V Ljubljani, četrtek, 23. marca 1922.
Stev. 68.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
» colo loto K 240*— *® pol leta K 120 —
v opravi stane mesečno K 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K MO
Leto II.
flruMStrc m *wsvnfttn « **•
»Itanefi iflp ftai, 6 — Teleta# «fednli1*a Ste*. 5C — Telefon «**■ tnrcKuiitvi St«*. Ul ca.
CENE PO POSTI:
tt četrt leta K 80-— *a en mesec K 20’—
Bssmm
BoSjleisilfeai sotfba s ■Kbodni Enropi.
str ^0sk°vska internacionala si -e v Min-“ ustan°vila urad, ki zbira in urejuje po-°cila boljševiških agentov iz vzhodnih de--fa: Jugoslavije, Rumunije, Češkoslova-t h' ^ske *n baltiških državic. Temeljem čil	prihaja	urad — glasom poro-
na konferenci osrednjega izvršilnega ®Ia v Moskvi — do teh-!e zaključkov: ^Umunija, ki je po vojni svoje oze-I® podvojila, je ostala v rokah velepose-Ben k -*0 kapitalistov, katerim socialno sj^°bujeno rumunsko prebivalstvo slepo tal P Za komunistično propagando ni / “a® pa so komunistični misli vrata ši-nrPi	v	nerumunskem prebivalstvu
^jj^^pljenih pokrajin Besarabije in Tran-
^ .^oljs k a posveča vso svojo skrb im-JBarf	ciljem in vse drugo zane-
Poi t ^osP°darstvo je propadlo in mora )ska poleg drage armade, ki ni discipli-Le^?a' vzdrževati 700.000 brezposelnih niz* * S£ ve^no bolj zgrinjajta oltolu komu-p ,ma- Komunistično jedro obsega že vse . ebne elemente za sestavo nove vlade kfi/f°Ve uprave> da more prevzeti oblast, ^*ar pride za to ugoden trenotek.
eškoslovaška meščanska re-P ohka ima dve močni opori: plameneč Patriotizem in moderno, nemško kulturo.
elavstvo, dasi zelo izobraženo, je pod ^hvom malega meščanstva in zato za komunistično akcijo nedostopno, Beneševa Notranja in zunanja politika je zelo spret-®a in zasleduje tri cilje: tako velik gospodarski prospeh, da bi se bilo mogoče izogni razrednemu bojta, soliden notranji ustroj spravljivo razmerje z vsemi sosedi, Če-^^k^vuška industrija je znamenito napre-Ni* . *n trgovina se vedno bolj razvija, vil Ver>etno, da bi se v Češkoslovaški raz-gn '*vvolucionarno gibanje. Pač pa se ute-jjj“ Češkoslovaška sporazumeti z Rusijo,
r r. bi njenemu prebivastvu bilo v veliko *0rist.
e v ^ J u g o s 1 a v i f i je položaj čisto dru-en. Civilizacija je zaostala, industrije br k .®®na revščina, umska zaostalost in Seezbrižnost ljudskih mas povzročajo, da razredni boj ne more uveljaviti. Tako ^udi komunistično gibanje pozimi leta končno izprevrglo v navaden ir-kj efjdistični boj. Srbija sama je dežela pa-britf ' nazadnjaških običajev, ki se ne ke v*3 naPredek ne za politične dogod-^oin	*e	možno'	da planejo nove
ne v Srbijo, Grčijo in Bolgarijo in tedaj fe, as, da komunizem iz tega kuje dobi-K 2a svoje cilje.
^ baltiških deželah se položaj
ni izpremenil. Finlandija, Estonija, Letoni-ja in Litavska, ki so se pred tremi leti ponudile ententi, da vržejo v Rusiji sovjetski sistem, danes nimajo druge želje, nego da se ohrani sedanje stanje in nobenega večjega strahu, nego da jih poplavi revolucionarna ofenziva proti zapadu, ki bi se morala na vsak način razviti preko njih. Rusija
mora gojiti z njimi dobre odnošaje, ker more preko njih —• seveda za dražji denar •— dobiti, česar ji Evropa neposredno noče dati. Koristno pa je, da jih od časa do časa postraši.
Taka je torej boljševiška sodba o vsho-dnoevropskih deželah. Zanimiva in poučna!
Rtžsrseb gstpsMn.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes nadaljevala debato o dohodkih, ki jih predvideva državni proračun. Seji je prisostvoval tudi predsednik brodarsskega sindikata. Ker pa sekcija ni imela na razpolago točnega pregleda o delovanju brodarskega sindikata, je sklenila, potom plenuma odbora zahtevati od narodne skupščine izvolitev posebnega odbora, ki naj prouči to vprašanje.
—	Nato so prišli na razpravo dohodki šum. Ugotovilo se je, da znašajo dohodki šum v Srbiji 2,227.000 dinarjev, v Bosni in Hercegovini 77 milijonov kron, na Hrvatskem in vSlavoniji 66, v Sloveniji 2 milijona, v Vojvodini pa 28 milijonov kron. Ko dospejo točni podatki za Vojvodino, bodo neposredni davki ter dohodki iz taks in trošarin izkazali vsoto 276 milijonov kron.
PfflBSfenls	a obIIuksih retin.
Belgrad, 23, marca. (Izv.) Sinoči so radikali in demokrati razpravljali o 44. členu, ki govori o volitvah. Po dolgi debati so demokrati pristali na kompromisni predlog Kurbegoviča, da pridejo pri razdelitvi man-
datov v poštev samo one liste, ki dosežejo dve tretjini količnika. Radikali tega predloga še niso sprejeli. Jugoslovanski klub stoji na stališču popolnega proporca po d' Hontovem sistemu.
Trst, 22; marca. (Izv.) Italijanski vladi ni ofieielno nič znanega o tem, da je 1)’ Annunzio prišel na Reko. Govori se, da se že par dni mudi na Reki in da je v zvezi z Giuratijem. Baje je prišel na Reko s
ponarejeno brado. D’ Annunzio namerava šele takrat javno nastopiti, ko pridejo na Reko regularne čete, ker jih upa pregovo-voriti z darom svojega govora.
RetSnlsciJa misžsfrHi} — prna potreba.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Na današnji seji komisi/e za redukcijo uradništva so razpravljali o zmanjšanju števila poštnih uradnikov in železničarjev. Poslanec Jugoslovanskega kluba Skoberne je poudaril, da se v Sloveniji ne sme ukiniti niti eno mesto poštnih uradnikov, ker je nasprotno neobhodno potrebno, da se osnujejo novi poštni uradi. Komisija /e sprejela njegovo stališče in je črtala le nezasedena mesta. —- Pri vprašanju železničarjev je poslanec Skoberne naglasil, da je nujno potrebno, da se železničarjem izboljša gmoten položaj, ker v tej stroki državne uprave se uradništvo reducira samo, ker ne more živeti in beži ra/e pred gladom v zasebne službe. Referent železniškega ministrstva je poudaril sam, da bi bilo treba odpustiti le leno uradništvo, ker pa so bili tozadevni podatki pomanjkljivi in nezadostni, je komisija odgodila sklepanje na poznejši čas. Poslanec Skoberne je v svoji zaključni
izjavi dejta!, da spada k vprašanju redukcije uradništva predvsem redukcija — ministrov.
Priprave za svatbo.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Odbor za priprave svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra z rumunsko princezinjo Marijo je že začel delovati in izdeluje natančen načrt za slavnosti. V ponedeljek so se začela deia na licu mesta, in sicer poprava pločnikov in obrežja ob Savi. Zgradili bodo tudi monumentalen slavolok, paviljon za razstavo na Kalimegdanu itd. Te dni bodo začeli sestavljati seznam praznih stanovanj v Belgradu, Pančevu in Zemunu, kjer naj so nastanejo gostje, ko pridejo k poroki. K slavnostim pridejo tudi razen belgraj-ske posadke še trije polki pehote, tri divizije topništva, dva konjiška polka in en polk tehničnih čet, 20 aeroplanov in vsa zemunska posadka. Pri tej priliki pridejo v Belgrad odposlanci vseh polkov naše vojske. Pravočasno bo treba poskrbeti tem četam novo obleko.
Beigrajshe	za
lumasiu^lia.
Belgrad, 23, marca. (Izv.) Zastopniki belgrajtakih bank so na svoji plenarni sej’ sklenili, da popolnoma soglašajo s sklep: glede trgovine z devizami, ki so bili sprejeti na skupni seji finančnega ministra dr, Kumanudija z raznimi predstavniki.
PeSHilšS! parafiteE.
Boj za volivci zakon. Med demokrati in radikali se bije hud boj za volivni zakon za parlament in za oblastne skupščinle. 22. t. m. so imele delegacije obeh strank sejo, na kateri so sklenili, da se volivni zakon za parlament loči od onega za oblastne skupščine. Za oblastni zbor sprejmejo demokratje dvokoličniški sistem s popravkom, da se upoštevajo tudi kandidatne liste, ki dosežejo dve tretjini količnika. O tej točki se bodo pogajanja še vršila.
Za Vranglovce. Kakor znano, je finančni odbor sklenil, da se zamenjajo Vrang-lovci s finančnimi pazniki. Pri tem bi se prihranilo 104 milijone dinarjev, Demokratje pa so se začeli sedaj potegovati za Vranglovce in so dobili na svojo stran finančnega ministra dr. Kumanudijta. Zanimivo bo zasledovati sedaj boj med finančnim odborom in finančnim ministrom.
Nasilje nad Hrvati? V belgrajskih političnih krogih se govori, da začne vlada v najkrajšem času z poostritvijo nasilnega režima na Hrvatskem, obračunujoč s »proti-državnimi« elementi.
Pozor uradniki! Tole se tiče uredbe (ali komisije!) o draginjskih dokladah urad. nikom. Ta komisija dela počasi, a sigurno in j'e prav te dni dovršila svoje znameniti delo, Ali veste, kaj so gospodje sklenili? Uradniki, ki so n. pr. dobivali dnevno 35 dinarjev draginjskih doklad, bodo dobivali sedaj dnevno 25.60 dinarjev doklad na plačo in 10 dinarjev doklad za stanarino. Skupno torej 35,60 dinarjev dnevno proti prejšnji vsoti 35.00 dinarjev. In za to »težavno in silno« delo je bilo treba delati mesece! Člani komisije so pa dobivali seveda vse bolj »mastne« dnevnice.
Kaj pa to? Začele so padati cene. Vlada jc odredila, da trgovci sicer smejo žito kupovati, a ga ne smejo izvažati. In tako je padla cena za 200—300 K pri centu. In človek bi mislil, da bo lažje s prehrano. Pomladno solnce: vse ceneje. In res! Bel-grajtaki izvozničarji kupujejo sedaj življenjske potrebščine, in ko bo cena zrastla, bo dobil izvoznico in bo drago prodal, še dražje kot po starih cenah, v tujino. Ali je to tatvina, rop, ali izžemanje, ali kaj? Morda je pa to — nadaljevanje dosedanje »trgovinske« »politik e«?!
Tunel.	7
3oi»an. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Med odmorom so videli pšeničnolasega Hobbyja, d® je siopil v Lloydovo ložo ter slresel Ethel Lloyd foko kakor zaupni znanki.
»Vidite, da sem imel prav!« je glasno dejal globoki glas v sosednji loži. »Hobby ima srečo! Sicer je ros še Vanderslyft —«
Nato se je Hobby vrnil in pokukal v Allanovo ložo.
»Pridi, Mac!« je vzkliknil, »stari želi s teboj flovoriti.«
»To je Mac Allan!« je dejal Hobby, AUana treplja-■°č po rami.
Uoyd je sedel prihuljen s povešeno glavo v pol-tornni loži, od koder se je lahko pregledal blesteč dei tožnega obroča, poln smehljajočih ter kramljajočih bstn in gospodov. Ni dvignit pogleda in zdelo se je, jto ni slišal, čez čas pa je dejal oprezno in suho s topavimi polglasovi v besedi:
. »Odkritosrčno se veselim, da Vas vidim, gospod pllan! Z Vašim načrtom sem se poianko upoznal. Drzno C‘ veliko izvedijivol Kar morem, se bo zgodilo!«
V tem hipu je pomolil Allanu roko, kratko, štiristoto roko, uvelo in trudno in mehko kot svila, ter ‘lu Pogledal v obraz.
Allana je bil Hobby na ta hip pripravil, toda je to°r'i| vendar zbrati svoje moči, da je prikril grozo, s katoro ga je navdalo Lloydovo lice.
. Uoydov obraz je spominjal na buldogo. Spodnja -Gjust je molela nekoliko naprej, nosnice so bije okrogie luknje, solzeče se, vnete male oči so ležale Kakor poševni urezi v rjavem, izsušenem in nepremični obrazu. Glava je bila čisto plešasta. Ostuden ie bil razjedel ter izsušil Lloydu vrat, obraz in -Novo ter napel kakor tobak rjavo kožo in skrčene ■sice čez kosti. Učinek Lloydovega lica je bil nekaj
strašnega, od zbledenja do omotice, in samo močni živci so mogli prenesti pogled brez velikega pretresa Lloydov obraz je sličil tragični maski buldoge ter širil obenem strah žive mrtvaške lobanje. Allan se je spomnil indijanskih mumij, na katere so bili naleteli pri gradnji železnice v Boliviji. Te mumije so čepele v četvero-oglatih zabojih. Glave so se jim bile osušile, zobovje, režeč se za skrčenimi ustnami, je bilo nepokvarjeno. Oči so bile s pomočjo belih in temnih kamnov grozno naravno narejene.
LIoyd je prav dobro vedel za učinek svojega obraza ter se je, zadovoljen z vtisom, ki ga je napravil na Allana, s svojimi malimi vlažnimi očmi vprašujoče pasel na Allanovih potezah.
»Resnično,« je potem ponovil, »Vaš načrt je najbolj drzna stvar, kar sem jih kdaj slišal — izvedljiv je!«
Allan se je priklonil in dejal, da ga veseli, ker je vzbudil zanimanje gospoda Lloyda za svoj načrt. Ta trenutek je bil odločilen za njegovo življenje in vendar je bil — na lastno začudenje — popolnoma miren, še ob vstopu razburjen, je mogel sedaj na Lloydova kratka, odločna vprašanja jasno in stvarno odgovarjati. Pred tem možem, ob čigar zunanjosti, karijeri in bogastvu bi bilo tisoč drugih zmedenih, se je v hipu čutil samozavestnega, ne da bi mogel navesti določen razlog.
»Ali so Vaše predpriprave že tako daleč, da lahko stopite z načrlom v javnost že jutri?« je slednjič vprašal Lloyd.
»Potrebujem še tri mesece,«
»Potem ne izgubljajte niti hipa!« je zaključil odločno Lloyd. »Sicer pa razpolagajte popolnoma z menoj.« Pri tem je nekoliko povlekel Allana za rokav ter pokazal na svojo hčer.
»To je Ethel Lloyd,« je dejal.
Allan sc je ozrl na Ethel, ki ga je med celim pogovorni opazovala, ter pozdravil.
»How do vou do. Mr. Allan?« — »Kako Vam je,
gospod Allan?« je dejala Ethel ter prožila roko Allanu z vso naravnostjo in prostodušnosijo svojega plemena ter niu odkrito pogledala v oči. »To je torej on!« je pristavila čez čas, s finim, nekoliko porednim smehljajem, za katerim je hotela prikriti svoje zanimanje za njegovo osebo.
Allan se je priklonil ter zmedel, kajti z mladimi damami ni vedel, kaj bi.
Zapazil je, da je Ethel nenavadno močno napudrana. Sličila je pastelu; nežne in mehke so bile barve na licu, lasje zlati, oči modre in rahlo rdeče njene ustnice. Pozdravila ga je bila kakor velika dama, a kljub temu je v njenem glasu zvenelo nekaj otroškega, kakor da ji ni devetnajst do inu je razodel Hobby), temveč dvanajst let.
Allan je zamrmral običajno vljudno frazo; lahna zadrega se mu je smehljala na ustnah.
Ethel ga je še vedno pozorno opazovala, deloma kakor vplivna dama, katere zanimanje velja za naklonjenost, deloma kakor radoveden otrok.
Ethel Lloyd je bila tipična ameriška lepotica. Vitka, prožna in vendar ženska. Njeni težki lasje so odsevali v tistem redkem nežnem ziatorumenem sijaju, o katerem vedno trde dame, ki ga nimajo, da je zaradi barvanja. Njene trepalnice so bile izredno dolge, na njih so bili ostali sledovi pudra. Oči so ji bile temno modre in jasne, pod dolgimi trepalnicami so se zdele kakor v rahlem pajčolanu. Njen profil, njeno čelo, uho, vrat, vse je bilo plemenito, očitovalo svoj rod in izredno lepoto. Toda na desnem licu so se že kazali sledovi one težke bolezni, ki je spačila očeta. Od brade do kotov usten so držale kakor listne prezalice svetlo rjave, pod pudrom skoraj skrite črte, podobne bledim pegom.
»Jaz rad govorim s svojo hčerjo o stvareh, ki mt živo zanimajo,« je spet povzel LIoyd, »in ne zamerite mi, da sem ž njo govoril o Vašem načrtu. Ona zna molčati.«
Stran 2.
»Novi Čase, dne 23. marca 1922.
Štev. 68.
—
i^anašnla predborza-
NAŠA KRONA ZOPET PADLA.
Ziiriek, 23. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notira Zagreb 1.53. Ostale devize n»tirajo: Budimpešta 0.61, Berlin 1.67, Italija 26.25, London 22.55, Newyork 514, Pariz 46.55, Praga 8.90, Dunaj 0.0675, Varšava 0.13, Holandsko 194.45, avstr, krone
0.0725.
Zagreb, 23. marca. (Izv.) Danes notica jo: Berlin 118—120, Bukarešta 0—240, Milan 1605—1620, London 1370—1380, Newyork (ček) 290—294, Pariz 2950 do 3000, Praga 598—605, Švica 5900—6000, Dunaj 4.65—5.10, Budimpešta 45—47, Varšava 9.50—11. Valute. Ameriški dolarji 285—292, angleški funti 0—1350, napo-ieondori 900, leji 245, italijanske lire 1575, mažarske krone 0.40.
Dunaj, 23. marca. (Izv.) Na današnji j!>redborzi notirajo: Zagreb 22.25, Italija 381, Praga 128.
ZAGREBŠKI VELIKI ŽUPAN ODSTOPIL.
Zagreb, 23. marca. (Izv.) Zagrebški veliki župan dr. Gavrančič je podal demisijo, ki je bila tudi sprejeta. Kdo postane njegov oaslednik, še ni odločeno.
3*oUtični dogodki.
1
'rf- Prol. Reisner r Norem mestu. Iz Novega mesta nam poročajo: Tukajšna organizacija javnih nameščencev je povabila »svojega« poslanoa prof. Reisnerja minoli petek, 17. t. m., da poroča o položaju uradniškega vprašanja oziroma o novih dokladah. Na vabilih je bilo povedano, da se Shod vrši točno ob 18. uri, ker po 20. uri je dvorana — oddana! To je eno. Drugo je pa to, da je gospod profesor govoril točno do 20. ure, torej do časa, ko je bila »dvo-rana oddana«. Ta shod je bil popolna slika novomeških razmer. Govor, ki bi bil v Ljubljani povzročil vihar, je zadel tu komaj na tiho nevoljo. Nižjim uslužbencem jje prof. Reisner povedal to-le tolažljivo ivest: »Za sluge nismo mogli zahtevati 16 Din, ker potem bi bili isto zahtevali tudi Srbi.« S to izjavo je g. Reisner sam priznal, da so mu nižji uslužbenci deveta briga in da zanje sploh ničesar zahteval ni. To pa samo iz »strahu«, da ne bi potem enakih zahtev stavili tudi Srbi, ki bi bili pa po našem mnenju v to popolnoma opravičeni. Potem se je prof. Reisner povspel do trditve, da bodo sluge, ki dobe po 80 p, na splošno na boljšem, nego uradniki, ki dobe po 8 Din in še več. To je pač navadno norčevanje iz nižjega uslužbenstva. Posebno značilno je pa bilo, ko je prof. Reisner opetovano povdaril, da prav nobena organizacija ne dela v splošno korist. Gospod profesor pač najboljše pozna demokratske organizacije, ki so le slepo orodje v rokah JDS, torej dejansko ne služijo splošnim koristim, ne delajo, ker ne smejo delati, ne za duševni in še manj za ročni proletariat. Na tak način je tolažil demokratski zaščitnik državnih nameščencev uboge rodbinske očete, ki nosijo na obrazih zapisano skrb za obstanek. Ali je še kdo, ki bi fverjel, da more od vladajočih kapitalističnih »frank priti kaj dobrega za delavno ljudstvo? Bodi nam vsem te šole dovolj!
Hf Nov volivni red in demokratje. Minister za izenačenje zakonov Trifkovic je izdelat volivni zakon za samoupravne skupščine, ki prejudicira obenem volivni zakon za drž. zbor. Ta volivni red predvideva dvoje količnikov. Stranke, ki ne dosežejo prvega količnika, so enostavno izgubljene, ker se jim ostanki od drugih strank ne prištejejo, kot se je to zgodilo pri zadnjih volitvah. Nato se delijo oddani glasovi s številom strank, ki so dosegle prvi količnik, in tako se dobi drugi količnik, na podlagi katerega se razdele mandati po D’Hontovem proporčnem sistemu, kakor doslej. Ta volivni zakon, ki ga je izdelal radikal, je naletel na veliko nevoljo demokratov, predvsem hrvaških in slovenskih. »Jutro« je napelo vse svoje žumalistične zmožnosti, da prepreči ta zakon, demokratje in radikali pa se v Bel-gradu — pogajajo. Dr. Kukovec in dr. Žerjav sia ministra — kakor znano — po milosti ostankov zadnjih volivnih rezultatov. Novi zakon pa ostankov ne priznava! Tu tiči zajec! Slovenski in hrvaški demokratje se zavedajo, da bi na ta način ostali pri prihodnjih volitvah brez mandatov! Zato je treba ali pogajanj', ali pa »koncentracije vseh naprednih sik.
4- Ustaja v Tripolisu. V Tripolisu so domač/nje dvignili revolucijo, ki se širi proti Libiji in ki bo najbrže objela celo severno Afriko. Na to us ta jo je vplival upor v Maroku in proglas neodvisnega Egipta. Mali narodi velike Afrike prihajajo do samozavesti. Cela Afrika je danes v ognju revolucije. — Iz Angleške prihajajo poročila, da so upor v južni Afriki zanetili ruski sovjetski propagatorji. Iz pisem, ki so jih našli pri ujetih upornikih, se vidi, da so financirati upor Rusi. Ta upor je udušen. Ujetih je krog 6000 upornikov, ki jih bodo Girogo ‘kaznovali.
■ O Reki se pogajajo! Rimska poročila v cl p d° :c v zbornici izjavil zunanji
minister dr. Schanzer, da teko med Italijo in Jugoslavijo pogajanja radi Reke. — Kaj, ko bi g. Pašič blagovolil povedati, v čem ta pogajanja obstoje?! To bi nas zanimalo bolj kot druge kolobocije na Reki, ki so
bile — kot kaže vse — naročene-----------------
-f Angleška vladna kriza se vleče dalje. Lloyd George misli, da bo parlament tik pred otvoritvijo genovske konference izrekel njegovi politiki zaupnico. Njegovi nasprotniki so pa prepričani, da bo moral kralj ali razpustiti zbornico in razpisati nove volitve ali pa poveriti vlado konservativni stranki. Najbrž pa Lloyd George odstopi po genovski konferenci, nakar se imenuje konservativna vlada, ki bo jeseni razpustila parlament in stopila v volitve s svojim programom.
-f- Poskusna mobilizacija generala Vrangla v Jugoslaviji. Dopisnik v Berlinu izhajajočega lista »Rulja« (glas. emigrantov) javlja iz Belgrada, da general Vrangel še ni pričel s popolno mobilizacijo. On je samo vojaškim atašejem (kakšnim »atašejem«? op. ur.) naročil, da popišejo vse za vojno službo sposobne Ruse. Na popisovalnih polah mora biti označeno, če želi vstopiti popisane« v armado, ko pride čas za akcijo. Mnogi so priglasili svoj vstop, kar pa še ne pomeni, da bodo takoj poklicani pod zastavo. — Iz vsega se vidi, da smatra Vrangel vse Ruse izveri Rusije za svoje podanike in da pripravlja mobilizacijo.
jSnevni dogodki
— Tečaj Županske zveze za kamniški okraj se vrši v soboto 25. t. m. v »Kamniškem domu«. Začetek ob pol desetih dopoldne.
— Narasla Sava. Iz Dola pod Ljubljano nam pišejo: Sava je zaradi zadnjega deževja tako narasla, da je zopet ukinjena naša poštna zveza z Lazi na j. ž. ter imamo poštno zvezo z Domžalami.
— V starosti 94 let /e umrl v Zakojci nad Hudojužno na Goriškem Jakob Bevk, stari oče urednika in pesnika Franceta Bevka. Rajni ded je bil Radeckijev veteran.
— Viseča železnica na Bakru. Med postajo Baker in pristaniščem nameravajo zdraditi visečo železnico.
— Važno arheološko odkritje v Rimu. Rimski arheolog profesor Lanciani trdi, da je odkril avtentične portrete sv. Petra in sv. Pavla. Te portrete je našel v neki podzemski zgradbi, ki jo je odkril te dni. Odkrita je cela vrsta sob in galerij in kapelica z divnimi freskami iz prvih let krščanstva. Lanciani trdi, da sta oba portreta napravljena naravnost po pr edsta vitel jih.
— Stinnes socializira. . Reinisch-West-fallische Elektrizitatswerke«, deln. družba za proizvajanje električne struje, ki jo je osnoval Hugo Stinnes, je povišala delniško glavnico od 150 na 550 milijonov mark. Nove akcije so na ponudbo delavstvu podjetja. Na ta način hoče Stinnes napraviti prvi poizkus socializacije,
— Izkoriščanje novih rudnikov na Kosovu. »Jugoslavenski Lloyd« poroča, da začne nedavno osnovana »Kosovska banka« z izkoriščanjem bogatih premogovnih skladov v okolišu Kosova. Začetna dela kažejo najboljše uspehe.
— Števiine smrtne obsodbe. V zadnjem zasedanju porotnih sodišč v naših pokrajinah je bilo izrečenih izredno veliko število smrtnih obsodb. Slovenija stoji topot sko-roda v prvi vrsti. Toda tudi drugod so bili na dnevnem redu enako težki slučaji. Tako je tudi porota v Šibeniku izrekla dve smrtni obsodbi. Zadnja je zadela Ivana Crnkoviča, ki je na grozovit način umoril orožnika Smoljanoviča.
— Bosanske cigarete. »Hrv. Obrana« piše: Vkljub temu, da so cigarete izredno drage in da se nekatere vrste dobe včasih zelo težko, so prišli v sarajevski tobačni tovarni na sled velikim nerodnostim pri izvozu eigaret. Dozdaj so zaprli štiri nameščence, drugi pa še pridejo na vrsto. In tako bi se moglo pripetiti lepega dne, da ostanemo v tej deželi tobaka brez cigaret, ker se bodo našli ljudje, ki bodo odnesli celo tvornieo —, a kaj bodo tedaj kadili gg. ministri?
— Premetena goljufija. Dne 9. marca 1922 je kupil domnevni pomorski kapetan Todt Otto, ki je v posesti ameriškega potnega lista, pri dunajski podružnici »Cunard Steam Chip Compani USA« zn se in za svojo soprogo Ahwyr Todt, vozni listek
I.	razreda za parnik Mavretania iz Cher-bourga v Newyork ter plačal s čekom za Westhol8teinische Bank filijala Altona v iznosu 122.10 fundov. Razen tega je naročil 2 vozna listka za spalni voz I. razreda v Pariz v vrednosti 6(30.000 a. K. — Glasom poročila podružnice »Cunard Stean« v Hamburgu je bil ček brez kritja in se vsled tega ni izplačal. Kakor se je doznalo pozneje, je domnevni Todt prodal vozni listek Praški podružnici, katera doznava, da je bila tudi neka banka v Salzburgu na isti način oškodovana.
_ Glavna stvar. Dragotin Kostič, bel-grajski profesor in literarni kritik, je pustil OVjO^O pravoslavno vero nra«t«nil V islam
in dobil ime Ibrahim. Zato sc pa je državni sedlarski mojster v topniški delavnici g. Husein M. Pamuk naveličal islama, prestopil v pravoslavje in dobil ime: Pl. M. Pamukovič. Belgrajčani so zadovoljni: En pravoslaven se je poturčil, en Turek po-pravoslavil, eto ti bre: razmjer ostane isti! -Zbog tega ostanejo književne kritike dr. Kostiča še naprej pravoslavna svojina, sedla PI. M. Pamukoviča pa dalje muslimanska. Škoda je le ta, ker ne vemo, kaj je več vredno. Kajti če bi bilo oboje enakovredno, bi se lahko izvršila tudi ta transakcija. V ostalem pa je glavno, da je Bel-grad zadovoljen.
— Mažarska živina za Jugoslavijo. Ma. žarska mora v kratkem odposlati prve partije živine na naslov vojne odškodnine. Naša država dobi 3000 konj, 6500 volov in 5000 ovac. Smo radovedni, kakšno pot bo šla ta živina?
= Francoski dolg Ameriki, Zakladni urad Združenih držav je objavil podatke, glasom katerih dolguje Francija Ameriki 351,506.337 dolarjev.
— Visoke cene gradbenega materiala v Vojvodini V Vojvodini stane danes tisoč opeke 2280—2400 K. Zadnji čas so opekarne sploh ustavile delo, ker je kurivo predrago. Gradbeni les stane 1800 K kub. meter, deske 1500—2300 K kub. meter. Železo je po 22 K kilogram. Boljša vrata stanejo 5000 K, izložbeno okno 10—11.000 K.
Jujufalianski dogodki.
lj Tridnevne duhovne vaje za može in mladeniče se prično danes zvečer ob 7. uri v Križankah. Vabljeni so poleg družabnikov Mar. družbe vsi dobro misleči možje in fantje brez razlike stanu. Duhovne vaje bo vodil preč. g. prof. msgr. dr. Ujčič.
lj Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v tednu od 12. do 18. marca v mestni občini ljubljanski narodilo 19 otrok, umrlo pa je 9 moških in 12 žensk, torej skupaj 21 oseb. Kot smrtni vzrok navaja izkaz v šestih slučajih jetiko, v šestih srčno hibo, v esmih slučajih pa druge naravne smrtne vzroke. Ena ženska je izvršila samomor. Prijavljenih je bilo 7 slučajev nalezljivih bolezni: 4 osebe so obolele na trahomu, 2 na davici in 1 na Škrlatici.
lj Ljabljansko mlečno vprašanje. Prejeli smo: Mleko je med vojno in po njej postalo eno izmed najtežje dosegljivih in najdražjih živil. Preskrba z mlekom na drobno se je v glavnem osredotočila v mlekarnah, na katerih milost in nemilost je bila in je še izročena pretežna večina prebivalstva. Poleti smo tu dobivali le preveliko-krat skisano mleko, pozimi je bilo treba stali in čakati — pogostokrat zaman. Mleko se je oddajalo, kadar ga je primanjkovalo, po simpatiji in antipatiji, oziroma po vplivnosti odjemalcev. Na splošno mleko ni bilo vedno polnovredno. Z eno besedo: mlečni monopol se je neusmiljeno izkoriščal. To se godi do današnjega dne. Sedaj se od več strani napoveduje v preskrbi z mlekom konkurenca. Konsumenti to z veseljem pozdravljamo. Končno naj že tudi mleko postane predmet svobodne trgovine, da ga bo za svoj denar dobil vsak brez razlike, ne da bi se moral izpostavljati neprijetnostim. Želimo samo to, da bi konkurenca dvignila tudi kakovost mleka. Idealni časi, ko je človek vsako jutro dobival sveže mleko od kmetskih mlekaric na dom in z njim na željo razno zelenjavo in sočivje, časi, ko je tvorila postavka za mleko v gospodinjskih izdatkih čisto neznaten znesek — ti časi so žal itak za vedno minuli. Prilagoditi se je treba novim razmeram, a te naj se urede tako, da bo vsak za svoj denar enako, in to pošteno postrežen.
lj Iz društva nekvalificiranih uradnikov v Ljubljani nam poročajo, da je njega zaslužni načelnik g. Adolf Ribnikar v oči-vidni zadregi, ker ne ve, kako bi se na lep način zamogel sedaj znebiti svojega protežiranega tovariša finančnega strokovnjaka bivšega računskega svetnika in sedanjega komisarja pri oddelku za socialno skrb Franjo Heraga. Odkar mu ni izpolnil obljube, da postane ravnatelj invalidnega doma v Celju, se čuti Herag zapostavljenega. To povzroča g. Ribnikarju preglavice, ker mu gre Herag precej na živce. Isto čutijo tudi Heragovi uradni tovariši. Da popravi storjeno krivico, namerava baje Ribnikar predlagati II. za daljši dopust, da se svoji izobrazbi in vsestranskim zmožnostim primerno še bolj spopolni v vedi socialnega skrbstva in potem kvalificira za boljše mesto, kakor ga ima sedaj. Čaeti-tamo že vnaprej!
lj Ukraden dežnik. Dne 18. t. m. ob
10.	uri 20 minut je šivilja Resnin Antonija, stan. vas Skap št. 12, pošta Vevče, pozabila pri stojnici mesarja Ivana Javornik v Šolskem drevoredu črn ženski dežnik z dolgo sivo palico, vreden 250 K. — Ko se je 10 minut pozneje oglasila lastnica, da prevzame dežnik, je mesar Javornik izjavil, da je malo prej prišla neka nepoznana žena, katera je bila črno oblečena, k njemu, se izdala za lastnico dežnika tor ea odnesla-
Kaša društva.
d Seja načelstva Jugoslovanske strokovne zveze, katera je bila sklicana za danes zvečer ob 6. uri, se radi #nastalih ovir ne vrši.
d Ljubljansko okrožje J. S. Z, je P11*
redilo pretekli teden za zaupnike kršč. soc. organizacije duhovne vaje. Vodil jih j® zelo lepo g. profesor dr. Lambert Ehrlich-Udeležba je bila skozi ves teden prav do* bra. Vršile so se duhovne vaje na častsv* Jožefu kot delavskemu patronu. —- OflboC okrožja J. S. Z. se zahvaljuje vsem, ld 50 pomogli, da so se duhovne vaje lepo šile, posebno se moramo zahvaliti o°> ^ zuitom, kateri so nam prepustili v ta n** men svojo kapelico, dr. Ehrlichu za poučn® in prepričevalne govore, dalje društvu ro* kodelskih pomočnikov za petje in vsem udeležnikom-delavcem za vztrajnost, ki so se kljub raznim težavam, saj so nehate® prihajali celo z Viča, iz Most in Šiške, ude" leževali pobožnosti. Dali so dober zžjp tistim, ki bi tudi lahko prišli, pa jih ni bilo
— Odbor okrožja J. S. Z.
d Ljudski oder. Predprodaja vstopni5 za narodno igro s petjem »Deseti brak* ki jo vprizori Ljudski oder v nedeljo d®6 26. marca se vrši v nedeljo, na dan Vre stave od 9.—12 ure dopoldne jn od 3. n®8 naprej do začetka predstave v prostorni Ljudskega odra v Ljudskem domu I. nad* Ker je zanimanje za to igro veliko, se cenj-občinstvo opozarja, naj si preskrbi vstop' nice že v predprodaji v gori omenjeni* urah.	,
d Prosveta Krakovo-Trnovo. J®*? zvečer ob sedmih nadaljuje dr. A. Breče« svoje predavanje iz zdravstva.
d Orel Sv. Jakob priredi dne 26. ob 7. uri telovadno akademijo v telovadni*3
II.	mestne deške ljudske šole na Grabni® Vabljeni ste vsi prijatelji Št. Jakobske?8 Orla, posebno pa starši. Vstopnice se d°b®, v predprodaji od danes naprej v trgovi®1 g03pe Češnovar-jeve, Stari trg št. 16. f. Cena sedežem po 4 in 3 Din, stojišču 2
— Bog živi! — Odbor.	(k)	,
d Orel Rimske toplice ima svoj redni fantovski sestanek v soboto, dne 25. t. n® ob 8. uri zjutraj v društvenih prostorij® Obvezno za vse člane. — Podpredsednik-
Iz Notranjske — onstran meje. Uradni spisi dohajajo na župne urade za različne- m3' tične podatke. Posebno sodnije hočejo im©5* ali rojstne date ali uradne rojstne in krttne liste. To smo delali vedno in tudi brez ugovora, dokler je šlo poštnine prosto na dotičfli urad. A sedaj se nam pa vrne od meje pošilj3' tev, naj je tudi označen urad, kateri pošilj3' kakor tudi urad, na katerega se naslovi. Za' hteva se za 80 centesimov marke, če gre če* mejo. Naj računamo tiskovine, ki so silno dr3,1 ge, in ovitek na 20 centesimov, tedaj nas stan® tako pismo na eno liro — po sedajni val*1® 4 dinarje ali 16 kron. To je vendarle predebelo! Voditi zastonj matrike, spisovati bre*' plačno, sedaj naj pa še plača drago poštni®*® Naj torej uradi ne zamerijo, ako se na tak0 dopise ne bo odgovorilo. Naj se raje obrne!0 na konzulat, pa jim bo preskrbel vse podatke' in te zastonj, ker do njega je poštnina prost* Seveda, malo zakasnelo se bo. A če držav° ne uvidijo krivice, ki jo delajo voditeljem i®8' tic, ki se njej na korist zastonj pehajo, scda1 naj bi pa še poštnino plačevali za
kakeg3
pretepača, je treba drugače pokazati, da sp°j zna svojo napako. — Po italijanski upravi sl sedaj občine napravljajo svoje matice. Kolik0 stotakov veljajo tiskovine, koliko pisarjeV treba plačati in skušnja uči, da kljub velik3®' skim stroškom le ni one natančnosti, kate®0 so imele cerkvene matice. Na Ogrskem so v®' likokrat šli iskat podatkov px-eko občine župniku, ker se je le prevečkrat dogodilo, d* ni bilo vse točno, kar se je tam dobilo. ^ bodo občine tudi frankirale uradne spise ®* urade? Pri velikih občinah bi bil za te pre cejšen izdatek.
 ^
Išče se v najem ali nakup
ali hlevi, ki bi se dali predelati v skladišče, v bližini glavnega kolodvora ali vsaj v sredini mesta Ljubljane,
Cenj. ponudbe prosimo na
1.
i liliji, na laneresnei tj štev. l
Mogoča bi bila tudi zamena s katero izmed naših hiš!
Izdaja konzorcij »Novega časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liubliani*