iMnrelr MHlI l„,r0 br-« h,9*f»* "J1 leto H«l. - k. ., n.,1 let* , . 4 n - .• ,» MM leu ■ - •• 20 •' Po p« • „ Utrl w. s .. M .. VrfJni-lv" i« i'l'r'""'i,v" .,„ il,)lnem trRii (llom-platO Uii. ii IM - k, Oll anfln: 11 i .ivastopn> vrst., se plačaj« I kr..<« se nuliHn« I krat. S kr. re ,e tiska SJkr.it, 4 kr. te se tiska Škrat-»•• - I" - > ••iik'1 — pU. ii jejo pit proHtuta. Za ml Um| j« p|ar»t-kulck (»tempelj) i» jok. Itokopisi ne ne »ra{aj», dopiii n.ij če blagovoljno frunkojejo. Št. 4G. V Mariboru '-20. aprila 1H<>5>. Tečaj II. Telegram ,,8lov. Narodu." J: Kranja 10. aprilu. Dr. J. Razlag je voljen s 67 glasovi. Nazočih je bilo 77 volilcev. K odprtemu pismu slovenskim državnim poslancem, Ko smo bili — komaj jo toga leto in dan - v svojem programu naravnost izrekli, da je vse slovensko delovanje, bodi si za tronotek še tako dobro in mnogo obetajoče, za prihodnost pulilo in brez vse vrednosti, pač pa Že v sedanjosti lahko velike nevarnosti za nektere oddelke našega naroda, dokler se brez združenja, torej tudi brez moči in veljavo vsak izmed Sesterih kosov slovenskega naroda zase bori in trpi za narodne pravice, in ko smo združenje vseh Slovencev v eno narodno skupino proglasili kot glavni cilj svojega delovanja, imelo je sicer slavnih in mnogo zaslužnih mož, ki so roke vili nad mišo predrznostjo in nam kazali na ran Napr«j*i ki sije svoje čelo razbil zarad enega samega članka, ki ga je priobčil o mednarodnih mejah. Drugi in ravno tako zaslužni in veljavni možje so nas razupili za nepraktične idealiste in še zadnjo dni se uam je od jako mogočnega ljubljanskega domoljuba očitalo, da ,delamo" Sovenijo, Celo rodoljubi, ki so že mnogo delali in menda še delajo za združenja vsega naroda, menili so, da naše ljudstvo za to misel ni š<; zadosti podučono in pripravljeno, da je torej treba o njej še poprej govoriti z narodom , kakor z vlado v postavodejnih zborih. Pasivnost, rekli bi skorej nezaupnost izkušenih naših delalcev na narodnem polji res nam ni dela olajševala. Od druge strani pa nas jo skušnja notri do zadnjega dne bolj in bolj prepričevala, da se ne borimo za izgubljono stvar. Slovenski narod se je zedinjene Slovenije na prvi mah z navdušenjem poprijel in se je od dne do dne bolj poprijema; iz osamelih časnikarskih člankov je stopila Slovenija že tudi pred deželne zbore, in se je v Gradcu naravnost tirjala, v Ljubljani bolj pohlevno želela. Sovražniki kakor tudi prijatelji narodne stvari morajo pri teh okoliščinah spoznati, da smo zadnje loto storili velik korak naprej, kar naj bo prvini svarilo, naj ne razbijajo svojih slabili moči nad nezadržljivo rečjo, zadnjim pa v spodbujo, da so ne ustrašijo nobenih ovir. Iz zadnjih dni imamo zopet zaznamovati korak, ki ima sicer sam na sebi mnogo krivega, pomotnoga in polovičarskega, ki pa vendar dokazuje, kako je narodno gibanje seboj potegnilo tudi naše ,trezno" politikarje. Našim bralcem je znano odprto pismo slov. državnim poslancem. Našli smo v njem glede" oblike, kakor glede jedra marsikaj, kar nam je prvi mah kri v obraz pognalo in nevoljo izbujalo. Glede oblike se nam jo zdelo nekako frivolno, ako pisatelji datirajo svojo pismo „iz središča prihodnje Slovenije", ktere si sami ne upajo določno zahtevati. V prvem trenotku nam je pomanjkanje podpisov narekovalo misel, da je vse pismo res čista misti-fikacija. To tem, kar smo kasneje čuli, je poziv do državnih poslancev resno stavljen in ker v njem nahajamo tudi glede zadržaja marsikaj zelo napačnega, jako smo hvaležni, da so nam pisatelji neznani, vsaj se nam no bo moglo očitati, da smo bili zopet subjektivni in osebni, ako razkrivamo svoje mnenje o pismu. Sedaj sicer tudi šo no vemo, kdo so tisti možje, ki so potrkali pri 8loy. drž. poslancih in jih budč iz njih letargije; ker bi pa vendar utegnilo odprto pismo v dotičnih krajih spodbudili na delo, hočemo celo stvarno svoje sumnje razkriti in poskusiti skupno (klati za skupno stvar — sine ira et studio! Nikakor »e ne moremo skladati z odprtim pismom v sodbi o deželnih zborih. Tako kakor piše odprto pismo, mogel bi o dež. zborih pisati vsak centralist, nikdar pa no federalist in avtonomist. Gotovo bo vsak trezen šlovek računil z razmerami, kakoršne so, kakor bo pa tudi poštenjak spoznavši, da dosedanje razmero ne veljajo, skušal pomagati in popraviti, a ne na napakah dalje zidati novih napak. Sedanji vlada je ros dela deželno zbore ob vso veljavo in jih degradirala, da so zdaj res skoraj samo oskrbnice bolniši, sirotišč in norišč. Iz tega pa ne sledi, da so deželni zbori res tako pohlevne ustanove in bi morebiti natančno prokkovanje prišlo do rezultatov, ktere bi pač smel izgovoriti,neodgovoren" poslanec deželnega zbora, a nikakor no „odgovoren" slovenski časnikar. Gotovo je, da nam državni zbor go zdaj ni dal nič dobrega, in da vsi federalisti in avtonomisti stavijo vse svoje upanje na deželne zboie in njih pravico, ktere morajo zopet stopiti v moč, ki so jim jo odvzeli centralistični nameni sedanjo vlade. Ako bi torej mi imoli od naših državnih poslancev kaj tirjati, bilo bi to, naj se potegucjo za pravice deželnih zborov, nikakor pa ne, naj bi kot pravno-veljavne pripoznali razvade in zloporabe zadnjih časov. Naša akcija more biti vspešna le v deželnem zboru, državni so malo ali nič ne briga za nas. Reklamirajmo torej pravice deželnih zborov, a no dajmo jih za vselej iz rok, ker so se nam v nekoliko izpulili iz nače moči. Kavno tako malo se moremo skladati z odprtim pismom, kar se tiče kompetencije deželnega zbora. Kdo bi mogel z dobro vestjo trditi, da deželni zbori niso kompetentni vsaj sa svoje okrožje izreči: Zcdininio so, to tirja blago naše dežele! Se sloji tudi v naših deželnih redih neomade-ževan, če tudi malo zabljeni Jj. 19, na čegar podlagi so Poljaki stavili svojo znano resolucijo, ki je veliko večega pomena za decembersko ustavo, kakor pa zedinjena Slovenija, in vendar se gališka resolucija ni zavrgla kakor brez pravice stavljena, ampak je niinisterskcmu svetovalstvu in državnemu zboru služila v podlago dolzega in trudnega posvetovanje, ki šo nikakor ni skleneno. In kdo bi se upal trditi, da je §. 19 v deželnem redu gališkem kaj bolji in močneji kakor v deželnem redu štirskem, krajnskem, goriškem itd.? Ako pisatelji odprtega pisma pravijo, da so v deželnih zborih ni nadejati inicijative glede zedinjenja Slovenije, moramo to zavračati kot sunmičenje naših poslancev, o kterih še vedno pričakujemo, da jim bo narodova volja sveta, in da jo bodo krepko in neustrašeno izrekali in zagovarjali v deželnih zborih. (Daljo prih.) Slovencev/) To jo naslov in zadržaj 12 strani obsegajoče brošure, ktero jo te dni slovenske stranke kandidat g, dr. Dominkuš v Mariboru, izdal in založil. Slo- * Die nationalen Bestrebnngen >ler Blovetu d, Kin R&okblik nuf die Marburger Landtagsvahl vom 37, Februar I -.'.!• von I''. Domlnkuš (Molto: Niclit Stimmen-mehrheu i»t dea Reohtei Probe,) Gratz L860. Im Selbstverlage dus Verfnssors. Lis Politika v It«iR»sKi vani. b Pišite vi zgoraj nad črto uvodne članke o paragrafih in miuisterskih krizah, o bolni Turčiji in rastoči Rusiji, o centralizmu in federalizmu in kar imate še enacih učenih stvari; ti dragi moj bralec pa pojdi inalo z menoj, spomlad je, trava zeleni, črešnja cveto, hajdiva! potujva, na goro tje v prosto vas, ki stoji daleč proč od prašno velike ceste in od neinškutarskega samo s tiho čitalnico preskrbljenega mesta. Ali človek se zastonj upira bogovom, ki so stvnrili duh časa, ki nas vločo vse za seboj. Dcnašnjega časa duh pak je političen in zastonj se trudiš osvoboditi se in ne brigati so za zanimljive spremembe in hude boje, ki svet pretesajo. Politikuje mulo in veliko, staro in mlado, blagi mož in luinp. N" upirajva se torej midva sama, in če sva pripotovala v oddaljeno liribsko vas. no itudirajva skladov bornih hiš, niti ne glejva zdravili rjavili deklet in njenih korenitih srčnih ljubčkov z nerazčesanimi glavami in raztrganimi črevlji. Oglediva si, kako ti možje politikovajo. do kterih ni še prišel niti štempljan niti časopis brez štemplja. V nedeljo popoldne je. Možje, vaški viši svet, je zbran pri poliči in politikuje. Tu niso stranke ločene v desnico, centrom, levico in skrajno levico, temuč mimo sede pomešani okrog vegaste črvivo mizo in najhujši ra-dikalec pije z največim ultraniontancem iz ene kupice. „Bo vojska, bo vojska! Zdaj bodo spet fante v soldate pobirali. Hudo se ljudje menijo. Jaz pravim, da bo kmalu Ankrist prišel. Ondan na semnji, ko sem te motorogaste voličko kupil, pravil mi je en mož, da pojile sedem kraljev in sedem cesarjev na vojsko." Tako govori možanec, čigar dolg vrat bi kakšen novelist gotovo bolj na drobno popisal. Zdaj začno nekteri dvomiti, da bi bilo toliko cesarjev in kraljev na svetu. Začno šteti in štejejo vse vprek. Kdor se ktere deželo imena spomni, da je jej kralja ali pa cesarja, vse ono. Naposled manjka še štirih. Domislijo se, da ima tudi papež soldate, da se sme torej v kralje ali pa cesarje šteti, da more ludi v .Jeruzalemu kakov kralj biti. Ostaneta še dva, ta dva sta že kje, naj bOsta kjer hoČata. V Indiji je gotovo kakov, pa v Aleksandri ji, kamor Lah črešplje prodaje, po ktere pride vsako jesen. Zdaj pa važno vprašanje prid«; na dnevni red, kterega se bode lotilo teh sedem kraljev in sedem cesarjev. „V Mesiko pojdejo, pa bodo vse div jako povesili, ki so ono leto cesarjevega brata umorili. Tako sem jaz slišal, tako je bilo y cajtengab brano," misli eden. „To ni tako — pravi drugi. - - Ko bi bili mislili tjekaj iti, bili bi že pred pomenili se. Nad Turka pojdejo, nad Turka, meni verjemite, s Turkom bo vojska." „Seut! Turek je hud — misli tretji. — Ta bo vseh naših sedem cesarjev in sedem kraljev pretepel. Moj oče so mi pripovedovali, ko sem mlad bil, kako je njega dni razsajal in je ves svet v torbo deval. Da bi lo naš cesar tako pameten bil in bi ne hodil doli hudiča dražit in budit. Čo ga ne zmorejo, prišel bo zopet v deželo in potlej bo joj, joj !" Dolga vrsta starih spominov o grozoviti moči, ki jo Turek ima, kakor so stari ljudjo pravili, vrsti se zdaj in ne veva, kako pridejo do papeža. Culi so, da se hoče papežu vzeti posvetno vladanje in njegova dežela. To se jim je z lece pravile. Preiskujejo zakaj in kako, govoro o glasovitom „Garoboldu" in naposled agibljejo zakaj so gospod župnik tako poganja za to, da so papežu ne vzame deželska oblast nad Rimom, o kterem no vedo prav, ali leži tam, kjer sobico vzhaja, ali tam kjer zahaja. Kden, ki • najradikalniji med njimi in ima nekako komunistično poželenje, trdi: I , A ko so bo papežu vzela dežela, izgube lajmoštri svoje grunte. Zato 07115108 venska prizadevanja se obravnavajo s posebnim ozirom na zadnjo mariborsko volitev in dogodivščine, ki so se pri tej priliki na dan pokazale. Brošura je zlasti namenjena o slovenski politiki slabo in krivo podučenim, med nami /.večini Nemcem in pa onim slovenskim rojakom, ki se v slovenskem jeziku podučiti ne morejo ali ne marajo. To tem namenu je soditi nemška pisava in razpeljevanje zadržaja. Kdor tega ne bo izprod oči izpustil, njemu bo živo in z vidnim prepričanjem pisana knjižica gotovo dobro došla, in si bo prizadeval po moči razširiti jo v onih krogih, kterim je namenjena, tako da rodoljubni pisatelj doseže, kar si v zadnjem stavku želi, kjer pravi : „Ako te vrstice kaj pripomorejo k temu, da se poravnajo zmotnjave. kterih je tu pa tam raztresenih o pravem cilji našega prizadevanja, potem so dosegle svoj namen. sltJvenskim bralcem pa naj jo tu podamo t domači besedi: „Gospodovanja željne narave so imele od nekdaj navado podjarmljene, po svobodi hrepeneče narode z vsemi mogočimi sredstvi pobijati. Kjer sila ni zadostila, moralo je pomagati obrekovanje in laž. Leta sem že poznamo Slovenci to bojevanje sebičnih nasprotnikov. Ker pa smo zaupali zdravi pameti našega naroda in pravici naše stvari, malo nas je vse to motilo. Pri zadnji volitvi deželnega poslanca v Mariboru pak so proti nam izbujena obrekovanja tako uonavadno narasla, so so nam najhujši zločini proti državi in ljudski sreči s tako izvenredno nesramostjo očitali, da se jo v istini javno mnenje zmotilo in da se je začasni vspeh nagnil nastran naših nasprotnikov. Ta vspeh se je z hinavstvom, ki je resnično karakterističen za naše politično razmerje, oklicaval kot principijelna zmaga nad zavržljivimi in za državo nevarnimi načeli, kot zmaga svobode in napredka proti „temoti in neumnosti", iz ktero izvira politično robstvo in gospodarska poguba. Pri tem takem so bo morala vsakemu prijatelju , tem bolj pa kandidatu premagane stranke priznavati pravica, braniti se in obrtnijskim obrekovalcem z resnico v obraz posvetiti. Zato hočem po vrsti govoriti o tem, kar so je naši stranki očitalo, in dokazati, da je bilo vse očitanje neopravičeno. Imenovali so nas Jurske hlapce", naši stranki so dali pridevok „na-vodno-klerikalna" in — „med jedjo narašča tek" — pri pojedini, ki so jo naši nasprotniki napravili zmagi v slavo, trdil je izvoljeni kandidat, da prav za prav ni narodne stranke, ampak klerikalna, in ta je bila premagana. Tu moram vprašati, kdo jo zvezo med narodnjaki in klerikalci sklenil in podpisal? Ali smo se kedaj poganjali za klerikalne koristi, kolikor se to ne zlagajo s tirjatvami napredka in omike V Ali smo podpisovali adrese za konkordat, nabirali darila za papeža, ali rekrutirali papeževe suave. To pa, kar posamezni delajo ali Opuščajo, ne more se podtikati vsej stranki, ravno tako malo, kakor bi bilo to pri Nemcih neopravičono. Naši nasprotniki in naši prijatelji poznajo našo misli v cerkvenem vprašanji, saj jih nismo nikdar skrivali. Njim torej tudi ne moro biti neznano, da se je dr. Vošnjak v deželnem zboru izrekel za verske postave in da je pisatelj teb vrst od tega svojo kandidaturo odvisno storil. Torej je premišljena laž, ako nam naši nasprotniki očitajo ultramontanskc namene. Kes pa jo, da imamo v svojem taboru mnogo duhovnikov, ki so nam ljubi in v ponos, kor se zvesto drže naše narodne stvari; res je, da nismo prijatelji popotnih pridig in razkolništva; res ne more biti po našem okusu , ako veliki in majhni fantalini običaje naše vere in njene služabnike dan za dnevom po časnikih, glediščih in šemarijah pred ljudstvom zasmehujejo , vendar pa mislimo, da se šo dolgo ne smemo prištevati klerikalcem in ultramontancem Da bi so razločevali od nas, imenujejo se naši nasprotniki ustavoljubno in svobodo u m no stranko — mi smo torej sovražniki ustave in svobode! — Izraz „ustavoljuben" je pri mislečem občinstvu že precej ogolel; znano je, da so je jedro one stranke, ki se tako rada ustavoljubno imenuje, izcimil iz nekdanjih centralistov, kteri so o svojem času kazali tako malo pravne čuti in spoštovanja do ustavnih načelov, da so s kratka trdili, ka so Ogri zapravili svojo ustavo. — Resnično svobodoumni možje, ki niso še izgubili se tako poganjajo." Zedinijo se v misli, da vse tako na robo gre v de-našnjem svetu, da je čas, da bi prišel kralj Matijaž s svoj j vojsko izpod zemlje, kjer dremlje, pa bi mir storil, davek odpravil, denarja dal in vse popravil. Strategika današnjih vojsk so tem modrijanom noumna zdi. Kaj je treba toliko ljudi poklati in pobiti s kanoni in puškami ? Zakaj niso de-našnji kralji in cesarji tako pametni kakor so bili ljudje v starih časih, ko jo bil Golijat iu David, Lamberger pa Pegam, itd. ? Zakaj ne zbere vsak enega najmočnejega izmed vojske, ki bi najmočnega iz vojske sovražnikove na korajžo poklical ? Pa bi Be spoprijela in metala in kdor bi druzega vrgel, tega cesar bi onemu deželo vzel, pa bi bilo z lepo. — Ravno tako imajo ti politikarji brez časopisov in brez kazin za iinančnega ministra reforme pripravljene. Čemu, hudiča, je treba davek pobirati, ta krvavi krajcer. Saj zna cesarjev minister denar kovati in na papir malati. Kar več bi ga naredil, veliko več. Potlej bi mu ne bilo treba na posodo prositi, tomuč še posodil bi komu lehko kakovih sto goldinarjev. Mora pravi neutnež biti, da mu to v glavo ne pade. Naj bode dovolj primerov kako politiko delajo v rovtah. Iz naštetih se lehko posncmljc razloček med politikovanjem v mestni restavraciji in kmetski krčmi. Pristavljam, da je pač istina, da v novejših časih, ko se slovenska knjiga širi v poslednja kota in vasi, ko je šola naučila ljudi brati in se tu ali tje zgubi kak časopis, kteri se mnogo bere in raznaša od hiše do niše. v novejših časih, ko so volitve in njih agitacijo že same s seboj mnogo političnega poduka zatrosilo med najprosteji narod: vendar je še tacih po-litikarjov mnogo najti, kakor sem jih s kratkimi potezami tu mislil narisati Iskavec originalov jih jo vesel in se jim smeje ; rodoljubu pak je dolžnost^ da po svojej moči dela in skrbi, da se med prostimi ljudmi misli sčistijo! Pripomoček do tega jo knjiga, pismo in usten poduk : omika. avstrijske samosvesti, davno so že spoznali, da se da naše ustavno življenje le onda spešno razvijati, ako so bo v obzir jemalo na opravičene tirjatve vseh avstrijskih, torej tudi slovanskih narodov, ako tudi slednji za svoj razvoj in obstanek prostora dabodo v vkupni ustavi, ako se s svobodoumno in nesebično prijaznostjo potolaži grenka nezadovoljnost, vsled ktere ti narodi zdaj pri strani stoje in se kot zavržene čutijo v lastni domovini, in ako so tako privabijo, da se bodo udeleževali dobrot resnično svobodnih ustanov. Glede na deklaracijo poslancev češkega naroda, ki je gotovo eden najvažnejših faktorjev v avstrijski državui zvezi, glede na resolucijo gališkega deželnega zbora in glede na — če tudi zarad političnega razkosanja manj krepko a ne manj jasno izrečene — želje Slovencev, ne morejo si avstrijski državniki dalje tajiti, da potrebuje decemberska ustava principijelnih — kar naravnost recimo — sprememb v federalističnem smislu , ako hočejo, da mir postane v naši bogato obvarovani domovini, in da avstrijski narodi zopet veselo obstopijo stari častitljivi prestol, prostovoljno zbiraje svoje moči, da se država ojači in prosvitn. Ako se imajo te misli izvršiti, mora nehati gospodarstvo manjšin , ktero se da le z nepoštenimi in zavržljivimi pripomočki nekoliko časa vzdržavati na ueizrokljivo škodo javni pravni samosvesti , zaupanju in domoljubni udanosti posameznih narodov. (Konec pr.) U o p i s j. Iz Maribora 17. aprila [Izv. doji.] Kobi se ž njim dalo pisati, v žolč bi denes svoje pero lamočil. Ni bilo dosti , v državnem zboru na Du-naji narod slovenski s neprestano nedoslednostjo omadeževati, trebalo je še, s takimi nasveti, kakor jo oni, ki ga nepodpisani politikarji iz „središča Slovenije" državnim poslancem v „Zukunft-i" dajejo, ubogo narodovo politiko, s napominjem vseh svojih moči za boljš > bodočnost so borečo, nečistiti. Ko sem prvikrat ta „nasvet" čital , mislil sem, dajo mistifikacija; ali ko sem „Zukunit" bliže pogledal, som opazil , da laž ne more biti, da jo res nekdo podpisan pod tem „čudnim" nasvetom. Kdo V — to nam bode čas gotovo razodel; kajti narod mora svoje prvake, ki v njegovem imenu tako govoru enkrat na račun pozvati, na tak račun, da jim veselje prejde še delj „pr-vaški zvonec nositi." Naj iz tega nasvota za zdaj samo dvoje omenim: kakor, si ti „svet-niki" zedinjenje Slovencev mislijo, in drugič, kako oni pri državnem zboru beračijo. Tedaj slovenski, blaženi kraji Štajerskega in Koroškega naj se samo,ako je to mogoče ali se ljubi, le „eventuoll" (!!!), k Sloveniji dene! Lepa plača nam, štajerski Slovenci , ki smo najživejše in najpreje v taborili v ogromuih množicah in pod milim nebom celomu svetu naznanili trdno voljo, da hočemo z drugimi brati združeni biti. Nam so tedaj iz središča ravno te Slovenije, za ktero se toliko poganjamo, le „eventualno" pripo-maga k zedinjenju! Proti temu, kar so do zdaj vsi taborji slovesno iztekli, kar je ideja vseh Slovencev, kar stoji na programih vseh do zdaj naznanjenih tabori ev, namreč združenje vseh Slovencev od Muro do Adrijo, proti temu se drznejo nekteri ljubljanski nepodpisanci ugovarjati. Kako se temu nasprotnemu prizadevanju sme v resnici reči, to hočemo iz rodoljubnosti zamolčali ; saj vsem pravim rodoljubom beseda na jeziku leži. — Mili Bože. kamo smo prišli? kamo je genijus našega narod zašel? Ali še čaša našega trepljenja ni do dna izpita? Drugo pa, kar se zadeva temu .nasvetu" na konci prikrpljcno prošnjo za narodne šole, jo tak beraški vtis na mene storilo, kakor ga naj-glljusnejši pogled v človeku obuditi more. To beračijo ne morem drugače izraziti, kakor v sledečem primeru. Mislite si kupca, ki ima edino cveten) hčer, dedkinjo nebrojnega bogastva. Neki sosed, ki je ravno tudi kupec, se zaljubi v svojo lepo sosedo ter jo želi. za ženo dobiti. Nekega dne se prazno opravi in stopi pred očeta lepe gospodične; ko mu pa on roko svoje hčeri odreče, poprosi omenjeni snubač za roko — gospičine hišine. Kaj bi vi rekli k takemu snubaču? — To kar mora vsak pravi, še količku pošteni Slovenec k temu „nasvetu" reči! Dixi. Od Drave 18. apr. v£ [Izv. dop.J „Ilabent sua fata libelli* prišlo mi je mnogokrat na um, ko sem od bliže ali od dalje ogledoval borbo slo-slovenskega naroda in posameznih navdušenih rodoljubov, da bi dejansko pridobili narodnemu jeziku ono veljavo, ki so mu v principu še v preteklem stoletji ni mogla popolnoma odrekati. „Svojo osodo ima slovenski narod in njegov jezik, se čudnejšo osodo ali prav za prav nezgodo imajo zaukazi. uradno naredbe itd. ki so bili namenjeni narodu iu njegovemu jeziku vsaj črno na belem potrditi, da smeta živeti, — če moreta. No bojte se, da 1« Vam jaz denes prišel s teoretičnem razlaganjem, z oguljenim doktrinariziiiom: na nekterih izgledih samo Vam hočem pokazati, kako seje visoka in viša uradna modrost sem ter tje zvijala, da bi našla izgovorov, zarad kterih bi smela narodni jezik iz uradov odganjati, ali pa posaditi ga v kot in blato, ako se je šiloma drznil iz hleva in beraške kolibe v one vzvišeno prostore, v kterih bojda vlada boginja Themis. Domnevam, da so Vašim bralcem znani zaukazi glede porabe slovenskega jezika v uradih od §. 13 v sod-nijskem postopniku leta 1784 do znamenitega paragrafa 19, ki je tako važen a slaboten, da seje v Ljubljani napravilo posebno društvo, ki je prostovoljno prevzelo njogovo varstvo in da Narodovi bralci vedo tudi za najzadnjo okrožnico predsednika više sodnijo v Gradcu in c. k. deželnega predsednika v Ljubljani. Torej mi v posameznih slučajih ne bo treba razlagati, proti kteri črki teli zaukazavse je grešilo, za Vaše bralce bodo menda fakta sama na sobi jasna dovolj. Zato pa bom prinesel tudi sama fakta, ktera morem ako treba dokazati z uradnimi spisi, ktere mi jo prijatelj narodnih pravic radovoljno prepustil v porabo. Pred menoj leži odlok više deželno sodnijo v Gradcu iz druge polovice leta 1867, izdan na pritožbo proti odloku celjsko okrožne sodnije, ki je slovensko vlogo nemški rešila. Ali kako je slovensko pritožbo rešila viša sodnija? Ilešila jo jo nemški in o tem gotovo ni dala naj ' izgleda niži stopinji, ob enem pa pritožbo zavrnila kot; neopravičeno. Cujte razloge! 1'rvi ni nenavaden , ampak posluževali so se ga dozdaj še vsi, ki so hoteli dokazati ničevost Šuierlingove imredbe glede slovenske ravnopravnosti. Viša sodnija torej pravi: „Pravosodnega ministerstva ukaz dtto. 15 marca 1862 v 4. svoji točki sodnijam v slovenskih krajih samo zapoveduje slovensko vloge tudi slovenski rešaviti, ako jo mogoče!" Ta razlog je dobil po naših uradnijab že davno svoj „biigerrecht," torej ga tu samo omenjam. Novejši je drugi razlog više sodnije, ki piše: „Tem bolj je odpadla potreba slovensko tožbo tudi slovonski rešiti, ker jo je izročil odvetnik kot pooblaščenec tožnikov, o kterem (odvetniku) so pa mora domnevati, da je zmožen ne le slovenskega ampak tudi nemškega jezika." Kaj pač pravite k krajši pravici odvetnikovi do rabe slovenskega jezika V Prosim Vas priob-čito tudi ta izgovor, morebiti utegne še kedaj komu prav priti, ki bo hotel od sebe otepati slovenski jezik. Jaz pa Vas vprašani: Od kod ima slavna sodnija pravico prevdarjati, ali odvetnik in njegova stranka tudi nemški razumo ali ne? Ali ni zadosti jasna želja, da stranka in odvetnik želi vlogo slovenko rešeno, ker jo je slovenski izročil? Ali ni opravičena domneva, da stranka, ki slovenko vlogo izroči, le samo, ali vsaj bolje ume slovonski ? Odgovori na ta vprašanja se tako ob sebi umevajo, da se le čudimo, kako je mogoče odgovarjati v smislu jezikove pravice kratečera. Še bolj karakterističen pa je drugi mojih uradnih spisov. Zadova je ravno ista: pritožba zarad v nemškem jeziku rešeno , in ravno pri c. kr. okrožni sodniji v Celji v slovenskem jeziku izročene tožbe. Pritožba je napravljena v drugi polovici leta 18t»8, torej žo potem kot so c. kr. uradniki prisegli na državne osnovno pravice, v kterih jo kakor znano tudi paragraf o pravnosti jezikovi v c. kr. uradih. Na slovensko pritožbo je viša sodnija tako-le v nemškem jeziku odgovorila: „Visoka c. k. deželna viša sodnija je to vlogo kot rckur8 z ozirom na zadevo zavrgla, — kot pritožbo pak jo je s tem rešila, da se je c. kr. okrožna sodnija v Celji opomnila na 4. točko zaukaza pravosodnega ministerstva 15. marca 1803 št. 805." Prod vsom bi smeli tirjati, da bi viša sodnija vsaj znala za leto, kterega je bil Šmerliugov zaukaz izdan, in to je leto 1862. Pa naj že bo 1803 ali 1862, vsakako ni Šmerlingov ukaz še tako star, da bi ga smeli c. k. uradi meni nič tebi nič pozabljati in da bi bilo treba še le tožeb in pritožeb , da bi više oblasti nanj opominjalo niže, ko bi imel sploh ukaz še kaj pomena in veljave. Ako jo Avstrija res pravna država, kar se nam za naše denarje po uradnih časnikih in iz državnega zbora tako pogostonia naznanja, morala bi pač vsakaurad-nija na obstoječe postave in zaukaže paziti že iz uradno dolžnosti in ne čakati še le viših opominov. Opomini bi menda tudi ne bili na svojem mestu, kajti zanemarjenje postav in vladnih naredeh bi se imelo drugače popravljati iu odpravljati. Sicer pa mislimo, da tista „thunlichkeits- in mbglichkeitspo-stava" pri nas nima več kakor nekoliko žalostnega zgodovinskega pomena, ako avstrijskemu pravosodju še kaj velja staro pravniško načelo : lex posterior dorogat priori (kasneja postava devlje poprejšnjo ob moč). Iu tako novejšo postavo imamo in so vsi uradi na njo prisegli, imamo jo v §. 19. Ako se bo v pravosodniških krogih sveta prisega tako razumovala, kakor se razumeva glede §. 19, potem naj so naši proiskovalni sodniki ne čudijo, če bo od leta do leta med prostim ljudstvom pešala svetost prisego, kar bi utegnilo s časom biti najslabejega upljiva na vse ljudsko premoženje in zlasti na lastnijsko pravico, ki se zlasti po deželi tako pogosto no moro drugačo dokazati kakor s prisego, ktera mora torej sveta ostati povsodi in ne le kmetu. (Dal. prih.) Iz Laškega trga pri Celji. 15. apr. XYZ. [Izv. dop.] V celjski okolici so spleta venec, kojega nemškutarski Celjani ne bodo ravno veseli. Slovenske narodne čitalnico so to, ktere bodo „nemški jezični otok Celjo" vodno huje potapljale. A letega so si naši nasprotniki sami krivi. Oni so s svojo nasilnostjo nas primorali, da smo tudi mi na svojo trobojnico napisali navdušeno geslo „Naprej!" Tudi mi Laščam smo Be zbrali in sklenili uteraljiti narodno čitalnico; kaj-ti le tako nam je mogoče, da no pademo za vsegdar pozabljivosti v naročje. Pravila so že, potovala v Gradec. Kdaj da nazaj priromajo, to jo v božjih, t. j. v uradniških rokah---. Nadejamo se, da se nam ne bodo nobene overe stavile. Torej bodemo med tem prav pridno delali, da bodemo vse priprave za otvorjenje izvršili. Kakor so jo do zdaj kazalo, postavila se bode narodna laška čitalnica precej pričetkoma na trdne noge. Krnetjo bodo jej glavni steber; zatorej so se pa tudi plačilne razmero tako vredile, da ne bodo zaviralo seljakom, vdeleževati se prav v množneun številu narodnega ognjišča. Vstopnina znaša za trške ude 50 kr., za zvunajne 30 kr., za kmečke 20. Mesečna priplača jo za 40 kr. za eno osebo, za več vkupe pa še niže. Glavni namen temu narodnemu zavodu bode kmečka omika. Posebno se bode skrbelo, da se kmetom preskrbi pristojno dušne hrane, — časopisov in drugih podučevnih knjig slovenskih. Slovesno otvorjenje bode začasni odbor naznanil, ki šteje prav vrle, za domačo reč vneto možake. Bog vari! da bi se v Vašem društvu vgnezdil požrešen črv nesloge" je Vrančanom pri otvorjenji njihove čitalnico skušen rodoljub Celjski »varljivo govoril. Ravno isto priporočamo tudi mi rodoljubnim Laščanom za stanovitno geslo. Tržani, kmetje in slovenski mladež so najizdatneji faktorji Le-ti naj skupno darujejo slovanskej Minervi in narodna reč bo vrlo napredovala. Iz Kaple pri Dravi, 14. apr. [Izv. dop.J Kje je naš §. 19? — Ali smo mi kmetje zavoljo okrajno gosposke, ali ona zavoljo nas? Ali je trdo-neinski uradnik sposoben za slovenski okraj? Ali mi Slovenci v zgol slovenskem okraji še nimamo pravice tirjati, ali saj prositi, da se pri sodniji po domače obravnava z nami? Ali se ne smemo prijazno pritožiti pred sodnijskim obravnovalcem, rekoč: „Jas Vas, gospod, nisem zastopil (razumel) po nemški, prosim, da bi mi po slovenski dopovedali;" ali: prosim, da bi mi še enkrat povedali, ker sem Vas po nemški premalo zastopil." Ali se mar sme kmet takoj tako zavračati in strahovati s besedami: „du kanst ja dajč," —- ,du kanst ja gut dajč?" Kdo ima prav? J. K., — A. C. in S. W. vsi, trije slovenski kmetje z Borovškega okraja na Koroškem. Ta vprašanja slovenskih kmetov narn je poslal prijatelj našege lista s tem-le pojasnilom: Bila je zarad nekega prestopka 8. t. m. obravnava pri okrajni sodniji v Barovljah. in povabljenih je bilo kakih 11 oseb (zatožencev in prič vkupe.) Izmed teh pa je le eden ali drugi dobro (??) razumel nemški jezik, ostali pa celo nič, ali pa za naj hujši silo komaj, in vendar je trd Nemec, č. g. dr. B. po nekem tolmaču (pa kakšnim?) obravnoval ž njimi. Zato sta se izmed njih dva pritožila pred njim iu ga prosila, eden, da bi so mu po slovenski povedalo, drugi pa, da bi se mu reč saj še enkrat prebrala, pa oba sta morala molčati na besede: „du kannst ja deutsch'1 —■ „du kannst ja gut deutsch", tretji pa, ki še besede ni znal po nemški, ta jo menda pa boječ tako sam od sebe molčal. — Pomiriti sta se ona dva sicer dala, pa le ker se jim sicer nič hujšega ni prigodilo, in sta za nedolžna bila spoznana glede toženega prestopka, tretji pa je tako le za pričo bil. Kaj pa bi bilo, če bi vsled takega napačnega obravnavanja bila morala po nedolžnem kaj trpeti, ko bi bila obsojena? Da uiemogredč tukaj omenim, pri naši okrajni sodniji v Borovljah razun zgor imenovanega dohtarja sicer vsi vsaj govoriti znajo po slovenski, slovenskega uradovanja se vo da ni duha no sluha. Imenovani gospod dohtar, ki včasi predstojnika nadomestujo, čeravno osebno prijazen gospod, veudar zavolj jezika ni kar pripraven za slovenski okraj, drugod bi menda dobro služil. Pa da trdi Nemci dobivljejo take službo, kdo je tega kriv? Tudi kmetje sami, nekoliko, ker so preveč krotke ovčice, in rajši molčijo, marsiktori pa še ne vejo, da tudi oni kaj pravice imajo. Iz Rečice. 12. apr, --v. (Izv. dop.|.'*i Neki gosp. —ski poroča v 41. listu „Slov. Nar." iz gorenje Savinske dolino poleg druzega tudi reči, ktere je Bog si ga vedi kje čul Županija Mo/.irska, Rečiška iu Kokarska neki nameravajo, si uradnika najeti znanega rodoljuba, ki je pri gornograš-kern bilježniku več let že slovenski uradoval. Itečiški župan vsaj je šo le iz ovega poročila izvedel, da kaj tacega namerava. Sam o tem nič no ve. Po svojem slovenskem uradovanji lrem znani rodoljub tudi do zdaj še ni znau. Mogoče, da si je kteri najdaljnih Žolrpaščanov kedaj kako slovensko pismo izberačil, ker bi z nemškim po pol dneva daleč moral tolmača iskati. Sploh pa nas vso našo uradnije še za trdo Nemce imajo, kakor poprej. Posebno prijetno pa so mu je o Itečiški čitalnici sanjalo. Povejte nam lo čast. gosp. —ski, kjo pa je res na Rečici čitalnica, da so jej kar vpišemo? Mi Rečičani o njej čisto nič ne vemo. Čakali smo pač vsi veseli, in čakamo še dandenes, da jo napravijo Mozirjani. Ako Mozirje iu Rečico primeriš, lehko spoznaš, da je v Mozirji čitalnico osnovati še lehko, ko jo ravno isto na Rečici še nemogoče. Kaj radi p.ič bi jo mi rečiški rodoljubi Mozirjanoni po svoji moči staviti pomagali. Naše županijsko (in čitalnično) zadevo hočete po svetu razglašati, pa nas pohvaljene rodoljube šo ne poprašato po-pred, jo li tudi resnica, kar bi radi poročali. Ali hočete vsako bosedo tisku izročati, kakovo koli ste gredoč kje od koga čuli? Iz HrvaŠkega 17. aprila. [Izv. dop.] Pravijo, da vampir, kader se ob nočnem času nad človeka spravi, krv izpije, spečemu človeku s svojimi črnozlčtimi krili rahlo zrak v lice pihlja, da so človek ne bi zbudil, in vampira pregnal. Ravno tako so ravnali naši vampiri Magjaroni. Oni so s svojimi obočavanji narod klorofonnovali, v spanje zazibali, tor mu zdaj spečemu krv iz vseh njegovih žil pijejo. Orožno jc, le pomisliti, da narod ne bi imel tolike životne moči več v sebi, da bi se zopet zdramil in svojo vampirje odgnal. Bil sem tc dni v Zagrebu pa sem so prepričal, da res vse spi. V sabornici sedi kakih 50—00 zastopnikov, (?) na galerijah pa kakih 20—30 poslušalcev. Vse oči so na dvorskega svetovalca Zlataroviča obrnone. Kar on rečo, to reče ves sabor, kar on odreče, to odreče ves sabor, kakor on glasuje, tako glasuje ves sabor. Najsijajneje je naš sabor svoj servilizem pokazal v razpravi zakonskega članka o ustrojstvu naše deželno vlade. Kakor profesor učencu pensum v popravek nazaj da, ravno tako jo naš sabor svoj elaborat enkrat od Raucha, drugokrat od ministra Bcdekoviča v popravljanje in premenjenje nazaj dobil, pa tudi lepo ubogal, pa popravil in prcmcnil, kar so jc dotični gospodi popravka in promenc potrebnega videlo. Uradniki, ki v saboru sede, in ki jih je bojo Rauoh za purane imel, ki za vsakim gredo kdor s kuruzo v rokožaru škroboče, so v veliki zadregi, ker so stvari so tako zamotale, da se ne ve, kdo bo v bodoče gospodar kuruznega hara-bara in zato so začeli, vsak na svojo stran vleči. Eni mislijo da bo kuruzni hrambar pri ogorskem ministerstva, drugi sklepajo, da bo naš minister Bo-dekovič do njega ključ imel, opet drugi pa, da bo Rauch kakor do sedaj, svoje purane tudi za naprej hranil. Slavonci bi naj raje neposredo v Pešto šli, kakor pred letom 1848. Vidi se, da so žo siti zagrebškega saborovanja. Oni gledajo v Pešto kakor Turki v svojo Moko. Audrašiju jo treba le malo s prstom pomigniti, in vsi Slavonci so v Pešti. Druga koterija so Varaždinski purani. Oni imajo svojega molika v ministru Bedckoviču, rojenemu Varaždincu, pa bi najraje imeli, da bi on rokožar s kuruzo imel, češ, on bi so prvi na svoje rojake Varaždince /.mislil. Tretja koterija so zagrebški purani. Ti še zmerom niso nad tem zdvojili, da bo kukuruzni rokožar vendar šo tudi za naprej pri Rauchu ostal, zato se okolo njega stiskajo, češ on bo službe delil! Pregovor pravi: trebuh so malokdaj starih dobrot spomni, in to se šo zna denes jutri Rauchu zelo vtepati. Kakor hitro se bo za stalno vedelo, da bo peza naše vlade pri ministerstvu iu no pri banu, bo ves roj puranov Rauchu hrbet obrnil. Kdo no bi zdihnil: bože daj nam značajev, za talente bodemo že sami skrbeli! Kakor zdaj stvari glede naše deželno vlade stoje, jo toliko gotovo, da bo, čo žo no de nomine, saj de fakto naša vrhovna vlada pri našem ministerstvu v Pešti. Naše namestniško svetovalstvo pa bo to ostalo kar je do sedaj bilo, naimo druga politična in- *) Po posebni želji d veli častitljivih rodoljubov smo priobčili to razjasnilo in iz njega povzeli, da je v gorenji savinski dolini čitalnice treba iu da bi jo tudi lahko osnovali, ko bi ne manjkalo inejusobiiega sporazuniljenju in sloge. Ako ne moru biti dveh čitalnic v gorenji savinski dolini, naj si rodolj uliju napravijo h združenimi močmi eno in narodna stvar bo imela neprimerno več koristi kakor pu čo uo šo u tako dobro voljo pikajo pd.časnikih. Vredn. štnncn. — Izbori za peštnruki državni zbor so t naš* ifl saboru obavljeni, pa sabor jo zaključil , tla deputirci D« smejo preje v Pešto oditi, preden domača deželna vlada ne bo ustrojen* V Pešti so se gotovo čez to upornost _ smejali! Izbrani so samo osebe , ki rado koruzo zobljejo. — Vseučilišče je potrjeno. V saboru so živio kričali, drugod pa nikjer, kajti mi so bojimo, da naš.' vseučilišče ne bi bil tisti konj, ki so ga Grki pred Trojo postavili, in iz ktenga se Dtegnejo denes jutri sami mladi Magjarčici in Magjarončiči islefii. — Naša „Agramcriia" in naše .Narodne novine'' so vest prinesle, ki soje potom po vseh avstr.jskih časopisih raznesla, da se je z vladikom Stross-maverom tudi predsednik jugoslovanske akademije kanonik Jlački v Rim podal Kar se Račkiju tiče, morem reči, da sem ga še te dni z lastnimi očmi v Zagrebu videl. Iz Dunaja. 18. apr. II. G. [Isv. dop.] Taaf'l'e je postal prvoscd-oik ministarstvu in tako je to tolikanj pretresano vprašanje rešeno. Dunajski listi, ki so bili vsi zoper Tnattcja , delajo kisle obraze, pase vendar na smeh drže, ker so jim idi oportun. Samo Giskrova nova Presse ne more svoje jeze skrivati. Pa kar je, to je, v vladni „Wien. Ztg." stoji cesarjevo pismo, ki imenuje TaaiVeja za prvega v ministerskem svetovalstvu, ne pa Giskro, Berbsta ali Hasnerja, kakor bi bili nemški dualisti rajše videli. — Grof Taaffe je bil za časa Belkredija v Solnogradn deželni prezident in da siravno je mlad in nima posebnih duševnih zmožnosti, zašel je vendar po Belkrediju ministerski stol. Ker ga cesar osebno rad ima, hotel je tudi, da Taaffe ni iz ministerstva izstopil tudi potom ne. ko se jo osnovalo v državnem zboru tako imenovano parlamentarno ministerstvo doktorjev. Tako je Taaffe edini neposlanec V ministerstvu in jezilo je to, kakor je naravno vse liste, ki so prijatelji doc. ustave. Ako torej s tem imenovanjem niso zadovoljni, ravnajo popolnoma logično, kajti zgodilo se je tu nekaj, kar ni po načelih ustavnosti, zgodila soje volja krone, ne volja parlamenta. Za nas je to drugače. Mi ne priznavamo, da je dec. ustava tisti okvir, v kterem so more srečno v Avstriji izhajati. Mi smo nasprotniki dcnašnjib nemških cen tralistov in nijh kontumacij , s kteri mi nam žugajo. (Je še pomislimo, da Bpada Taaffe med tisto stranko v tukajšnjih vladnih viših krogih, ki začenjajo spoznavati, da tako ne pojde dalje , da se je torej treba pogoditi narodi: je dobro da je zmagal Taaffe in ne Giskra. Pripoveduje se, da se je tu zgodila cesarjeva volja in da je Taaffe posebno nalogo dobil, skušati da se pomirjcnjo s slovansko opozicijo pospeši. Kmalu bomo videli, kako se bode vlada zdaj obnašala. In ako je- ros, kar smo ravno omenili, videli bomo kmalu, da ministerska kriza s tem imenovanjem še ni dovršena, temuč, tla bode Giskra s svojo od važnost jo v odrekanji vred odstopiti moral in da utegne za njim iti HerbBt, Hasner in šo kdo. Eden tukajšnjih tednikov, ki je organ federalističnih Poljakov in ima navadno dobre izvire in zveze, poroča naravnost, da jo Taatleju naloženo počasi tako ministerstvo zbrati, ki bode moglo z vsemi političnimi strankami pobogati se. Da bi istina bila, in da bi dobili enkrat ustavo, ktera bi bila res avstrijska ustava ! — Nekteri že malajo hudiča reakcijo in povrnenja absolutizma na steno in imajo že imena pripravljena. Imenuje se na pr. Kellersperg, in ljubljanski deželni predsednik Konrad, ktera ima Taaffe v novo ministerstvo pridobiti, da so cela sistema prenaredi. Mi mislimo in in smo preverjeni, da reakcija v pomenu nekoustitucijonalnem ne more v A\slriji več obstati. Torej se take reakcije ne bojimo. Reakcijo pa bomo z veseljem pozdravili, ktera bo podrla ceutralizujočo dec. ustavnost in novo boljše poslopje zidala, kakor ga je imel namen zidati po. Boustu vrženi izvenredni državni zbor, v kterem bi bili zastopani vsi cislajtanski narodi. Ko bi pa prišla sturokopitna. svobodi sovražna stranka starih fevdalcev, kakor je bil Leo Tbun. na krmilo, tačas bode svet videl, da bomo Slovanje tako kakor vsak narod stali in borili se za svobodo. — Sicer pa za nas Slovence reči ne Stoje slabo. Državni poslanci so izgubili vse zaupanje še tam kjer so ga imeli: pri Nemcih, Posluiajmo, kaj „"VVanderer* govori o njih. Ta veliki nemški list pravi, da je od vsacoga parlamenta pričakovati, da zboljšanja pričenja, da daje impulze. „Oddunajskega državnega zbora pa tirjajte kar hočete, samo lega ne, da bi ktero državniško misel imel.* Iu vitle vso nezdravost v tej zbornici pravi dalje: „ko bi zadnji slovanski poslanec zapustil prostore te zbornico, bi ta zbor še nikdar nemški no bil. — To kar tukaj na podlogi decemberske ustave v škotski hiši svojo čudnosti uganja (scin vvesen troibti ni ljudsko zastopništvo, tem menj nemško. Jezik sani ne stori rojaka niti tega niti onega naroda." Tako govori poprej za dualizem vneti ,,\Vaudereru. Popolnoma pak jo moral njegovo nekorist in neizpeljivost spoznati, ko zdaj popolnoma za federalizem govori tako-le končajo svoj članek o gališki resoluciji: „Med nami Nemci in pa mod Poljaki ter d r u z i m i S1 o v a n i se b 0 m a i s i k a j razjasnilo,kader bodo Nemci kot pravi Nemci v delovanje stopili, v tako delovanje, ki so bode strinjalo, ki bodo morda celo tirjalo, tla so da rol jakom in drugim Slovanom toliko avto u o ni ije in zaželene neodvisnosti od d u n a j s ki h u pij i v o v, ki bod.o še preso g a 1 a m e r o t e g a. k a r p o 1 j s k a resolucija zdaj zahteva". - Tacemu glasu v nemškem listu se radujemo. Da bi kmalu prišel dan, ko bodo taki pravi Nemci, pravi svobodnjaki prišli na krmilo in otresli se go-Bpodovanja in službovanja lačnih voditeljev. Tačas bodo sprevideli, da Slovanje hočemo biti enako svobodni, enakopravni bratjo z Nemci. Dokler pa bodo možje na čelu opravil, ki so močni le v tem, da želj slovanskih narodov ne poslušajo, tako dolgo naša lepa Avstrija ne bode srečna. da je ustavni odbor tako rekoč popolnoma odbil gališko resolucijo in deželi prepustil samo postavodaio v kupčij-kih zadevah iu da iz nova govore o pripravah za spravo s Cehi ni za Odpravljanje izjemnega stanja. Neradi belgijskih delalcev se nevarno poninožujejo, ima krajev , kjer se jc po 3000 delalcev združilo iu se vsemu dela odpovedalo. Iz Španije poročajo, da se je jela semtertje kazati reakcije in da se je v Madridu sešel reakcijonaren shod, ki jo hotel umoriti ouo 3 generale, ki so zdaj udje vlade. Ker ima že vsaka dežela skoraj svoje nerede in zarote, tudi R u-S i j a ne sme izostati. Beremo, da so zasačili neko uporno zaroto, o kteri policija trdi, da dela v poljskem smislu. Ilaznc stvari. * (Dopisnik Prvaški) — tako se piše ,Doni."— trka naduri goriških Slovencev, da bi se mogla tam napraviti prava čitalnica, in kliče jih, da bi pomagali razvijati slovenščino in širiti omiko med deželani. Veliko manj bi se naši nasprotniki upali, z našimi ljudmi burke uganjati, iu veliko več bi se po temi tavajočih nezavednežev na našo stran pridobilo, ko bi so tukajšnji izobraženi, zvlasti neodvisni Slovenci bolj prizadevali, slovenskega duha med bolj prostim ljudstvom širiti, in ko bi se za narodni njih razvitek kaj bolj skrbelo. V Mirnu, v Vcrtobi, v Št. Androži, v Prvačini, povsod so kmetje vneti za narodno stvar in se jim sanja o čitalnicah, ali manjka jim dušovne podpore, manjka jim vodetcljev. Kakšno čast bi si tedaj pridobil tisti, ki bi se tega posla poprijel in tem ljudem čitalnice na nogo spravil. — Brici si napravljajo tabor—Brici! ljudje, kojim je še pred 2 letoma bila slovenščina in narodnost slovenska, španjska vas, kojim se jo po občinskih pisarnieah pisarilo večidel po laški, in mnogi občinarji, če so ko-likaj furlanski znali, so tudi tako govorili. Na enkrat so je svet sproobmil: izvolili so si za župane slovensko može, in ti so nemudoma to napako odpravili, in občinarji se čutijo, kakor njih zastopniki, to, kar so — Slovonce. Posebno lep zgled v tem dajeta Medanski in Smartinski župan. — Medanski župan je pa bolj v zadregah, ker njegovo glavarstvo (v Gradišči) ne pozna slovenskih njegovih dopisov, kajti nima ni ene osebe . da bila slovenskega jezika zmožna Vse drugače se godi Šmartinskemii, in sploh županom Goriškega glavarstva, od koder se jim, kolikor se more. v slovenskem jeziku do-in odpisuje. Bar. Pino jo Slovencem pravičen; jezika našega se jo že dobro naučil: ne le vse slovenske dopise popolnoma razume, tem več že tudi sam kaj malega slovenski piše. ! Slovenska brošura Naznanjena brošura pride pod imenom: „tiufte! €qij te! kstj slovenski jezik tlrja", Brez dva , tri dni na svetlo. (Jena brošure, poltretjo polo obsegujoče, je kolikor le mogoče nizka: v knjigoprodalnicab po 20 kr., v 50 iztisih pa vkup prejemana po 15 kr. zvezek. Razpošilja se ali s poštnim poplacanjein (Naohnahme) ali za naprej poslani denar. Poštnino naročniki poravnavajo. Narodni na se pošilja založniku Janku Pajk-u V Mariboru; naroČila pa iz blago volj-nosti tudi vredništvo »Slov. Naroda" prejema. Podvizaj se, kdo?- želi brošur naročiti! Slovenci — na zdravje! Politični razgled, O notrajnih avstrijskih zatlevnh večidel žo govori obširneje naš dopis iz Dunaja. Pristaviti imamo, da je državna zbornica p o-s lan cev prišla za nekoliko paragrafov postave o zomljiščncni davku naprej, 'z(lnt('H«^» vrednik Anion Tunini«'-. izide že 24. t. m., namreč- na lian svojega godu!— Vesel, da ga vsi Slovenci, stari in mladi, bogati in ubogi kaj radi V vas vabijo, vrgel .se bode v rilllcćo srajco, in svojim eč. bralcem tole prinesel: dve lepe pesmici; prerokovanje za leta 1700—1900; dopise, telegrame, krat-kooasnioe, podobice: 1) Nafirt grba prihodnjega slovenskega kraljestva; 2) Toman in Svetec; 3) mnogo šaljivih podobic itd. itd. — „Juri a pušo" velja za pet mesecev 25 novčicev; vsem novim naročnikom pošljemo tudi prve številke lista, vse enako, če bi jih ,,niangari" en cel milijon ali pa še več prilezlo! —'Kdor „Jurja" v vas (ali v mesto!) vabi, pošlje naj mu „cirengo" pod naslovom: Naj prejme Gašper H. Martelanc, feldcajkmošter »Jurja s pušo" v slov. 'mestu Trstu. Lastniki: Dr. .!<./. Vodnjak in drugi Tiskar liriuanl .lan/it