Letnik 2. Maribor, četrtek 27. marca 1919. Štev. 69. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: ■Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4’50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 2T—, celoletno K 54'—-ve-si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo iri uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke'ulice) , ' V Telefon št. 242. lemška propaganda. ii. Maribor, dne 26. marca 1919. Kdor je pazno prečita! ta letak, je moral tak°Jv spoznati, da gre za lopovščino, ki so. jo zmožni edinole ljudje kakor ptujski Ornig, Ujegovi tovariši in pa druge kupljene duše. Leta in leta so kupovali po naši slovenski štajerski duše, jih zapeljevali, da bi žatajid svojo lastno mater — in zdaj nam hočejo na liinav.sk in sleparsk način ukrasti še najlepši del naše zemlje. Priklopiti hočejo to našo lepo dežeio lačni Nernški Avstriji, ki leži strta, poražena in uničena na tleh. Kaj imajo državljani v tej obljubljeni nemški deželi, slišimo in beremo vsak dan. Poglejmo le njihovo glavno mesto, Dunaj, na katerega so bili prej tako tteio ponosni. Jesti nimajo ničesar. In zastaviti morajo svoje železnice, svoje solnice bivšim sovražnikom, Amerikancem, da dobe vsaj najpotrebnejše za vsakdanje življenje. Tovarne ne more,o delati, ker Nčniška Avstrija nima pre-m°K.a, mai'\eč je navezana.na Češko in JugV)-i Posledica tega je, da so tisoči in ti- vam t T'e\ brCZ .dela- Ti de,avci Pa zahtc“ ' u ia, ki ga. jim pa Nemška Avstrija sedaj ne more dati. Te okoliščine seveda vzbujajo nezadovoljnost med delavci, ki se pojav-Ja v nernit h, napadih in takozvanem komuni- Pnri sinfonični koncert vojaške 9odbe za Sp. Štajer v Mariboru. ir> « P°dy°dstvom kapelnika Ferda Herzog . priredila popolna vojaška godba za Sp. V P°npdel)e.lt. dne 24. t. m., ob 8. uri cer v prekrasni Gotz.ovi dvorani v Mari-ooru svoj prvi sinfonični koncert. Slovensko občinstvo je napolnilo prostorno dvorano na približno 600 sedežih in 300 stojiščih do zadnjega kotička. Med navzočimi smo opazili generala Maistra s soprogo, mnogo ,srbskih častnikov z damami, mariborsko slovensko inteligenco, pa tudi prijatelje lepe glazbe iz mariborske okolice. Vsi so prihiteli, sluteč, da bodo Imeli ta večer velik umetniški užitek! Niso se motili. Slovesna tišina je zavladala Po dvorani, ko je stopil pred vojaški orhester, Pomnožen z našimi najboljšimi civilnimi god-emkj, kapelnik Herzog, kova a to^a na .Programu je bila Dvofa-Drpr;,0liv^r,ura »C ar n e val«. Z nenavadno preciz • • ,v-arneva1*- z. nenavaano skladbo°Sb-0 • 'e izvaial orhester to veličastno šelje in ra lzraža skozinskoz predpustno vehi se vse vrMa*enos^‘ ^delo se nam ie- kakor vsakdanje skriv’-kakor bi vse PozabiIo na rego na veselil *-n ne na nič drugega Massenetove »c!!1 Smeh- — Nato so sledile štiri ljubke skladbe6" e,s ,p e H o r e s q u e s«, ugajali prva (»Marche«v ASta , na^oY] Z nekako nanptnec' ln tretja »Angelus«).— nekako napetostjo smo pričalše vodne sile Drave, gre jim za naš'" velik" elektrarno na Fali Te naše vodne sile naj b: omogočevale obrat industrije v Nemški Štajerski. In edinole vsled tega vabijo slovenske prebivalce teh krajev, v katerih so te mogočne vodne sile, v svoje mreže. In prepričani smo, da ne bo Slovenca, ki bi šel na te limanice in ki bi prodal svojo lastno grudo, svoje lastno premoženje, ker bodo ravno omenjene dravske vodne sile tvorile v naši Jugoslaviji velik in odločilen faktor v našem narodnem gospodarstvi, v našem narodnem piemoženju. . (Dalje prihodnjič.) Odgovor Narodnega predstavništva na prestolni govor. (Dalje). Srbskemu narodu je za stoletne borbe in nečloveške žrtve zajamčena brezmejna ljubezen in hvaležno priznanje vsega ujedinjefiega naroda. Pravična stvar, ‘ki jo je zastopala Srbija, je pridobila z močjo ideala velike kulturne narode, ki so osvobodili svet od brutalne sile barbarstva. Z globoko hvaležnostjo se spominjamo brezštevilnih veličastnih uspehov, ki so jih dosegli junaki osvobojenja v titanski borbi 'za neminljiva velika načela človečanstva, tako v Evropi, kakor na vzhodu in na vseh drugih bojiščih, bodisi iia kopnem, na morju ali v zraku Potrudimo se, da bomo tudi za naprej v dobi miru njihovi vredni tovariši, kakor smo jim bili do sedaj v vojni in da postanemo vredni člani velike rodbine svobodnega človeštva.. Naš narod se v syoji zgodovinski preteklosti ni nikdar izneveril načelom. Za k&tera se je boril 'proti vsem tujim navalom na naše ozemlje. Balkan mora ostati narodom, ki na njem bivajo. Ni je pogodbe, ki bi komurkoli dopuščala, da prodira vanj in se ga pola-šča. Naš narod je zadnji podlegel navalu Turkov, a prvi se je dvignil proti njim ter pozival vse svoje sosede na sodelovanje in jih podpiral v skupnem odporu. Ko je hotela prevzeti vlogo azijske invazije Srednja Evropa, se je naš narod zopet krepko uprl in bodril svoj' sosede na Balkanu k skupnemu odporu. Pravici in svetovnemu mitu smo dolžni, da trajno ponavljamo, da smo bili mi .na evropskem vzhodu vedno edini zanesljivi, neustrašeni in nepodkupljivi čuvaj velikih načel pravice in svobode ter splošnih interesov miru in varnosti narodne civilizacije. Nikakor ne zahtevamo, da nas za to na tuj račun kdo 6dškoduje. Na ves glas pa kličemo, da se moratoo upirati, ako naj bi se kogarkoli zahteve udejstvile na račun našega narodnega ujedinjen-ja. Vaše kraljevsko Visočanstvo I Naš celokupni narod na Goriškem, v Trstu, Istri, na Keki, v Dalmaciji in Črni gori, v Albaniji in v delu Bolgarske, v Banatu, Bački, Baranji, v Medjirnurju in Prekmurju, na Štajerskem in na Koroškem, na Kranjskem in v Srbiji,-na Hrvaškem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini sledi s trepetom v duši poteku mirovne konference, kjer se rešujejo njegove zadeve. Podjarmljenje vsega naroda ali enega njegovega dela je mednaroden1 zločin. Čustva mednarodne solidarnosti ga morajo ohemogočiti. To je samo po sebi razumljivo in mi pričakujemo v zavesti svoje moči, da nas razumejo vsi oni veliki in mali, katere smo lazumeli Adi mi in ki so tudi nas razumevali do sedaj. Za Evropo ne more pričeti nova doba življenja, ako se po invazijah Z vzhoda i:i s severa omogoči sedaj tretja invazija, pa bila s katerekoli strani Ameriške Zedinjene države, ki so se bojevale, da omo- gočijo novo dftbo in novo družbo narodov, urejeno po načelih pravice, enake in obvezne za Vse, so predložile 'narodom Evrope novo pogodbo, ki je na vse v mnogo večji meri obvezna kakor katerikoli drugi tajni dogovor, sklenjen med vladami o nas, toda brez nas. Nuš narod spoštuje to visoko pogodbo in njene jiiljteve pravičnosti ter se jim vklanja. Mi zahtevamo popolno ujedinjenje celokupnega naroda brez žrtvovanja dragocenih dt lov našega naroda in položaja na ‘Jadranskem morju, ker bi postale sicer trajen izvor nemirov in spopadov ki bi vedno ogroževali mir. (Konec prih.) Političen pregled. mr\ ;k s Minister dr. Kramer v avdijenci. — Regent Aleksander poseti Ljubljano v aprilu. Beograd, 24. marca. (»Slov. Nar «) Regent Aleksander je sprejel v daljši avdijenci ministra dr. Alberta Kramerja. Na ministrovo opazko, da pričakuje slcvenki del našega naroda z radostjo dan, ko bo mogel v svoji sredini pozdraviti svojega^ bodočega vladarja, je izjavil prestolonaslednik, da poseti Slovenijo takoj, čim mu bodo to dopuščale razmere; obenem je izrazil željo, da" ga spremljata na njegovem potu po slovenskih zemljah oba slovenska ministra dr, Korošec in dr. Krainer. Mogoče je, da poseti regent Ljubljano že tekom aprila, ako nastane v parlamentnem delu odmor, ki bo ,omogočil daljšo odsotnost regenta in obeh ministrov. Amnestija. B e o gr a d, 24. marca. (»Slov. Nar«) Kakor-je izvedel vaš poročevalec, je v najkrajšem čau pričakovati, da izide več ukazov glede obsežne amnestije. Amnestirani bodo predvsem oni, ki so bili pred 29. oktobrom p.I. obsojeni radi političnih in tiskovnih deliktov., Istočasno bodo pomiloščeni tudi vsi oni častniki in vojaki, ki so bili obsojeni v takozvanem solunskem procesu. . ■ -• Naš spor z Lahi jejna vrsti? G en e v e, 23. marca. (»Slov. Nar «) Kakor ravnokar izvemo, pride baje jugoslovansko laški spor v teritorialni komisiji na vrsto ta leden v dneh od četrtka^lo sobote. Ravtiotako naj bi se v istih dneh odločilo .takozvano avstrijsko vprašanje, za katero je, kakor znano, teritorialna komisija že izdelala svoj predlog. Italija pred revolucijo. LDU. Ch i a s s o, 22. marca. (Cl U) Ker je osrednji komite soci-jalisiične straii^e Italije včeraj sklenil, v protest proti kapitalističnemu miru proglasiti generalno stavko, koje začetek bo določilo vodstvo stranke, je, kakor poroča Bureau italijanske socijalno-de-mokratske stranke .Europa Expresš po listu »Avanti«, vodstvo sprejelo dnevni red, da izstopi italijanska socijalno demokratična stranka iz socialistične internacijonale in da pristopi k revolucionarni socijajistični internacijonali na podlagi načel komunističnih ruskih holjševikov. LDU, Bero lin, 22 marca. (i)un. KU.) »B. Z. am Mittag« javlja iz Lugana: Sklep, da bo italijanska socialistična stranka ustanovila novo revolucionarno internacionalo na podlagi nazi-' ra n j ruskih, komunistov, bo kmalu pokazal svoj razkrajajoči učinek na gospodarski položaj Italije. Sklep je bil sprejet s sedmimi glasovi proti trem glasom. Že sedaj se kažejo v industrialnih glavnih mestih sumljivi znaki velike nezadovoljnosti italijanskega proletarijata. Brezposelnost, prepoved izseljevanja ;er demobilizacija, ki povečuje brezposelnost, so resni znaki, ki pospešujejo nevarnost preobrata. Pozdravni večer srbskim in hr-, ^ vaškim častnikom. V soboto zvečer je slovenski Maribor ofi-cielno sprejel in pozdravil ništ brate, srbske in hrvaške častnike, ki so prihiteli s svojim moštvom, da branijo naše najsevernejše postojanke. Naše slovenske žene so dokazale, da razumejo slovansko gostoljubnost. Veliko in malo dvorano „Narodnega doma“ so izpreme-nile.v gostoljubno narodno hišo, kjer smo se našli kot bratje Srbi, Hrvati in Slovenci. Ta večer je pokazal,, kako smo si blizu Bili so trenotki, ki jih ne pozabimo in ki nas bodo vedno spominjali na dejstvo, da smo si ta večer podaji roke sinovi našega troedinega naroda ter si prisegi, da hočemo braniti svojo grudo do zadnjega vzdihljaja. Zbrali so se mnogoštevilni Slovenci iz Maribora. In kmalu je zavladalo prav neprisiljeno razpoloženje. V jmenu mariborskih Slovencev je po- zdravil naše brate, Srbske in hrvaške častnike g. dr. Fran Rosina s sledečimi besedami: Mili bratje Srbi in Hrvati, velecenjeni gospodje žastniki. Dragi vojaki! Pozdtavljem Vas' na današnjem od mariborskih Slovencev, osobito ou naših dam Vam prirejenem sprejemnem večeru kot zasl opni k lastnice prostorov, v kterih smo sc sešli, v Narodnem domu. Morebiti si bode kdo mislil, da je stvar nekoliko zapoznela ali povem Vam, da nam je bil ta pozdravni večer od prvega tre-notka, ko ste stopili na ta za Vas nova tla; na misli in da so le izvanredne razmere vzrok, da se je to, kar fmo od začetka želeli, nekoliko zakasnilo. Zakaj Vas slovesno pozdravljamo. — Zato, ker nas k temu sili čut slovanske gostoljubnosti, čut velikega spoštovanja zahvalnosti in čut odkrite bratske ljubezni do Vas. Nočein jemati besede drugim govornikom, ki bodejo radi povzdigovali Vašo veliko zgodovino, Zgodbo gigantskih naporov, Vaše petstoletne vztrajnosti, Vašega narodnega pesniškega zanosa, ki Vas je varoval, da ponos narodne zavesti nikdar ni klonil duhom, da je nada v srečnejšo , bodočnost Vašega naroda v strašnih razmerah ostala ne-porušena. Ne bom opisoval velike kulturne sile Vaše narodne pesmi, ne velikih sil, ktere je Vaš narod pokazal v letih strašne svetovne vojske, Vaš pohod do Adrije, kakršnega ne pozna zgodovina, Vaša zmagovita sila na, Balkanu, ki je razrušila vezi svetovne vojne, naj bo predmet drugim govornikom in slaviteljem. Mene veže le dolžnost kot hišnega gospodarja, da Vas pozdravim v ime slovanske gostoljubnosti. Želimo,- da se člani vseh treh jugosl. plemen pod tem krovom spoznavajo, da se od naše strani izrazi Srbom in Hrvatom zahvala na tem, da nas v takem času niste zapustili marveč, pomagali na tem mestu vtrditi naše opravičene zahteve |n želimo osobito, da I i današnji dan povišal vezi bratske ljubezni vseh Jugoslovanov zasebnim poznanjem tako, da bi v bodoče ne bilo nikdar nobenega čuta višjega kakor te^a, da so vsa tri plemena v državnosti kraljevine združenih SHS ene misli enih ciljev: osrečiti svoj narod za vso bodočnost. Mi nismo časobno vezani. Ta državnost je namenjena na vekov veke. Ne samo mi, tudi naši potomci bodejo morali se obdržati te vezi. Naše misli bodejo vedno obrnjene na jug. Onam, onamo za brda ona. Vezale so nas že srčne vezi ob času, ko se je moral Slovenec zagovarjati, če je imel deco krščeno na srbsko ime, ob času, ko je slovenski Davorin Jenko pojmoval srbsko idejo v mnogih kompozicijah. A težka tiranska sila je nas tiščala k tlom. Danes, ko je tiranstvo prenehalo, danes se svobodno izražamo. Pozdravljeni, sprejmi Vas bog južni bratje. Naša vez bratstva naj se nikdar nepretrga, naj ostane večna. Te besede so izzvale velikansko navdušenje. (Dalje prih.) b: Dnevne novice. U —U Veličasten vojaški pogreb. Na praznik dopoldne se je vršil z velikimi vojaškimi častmi opremljeni pogreb na koroški fronti ranjenega in umrlega praporščaka mariborskega pešpolka Jakoba Kavčiča. Pogreba se je udeležil tudi general Maister ter mestni poveljnik podpolkovnik Z w ir n. Mi smo pripravljeni! Od srede 8. ure dalje stojimo na vseh točkah mesta za vsak slučaj pripravljeni. Zunaj mesta na Magda-lenskem okraju je v torek večer padlo nekaj strelov. Takojšnje poizvedbe pa so dognale, da so s temi streli poskusili strašiti pijani-nemški pobalini. Ude taji. Štajerski delegat, znani glaski profesor. Ude objavlja v »Basler Nadimi'ten* zanimiv dopis, v katerem zahteva takojšnjo energično pomoč Francije proti združil vi Avscije z Nemčijo in pravi, da ogromna večina ' v Nemški' Avstriji želi takojšnje direktne /veze s Francijo.. Zahteva tudi ljudsko'glasovanje' pod nadzorstvom antantnih čet. Glede Jugoslovanov pravi, da peli z nami dobrohotnega sporazuma s francoskim posredovanjem. Za nas je pa oredvsem važno, da Ude ne zahteva, naj bi se Maribor pii odil Nemški -\vstiji. Mi tega prav ne verjamemo, marveč menimo, da hoče Ude naj in že igrati nekako skrivalnico, da bi preslepil našo javnost. Dobro poznamo one kro;e v Gradcu, ki vodijo vso agitacijo za Maribo , ki se poslužujejo vseli sredstev, da bi zapeljali slovensko pre! iv! so doslej znana imena: dr. Juritsch, Ku-n'gcr, Petz, Kasper, učitelj Hallekar, in krojač Iskra, se je te dni shajala v gostilnah »kreuz-ho.f« iu Murnik; tudi na stanovanju Iskre ter v pivovarni Tclieligovi, tu v mestu. Na stanovanju Iskre so se zbirale tudi ženske med njimi nem-' ške učiteljice V zadnjem času trosi nemška propaganda naravnost gorostasne laži. Samo v ilu-stiacijo kakih podlih sredstev se Nemci poslužu-ji jo, bodi navedeno, da je general izdal srbskim čet.ain ukaz, da naj od jutri dalje 4 dni brez pardona plenijo po mestu in okolici; kot drugo tako nesramno obrekovanje so sinoči iz Studencev v mest'u raztrosili, da naše vojaštvo izroča . nemškim zarotnikom municijo in orožje in da 0 0 v slučaju nemške demonstracije prestopili d.u"o°|n'k0m- *£r'^e^e nasprotje med eno in prehaii t«,°uikaŽe’ da v'^ek nemške propagande v N*ši v°>>ki s,oie strani Ufah še Mj kot doslej zvesto NemepreSf 6?”h',a» “ bod° zar>or; nb ’ oddaa v preiskovalni gnano .roz”e8a sodišča. Kolikor je doslej do-Ornirr’ {e •«•■ Prav' avtor Makov smatrati sni« •' se nahaJa v Gradcu. Irgel je ob 7 11 Prv^s^aV]l' Gn sam je le zložil pesmico | tukn nll !.ka- ^a-ta Pesni5ki umotvor je • shrani? •n°fen’ si je prvi *ist koncepta shranil in to v njegovo škodo. Irgla so graški Neme, nesramno izlorabili. Za prepis teh letakov in za prepis še nekih drugih obsežnih propagandnih aktov, s katerimi je Ornig-ova diužba skušala na zviti način kompromitirati tudi tu se nahajajočo italjansko komisijo, so ga honorirali s samo 60 K. , ’ Grozodejstva nemških vojakov na Koroškem. Nemški vojaki uganjajo med ko* foškimi Slovenci v Draču in okolici strašna aasilstva. Tako so n. pr. posilili 15 letno Kajino Svetnik, po domače Dertničevo in pa iz ‘Juho Barbaro Kraut, po domače jakopovo 9fozednkovcev’ Znač'ln0 )e> da ve za ta Raineru-Va tudi poveljujoči nadporočnik ljudje naj1 Se Pa ne zmeni za to. In taki Den Sospodarijo nad našimi Slovenci. se je objavi *>0t* 2aP°rom. V nemški Štajerski urada Nemškc^A na,.azdu državnega- finančnega od finančnega def nal°K kretlknini z .vodom da ne smejo isti i, i favnateljstva v Gradcu, ki ere pieteta jo |(|P.la^Vati vlog oz polovico, j' r ima Ncmška-Av^— \ *°bm^enih iraJih ius.dcni še deloma če n ,lekak vPliv> Pa ce ne politično, pa vsaj vojaško od naše oblasti, bo Nemška-Avstrija Vsekakor skušala uveljaviti pri istih kredit, ih zavodih, kakor recimo pri rodgonski nemški šptirkas', ta svoj ukrep, s čemur bi bilo prizadetih veliko naših kmetov, ki še imajo svoj denar naložen v nemških zavodih. Pozor slovenski vlagatelji, pozor naše finančne oblasti ! Odslovljeni notarji. Deželna vlada za Slovenijo je odstavila s 13. marcem t. 1. notarje julija Thurna V Ljutomeru, Hansa Ra-bitscha v Velikovcu in josipa Hirisa v Šoštanju. Upamo, da sledijo v kratkem enake odredbe tudi glede vseh ostalih nemških notarjev na našem ozemlju. Odvetniška in notarska tarifa. Deželna vlada za S'ovenijo je odvetniško in notarsko tarifo vladajočim draginjskim razmeram in malovrednosti naše valute primerno zvišala. Nova tarifa je stopila s 15 marcem t. 1. v veljavo. ' Krona in dinar. Kraljevi minister za finance je odredil, da je pri državnih blagajnah računati 250 K za'100 dinarjev. Po tem kurzu se bodo sprejemale krone pri državnih blagajnah o priliki izplačevanja državnih davščin; po istem kurzu se bodo izplačevale tudi plače srbkim državnim uradnikom v onih krajih kraljestva Srb*ov, Hrvatov in Slovencev, kjer je odcejeno, da se plača izplačuje v kronah. Ta kurz velja od dne 1. januarja 1919. Učenec za knjigoveznico se sprejme takoj. Natančneje v trgovini V. Weixl, Glavni trg št. 22. Otvoritev prve slovenske porote v Mariboru. Maribor, dne 26. marca. Pod predsedništvom viš. sod. svet Levca in prisednikov sod. svet. Malaja in Pihlarja, se je danes ob 9. uri dopoldne s svečanim nagovorom predsednika otvorila prva slovi nska porota v Mariboru. V svojem otvoritvenem govoru predsednik omenja, da so se od zadnje porotne razprave izvršile velike svetovne izpremembe. Nastale so nove države, stara Avstrija je razpadla Tudi mi Slovenci smo se združili pod žezlom srbskega' kralja Petra I., ni mo več Avstrijci, ampak podaniki kraljevstva SHS, naš vladar je regent, prestolonaslednik Aleksander. Ker v tem kratkem času ni bilo mogoče izpremeniti tudi vseh obstoječih zakonov, veljajo za nas še stari avstrijski zakoni. Vendar pa preko vseh izprememb ostane pravica in resnica n e i z p r e m e n-j e n a. To po aga na srce porotnikom kot ljudskim sodnikom. Z željo, da bi v smislu tega gesla porola tudi v novi državi \estno vršila svojo dolžnost, predsednik izraža svoj pozdrav: prvi slovenski poroti v Mariboru. Kot pivi slučaj pride v razpravo požig V Negovi. Invalid Karol Tomažič je obtožen, da je zažgal viničarijo svojega očeta in sicer iz maščevanja. Žalostna slika iz kmečkega življenja. Rane Tomažič, oče požigalca, je udovec, ima poleg tega sina, še druge otroke. Obtoženi je bil določen, da prevzame posestvo. Pred vojno sta se sin in oče še precej dobro razumela. Sin je razburljive narave, zaradi pretepa že kaznovan, pretepal je tudi svojo ljubico, ki ga je dolžila, da ima z njim otroka. Med vojno pa se je med očetom iti sinom razvilo napeto razmerje. In sicer zaradi Matilde Erjavec, ki jo je oče vzel v službo kot viničarico. Matilda Erjavec je otnožena, ihia otroke, njen mož je bil v vojni. Domači 90 jo obsodili, da je imela razmerje z nekim Rusom. V/sled .tega je po zahtevi župnika morala iz hiše. nakar jo je Franc Tomažič (oče obtoženca) vzel k sebi, da mu opravlja viničarijo. Sin dolži očeta, da je pričel oče z to. žensko »znanje«, da ji je nosil živež, ona pa da je očeta hujskala proti otrokom zlasti proti njemu, kot starejšemu. Sin ob-dolžuje očeta tudi še drugih takih znanj ? ženskami. Qče zanika, da bi se on sploh pečal s kakšno žensko. Sin pa je nasprotno prepričan, zlasti glede razmerja z viničirico. Iz žalost1 in jeze se mu je porodilo maščevanje. Nekateri vodo povedati, da se je na-grozil.da bo vsem tistim ženskam, ki se pečajo z njegovim očetom, požgal hiše. On sam trdi, da take grožnje ni izustil. Tako je prišlo do maščevanja, izvršenega v noči 15. avjust-a p. 1. Tega dne se je sin opijanil, se pričel z očetom na pa'ši prepirati, nato je odšel v viničarijo, kamor mu je oče sledil. Vsled novega izbruha prepira, je Erjavčeva zapustila hišo, oče pa je zaprl viničarijo. Okrog 11. ure po noči je sin prišel nazaj pogledat, če se Erjavčeva nahaja v hiši. Nje ni bilo doma. Šel je na skedenj in tam zažgal. Pogorelo je vse, tudi vsa oprava in živila Erjavčeve. Obtoženec prizna svoje dejanje, sklicuje se pa na vzroke prepira z očetom ter na popolno pijanost. Oče ceni škodo na 12.000 K zavarWal-nina znaša samo 1500 K. Erjavčevka pa ceni svojo škodo na 10.000 K. Pod obtožbo pa je samo znesek 5000 K. Državni pravdnik predlaga sporazumno z zagovornikom dr. Kodermanom preložitev razprave v svrho ugotovitve prave škode po izvedencu, potem glede lokalnega ogleda z ozirom na nevarnost sosednjega poslopja ter zaslišanju na-daljnih prič. Sodni dvor je sklenil v tem smislu razpravo preložiti na nedoločeni čas r-r- ti Zadnje vesti. a .k.j Podonavsko vojno brodovje proti Budimpešti. LDU. Zagreb, 24. marca, »jutranji list« poroča iz Beograda, da je podonavsko vojno brodovje odplulo proti Budimpešti. Čehi proti boljševizmu. LDU. Pariz, 25. marca. Iz Prage poročajo; General Picone, poveljnik češko-slovaškili čet, je odredil hermetični zapor mej proti Orgrski, da onemogoči infiltracijo Češke z boljševizmom. Mostovi čez Donavo so močno zastraženi. BivSi avstrijski cesar. LDU Pariz, 25. marca. Iz Ba-zelja poročajo, da osebni vlak, ki je vozil bivšo cesarsko obitelj v Švico, je popoldne okoli petih došel v Ror-schach. Obitelj se naseli na \gradu Vateck pri Rorschachu. Razglas. Ker je plinarna morala ustaviti proizvajanje plina,' je tudi potrebno, da se skrči oddaja električnega toka. Vsled tega se odredi, da se oddaja električni tok od četrtka dne 27. t. m. naprej pa do dobave premoga le od 2. ure popoldne do 10. ure zvečer. To vsem interesentom v vednost. Mestni mislit! Mor, me te. n VUdni komisar: ' Dr. Pfeifer 1. r. Razglas. Gostilničarji in kavarnarji se opozarjajo, da so naredbe glede oddaje mleka gostom 'še v veljavi in da se bodo prestopki teh nared:) strogo kaznovali. Hiti, dne te. niti 19(9. Vladni komis.r: Dr. Pfeifer, 1. r. mil nagi ikran 4. Mariborski delavec. Maribor, dne 27. marca 1919. M Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Delniška glavnica 15,000.000 K CENTRALA V LJUBLJANI Poslovalnica avstrijske razredne loterije Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Rezervni fondi nad 4,000.000 K Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Rentni davek plača banka sam«. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. , Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na .vrednostne papirje in blago. Izvršuje borzna naročila najkulantnije. Mirna begunska družina išče v • slovenskem delu. Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 1. ali 1\5. april. Ponudbe na upravništvo lista pod »Stanovanje 15«. I, Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Konjska oprava težka nova, za par konjev, se proda. Poizve se v upravništvu. Krompirja večjo množino ima v zalogi tvrdka A. Vertnik, Maribor, Sodnijsha ni. 17 trgovina z mešanim blagom. Razglas. Deželna vlada.za Slovenijo je glede predpisa vojaške takse za leto 1919 z naredbo z dne 7. marca 1.1., št. 398 v Uradnem listu, sledeče odredila: 1. Vojaška taksa se predpisuje letnikoma 1895 in 1896, 'za katera velja nabor zadnjega poziva kot reden nabor. 2. Vojaškim oproščencem, ki so med vojno služili aktivno vsaj šest mesecev, se predpisuje polovica zakonite vojaške takse, onim vojaškim oproš-cencem pa, ki med vojno sploh' niso služili' ali pa so bili služili manj kot šest mesecev, se predpisuje cela zakonita vojaška taksa. 3. Popolnoma oproščeni plačila vojaške takse so a) vsi, ki so med vojno dejansko služili, in v b) državni, deželni in občinski nameščenci, potem oni nameščenci javnih dobrodelnih zavodov (okrajnih bolniških blagajn, zavarovalnih zavodov, bolnišnic itd.), ki so bili med vojno iz služjbenih ofcirov oproščeni. V ostalem veljajo določila taksnega zakona. Ohrajno glavarstvo Maribor, One 17. suSea 1919 Okrajni glavar; 'Dr. L a j n š i c s. r. 04 srede 26.-28. marca 1919 Luksurijozno kopališče Veseloigra v 3 dejanjih V glavni ulogi: Marta Hilbner, Lia Ley, Rudolf Wehr, Frid RuB, Helena VoB, Fred Kronstein in Karl Auen. Najvišja postava narave Žaloigra v 4 dejanjih Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. uri, v nedeljah in praznikih ob '/.i3.. 4., 6. in 8. uri zvečer Naznanilo! Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da zopet izvršujem soH-siA In plesHarsHo obrt v Mariboru. Za cenj. naročila se priporočam. Anton Vaupotič, slikar Maribor ob Dr., Mozartova cesta 58. Juraj Gredlič, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugoslovanskemu občinstvu. Vse vrste kolonijalnega blaga, kakor: kava, riž, čaj, ko-linski kavin nadomestek itd. oddaja po n a j n i ž j i h cenah tvrdka Vladimir Pavlšek Maribor, Grajska ul. 16 Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni M. Berdajs, Maribor ob Dr. Solijin trg ®®00®®®®®®3®®®®®l®l®®®®®®®®®®0®®000 Brivnica S. Ulčar Koroška cesta (zraven se priporoča cenj; gospodom. “9*? ®®®®®®®®0®®®®®®®|®|®®®®®®®®®®0®®®®0 Podpisana sta 19. marca otvorila gostilno v Lajteršpergu št. 325 Točila bosta dobra, naravna vina 1 vagon koruzne moke 'ter postregla s toplimi in mrzlimi jedili. 1 Priporočata se za obilen obisk Izdelovanje finih in priprostih obleki kakor tudi raznovrstnega perila Marija Florian, Maribor o. D. Glavni trg Št. 18-11. 2 vagona koruze t vagon svinjske masti Ia kakor tudi 6—4 Ia povoj. svinjsko meso po nizkih cenah ponudi lmportna In eksportna trgovina Franjo Vidovič Maribor, Cvetlična ulita 15 K. V. Neubauer. Karbidove svetilk: stoječe in viseče, ter gorela v veliki izbiri.- — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah. /. . . , • Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik! C. Th. Meyer Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprto. HOTEL IN RESTAVRACIJA „UN10N“ Maribor (preje ..Erzherzoig Johann") Prvi in edini slovenski hotel in restavracija. 40 tujskih sob, nanovo opremljena restavracija, klubova soba z glalsovirjem. Priznano najboljša domača kuhinja in prvovrstna vina in vsak dan sveže pivo. Za obisk se priporočata C. in R. Tratnik. H vZi U4aja: Tiskovna zadrug«. Odgovorni urednjk Fr. Voglar. Tiskarna: Karl Rabltsch v Mariboru,