KOTIČEK GOSPODA DOROPOLSJKEGA Velespošiovani go>pod Doropoliski! fSekaj časa se že nisem oglasila, zato . ;i;n pa danes povem več novega. Naš kraj ima tnnogo tepiti uleinih točk. ¦ieti hodijo ludi tujci na našo av. Goro, na Planino in Kurn. Po ravnini pa lahko ispes tlo Vatvazorjevega gradu in toptfc ¦\cdi\a-lzlake. Zgodovinsko znana je tudi /valina ^radu Gamberk. Na naši Šoli ima- ¦• vetiko kainenito kroglo, kakršne so ra- iii grasčaki za'obrambo proii sovrainiku. Ukreno Vas za danes pozdravijam iti . osim. da mi še kdaj posvetite prostorček v Vašem koiičku. Vdaua \anda Pdkova, uČenka IV. b razr. Toplice prt Zagorju ob Savi. l r.iba Vanda! T^^jega pisma, ki me skomina po za-.;'ivi)i ižleiili. sem bil zelo vesel, upam, da i bn.Jo fudj mojj kotiČJtarji. Še kdaj ^c ogla«i! Gospod DoropoljskL DrAgt gospotl DorGpoijMfi! >Jis^tn naročena na »ZvotiOek«, ieprav ':i iko. jako rada. Prečitaia =em pa že '¦> ' ¦likov, ki jih je naša sola dobila v 1-Aletodove Jrnžbe. Obiskujem wis je na madjarski granici. ¦.n -ZvonCek«. Doina gutimo ¦¦>. Pridile na?, pogledal v Prek-i >•.. N v«.-!ii. če boste Uali moje pisemce /vonfek«. A rada bi (o videla. Sr6io Va= pozclravlja Vam vdanft jDlanka Vargoya iz Domanjševcev. Draga Jolatika! Ker Ti je, kakor vidim, naš »ZvonCek« ¦'.¦> pri smi, Ti gy boin prthodnje leiD jaa ¦r'.»til. Samo y jeseiji, ko pojdemo spet v !t, riic spomni na lo obljubo. Pn /drava in pridna osfanJf Gospod Doropoljski. Velecenjeni gospod Doropoljski! Cakal sem, da bi &e kdo ogiasil iz Ma-ribora. A se že dolgo nitiOe ni. Tu<(i jaz nt-sem imel poguma, šlednjič sein sc vendar opogumil. Na Val cettjeni list sem naročen že Iretje leto. Težko ga pri^akujem vsak me-^ec. Prečitam ga od začetka do konca. Naj-bolj jiii ugaja povest o Šimpanzki »KašJfi*. 1'osojujem pa ¦T.vontck* tudi dru^im otro-kom, ki ga vsi jako radi čitajo, Učim 3e v ioti najraje zgodovitie. zemljepisja in srbo-hrvašČine. Ako ielile, Vain prihodnjič opišem Ma-ribor. Z odličnim spožtovanjein Ncrat Ludvik, uL. IV. razreda 1. deške osnovne žole v Mariboru, Odgovor: Drag;I Ludvik! j Saj rea, prav zasimivo mi opiSi Atari-i bor, naše 1bik> mesio, to bomo vsi radi čitali.; Prisrčno Te pozdravljam. Gospod Doropoljsk!. Ceujeni gospod Doropoljski! Oprostite, ker Vam nlsem še nikdar pi-sal. Na ^ZvonČekv sem noioien že drvgo\ leto. Najrajši rešujem u^anke. Izžreban pat niscm žahbog nikoli. lniam ludi maihno' hujižnico, ki šioje 46 krtjig. j Uganko v Va*,ein kotičkit pa seni lakola re*il: opekii tehta 2 kg. Prilagam u^anko in povestico. Iskreno Vas pozi.lravlja Dobrajc Aaton, (^strožno pri Ponikvi. Odgovor: Dragi Antont Zakaj mi pa fo pot nisi poslal rešitvel iigank, mar si s-z obupal, ker zadnjiČ irisi hil iz/reban? Prihotlniič se Ti morda nasmehne areča. pa se bo Tvoja knjižnica pomnožila za eno jepo knjiso. Tvojo povežtico bom priobčU, vŠeč mi je, prav tako »ganko. Na svidenje! Gospod Doropoljski.