UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradn? ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pot oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	spfejemajo	:	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-O^isko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, n.ei-ečna K 1 '80; za Netrfijo ccloielno K 26-40; za : :	oslalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov: .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•,	•
UPHAVN1STVO se naliaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., jr nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečei Inserati: enoslopna petitvrstica SOvin., pop oj en prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
————	Reklamacijo lista so poštnine proste.  ■■■■ —
Stev. 585.
V Ljubljani, v torek dne 20. maja 1913
Leto III.
Parlament in zunanja politika.
Ko je bil sklican državni zbor po predolgem, nepotrebnem spanju, ker je hotel slavni Berchtold uganjati svojo politiko brez kontrole in kritike, je ministrski predsednik grof Stiirgkh zvedel, da imajo politične ktranke resen namen sprožiti razpravo o zadnjih dogodkih in o zunanji politiki oficielne Avstrje sploh. Možu, ki je bil sam nekdaj parlamentarec in bi si bil moral že vsled tega ohraniti nekaj parlamentarnega Čuta. pa je bil ta namen tako neprijeten, da je hotel natakniti državnemu zboru nagobčnik in preprečiti vsako debato o zunanji politiki. Orof Stiirgkh se čuti veliko, bolj solidarnega z grofom Berchtoldom. kakor s parlamentom, dasi mu ne bi smela biti nobena inštitucija v državi tako blizu kakor državni zbor, ki sklepa, kar ima njegova vlada izvrševati. Vkljub temu. da je nekdaj pripadal liberalni stranki, si ni njegov duli prilastil niti temeljnih načel liberalizma, ampak smatra še vedno državni zbor za nekakšno rusko dumo, ki ima k večjemu pravico izreči kakšno mnenje in kaj svetovati, a ne da bi se morala vlada ozirati na njegovo mišljenje. Odtod izhaja mrzlično stremljenje po ko-mandiranju, kateremu bi se morala po njegovih nazorih brezpogojno vdajati vsaj večina, ki naj bi potem držala vsaj manjšino na verigi.
Iz tega duha je bila porojena tudi zahteva, 'da naj parlament molči o zunanji politiki. Zdaj, ko smo po Berchtoldovi zaslugi pretrpeli mesece krvavega strahu, zabredli v blazne izdatke in se preplavili z gospodarskimi krizami, naj bi državni zbor sestavil živo sliko idile, ob kateri bi svet mislil, da po vsej državi ni trohice drugačnega mnenja kakor v Berchtojdovi glavi, da je naš zunanji minister kakor kakšen avgur uganil edino misel vsega prebivalstva in jo s svojo božanstvenostio izvrševal.
četudi je v avstrijskem parlamentu veliko hlapčevstva in so nekatere stranke same prepričane, da je v vladi osredotočena vsa modrost države, katero je treba obožavati z iniro in s kadilom, se vendar državni zbor ni dal meni nič tebi nič ugnati v kozji rog. temveč je moral grof Stiirgkh hočeš nočeš privoliti v to* da se razvije pri proračunski razpravi tudi debata o zunanji politiki.
Bilo }e umevno, da h« to grofa Stiirgkha bolelo. In ker ni mogel kratko malo zamašiti poslancem usl, prihaja zdaj s sladkorjem m prigovarja strankam, naj veijdar opuste svoj namen in govore o drugih rečeh. Časopisi, ki so 'dostopni oficioznim željam, prelivajo v potu svojih urednikov črnilo, trudeči se z »dokazi«, (la bi bila debata o zunanji politiki v parlamentu neumestna. Le malo manjka, pa bi postal poslanec, ki noče v tej zadevi držati jezika za zobmi, sovražnik države in vseh njenih svetosti.
Sicer bi bil ministrski predsednik zadovoljen tudi z debato. Ali dobiti bi moral garancijo, da ne stori državni zboi nič druzega kakor da zapoje glorijo njega svetosti in modrosti grofu Berchtoldu in da s prekipevajočim navdušenjem odobri vse praktike tega velikega moža. čigar ženialnosti ne zna ceniti njegovo stoletje. \ tem zmislu dajejo oficiozna peresa avstrijskim ljudskim zastopnikom druge parlamente za zgled, posebno ogrskega, ki se ni bavil z zunanjo politiko. dasi je zboroval v časih, ko je bila politična situacija skrajno napeta.
Ne vemo. komu naj predvsem imponira zgled budimpeštanskega parlamenta. Najeti pisuni, ki prodajajo Berchtoldove misli za svoje, prezirajo, da je vsako prispodabljanje ogrskega in avstrijskega državnega zbora že zaradi tega izključeno, ker imamo na Dunaju parlament, ki ga je volilo ljudstvo, v Budimpešti pa se shaja konventikel oligarhije, ki nima med prebivalstvom nobene zaslombe in se boji^ ljudske volilne pravice kakor peklenšček križa. O zadnjHi fazah tega karikiranega parlamenta naj pa še posebej molče. Zakaj zbornica, v kateri sedi Tisza na predsedniškem mestu in iz katere meče policija cpozicionalne poslance, zbornica, ki zaseda večinoma v senci bajonetov in pod varstvom strojnih pušk. sploh ne šteje kot ljudsko zastopstvo. Šege ogrskega parlamenta so v Avstriji kratko malo nemogoče, dasi tudi avstrijski državni zbor še nikakor ni vzor vseh parlamentov.
Primerjanje z drugimi ljudskimi zastopi je zvobče zelo tiesrečno. Ako bi bilo treba naštevati slučaje, v katerih se je angleški, nemški, francoski parlament bavil z zunanjo politiko do-lične vlade, pa tudi energično zavihtel kritični bič, bi ne zmanjka o primerov. Značilno pa je za naše oficioze. da se zatekajo k takim pozivom vedno le takrat, kadar mislijo, da bodo s tem utrdili reakcionarne nazore. Nikdar jih še hismo srečali pri študiju tujih parlamentov, ka-‘dar bi bilo treba povzdigniti samozavest državnega zbora in podkrepiti njegove pravice napram vladajočim.
Položaj, v katerem se nahaja avstrijski parlament, pa je v.sedanjem trenotku sploh poseben. Zato se tukaj s primeri nič ne opravi. Ministra za zunanje zadeve imamo, ki ie vodil po-itiko v izredno kritičnem času. pa je po glo-jokem prepričanju neštetih glav sam ostril crizo v najizdatnejši meii. Vse pa ie delal na svojo pest. Noben ljudski zastop ni bil vpra-;an. nobeden ni imel prilike, da bi bil izrekel takšno besedo. Edini slučaj, v katerem je izpre-povoril vsaj en odsek avstrijskega državnega
zbora, pa potrjuje mnenje, da je bila oficielna zunanja politika v kričečem nasprotju z nazori in 2 voljo ljudskega zastopa. Ko je znani poveljnik oficioznih peres Kania, zdaj »poslanik in minister«. v »Fremdenblattu« skušal postaviti grofa Stiirgkha na laž in z divjo naslado slikal vojno nevarnost vsepovsod, je vstal gospodarski odsek državnega zbora proti temu načinu zastrupljevanja, in tedaj je tudi soglasno izrekel, da avstrijski narodi ne marajo nobene vojne, tudi ne vojne s Srbijo. Nobene —■ to pomeni pač, da tudi nobene vojne s Črno goro. Iz tedanjih odsekovih razprav je bilo očitno, da nam je po parlamentarnem mnenju Skader Hekuba in Albanija toliko kolikor Nikaragua.
Po tej konstelaciji mora človek soditi, da je naša oficielna zunanja politika diametralno nasprotovala prepričanju in volji avstrijskega parlamenta. To mnenje potrjuje še bolj dejstvo, da državni zbor, ki se je imel po prvotnih dispozicijah sestati 8. aprila, ni bil sklican in se vladi ni zdelo umestno, da bi ga bila seznanila z nameni zunanje politike. Bala se je pač, da bi ji dal parlament drugačno direktivo, kakor je želel Berchtold.
Vpričo tega položaja je naravnost neizogibno. da izpregovori parlament vsaj sedaj. In tej debati se ne bi smele staviti prav nobene meje. pa naj tudi nastane možnost, da pride iz teh ali onih ust marsikaka neumnost. Vse filozofiranje o sliki, katero naj bi Avstrija podala inozemstvu. je neumno, če ni hudobno. Avstrijski parlament je aparat avstrijskih narodov, na ne Potemkinova vas. Če se je Berchtold bal, da bo njegova politika izzvala disharmonije, ki bi mogle zmanjšati njegov ugled pred tujim svetom, naj bi bil prej mislil na to. Nikakor pa ne gre, da bi zdaj državni zbor držal jezik za zobmi, le zato, da bi gospod grofic ostal lep in nam. zavedaioč sc parlamentove strahopetnosti, ob prvi priliki naprtil zopet enaka bremena in nas pahnil v enako nevarnost. Beseda bodi jasna, kdor je ne prenese, naj pa gre!
Katnila Theimer o svojem boju z našimi klerikalci.
Članki gdčne. Theimer, na katere smo se po svoji časnikarski dolžnosti tudi mi ozrli, so jeli zanimati vso javnost v naši deželi. Če bi šle v njenih poročilih le z# osebne zadeve, bi, bila ta rubrika za nas kmalu izključena, ker niso bile personalne pikanterije nikdar na našem programu in ne maramo loviti popularnosti s senzačnimi škandalčki. Ali razvoj afere kaže, da gre — bodisi tudi poleg osebi\jh sporov — za nedvomno stvarne interese, katerih ne sme nobena resna stranka v deželi prezreti. Privatne afere velikih in malih nas enako malo zanimajo; ali boj gdčne. Theimerjeve proti vladajoči klerikalni stranki se dotika zelo realnih interesov kranjskega prebivalstva in se zaradi tega na more ignorirati. Uvažuje te okolnosti objavljamo, tudi sledeče pismo, ki nam ga je poslala gdčna. Theimerjeva — pojasnilo svoje kampanje.
Velecenjeni gospod!
Dovolite mi, da odgovorim na notico v številki z dne 16. t. m. Vašega cenjenega lista z »odprtim pismom«;
Moii motivi za objavo člankov proti Šušteršiču v »Slovenskem Narodu« so dvojnega značaja: Osebni, kakor ste čisto prav slutili, in stvarni. Predvsem pa en popravek. Jaz nikakor nisem pripadnica klerikalne stranke, četudi se mi je zdelo, da bi se morala poslužiti klerikalne pomoči za uresničenje mojih raznovrstnih občekoristnih načrtov, kakor uvedbe in ifcgradbe bolniškega stražništva na deželi, kmetijskega gospodinjskega pouka itd. V verskem oziru sem svobodomiselna in nisem tajila tega svojega prepričanja niti napram klerikalcem, tako da sem se lani demonstrativno oddaljevala od evharističnega kongresa. Ali to le mimogrede.
Moje zanimanje za socialna in narodnogospodarska vprašanja me je tudi najprej dovedlo z dr. Janezom Krekom, ki je spiritus rektor Slov. ljudske stranke, v osebne stike, kateri so se kmalu zgostili v intimno prijateljstvo. ker se mi je po vsem njegovem vedenju zdelo, da smem v njem kljub njegovi suknji slutiti somišljenika. Dr. Krek je postal za več kakor l1^ leto stalen gost v moji hiši, in se je polagoma pogovarjal z menoj o vseh privatnih in javnih zadevah, ki so se ga dotikale. Tako sem zvedela tudi za Šusteršičevo felonijo napram njemu. Pri tej priliki se mi je Krek tudi prvič približal s predlogom, naj se omožim z do tedaj mi osebno še skoraj nopolnoma neznanim g. Povšetom, da bi tako ustvarila politično protitežo proti Šušteršiču in postavila svoje raznovrstne socialne zveze in svoje skromno strokovno znanje v službo njegovega naroda. Razume se. da sem z ogorčenjem zavrnila misel, da bi se dala enostavno prodati iz političnih razlogov, kar pač ni motilo Kreka, da se je ustno in pismeno venomer vračal k temu ljubljenemu projektu.
Med tem se je obnašal Krek v vsakem oziru tako ogorčevalno napram meni. in je poplačal izkazano mu prijateljstvo s tako kričečo nehvaležnostjo, da se je porodila v meni
želja — ne 'delam se boljšo kakor sem — da povrnem enako z enakim in da ga zadenem tam, kjer je najbolj občutljiv.
Toliko o mojih osebnih motivih. V stvarnem oziru je odločil Šušteršičev posrečeni poizkus. da je preprečil s svojimi nesramnimi intrigami ustanovitev semenišča za izobrazbo učiteljic za gospodinjstvo na kmetih v jugoslovanskih deželah. Semenišče je bilo moja davno ljubljena misel, ki sem jo gojila kakor vse druge načrte za povzdigo kmečkega prebivalstva v jugoslovanskih deželah že v letih, ko nisem poznala Kreka, Šušteršiča, kaj še Povšeta niti po imenu. Sicer moram tukaj dati resnici čast in konstatirati, da ni Povše. katerega sem medtem spoznala kot poštenjaka in ga čislam, le povsem oddaljen od moje časniške kampanje, ampak da jo je tudi odločno obsojal.
Toliko za popravo dejsiev, za katere resničnost sem vsak čas 1. npravljena nastopiti dokaz resnice pred sodiščem. Ne glede na osebne neprijetnosti, ki mi nastajajo iz tega, se smatram vendar srečno, da*sem začela boj proti Šušteršiču in tovarišem, ker imam nemara ne povsem neutemeljeno upanje, da prihaja naposled obračun s stranko, katere vsa njena nravnestna kvalifikacija nikakor ne opravičuje da igra vodilno vlogo v deželi.
Z najlepšo zahvalo ia objavo teh vrstic in z odiičnim spoštovanjem
Kamila Theimer.
Volilna pravica po junker-skem okusu.
Prusija je ena najkulturnejših dežel na svetu; ampak volilno pravico ima tako, da ji ni primere na vsem širokem svetu.
Poslance volijo na Pruskem v treh razredih, in sicer indirektno, po volilnih možeh. V petek je bila takozvana prvotna volitev, volitev volilnih mož, ki bodo 3. junija izvolili poslance. če so poročila o petkovi volitvi govorila o izvolitvi tega ali onega kandidata, velja to le v toliko, da je stranka tega ali onega kandidata dobila v okraju večino volilnih mož. Indirektno volilno postopanje spravi na noge orjaško vojsko volilnih mož; pri zadnji volitvi jih je bilo 135.143, ker se je odtlej prebivalstvo močno pomnožilo, tehko računimo s 150.000 volilnih mož. Prvotne volitve se ifcvrše tako, da se vsi volilci zbero vkup ob določenem Času ali pa tako kot pri iias. da traja volitev določeno število, ur in prihajajo volilci volit posamič.
V Berlinu sc je vršila volitev po drugem načinu; drugi razred je volil od 9. do 12.. prvi od
1.	do 2. in tretji-od 3. do 8. zvečer. Pri zbornih volitvah se vrši eventualna volitev takoj ;n morajo vsi volilci počakati do konca volitve; pri drugem načinu je za eventualne ožje volitve razpisan poseben dan.
Indirektni volilni način nalaga strankam silile težave; z vsako volitvijo so združene ogromne pisarije. Tcltovški okraj (Berlin) iz-^ voli sam 2256 volilnih mož. Da dobi stranka v' kratkem času treh tednov 2256 volilno opravičenih državljanov, ki so neodvisni in dovolj požrtvovalni, da na dan poslanskih volitev presede cel dan v zakajenem volilnem lokalu, to je glavni in najtežji problem vsega volilnega boja.
Razdelitev volilcev na tri razrede se izvede v vsakem prvotnem volilnem okraju posebe. Vsaka občina se razdeli v take volilne okraje, noben ne sme obsegati več kot 1750 oseb in vsak tak okraj izvoli po šest volilnih mož. v vsakem volilnem razredu po dva. Davčna vsota vseh volilnih opravičencev se razdeli na tri dele: največji davkoplačevalci, ki plačajo prvo tretjino vseh davkov, tvorijo prvi razred, davkoplačevalci, ki, plačajo drugo tretjino, v. drugi razred, ostali davkoplačevalci v tretji razred.
V Berlinu volijo v drugem razredu po raznih okrajih ljudje, ki plačajo od 24 mark do 50.701 mark. v prvem razredu ljudje z 52 markami do 365.644 markami letnega davka. V najbogatejšem oddelku mestnem, v okolici zoološkega vrta, volijo vsled tega nezmiselnega volilnega reda celo težki veletržci, ki kaj premorejo, v tretjem razredu in enaka je usoda ministrov na WilhelmstraBe; tam volijo veletržci s svojimi kočijaži, tu ministri s svojimi lakaji pri eni mizi. Tudi letos so skoro vsi ministri — ne izvzemši državnega kancelarja — volili v »plebejskem« tretjem razredu. V 28. okraju je edini volilec prvega razreda bankir Mendelssohn, dočim mora naučni minister von Trott voliti lepo v tretjem razredu. V 34. okaju je edini volilcc prvega razreda znani založnik in kralj anons Mosse. v tretjem razredu pa se nahajajo ministri Breitenbach, Schorlemer, Sydow, državna tajnika Kratke in Kutin. Prvi razred 35. okraja tvorita koinercijski svetnik Guggen-heim in bankir Krause: med volilci tretjega razreda’ sta ministra Beseler in Delbriick ter državni kancelar von Bethmann-Hollweg. V Berlinu ni nič manj kot petdeset, okrajev, katerih prvi razred šteje le po dva volilca; 47 okra-
jev je, v katerih tvori prvi razred le po en volilec! Na vsem Pruskem je bilo pri prejšnjih volitvah 2000 okrajev z enim volilcem v prvem razredu in nadaljnih 2000 okrajev z dvema vo-lilcema v prvem razredu. Edini volilec prvega razreda voli po dva volilna moža.
V berlinski City je morala v petek komisija, sestavljena iz štirih oseb, zaman čakati celo uro na edinega volilca, ki je imel imenovati dva volilna moža. Liberalni volilni odbor je pošiljal ponj sle, a njega ni bilo. Odličen član stranke se je napotil osebno do mudnega volilca, pa se je vrnil brez njega. Nemirno so sedeli gospodje volilne komisije in nestrpno gledali na uro. Ob 2. je vstal predsednik in s skoro razburjenim glasom izjavil: Volitev je zaključena; volil ni noben volilec! V 26. volilnem okraju je bilo narobe! Tu volita v prvem razredu koinercijski svetnik Guggenheim in bankir Krause. Oba volilca sta prišla takoj na začetku volitev in ker so s tem vsi volilci tega razreda opravili svojo volilno pravico, se je volitev takoj končala in komisija je zalila veselje nad točnostjo s kapljo mozelskega vina.
Nekaj lepot razredne volilne pravice, kakor se razodeva v Altoni. je izkopalo naše on-dotno glasilo. Spominja na slavospev pruski volilni pravici v. Zedtlitza, ki je 11. marca 1910 v poslanski zbornici dejal, da prihajajo vsled razdelitve po razredih do veljave »večje zasluge, večje izkušnje in večja izobrazba« in nadaljuje:	.s
Izobrazba in zasluge so skrite seveda predvsem v prvem volilnem razredu. Tam smo našli kot prvega altonskega volilca z malo davčno vsotico 55.884 mark in 60 fenigov sina znanega margarinskega fabrikanta
trgovca Peterčka Mohra, zraven; bordelskega	lastnika	H.	M.	C
Groninga. AnnenstraBe: bordelskega	lastnika	H.	Scha-
ferja. Kleine MarienstraBe; bordelskega	lastnika	E.	J.	M.
SonnebGhma.	PeterstraBe.
. Solidni srednji sloji prihajajo, kakor je vlada na podlagi volilnega materiala iz leta 1908 »dokazala«, pri razredni volilni pravici najbolj do veljave.
Kako ti solidni srednji sloji izgledajo. »im* kaže drugi razred;
Bordelski, lastnik F- O. E; Kelihig;
Kleine MarienstraBe; bordelski la š t n rk PauifeSerl, Erred-' richsbaderstraBe; bordelski lastnik Rex. AnfienstraBe; bordelski lastnik MarktsVhaffel. 'i AnnenstraBe.
V tretjem razredu pa je doma delavstvo:	"	~
ž u p a n dr. Schulz; ž u p a n Rosenhagen;
. senator Hevdemann: ravnatelj dež. sodišča Levin; ravnatelj d e ž. s o d i š č a Boese; d e ž. so d n i k Milller; dež. sodnik Engel; dež. sodnik Ermel; uradne sodnije svetnik v. Diising; profesor dr. Lehmann; p r o f e š o r Mittelsdorf itd.
Zasluge, izobrazba in izvedenost bordelskih lastnikov so jako dobro zavarovane!
Taka je volilna pravica po iunkerskem okusu!
Ljubljana in Kranjsko.
— Proračun mestne občine. Snoči je imel finančni odsek sejo, na kateri je obravnaval mestni proračun, ki se ima predložiti še tekom tega meseca v odobrenje občinskemu svetu. Finančni odsek je zasedal v znamenju varčnosti; načelnik g. Milohnoja je označil vodilno misel letošnjega proračuna s tem. da izključuje vsako zvišanje izdatkov in vsako odpiranje novih virov. Tak proračun seveda onemogoča a priori vsako pomembnejšo reformo in ne more odpirati nobenega novega obzorja. Odsek se je identificiral z načelnikom, in tako se ie pravzaprav vse posvetovanje izčrpalo z nekaterimi prihranki. Seveda ni bilo mogoče z varčevanjem ničesar doseči pri postojankah, ki so že določene s sklepi občinskega sveta, t. j. pri plačah, ki so regulirane v zmislu novih službenih pragmatik. Izostal je tudi veliki dobiček, ki so ga optimisti pričakovali od pndržavijenja policije; pravzaprav je občina v tem oziru še za 3600 kron na slabšem v primeri z lanskim letom, kajti občina mora začasno še plačevati osobje, katerega ni prevzela država, najemnino za stražnice itd., k temu pa prihaja še velikanski znesek za vzdržavanje državna policije. Večjih izprememb. ki jih predlaga odsek, je malo. Med dohodke je vpisal 20.000 kron od davka na prirastek vrednosti. 5000 kron v izdatkih pa je namenjenih za polletno zvišanje delavskih plač. Končni efekt proračuna, kakor ga predlaga odsek, je razviden iz sledečih številk:
Quo vadiš?
Od sobote do pondeljka predstave op 1.—3, 3.—5., 5—7., 7.—9., 9.—11.; v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Cene pri tem sporedu nekoliko zvišane. V Soboto otvoritev vrta. Igralo se bo pri dnevni Juči od 5. naprej. (Novost). Kino-,Idelal‘. Te dni predprodaja ob 10. zjutraj*
Po prvotno predloženem proračunu je zna Sala redna potrebščina 1,068.763 K, izredna potrebščina 505.160 K, redno pokriti« 1,246.055 K, izredno pokritje pa 102.000 K.
Po odsekovem proračunu pa znaša redna potrebščina 1,094.606 K, izredna potrebščina 466.235 K, redno pokritje 1,284.920 K, izredno pokritje pa 150.000 K. Napratn prvotno prora-čunanem deficitu od 225.868 K, bi znašal primanjkljaj po odsekovem predlogu okrog 114.000 kron. Da se pokrije, naj vzame občina posojilo od elektrarne in vodovoda, ki imata 106.000 K rezerve, proti povračilu v dveh letih. Nekaj pokritja upa referent dobiti še z reduciranjem nekaterih postavk, za katere si je izprosil odsekovo dovoljenje; tako mislijo, da sc skrči faktični deficit na 3000 do 4000 kron. Če bi bila varčnost edina čednost, bi bil tak rezultat morda zadovoljiv; če se pa upošteva, da ima občina na-prain prebivalstvu še druge naloge, je pa dobrota tega proračuna zelo dvomljiva.
— Deželno strankino zastopstvo za Kranjsko ima jutri ob 8. zvečer sejo, na katero so vabljeni tudi nadzorniki. Obenem se naznanja, da je sodr. Kocmur izstopil iz odbora.
— Samomor starčka. Včeraj zjutraj ob sedmih, ko je šel nek pečar na delo na Vič skozi Mestni log je videl v vodi na Pasjem brodu utopljenca. Preiskava je dognala, da je utopljenec Janez Rožič, rojen leta 1851. v Tuštanju, pristojen v Ljubljano, stanujoč na Cesti na loko.
bf®gu ležal utopljenčev klobuk in suknjič, ki ju je odložil preden je skočil v vodo. Rožiča so pogrešali že v nedeljo. Zadnja leta je prosjačnl, včasih je žagal trdi drva in delal, kolikor so mu pripuščale pač njegove moči. Prej je bil kovač. Na stara leta ni mogel opravljati več napornega kovaškega dela. Njegov sin se re lansko leto utopil prav na tem kraju. — Samomor 62Ietnega starčka je zopet nova ilustracija starostne oskrbe na Avstrijskem.
7~ ^trel na gradu. Včeraj ob pol petih popoldne je strel z grada naznanil, da nekje gori. Dgnja pa ni bilo nikjer, temveč je nek gospod, te izprehajal pod stolpom, le dregnil z odprtim dežnikom v žico in top se je nato sprožil. Čuvaj na grajskem stolpu je s stolpa oznanil, da nikjer ne gori.
.x Zapiranje trgovin. Citatelj »Zarje« nam pise: Pred tedni je izdala deželna vlada za Kranjsko odredbo, ki določa čas odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani in bližnji okolici. Ali ce gre Človek ob četrt na devet ali pol deve-tih po mestnih ulicah, vidi, kako malomarno izvršujejo nekateri trgovci to odredbo. Tako n* nekateri gospodje trgovci na Dunajski cesti, Marije Terezije cesti in na Starem trgu kar nič ne upoštevajo te odredbe. Celo ob devetih zvečer so nekatere prodajalne Se odprte. Kako pa pridjo uslužbenci teh trgovcev do tega, da morajo v prid lakomnosti svojih gospodarjev delati pozno v noč. Tako so prikrajšam na prepotrebnem počitku. C. kr. deželna vlada naj ne izdaja le lepih odredb, ampak vse večja bi morala biti njena skrb. da se te odredbe tudi izpolnjujejo.
.	~ Brivnice. Slavno občinstvo se opozarja,
da bodo brivnice na Telovo. 32. t. m., samo do 9. dopoldne odprte.
•^v*®mt°bilno vožnjo za tovorno blago med Škofjo Loko in Zirimi po Poljanski dolini je politična oblast začasno prepovedala, dokler se ne napravijo trije mostovi na tej cesti, kateri so se pri komisijonainem ogledu spoznali za preslabe. Podjetniki (trgovec Jelovčan iz Qo-renje vasi in nekateri posestniki iz Žirov) imajo prispevati primerno svoto k izrednim stroškom za vzdrževanje ceste.
~ Smrtna nezgoda, V soboto popoldne je posestnica jVlarija Jakopič iz Male vasi pri Je-
i -x i0- Ko so voIj P°te?:nili voz,
rii« ? * Č .op,Ceva 113 tla ter si zlomila tilnik. Bila je takoj mrtva.
cIr ~ *R°P« "a B|edu morda ni rop. O ropar-K U še D°ročaj°: Mladi sin pomor-fmifcr. ,p r}a Giacommo Cliunag je pravil pri transportu v Ljubljano, da ga ie na Bledu ustre-
«	8tar. tujec- ki ga J'e s,e<M iz Trsta
SLi-11 }s\ C,lunag blvaI na Bledu že štiri dni,
?firoVfr	natakaricam in sploh jako
h ? ZIV>	iudie govore. da ni izklju-
' ?7knc ■ mlademč izvr5u samomorilni poizkus in da je Povest o »ropu« morda izmišljena.
n,"!	ki	ga je občudovalo ob-
i nnni T' uedni’ se na splošno zahtevo ponavlja od sobote do pondeljka. Predstave vsak dan od 1. popoldne dalje. Quo Va-
jrrafote<svrPefiV7a S-eda) na odril1 vsel' k'nemato-5S5? nllt Zani™1V0 je. da se niso mogla od-vlačnilekate^a ve,lka mesta, vkljub veliki pri-
vsled nrivS umotv?ra' Podvajati ta film ^ tnH; TrJt £ najemnine za film. Med temi t f* ^ej.se m mogel nobeden od 21 kinematografov odločiti za nabavo filma za kate rega se plača 12.000 K tedenske nSnlne
20	,>>Ideala- Spored za torek
20.. sredo 21 in četrtek 22. maja: 1. Morska kopel Trouville. (Potovalna slika. V barvah) 2. Živalstvo morja. (Znanstveno.) 3 Umetnice
MorKriUti fariete/v fi!m-) 4- 2urnal Pa[M- 5-
po^e (Sen7nHiQVll,Vi	6- Krinka le-
kHučeni flenl m ^ra!Jla v dvoh delanjih.) 7. Iz-
»omifra rtinkovitS? t	-
vadiš?0nekoliko” ivfom c«e° Otvoritev ml Idrija.
— Idrija. »Slovenec« z dne 16. maja t poroča, da ie poslanec Gostinčar vložil v zl*Prn'ci Predlog, da se preosnuje c. kW?Si v.Idr!ii. v realno gimnazijo. Da H?™« K Predrzni m absolutistični ljudie. to
t02Vr Z°r-1	S.e b.° 0oStinČar- k>' "1 11«
S	ampak	okolice, ki ga ie proti
Žrzni! tak kSr?,i,CeV P°S'a,a v dr*a™i arami tak korak napraviti to pa preseea vse
alko nrenesta že / n!8’ ^ Idr!ia’ ki ,e Za re"
vedno mora i>tm 1 . *motnih žrtev in jih še 0ra brez tu>e Pomoči prenašati za vzdr-
1.
dr-
kr.
so
že
Zevanje poslopja In drugih naprav, naj bo oropana vsakega upliva na eventuelno reformo svojega dela. Ali naj kaj takega res mirno dopustimo? Kdo je pa pooblastil ali imel pravico pooblastiti Gostinčarja, da nam za hrbtom spletkari in se kaže javnosti, kot bi imel nalogo za velika dela. o katerih še pojma nima. Načelno nismo proti temu, da ne bi se ta reforma izvedla, ali o takih vprašanjih si pač moremo kompetenco izposlovati, od ljudstva, ki realko sedaj in ki bo realno gimnazijo v bodoče moralo vzdrževati. Tak mandat si smemo pridobiti pa šele tedaj, kadar smo sami na jasnem, če bo drugo boljše, kot je bjlo prvo. Občinski zastop ima pač več govoriti o tako važnih vprašanjih kot vsi Gostinčarji in poslanci, pa si ni upal kar meni nič tebi nič za reformo izreči, dokler ni na jasnem in se ni sporazumel s strankami in občani. Zato si je v ta namen, da se zadeva preštudira, izvolil odsek, proti katerega volji si ne dopuščamo, da bi tujec, pa če je tudi klerikalen poslanec. na lastno pest delal.	»
— Usmiljenim ljudem na srce! Iz Spodnje Idrije j>oročajo, da je dne 6. t. m. izbruhnil požar na Krnicah pri Kumru in uničil tri govede, 7 ovac. 2 kozlička, hlev, kozolec in vse poljsko orodje. Škode je nad 2000 K. Nesrečni gospodar ima 10 otrok, kateri so izročeni veliki revščini. Mož ie pošten in priden gospodar, zasluži, da ga dobri ljudje podpirajo, bodisi v denarju ali pa pri delu. da si more prej zaceliti rano, ki mu je z nesrečo zadana. Kdor bi kaj daroval, naj izroči v prodajalno kons. društvd v Idriji ali Spodnji Idriji ali pa v župnišče v Spodnji Idriji.
— Iz Spodnje Idrije nam pišejo: Dostikrat imamo priliko citati v »Slovencu« in »Naši moči« kritikovanje županskih, oziroma občinskih poslov v naši sosedrffl Idriji. V kolikor so te kritike opravičene v to, se ne spuščamo, ker nas to ne briga. Vendar pa se zdi nam nekam čudno, da je le povsod tam vse narobe, kjer gospodarijo neklerikalci. Prav zaradi tega smo pričeli malo od bližje gledati tudi v poslovanje naših občinskih mož, ki so od prvega do zadnjega sami klerikalci. Da to poslovanje ni prav vzorno, nam dokazuje že slučaj, da je podžupan Nace Lampe odstopil in baje sam izjavil, da tacega nereda, kot je pod Svetikovim (županovim) gospodarstvom, noče biti soudeležen. Svetličič ne zna ločiti osebnega in občinskega gospodarstva tako, kot postava veleva. Denarja nikdar ni nič v blagajni ali če kaj je, je navadno zasebna last. Kadar je občina za kako izpačilo v zadregi iti kdo prosi župana, kaj ie sedaj storiti, se katoliški gospod župan z nadlegovalcem pošteno skrega ali pa spi brez odgovora dalje, če se je bil preveč zatopil v proti-abstinenčno mišljenje. Pa naj bo tega sedaj dovolj in svetujemo resno deželnemu odboru in okrajnemu glavarstvu, naj se malo pobrigata za poslovanje svojih mož tudi v Spodnji Idriji, kajti drugače jim spodnjeidrijski občani ne verjamemo, da merite povsod z enako pravico.
Koroško.
— Ponarejen žefran. V Beljaku so našli pri več prodajalcih ponarejen žefran. Pri enem trgovcu so zaplenili celo zalogo ponarejenega žefrana.
Goriško.
—■ »Javna ljudska knjižnica« v Nabrežini priredi na dan 6. julija t. I. v Nabrežini javno tombolo. — Naproša se vsa društva, da ne pri-rede na ta dan v bližii okolici veselice. — Odbor.
— Nesramnost klerikalnega bogatina. (Dopis iz Komna.) Lanskega avgusta je najpremož-nejši posestnik v Komnu Alojz Turk s svojo mlatilnico na paro mlatil žito po bližnjih občinah. Pri njemu je bil zaposlen Blažič Franc iz Lokvice. Turk ni naznanil Blažiča bolniški blagajni. 19. avgusta je Blažič ponesrečil; pri reguliranju transmisije mu je prišla roka med ko-lesje, ki mu ]e pokvarilo vso roko in mu odrezalo kos prsta. Naslednji dan je odšel Blažič v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico, kjer je ostal do 6. septembra. Bolniški stroški so znašali za ta čas 34 K 2 vinarja. Nato ga je prevzela na-brežinska bolniška blagajna v oskrbo in mu izplačala 108 K tedenskih prispevkov ter mu preskrbela zdravil za 55 K. Stroški so znašali torej 163 K. Od komenskega županstva ie zahtevala goriška bolnišnica povrnitev stroškov. Ali odgovora ni dobila od županstva. Vsi akti so romali potem v Gorico, nato v Sežano. Komen, zopet v Sežano in Opatje selo. kamor spada Lok vica. Končno je dobila bolniška blagajna v Nabrežini ves kup aktov s sledečim zanimivim dokumentom:
U b o ž n 1 list.
Podpisano županstvo spričuje s tem, da je Alo*z Turek, zakonskega stanu, rojen leta 1861 v Kobiljaglavi in pristojen v občino Komen, politični okraj Sežana, resnično tako ubožen, da nikakor ne more plačati bolniških stroškov in da tudi nima premožnega sorodnika, ki bi bil postavno zavezan zanj plačevati take stroške.
Županstvo Komen. 13. decembra 1912.
Zupan: V. Jazoec.
Videl in potrdil cerkveni urad v Komnu.
J. Valentinčič, župnik.
V Komnu pa lehko pove vsako otroče, da je Turk najpremožnejši posestnik v vasi. Njegove premičnine in nepremičnine so vredne 20.000 K. poleg tega ima še denarja razposoje-neira in lep kunček kron pa v hranilnici. Iz zemljiške knjige je razvidno, da je Turk eden najtrdnejših kmetov v Komnu. Turk je pa tudi klerikalec in župan le tudi klerikalec in komenski far seveda ni hotel Pokvariti ubnžnega izpričevala in !e s cerkvenim pečatom in svojim podpisom potrdil debelo laž o »ubogem« Turku. Tako delajo prav tisti klerikalci, ki so toliko lažnjivih vesti nagromadili v »Novem Času« o delovanhi socialnih demokratov. Ko bi bil prišel po ubožni list k županu in župniku resnično
ubožen človek in ki bi ne bil klerikalec, bi ga oba grdo nagnala. Ali vrana vrani ne izkljuje oči in maziljeni učenik resnice in pravice noče oškodovati pristaša svoje stranke.
Trst.
STRANKINO ZBOROVANJE.
Skupni volilni odbor vabi vse slovenske in italijanske sodruge na strankino zborovanje, ki bo v sredo 21. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Delavskega doma ulica Madonnina 15. Dnevni red:
1. Naš volilni program.
2. Predložitev kandidatov za IV. mestni in II. okoličanski razred občinskih volitev.
Strankino zborovanje je skupno in se ga morajo udeležiti tudi slovenski sodrugi v čim večjem številu. Ker pa je bil podan slovenskim sodrugom volilni program že na slovenskem strankinem zborovanju, se odpravi ta del na tem zborovanju le v italijanskem jeziku. O drugi točk' se bo pa razpravljalo v obeh jezikih. Vsak sodrug sc mora izkazati s strankino izkdznico
— Krajevna konferenca. Krajevna organizacija jugoslovanske soc. dem. stranke za okraj Greta, Rojan in Novo mesto, naznanja, da se vrši v siedo 21. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International« ulica Boccaccio 25, občni zbor ali krajevna konferenca s sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo odbora: 2. Izvolitev novega odbora; 3. občinske volitve in delavstvo;
4.	predle žitev kandidatov za IV. mestni in II. okoličanski razred občinskih volitev. — Sodrugom naznanjamo, da se morajo izkazati s strankino izkaznico. Pozvani so, da se udeleže v velikem številu.
— Ljudje pravijo: Pri družbi »Dalmatin« v Trstu so napovedali težaki stavko. Zastopnik te družbe se je podal k N. D. O. in jo zaprosil, naj mu preskrbi 30 težakov. In res je bila že dvakrat objavljena v »Edinosti« notica, da išče N. D. O. 30 težakov, ki se sprejmejo takoj v službo. Ljudje pripovedujejo, da delajo sedaj pri omenjeni družbi namesto stavkujočih, težaki. ki jih je najela N. D. O; To pravijo ljudje in mi jim verjamemo, ker ie N. D. O. sijosobna uprizoriti krumirstvo, ker ie sposobna spraviti ob zaslužek delavce in v bedo njihove družine in otroke. Verjamemo, ker je N. D. O. ze večkrat oiganizirala krumirstvo. Le to je. da ie morala objaviti »Edinost« dvakrat notice, v kateri se je povedalo, da išče N. D. O. težakov. Na stotine je v Trstu težakov na razpolago. N. D. O. iih ni mogla dobiti v treh dneh 30. Težaki so pač bolj pošteni kakor voditelji N. D. O.
Oblike razrednega boja v Ameriki.
Delavci so premalo pozornosti posvečali metodi, po kateri je Burns, glavar privatnih vohunov, v službi »Narodne 2veze stavbenikova in jeklarskega trusta vodil boj proti organiziranim železostavbinskim delavcem. \	~
uava v Indianapolisu proti odbornikom železo-stavbinske unije v dinamitm pravdi je * zala, da se je Burns poslužil sredstev, k niso bila znana širši Javnosti, temveč le. majhnemu krožku izumiteljev, da so nasprotmki °rRan ziranega delavstva razpolagah' z boljšimi bojnimi sredstvi, kakor delavci. Ali obravnava v Indianapolisu je spravila tudi stvari na dan, da razsoden in nepristranski tlovek..razumf;Hn^ so delavci rabili sredstva dvomljive vredno Ji
proti kapitalistom.
Jeklarski in železarski trnst le kapitalistična organizacija, ki re pozna milosti m le vičnosti napram svojim ddavcem Ra še izdi tisočake, ako je treba tud. imljone: dai un či delavsko organizacijo, kakor da bi le J^co dovolil delavcem. Zato je najel v svojo službo Burnsa, glavarja privatnih vohunov, kateremu ni bilo nobeno sredstvo preslabo, da bi iz\ rsi nalog jeklarskih in železarskih baronov: uničil strokovno organizacijo železostavbinskih delavcev
Prepričani smo. ako bi bili jeklarski tru-stovci vsaj malo čutili .človeško m se ozira i
na zahtevo železostavbinskih delavcev, d b
nikdar ne prišlo do boja s takimi sredstv .	-
klarski trust je brutalno uničil organizacijo železarskih in jeklarskih delavcev, k. delajo v njegovih peklih — plavžih, nad vratmi katerih bi bil najprimernejši Dantejev izrek. »Lasciate ogni speranza. voi eh entrate.« ir stite vsako upanje za seboj. vi. ki vstop1 e..J
Kdor je kdaj stopil v ameriški plavž, bo najložje razumel peklenske muke. Se l a bi mogel boljše opisati te muke, ki mi J zre oko. Med pečmi od 2000 do 3000 stopim toplote, sredi pokanja, škripanja koles, sikanj tekočih železnih rek. razstrelb razbeljene^ o-vine, sredi grmenja, pokanja, šumenja 1 n zaganja in sredi te peklenske okolice stoji č o , nag. za silo pokrit in željno stezajoč roke po kositrastem loncu, v katerem nosijo oec vodo, dvanajst ur vsak dan. Vkljub temu se i e sme nihče pritožiti ali izreči še tako malenkostno željo. Njegova kletev se gubi v reki kovine in v grmenju razstrelb. kl kadar se železo ohladi. Takšno zivlenje živi človek, ki topi rudo, jo izpreminja v čoke, tračnice in najfinejšo žico.	,
Zakaj omenjamo vse to še enkrat, ko j obravnava že končana? V začetku smo omenili. da imajo kapitalisti takšna bojna sredstva na razpolago, o katerih pred leti noben človek ni vedel, da so na svetu.
Vest iz Clevelanda je potrdila, da so železniški magnatie popolnoma posneli bojno metodo Jeklarskih kraljev V začetku mi m so se sešli v Clevelandu zastopniki železniških sprevodnikov za tovorne vlake in zastopniki šestnajstih železnic, da izdelajo novo pogodbo. Sprevodniki so zahtevali 50 odstotkov povišanja plače za nadčas po deseturnem delu m za delo ob nedeljah in praznikih. S to zahtevo upajo omejiti delo ob nedeljah in praznikih.
v sohisprevodnikov je bila LThL c/ hlte!u »?acKie«. Odborniki orga mzacije so odkrili, da so vohuni v službi Burnsa vtihotapili v sobo diktograf*, v so-
notrehnfrn °- S°h Pa .postav'li beležnik z vsemi potrebnimi m dragimi aparati. V tej sobi sta
bivala gospod in gospa iz St. Paula Ko S od-
dLkt°Kraf ,n 'razkrbikali zensko kot vohunko, m hotel Burns glavar Dri-
nič s,išati 0 tem razkritju, da-
to W J Burile rw dlk*°^rafu opazka: «leased to wj, LSurns Detective Agencv«. A E Whit-
kov /a' 'tovdrneedSeid^ organizac'Je sprevodni-ovaduhe	ake’ ,e razknnkal vohune in
born!kom°b/*aivnav*i 1- lndl'anapolisu proti odbornikom ^elezostavbinske unije ie diktograf
spisane vse DOffnvVl°g<^- Voha* ^E!
borniki uniip v	LSi°	Se vrSili med od*
StSoV„e'^,Skb„atVka,CTihM”i-
jeli vohunp °kfnel1 kapita,isti navado, da so na-bili SV- obnašali radikalno, da so oni izvoljeni v odbor. Ai delavci tn nncii.ll oprezni m previdni in	^	p.-
hunu v P-hvn; r!!]	, , v le danes priti vo*
kovne oreani?-!^ v a j delavske stro-morejo doseči « n ^ar danes kapitalisti ne
diktografom. KapuSom	Aostž?°/
izvedo knks.i« ruaiist0.ni gre v prvi vrsti, da Iniie kcdnr arl ,mneilie Zbornikov delavske tuT na fr? ČVl.P^^rske boje. Pazijo vidno besedo ri i !z.rekel kakšno nepre-reč^Iz te?a ci.di /a la,hko potem spravijo v obveščeni kar čp	kapitaIisti lahko o vsem
Te vrste hni PV delavskih unijah, linijskih delavrpv h	V1 V P.rePričal večino
do živeua ako Se kaP'tal'zmu ložje prid®
v soc&M stranlr'inrf"!Zl,al0 biio da “uvclm%trainrbe'!1"im7redSlVi *' Sodo".™
stvu napraviti J i,ost Po večjem boga-godi krog njega?	Slepega za vse, kar sc
jene be^ede^3* Je St,0)' ki zabe,ežuie govor-
Proces proti Kunschaku.
meieriar smo3 dohii0ti Kx 0r**cu s°druga Schuh-zaradi nomaniki 1 sirno Poročilo, katerega me ne SJSn^ 13 ?rOStora in zaradi pozno telh ?ai se IT\ V, 'e,0ti obiaviti- Cenjeni čita-z on n ve ik , ? zadovolje z izvlečkom. Z
Mava nVoii. ammaunje’ ki ga zbuia ta raI* knadno. °bjavimo obširnejše poročilo na-
*
n	D u n a J. 19.	m^ja.
crlavn^r^lrf6	pr'žela	pri deželnem	sodišča
« ie im?b 3 proti Pavlu Kunschaku. Dasl
sodnil n *o?TJ e'? 0l! I«- I« »»» STkiToliav ,čr?««va.°btoi-
nncinSai	V -, ] le Kunschak m rno
?Sva kriveč	^	ie, VprašaJ’ če	se pri*
ustrehl ie res-	S	l*	°dRovon',: Da	sem »»
l V 1 ° k-r st0}i v obtožnici, ne soglaša s tem kar sem izpovedal.
nosi SrliMste ime,i namen umoriti
posl. Schuhmeierja. pa priznavate?
_ V naHnfinpm DaVvačeloma sem imel namea nai nove ' L hi zasll®avat1ja pravi: Izvedenec
če bTbifo L in 3 r°K,ia tlldi tedal mori,na« mislim na w	načrtu-	2daj	je.	kar ie;'
b'bS
po1!oinoe„boma.',raV'- d“ le Ma kroslla brn'
ffrnš!v(lite!1A.^ir0vejUie’ da 5e bil v mladosti pri hil nntpm^ r' ' d,? pa ni nič razumel: če ie ne spominja SOc,ahstlčni ^vinarski zvezi, se
Predsednik: Politično barvo ste večkrat nri Pa .tadi. delo. Na potovanju ste bili
potem Pa Pri krščansko
socialni organizaciji.
Iz soc'alistične zveze sem i2-T ' mi ni b>lo prav, da bi moral biti naročen tudi na socialistični list. V Salcburgu sem pristopil h katoliškem društvu, ker je bil tam mojstrov sm in moji tovariši. V Schwabachu je bil predsednik katoliškega društva prestrog, zato sem izstopil.
takr/«»d?,^tRaizasli5avanJa ic razvidno, da Je tak° Še večkrat menjal dlako.
ni0* ^ednik:	ste	cel°	zaupnik.
• * ., . c priznava, pa pravi, da je zopet izstopu iz socialistične zveze, ker mu tam ni bilo vsec. Bil je dva meseca v Argentinijl, peljal sc je v Kaplandijo. ker se pa tam ni mogel izkrcati, se je vrnil v Argentinijo, potem VI London in naposled na Dunaj. Tja Je prišel s 160 kronami.
Predsednik: Dobili ste takoj v marcu 1903 mesto pri tvrdki Petrovič in Ko. Ali so Vam delali tam sitnosti, ker niste bili pri socialistični zvezi?
Obtoženec: Ne. Vabili so me, ampak videl sem, da je malo tovarišev organiziranih, pa še jaz nisem pristopil.
Predsetlnft: Ali ste bili tam odpuščeni? Obtoženec: Ne, ampak tako so ravnali, da s j niL,e zgabil°- Pri tvrdki Friedmann sem bil odpuščen zaradi pomanjkanja dela. Potem je bil pri Schuckertu. Tam ga je socialistični zaupnik ostro pozval, nai pristopi. Tega ni hotel trpeti, zato je dva zaupnika naznanil zaradi izsiljevanja.
Predsednik: Ko sta bila ta dva obsojena* ste bili pri tvrdki OrSff in Stift.
Obtoženec: Da. Neki delavec mi je dejal, da tovariši ne marajo z mano delati; naj grem rajši sam. Šel sem k šefu, naj mi pove imena, da bom še te tožil zaradi izsiljevanja. Ali šef mi jih ni povedal.
predsednik: Saj ni bilo veliko socialističnih delavcev tam. Morali ste torej izstopiti in ste prišli h tvrdki Schott in Schtitleldorfer. Tam ste imeli mir. Tudi pri tvrdki Roth ste bili čez tri leta; nihče Vam ni žugal.
Obtoženec: Ne. Pri avtomobilski družbi so pa demonstrirali proti meni.
Predsednik: Vkljub temu ste ostali še več mesecev tam. Zakaj ste izstopili?
Obtoženec: Moral sem, ker sem neopravičen izostal. Moral sem nadzorovati neki volilni lokal.
Predsednik: Ko ste odšli iz zadnje službe, ste se namenili, da sprejmete samo dobro plačano delo. Ali ste sploh iskali dela?
Obtoženec: Vedel sem, da me socialno demokratična stranka preganja, pa sem šel tudi k državnemu pravdniku.
Predsednik.: Pri kom ste bili?
Obtoženec: Ne vem, kako se je pisal.
Predsednik: Ali za to ni niti najmanjšega 'dokaza.
Obtoženec se dela užaljenega, ker mu predsednik ne verjame.
Predsednik: Verjeli naj bi Vam torej, da ste ravnali v obupu? Ampak samopomoči niste izvršili takrat, temveč ste sklenili še precej dolgo inirno živeti od prihrankov. — Kaj ste sklenili. če bodo vsi prihranki porabljeni?
Obtoženec: Dejal sem si, da bo tedaj hud konec, ter pokažem socialistom, da me ne morejo več preganjati.
Predsednik: Saj nimate pravice venomer igovoriti o preganjanju. Po cela leta ste lahko v
miru delali.	.
Obtoženec: Ko sem bil z denarjem pri kraju, sera si dejal, zdaj moram pomesti s preganjalci. Zato sem hotel ustreliti enega izmed njih.
Predsednik: Zakaj enega izmed njih?
Obtoženec: Ker sem smatral voditelje za krivce. Hotel sem enega ustreliti, in potem bi til Imel mir.
j Predsednik: Potem bi Vas zaprli, pa Se
iprav ne 1)1 imeti miru.
Obtoženec: Da. če mi sodišče ne da var-
^Vapredsednik' (razburjen): Ta je pa krepka! O pomanjkanju verstva pač ne morete govoriti! t:i . Kdaj Vam je prišlo na misel, da ustrelite ■ravno Schuhmeierja?
; Obtoženec: Moral sem pač iskati kakšnega krivca Kot poštenjak (als anstandiger Mensch) nisem mogel riskirati, da zadenem nedolžnega.
Predsednik: Torej zakaj Schuhmeierja?
; Obtoženec: Ker je bil on tisti, ki Je zbudil iv meni samozavest in čut za samostojnost (!)
Predsednik: Kaj imate še očitati Schuh-jmeierju? Imate li najmanjši sum, da je Schuh-ineier koga pozval, naj Vas preganja?
Obtoženec: Ne, tega ne morem rečj.
Predsednik: Zakaj ste si torej izbrali njega?
; Obtoženec: Ker sem ga osebno poznal in ker je Izpodkopaval mojo eksistenco.
Predsednik: Torej zaradi teh razlogov, ki gtiso nikakršni razlogi, ste umorili ravno Schuh-
Obtoženec: Vedel sem, da je Schuhmeier iieznačajen človek.
Predsednik: Tako vsaj ne bi smeli govo-tfti o človeku, ki ste ga nedolžnega umorili!
Državni pravdnik: Pri zaslišanju ste dejali, fia ste čakali, da zadene kakšna Vaša srečk in Jk bi bil tedaj atentat izostal. Če bi bili zadeli, bi Vam bil ostal vodja socialnih demokratov ipovsem ravnodušen.- Ni li tako.
Obtoženec skomizgne.
Zagovornik: Ah je bilo v Vasi rodbini kaj slučajev umobolnosti? Ali imate kakšnega brata fea psihiatrični kliniki?	_
Obtoženec:	Brata	imam tam.. Za dtuge
islučaie ne veni.
Predsednik: Kaj je bilo fl. februarja?
Obtoženec:	Videl	sem Schuhmeierja, že
•predeš se Je odpeljal v Ktosterneubufg. Ali jnisem ga hotel zadeti od zadej. Zato sem od-
fgodil izvršitev.	,	-
Predsednik: Kaj ste si mislili?
Obtoženec: Nazaj ne morem, deftarja ni
VCČ*	- ^ -*	,	£jj
Predsednik: Denarja ni več. to je že res. }Ali to vendar, ni razlog za tako dejanje. Kaj je
bilo potem?
Obtoženec: V Klosterneuburgu sem sklenil da izvršim načrt na Dunaju. — Tukaj sem ■izstopil iz vlaka. Schuhmeier je šel mimo mene. Potegnil sem revolver iz žepa, sprožil, on pa 4e Je zgrudil.
Predsednik: Ali ste ga mogli doseči z iztegnjeno roko?
Obtoženec: Ne vem natančno. Ko sem ga fridel, sem sprožil, in maler je bil gotov.
Predsednik: Ali ste tisti trenotek vedeli, kaj delate?
Obtožnec (se obotavlja): Streljal setn.
Predsednik: Ali ste imeli namen, da ga ■ ustrefite?
Obtoženec: Ze prej..
Predsednik: Ste li vedeli, da streljate na poslanca Schuhmeierja?
Obtoženec: Tega ne morem presoditi.
Predsednik: Saj ste mu nastavili vendar
Jevolver naravnost na glavo in zaklicali: »To ; moje maščevanje« ali »moje orožje!«
Državni pravdnik: Rekli ste, da so so-fcialno demokratični voditelji sklenili Vaše preganjanje.
Obtoženec: To je moje prepričanje.
Dr. Ornstein: Toraj so tudi sklenili, da Vam zagnusijo vsako službo?
Obtoženec: Namenil sem se, da Vam ne bdgovarjam.
Sodni zdravnik dr. K o 1 i s k o izjavlja, da |e bil strel brezpogojno smrten.
Popoldne so zaslišali priče dejanja.
Razprava bo jutri pozno zvečer končana. Sodba utegne biti izrečena okrog polnoči.
Zadnje vesti.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Kaj pravi Gešov?
Dunaj, 19. »Jugosl. koresp.« poroča iz Sofije: Ministrski predsednik Gešov je nekaterim poslancem podal z ozirom na bolgarsko-srbski spor pomirjevalne izjave. Zatrjeval je, da delujeta obe vlada na to. da se spor mirno reši. Bolgarski kabinet je dobil pomirjevalne izjave iz Belgrada, po katerih se lahko sklepa, da žele na Srbskem kakor na Bolgarskem rešitev v vzajemnem sporazumu. Razume se, da ne more sprejeti Bolgarska za podlago pogajanja nič dru-zega kakor sklenjeno pogodbo. Ne more so govoriti o tem. da bi bila padla ta pogodba in da bi se bili žrtvovali bolgarski interesi. Gešov je izjavil, da so vse vesti o umikanju Bolgarske v teritorialnem vprašanju neosnovane. Besede ministrskega predsednika so napravile na poslance ugoden vtisk.
Srbsko-bolgarska pogodba.
Peterburg, 20. »Novoje Vremja« priobčuje razgovor z bivšim srbskim ministrom Genči-čem, ki je dejal, da ima sbsko-bolgarska zvezna pogodba organično izpopolnitev v vojaški konvenciji, ki se ozira na vse eventualnosti. Baje bi morala Bolgarska poslati na makedonsko bojišče stotisoč mož in Srbska prav toliko in potem bi obe armadi začeli s skupno akcijo. Nekaj dni pred mobilizacijo je pa Bolgarska odklonila poslati stotisoč mož v Makedonijo, ker je bolgarski generalni štab spoznal, da je tracijsko bojno prizorišče važnejše. Srbija bi bila imela takrat pravico, da anulira vojaško konvencijo, a je vkljub temu mobilizirala in sicer 300.000 mož namesto prvotno določenega števila 150.000. Po bitki pri Kumanovu so zahtevali Bolgari srbsko pomoč in Srbi so takoj odposlali 50.000 mož pred Odrin, čeprav je Avstrija mobilizirala svoje čete ob srbski meji. Nato je prišla Srbija v zelo neprijeten položaj, ker so pričeli Albanci za hrbtom srbske armade manjše napade. Srbi so morali mobilizirati še 100.000 mož, skupaj torej 400.000 namesto 150.000 mož kakor je bito določeno v pogodbi.
Srbske zahteve.
Belgrad, 20. Srbija ne vztraja le pri zahtevi, da dobi vse ozemlje, osvojeno po srbski armadi, temveč bo stavila Bolgarski še nove zahteve in sicer zahteva za velike materialne žrtve teritoraiine kompenzacije vzhodno od vardarske mejne črte. (Vest je skoraj gotovo izšla iz vrst vojnih hujskačev, ki hočejo na vsak način razbiti balkansko zvezo.)
SRBSKI SOCIALISTI ZA MIR.
Belgrad, 19. V nedeljo je sklicala srhska socialno demokratična stranka velik ljudski shod. na katerem je poročal sodrug Dragiša Lapčevič. V svojem poročilu je kar najostrejše zavrnil vse vojne hujskarije, ki se pojavljajo na Srbskem in izven srbskih mej. Shoda se je udeležilo ogromno število srbskih socialistov, ki so enodušno izjavili, da je prelivanja krvi dovolj In da mora nastopiti čas miru. da se razrahljane gospodarske razmere v deželi zopet ojačijo, (Obširnejše poročilo o shodu nam Je obljubljeno iz Belgrada).
ALBANIJA.
Vprašanje meja.
Belgrad, 19. Uradna »Samouprava« izraža upanje, da bodo velesile spoznale potrebo, da se v interesu gospodarskega obstanka ondotnega prebivalstva že določene meje severne Albanije popravijo. Tudi pri določanju južnoalbanskih meja želi »Samouprava« primerno upoštevanje narodnega^iačeta, če hočejo velesile doseči trajen in soliden mir.
Boddči albanski kralj.
London, 20. Današnja konferenca poslanikov se bo najbrže bavila z izbiro kandidata za albanski prestol. Pravijo, da bo predlagala Nemčija kandidata. Največ upanja ima baje princ Viljem Wied, ki je zdaj ritmojster pri tretjem gardnem ulanskem polku. Rojen je dne 26. marca 1876. Za njegovo kandidaturo agitirajo živahno.
ENVER BEG V ZAPORU.
Veliki vezir nima vpliva.
London, 20. »Daily Chronicle« poroča iz Carigrada: Enver beg Je bil. ker se je bavil s
politiko, kaznovan od poveljnika armade pri Ča-taldži s 40dnevnim zaporom. Veliki vezir je brzojavil* naj puste Enver bega na svobodi. Poveljnik pa je odgovoril, da sprejema ukaze samo od vrhovnega poveljnika Izet paše, sicer pa od nikogar ne. _______________
STUERGKH — BERCHTOLDOV PRIJATELJ
Dunaj, 20. Prvo branje proračunskega pro-vizorija bo otvoril ministrski predsednik grof Sttirgkh. Skupni ministrski svet je sklenil, da bo Sttirgkh razmotrival le vprašanja notranje politike, a da našo zunanjo politiko omeni le mimogrede. (Vrana vrani ne izključi oči! Sttirgkh ne sme okrcati Berchtoldove neumnosti.) Prvi govornik pri proračunski debati bo dr. Korošec. Debata bo trajala do jutri.
MLADOČEŠKI POSLANCI.
Ostanejo vladne oprode.
Praga, 19. Včeraj so imeli mladočeški državnozborski in deželnozborski poslanci skupno posvetovanje, na katerem je poročal dr. Kramar o političnem položaju, zlasti o razbiti češko-nemški spravi, o žalostnem finančnem položaju v deželi in o zadnji interpelaciji čeških agrar-cev. Poročilu je sledila obširna razprava. Za rezultat posvetovanja je smatrati, da vztrajajo mladočehl na oportunltetni politiki v državnem zboru. V debati so skoraj vsi govorniki nagla-šali. da škoduje izpremenjeno stališče češkitt agrarcev sedaj interesom češkega naroda. Mla-dočehi se torej ne bodo udeležili te taktike in prepuščajo odgovornost za tako radikalno poli-
tiko večini čeških strank. Mladočehi svare ostale češke stranke pred nepremišljenimi koraki.
STURGKH NA AVDIENCI.
Dunaj, 19. Ministrski predsednik grof Sturgkh je bil včeraj od cesarja sprejet na daljši avdienci.
GALIŠKI NAMESTNIK.
Dnnaj, 19. Bivši gališki namestnik rdr. Bo-brzynski se je danes iz Lvova pripelal na Dunaj.
KANIO PEREJO.
Dunaj, 20. Dvanajst dunajskih žurnalistov in zunanjih dopisnikov objavlja izjavo, da nobena onih vesti iz dobe balkanske vojne, ki se je pozneje izkazala za zlagano, ni prišla iz »literarnega urada« zunanjega ministrstva. Pravijo tudi, da objavljajo to izjavo brez sporazuma z »literarnim« uradom. Vsekakor prihaja ta izjava čudno pozno.
HRVAŠKI PRAVAŠI.
Zagreb, 20. Skupno akcijo Frankovcev z Rauchcfm obsoja oficielno glasilo pravašev »Hrvatska« kar najostreje in pravi, da nima noben pravaš pravice za pogajanja ne z ministri ali zastopniki drugih strank. Na lirvaško-slovanskem opatijskem zborovanju se je na-glašalo to načelo in poudarjalo, da se vzdrži pogodba s koalicijo in da ne more nobena vlada računati na podporo pravašev. Ta izjava je naperjena proti Frankovcetn v pravaški stranki in ni dvomiti, da se bodo ti v najkrajšem času odločili iz stranke pravašev.
DESIDER PERCZEL UMRL.
Budimpešta, 19. Znani madjarski politik, častni predsednik vladne stranke Desider Per-czel je včeraj umrl v svoji graščini v Bonyhadu. Perczel je bil v Banffyjevem kabinetu minister za notranje zadeve, v dobi Tiszinega kabineta pa predsednik poslanske zbornice. Znan je zaradi nasilnega akta zoper parlament z dne 18. novembra 1904. Koalicija ga je ljuto sovražila. Okrog leto dni že ni igral v politiki nobene vloge več. Dosegel je 69 let.
NOV DRŽAVNI TAJNIK.
Budimpešta, 19. Državni tajnik v ministrstvu za notranje zadeve lmre pl. Jakabffy je iz zdravstvenih ozirov demisioniral. Na njegovo mesto je imenovan veliki župan baron Kiirthy.
POŽAR V POŽUNU.
79 hiš uničenih. ■>
Budimpešta, 20. Točen pregled je pokazal, da je požar v Požnnu uničil 79 hiš. Tovarniški gasilec Huber je umrl vsled kapi. Osemintrideset oseb je bilo težko poškodovanih. Nekega delavca po imenu Klingerja so našli nezavestnega v neki kantini. Manjše poškodhe je dobilo okrog 300 oseb. Veliko razširjenje požara ni povzročil samo viharni veter, ampak fudi sobotni praznik Židov, ki se niso upali pomagati pri delu. če ne dovoli tega izrecno višji rabin. Tudi včeraj je imela požarna bramba še dela. ker je še vedno tuintam tlelo. No straži so ostali gasjlci tudi še to noč.
Še ena žrtev.
PoŽun, 20. V eni unifetiifi fifš so našli sežgano truplo starega moža. To je. druga stoletna žrtev požafa.
UKRADENA SLIKA.	i
Budimpešta, 19! Pri požaru protestantov-ske cerkve v Eperješu Je bila ukradena glaso-vita Jezusova slika od Brockega. Preiskovalno komisijo je presenetilo, da Je bil okvir nedotaknjen, slike pa je zmanikalo. Policija misli, da je tat zažgal cerkev, da bi zakril tatvino. Sliko cenijo na 200.000 K.
NESREČA V BALONU.
Ženska utonila v jezeru.
Monakovo, 19. V bližini mesta se je včeraj zgodila težka balonska nesreča. Od štirih prostih balonov, ki so se bili dvignili v Curihu, so popoldne opazili dva med starmberškim in amerskim jezerom. Balon »Ziirich«, ki je imel v čolnu tri gospode in eno žensko, je hotel pristati pri Landsbergu, pa je s tako silo udaril ob tla. da je eden gospodov padel iz čolna in se poškodoval. Damo. ki je izgubila ravnovesje, je še prijel neki gospod v ladjici, tako da sicer ni padla na zemljo, pač pa je z gornjim telesom visela iz čolna. Balon se je takoj zooet dvignil. Gospoda, ki je držal žensko, so očividno med vožnjo zapustile moči. Naenkrat je ženska, ko Se plaval balon 200 metrov visoko, padla Iz čolna v starmbersko lezero in utonila.
MOLOH NA FRANCOSKEM.
Vojaštvo demonstrira proti triletni službi.
Pariz, 19. V Toulu so se v soboto primerili veliki izgredi. Vojakom so naznanili sklep vlade, da ostanejo drugoletniki še eno leto pod zastavo. Vsled tega je priredil en del vojaštva protivladno demonstracijo Po ulicah. Da pri-kričej^ vojake nazaj v vojašnico, so trobili alarm. Okrog petsto vojakov pa ni hotelo ubogati ukaza, ter so se demonstrativno zbrali pred kasarno. Oblasti so sklefffle mirno pregovoriti moštvo na poslušnost. Nekemu častniku, ki je v civilni obleki stopil med vojake, se je po nekaterih težavah res posrečilo, da jih je spravit v vojašnico.
Ni bil upor.
Pariz, 19. V vojnem ministrstvu izjavljajo, da ni bilo v T oulu nobenega upora. Nekatere politične stranke so priredile demonstracijske izjave proti piidržavanju letnika 1910. Mestni poveljnik je dal trobiti alarm, zato da se je vojaštvo pridržalo v vojašnico, ker je hotelo poveljništv> preprečiti, da bi se vojaki udeležili demonstracije.
Socialni radikalci.
Pariz. 19. Na banketu socialno radikalne stranke je Caillaux dejal: Nov položai nalaga nove dolžnosti, ki lih mora Francija izvršiti s tem, da dopolni zakon iz leta 1905.. ki sloni na organizaciji oboroženega naroda, ne oa na voj-
ski po poklicu. Caillaux zahteva natančno izvršitev omenjenega zakona, zboljšanje rezerv in kadrov ter pomnožitev utrdb. Načrta vlade ne sprejme, ker bi zmanjšal produktivno moč. Izpopolnitev aktivnega stanja bi se mogla sprejeti samo za boljše izobrazbo jahaških čet. Da se ne poveča deficit, pravi Caillaux, bomo zahtevali. da se poskrbi za prenašanje novih bremen s progresivnim davkom, na dohodke in kapitalije.
Ministrska agitacija.
Pariz, 19. Minister za javna dela in socialno bi igo Cheron je včeraj predsedoval slavnosti, katero je priredila zveza republi-čanske mladine v Sorbomni. V svojem govoru je slavil francosko mladino, češ da je pripravljena na nove žrtve za domovino. Med njegovim govorom je bila slišati klice; »Živela republika! Dol z reakcijo! Dol s triletno službo!«
FRANCOSKA IN RUSKA MORNARICA.
Pariz, 19. »Figaro« poroča, da je šef mornariškega admiralskega štaba podadmiral Le Bris opdotoval v Peterburg, da obnovi lani ob posetu ruskega šefa mornariškega štaba kneza Ljvena pričeto pogajanje o eventualnem so* delovanju francoske in ruske mornarice. Oklo-pna križarka »Jeanne D’Are« je odplula v Kronstadt in ostane tam, dokler je podadmiral Le Bris na Ruskem.
POPLAVE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 19. Iz mnogih francoskih krajev prihajajo poročila o večjih poplavah. V okolici Beziersa sta utonili dve osebi, v okolici Per-pignana pa tri.
ŠPANSKA EKSPEDICIJA V LARAŠ.
Madrid, 19. V poučenih krogih zatrjujejo, da namerava Španska vlada z ozirom na nemire med plemeni garbskega okraja sporazumno s francosko vlado organizirati vojaško ekspedicijo v I.araš.
SAMOMOR TURŠKEGA PRINCA.
Carigrad, 19. Princ Hajredin, vnuk sultana Abdal Azisa, sc je ustrelil iz revolverja. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ga je nervoznost pognala v smrt. Pravijo, da }e vmes ljubavna afera. Hajredin je bil 19 let star.
Samo ranjen.
Carigrad, 20. Princ Hajredin, ki se je hotel ustreliti, je le ranjen. Zdravniki upajo, da bo okreval,
TURŠKO-ANGLEŠKA POGODBA.
London, 19. Potrjuje se. da je turško-angleška pogodba že podpisana. Anglija je obljubila turški vladi, da bo vplivala na ostale velesile, naj odobre nameravano zvišanje carine v Turčiji.
Angleški častniki v Anatoliji.
Carigrad, 20. »Tasvir i Efkiar« poroča, da prevzame Turčija večino Častnikov, ki so potrebni za žandarmerijsko reformo v Anatoliji. iz Angliie. Na čelu bo angleški Častnik V činu polkovnika.'
AMERIKA IN JAPONSKO.
\f	Tudi tukaj hujskači.
Pariz, 20. Dopisnik »New York Heralda« iz Washingtona zatrjuje, da napetost med Japonsko in Ameriko ne daje nobenega povoda za oborožen konflikt. Kdor prerokuje: vojno med Japonsko in Združenimi državami, po-vzrOčnje piavi zločin. Za tako vojno ni nobenega razloga, in tega ne ve nihče tako dobro kakor tisti, ki govore iz kateregakoli namena o vojni. Nedvomno je politična sittiajcija kočljiva, ali vladi obeh držav se trudita, da najdeta podlago za sporazum ne le za rešitev aktualnega vprašanja, ampak tudi za bodoče prijateljsko razmerje. V Združenih državah smatrajo tisti, ki skušajo razširiti glasove o vojni, pogoste pesete japonskega poslanika v zunanjem ministstvu za dokaz svojih trditev. Resnica je, da trpi naloga vlade zelo vsled de-moi alizacije, ki vlada v zunanjem ministrstvu in ki jo povzroča trajna odsotnost ministra Bryana.
PANAMSKI PREKOP.
Otvoritev se zopet zakasni.
Novi Jork, 19. Kljub vsemu zatajevanju vendar kaže, da je gradnja panamskega prekopa resno ogrožena. Vesti o gibanju zemlje se mneže od dne do dne. Zadnjič se je zrušilo več kakor pol milijona kubičnih metrov prsti v Kanal. Soditi je, da se zakasni otvoritev kanala zopet za šest mesecev.	______
Socialno politični pregled.
= Albanija, nje gospodarski pomen za Av. strijo. Kako neznaten je gospodarski pomen Albanije za našo industrijo, kaže poročilo avstrij-sko-ogrskega konzula v Draču za leto 1912. V draško luko je leta 1912 dospelo vsega skup blaga za 4,1 miljonov frankov, leta 1911 za 4,4 miljonov frankov; od tega odpade nemajhen del na agrarne pridelke, ker zanemarjeno albansko poljedelstvo ni v stanu prerediti lastne dežele. Uvoz moke znaša 319.290 frankov, riža 195.390 frankov, kave 403.270 frankov. Od industrijskih izdelkov zavzemajo prvo mesto pavola in pa-volni izdelki. Pavole je prišlo v draško pristanišče za 361.320 frankov, in sicer iz Avstrije za 163.400 frankov; pavolnih.izdelkov za 524.560 frankov, iz Avstrije le za 13.950 frankov — glavni delež uvaža Anglija. Drugih industrijskih izdelkov sprejema draška luka le neznatne množine — globoko izpod 100.000 frankov! Za sedanji uvoz pavole v Albanijo nima dela niti ena predilnica! Taka je dežela, za katero so avstrijski mogotci žrtvovali na stotine miljonov ljudskega denarja! če bi se znižale le dve, tri carinske postavke v prometu s Srbijo, bi se trg za našo industrijo mnogo bolj razširil nego z vso Albanijo.
= Akcijske družbe na Avstrijskem. Statistična centralna komisija poroča, da je bilo leta 1911 na Avstrijskem 736 akcijskih družb, od katerih ima 564 (več kakor 76 procentov) svoi sedež na Nižie Avstrijskem. Češkem in Morav-
skem. Na te družbe odpade 88 odstotkov vsega akcijskega kapitala, namreč 3894 miljonov kron. Večje število akcijskih družb je še v Trstu (46) in Galiciji (20), ostale se porazdele na drugih 12 dežel. Največ akcijskih družb je v sladkorni industriji, namreč 75; potem slede pivovarne 74. banke 73, tovarne za stroj§72, tekstilne tovarne 60. Teli pet skupin obsega skoraj polovico vseli akcijskih družb. Največji akcijski kapital imajo banke, in sicer 1467 miljonov kron, rudniška podjetja imajo 753 miljonov akcijskega kapitala, tovarne za stroje 271 miljonov. Od sedemsto družb, ki so izkazale bilanco, je sklenilo leto 605 z dobičkom, 95 z izgubo. Čisti dobiček znaša po odbitku izgube 403 miljonov kron ali 10,48 odstotkov vplačanega kapitala. 491 družb ie razdelilo med svoje akcionarje 309 miljonov kron dividend. — Kupčija torej nese.
— Osemurni delovnik v kainnarski obrti.
I o večtedenski stavki so se dclavci v kararskih mramornili delavnicah v Italiji vrnili na delo. 1 rvotno se je stavka raztezala na tri glavna mramorna središča Italije — na Carraro, Masso in Verzilijo. V Massi in Verziliji so delavci slabo organizirani, vsled česar so se že pred tedni vrnili na delo pod pogojeni, da podjetniki priznajo vse pogoje, ki jih sprejmo kararski podjetniki, b tem so dobili kararski podjetniki konkurenco Massc m Verzilije na glavo, kararski delavci pa denarno pomoč tovarišev v navedenih dveh središčih. Sedaj so se kararski podjetniki vdali m priznali delavcem osemurni delovnik; delav-s a organizacija pa se je zavezala, da izsili iz podjetnikov v Massi in Verziliji osemurni delovnik; ako pa podjetniki ne pristanejo na to, da “j oj proglasi stavko in bojkotira delavnice v Massi in Verziliji. Ako tudi ta sredstva ne polagajo. morajo kararski delavci za dobo enega leta sprejeti delovni čas, veljaven v Massi in verziliji. Ako pa obvelja osemurni delovnik v vsem mramornem okrožju, poteče pogodba šele >-ez deset let. Ta taktika je zanimivo izkorišča-
nje .eresne^ konflikta med konkurenčnimi Podjetji.
40 letni uspeli
ki ga potrjujejo na t tisoče priznanj.
Želodčna == = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
G. Piccoli, Ljubljana
Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski doma v Trbovljah.
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi svoje člane na
občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani.
DNEVNI RED:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o prebitku.
4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil.
5. Volitev devetih članov v nadzorstvo in treh namestnikov.
6. Razno.
Trbovlje, dne 14. maja 1913.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
Edna posebnost likerja je
Zdravni k= želodca
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
-	strojev	=
in stroje za pletenje
JT	(Strickmaschinen)
za rodbino in obrt.
y|pPisalni stroji Adlenlffi
pjjLT	T7’ozna 3scle©aJ||
Ceniki se dobe zastonj in Iranko. — , Jjlj