CENA230 SIT / POŠTNINAPLAČANAPRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA BREZDOMCA Z ROBA MESTA str. 6! ČAR PROSTORSKE STRATEGIJE str. 4 KORTE:IZOLA 5:6 (2:2,0:1) str. 8 DRUGAČEN PRAZNIK DRUGAČNIH ŽENSK (Mef) Osmi marec, mednarodni praznik žensk ima težave sam s sabo oziroma z nami, ki mu nikakor ne znamo dati nove, času primerne podobe. Ob misli na dan žena še vedno najprej pomislimo na matere, potem na soproge, na sodelavke, na babice, prijateljice in morda celo sošolke, vendar nam je vse manj jasno zakaj nam tistega dne pomenijo več kot druge dni v življenju. Verjetno vse manj častilcev tega praznika ve, da so mednarodni praznik žensk prvič praznovali v ZDA že leta 1910, da ga je podprla socialistična internacionala in da so ga pred prvo vojno praznovali najprej v Avstriji, Švici, Nemčiji in na Danskem, da je postal posebej odmeven ob protivojnih protestih ruskih žena in je takrat dobil tudi stalni datum, OZN pa ga je uradno razglasila šele leta 1977. S tem je Mednarodni dan žensk dobil za ženske, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju, novo, globalno dimenzijo: 8. marec je postal povod za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih. Še več, Mednarodni dan žensk je dogodek, ki odraža dosežen napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske celega sveta. 1C Banka Koper Tukaj pa se naše težave z identiteto tega praznika šele začnejo. Za katere pravice in katere možnosti gre? Seveda bi formalisti s sprenevedanjem lahko rekli, da noben naš pravni akt ne dela razlike med spoloma in da smo dežela enakih možnosti. Toda ob tem je težko pojasniti, zakaj na fotografiji nove slovenske vlade ni niti ene ženske in zakaj jih je med vodilnimi slovenskimi menažerji le za vzorec. Po drugi strani pa je treba priznati da so nekateri, tradicionalno moški poklici v zadnjih letih povsem spremenili spol in tako ženske že krepko prevladujejo med pedagogi ali novinarji. Tudi vojska jim ni več tuja, da o show biznisu niti ne govorimo. Pa niso le okras ampak tudi pomemben del ustvarjanja, tako kot dekleta iz te fotografije. Skratka, kaj naj torej počnemo s temi ženskami? Bi tem dekletom prinesli vrtnice ali mimoze na enak način kot babici ali materi? Verjetno ne. Zato bo morda bo še najbolje, da jih dobro objamemo in se jim zahvalimo za to, da so z nami. Brez njih bi bil namreč svet tako dolgočasen in grd. I\/I OTO l\/l A>OC j tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM nepremičnine immobili v . BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si Že prav, res hvala za čestitke z vseh strani, čeprav to ni dogodek da bi Človek bil vesel, ker, ko te začne denar zanimat bolj kot tiste stvari, ti cinično Čestitajo, ker si že pol stoletja preživel. Saj pri Človeku niso najbolj važna leta, podobo mu ustvarja tisoč drobnih stvari. A ravno tukaj sc pri meni vse zapleta, in to me včasih muči in po malem skrbi. Že res, da sem naredil kariero kot se šika, saj od natakarja direktor hotela sem postal, imam celo motor in zdaj me vsak že vika in malo manjka pa bom Putina spoznal. Morda se bom nekoč celo v politiki pojavil, ker sem doma, Če grem na občino al' v banko a tudi zdaj ko Abrahama sem pozdravil, še vedno nisem Brane, ampak sem še vedno Branko. A W t O C IH T F It Avto Catntet j*r*te ttcic kfktks (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. JAVNO PISMO URADU ZA MLADE Glede na zapisano v člankih v Žumalu, Mandraču in dvotedniku Dobro jutro, se je zgodila v Izoli dne 14.01.2005, otvoritev multimedijskega prostora imenovanega Zavod KT1, katerega je ustanovil Mladinski svet občine Izola, ki je tudi imenoval direktorja tega t. i. Zavoda KT1, vso zadevo pa smo plačali davkoplačevalci. Meseca Maja 2005, naj bi se zgodil podoben multimedijski prostor tudi v Kortah (vasica nad Izolo), s katerim naj bi tudi upravljal Mladinski svet občine Izola in, ker to postaja že močno zaskrbljujoče, saj se bliža tudi gradnja Mladinskega izolskega centra v Arrigoniju, s katerim naj bi že spet upravljal Mladinski svet občine Izola, bo treba te lovke, ki segajo po davkoplačevalskih sredstvih, nujno odrezati. Problem Mladinskega sveta občine Izola je v tem, da odgovorni v njem delajo kar po domače. Z denarjem davkoplačevalcev delajo tako kot, da bi upravljali s svojim denarjem. Zaposlujejo ljudi (preko študentskih napotnic), za katere ONI mislijo, da so ta pravi. Ta pravi pa so, saj je jasno, iste barve. Namen mladinski svetov naj bi bil drugačen. Mladinski svet naj bi bil samo mladinski organ, ki je namenjen dogovarjanju in oblikovanju stališč in vodenju mladinske politike na državni in lokalni ravni. Ta izolski mladinski svet pa je postal privatno PODJETJE in to je občina Izola tudi dovolila! Najslabše pri vsem tem je, da smo ljudje začeli verjeti, da je tudi v ostalih mladinskih organizacijah po Sloveniji enako in da je že vse ena sama korupcija in klientelizem, ne glede na starost in izobrazbo, kar potrjuje Mladinski svet občine Izola. Za konec vam G. Jernej Dimbek, kot odgovorni osebi za področje lokalnih mladinskih svetov, postavljam sledeča vprašanja na katera upam, da mi boste odgovorili in nato tudi ustrezno ukrepali proti Mladinskemu svetu občine Izola in odgovornim za ta dejanja: 1. Ali je Mladinski svet Izola (odgovorni v MSI-ju) ravnal odgovorno in pravilno, ko »je ustanovil« Zavod KT1 in imenoval direktorja KT1? 2. Ali lahko mladinski sveti ustanavljajo pravne osebe in imenujejo direktorje ter po svoji volji zaposlujejo ljudi, dasiravno gre za denar davkoplačevalcev? 3. Kaj boste storili v primeru, da ni MSI ravnal po Zakonu oziroma, kakšne bodo sankcije? 4. Kdo bo (bi) moral prevzeti to zadevo v roke in kdo je (bo) odgovoren za to, kar seje zgodilo? Če se ne bo nihče od dogovornih odzval na moje pripombe, bo potrebno pristopiti do višjih instanc, ki bodo to zadevo verjetno zelo na hitro uredile. Lep pozdrav in brez zamere, Mojca Ferle (Občinska svetnica Neodvisne liste za Izolo-Mojca) PUNTA NAJ OSTANE ZELENA v prejšnji številki Mandrača sem prebrala, da se je naša županja odločila, da bomo o usodi svetilnika odločali vsi Izolani, ker je svetilnik last vseh. V upanju, da se vsi zavedamo, kako zelo pomembne so zelene površine za dobro počutje in zdravje vseh ljudi. Upam, da se bomo borili, da bo gozdiček na svetilniku ostal nespremenjen ( razen posaditve še novih dreves in trave) in da bo punta na svetilniku ostala zelena. Nadja Petrič STEBRI, TABLE IN KANDELABRI Ni dolgo od tega, ko se je v medijih na veliko pisalo o neprimernosti postavitve preglomaznih in preštevilnih informativnih tablah, ki so povrhu vsega postavljene še na zelo neprimernih mestih. Meščani Izole so se nekaj časa zgražali, bentili in jezili, potem pa je vse skupaj zašlo v pozabo. Dela so se ustavila, stebri pa ostali, v posmeh vsem skupaj. Da nebi samo kritizirali in se jezili na tiste, ki so s temi smerokazi hoteli nekaj dobrega, a se jim to očitno ni najbolj posrečilo. Kdor dela greši, najbolj pa greši tisti, ki svoje napake ni pripravljen priznati in popraviti. Zato predlagam, da županja ali katerikoli drugi od odgovornih izda nalog ali predlog, da se te »ovire« posebno tiste iz pločnikov, vključno s kandelabrom pri ambulanti, (tam se je že zgodila nesreča kolesarke), čimprej odstrani. Občinski svetniki pa naj ta predlog podprejo in čeprav bi to šlo na račun občinskega roračuna, ne bo zaradi tega nihče jezen, kvečjemu hvaležen, e enkrat apeliram na odgovorne, da se te sramotne stebre odstrani. M.K. (naslov v uredništvu) Kultura!? Kaj je že to? Hvala Anji in Lani za čudovit koncert, ki sta ga izvedli v dvorani glasbene šole v Izoli v petek 18.02.05 ob 19,oo uri. Hvala zares, saj sta se potrudili, kot se zanju tudi spodobi. Hvala vsem, ki ste si ta dan vzeli čas in ju prišli poslušat. Vlasta Peršič iz Kopra Ps. Prijateljica, ki je bila z menoj se ni mogla načuditi "množičnemu" obisku, zato sem ji potolažila rekoč, da je to za to tako, ker istočasno (!?) poteka še nek drug koncert v Manziolijevi palači OBISK SAHARSKIH OTROK Spoštovano uredništvo Mandrača. Zahvaljujemo se vam za dosedanjo pozornost v zvezi z letovanjem otrok iz Zahodne Sahare in Vas obveščamo, da bomo tudi letos, konec avgusta, kot ze pred dvema letoma, gostili skupino teh otrok, v sodelovanju z avstrijskimi kolegi (tam preživijo otroci nekaj manj kot dva meseca)v Piranu v prostorih ljubljanskega Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok. Letovanje v družbi slovenskih vrstnikov bo zdravstveno koristno, saj sicer bivajo v nemogočih vremenskih in tudi siceršnjih pogojih, v šotorih ali pritličnih opečnatih stavbah, brez elektrike in ustrezne pitne vode, pogosto brez zdravil in s čedalje večjim pomanjkanjem hrane, odvisni zgolj od tuje pomoči. Saharskim otrokom ni dano videti modrine morja in svobode galeba, čeprav ima njihova domovina prekrasne obale. Žal so prav otroci in ženske velikokrat najbolj prezrte žrtve konfliktov. S tem bi ne le gmotno pomagali, ampak tudi na simbolni ravni izrazili sočutje, solidarnost in bližino z otroci, navkljub jezikovnim oviram in nam drugačni kulturi. Tovrstno dejanje lahko samo še stopnjuje občutek, da nihče, ne posameznik, ne skupnost v stiski ne ostane sam. Kljub prostorskim razdaljam združimo moči in odgovornost, ki jo vsakodnevno nosimo v svojih okoljih in jo prenesimo tudi v širši, mednarodni prostor. Otroci so pred dvema letoma predvsem uživali v morju. Igrali so se s slovenskimi vrstniki, z barko smo jih popeljali iz Pirana do sečoveljskih solin, ogledali smo si akvarij in pomorski muzej ter obiskovali koncertne prireditve v Piranu. Ob letošnjem obisku bi želeli izvesti družabni večer z namenom, da čim vcc ljudi spozna saharsko kulturo in problematiko. Otroci bi pripravili kakšno tradicionalno igro, zaplesali in zapeli ter pripravili tradicionalni saharski čaj in še kaj. V maju se predvidoma odpravljam z zakoncema Lorbek iz Izole v begunska taborišča. Obljubljena imam zdravila in nekaj učnih pripomočkov za žensko šolo. Lep dan, Aleš Škomšek-Pleš lavna razprava o UN San Simon v ALI LAHKO NAČELNOST USTAVI KONKRETNE PREDLOGE? Nadaljujejo se javne razprave ob razgrnitvi predloga prostorske ureditve za območje Simonovega zaliva. Druga in zadnja javna razprava na to temo je bila sinoči v prostorih KS Jagodje. Udeležilo se je je zelo veliko število krajanov in tudi razprava je bila dokaj živahna. Predlagatelji in predstavniki občine so utemeljevali pravilnost predlaganih rešitev, prisotni krajani pa so v glavnem načelno nasprotovali tako nepremišljeno hitrim pozidavam izolske občine, še posebej območja pod Belvederjem. Predvsem mladi so načelno nasprotovali tako hitri prodaji in pozidavi tega dela obalnega pasu, vsi pa so se strinjali, da bi morali takšne posege temeljito premisliti in strokovno pripraviti. Zdaj bodo v strokovnih službah obravnavali vse izrečene in podane pripombe, preverili koliko so vredni podpisi kakšnih 400 mladih, ki so jih zbrali v podporo moratoriju za poseg v ta prostor in nato bodo podali odgovore na zastavljene pripombe in vprašanja. Glede na to, da je strank v postopku v tem primeru zelo malo je najverjetneje, da bo breme odločanja padlo na občinske svetnike, ki pa seveda ne bodo mogli kar tako glasovati proti interesom, izraženim v javni razpravi. HITRA CESTA BO PRIŠLA ZELO HITRO Kar nekoliko presenetljivo je med nas prišla vest, da je vlade sprejela letni načrt razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005, ki med drugim določa, da bodo med 11 novimi odseki avtocest letos začeli graditi tudi odsek hitre ceste v izolski občini. Pravzaprav bodo Koprčani dobili dva cestna odseka. Prvi je dobre tri kilometre dolg odsek avtocestne navezave do Luke Koper, obe občini pa bosta dobili dobrih 5 kilometrov dolg odsek hitre ceste Koper-Izola s predorom pod Markovcem. Uredbo o lokacijskem načrtu za odsek obalne hitre ceste med Koprom in Izolo je vlada sprejela že oktobra lani, že pred uredbo in po njej pa se je zapletlo, ker so najprej krajani zbrani v gibanje za zaščito doline Pivola postavili celo vrsto vprašanj in pomislekov, ki še do dandanes niso razrešeni, nato pa so krajani KS Žusterna ustanovili komisijo za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec in proti uredbi sprožili spor na upravnem sodišču. Potem ko so s krajani Žusterne vendarle dosegli kompromis so v vladi odsek uvrstili V letošnji letni načrt, lega mora predvidoma marca potrditi državni zbor, zatem pa bi se že lahko začeli pripravljati na razpis za pridobitev izvajalcev. Cesto, dolgo 5,1 kilometra, naj bi začeli graditi še letos, najpozneje pa v začetku prihodnjega leta. Gradili naj bi jonajveč tri leta. Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z _• - ^ • www.izolanka.com IZ Po ocenah iz uredbe naj bi vrednost naložbe znašala 30 milijard tolarjev, predor pa naj bi bil dolg približno 2100 metrov. V Civilni iniciativi Gibanje za Izolo pravijo, da bodo nadaljevali s svojimi zahtevami, upajo pa, da bodo podoben kompromis kot v Kopru dosegli tudi v naši občini. Gradnja predora med Koprom in Izolo ima nacionalni pomen zato, ker bo zaradi njega razbremenjenih nekaj kilometrov morske obale, ki jo zdaj zaseda obalna cesta. Pozneje bi lahko ta del uporabili za rekreacijo in turizem. NEZAPOSLENOST OSTAJA IZOLSKI PROBLEM Januar je pogosto zadnji mesec naraščanja sezonske nezaposlenosti, ki se sicer začne v drugi polovici leta. Tokrat je bil zaradi večjega izvoza in volitev jesenski dvig števila iskalcev zaposlitve skupaj z decembrom manj izrazit, januar pa je te reči tudi na zunaj poslabšal. Slovenski zavod za zaposlovanje je objavil, da je bilo konec letošnjega januarja v Sloveniji 93.353 iskalcev zaposlitve, to je kar za 2625 brezposelnih ali 2,9 odstotka več, kot jih je bilo decembra 2004. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo število prijavljenih iskalcev zaposlitve manjše za 5682 ali za 5,7 odstotka. Januarja letos se je v Sloveniji, glede na decembrsko število prijavljenih položaj najbolj poslabšal v enoti Lenart, saj se je seznam iskalcev podaljšal za 12,9 odstotka, v Kopru za 6,8, v Piranu pa za 6,4 odstotka. Po številu se je seznam prijavljenih januarja letos najbolj podaljšal v enoti Ljubljana, in sicer za 261 ljudi, v enoti Maribor je bilo prijavljenih iskalcev zaposlitve 260 več, v enoti Koper 105 več kot decembra meseca. V desetih enotah so januarja letos v primerjavi z lanskim decembrom število prijavljenih zmanjšali, od tega najbolj v enoti Lendava, in sicer za 116 ljudi ali za 4,5 odstotka. Konec letošnjega januarja so v enoti zavoda Ljubljana našteli 11.788 iskalcev zaposlitve, v enoti Maribor 9778. Murska Sobota 5225, Celje 3983, Ptuj 3714, Žalec 2780, Kranj 2749, v Kopru 1644, v Izoli 786, v Piranu pa Piran 745. Glede na število aktivnega prebivalstva je na dlani, da je nezaposlenost eden temeljnih socialnih in gospodarskih problemov občine Izola, čeprav si pred njim tako radi zakrivamo oči. a Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine immobiM www.sifra-nepremicnine-sp.si S.p. Ivan Konstantinovič tiniv.dipl.ekon. NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Proračun 2005 PRED NAMI )E SE ENO INVESTICIJSKO LETO Te dni potekajo javne obravnave osnutka proračuna občine Izola za leto 2005. Za večino občanov se zdi ta tematika pravzaprav dolgočasna, čeprav je od proračuna in njegovega izvajanja odvisen takorekoč vsak trenutek našega bivanja v tem okolju. Brez proračunskega denarja ne bi bilo vrtcev in šol, ne bi bilo javne razsvetljave in komunale, ne bi bilo stanovanj in drugih investicij in še marsikaj, kar se nam danes zdi samoumevno. Zato velja biti ob sprejemanju proračuna pozoren bolj kot se to dogaja dandanes, ko se na javnih obravnavah sestajajo v glavnem le najodgovornejši za njegovo izvajanje in najpomembnejši uporabniki, tiha večina pa nič. Zato smo pod drobnogled vzeli nekaj zanimivih novih postavk s področja družbenih dejavnosti, saj je razprava na to temo potekala prav pred kratkim. IZOLA BO FILMSKO MESTO V osnutku proračuna smo lahko prebrali, da je poleg Art kina Odeon v pretekli sezoni (maj-junij 2004) lepo zaživel tudi projekt Kino Otok, ki nastaja v sodelovanju s Slovensko Kinoteko. Festival je strateškega pomena za razvoj in promocijo nove kinematografske ponudbe svetovnega umetniškega filma, ki ga v Slovenijo prinaša Kinodvor z art kino mrežo, zato je uvrščen kot sestavni del njegovega programa in bo v tem smislu tudi realiziran. Festival je odlična možnost za promocijo Izole in izolske občine (tako v Sloveniji kot v širši regiji), prav tako pa smo prepričani, da tako zastavljen festival v Izoli pomeni enkratno priložnost za vključitev številnih lokalnih interesnih skupin in društev ter posameznikov, ki bodo v sodelovanju s festivalom prišli do bogatih izkušenj na različnih področjih kulturnih dejavnosti, njihovo vključevanje v organizacijo festivala pa bo ključ uspešne izvedbe in zlitja festivala z domačim okoljem. Za kakovostno realizacijo festivala v Izoli je neizogibna podpora občine Izola, tako finančna kakor tudi infrastrukturna. Podpora občine Izola v višini 5,2 milijona tolarjev predstavlja koprodukcijski delež, pri čemer je celoten finančni znesek namenjen pokrivanju stroškov nastalih v občini Izola. KAJ PA DOMAČA DRUŠTVA? Če bo Izola filmsko mesto pa bo malo manj mesto ljubiteljske kulture. Za dejavnost društev oziroma za tekoče transfere neprofitnim organizacijam in ustanovam je namenjenih 9,2 milijona tolarjev, ki gredo najprej javnemu zavodu Center za kulturo, šport in prireditve Izola - OE Kulturni center Izola, od tam pa za sofinanciranje kulturnih programov in dejavnosti društev, ki se prijavljajo na vsakoletni javni razpis namenjajo sredstva v višini 2,82 milijona za sofinanciranje sorazmernega deleža programov in projektov, preostali del sredstev v višini 1,5 mio SIT pa namenjajo ostalim društvom, ki bodo prijavila svoje programe na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov v letu 2005. Tako je naprimer Pihalnemu orkestru Izola namenjen milijon tolarjev za gostovanja doma in v tujini, kar predstavlja vzpodbudo občine za njihov prispevek k razvoju in predstavljanju izolske glasbene kulture tako v Sloveniji, kot tudi na gostovanjih v tujini. Posebna sredstva v višini 2 in pol milijona so namenjena sofinanciranju retrospektivne razstave prezgodaj preminulega primorskega umetnika Borisa Benčiča in za finančno pomoč pri organizaciji razstave Podobe zaledja slovenskih obalnih mest, ki jo bodo odprli naslednji četrtek v Kortah.. 16,5 MILIJONA ZA NAČRTE Več denarja je namenjenega investicijam in sicer je nekaj manj kot 14 milijonov namenjenih Kulturnemu centru Izola za sofinanciranje nakupa osebnega vozila, nakup tiskalnika, 35-mm kinoprojektorja, usmernika, cinemata, motornega previjalnika in druge tehnične opreme za potrebe enote in kinematografske dejavnosti. Mestni knjižnici Izola namenjajo za različna vzdrževalna dela nekaj manj milijone, 16 in pol milijonov namenjeno za projekt izvedbe obnove kulturnega doma v Izoli in sicer za namene izdelave načrtov in druge dokumentacije, investicijskega inženiringa in strokovnega nadzora (8,72 mio SIT). Za predhodna pripravljalna dela v zvezi z načrtovano rekonstrukcijo in adaptacijo namenjajo 7,75 milijonov tolarjev. ■bh kot 4 pa je celovite IkiiLišŠM ^ I* J ul i ŠPORT NI VEC POCENI Izvajanje športnih programov se nedvomno draži in to vedo povedati tudi tisti, ki so do nedavnega brezplačno nabijali žogo pri rokometni dvorani, zdaj pa morajo za dobro uro odšteti nekaj manj kot 15 tisočakov. Stroški tekočega vzdrževanja športnih objektov, ki so z ustanovitvenim aktom preneseni v neposredno upravljanje javnemu zavodu Centru za kulturo šport in prireditve Izola (športna dvorana v Kraški ulici, večnamenska telovadnica v Livadah in telovadnica v parku Arrigoni ter mestni stadion v Izoli in stadion na Maliji) znašajo malo manj kot 13 milijonov tolarjev. Višji indeks v primerjavi z letom 2004 je posledica tekočih vzdrževalnih del v športni dvorani v Kraški ulici (brušenje in lakiranje parketa, menjava obstoječih vodovodnih pip in tušev v garderobah ter ostala nujna vzdrževalna dela). V okviru proračunske postavke namenjajo sredstva (razdolžnina, obresti) za poslovni najem športnih objektov, naprav in igrišč (leasing) in sicer za: športni objekt pomožnih nogometnih igrišč z umetno travo, namakalnim sistemom in umetno razsvetljavo ob mestnem stadionu v Izoli (skupaj 19,76 mio SIT), športni objekt oziroma kegljišče v območju TPC Livade (skupaj 6,0 mio SIT), rekonstrukcijo in adaptacijo obstoječega večnamenskega igrišča v Jagodju v športni objekt in otroško igrišče (skupaj 6,0 mio SIT) in postavitev premičnih tribun v večnamenski športni dvorani v Livadah (skupaj2,0 mio SIT). KAJ PA ŠPORTNA DRUŠTVA? Dejavnosti športnih društev je namenjenih 48,4 milijona tolarjev in bodo dodeljeni izvajalcem športa na podlagi javnega razpisa ter v skladu s Pravilnikom o merilih in vrednotenju športnih programov v občini Izola. Zanimivo je, da zaradi zagotavljanja dodatnih vlaganj v športno infrastrukturo se v proračunskem letu 2005 ne predvideva dodatnega realnega povečanja sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v višini 5%, kot je pred leti sklenil občinski svet. Tudi v športu je precej denarja namenjenega investicijam. Center za šport naj bi prejel nekaj manj kot 33 milijonov za investicijsko vzdrževanje večnamenske telovadnice Livade (3,3 mio SIT), investicijsko vzdrževanje mestnega stadiona v Izoli (7,58 mio SIT), za nadaljevanje investicijsko vzdrževalnih del ureditve stadiona na Maliji (16,95 mio SIT), za nakup računalniške in programske opreme za potrebe javnega zavoda (0,2 MIO sit), za sofinanciranju vzdrževanja drugih objektov v uporabi društev, na podlagi javnega razpisa JZ CKŠP za leto 2005 (2,0 mio SIT), za sofinanciranje stroškov pridobitve uporabnega dovoljenja za kegljišče v območju TPC Livade (1,0 mio SIT) in za sofinanciranje finančnega leasinga za nakup potniškega vozila - kombija (1,3 mio SIT). MLADI SO DELEŽNI LEPEGA KOSA KRUHA Seveda ne vsi mladi in sploh ne tisti, ki niso vključeni nikjer in so bolj ali manj prepuščeni ulici brez možnosti zaposlitve, ki bi jim dala vsaj nekaj socialne varnosti. Ti zagotovo ne sodelujejo pri organizaciji in izvedbi programa Združenih iger narodov, ki ga v občini Izola izvajamo že vrsto let in za katerega smo letos namenili 8 milijonov tolarjev. S tem bodo pokrili stroške prevozov udeležencev iz Slovenije (občine Izola) na druga prizorišča udeleženk ZIN-a, stroške mentorjev-spremljevalcev, delno sofinancirali stroške sprejetih programov delavnic (mentorje in materialne stroške), druge materialne stroške za predstavitev izdelkov delavnic in sporočila združenih iger narodov javnostim. Sredstva za izvedbo programa aktivnosti združenih iger narodov se zagotavljajo tudi iz donatorskih in sponzorskih virov, ki so predstavljala v preteklih letih približno 50 odstotkov proračuna celotnega programa ZIN._____ Novi prostorski dokumenti BO NOVA ZAKONODAJA BOL) ŠČITILA NAŠE OKOL|E? Zadnje čase se na področju urejanja prostora srečujemo z vrsto novih pojmov in izrazov, Id so mnogim bralcem neznanka, zato smo se odločili, da bomo na kratko povzeli nekatere od njih in jih na ta način približali občanom, ki so tudi njihovi glavni uporabniki. Doslej smo še nekako obvladovali zazidalne načrte, gradbene načrte in priglasitve del, zdaj pa smo dobili strategijo in zasnove prostorskega razvoja, krajinsko in urbanistično zasnovo, prostorski red in lokacijski načrt. Kar nekaj novosti torej, zato lepo po vrsti o tem, kako je začrtano sprejemanje in kakšna je hierarhija posameznih dokumentov. jE STRATEGIJA USTAVA ALI BIBLIJA? Strategija prostorskega razvoja Slovenije je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Sredi lanskega leta je državni zbor sprejel Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki okvirno določa kakšni posegi so mogoči in dopustni v posameznih območjih, posebej pa je omenjena primorska krajina in še natančneje obalno območje, kjer je zapisanih kar nekaj pomembnih varovalk, ki naj bi preprečile nekontrolirane posege v ta prostor. Toda, ali je Strategija dovolj pomemben dokument, da bi te cilje lahko uresničevali in koliko je vredna danes, ko še nimamo pripravljenih regionalnih zasnov prostorskega razvoja, občinskih strategij prostorskega razvoja, občinskih prostorskih redov in občinskih lokacijskih načrtov kot temeljnega akta, ki nadomešča sedanje zazidalne načrte. (nadaljevanje s prejšnje strani) ZA 40 MILIJONOV INVESTICIJ ZA MLADE Investicijam v različne programe za mlade je v proračunu namenjenih 39,62 milijona tolarjev. Od tega je največ sredstev namenjenih investicijskemu inženiringu in izvedbi javnega natečaja za idejno rešitev izdelavo PGD in PZI projektov ter za plačilo drugih storitev in dokumentacije za izvedbo projekta Mladinskega centra v Parku Arrigoni. Dinamika investicije je načrtovana in zastavljena tako, da bi se dela na novogradnji pričela v zadnjem tromesečju leta 2006. Poleg tega pa Občina Izola namenja sredstva za investicijske odhodke za projekte Mladinskega sveta Izola v skupni višini 3,0 mio SIT. Za vzpostavitev informacijske spletne točke v Kortah namenjajo skupaj 2,0 mio SIT, za nakup računalnika in pohištvene opreme v poslovnih prostorih MSI v Gregorčičevi ulici 21 (navedena oprema je bila preseljena v spletno kavarno na Kristanovem trgu) pa namenjajo 1 milijon tolarjev. To pa še ni vse, saj bo 10 milijonov tolarjev namenjenih sofinanciranju dejavnosti Mladinskega sveta Izola (MSI), od tega je 6 milijonov namenjenih redni dejavnosti MSI in 4 milijoni za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov mladinskih neprofitnih organizacij v občini Izola. Med redno dejavnost mladinskega sveta pa sodijo: dejavnost MSI, njegovih komisij ter delovnih teles, raznovrstni projekti izolskih dijakov in študentov, sofinanciranje mednarodne dejavnosti MSI (stroški priprav in izvedbe prijav na različne državne in evropske razpise za projekte mladih na področjih kulture, informacijske tehnologije in drugih programskih področjih ter za sofinanciranje projekta mentorstva dvema evropskima prostovoljcema), projekt celostne predstavitve dejavnosti MSI v občini Izola in širše. ŠE NEKAJ NOVOSTI Med proračunskimi novostmi s področja družbenih dejavnosti najdemo še odhodek v višini 6 milijonov tolarjev za realizacijo projekta Varne hiše v Piranu, za izgradnjo kmetije za potrebe terapevtske skupnosti Društva za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja, (gre za kmetijo nad Medljanom) katerega skupna projektantska vrednost projekta znaša 167,9 milijonov pa v proračunu za leto 2005 namenjajo za realizacijo projekta sredstva v višini 30 milijonov tolarjev. Poleg tega je za izgradnjo objekta nove reševalne postaje v Izoli namenjenih nekaj manj kot 53 milijonov. Nekatere druge zanimive postavke proračuna za leto 2005 pa bodo na vrsti čez teden dni. (M.F.) Na to vprašanje odgovarja eden od sodelavcev v postopku priprave prostorske strategije Slovenije, redni profesor za urbanizem na Fakulteti za erhitekturo, univ. dipl. ing. arh. Janez Koželj. »Strategija je obvezno izhodišče za sistemsko usmerjanje razvoja v prostoru na vseh ravneh temelji na za vzdržnem razvoju, ki zagotavlja zmerno rabo prostora in gospodarno rabo virov ob varovanju kulturne in naravne dediščine (za prihodnje generacije). Strategija je zapisana in sprejeta tako, da tudi nepoučenemu ponuja celo vrsto alternativnih odgovorov na razvojne probleme in nasprotja, ki so na Obali vedno bolj zaostrena in neobvladljiva. Naj se zadržim le pri dopolnjevanju razvoja mest in podeželja (obalnega somestja in zaledja), ki naj (na primer) omogoči prestrukturiranje turističnih dejavnosti v (pre)obremenjenih območjih. Ali ni primerneje graditi turistična naselja v zaledju, tam od koder se lepo vidi morje, s tem podpreti razvoj odmaknjenih krajev, sanirati razpršeno poselitev (razpršena koncentracija), predvsem pa na ta način varovati nepozidano obalo. Namesto širitve predmestij pa je primerneje iskati razvojne možnosti z mestno prenovo in zazidavo degradiranih območij, itd. V skladu z usmeritvami o rabi voda pa bi, naprimer, lahko naprej razmišljali o tem, kako uresničiti zamisel o otočku (izkop tunela avtoceste) pred Izolo, s katerim bi rešili več problemov hkrati (deponija, pestrost morskega dna, plaža, znamenitost), predvsem pa podaljšali obalno črto vsaj za četrtino. Na osnovi že sprejete Strategije je v pripravi Regionalna zasnova prostorskega razvoja Južne Primorske za občine Komen, Sežana, Divača, Ilirska Bistrica, Hrpelje ■ Kozina, Koper, Izola in Piran, ki naj dolgoročno zagotavlja celovit in usklajen prostorski razvoj regije (komplementarna oziroma kooperativna regija).« OD REGIJE DO OBČINE Regionalna zasnova prostorskega razvoja za naše območje je že v pripravi, imenovan je bil projektni svet, ki ga vodi Slavko Mezek, po terminskem planu pa naj bi bila javna razgrnitev in obravnava septembra 2005. Priprava občinskih prostorskih aktov sicer ni vezana na sprejem regijske strategije, saj morajo biti občinski dokumenti sprejeti najkasneje v treh letih po sprejemu državne prostorske strategije (do 20. 7. 2007). Občina mora v tem obdobju pripraviti in sprejeti Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine, ki je temeljni izvedbeni akt, ta pa daje podlage za pripravo občinskih lokacijskih načrtov. Ob tem velja opozoriti, da vse prepogosto zamenjujemo lokacijske načrte s sedanjo lokacijsko informacijo. Lokacijska informacija je namreč le dokument, ki na enem mestu združuje podatke in pogoje (zahteve, obveznosti ter prepovedi), ki se nanašajo na posamezno zemljiško parcelo oziroma več zemljiških parcel. NOVA GENERACIJA DOKUMENTOV Izolski občinski svet je na svoji zadnji redni seji sprejel pregled in program aktivnosti za pripravo novih strateških prostorskih občinskih dokumentov in določil, da županja imenuje projektni svet ter strokovno delovno skupino, ki naj spremlja in vodi izdelavo teh dokumentov. Seveda bo pri tem sodelovala tudi občinska strokovna služba, delo pa bodo opravili pogodbeni načrtovalci. Nedvomno gre za odgovorno delo, ki bo imelo dolgoročne učinke, saj je občina Izola vabljiva za »prostorske investitorje«, zato bi veljalo v pripravi teh dokumentov vključiti čimveč nepristranskih strokovnjakov, ki bi lahko pomagali presegati, včasih čisto lokalne interese. Profesor Janez Koželj je že leta 2003 o Izoli razmišljal tudi tako-le: »V mestu velja v prvi vrsti skrbeti za povezanost z morjem, varovati vsakršno odvisnost od morja. Najvažnejša je skrb za obalo, za dejaven stik mesta z morjem. Gojiti je treba kulturo javnega prostora, od tipične ulične opreme do bujnega zimzelenega javnega zelenja, ki je čar sredozemskega ambienta. S taktično premišljenimi vzidavami je treba v starem mestu ohranjati primerno programsko pestrost in oživljati staro arhitekturo z novimi dopolnitvami. Občina bi morala z ustreznimi odloki zavarovati javni interes za skladno zidavo in negovanje (sredozemske) identitete mesta ter krajine z javnimi natečaji, ki bi pritegnili najboljše arhitekte in omogočili uresničevanje inovativnih zamisli (usoda natečaja EUROPAN). Uravnovesiti bi kazalo prevelika nihanja v utripu mestnega življenja med poletjem in zimo z novo ponudbo celoletnih dejavnosti, prireditev in dogodkov. Mestna uprava se mora usposobiti za vodenje razvojnih projektov in izvajanje postopkov odločanja o posegih v prostor, ki temelji na strateškem povezovanju različnih akterjev in delu z različnimi javnostmi« Ob vsem napisanem pa se ne moremo otresti občutka, da v občini hitimo s pripravo projektov tako kot je to v vmesnem obdobju do sprejetja občinskega reda sploh mogoče. Seveda ni mogoče zahtevati, da se čas in razvoj ustavita, toda razglasiti pozive k treznejšemu načrtovanju posegov v prostor za konzervativizem je vendarle nekoliko za lase privlečeno. (D.M.) Domači brezdomci ŽIVL|EN)E V BARAKI NA ROBU MESTA Dan je bil tako hladen, da je še pes raje ostal v avtomobilu, kot pa da bi se zapodil naokrog po njivah in vinogradih tam v Dobravi, na pol poti med Belvederjem in Strunjanom. »Opazil jo boš po tem, da se iz provizoričnega dimnika kadi« mi je namignil Maks iz krajevne skupnosti Jagodje Dobrava, ko sem ga vprašal kje živita mati Viktorija in sin Marino. Že ko sem stopil na pot, ki pelje proti leseni baraki me je pozdravil lajež mladega psa križanca, ki je očitno prevzel funkcijo hišnega zvonca, ker pa so bila vrata zaprta in dima ni bilo videti sem pomislil, da verjetno ni nikogar »doma«. Naredil sem dva tri posnetka kraja, za vsak slučaj, potem pa so lesena vrata zaškripala in na prag, ki ga ni, je stopil Marino ter povedal, da me je videl kako fotografiram a se je moral izvleči iz postelje, ker ga je ulovila gripa Povedal mi je, da je mati skočila do sosede po vodo in da se kmalu vrne, potem pa me je povabil v »hišo«, ki meri kakšnih 25 kvadratnih metrov, je razdeljena v dve spalnici od katerih je ena tudi kuhinja in jedilnica, druga pa ob tem še garderobna omara in klet. Stene so takšne kot je na takšnih objektih običaj: lesene z notranje strani obite z lepenko, tla so kot v vsaki zemljanki, z vseh strani pa prihajajo drobni piši vetra, ki se kar ustavi v baraki, tako da ima star štedilnik veliko dela, če hoče obdržati temperaturo okoli 15 stopinj celzija. »Podnevi se še da, ker sonve malo pomaga, ponoči pa je pasje mraz in morava kuriti takorekoč brez prestanka, drv pa je morda še za teden dni« pove Marino, ki je na bolniški, saj ga je visoka temperatura dobesedno privezala na posteljo. »Delam v Mehanu in sem zdaj na bolniški, vendar upam, da bom kmalu spet na nogah. V tovarni je vsaj topleje kot tukaj« pove, v tem pa pride tudi mati Viktorija, ki si pri hoji pomaga z berglami, vendar se zdi kar živahna, čeprav se čuti, da jih je hitra hoja domov vzela sapo.«if sosedom moramo po vodo, vsake toliko pa nam dovolijo, da se tudi okopava, saj moram zaradi operacije dojke hoditi na redno kontrolo in ne gre, da bi človek šel umazan k zdravniku« me pouči in potem na kratko pove, kaj se jima je zgodilo. SENČNA STRAN STANOVANJSKEGA ZAKONA Nekoč so bili družina, ona, pokojni mož in oba sinova so živeli v majhnem stanovanju v veliki stari hiši v soseščini. Mož je delal v Luki, ona v Mehanu in nekako so uredili, da so dobili trisobno stanovanje v Livadah. Ob sprejemu stanovanjskega zakona so se odločili, da stanovanje odkupijo, vendar je le eden od sinov dobil kredit, saj je bil zaposlen za nedoločen čas, Marino pa je bil na Mehanu zaposlen tako kot večina delavcev in kredita ni mogel dobiti, zato je stanovanje kupil le eden od sinov, ki je poročen in ima otroka, kar pomeni, da sta v stanovanuu živeli dve družini. Potem je oče umrl in odnosi so se začeli zapletati. Vse težje je bilo živeti skupaj, enkrat je morala posredovati celo policija, čeprav je v resnici šlo le za grožnje o tem, kdo bo moral pobrati šila in kopita. Marino in kasneje tudi Viktorija sta vse pogosteje prespala kar v baraki ob njivi, ki jo obdelujeta, saj je bilo potem težav še najmanj. Vse pa se je zapletlo tisti trenutek, ko je sin, lastnik I zamenjal I stanovanja, ključavnice in jima tako onemogočil prihod »domov«. Tam pa imata še vedno veliko osebnih stvari pa tudi tistih, ki Viktoriji pripadajo, saj sta jih ustvarila in pridobila skupaj s pokojnim možem. »Sin je povedal, naj kar pridem iskat tiste mize, postelje in omare, vendar jih enostavno nimam kam dati. Tukaj ni prostora niti za stol več, kaj šele, da bi prinašala sem mizo ali omaro. Zdaj imava osebne stvari in obleke ospravljene po vrečkah in obešene na strop, da se lahko sploh premikava« pravi Viktorija in še pove, da so bili na sodišču v Piranu, kjer se sodnik ni mogel načuditi, da se kaj takega lahko zgodi znotraj ene družine, vendar je pri tem tudi ostalo. Z Marinom se zavedata, da je zakon na strani tistih, ki so ostali v stanovanju in da nikoli več ne bo njun dom, zato sta se napotila na različne občinske ustanove, da bi jima pomagali premostiti vsaj to najhujšo stisko v obliki strupene zime, ki je za življenje v tisti baraki res uničujoča. ČAKAJOČ NA RAZPIS Na Centru za socialno delo so jima povedali, da jima lahko pomagajo z enkratno denarno pomočjo, stanovanj pa oni nimajo in jih ne morejo deliti. Potem je šla na občino, napisala prošnjo za socialno stanovanje a so ji povedali, da mora čakati na razpis, ki ga sicer obljubljajo že od oktobra pa ga še niso dočakali, čeprav je prosilcev menda zelo dolga vrsta. Tudi do županje je šla a je izvedela, da županja nima stanovanj v žepu in jih ne more deliti kar tako, ter da mora počakati na že omenjen razpis. Medtem pa je zima pokazala zobe kot že dolgo ne, z Marinom sta si uredila vsak svojo posteljo, jo obložila s starimi dekami in svoje zdravje in življenje dala v roke staremu štedilniku, ki brez prestanka kuha in greje že peti mesec. »Dobro da imava dobre sosede, ki nama dovolijo, da si natočiva vodo in jo s samokolnico pripeljeva v sodu do barake« se javno zahvalita dobrim ljudem v soseščini, ki so tudi sporočili na krajevno skupnost, da v baraki na hribu menda nekdo stalno živi. Kako dolgo bo še 66 letna Viktorija vzdržala te napore, ki bi verjetno zlomili tudi kakšnega ameriškega marinca in kako dolgo bo še 42 letni Marino živel v pogojih, ki za človeka njegovih let niso nič kaj perspektivni. Ob tem se velja vprašati, kako je končal odlok o dodeljevanju bivalnih enot, ki ga je občinski svet sprejel pred dobrim letom dni in ki določa, da v primeru, ko se nekdo dobesedno »znajde na cesti« dobi od občine začasno bivališče, ki ga uporablja nekaj mesecev, dokler si dolgoročneje ne reši svojega stanovanjskega problema. Glede na to, da je nekaj takšnih bivalnih enot menda že bilo razdeljenih in glede na to, da so bili v stanovanja spremenjeni nekateri poslovni prostori res ni jasno, kako je moč biti bolj »na cesti« kot se to dogaja Viktoriji in Marinu. »Se mačkam, ki so jih naselili v hišo na Pittonijevi, kjer je nekoč deloval Center, se bolje godi in to sem jim na občini tudi povedala« je ob slovesu potožila Viktorija, pes me je pozdravil y še ob odhodu, jaz pa sem se zavlekel v puntota in prižgal gretje, da sem vsaj malo pognal kri po premraženih žilah. (Mef) 8. marec v v KAKO JE PRIŠEL IN KAKO |E IZGINIL DAN ZENA Prihaja 8. marec, praznik, ki ni bil vreden prostega delovnega dne, čeprav je eden najbolj znanih in mednarodno priznanih praznikov. Osmi marec ima pač to smolo, da je prišel med takoimenovane rezervne praznike, ki imajo veliko javno podporo, čeprav malokdo ve, zakaj ga sploh praznujemo. In čeprav letos ob tem prazniku ne bomo imeli v Izoli nobeneproslave ali kaj podobnega nekaj pojasnil s tem v zvezi ne bo odveč. Ideja o Mednarodnem dnevu žena se je porodila ob začetku tega stoletja, v obdobju, ki je v industrializiranem svetu zaznamovano z ekspanzijo in nemirom, velikim naraščanjem prebivalstva in radikalnimi ideologijamiKratka kronologija najpomembnejših dogodkov: 1909 Skladno z deklaracijo Socialistične stranke Amerike 28. februaija v Združenih državah prvič praznujejo Mednarodni dan žensk. 1910 Socialistična internacionala na srečanju v Kopenhagnu zato, da bi opozorila na pravice žensk in prispevala k doseganju njihove univerzalne volilne pravice, sprejme odločitev o uvedbi praznika Dneva žensk z mednarodnim značajem. Predlog konferenca, na kateri je več kot 100 žensk iz 17 držav, vključno s prvimi tremi ženskami, ki so bile izvoljene v parlament (to se je zgodilo na Finskem), soglasno sprejme, vendar točnega datuma zanj ne določi. 1911 Kot posledica odločitve, sprejete v Kopenhagnu, Mednarodni dan žensk prvič (19. marca) obeležijo v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji in Švici. Več kot milijon zbranih žensk in moških poleg volilne pravice in pravice do odločanja zahteva pravico do dela, do poklicnega usposabljanja in odpravo diskriminacije na delovnem mestu. Niti teden dni kasneje (25. marca) tragičen požar v New Vorku zahteva življenja več kot 140 mladih delavk, zvečine italijanskih in židovskih priseljenk. 1913-1914 Ruske ženske v okviru mirovniškega gibanja, ki je vzklilo na predvečer prve svetovne vojne, prvič praznujejo Mednarodni dan žensk, in sicer zadnjo soboto v febraarju leta 1913. Naslednje leto se v nekaterih evropskih državah okoli 8. marca zberejo ženske v znamenju protesta proti vojni in zato, da izrazijo svojo solidarnost s sestrami drugod po svetu. 1917 Ženske v Rusiji, obremenjene s smrtjo več kot dveh milijonov ruskih vojakov, ponovno izberejo zadnjo soboto v februarju za boj za "kruh in mir". Politični voditelji nasprotujejo predvideni stavki, vendar se ženske ne uklonijo. Štiri dni kasneje je car prisiljen odpovedati se svoji oblasti, začasna vlada pa ženskam podeli volilno pravico. Ta zgodovinski dan je sobota, 23. februarja po julijanskem koledarju, ki tedaj velja v Rusiji. Po gregorijanskem koledarju, ki velja drugod po svetu, je to 8. marec. 1977 Z Resolucijo 32/142, ki jo 16. decembra 1977 sprejme Generalna skupščina Organizacije združenih narodov postane 8. marec mednarodni praznik žensk. Mednarodni dan žensk dobi za ženske, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju, novo, globalno dimenzijo: 8. marec postane povod za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih. Še več, Mednarodni dan žensk je dogodek, ki odraža dosežen napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske celega sveta. Šiviljstvo Miloš Suzana s.p. Koprska 27, Izola tel: 031/205-939 pop ra^°' ^ oiatt0- po vaših željah šivamo zavese, posteljnino, prevleke, pa tudi lahki konfekciji smo kos. Smo natančni, hitri in pri roki. urnik: Vsak delavnik od 9.ure do 12.ure in od 16.ure do 19.ure sobota od 8.ure do 12.ure nedelja, prazniki: zaprto OD KDAJ DAN ŽENSK NA SLOVENSKEM 1910 Slovenski socialistični časopis Rdeči Prapor v novembrski številki poroča o sklepu mednarodne konference socialistk tega leta v Kopenhagnu, da se določi en dan v letu, ko se po vseh državah "razvije propaganda za žensko volilno pravico." Najprej je bil za ženski dan določen 1. maj, ki je tudi moškim prinesel volilno pravico. "Majske demonstracije pa same ne bodo zadostovale in zato se bo najbrže jeseni uprizorilo velikanske demonstracije za žensko volilno pravico", še poroča ta časopis. 1911 V Avstriji za ženski dan določijo 19. marec. Na ta dan namreč vsako leto potekajo delavske demonstracije v spomin na padle v marčni revoluciji leta 1848. Tudi slovenska socialdemokratska stranka prireja shode za žensko volilno pravico, ki potekajo v Trstu, Idriji in Zagorju. Shod je napovedan tudi za Ljubljano, vendar o njem časopisje ne poroča. Ženske v Avstriji, in s tem tudi na Slovenskem, pred mednarodnim ženskim dnem dobijo pravico do članstva v političnih društvih. To je prva politična pravica, ki jo ženske dobijo v tej državi. Zahtevajo pa še vse druge, predvsem volilno pravico, in tej so namenjene manifestacije ob ženskem dnevu. 1913 8. marca je v Narodnem domu v Ljubljani javni shod. Ob . praznovanju ženskega dneva se zbere lepo število "socialističnega ženstva". 1917 Po zastoju ženskega gibanja med prvo svetovno vojno, ko so politične manifestacije prepovedane in tako tudi prireditev ob mednarodnem dnevu žensk, je ob koncu vojne politično življenje v Sloveniji precej živahno. 1918 Ženski dan se tokrat praznuje 17. marca. Ženske priredijo javni shod za mir in politične pravice. Aktivno se udeležujejo tudi protestov v Ljubljani. Poleg političnih pravic imajo pomembno vlogo zahteve po koncu vojne, preskrbi s hrano, protest zoper londonski sporazum in priključitev Primorske Italiji. !941 Časopis Ljudska pravica v februarski številki objavi članek "Živel 8. marec - mednarodni ženski dan." V njem zapiše, da delavke na Slovenskem praznujejo ta praznik že trideset let. Ob isti priložnosti Komunistična partija za Slovenijo izda letak, naslovljen na "Delavke, kmetice, vse delovne žene Slovenije". Njegova glavna misel je povezanost med osvoboditvijo delavstva in osvoboditvijo žensk. JE DAN ŽENA KOMUNISTIČNI PRAZNIK? V Uradu enakih možnosti, ki deluje v sklopu slovenske vlade so na svoji strani zapisali: O tem dnevu se posebej danes, v t.i. tranzicijskem času, namiguje, da je nekaj slabega, ker izhaja iz tradicije delavskega gibanja, socializma in komunizma. Osmi marec bi naj - tako kot vse praznike, ki so bili slavljeni v polpretekli zgodovini - vrgli v koš in ga pozabili, saj bi naj bil povezan predvsem s prisilno žensko emancipacijo in s totalitarizmom. Najbrž pa je treba o "osmem marcu" kot mednarodnem dnevu žensk neobremenjeno spregovoriti prav zaradi tega namigovanja. Osmi marec kot "bojni dan žensk" je predvsem del srednjeevropske socialistične in socialdemokratske tradicije bojev za pravice žensk. Hkrati je to dan, ki izvira iz feminističnih in sindikalnih bojev žensk konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja. Prav skozi to tradicijo je prešel tudi v splošno politično tradicijo boja za enakost žensk. Kot civilizacijski dosežek je dobil svoje priznanje tudi v mednarodnih pravnih aktih. Nenazadnje se je tudi skozi dejavnost osrednje mednarodne organizacije, OZN, osmi marec uveljavil kot dan, ki označuje boj za politično in socialno enakost žensk po celem svetu. Nogomet POKALNA ZMAGA V KORTE Izola Argeta - Avtoplus Korte 6:5(2:0,1:01 Nogometaši Avtoplusa Kort so zmagovalci polfinalnega srečanja za pokal Hervis na področju MNZ Koper, saj so po streljanju enajstmetrovk s 6:5 ugnali mestne tekmece Izolo Argeto. Slednji so že po desetih minutah povedli z golom Čauševiča in imeli še več priložnosti za dvojno vodstvo. V drugem je Čauševič podvojil vodstvo z zadetkom z bele točke, domačini pa so, tako kot v prvem delu, znova zadeli vratnico. Kortežani so zaigrali podjetneje in bolj napadalno ter z golom Mujkiča najprej znižali vodstvo, Stampfer pa je zatem postavil končni izid rednega dela. Pri streljanju enajstmetrovk so bili preciznejši Kortežani: zadeli so Serdinšek, Dromljak; Stepančič in Mujkič, za domače pa so bili uspešni Čauševič, Pepelko in Hanc. Ivan Patarič se je tako uvrstil v finale tekmovanja, v katerem se bodo v nedeljo ob 15.00 v Dekanih pomerili s tamkajšnjo istoimensko ekipo. Nogometni start prestavljen Zaradi neugodnih vremenskih razmer je tekmovalna komisija pri Nogometni zvezi Slovenije odločila, da se začetek pomladanskega dela prvenstva v 2. in 3. ligi zahod prestavi za teden dni. Izola Argeta bo tako startala 13. marca (upajmo, da jim bo trinajstica prinesla srečo), tretjeligaši pa bodo začeli dan prej. Odbojka PRVA LIGA NA DOSEGU HITACHI - SOLKAN 3:0 (25:20,24:17,25:15) Hitachi: Stanič, Kolar, Dobrinja, M. Pešič, Čeklič, Bandelj, J. Pešič. Trener: Tihomir Pešič Solkanke so proti vodilni ekipi začele tekmo z veliko tremo. Domačinke so to izkoristile in si spričo slabega sprejema solkanskih odbojkaric priigrale prednost osmih točk. Gostje so nekoliko uredile svojo igro in se Izolankam pri izidu 14:13 približale le na točko razlike. Vendar so ponovile napake pri sprejemu in omogočile gostiteljicam zanesljivo prednost. Slednje bi lahko niz zaključile že pri rezultatu 24:15, a so Solkanke zaigrale bolje in si priborile še pet točk. Tudi drugi niz so odbojkarice Solkana začele slabo, saj so Izoli dovolile prednost 6:0. KAPUČINO S*/ To so sicer postopno zmanjševale, a so naredile tudi več zaporednih napak pri servisih. Ob izkušenih domačinkah jim kljub boljši igri v obrambi in v napadu vodstva domačih odbojkaric ni uspelo zmanjšati. Čeprav domače igralke niso zaigrale s polno močjo, se je kakovostni razkorak med prvo uvrščeno ekipo in moštvom z dna lestvice odrazil tudi v tretjem nizu, ki je potrdil premoč Izolank nad zelo mladim moštvom Solkana. Tamara Dobrinja, Hitachi: Tudi tokrat smo igrale na zmago in proti mladim Solkankam nismo imele težkega dela. Tokratnega uspeha smo vesele tudi zato, ker nam daje večjo vzpodbudo pred težjimi tekmami v nadaljevanju prvenstva. Stanje na lestvici se ni spremenilo, saj sta zmagala tudi Šentvid in Jesenice. Hitachi je zbral 44 točk, omenjena zasledovalca pa imata po 42 točk. V naslednjem krogu čaka izolske odbojkarice manj ugoden nasprotnik- zreški Comet, ki zaseda sredino lestvice. Doma so ga sicer odpravile s 3:0, toda gostovanja so vedno neugodna.(BV) Rokomet 1.SRL-ženske ŽRK Izola jRK Žalec 27:36 (11:18) ŽRK Izola: Škvaronkova, Stubelj, Šimer, Poljak, Maršič(5), Hrnjič(5), Lesnik(7), Bizjak(4), Čulina, Poljšak(4), Gatarič, Kerič(2), Lukič, Čumurdžič Konec prvenstva, ostaja še zaostala tekma s Poljem, vendar so glavne stvari že dorečene.Tudi v soboto so Izolanke, čeprav nekompletne, poskušale, vendar je reprezentantka Gorski, branila odlično. Preveč napak v napadu,tudi vračanje v obrambo ni bilo uspešno, domači vratarki pa tudi ne preveč razpoloženi. Rezultat je glede na položaj na lestvici še sprejemljiv. Ekipa je osnovni cilj dosegla, obstanek v ligi. Analiza bo dala odgovore na vsa nihanja. Trenutna zasedba je sposobna tudi kaj več, vendar je več bojnih polj tudi za njih prenaporno in morda po vseh mlajših naslovih tudi nezanimivo. Nova sezona, verjetno tudi novi plani, počakajmo. 2.SRL-moški RD Istrabenz pliniM Krim 39:26 (16:10) RD Istrabenz plini :Kleva M.(2), ----- Radojkovič(3), Gregorič, Stepančič Muha (6), Zeger (7), Kleva A(10),Kevič, ebular(3), Velušček, Gomezelj (1) Vidali(3) Verjetno zadnjeplasirana ekipe (brez trenerja) ni poseben motiv, toda vseeno, celo nekompletna domača ekipa ne bi smela gostom dovoliti toliko veselja (40. minuta 17:15), sicer pa je Kevič le postavil stvari na pravo mesto. Konec prvenstva, teden dni pavze in končna razigravanja. Žal zadnje tekme niso najboljša reklama, predvsem pa ekipa niti malo ne deluje drugoligaško. Kakšni so plani ob morebitnem napredovanju žal ne vem, morda je res še prezgodaj. Nekaj, pa ne samo nekaj, bo potrebno spremeniti pri igralcih in tudi ostalih. Kadeti RD Izola :RD Ribnica 31:27 Vabljeni v soboto ob 16.00, ko bodo naši gostili ekipo kadetov iz Grosuplja. S POGLED S STRANI //f y piše ŽARKO za Kapučino Športi Nekateri nismo še niti dobro začeli, drugi že seštevajo in ocenjujejo tekmovalno sezono. Naši, rokometašice in rokometaši, so svoje opravili. Rokometaše v bistvu čaka še finalizacija doseženega. Nekaj nejasnosti glede napredovanja. B liga je že na začetku doživela izključitev kranjskega kluba in ugiba se koliko nižjeligašev bo napredovalo. Dva ali trije, za Izolane morda nepomembno vprašanje, toda tudi oni so zelo neprepričljivi in morda si napredovanja sploh ne želijo.Verjamem, da je pri vsemu tudi kaj sprejemmljivih vzrokov, toda dobro ime nosiš s seboj tudi ko škripa. Morda nisem najbolj pristojen za globalno oceno, toda tudi drugim se zdijo taka nihanja čudna Zavajanje nasprotnikov je ali bo mnogo bolj učinkovito ob samih zmagah.Odnos, toda tudi ta je v teh časih pogojen z mnogimi stvarmi najbolj seveda škripa pri statusu športnika, amater ali profesionalec. Najslabše so vmesne kategorizacije, toda pri nas in ne tako daleč so stvari, vsaj glede denarja bile zelo visoko. Smer razvoja, seveda , ne more biti uvoz, klubi so poklicani tudi za drugo poslanstvo in tam nam gre gotovo bolje.Drži pa, da vse nalagat klubom in to ob mizerni podpori tudi ne gre. Mnogo vprašanj, odgovore pa se pozabi, ko nam uspe kaj velikega. Zopet bom dejal, sredine, ki se držijo sredine, gredo najlažje skozi to zmedo želja in dosežkov. Čemu potem vsa tekmovanja in vsi rekordi. Morda pregloboka vprašanja tudi zame. Nekoč smo šport gojili zaradi potovanj in spoznavanja sveta, danes seveda ni potrebno, da se ukvarjaš s športom , da bi videl svet. Vse postaja manjše in bližje, morda tudi evropska in svetovna prvenstva bodo v kratkem postala le samo prvenstva. Res se vrti, morda celo prehitro. www.goldenindex.com namizni tenis I.SNTL-članice Arrigoni:Fužinar Interdiskont 6:3 V soboto so igralke Arrigonija igrale doma proti predzadnji ekipi letošnjega prvenstva. Dvoboj je pričel zelo izenačeno. Do igre dvojic je bil rezultat 3:3, nato sta Rahotinova in Fatoričeva, tesno 3:2 premagale v dvojicah Fajmutovo in hrvaško igralko Tomašičevo, kar je nedvomno pomenilo preobrat. Do konca dvoboja sta nato Rahotinova in Fatoričeva gladko zmagali vsaka po eno tekmo in tako dosegli končni rezultat 6:3. Tudi tokrat je razpoložena Rahotinova prispevala tri zmage, dve tekmi je zmagala Fatoričeva, ter par Rahotin/Fatorič. Za ekipo je nastopila še Marušič Nika, ki je tokrat dvoboj odigrala pod pričakovanji. S to zmago so si igralke Arrigonija, tudi teoretično zagotovile obstanek v ligi. Fatoričeva med osem V nedeljo je v Ljubljani potekal 3.odprti turnir R Slovenije za mladince in mladinke. Najboljše se je odrezala Kristin Fatorič, ki je izgubila v četrtfinalu proti Jeričevi iz Vegra z rezultatom 0:3.Med šestnajst najboljših sta se uvrstili Marika Jauševac in Nika Marušič. Pri mladincih sta se na glavni turnir med 32 najboljših uvrstila Gregor Vučkovič in Simon Frank. To so bili tudi vsi, ki jim je uspela uvrstitev na glavni turnir. UDRAHIE ODSTOP PO NAIUSPEŠNEIŠI SEZONI Trenerje in selektorje ponavadi zamenjajo, ko so rezultati slabi. V jadralni reprezentanci pa se je zgodilo ravno obratno. Po največjih uspehih v zgodovini tega športa, ko se je jadranje znašlo tudi v središču pozornosti slovenske športne javnosti, je odstopil vodja strokovnega sveta Zvonko Bezič. Hrvat, ki že dlje časa živi v Sloveniji, kjer ima tudi uspešno podjetje, ki izdeluje tekmovalna jadra, je bil pred prevzemom funkcije v slovenski reprezentanci trener več jadralcev, med drugim tudi trenutno drugega in tretjega na svetovni rang lestvici razreda finn, Hrvata Karla Kureta in Poljaka Mateusza Kusznierewicza . Deloval je tudi kot tehnični svetovalec, zato pravi, da delo v najboljših reprezentancah dobro pozna. Pri poskusu uvedbe podobnih standardov v slovensko jadranje pa je postal kamen spotike predvsem tistih klubov, ki so v tem športu gospodovali dolga desetletja. • V kakšnih razmerah ste pred dobrima dvema letoma prevzeli funkcijo vodje strokovnega sveta? "Delalo se je stihijsko, denarja pa navidezno ni bilo, ker je bil slabo razporejen. Najmanj dvajsetim jadralcem, ki si tega niso zaslužili, je zveza plačevala stroške tekmovanj. Dve leti pred olimpijskimi igrami v Atenah smo postavili jasne cilje. Podprli smo olimpijsko jadranje, kjer morajo biti vrhunski jadralci profesionalci. Takoj sem tudi uvidel, da jadralna zveza pri olimpijskem komiteju nima kredibilnosti. Na olimpijske igre so prej pošiljali tudi jadralce, ki si tega niso zaslužili, rezultate na tretjekategomih regatah pa so prikazovali kot vrhunske..." ALJA TAS1 (Primorske novice) r n%Sflyffv l e I c v i 5 i o n p r o d u < ! i o n izposoja ■■Hi VHS filmov DVD filmov presnemavanje VHS - VHS HI8 - VHS 8mm - VHS DVD - VHS snemanje reklamnih spotov video spotov porok razni^priložnosti NON STOP 9-21 NEDELJA ZAPRTO ex STEKLO IZOLA, Okt. revolucije2 KDO NAMESTO REZIČA IN KOSMINEP Na spletni strani Jadralne zveze pa smo lahko prebrali tudi naslednje sporočilo: Na četrtkovi seji so člani izvršnega odbora sprejeli koledar regat za tekočo sezono in pregledali poročila organov Jadralne zveze Slovenije. Le teh niso prejeli od Sodniške komisije in Sveta za mladinsko jadranje, zaradi česar bodo do aprilskega zasedanja ponovno premleli smiselnost teh organov in jih bodisi prevetrili oz. v primeru ugotovitve nesmiselnosti ukinili. 'Ker se po končanih olimpijskih igrah niso vsi strinjali z delom predsednika Strokovnega sveta Zvonka Beziča in njegovimi zaslugami za medaljo, je le ta v četrtek odstopil s položaja, kot že napovedano pa je s tokratno sejo dolgoletno predsedovanje Jadralni zvezi Slovenije zaključil tudi Janko Kosmina. Do volitev leta 2006 ga bo nadomeščal Jože Tratnik, Bezičevo vlogo pa naj bi na pobudo članov izvršnega odbora prevzel Mitja Margon. PETER PUPOVAC - ŠE EN IZOLAN KI ZMAGUJE Revita vam podarja enkratno brezplačno bioresonančno terapijo. Zberite račune iz Revite v skupni vrednosti 15.000 in podarili vam bomo terapijo na aparatu Bicom. Akcija poteka do konca marca 2005. Kaj je "BICOM” terapija? V tujini že 20 let priznana metoda pri lajšanju in odpravljanju akutnih in kroničnih težav pri alergijah, nevrodermitisu, astmi, migrenah, težavah s črevesjem s pomočjo aparata, ki deluje na osnovi biomagnetnih valovanj. Terapije izvaja Mojca Pavčič-Bukovšek s.p., Jagodje 36a. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 MOGOČE SUMITE ALI VESTE, DA IMA VAŠ OTROK ALI SORODNIK TEŽAVE ZDROGOP SE VAM ZDI, DA STE V TEI STISKI OSAMLJENI? NE VESTE, KAM PO FOMOč? Društvo DREVO ŽIVLJENJA v Izoli odpira največji terapevtski center za zdravljenje zasvojencev v Sloveniji. Hkrati ustanavljamo tudi Skupino staršev za samopomoč, ki poteka vsak torek ob 19. uri v prostorih Rdečega Križa, Ob starem zidovju 15, v Izoli. Vabljeni! Kontaktna tel. št.: 05/640 00 02 ali 0317 659 444 (Peter Sere) 8. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske ENO ZLATO IN DVE SREBRI ZA IZOLSKE GLASBENIKE Zadnji teden pred šolskimi počitnicami je bil za nekatere učence glasbenih šol izredno pomemben in še kako delaven. V dnevih od 14. do 18. februarja 2005 je na različnih glasbenih šolah Primorske potekalo 8. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov. Izolska glasbena šola je lahko spet ponosna na svoje najboljše učence, njihove učitelje in korepetitorke, ki so poleg svojih rednih učnih ur zagnano vadili še prenekateri večer in soboto. Le tako so lahko dosegli odlično igranje, ki daleč presega običajno šolsko znanje in tako tudi odlične rezultate. Kitarski duo Jaka Klun in Martin Milotič je pod mentorstvom Boštjana Andrejca dosegel srebrno priznanje. Katja Klobas, učenka trobente iz razreda Zlatka Tote, je prav tako osvojila srebrno priznanje. Zlato priznanje pa si je priigrala Sara Rutar, hornistka. ki se je s tem uvrstila na državno tekmovanje, ki bo še ta mesec. Tudi Saro je za tekmovanje, tako kot pred tremi leti, pripravil Zlatko Tota, učitelj, ki na regijskih in državnih tekmovanjih s svojimi učenci redno dosega vrhunske reazultate. Obe učenki je pri klavirju spremljala Sindija Šiško. Kristina Babič DVE VELIKI IN DVE ZLATI MEDALJI ZA NASE VINO Na mednarodnem ocenjevanju vin in alkoholnih pijač, ki je potekalo v okviru 10. mednarodnega sejma prehrane, pijače , gostinske in hotelske opreme GAST 2oo5 v Splitu , je klet VINAKOPER, v mednarodni konkurenci vzorcev, prejela dve veliki zlati in dve zlati medalji. Klet Vinakoper se tega ocenjevanja udeležuje že vrsto let. Letos so bila v Split poslana štiri vina,mednarodna ocenjevalna komisija je dve vini nagradila z veliko zlato medaljo, dve pa z zlato medaljo. Z veliko zlato medaljo sta bila nagrajena: Sladki muškat 2004, odlično sladko vino, z lepo izraženo muškatno aromo in sadnim okusom, ki je dober spremljevalec sladkih jedi in Plemenito rdeče Capris 2001, vino namenjeno poznavalcem, ki cenijo bogatost in harmonijo okusov. Žlahtnost je temu vinu dalo zorenje v barrique sodčkih iz slovenskega hrasta. Z zlato medaljo sta okronani vini: Capris peneči, ki je po klasičnem postopku pridelana penina in je izvrsten aperitiv ter Cabernet - Shiraz Capris 2001, ki s svojo prečudovito cvetico navduši najbolj zahtevne ljubitelje vina, zarad svoje bogate strukture pa je odličen spremljevalec močnejših jedi. DRUŽABNO SREČANJE OB DNEVU ZENA Društvo upokojencev Jagodje Dobrava, društv o Invalidov Izola in Združenje borcev in udeležencev NOB Izola, organiziramo družabno srečanje, ki bo dne 4. marca 2005, ob 19.uri v hotelu Delfin Izola. Cena večerje ob glasbi v živo jel.900 sit na osebo. Prisrčno vabljeni! Vest je sicer nekoliko "v letih" a ne bo odveč. Na pustno soboto si je članica izolske plesne skupine Titty dance, KATARINA HRVATIN v kategoriji hip hop solo pionirke z odličnim 2.mestom že na prvem kvalifikacijskem turnirju v show plesih - v organizaciji plesnega kluba Bolero iz Ljubljane -zagotovila svoj nastop na državnem prvenstvu. MATJAŽU OGRINU pa je tokrat zmanjkalo znanja in sreče, da bi se kvalificiral in je tako v kategoriji break dance solo člani odnesel domov 5. mesto. Več sreče prihodnjič, tako pravijo! Vsi ljubitelji show plesov (show dance, hip hop, electric boogie, break dance, disco dance, step) pa si boste lahko v mesecu aprilu v organizaciji plesnega kluba TITTV DANCE Izola ogledali tudi kvalifikacijski turnir tovrstnih zvrsti. Sicer pa so letošnji pust plesalci preživeli zelo živahno in upajo, da so z veselim rajanjem le pregnali zimo in priklicali sončev nasmeh. 6()en(i$ gsm 041 557 663 Prepustite se čudovitemu doživetju in ponovno odkrijte sebe. Hovp\ Kamni, ’’ masaži, narave. 0 zglajeni ; izvora ki jih •■ss «*sr uporabljamo pri so popolno darilo Razgreti, naravno kamni vulkanskega so izreden vir globoke sprostitve. Prepojeni z zdravilnimi eteričnimi olji pospešujejo prekrvavitev in sproščajo utrujene mišice. Masaža z vročimi kamni odpravlja številne težave: stres, napetost, nespečnost, glavobol, bolečino v mišicah in sklepih. Uspešno odpira tudi čakre in tako odpravlja energijske blokade v telesu. Od 1.marca do 20.marca 2005, ^10% popust pri proticelulitnih programih. J Sobota, 5. marec ob 19.00 - KULTURNI DOM IZOLA S PLESOM Z NASMEHOM PK Fredi, Izola, plesni večer Vstopnina: v predprodaji: 800 SIT odrasli, 500 SIT otroci, na dan prireditve: 1.000 SIT odrasli, 800 SIT otroci Sreda, 8. marca ob 18.00 - KULTURNI DOM IZOU\, KDAJ JE LJUBLJANA NAJLEPSA ? Plesni Studio L AI, Izola, vstopnina: soo sit Petek, 11. marec ob 19.00 - PALAČA MANZIOLIV IZOLI Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola vabi na predstavitev knjig COgnOlM trieStlM avtorja Marina Bonifacia in LC pCrlC del IlOSfrO dOlettO avtorice Ondinc l.usa Na predstavitvi bosta sodelovala tudi avtorja.. ModeratortSilvano Sau Sobota, 12. marec ob 17.00 - KULTURNI DOM IZOLA PEPELKA Plesna pravljica za otroke in starše! Produkcija: Kosovelov dom Sežana Vstopnina: 800 SIT BIG BAND orchestm Vabi glasbenike Občine Izola k sodelovanju in k uresničitvi koncerta z naslovom JAZZ V IZOLI V kolikor znate odigrati ali odpeti nekaj skladb s področja jazza ali sorodnih glasbenih zvrsti , se nam za to posebno priložnost pridružite. Vaš izbrani nastop bo podprt s spremljavo velikega jazz orkestra, s katerim boste imeli priložnost sodelovati. Vse zainteresirane prosimo, da svoje podatke o sodelovanju posredujete na naslednji telefonski številki do vključno 31.03.2005. Zberite pogum, izberite si skladbe in pokličite. Vse ostale informacije dobite na številkah: Peter Popovski - dirigent in programski vodja 041/ 256 102 Aleš Bolje- predsednik 041/ 671 294 razstava GENIUS LOČI LERA 2004 MIRSAD BEGIČ, JAKOV BRDAR, BORIS GABERŠČIK, TONE LAPAJNE in MATJAŽ ŽBONTAR Stavba Krajinskega parka Sečoveljske soline na Leri Podaljšanje razstave do srede , 16 marca 2005 Urnik: vsak dan od 10. - 16. ure Mobitel in SOLINE Pridelava soli d.o.o. s strokovno izvedbo Obalnih galerij Piran so v lanskem letu krstno organizirali edino likovno delavnico ustvarjanja s solinskim blatom in soljo v ambientu Sečoveljskih solin Lera (od 23. 8. do 28. 8. 2004), katere predstavitev je bila 9. 2. 2005 v obnovljeni stavbi KPSS na Leri in jo zaradi velikega obiska podalšujemo do 16. marca 2005. Razstava Genius loči Lera 2004 predstavlja izsek dogajanja v času avgustovske delavnice in izbor del udeležencev, petih slovenskih ustvarjalcev, ki že desetletja soustvarjajo sodobno likovno umetnost: slik TONETA LAPAJNETA, kiparskih postavitev MIRSADA BEGIČA in JAKOVA BRDARJA, fotografij BORISA GABERŠČIKA in dokumentarnega filma režiserja MATJAŽA ŽBONTARJA.___________________________ Območna izpostava JSKD Izola organizira IVIžllO SOlO držlITlžltUrglJC namenjena je igralcem, režiserjem, mentorjem, koreografom, scenaristom, učiteljem in vsem, ki želijo spoznati osnove dramaturgije in pridobljeno znanje uporabiti pri svojem delu. Info.OI JSKD Izola (Oktob.rev.l), tel. 05/ 66 31 390, e-pošta: oi.izola@jskd.si do 4. marca 2005 Območna izpostava JSKD Koper organizira Tečaj oblikovanja vizualnih komunikacij 1. stopnja: Grafično oblikovanje. Delavnica (8 terminov) je namenjena vsem, ki imajo željo po kreativnem pristopu v grafičnemu oblikovanju, se z oblikovanjem srečujejo poklicno oz. študijsko ali pa vzporedno s svojim delom. Info:OI JSKD Koper (Vergerijev trg 3), tel. 05/ 66 31 380, e-pošta: oi.koper@jskd.si do 4. marca 2005 Mestna galerija Piran razstava slik "Casenje" Joni Zakonjšek KRAS, KDO BO TEBE LJUBIL? Otvoritev razstave fotografij avtorjev Jožice Zafred m Borisa Poropata bo v četrtek, 3. marca ob 19.00 v Kulturnem domu galerija ALGA Serija fotografij ODPETI PESNIKI avtorja Miša Čadeža Galerija: od 10.00 - 12.00 in od 17.00 - 19.00 / sobota od 10.00 -12.00 Matevž Lenarčič razstavlja v Piranu Izkušen letalec in odličen fotograf Matevž Lenarčič na Tartinijevem trgu v Piranu razstavlja fotografije zemlje, kot jo videl s svojega letala. Zelo drugačna razstava na prostem bo na ogled do 6. marca. KIKO ODEON -Artkino v 3.IIU01IUI In 1.3.1120.31 leHUlUDtlUO ELVIS JE ODSELlJUIMH i-niiiin MOTORISTOV DNEVNIK.:«.,«! v 6. inUod20.30 in 8.in9.3.ob 18.30 ZA BOŽJO VOLJORoMtnrKuijpers 1.3.ob20.30 ZA VEDNO LILJALlnkosNoodiisson 9. -113. ob 20.30 in 12.3. ob 18.30 VISKI Reiiio: Juan Poblo Rebella, Pablo Stoli MESTNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO vabi otroke od četrtega leta dalje in njihove mamice, da se v prvem pomladnem mesecu udeležijo lutkovnih delavnic ORIGAML Delavnice bodo potekale v stekleni pravljični sobi Mestne knjižnice ob petkih (11., 18. in 25. marca) od 17. do 18. ure. Brezplačne delavnice bo vodila Damjana Kodarin, naučili pa se boste, kako na enostaven način izdelati papirnato lutko z japonsko tehniko pregibanja papirja (origami). Pridite in na copatke nikar ne pozabite! Rodoslovci! Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo v četrtek, dne S.marca 2005 ob 16.uri v Mestni knjižnici Izola ^^^^^^^^^abljeni^^^^^__^^__^^^^___<