Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Ivan Renko. — Tiska tiskarna »Jadran«. — Vsi v Kopru, — Naslov uredništva 111 uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon št. 170. poštni predal št. 2. — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna 250 dinarjev, četrtletna pa 130 dinarjev. — Tekoči račun pri Istrski Komunalni banki št. G5-KBI-Ž-1S1. — Rokopisov nc vračamo
Sopar, petek IS. decembra i9S§.	POSAMEZMfi ŠTEVILKA DIH 10
ljudski praznik
četi je bilo treba nato z industrializacijo dežele ter še na ta način utrditi državo, jo spremeniti iz pol-kolonialne in zaostale v neodvisno in napredno.
S tem je tudi ob prehodu na mirnodobno delo dobila naša ljudska armada nove in zelo odgovorne naloge. Vojaki in starešine so se morali neprestano izpopolnjevati v vojaških veščinah in vojaški znanosti. Spoznati je bilo treba nova orožja in moderno vojno tehniko, obvladati je bilo treba sodobno vojaško znanost. Vso skrb je bilo treba posvetiti politični in vojaški vzgoji novih generacij vojaških obveznikov, ki bodo po potrebi ob vsakem času stopili na branik domovine, poleg vsega tega pa je naša armada ves čas tudi vestno pomagala svojemu ljudstvu pri obnovi in izgradnji domovine.
Vzlic izrazito miroljubni zunanji politiki nove, socialistične Jugoslavije je že nekajkrat po drugi svetovni vojni stalna in skrajna pripravljenost naše močne in moderno oborožene ljudske armade docela opravičila njen obstoj. Vzlic materialnim žrtvam, ki jih je jugoslovansko ljudstvo vlagalo v oborožitev in sodobno opremo naše ljudske armade se je v desetih letih po osvoboditvi že nekajkrat pokazalo, da so bile vse te žrtve zelo koristne za ohranitev miru in naše državne neodvisnosti. Končno je vredno poudariti tudi t,o, da je jugoslovansko ljudstvo zmoglo vse plodne napore v izgradnji domovine samo ob popolnem občutku varnosti, za katero mu glede nedotakljivosti naših meja jamči njegova močna ljudska armada.
Štirinajsto obletnico naše armade praznujemo sredi pomembnih uspehov naše'družbene in politične dejavnosti. Jugoslavija je postala svetel primer tudi drugim narodom, kako se je treba boriti za svobodo, neodvisnost in napredek. Kot poglavarja takšne države, kot najvidnejšega borca za enakopravnost med narodi, za neodvisnost vsakega naroda posebej, za mir v svetu — pozdravljajo prav te dni predsednika Tita prijateljska ljudstva afriških držav, kamor je tako kot lani v Azijo ponesel naše želje za mir, za sožitje med narodi, za mednarodno sodelovanje na vseh poljih in z vsemi, ki jim je blagostanje in napredek človeštva pri srcu.
S takšnim vodstvom kot je naše, in s takšno armado kot je naša, gredo lahko naši narodi brez skrbi bodočnost nasproti.
Naj živi Jugoslovanska ljudska armada in njen Vrhovni komandant maršal Tito.
Major Tone Rozman
Ob 22. decembru
Dan armade -
Dvaindvajseti december, Dan Jugoslovanske ljudske armade, ni praznik samo za vojaške enote, temveč za vse jugoslovanske narode, saj je zrasla JLA iz ljudstva. Zaradi tega praznuje tudi vse delovno ljudstvo širom naše socialistične domovine Dan armade za svoj veliki praznik.
Dne 27. marca 1941. leta so jugoslovanski narodi kot prvi v Evropi pokazali svoj nacionalni ponos, svojo revolucionarnost in skrajno pripravljenost za brezkompromisni boj proti fašizmu na kaj svojstven način; po silovitem in vsestranskem napadu na našo domovino se je v tem delu Evrope pod vodstvom Komunistične Partije pričela ustvarjati edinstvena ljudska armada, ki so vanjo bolj in bolj vstopali prav vsi pošteni državljani, razen onemoglih starcev in nebogljenih otrok. Ob takšnem množičnem posegu jugoslovanskega' ljudstva, v drugo svetovno vojno so bili računi fašističnih zavojevalcev tako zmešani, da je moral Hitler za dva meseca odložiti nameravani napad na Sovjetsko zvezo. Tudi pozneje, vso drugo svetovno vojno je bil delež naše narodnoosvobodilne vojske v splošnem zavezniškem merilu dokaj pomemben, saj je Jugoslavija vezala nase več ko 50 sovražnih divizij ter jim nenehno prizadevala hude izgube v ljudeh in materialu
V tem času so pri nas nastajali vse številnejši odredi oboroženega ljudstva. Za njihovo rast je skrbela Partija, jih usmerjala v borbo, predvsem pa bdela nad nenehnim vojaško-strokovnim izpopolnjevanjem starešinskega kadra v tej nastajajoči armadi. Tako je že 22. decembra 1941 njen vrhovni poveljnik, tovariš Tito, v malem mestecu Rudo, na tromeji Bosne, Srbije in Sandžaka, ustanovil prvo redno enoto naše Armade, I. proletarsko brigado. Ta dan štejemo za rojstvo naše redne armade.
Razvojna pot naše ljudske armade ima posebnosti, po katerih se razlikuje od vseh drugih armad na svetu. Razvila se je iz partizanskih odredov v sovražnikovem zaledju, brez. svojega ozemlja, brez tovarn orožja in municije, brez skladišč in rezervne hrane ter vojne opreme in brez tuje materialne pomoči. Naša ljudska armada je zrasla sredi borbe proti okupatorju, hkrati pa sredi politične borbe za pravičnejšo družbeno ureditev; njen vodilni kader pa se je še posebej kalil in prekalil v neprestanih krvavih bojih vse-ljudske vstaje in revolucije.
Po sijajnih končnih zmagah na bojnem polju je bilo treba pričeti z obnovo porušene domovine. Za-
Predsednik Tito v Etiopiji
SREČANJE V ADiS ABEBI
S seje Gospodarskega sveta OLO Koper
W B
lipa "s
Cesar Ilaile Salesic je sprejel predsednika Tita. Navdušeni pozdravi prebivalstva. Predsednik Tito častni meščan Adis Abebe.
Po naporni poti skozi puščavske in gorske predele Etiopije, je trajala tri dni, po izkrcanju z »Galeba« v pristanišču Asabi, kjer so visoke goste sprejeli najvišji državni funkcionarji Etiopije, je predsednik Tito s svojim spremstvom prispel v sredo v etiopsko prestolnico.
Na pragu Adis Abebe je predsednika Tita sprejel cesar Haile Sela-sie z najvišjimi etiopskimi predstavniki in ga prisrčno pozdravil. Bil je deležen navdušenih pozdravov tudi od desettisočev prebivalcev. Posebej je predsednika pozdravil župan glavnega mesta, ki mu je izročil ključe in listino o imenovanju za častnega meščana.
Predsednik Tito se je prisrčno zahvalil za topli sprejem in je obenem pozdravil vse narode Etiopije. Pozdravna govora sta nato izmenjala še z županom Adis Abebe.
Predsednik Tito s svojim spremstvom bo za časa svojega bivanja v etiopski prestolnici stanoval v cesarski rezidenci, v palači »Ganetal Leul«. Cesar Haile Selasie je tamkaj najprej seznanil predsednika Tita s cesarico in člani cesarske hiše.
Na uradnih razgovorih, ki bodo sledili kratkemu počitku, bosta najvišja predstavnika Etiopije in Jugoslavije razpravljala o zadevah, ki naj pripeljejo do še tesnejšega sodelovanja med obema državama, pa tudi o svetovnih političnih dogodkih, do. katerih obe državi zavzemata precej podobna stališča.
kilometrih) je tovorni promet v koprskem okraju približno 5,5% vsega prometa v državi in 25,5% prometa v Sloveniji. Potniški promet je udeležen v državnem merilu s 4,8%, medtem ko je v Sloveniji zastopan s 24%. Zato ta gospodarska dejavnost v našem okraju zasluži posebno skrbno obdelavo, zlasti še, ker je v prevozniških podjetjih skrito še veliko neizkoriščenih rezerv v škodo skupnosti.
Ugotovljeno je, da naša prevozna podjetja dajejo prednost uvajanju dolgih prog po vsej državi in v inozemstvo na škodo domačega prometa v okraju, Zato se dogaja, da na posameznih progah vozi premalo avtobusov, kar povzroča negodovanje pri prizadetih potnikih, ki jih avtobusi ne morejo sprejeti. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj avtobusna podjetja ne posvetijo več pozornosti reševanju teh problemov lokalnega prometa. Odpraviti je treba skoraj redno zamujanje avtobusov, ker je nujno povezano z zamujanjem potnikov-delavcev na delo in podobno, kar povzroča škodo še naprej. V zimski sezoni je na sploh premalo lokalnih avtobusnih zvez. .
Prav tako je stanje v tovornem , prometu. Zašli smo v slepo ulico —• že skoraj vsako podjetje ali večja ' delavnica hoče imeti ¡.voje tovorno vozilo, ker avtoprevoznišlca podjetja ne morejo zadostiti vsem domačim potrebam,
Svet je izglasoval zahtevo, da se izdela analiza dejavnosti prevoznih podjetij, iz katere bo točno razvidno, kolik je delež te dejavnosti v okviru okraja, koliko pa je raztegnjena izven njega, Ker je zaradi teh dolgih prog omogočen tudi šoferjem prekomeren zaslužek, ker se tarifne postavke prevozov z razdaljo progresivno ne znižujejo — ti in podobni vzroki vplivajo na to, da podjetja rajši uvajajo in se
borijo za prevzem dolgih prog, kot so Ljubljana—Beograd in druge.
Obravnavali so še vprašanje servisnih postaj in delavnic v prevoznih podjetjih, nato pa so sklenili predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru ustanovitev novega organa — sveta za promet pri OLO,
MELIORACIJE
V nadaljevanju seje so razpravljali o izsuševanju plitvine koprskega zaliva. Ob koncu tega meseca in v začetku prihodnjega bodo začele prihajati pošiljke strojev, ki so naročeni v Angliji. Pripraviti je torej treba vse potrebno za začetek teh del in izkopavanje kanala proti Ankaranu, Za veliki sesalni bager, ki nam bo dobavljen v četrtem kvartalu prihodnje leto, pa bo pred tem potrebno pripraviti en km cevovoda in zgraditi plovni objekt zanj, kar pa naša ladjedelnica v Piranu ne bo zmogla. Takoj je tre-bo poiskati tudi kadre za upravljanje s tem bagrom in jih poslati v Anglijo na specializacijo. To gre na stroške tovarne, ki nam bager dobavlja. Postavlja se tudi vprašanje prostorov za shrambo vseh strojev. Načrte za izsuševalna dela pripravljajo projektanti Gradisa. Geodetska dela so že gotova in ne bodo ovira za začetek dela, ki je pogojeno za 1. junij 1956. Mikrolokacijo kanala in posameznih objektov bo določila geološka raziskava terena. S šestimi vrtinami so ugotovili, da pridemo pri Kopru na trdna tla v globini 26 metrov, proti Serminu pa se zvišuje na 12 i 10 metrov globine. Z geološkim raziskovanjem terena bo treba še nadaljevati.
Razpravljali so še o vodni sekciji in vodnih skupnosti, nato pa so govorili še o vprašanju kadrov, zlasti organa, ki bo vsa dela operativno vodil. Na čelo tega operativnega organa so imenovali Danila Petrin j o.
Predsednik Tito in cesar Haile Selasie (ob Selasijevem obisku v Beogradu)
Na seji Sveta za gospodarstvo OLO Koper, ki je bila v torek, so med drugim razpravljali o problemih cestnega prometa in pripravah na melioracijska dela v koprski, okolici. Seje so se udeležili tudi predsednik OLO Albin Dujc s podpredsednikom Francem Klobučarjem in Ginom Gobbom.
PROMET Ko so najprej obravnavali vprašanje formiranja in porabe sredstvi iz okrajnega investicijskega sklada, so v nadaljevanju v obširni razpravi kritično pregledali stanje cestnega prometa. Ta veja našega gospodarstva je bila v zadnjem letu močno okrepljena; približno 700 milijonov din bo letošnja realizacija prevoznih podjetij večja kot lani, in približno 500 milijonov din nad letošnjim planom. Po tkm (ton-
It
Razen obiska predsednika Tita Etiopiji in priprav za volitve v Franciji, ki ju obravnavamo v posebnih člankih, moramo ta teden obeležiti še vrsto pomembnih mednarodnih dogodkov. Na prvem mestu je nedvomno vprašanje sprejema novih članov v Združene narode, ki jc doživelo kljub vsem optimističnim napovedim neuspeh. Čeprav je bila pravzaprav ena sama prepreka, ki bi mogla preprečiti sprejem osemnajstih kandidatov v skupnost narodov, se je prav ta uresničila. Pri glasovanju v Varnostnem svetu je namreč kuomin-tanški delegat vložil veto na sprejem Zunanje Mongolije, sovjetski predstavnik pa je odgovoril z vetom na 13 drugih držav. Vest o tem glasovanju je vzbudila ogromno nejevoljo pri večini članic OZN, saj se je pred dnevi nad 95 % delegacij izreklo za skupni sprejem vseh 18 kandidatov. Nekatere valijo krivdo na* kuomintanškega delegata, drugi pa na sovjetskega, čeprav je glavna krivda na kuomintanškem vetu, sovjetski pa je bila že v naprej napovedana represalija.
Zasedanje skupščine se bo zaključilo konec tega tedna. Časa jc zelo malo na razpolago in jc le malo verjetno, da bi ponovno začeli zapleteno vprašanje sprejema novih članov. Zlasti še, ker je pred njimi še eno prav tako komplicirano vprašanje — izvolitev nestalnega člana Varnostnega sveta. V krogih Združenih narodov krožijo glasovi, da so Filipini pripravljeni umakniti kandidaturo, toda ne v korist Jugoslavije, temveč neke druge evropske države, verjetno Švedske. Dosedanja glasovanja med Jugoslavijo in Filipini niso namreč prinesla nobenih rezultatov
Ob zaključku obiska sovjetskih državnikov Indiji so Nehru, Bulga-nin in Hruščev podpisali skupno poročilo, ki poudarja pet načel ko-eksistence in se zavzema za rešitev azijskih vprašanj, zlasti korejskega, vietnamskega in sprejema LR Kitajske v OZN. V poročilu je tudi rečeno, da se Sovjetska zveza in Indija zavzemata za načelo popolne prepovedi izdelovanja, uporabe in eksperimentiranja z atomskim orožjem in sploh za zmanjšanje oboroževanja, ki predstavlja na sedanjem nivoju resno nevarnost za mir. Obe državi bosta tudi razširili sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Ob odhodu v Afganistan, odkoder se bosta vrnila v domovino,, sta imela sovjetska državnika še tiskovno konferenco v New Del-hiju, kjer sta se zavzemala za sklicanje konference velesil o Daljnem Vzhodu. Na to konferenco bi povabili tudi Indijo in LR Kitajsko.
V Parizu so se začela francosko-nemška pogajanja o Posarju, o katerih sodijo mednarodni politični
opazovalci, da ne bodo prinesla stvarnih sadov. Zahodna Nemčija namreč meni, da po nedavnem plebiscitu v Posarju ni zdaj nobene ovire več, da ne bi Posarja priključili zahodnonemški zvezni republiki, v Parizu pa trdijo, da posarske-ga vprašanja ni mogoče rešiti brez odobritve Francije.
Na rednem zasedanju odbora ministrov Evropskega sveta v Parizu so sklenili, da bi bil kakršen koli nov sporazum s SZ o evropski varnosti »neustrezen in nevaren«, če vanj ne bi bila vključena Nemčija, združena na podlagi svobodnih volitev. Na sestanku so vzbudili precejšnje zanimanje predlogi belgijskega zunanjega ministra Spaaka o ustanovitvi evropske atomske agencije in o upostavitvi enotnega evropskega trga. Spaakovcmu načrtu o evropski atomski agenciji zelo nasprotujejo ZDA, kajti belgijski zunanji minister jc predlagal, naj bi bil uran iz Belgijskega Konga glavni vir surovin za to agencijo. Belgija sc je namreč nedavno zavezala. da bo ta uran izvažala izključno v ZDA. Spakovcmu predlogu o upostavitvi evropskega trga pa nasprotujejo predvsem Francozi, ker menijo, da bi bilo francosko gospodarstvo preveč izpostavljeno pritisku nemške, belgijske in nizozemske konkurence.
Položaj na bližnjem Vzhodu se je ta teden nevarno zaostril. Izraelske vojaške enote so namreč napadle sirijske položaje ob Galilejskem jezeru. Pri tem je izgubilo življenje nad 50 sirijskih vojakov. Izraelska vlada jc ta napad motivirala kot odgovor na stalne sirijske napade na izraelske čolne na Galilejskem jezeru. Vsekakor je treba to dejanje obsoditi, kajti spori, ki jih rešujejo z orožjem, samo zaostrujejo položaj. Sirijska delegacija pri OZN je v zvezi s tem zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta.
Kardelj namestnik predsednika republike
Po uradnem sporočilu iz Beograda bo predsednika republike Josipa Broza-Tita med njegovo odsotnostjo zaradi obiska v Etiopiji in Egiptu nadomestoval podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
Fašističnim zločincem pohvalo zavezniškim poveljnikom zapor
Ko sc ob zaključku naše izdaje končuje znani proces proti furlanskim partizanom* žal, še ne moremo poročati o izidu razprave. To bomo storili v prihodnji številki.
Dosedanja pričevanja italijanskega poslanca Bettolija in izvajanja komisarja skupine garibaldinskili divizij M. Lizzera-Andrea so močno razgalila fašiste, ki stoje za obtožnico proti obtoženim garibaldinskim poveljnikom. Andrea je kot priča izjavil tudi to, da prevzema glede zakonite justifikacijc enajstih fašistov v Pordenonu nase vso odgovornost, javni tožilec dr. Biancardi pa je vseeno predlagal za 3 obtožence po 23 let ječe.
o vice s
—	Okoliški kmetje in kmetice, ki vozijo vsak dan v Trst' mleko, so sprožili zanimivo akcijo, v kateri gre za rešitev pritožb proti mestnemu higienskemu uradu. Le-ta odvzema vzorce mleka, ugotovi premalo maščobe v njem, nato pa prizadete kmete ostro kaznuje, Kmetje pa skušajo dokazati s pomočjo analiz Kmetijskega nadzorništva, da so analize mestnega higienskega zavoda nepravilne; dokazujejo tudi, da ima po drugih analizah isto mleko predpisano količino maščob.
—	Iz taborišča v Udinah so te dni pripeljali 40 jugoslovanskih beguncev, ki so jih italijanske oblasti po dogovoru vrnile naši državi.
—	Pred tednom je bila na Opči-nah slovesnost v počastitev spomina
O svetih potrošnikov za trgovska podjetja in trgovine sc je dotlej že toliko pisalo pa tudi govorilo, da je ta zadeva lahko že dokaj jasna vsakomur, ki se količkaj zanima za javno dogajanje. V samem Kopru so na množičnih sestankih članov SZDL tudi že bili izvoljeni posamezni člani in sedaj je le še potrebno, da izda občinski ljudski odbor odločbo o njihovi ustanovitvi in jih tako potrdi.
Vendar se mi zdi, da se je vse razpravljanje o svetih potrošnikov omejilo na ustanovitev teh svetov za prodajalne oziroma trgovska podjetja po mestih. Glede na to je zelo utemeljeno vprašanje: kaj pa z trgovinami splošnih kmetijskih zadrug? Mar je poslovanje teh trgovin tako brezhibno, da zanje sveti potrošnikov niso potrebni?! V dnevnem časopisju beremo lahko dokaj pogosto o raznih primanjkljajih in poneverbah tudi v kmetijskih zadrugah in rečemo lahko, da gredo večinoma na račun slabosti in napak v trgovinskem poslovanju za-
Pogled na del Adis Abebe
V. E. Orlanda. Zabeležke brez komentarja so vredni tile odlomki iz govora bivšega italijanskega ministrskega predsednika Pelle: »Orlan-do.je znal premostiti one resne trenutke in dati Italiji meje, katere ji je bog določil.« — Govoril je tudi o »nevarnosti internacionalnega komunizma, kakor tudi določenih bližjih nacionalnih komunizmov, ki so često v Evropi preveč ljubko-vani.«
—	Prejšnjo soboto so priredili v Gorici »Prvi literarni večer«, na katerem so sodelovali mladi goriški in tržaški književniki Filibert Bene-detič, Eva Znidaršič, Sonja Pertoto-va, Ondina -Majcen, goriška srednješolka Vislava in Djomira Fab-jan. Številni gostje in prireditelj večera, goriški Akademsko-srednje-šolslci klub »Simon Gregorčič«, so bili s pestrim nastopom mladih zelo zadovoljni.
—	Na sedmi umetniški razstavi »Quadriennale« v Rimu, ki je pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike, razstavljata tudi dva tržaška umetnika, Spacal in Grom. Ob zaostrenih kriterijih, po katerih je posebno razsodišče od 4913 izbralo za razstavo le 693 del, je to obema Tržačanoma izredno priznanje.
—	V ponedeljek je umrla 84-letna Terezija Sancin, vd, Sancin. Skedenj ci in okoličani so z lepim pogrebom pokazali, kako priljubljena je bila zavedna Sancinova mama, ki je rodila 8 otrok, od katerih je živih še pet, vsi pa so znani po svojem kulturno-prosvetnem udejstvo-vanju.
drug. O tem nam pove nekoliko tudi naslednji podatek: trgovina (na drobno in na debelo) splošnozadruž-nega' sektorja je imela letos v I. polletju prometa za 2.089,380.000 dinarjev in je ustvarila 133,857.000 marže. Z drugimi besedami, toliko je znašala razlika med nabavno in prodajno ceno ali v odstotkih 684. V istem času pa je zadružna trgovina pri skupnem prometu 1.583,440.000 dinarjev marža v znesku 2-39.102.000 dinarjev, kar se da v povprečju 17.78 % razlike med nabavno in prodajno ceno.
Ze to nam pove, da niso potrošniški sveti za zadružne prodajalne nič manj potrebni, kakor za trgovsko mrežo po mestih.
Je pa pri vsem tem še nekaj drugega in sicer tole: potrošniški sveti gotovo ne bodo mogli biti torišče nekakšnega kritikarstva, temveč šola, v kateri se bodo ljudje tudi ekonomsko izobraževali in pobližje seznanili z našo gospodarsko in socialno družbeno ureditvijo, kakor je to na področju blagovnega prometa. Pred kmetom na deželi je danes pogosto še cela vrsta pojavov, ki jih ne razume ali le zelo težko. Še vedno mu je n. pr. težko razumljiva velika razlika med ceno, ki jo dobi za pridelke on, in med ceno, ki jo morajo plačati za te pridelke delovni ljudje po mestih. Res je ta razlika v mnogih primerih takšna, da je nihče ne more opravičiti, toda pogosto je tudi posledica objektivnih okoliščin (drag prevoz, draga embalaža, velik kalo itd.), ki so popolnoma razumljive. Zakaj ne bi smel kmet vedeti vsega tega, zlasti sedaj, ko si prizadevamo, dati kmetijskim zadrugam načelno izključno pravico do odkupa? Mislim, da bi sodelovanje kmetov pri trgovinski dejavnosti njihove zadruge v svojstvu članov potrošniških svetov rodil vsaj takšne rezultate, kakor se jih nadejamo v mestih. Dolžnost Okrajne zadružne zveze bi bila, da razmisli o tem in da zadrugam — svojim članom pobudo za to, da zahtevajo te zadruge od pristojnih občinskih ljudskih odborov ustanovitev potrošniških svetov. S tem bi poživili tudi delo SZDL na vasi, saj bi jo angažirali pri reševanju čisto konkretnih ekonomskih vprašanj vsakdanjega življenja.	fr
I/ i/b$>tak
Beograd. — 11. dec. so tu podpisali sporazum o vzpostavitvi redne Poljsko. Z začetkom prihodnjega leta bodo vozila potniška letala med Beogradom in Varšavo dvakrat tedensko.
Moskva. — Tu je objavljeno, da je SZ zaradi popustitve mednarodne napetosti demobilizirala 640.000 vojakov, s čimer so se njihove oborožene enote številčno znižale na polovico.
Francoske volitve! Priznam, da sem pobledel, ko sem zvedel, kaj bi želeli za ta tedenski pregled. Še v Cnossovem labirintu sem se laže znašel. Brez vodnika, s svetilko v roki, sem se spuščal po temnih stopnicah navzdol, kjer je pred tri tisoč leti gospodaril mogočni mino-anski kralj.
Res je le malo ostalo od prejšnje veličastne stavbe, toda labirint vzbuja še vedno strah in rešpekt. Brez težav sem prišel nazaj na svetlo, na obalo Krete, pred menoj je najmanj deset izvodov Mondea, pa še ne vem, kje sem.
V Ameriki imajo v bistvu samo dve stranki, republikansko in demokratsko; v Angliji isto, konservativno in laburistično, saj liberali nimajo več nobenega vpliva na angleško" javno mnenje; v Avstriji imajo pravzaprav tudi samo dve stranki, populistično in socialistično.
Italijanski temperament pa se s tako ozkim izborom že ne bi zadovoljil. Ne samo temperament, Italija je namreč že po tradiciji večstrankarska država. Vendar pa se v rimskem parlamentu najbrž ne bi izgubil.
Kaj pa v francoskem? Ali bi lahko postavil vsako skupino na pravo mesto? V starem parlamentu že, ne pa v novem, ki bo izvoljen 2. januarja, torej v samem začetku novega leta.
Prav gotovo ni ta termin najboljši, saj bo marsikdo v duhu še preživljal komaj prečuto Silvestrovo noč, Toda Faure je hotel s tako
kratkim rokom preprečiti, da bi se njegovi nasprotniki organizirali, njegovi rivali v njegovi lastni stranki, predvsem Mendes-Franca, pa zbrali v solidno skupino,
Francija je torej na pragu volitev. In sicer v trenutku, ko se zaključuje staro leto in ko se naši pogledi že upirajo v novo 1956. leto. Ali ji bo novo leto prineslo tudi novo metlo, ali pa bo vse ostalo pri starem? Kdo ve.
Na vsak način pa se bodo lahko Francozi že po novem letu oddahnili, tudi če se položaj ne bo spremenil. Oddahnili, toda samo psihološko, saj volilna kampanja v taki državi, kot je Francija, ni za slabe živce.
Toda, ali bodo te na hitro sklicane volitve prinesle sploh kaj novega? To je zdaj vprašanje, s katerim se mučijo i v Franciji i v svetu.
Kam se bo nagnila tehtnica, koga bodo volili novi volivci, ki so šele v zadnjem času dobili volilno pravico, kakšne volilne kombinacije bodo sklenile posamezne stranke med seboj? Dalje, ali se bo tako imenovana republikanska levica, torej koalicija radikalov in socialistov, točno mendesistov in socialistov, afirmirala na teh volitvah? Kaj bo z degolisti, ki so dobili še pred štirimi leti, torej na zadnjih
parlamentarnih volitvah, kar štiri milijone glasov, in ki izgubljajo pozicijo za pozicijo, tako da jih pri sedanjih predvolilnih kombinacijah nihče več ne jemlje resno v pošte v?
To je le nekaj slučajno naštetih vprašanj. Kar poglejmo, kako so izgledale stvari leta 1951! Tedaj so se v glavnem uveljavile štiri velike skupine: komunisti so dobili 5 milijonov glasov, socialisti z radikali in drugimi centro-Ievičarskimi skupinami prav tako, 4,850.000 glasov so dobili demokristjani in zmerni, 4,150.000 pa degolisti.
V	parlamentu pa je bila — tik pred njegovim razpustom — slika sledeča: komunisti so imeli v njem 103 mesta, socialisti 104, demokristjani 85, degolisti, ki so imeli pred štirimi leti še 118 poslancev v skupščini, so že od leta 1952 v stalnem nazadovanju. En del je izstopil iz stranke in se je priključil tako imenovanim neodvisnim, drugi del pa balansira med skrajno desnico in levico.
V	bistvu smo imeli na prejšnjih parlamentarnih volitvah le dve skupini. Na eni strani komuniste in de-golovce, na drugi pa vse od socialistov do raznih zmernih elementov. Pozneje pa se je položaj čedalje bolj zapletal.
Demokristjani, ki so bili po vojni bliže levici kot desnici, so se zbližali z desnico, radikali so se razdelili na dve krili, na levo in zmerno, na tako imenovane mendiste in foriste. Socialisti so prekinili zvezo s klerikalci, nedavno pa so zavrnili vse ponudbe komunistov, da bi nastopili na volitvah pod skupno firmo. Komunisti so tako ostali sami.
Na žalost s tem še nismo pri kraju. Našteti moramo namreč še vse tri velike skupine, koalicije, ki bodo na teh volitvah odločilno posegle v borbo. S tem bomo namreč na jasnosti le pridobili, ne pa izgubili.
Te skupine so:
1)	republikanska levica, v kateri so pravi socialisti in mendesisti (radikali) in druge manjše skupine;
2)	desnica, v kateri so Faureovi radikali, klerikalci, degolisti in razni zmerni elementi;
3)	komunisti, se pravi skrajna levica, ki se opira predvsem na ICP Francije in nekatere progresivne odnosno levičarske elemente.
Kakor znano, so se hoteli komunisti za bližnje volitve povezati s socialisti, toda na to oferto socialisti niso hoteli pristati. Spomin na nekdanjo ljudsko fronto ni namreč pri socialistih preveč na dobrem glasu.
Razumljivo je, da se v tem labi-
rintu francoskih strank marsikdo ne bo znašel, saj se še poklicnemu komentatorju često zmešajo pojmi, kakor se tudi začetniku zmešajo črke.
O prognozah? Niti govora. Razumljivo, pri tolikem številu strank. V Ameriki je to laže, saj imajo že pred predsedniškimi voltivami tako imenovane primicije, neoficielne, interne volitve po okrožjih. Še lažje pa je gotovo v Latinski Ameriki, bo kdo rekel v šali, saj vedo tam za rezultat že cel mesec pred volitvami. V Združenih državah prešte-jejo vse glasove šele šest ur po volitvah!
V	Franciji pa so to pot volilni računi tako zapleteni, da so šanse prej na desni kot na levi strani, Vsaj za enkrat. Toda borba se ne bo odvijala med levo in desno orientacijo, marveč bo kar na treh frontah. Volilna zmaga socialistov in mendesistov zato ni izključena, čeprav manj verjetna,
V	dosedanji volilni kampanji se namreč Mendes-France vse bolj uveljavlja kot najbolj zanimiva figura francoskega političnega življenja. Sam Mendes-France, ki je bil dotlej precej skeptičen in v dvomih, je sedaj poln optimizma, da se tehtnica nagiblje počasi, toda stalno na njegovo stran. Desnica nima namreč nobenega programa, komunisti pa se še vedno drže svojih starih moskovskih šablon.
Progresivna Francija gleda torej na Mendes-Francea.	M. O.
O STANOVANJSKIH PROBLEMIH MESTA PIRANA
POVPRAŠEVANJE PO IZDELKIH TOVARNE PLETEN?M V SEŽANI

Nekdo je pred kratkim tako širo-kogrudno poudaril in se hkrati pohvalil, da je meščan mesta, ki je menda edino v državi, kjer se še najdejo prazna stanovanja. Prav nič mu ne oporekamo in to dejstvo je postalo že kar prijetna vaba za ljudi, ki so stari znanci stanovanjskih uradov kdo ve v katerem kraju vse. Še mene je zamikalo, da bi si podrobneje ogledal in se prepričal, kako je pravzaprav s to rečjo. In res, v Piranu je približno 200 stanovanj, ki so še nezasedena. Toda...
Toda od vseh teh 200 stanovanj jih je približno 90 odstotkov nevse-ljivih, preostalih 10 odstotkov pa bo v kratkem zasedenih. Zanimalo vas bo morda, kako to, da je toliko stanovanj neuporabljivih. Razumljivo vam bo, če vam povemo, da so večinoma vsa ta stanovanja brez vode, brez stranišč, po zakotnih uličicah, kamor se ljudje ne bi radi skrivali pred dnevno svetlobo ter soncem. In končno je tukaj še neprimerna notranja ureditev, saj terjajo vsi ti prostori temeljite preureditve, terjajo obširna adaptacijska dela, kajti vzdrževanje teh stanovanj kakor tudi celotnih poslopij se je v zadnjih letih občutno zanemarjalo, posebno še, ker so v večini primerov last optantov, ki so se izselili v Italijo. Trenutno se to stanje še ne more izboljšati, kajti denarja ni. Ljudski odbor piranske občine bo sicer v kratkem dobil okrog 17 milijonov prav v ta namen, toda pri takem stanju je še tolikšna vsota le izhod v najskrajnejši sili. Da bi iztisnili čimveč koristi od tega denarja, so odgovorni ljudje mnenja, naj se stanovanjski fond črpa predvsem za nujne potrebe, kot je uretiitev stranišč, napeljava vodovoda, kanalizacija in podobno, medtem ko bi naj stanovalci s tihimi željami po kopalnicah in pretirano skrbjo za preslikan je še malo počakali.
Med drugim so odgovorni še tega mnenja, naj bi ObLO pripravil odločbo o vplačevanju 90 odstotkov najemnine v stanovanjski sklad namesto dosedanjih 10 odstotkov. Tako pridobljeni denar, ki bi seveda ne presegal astronomskih številk, bi se naj vložil na poseben tekoči račun in bi bil popolna last hišnih posestnikov ali imetnikov stanovanj. Stanovanjska skupnost bi s tem denarjem samo smotrno gospodarila in prevzela skrb za vdrževanje Uih hiš in notranjih prostorov.
Tu in tam se slišijo govorice, širijo jih predvsem prosilci za dodelitev stanovanj, da je v samem Piranu kup stanovanj, in to čednih dobrih stanovanj, ki pa čakajo ledo ve na koga. To bo deloma držalo, je pa opravičljivo v zvezi s stanovanjsko politiko. Stanovanjska uprava nomreč nima dovolj sredstev, da bi vsa ta stanovanja sama popravila in usposobila za vselitev (za skromnega človeka so sicer že

vseljiva, ver.dar pa potrebna temeljitega popravila). Na drugi strani je tukaj še dolžnost komune, in to kateregakoli njenega organa, da skrbi predvsem za gospodarski dvig kraja, kajti v tem tiči tudi vse drugo. to je dvig življenjske ravni vsega prebivalstva. Gospodarstvo seveda potrebuje delovno silo in to je tudi treba spraviti pod streho. In tako je stanovanjska uprava oddala številna stanovanja in cele zgradbe posameznim podjetjem, ki jih že popravljajo, seveda z lastnimi sredstvi, ali pa, ki jih še bodo popravila in adaptirala za svoje ljudi. Vendar pa bi bilo potrebno, da bi stanovanjska uprava postavila strog termin in tudi sicer izvajala kontrolo nad opravljenimi deli, v nasprotnem primeru pa bi naj taka stanovanja odtegnila podjetjem ter jih razdelila med ostale prosilce.
V Piranu pravkar popisujejo in »točkujejo« stanovanja. Tako bodo v kratkem dobili celoten pregled nad razpoložljivim stanovanjskim fondom, Hkrati bodo poskušali zaostriti kontrolo nad vsemi stanova-
O
nji, posebno v pogledu naprav in inventarja splošne ljudske imovine in to še pred vselitvijo strank.
Naval na stanovanjskem uradu je posebno v zadnjem času, ko se dotok novih ljudi še ni ustavil; s prosilci je večkrat križ, kajti posameznikom nikakor ne gre v račun, da je pot od prošnje do odločbe za stanovanje vendarle s predpisi natančno začrtana, zato jim pač stanovanjski urad ne utegne kar preko noči ugoditi. Posebne težave še povzročajo prosilci, ki kar kategorično odklanjajo dodeljena stanovanja. Pribiti namreč moramo, da je v Piranu predvsem borba za dobra in lepa stanovanja, šele potem za resnične potrebe. V letošnjem letu je bilo vloženih približno 1300 prošenj, od katerih je še kaka tretjina v administrativnem postopku.
Za post seriptum pa še tole: piranska stanovanjska uprava želi, da bi si mogla v doglednem času izstaviti odločbo za dodelitev novih prostorov, kajti sedaj se stiska skupno z ambulanto v dokaj neprimernem kotu.	L. M.
Drobne izpred sodišča
POSOJILO
je lepa stvar, če je človek v zadregi in — če ga najde. Tako je bil v zadregi za 38.000 din računovodja K. J. (s polnim imenom naj mu bo priza-neseno, zato ker je njegov greh tudi nekoliko zanesen). Tako vroče si je zaželel Vcspice, da je pozabil na svojo dolžnost in si pri svojih poslovalnicah izposodil za dan. dva potrebni denar. Dobil ga je, sklenil kupčijo in sedaj mu želimo, da se še z Vespo ne zaleti, kot se je bil zaletel z zlorabljanjem uradnega položaja. Kazen je mila, kot je milo kaznivo dejanje: mesec dni zapora, pogojno za dve leli.
V ZADREGI je bila tudi saldo-kontistka Eiscn-s ta d ter Zdenka iz Izole, ki si je hotela pomagati s poneverbo. Lepa priložnost se ji je nasmehnila, ko je dobila v roke 25.233 din za vrednostne znamke (kolke). To posojilo ji je prineslo primerne obresti: mesec dni zapora, pogojno za dve leti.
SKUPNA LAST
je tudi moja last, si je mislil Posega Oktavij iz Izole, Ki si je prilastil velika železna vrata, vredna kakih dvajset, tisočakov. Naprtil si jih je na pleča in odnesel k ODPADU, kjer pa njegovega blaga niso bili preveč veseli in s svojo poštenostjo pripomogli, da si je s temi vrati vred naprtil še tri mesece zapora, pogojno za dve leti.
DOBER TOVARIŠ
bi bil, če bi bil pošten do resničnih delovnih tovarišev, Ki so ga trpeli v svoji sredi. To je J a n k o c i Bartolo iz Čakovca, ki mu je zadišala zapest-na ura, vredna 5000 din, pa si jo je
prilastil. Svoje dobro srce je odprl tudi nelcemu drugemu delovnemu tovarišu in mu širokogrudno ponudil prenočišče v svojem stanovanju, ponoči pa si je vzel Kaj čudno plačilo: tovarišu je izmaknil 13.000 din. Takole mimogrede si je pri podjetju »Sava« v Portorožu še izposodil razne predmete, vredne okoli 2.000 din. Kaj je prav in Kakšen mora biti dober tovariš, bo vneti zbiralec tuje lastnine mogel premišljevati v zaporu, Kjer bo presedel pet mesecev in še več, če se ne bo poboljšal.
L A C E N JE BIL pa si je moral pomagati. Vsaj tako trdi v svojo obrambo T a c a r Franc, rudar iz Sečovelj. Po svojem štiriletnem šolanju v Tujski legiji je zašel na stranpot in si pri svojih dveh delovnih tovariših sposodil po tisočaKa iz njunih suknjičev. V zaporu, Kjer bo sedel 14 dni, mu ne bodo dajati hrane na upanje Kot v rudniški men-zi, temveč »zastonj«. Upajmo, da ne bo več lačen tuje lastnine.
NA SVOJ NA C IN
si predstavlja lagodno življenje Engel-bert L a m b e r š e k, Knjigovez iz Ljubljane, Ki bi si s svojim znanjem in pridnostjo mogel prislužiti lepe de-narce. Hotel pa je živeti lepše na ta način, da je odiral ljudi. Obljubljal jim je kolesa in še Kaj, kar jim bo preskrbel za male denarec. Med lah-koverneži je bil tudi poslovodja podjetja »MODA« v Izoli, lci je poštenja-koviču zaupal blago za moško oblelco in nekaj perila, seveda brez plačila. TaKo kupljeno blago, vredno 13.9G0 dinarjev, je podjetni knjigovez taKoj prodal, deloma pa zastavil. Prislužil si je 0 mesecev zapora, seveda mora tudi povrniti šlcodo.
Tovarna pletenin v Sežani je te dni pripravila prvo pošiljko svojih izdelkov za inozemski trg. Pošiljka je sestavljena iz raznega povrhnegn trikotažnega blaga v vrednosti 29 milijonov dinarjev in jo bo izvozilo v Sovjetsko zvezo trgovsko izvozno podjetje »Center tekstil« iz Beograda. Tovarna je dobila na ponujene vzorce precej naročil in kaže, da je povpraševanje po njenih proizvodih na vzhodnih inozemskih tržiščih veliko. Vrednost vseh naročil je okrog 87 milijonov dinarjev, vendar vseh glede na kratek rok izdelave tovarna ni mogla sprejeti, ker je njena zmogljivost premajhna. Zato je tovarna odstopila svoje vzorce v izdelavo štirim podobnim tovarnam v Osijeku, Indjiji pri Beogradu in v Vršcu.
Omenjeno pošiljko z nad 8 tisoč kosov pletenih trikotažnih izdelkov
Tafeo i© ireba!
Kmetijska zadruga v Starem trgu pri RaKeku je razširila svojo dejavnost na vsa tista področja, ki imajo vpliv na dvig življenjske ravni delovnega človeka,
V	okviru Kmetijske zadruge dobro uspeva ekonomija s/plemensko postajo. Ekonomiji pa pomaga k napredku strojni odsek, ki s svojimi traktorji in drugimi stroji preobrazuje do sedaj konzervativni način kmetovanja v moderno obdelovanje zemlje.
Na svojem področju vrši zadruga odltup poljedelskih pridelkov. Veliko sKrb posveča semenom in njih selekciji, tako da dosega z ozirom na lokalne klimatske in pedološke pogoje, najboljše rezultate. Njeni lesni odseK opravlja na svojem področju odltup lesa.
V	oKviru te zadruge uspešno delujejo še Kovačija, brivnica, krojaško-Siviljski salon, mesarija in pekarna in tri trgovine, v katerih dobijo člani zadruge vse od šivanke pa do električnega štedilnika, od zidne opeke in cementa do stekla in vodovodnih cevi, od različnega domačega in inozemskega sadja do tekstila in obutve, skratka vse, Kar človek rabi. Za razvedrilo in prosveto svojega prebivalstva pa sKrbi Kmetijska zadruga v Starem trgu z gledališkim odrom in s kinom v lastnem poslopju.
Letos je pričela Kmetijska zadruga z modernizacijo obratov ter s popravilom in adaptacijo svojih hiš. Majhna okna so nadomestili s širokimi izložbami, v hišo so napeljali vodovod, uredili sanitarne prostore za trgovino in lekarno ter popravili fasadni omet in vso hišo na novo presliKali. Večje poslopje, ki je dolgo približno 30 m, preurejajo v moderno mesarijo in v moderno pekarno. Pekarna bo imela poleg moderno urejene delavnice s parno pečjo še prostor za hlajenje kruha, shrambo za moko, prostor za Kurjavo in pepel, svojo lastno sodobno urejeno prodajalno peciva ter vse druge pripadajoče pritiklinc z garderobo, angleškim straniščem in prho. Podobno bo urejena tudi mesarija, z dvema hladilnicama m dvema sušilnicama. Tla so poKrita s teracom, do-čim so stene obložene s keramičnimi
je delovni kolektiv sežanske tovarne pletenin pripravil v 50 dneh in to poleg oskrbovanja rednih odjemalcev, ki jih ima tovarna po vsej domovini veliko. Prizadevnost 183-članskega delovnega kolektiva, da bi z boljšim tehnološkim postopkom in organizacijo dvignil proizvodnjo, se zlasti kaže tudi v tem, da je proizvodnja te mlade tovarne narasla v drugem polletju letošnjega leta v odnosu na prvo za 9 odstotkov. Nekatere delavke v tovarni, kot so Marija Pirjevec, Mara Petelin, Anica Poles in druge, pa pri svojem delu presegajo delovno normo na dan tudi za 40 odstotkov. Za solidno in kakovostno izdelavo trikotažnih izdelkov ima velike zasluge pletilj a-mojstrica Fani. Omenjenim delavkam seveda sledijo še druge, saj je pri gornjih uspehih tovarne soudeležen ves njen delovni kolektiv, ki je v pogledu kakovosti med najboljšimi kolektivi pletilne industrije v naši državi.	G. B.
ploščicami. Razsvetljava vseh prostorov tega poslopja bo fluorescenčna.
Za vsa omenjena gradbena dela je zadruga porabila 9 milijonov dinarjev, potrebnih pa bo še oltrog 15 milijonov dinarjev. Vse dosedanje stroške so plačali iz dobičKa zadruge.
Našteta gradbena dela opravljajo na osnovi dobro zasnovanega programa z ozirom na potrebe zadruge in z ozirom na njeno zmogljivost. V bližnji bodočnosti nameravajo zgraditi v Starem trgu še mleKarno, klavnico in brivnico. Velilc prostor, Ki ga obdajajo zadružne zgradbe, bodo preuredili že spomladi v javen parK. V načrtu imajo še izgradnjo mnogih drugih objektov. Ki bodo znatno vplivali na dvig življenjske ravni delovnega človeka in olepšali panoramo Starega trga.	-dv-
Trideset domačih tekstilnih tovarn je obvestilo Zvezno industrijsko zbornico, da bo v prihodnjih mesecih razširilo izbiro proizvodnje z desetinami novih izdelkov, med katerimi bodo na prvem mestu tkanine iz umetnih vlaken, Letošnja proizvodnja naših tekstilnih tovarn je za petino večja od lanske v prvih desetih mesecih, kakovost izdelkov pa se je docela približala evropski, zlasti kar se tiče blaga za moške obleke.
*
Na dvodnevnem posvetovanju Zveze ženskih društev v Ljubljani glede prehrane prebivalstva v Sloveniji sta govorili tudi Vida Tomšičeva in Lidja Šentjureeva. V zaključku posvetavanja so odmerjene posebne naloge Zvezi zadružnic, Izvršnemu svetu LRS pa bodo poslani mnogi obrazloženi predlogi za enotnejše in sistematičnejše delo na področju vzgoje prebivalstva k zdravi prehrani in za spremembo zakonodaje o vprašanjih, ki vplivajo na izboljšanje prehrane prebivalstva v okvirih naših družbeno ekonomskih možnosti.
VSEBINA TOŽBE
Sedaj veljavna pravila pravdnega postopka točno določajo, kaj mora vsaka tožba vsebovati. Predvsem vse to, kar mora vsebovati sploh vsaka vloga, ki se pošlje sodišču, torej označitev sodišča, točen in popoln naslov strank in ev. njihovih, pooblaščencev ter predmet spora, Razen tega pa še, kar velja pose-čeno zahtevo tako glede glavnih kot bej in samo za tožbe, točno dolo-tudi stranskih stvari takozvanih pripadkov (obresti, stroškov postopanja), torej točno določen tožbeni zahtevek, ki mora obsegati zlasti predmet, vsoto in obseg dolžne terjatve in ki je kot takšen nekakšno jedro tožbe. Tožba mora nadalje vsebovati jasno in popolno navedbo dejstev (dejanskih okoliščin), na katere so opira tožnikov zahtevek, v njej pa morajo biti točno označena tudi vsa dokazila, s katerimi tožnik dokazuje oz, namerava dokazovati svoje dejanske trditve. V tožbi mora biti točno označena tudi vrednost spornega predmeta, zlasti kadar ne gre za denarno, terjatev, ker se na tej osnovi določi, ali je za rešitev spora pristojno okrožno ali višje gospodarsko sodišče, pa tudi. višina taks, ki jih je treba plačati. Tožba, kot tudi vsaka vloga, mora biti seveda razumljiva in podpisana od tožeče stranke oz. njenega zastopnika ali pooblaščenca.
OBLIKA TOŽBE
Kakšna posebna oblika za tožbo ni nikjer predpisana. Važna je predvsem vsebina, kot je bila že zgoraj navedena. No, to ne pomeni, da je popolnoma vseeno, v kakšni obliki se tožba poda. Saj končno že sama vsebina narekuje tudi nek red, neko sistematiko in obljko, tako da je dandanašnji splošno v rabi določena oblika tožbe, ki sicer kot takšna ni nikjer predpisana, ki pa je vendar splošno priznana in upoštevana in več ali manj tudi poznana.
S tem v zvezi pa naj posebej poudarimo, na kar stranke še vedno dovolj ne pazijo, da je potrebno tožbo, kot tudi ev. priloge, to zlasti pri mandatni tožbi, poslati sodišču v tolikem številu izvodov, da se lahko vroči po en izvod nasprotni stranki, en izvod pa da ostane sodišču. To velja tudi za vse druge vlogo, ki se pošljejo sodišču in ki jih je treba dostaviti tudi nasprotni stranki, n, pr. za izvršilne predloge, ugovore, odgovore na tožbo, umik tožbe itd, To praktično pomeni, da se tožbe in vse priloge, kot tudi vse druge prej primeroma naštete vloge, morajo vedno vložili v najmanj
dveh izvodih, če pa je več tožencev ali tožnikov oziroma strank, pa še v več izvodih.
TAKSE V POSTOPKU PRED GOSPODARSKIMI SODIŠČI
To urejujeta Uredba o taksah v postopku pred gospodarskimi sodišči (Ur. 1. FLRJ št. 43/54) in Uredba o spremembah in dopolnitvah te Uredbe (Ur. 1. FLRJ št.. 7/55), Tu se ne bi spuščali v razne podrobnosti, zlasti v taksno tarifo, ker je vse to lepo razvidno iz omenjenih uredb. Opozorili bi le na tiste nepravilnosti, ki jih stranke s tem v zvezi naj-češče zagreše, kot tudi na nekatere rešitve taksnih vprašanj, ki so urejena izven teh uredb.
V tej zvezi moramo predvsem opozoriti na to, da povprečna taksa (torej taksa za tožbo oz. izvršilni predlog in za ves postopek do izdajo odločbe) zapade v plačilo z vložitvijo tožbe oz. predloga. Tožba oz, izvršilni predlog morata torej priti na sodišče že pravilno taksirana in sicer če gre za mandatno ali izvršilno postopanje s polovično v tarifi predvideno takso. Prav tako pa je v mandatnem postopku kot tudi v izvršilnem postopku treba tudi takso za odločbo oz. izvršilni sklep
a V
PfSfff
(in sicer tudi samo polovično) plačati že ob vložitvi mandatne tožbe oz. izvršilnega predloga. Ce vsa ta taksa ni plačana, pošlje sodišče tožeči stranki iaksni opomin, za katerega zaračuna še 200 din opomin-ske takse. V kolikor pa taksa kljub opominu ni plačana v 10 dneh od prejema opomina, jo sodišče izterja prisilnim potom in sicer v dvojnem znesku.
Na isti način je treba plačati takso za ev. pritožbo ali revizijo oz. za postopek pred gospodarskimi sodišči druge stopnje, ob vložitvi teh pravnih sredstev, takso za registracijo pa, ko se vloži vloga v zvezi z registracijo.
Cesto stranke grešijo tudi pri izračunavanju takse, ker namreč ne upoštevajo določbe zadnjega odstavka čl. 9 prvoomenjene uredbe, ki pravi, da se »pri računanju takse, ki se plača po vrednosti spornega predmeta ....... šteje vsaka
začeta tisočica za celo«. Če je n. pr. vrednost spornega predmeta 123.010 din, je treba pred izračunom takse to vrednost zaokrožiti na cele tiso-čice, torej na 124.000. Taksa za odločbo v tem primeru znaša ne 2 % (oz. 1 % v mandatnem in izvršil-
nem postopku) od 123.010, torej 2.460 oz. 1.230, temveč 2.480 o?.. 1.240. Seveda tudi v teh primerih, ko manjka morda le nekaj dinarjev takse, sodišče pošlje taksni opomin z opo-minsko takso 200 din.
Opozoriti je treba tudi, da povprečna taksa zapade in se ne more zahtevati nazaj, čeprav se je n. pr. tožba ali izvršilni predlog umaknil še pred izdajo plačilnega naloga oz. izvršilnega sklepa. Pač pa se v takem primeru lahko zahteva (od Uprave za dohodke pristojnega občinskega ljudskega odbora) povračilo plačane takse za odločbo, ki ni bila izdana.
Če se tožbeni zahtevek skrči na pripadke (zahteva se le še plačilo obresti in stroškov, ali sanio enega ali drugega), se šteje, da iznaša vrednost spornega predmeta 2.000 dinarjev.
Končno še to: po najnovejših navodilih morajo tudi gospodarske organizacije pooblastila, ki jih dajejo svojim uslužbencem ali drugim osebam za zastopanje pred gospodarskimi in rednimi sodišči, taksirati s takso 90 din, To pa ne velja za direktorja, ker je on zakoniti zastopnik gospodarske organizacije in se z ev. potrdilom le ugotavlja ta njegov položaj, ni pa to pooblastitev, saj izvirajo njegova pooblastila io iz zakonitih predpisov samih.
Dr. S. P
Kaj pa zadruga v Gračišču?
Kmetijske zadruge prevzemajo vedno večjo odgovornost za dvig in razvoj kmetijstva na vasi. Prav to bo njihova glavna naloga, skrbeti za tiste kmetijske potrebščine, ki jih gospodarstva nujno potrebujejo: umetna gnojila, stroje, orodje, zatiralna sredstva in drugo. Kam in kako naj zadruga vse to shrani do prodaje odjemalcem, je skrb upravnega odbora in vseh članov zadruge. Ze če bežno pogledamo v prostore Kmetijske zadruge v Gračišču, vidimo, da bo treba še mnogo urediti.
V prodajalni je star inventar, ki ne odgovarja higienskim predpisom. Skladišča zadruga sploh nima primernega. Odkupnega prostora zadruga nima, če ne štejem drvarnice ali kamionske garaže. Omenili moram, da je v gradnji nov zadružni dom, ki pa na žalost stoji zapuščen v burji in vremenskih neprilikah. Ob njem razpada nekaj tisoč komadov opeke, za katero se nihče ne zanima. Zadruga ima velik okoliš in veliko odjemalcev, toda ne more zadostiti potrebam prebivalcev prav zaradi neodgovar-jajočih prostorov. Pri novem mlinu v Kubedu gradi skladišče za žito in moko. Dobra zamisel, toda
PUCE
V torek smo pričeli s pripralja-njem prostora za novo pokopališče na Hribu pri Pučah, Staro pokopališče v vasi je bilo premajhno in ga je treba opustiti tudi zaradi higienskih pogojev. Na množičnem sestanku smo se dogovorili, da bomo pri gradnji pomagali s prostovoljnim delom, da bo pokopališče prej dograjeno. Pokopališče bo sedaj kakih 400 metrov oddaljeno od vasi. Denar za gradnjo, okrog en milijon dinarjev, je predvidela že bivša občina Šmarje, kamor je spadala naša vas. Gradbena dela je prevzel gradbeni odsek Kmetijske zadruge Šmarje.
Oljarna Puče-Koštabona
Oljarna na Križišču Puče—Ko-štabona je letos predelala že 350 stotov oljk. Povprečen odstotek olja je od 16 do 18 na sto kilogramov oljk. Pridelek oljk na območju te oljarne je letos nekoliko manjši od lanskega in tudi odstotek olja je nižji. Lani je ta oljarna predelala 2417 stotov oljk in pridobila 43.079 kg olja.
—cer
Jesenska s&tev na področju bivše občine Šmarje
Zaradi nestalnega in mokrega vrernc-na se je setev ozimin v vaseh Koštabona, Puče, Breci, Krkav-ce, Nova vas. Raven in Padna precej zakasnila. Ce je bilo vreme ugodni smo vsako leto zaključili setev do konca novembra, letos pa čaka še precej površin. Vse kar smo do sedaj posejali je lepo vzklilo. Nekateri bi radi nabavili več umetnih gnojil, pa jih strašijo cene po zadnji podražitvi. Ce ne bo te dni nastopilo suho vreme, ki bi omogočilo oranje, bo precej površin ostalo neobsejanih. Kasna setev ozimin pa se ne obnese, ker mraz ne dopušča, da bi pravilno vzklile.
J—ca
Obiranje olik v tacali
Z obiranjem oljk smo začeli 12. novembra in bomo končali, če ne bo vreme preveč nagajalo, okrog 20. januarja. Oijčna rnušica nam je letos še precej prizanesla. Napadla je le oljke sorte «belica*', ostalim sortam pa je prizanesla. Letos so oljke obrodile tretjino manj kot predlanskim. Lani skoro ni bilo kaj obirali, ker nam je bila toča vzela skoro vse pridelke. Posamezniki, ki so po navadi pridelali do 30 stotov oljk, so lani nabrali le do 4 stote oljk. Predlanskim smo pridelali vsega okrog 1600 stotov oljk, letos jih bomo mogoče vsega 1100 stotov, to je tretjino manj kot v normalnih letinah. Tudi odstotek olja je letos nižji. Predlanskim je bil v nekaterih primerih 27 odstotkov, letos je do sedaj najvišji šele 18 odstotkov. Do sedaj je oljarna predelovala le slabše oljke, zato upamo, da se bo pri oljkah, ki jih sedaj obiramo, dvignil že za nekaj odstotkov.
—a m
zadrugi bi bil veliko bolj potreben zadružni dom! Napreden gospodar si najprej zgradi dom, nato hlev, skladišče in ostalo. Treba bo žrtvovati čas in delo tam, kjer je potreba največja. Zadruga brez primernih prostorov ne more napredovati.
V skladišče bi morala zadruga namestiti človeka, ki bi skrbel za pravilno poslovanje odkupa. S povečano komercialno trgovino bi zadruga lahko ustvarjala večje dohodke, da bi potem lažje poslovala. Tudi nekaj vajencev bi lahko
i§¥ic§ od
Precejšen odstotek kmetov pri nas še ni posojal ozimin, nekateri pa še niso nič vsejali. Čeprav naš kraj ni žitoroden, nam vendar pride prav žito in tudi slama, ki jo rabimo za steljo. Tako dobimo vsaj malo gnoja, ki ga naši zemlji primanjkuje. Da setev še ni bila dokončana, je vzrok pomanjkanje delovne sile. predvsem vprežne živine, in traktorjev ter visoka cena umetnih gnojil. Tisti redki kmetje, ki imajo vprežno živino, so pravočasno opravili jesensko setev. Veliko pa je manjših in revnih kmetov, ki sami nimajo vprežne živine. Ti le težko dobijo orače, ker so predragi. Orač zahteva dnevno od 2500 do 3000 din. razen tega pa še hrano zase in za živino. Za en dan oranja mora tako plačati do 4000 din. To je za malega kmeta preveliko breme. Naša Kmetijska zadruga sc že več let zanima, da bi dobila primeren traktor, pa smo še vedno brez njega.
Pred mesecem smo na zboru vo-
Že nad 3 milijone dinarje? za spomenik padlim borcem Krasa v Sežani
Iniciativni odbor za gradnjo spomenika padlim borcem Krasa, ki bo stal v Sežani v parku poleg hotela »Triglav«, poroča, da so podjetja in ustanove, kakor tudi posamezniki do sedaj darovali v ta namen že nad 3 milijone dinarjev. Nabiralna akcija se nadaljuje in jo vodijo Zveza borcev, Zveza komunistov in Socialistična zveza.
Spomenik bo stal okrog 5 milijonov dinarjev. Gradnjo spomenika bodo začeli v kratkem in predvidevajo, da bo do prihodnje jeseni spomenik že stal v parku kot priča velikega junaštva kraškega ljudstva.
*
Te dni so imele vse sindikalne podružnice podjetij in ustanov redne letne občne zbore. V vseh 26. podružnicah so izvolili nova sindikalna vodstva. Clam sindikata so na zborih razpravljali o proizvodnji, o novih gospodarskih ukrepih, o delovni disciplini, ki je v nekaterih podjetjih zelo pomanjkljiva in o odgovornosti ter prizadevanju sindikatov za kulturni in strokovni dvig delavstva. Precej poudarka so dali člani sindikatov vprašanju vzgajanju vajencev v podjetjih. Ugotovili So. da v nekaterih podjetjih zanemarjajo vzgojo vajencev in jih imajo bolj za sluge kot pa za vajence. Skoraj na vseh zborih so sprejeli v zvezi s temi vprašanji sklepe za odpravo dosedanjih pomanjkljivosti in za izboljšanje dela sindikatov. V koliko bodo te sklepe izvajali, se bo pokazalo že v prihodnjih mesecih pri delavcih in v organizaciji sami.
b. g.
Komisija za volitve in imenovanja ObLO v Divači
razpisuje
za mesto referenta
za komunalne in stanovanjske zadeve, Pogoji: popolna srednja ali njej enaka šola s primerno upravno prakso. Ponudbe lahko pošljejo tudi interesenti, ki nimajo zahtevane šolske izobrazbe, imeti pa morajo večletno prakso. Pravilno kolkovanc prošnjo je poslati do 10. januarja 1956
zaposlila, ki jih do sedaj ni bilo v [ trgovini. Zato pa je tudi tako pomanjkanje kadra. Z ustvarjenimi dohodki bi zadruga pozneje lahko postavila javno tehtnico, ki je v kraju zelo potrebna. Koliko živine bi lahko stehtala doma, saj je tu vsakih .15 dni živinski sejem. Zadruga premore le eno decimalno z nosilnostjo do 300 kg.
V dciglednem času bi zadruga lahko postavila še drobilec za pri-pravljcnje grušča in peska, ki bi dal zaslužka domačim delavcem, prebivalcem pa bi preskrbel peska in gramoza. V primeru bolezni ali nesreče bi potem rešilni avto prišel v vsako vas, kamor sedaj ne more zaradi slabih cest in poti.
livcev zahtevali, naj bi se prihodnjega sestanka udeležil tudi predsednik občine Koper. Volivci so imeli za potrebno, da se pogovori- , jo o raznih tekočih gospodarskih vprašanjih, ki mnogim niso jasna. Do sedaj se nam ta želja še ni izpolnila, zato bi bilo prav. če bi sedanji krajevni odbor zadevo čim-prej uredil.
Pred časom je avtopodjetje »Slavnik« iz Kopra dodelilo za progo Koper—Anton moderen avto- — bus znamke Mercedes. Pred tem je na tej progi vozil manjši avtobus. ki je čez noč lahko vedril v zasilni garaži. Za novi avtobus je ta garaža premajhna, zato mora ostati čez noč kar na prostem, nezaščiten pred slabim vremenom. Skoda je tako lepega vozila, ker mu slabo vreme prav gotovo ne koristi. Podjetje Slavnik ima svoje težave in bo težko zgradilo novo garažo, vendar bo treba nekaj ukreniti, da bo avtobus čez noč pod streho.
Dela za napeljavo javne razsvetljavo so v polnem teku. Izvaja jih podjetje Elektro-Koper. Tako upamo. da bo v vasi kmalu zasvetilo nekaj žarnic, ki bodo preganjale nočno temo.
Vaščan
Članom in poverjenikom Prešernove družbe
ObvcSčamo vse člane in poverjenike, da smo danes pričeli z razpošiljanjem letošnjih knjižnih zbirk. Razpošiljanje bo zaključeno predvidoma (lo 10. decembra. Točen datum bomo objavili v časopisih, zalo ne urglrajte zbirk pred to objavo.
Ko vračate oz. sprejemate knjižne zbirke obnovite takoj članarino za naslednje leto.
Vsem poverjenikom smo že poslali vpisne bloke in vpisnicc, katere so označene s .številkami, ki bodo žrebane pri nagradnem žrebanju članov za leto 1957, dalje, nekaj prospektov, ki jili uporab-ljajle samo za pridobivanje novih članov in navodila. Kdor tega še ni prejel, naj nam to takoj sporoči. Kljub temu pa naj vseeno vpisuje člane in naj ne čaka na ta material.
Članarina za prihodnje leto je 300 din, vpisnina pa 20 din, za kar prejme vsak vpisnico, ki je oštevilčena za žrebanje. Zalo odpade poštnina.
Poverjeniki, ki še niso poslali Imenskega spiska članov — kmečkih proizvajalcev — naj to takoj store, da bodo ti člani lahko upoštevani pri žrebanju predmetov za kmetijstvo.
Nekaj knjižnih zbirk bo v prodaji v knjigarnah po 450 din in brez pravice do udeležbe pri žrebanju. Poverjenikom zbirk ne bomo pošiljali več kot so javili članov. Zalo naj zamudnike usmerjajo v knjigarne.
Poverjenikom, ki niso poravnali svoje obveznosti, bomo zbirke zadržali, dokler ne pošljejo vsega denarja. Ob sprejemu knjig naj vsak poverjenik takoj pošlje event. reklamacijo, če ni prejel v redu.
Za poverjenike pripravljamo posebno nagradno žrebanje, ki ga bomo objavili v »Obzorniku«.
Tajništvo
Pismo uredništvu
CESTNO KRIŽIŠČE NA KOZINI IN AVTOBUSNI VOZNI RED
Večkrat potujem z avtobusom, ki vozi na progi Koper—Ajdovščina. Tudi prejšnji teden sem potoval do Kozine in tam izstopil zaradi opravkov. Ko sem po opravilu čakal prihoda avtobusa, me je zanimalo, kakšne so zveze in vozni red avtobusov, ki se tu ustavljajo in odhajajo v razne smeri: v Ljubljano, Gorico, Ajdovščino, Trst, na Reko, v Kncžak na Pivki in v Koper. Iskal sem /. očmi, da bi kje ugledal desko z avtobusnim voznim redom, pa je bil moj trud zaman. To jc za-
^Hi^JB
Mlin in oljarna na Križišču Puče—Koštabona
V Ravnu so začeli z večerno gospodarsko in gospodinjsko šolo 15. novembra. Redno obiskuje šolo 20 mladincev in 17 mladink. Mladinci se učijo praktičnega kmetovanja, cepljenja sadnega drevja, spoznavanja gljivičnih in drugih bolezni s pomočjo drobnogleda, poslušajo predavanja, ki so pojasnjena z diapozitivi, spoznavanja zemlje itd. Mladinke pa se učijo praktičnega gospodinjstva. Vsi vpisani redno obiskujejo šolo.
Težko je za mlade in znanja željne ljudi, ker od strani staršev še nimajo tiste vzpodbude, ki bi jo bili starši dolžni dati svojim otrokom. Preveč je še pri nekaterih zokoreninjena miselnost, >da je za otroka že dovolj, če zna dobro kopati in orati,« kot pravijo. Takim bi morali biti za zgled starši drugod po svetu, ki svojim sinovom ne izročijo posestva, če niso uspešno dovršili vsaj srednje strokovne šole.
V soboto je bil v Ravnu sklican množični sestanek, ki se ga jc udeležilo veliko število ljudi. Sestanek je bil sklican z namenom, da sc prebivalcem tega kraja pojasni nova gospodarska politika. Na sestanek so povabili tudi kakega zastopnika občinskega ljudskega odbora iz Pirana, ki pa ni prišel, Ljudje so se zaradi tega malo nejevoljni razšli in zahtevali, da mora biti
sestanek še ta teden. Na njem naj bi zastopnik občine Piran pojasnil vsa tekoča gospodarska vprašanja, med njimi tudi uvedbo občinskih cloklad.
—st
Pevski talenti v Novi Gorici
V ponedeljek zvečer smo v ki-nodvorani pozdravili petnajst pevskih talentov Goriške, ki so pred komisijo iz Ljubljane zapeli vrsto narodnih pesmi in arij iz oper. Nagrajeni so bili trije najboljši pevci. Prvo mesto je komisija dodelila Joškotu Sardoču iz Nove Gorice in Eleonori Petri iz Podnicl-ca. Vsak jo dobil 2000 din nagrade ter brezplačen študij v operni šoli v Ljubljani.
Joškota Sardoča že več let poznajo ljubitelji petja v Novi Gorici, ker je večkrat nastopal na proslavah in koncertih s svojim toplim baritonom Doma je v Oze-ljanu, kjer se je rodil 1931, leta. Pe-trijeva jc mnogoobetajoča osem-najstletna pevka, ki že drugo leto obiskuje oddelek za solopetje na Državni glasbeni šoli v Solkanu.
Ta uspeli koncert je pokazal, da imamo med preprosto kmečko mladino mnogo pevskih talentov, ki imajo smisel in dar za petje, nimajo pa priložnosti, da bi se izkazali.
D. S.
nimalo tudi druge potnike, ki so prav tako čakali na prihod avtobusov, da se odpeljejo v razne smeri. Eden od njih je o tem povprašal v bližnji hiši, pa jc dobil odgovor: »Ne vemo za vse.«
Kozina je danes važno prometno križišče. Potniški promet je zelo narasel in bo v bodočnosti še bolj. Prav bi bilo, če bi avtobusna podjetja. ki s svojimi avtobusi vzdržujejo zveze čez Kozino, izvesila nekje na vidnem mestu kartone z avtobusnim voznim redom. Še najbolj prav bi bilo, če bi na križišču, ob steni hiše, postavili tablo z voznimi redi vseh avtobusnih podjetij, katerih vozila vozijo skozi Kozino.
Potnik
Šmarje pri Kopru
Dela pri gradnji vodovoda za novo tovarno radioaparatov »ERMA« dobro napreduje. Skopan je jarek za cevi, kjer so pomagali tudi vaščani s prostovoljnim delom. Kakih 300 metrov pod vasjo bodo zajeli vodo studenca in zgradili rezervoar. Iz tega rezervoarja bodo črpali vodo s črpalko v drug rezervoar v vasi, iz katerega bo voda sama tekla v tovarno. Predvidevajo, da bo studenec dajal toliko vode, da bo na razpolago še za del vasi, ki sedaj nima vode. Če bodo v bližini zasledili še kak studenec, bodo zajeli tudi tega, ker bo črpalka lahko črpala zadostne količine vode za velik del vasi. Vas Šmarje sedaj nima dobre pitne vode in jo morajo prebivalci nositi ali voziti
iz precej oddaljene grape.
*
Gradbeni odsek kmetijske zadruge je pri obnovi vasi do sedaj izvršil že ogromno dela. Letos ima skozi vse leto zaposlenih od 65 do 70 delavcev. Razen obnove vasi je letos gradil na posestvu Brič stanovanjska poslopja, hlev za živino in skladišče. Te dni je začel z gradnjo novega skladišča za umetna gnojila in kmetijske pridelke poleg mlina in oljarne na križišču cest Puče—Koštabona. Stroški gradnje bodo znašali okrog 6 milijonov dinarjev.
—ik
Ha UuitUa
Pomoč kmetijskim zadrugam, ki so v finančnih težavah zaradi primanjkljajev pri gradnji zadružnih domov, omogočata dve odločbi Zveznega izvršnega uveta. Zadruge, ki so porabile obratna sredstva za zadružne domove do 31. dec. 1954, lahko dobe pri Narodni banki investicijska posojila oz. se jim podaljša odplačevanje anuitet do 31. decembra 1956. — Tudi za pokritje izgub in primanjkljajev iz prejšnjih let bodo kmetijske zadruge sedaj lahko dobile potrebne kredite. Generalni sekretar Glavne zadružne zveze Jugoslavije, ki je te dni na tiskovni konferenci tolmačil te nove odločbe, je povdaril, da v bodoče zadruge, ki imajo sedaj vse pogoje za redno poslovanje, ne bodo mogle več pričakovati od skupnosti takšne podpore.
PREMIERA V DOMAČI GLEDALIŠKI HIŠI
INFORMATIVNA VEST: v letošnji sezoni Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru tretja premiera — Pavel Golia: Princeska in pastirček.
AVTOR: slovenski književnik Pavel Golia, znan starim in mladim ljubiteljem pravljičnih iger. Naj jih nekaj naštejemo: Jurček (letos ga igraa ljubljanska Drama), Srce igračk (na repertoarju Mestnega gledališča v Ljubljani), Peterčkove poslednje sanje, Sneguljčica, Uboga Ančka, Triglavska bajka.
REŽIJA IN SCENA: režiser SNG Srečko Tič. Večkrat smo se že prepričali tudi o njegovih odličnih scenskih zamislih (Krajnski komedijanti, Metcž, Thérèse Raquin, Boter Andraž itd.) Igra bo imela tokrat kar štiri scene, ki jih bodo morali tudi izdelati doma, kajti Ljubljana je odrekla pomoč. Režiser je angažiral pomnoženi ansambel GSP, sodelujejo pa tudi dijaki gimnazije v vlogah otrok.
GLASBA, PETJE IN BALET. Scensko glasbo za Princesko in pastirčka je napisal mladi slovenski skladatelj Ivan Šček, ki že drugo leto uspešno deluje na Glasbeni šoli v Kopru. Šček je že v več svojih skladbah pokazal izrazit smisel za otroško glasbo, fantazijsko bogato in razgibano, melodično pa prikupno in otroku dojemljivo. Zato ni čuda, da ima tudi kot glasbeni pedagog veliko uspeha. Glasbene vložke bodo peli igralci (veliki in mali), sodeloval bo tudi zbor DPD Svoboda in zbor koprskega učiteljišča. Igral bo orkester Glasbene šole, sestavljen iz starejših dijakov in profesorjev; zasedba bo simfonična, seveda v nekoliko zmanjšanem obsegu.
Novost in prijetna sprememba za koprski oder pri »Princeski in pastirčku« bodo tudi baletne točke, ki jih bodo pod strokovnim vodstvom baletnega mojstra Slavka Hi-tija izvajali gojenci baletnega odseka GSP.
DELO: Mladinska igra »Princeska in pastirček« pripoveduje o prijateljstvu revnega pastirčka Boštjana in bogate princese, ki je živela v razkošnem gradu. Njuno prijateljstvo starejšim ni bilo po godu, toda deklica in deček se nista ustrašila niti očetovega negodovanja, niti vzgojiteljičinega jeznega obraza; igrala sta se skupaj in se veselila življenja. Ko pa so hoteli Boštjana s silo odpeljati v gozd, da bi ga princeska pozabila, je deklica zbežala z njim. Tu se začnejo njune pravljične dogodivščine z Botro Šu-mo in gozdnimi živalmi. Ko odrasli otroka zopet najdejo, je sklenjen mir in prijateljstvo, ostati smeta skupaj. Mlajši rod s svojimi na-
prednimi idejami je zmagal nad starejšim in nad njegovimi preživelimi nazori.
Golia je dokazal, da pozna zakonitosti odrskega dogajanja in da zna obenem ustvariti vzdušje, ki je potrebno, da zaživi življenje na odrskih deskah v osvajajoči pravljični sugestivnosti in da pritegne otroška srca v tok sodobnega življenja. Zgodba je polna zdravega humorja, situacijske komike, dramatičnih zapletov; menjajoče se okolje pa daje igri dinamiko in potrebno privlačnost. Nastopajoče osebe so v razmerju dobrega in zlega, toda tako neprisiljeno in nemistič-uo, da se otrok takoj čustveno opredeli za dobro. Delu ne manjka tudi socialnega akcenta, ki govori nepo-
sredno in naravno brez vsiljivega šolskega moraliziranja.
IN ZA ZAKLJUČEK: premiera bo v ponedeljek 20. decembra in bo v okviru prireditev za Novoletno jelko, na pragu šolskih počitnic. Šole bodo potem organizirale skupne obiske predstav v Kopru, kajti gledališče bo zaradi številnega ansambla, zahtevne tehnične opreme in neprimernih dvoran s tako izvedbo težko gostovalo po terenu. Vsekakor ne bo moglo priti v vse tiste kraje, kjer bi si radi otroci in odrasli ogledali lepo igro. Vodstvo našega gledališča je šlo tokrat res v širino in zasluži vso pohvalo in priznanje, da je mislilo tudi na naše najmlajše in jim je pripravilo tako čudovito in nepozabno razvedrilo.	Z. L.
Slikanice, pravljice, pesmi, povesti, potopisi, poljudnoznanstvene in druge knjige. Samo kvantitativno: v desetih letih -svojega delovanja je Založba Mladinska knjiga izdala 516 knjig v skupni nakladi 3,150.00 izvodov. To se pravi, da je povprečno vsak otrok dobil v roke 8 do 10 knjig in slikanic. Vlak, ki naj bi prepeljal vse te knjige, bi moral imeti 150 vagonov.
Kdaj bo dograjena dvorana zadružnega doma v Marezigah
Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA »IVAN CANKAR «
V soboto je imelo prosvetno društvo »Ivan Cankar« v Marezigah svoj letni občni zbor. Predsednik Slavko Plahuta je v svojem poročilu prikazal sedanjo politično situacijo v svetu, dalj časa pa se je zadržal pri naših političnih in gospodarskih vprašanjih. Nato pa je prešel na poročilo o delu društva od zadnjega občnega zbora. Dramatska skupina in moški pevski zbor sta nastopila na proslavah 29. novembra, 8. marca, 8. februarja in 1. maja. Igrali so tudi igro v 5. dejanjih »Deseti brat«. Vse priznanje zasluži godba na pihala, ki je sodelovala na vseh proslavah, pri sprejemu Titove štafete in pri pionirskih praznikih. Največji uspeh društva pa je vsekakor ureditev knjižnice, ki šteje 1118 leposlovnih in 75 poljudnoznanstvenih knjig. Knjižnica je odprta dvakrat tedensko in ima dnevno okrog 30 obiskovalcev,
Iz poročila je bilo razvidno, da so Marežani ostali zvesti svoji kultur-no-prosvetni tradiciji, vendar imajo pri svojem delu mnogo ovir, ki jih sami ne morejo odstraniti. Dvorana še vedno nima odra in ni dograjena. To ni le ovira pri delu prosvetnega društva, temveč se ne more urediti tudi društvo »Partizan«, kajti prav v zimskem času, ko ima kmečka mladina več prostega časa, ni prostora za telovadbo. Prav tako v slabem vremenu učenci Osemletke nimajo telovadnice. Več milijonov, ki so potrebni za dograditev odra izven sedanjih prostorov, zadruga ne zmore, za zgraditev odra v dvorani pa ni gradbenega dovoljenja. Vsi se sprašujemo, koliko let se bo to-stanje še vleklo, Ker oder ni urejen, so prehi-
V soboto, 10. decembra, je bil v Hrvatinih ustanovni občni zbor tamkajšnjega prosvetnega društva. Po priključitvi teh krajev k Jugoslaviji je tudi iz tega naselja odšlo precej prebivalstva v Italijo. Na njihovo mesto so se naselili drugi in ti so složno z domačini osnovali najprej pevski zbor, iz katerega se je po uspelih nastopih začelo razvijati prosvetno društvo.
To novo kulturno-prosvetno telo je treba z največjim veseljem pozdraviti, saj v teh krajih ni bilo kulturnega udejstvovanja vse od 1. 1914 dalje, ko je zamrl pevski zbor pri Sv. Barbari. Za časa italijanske okupacije niso mogli uspevati pevski zbori in dramske skupine zato, ker so naraščaj navajali samo k plesu in h kartam. Ta ostalina se pazna še danes.
Prosvetno društvo v Hrvatinih bo kot svojo posebno sekcijo organiziralo tudi čitalnico. Za začetek bodo nabavili 50 knjig, od Zveze prosvetnih društev pa bodo dobili še za nadaljnjih 250 knjig. V tem tednu so pripeljali iz Kopra tudi že harmonij za vaje pevskega zbora.
Na ustanovnem občnem zboru prosvetnega društva so bili prisotni predsednik okrajnega odbora Ljudske prosvete koprskega okraja Vilhar Srečko in prosvetni predstavnik mestnega ljudskega odbora Koper Albin Ogrin. V pozdravnem nagovoru je tov. Vilhar med drugim očrtal delo nekdanjih prosvetnih aktivov in obljubil društvu vso
pomoč. Vendar pa bo ta pomoč •— je dejal — večja, čim aktivneje bo prosvetno društvo delovalo. Za razmeroma široko zasnovano delovanje društva je potrebno, da adaptirajo za to primerne prostore. Pevska soba in čitalnica bosta morali zaenkrat ostati skupaj. Jasno, da se morajo vaščani zadovoljiti s temi skromnim, le za silo pripravljenimi prostorih Počasi pa se bo dalo napraviti vedno več.
V prosvetno društvo se je dose-daj vpisalo 42 članov. V upravni odbor so izvolili tovariše, ki so že s svojim dosedanjim delom pokazati, da jim zaupano vodstvo ne bo v breme. V upravni odbor so bili izvoljeni: Logar Stanko, upravitelj osnovne šole iz Božičev; Vol-mut Jože, uslužbenec v tovarni Tomos v Kopru. Douč Stojan, zaposlen pri Tomos; Eržen Zofka, Hrvatin Gvido, Sest Ludvik in Goglot Vlasta, učiteljica iz Kolom-bana, V odboru so zastopani .intelektualci, kmetje in delavci. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Mavric Karla, Hrvatin Amerliano in Prosen Mirko.
Z ustanovnega občnega zbora prosvetnega društva »Božidar Ko-larič« v Hrvatinih je bila poslana tudi pozdravna brzojavka maršalu Titu. V brzojavki je rečeno, da bodo prebivalci iz Hrvatinov prav tako, kot so se za časa NOB borili s puško v roki, tudi sedaj pokazali, kako znajo vzgajati ljudi v ljubezni do svoje zemlje in domače besede.
Gašperlin Zdravko
valci prikrajšani tudi za vsa gostovanja.
Člani društva so razpravljali tudi o lcinopredstavah, ki jih zadnje čase ni več. Tovariš Sabadin, tajnik zadruge, je pojasnil, da smo odvisni od Globusa v Kopru, kajti zadruga — edino gospodarsko podjetje na tem sektorju — ne zmore stroškov za kinoaparaturo. V diskusiji so se razčistila tudi razna vprašanja med člani društva, predvsem pa so govorili o bodočih nalogah.
V letošnji zimi bo dramska skupina naštudirala »Utopljenca«, uredili bomo čitalnico, organizirali več poljudnoznanstvenih predavanj ter pripravili primerne programe za razne proslave.	Mavec
OBZORNIK, štev. 9
Iz vsebino:
Matjaž Krnele: Nesreča, Fnnait Isiranti: Prijateljstvo ali trafika (roman v nadaljevanjih). Poezija — Tone Pavček, Miha Klinar, Ivo Minatti, Zdravko Slamnik i" Saša Vegri.
Janez Dokler: Konec srednjega veka, renesansa v Italiji in Surovosti osvajanja; Angelos Baš: O srednjoveški noži na Slovenskem; Anton Fakin: Vraže, ki naravnim pojavom pripisujejo nadnaravno moč; Jože Korošce: Opij kot mednarodni problem.
Zanimivosti, Razgledi, Za dom in vrt, Razgovori.
BOŽO ŠKERLJ: NEZNANA AMERIKA
Potopisi v knjigi so pri nas vedno zelo redki, čeparv veliko naših ljudi potuje po tujini. Znani slovenski antropolog prof. dr. Božo Skerlj je bil v Ameriki leto dni. Ta čas je porabil za študij ameriških primitivnih kultur, ameriških Indijancev, naših izseljencev in primerjave Amerike in Evrope, Potopis nam tudi odkriva Ameriko, kakršna je bila pred tremi leti, v času zadnjih volitev,
Škerljev potopis je pisan kot dnevnik, na koncu pa je opremljen s številnimi slikami, avtorjevimi posnetki in pasteli. Knjigo je opremil arh. Milan Mihelič.
ANDRÉ GIDE: POTOVANJE V KONGO
Štirideset let je francoski pisatelj André Gide ustvarjal odmaknjen od resničnega življenja, bil najbolj tipičen zastopnik čistega, zaprtega latinizma, za katerega so edino važna vprašanja gradnja stavka in verza. In po štiridesetih letih takega enostranskega razmišljanja in književne izolacije in po šestdesetih letih asketskega življenja se je Gide napôtil v Afriko, da uresniči svoj mladostni sen, da se naužije naravnih lepot, da vidi zeleni Kongo z .otoki in slapovi v mesečini. S seboj na potovanje, je vzel Gide Basni francoskega pisatelja Lafontainea in Goethejevega Fausta in Sorodstvo po izbiri. Ta dela naj bi ga duhovno vezala s kulturnim svetom.
Toda ko se je francoski salonski pisatelj potopil v ekvatorialno Afriko, se ni uresničil samo del njegovih mladostnih sanj, ampak je naletel tudi na resničnost, kakršne ni pričakoval niti v najhujših sanjah. Ko je v nosilnici, zaščiten z mrežo proti mosldtom, bral Lafontainea, je pristopil k njemu neznani črnec Samba N'Goto in mu pripovedoval, da so tu, v njegovi neposredni bližini, pred nekaj dnevi pobili šestin-štirideset ljudi, da črnci ob Kongu umirajo od sončarice, da jih varajo pri kavčuku, da cele vasi izumirajo od lakote, spalne bolezni in pretepanja. In tako je Gide spoznal, da je razen Lafontainevih legend
tudi legenda o krvavi Afrkii, In ker Afričani niso imeli komu govoriti ali pa so se bali, da bi njihove izpovedi imele za posledice še hujše represalije, je Gide zapisal: »Do danes sem govoril brez sleherne pozornosti, če me kdo posluša aii ne; vedno sem pisal za tiste, ki prihajajo .. . Sedaj pa zavidam časnikarjem, kajti njihov glas neposredno odjekne tam, kjer mora.«
Leta 1927 je Gide izdal knjigo, ki je našla močan odmev v Franciji in v svetu. Preveva je globok humanizem, ki avtorju ni dal, da bi Afrike ne videl takšne, kakršna je. Razen krvave resničnosti pa je v knjigi tudi polno prelepih opisov narave, stika z domačini, njihovimi navadami in plesom. To so odlike,'zaradi katerih bralci danes radi sežejo po tem delu.
DESANKA MAKSIMOVIC: POMLADNA PESEM
Končno smo le dobili izbor pesmi znane srbske sodobne pesnice De-sanke Maksimovič v lepem prevodu Lojzeta Krakarja. Z izborom je prevajalec želel pokazati notranjo razvojno pot avtorice, ki jo je prehodila v mnogih letih svoje plodne ustvarjalnosti — od prvega ljubezenskega hrepenenja do Krvave bajke., pesmi, ki opeva pokol srbskih srednješolcev med NOB v Kragujevcu. Maksimovičeva pa opeva tudi kmete iz domačega kraja, njihove vsakdanje skrbi in socialna vprašanja. Tako iz pesmi ne odseva samo pesnica, ampak tudi čas, v katerem je živela in živi. In prav to je posebna odlika njenih nežnih in umetniško kvalitetnih pesmi.
FRANCE BEVK: PASTIRCI
Med najlepše slovenske mladinske povesti prištevamo prav gotovo tudi Bevkove Pastirice. Pisatelj nam pripoveduje o nerazdružnih tovariših, ki se najdejo povsod, skupaj hodijo na pašo in v šolo, dobri in hudobni so, toda nikoli pozneje več taki prijatelji kot takrat v mladosti. France Bevk je pri nas že tako znan in priljubljen, da pomenijo ponatisi njegovih del vedno vesel dogodek za stare in .mlade bralce.
UMETI1KI TUDI ¥ LJUBLJANI
Težko je v nekaj vrsticah vsaj približno posredovati čudovito bogastvo, organsko harmoničnost in rit micno ubranost umetnikov kitajskega gledališča. V vseh večjih mestih Jugoslavije so nam zastopniki nai-starejsega gledališča na svetu predstavili delček bogastva kitajske kulturne zakladnice Brez vsake insce nacije ali drugih tehničnih efektov se je vrstil pred nami prizor za prizorom, vsak zase presenečenje in doživetje. In čeprav v nabito polni dvorani ni mogoče nihče razumel niti besedice kitajski je spričo žive in neposredne igre vsakdo brez težav sledil dogajanju na odru.
Program je skušal dati prerez tako klasičnega gledališča, kakor tudi sodobne kitajske gled umetnosti Nemogoče iz dati skupno karakteristiko posameznih prizorov, če se nočemo zadovoljiti z nekaj splošnimi superlativi. Osem različnih točk: »Tri srečanja«, zlasti pa »Slovo od'ljubice« (prva slika) in »Jesenska reka«, odlična pantomina, zmerna akrobatika in predvsem intimna lirika; »Ples lotosov« in »Ples z rdečimi trakovi«, folklorna plesa, ki simbolizirata mladost in življenslio radost; »Neredi v nebeškem cesar stvu« (druga slika), stara mitološka zgodba, in umetniška akrobacija »Trdnjava Jentašan«- od igralca zahtevata spretnost, ki je ne bi zmogel noben evropski akrobat, človek pozabi, da gleda žive liudi za katere veljajo zakoni težnosti.
Večer nam je na čudovit, nepozaben način predstavil človeka Daljnega Vzhoda v njegovem čustvovanju, dojemanju sveta in umetniški moči izražanja.
ZiZXüilA IBBSMQKI lifJxtíSéSO ítóHfi
; :Í-:
»Ižili
.Njihov pozdrav je „PA"
PA. mladi prijatelji, iz gluhonem-nice v Portorožu! Pa! To je vaš prvi pozdrav, pa bodi še moj,- ko vas ob desetletnici vašega drugega doma pozdravljam!
Pa!
Srečali smo se že večkrat, toda •spoznali se še nismo. Najlepša prilika pa se mi je ponudila prav sedaj, ko so ibili vsi v nekakem nemirnem pričakovanju in vrvežu, Ikajti tak praznik pač ni kar tako. Toliko skrbi se je lovilo po skuštranih glavicah v domu, ki je vse prej Iko gluh in nem, kajti gojenci doma se tudi izkažejo,- ko se hočejo pokazati. Med vsemi pa je imel največ skrbi mali Srečko, ki sem ga bil- ujel tamkaj v garderobi, ko je nekaj tako živahno pripovedoval svojemu prijatelju. Rad bi prisluhnil tej govorici, toda iz vsega tistega živahnega prikimavanja in gibanja rok in prstov sem razbral le •toliko, da Srečko nekaj išče. Majhen je še .in le tnalo časa je v domu, vendar nn je lepo in razločno
ji učeteljici. Nerodno mu je bilo, vendar se je ojunačil in poprosil;
»Prosim, tovarišica, dajte mi 20 dinarjev.«
»Cemu U pa bodo?« sem bil naprej radoveden.
»Kupil si bom nekaj.«
»Kaj pa«?
»Bombone,« je odvrnil, ko da bi se nenadoma zazdel samemu sebi majčken otročiček. ki prosi za sladoled.
»Na, dečko, pa si kupi bonbone.«
»Hvala!« je dejal in že ga ni bilo več.
Medtem je prišla deklica in izkoristil sem priliko pa jo povprašal, kdo je tisto na onile veliki fotografiji,
»A, to pa je naša Zlaia Korc-n.«
»Tako? Kdo pa je to?«
»Naša tovarišica, po kateri ima naš pionirski odred ime. Fašisti so jo zaprli v taborišče in mučili in ona je umrla.«
In tako sem dobil še eno potrdilo nedolžne žrtve, ki ji kljub temu. da je bila gluhonema, krvniki naših
Krožek »Postaja mladih tehnikov«
povedal, kaj je tako nemiren, kaj ljudstev niso prizanesli. Žalostno je se mu tako mudi in čemu se preo- Ikončala v taborišču, kol je končalo blači: mama pride. Morda tudi oče, toliko naših najboljših, kdo ve. Vsak trenutek mora biti tukaj, Srečko pa še ni pripravljen. Bil je pri vaji za večerno prireditev in danes mu ni kosilo nič kaj dišalo. Seveda, ko pa pride njegova mama.
*
fanta, ki zna razbrati ;niso zaznala mojih stopinj. Tamkaj bll nahoden, kajti jaz nisem nič za-
In mama je prišla. Nisem je videl, vendar vem, kako je bila vesela svojega njena vprašanja z ustnic in. ki ji zna tudi povedati vse o sebi in ji more zaupati vse svoje drobne skrbi, ki jih pri desetletnem fantičku ne (zmanjka tako kmalu. Kako je že rekla njihova učiteljica, ko mi je razkazovala razstavo vse njihove dejavnosti in me seznanjala z
»Dober tek!«
»Hvala!« je zapelo enoglasno in čeprav sem se takorekoč pritihotapil mednje, ko so bili najbolj zatopljeni v svoje krožnike dn to, kar je bilo na njih so se obrnile vs'e glavice vame', čeprav njihova^ ušesa
v oknu pa se je pokazala kosmata vohal, glava dobrega hišnega čuvaja, ki me je nekam ljubosumno ogledoval, ko da bi se bal, da bi mu ne odpeljal varovancev.
To je njihov hišni prijatelj in vsi do zadnjega ga imajo radi. Le po-
ln v mojem srcu je še dolgo od-tolazi ise, sem si mislil, Saj sem jih meval njihov pozdrav, ko sem s'.o-
vsemi (mogočimi in sodobnimi pri- p]".lsel samo P°gJeciat. kak° kaj pal tistega sončnega popoldneva po
pomočki, ki ne nudijo gluhim le dar govora, temveč tudi zaupanje v samega sebe, čut enakovrednosti, zadovoljstvo sposobnosti dojemanja in dajanja svojih misli z živo govorico?
»Naši otroci ne slišijo, pač pa dvojno vidijo«.
In to je dobro, da je narava talko pravična, saj vselej nudi nekaj
novega lam. kjer sicer prikrajša. y ..... ^
In ravno ta prednost, da se gluhim ; |||g..................
zaosbri vidno dojemanje, pride tako prav pri njihovem učenju, saj so : ?' gluhi navezani na opazovanje, kako £||fe se oblikujejo ustnice, da bo prišel §f||f|| iz njih lep in čisti glas. Njihov izgovor je sicer nekoliko trši, rekli bi okoren, zato pa nič manj toplejši. To mi je dokazala govorica tistega učenca, ki sem nanj naletel na razstavnem prostoru.
Učiteljica mi je pravkar tolmači- v« la pedagoški postopek pr.i začetni- "' kili, ko je vstopil in pozdravil, To- S krat ne S »PA!!«, temveč s prisrč- |||| nim zdravo, ki me je' tako spominjal ha trdo koroško narečje.in njihov r.
»Zdravo, mali, kaj pa. želiš?«, sem ga opogumil, kajti nekoliko je bil v zadregi, ko me je ugledal ob svo-
vijo v svojem drugem domu tamkaj pod bernardinskim hribčkom, 'kjer se kopajo v soncu oljke in pridno zorijo svoj plod. Takoj smo bili stari znanci in potem so me vodili kot sebi enakega po vseh svojih prostorih.
»To pa je naša soba, tukaj pa Spimo me,« se je oglasilo za mojim
IT ^ ê ;
fp išt lilp

'"Sv

; nO Sltt
UDI.'.......-u..
hrbtom. »Ali nimamo lepo urejene spalnice?«
»Lepo, res lepo; skorajda za spoznanje lepše, kot. fantje.«
»Ja, ko pa znajo lo dekleta lepše napraviti,« je bil majčkeno užaljeni odgovor. Pa so kmalu pozabili na drobni prepirček. kajti popeljali so me še v učilnico. Takole v polkrogu so tamkaj nameščene klopi, po stenah in še na tabli pa polno slik in risank. Majhni so ti razredi, ikajti delo z gluhimi je težavno in v preštevilnih razredih bi bilo delo prizadevnih učiteljev otežkočeno, če že ne docela onemogočeno.
»To je moj ,razred. Glejte, tukaj pa sedim.« In že je sedel na svojem prostoru in bistro opazoval, kako se bodo zganile moje ustnice, da bi mi mogel takoj odgovoriti. Pa mi tudi je, kajti povprašal sem ga, kaj vse zna. Seveda, tretji razred že obiskuje in bi lahko b;l za zgled marsikateremu učencu osnovne šole. ki mu narava ni odvzela sluha.
»Tovariš, pridete jutri k r mi"« »Zakaj pa ne, če bom utegri.l. Kaj pa bo takega?«
»Tekmovanje imamo. Streljali bomo. Jaz tudi tekmujem.«
»Res? Kakšno puško pa imaš Takšno. kot so jo- imeli partizani?«
»Malo manjša je in prav;h nabojev nima. To je zračna puška, zi ač-ne puške pa nimajo takih nabojev ikot tiste prave.«
»A. tako, vidiš, ti boš me še kaj naučil,« sem dejal bolj natihoma, da ne bi vsi slišali o moji nevednosti. »Pa znaš streljati?« sem še J^j povprašal.
»Jaz? Saj vendar tekmujem!« »Lepo. Toda glej, da boš vse nesel in si pristreljal prvo mesto na tekmovanju.«
»Prvo že ne bom dobil jaz; Peter zna bolje streljati.«
»Kje pa je, ta ,vaš Peter?« »Na dvorišču. Svoj novi model preskuša. Greste pogledat?«
Pa smo šli in dobili Petra, ki pa tokrat ni več poskušal leteti po zraku z mislimi v svojem modelu, pač pa je pridno vihtel sekiro in si Ikrajšal čas s sekanjem polen.
»Moram kuharicam in ekonomu malo pomagat».«
Tega pa mi Peter ni zaupal, da tamkaj iz kuhinje tako prijetno diši po svežih štrukljih in morda bi ,še sam prijel za loporišče, ko bi ne
»Tako, zdaj sem pa že vse pretaknil in moram oditi, in na svidenje še kdaj! Pa!« »Pa, pa!«
hribčku navzdol. Morje se je narahlo kodralo pred menoj, vse ožar-jeno od sonca. Tamkaj za menoj je ostajala šola, je ostajal dom in mladi prijatelji, ki jim je narava ob skrbnem vodstvu učitelj ev-a-ro-(kovnjakov, povrnila dobršen del tega, za kar jih je prikrajšala.
LoM
Mladi modelarji so zelo aktivni
(Nadaljevanje)
Brigadni sanitetni referenti XXX. divizije: III. SNOB Ivana Gradnika; dr. Vladislav Klein in dr. Bojan Tavčar. VII. SNOB Franceta Prešerna: mgr. Anton Pliveršek, dr. Mihael Zemva, Mile Kocmur, dr. Pavel Jamšek in dr. Ivan Hriber-nik. XVI. SNOB J. P. Vojka: med. Franko Kesič-Cene, dr. Jože Bežek, abs. med. Josip Ferjančič in abs. med. Marjan Koršič. Sanitetni referenti divizije »Gari-
S T^Ž^ŠSi	© ph	^smo I	
¡_		i ÍL0 Ê	0 0
Na našo zemljo so vdrli Rimljani, polastili so se je visoki cc-rkveni poglavarji, oglejski patriarhi in se tod z mečem borili s posvetnim plemstvom »za to posvetno« — za zemljo; velike skomine so cedili pr teh naših krajih Benečani. Da so razen svoje trgovine in našega lesa, zlasti hrastovih debel izkoriščali tudi naše sužnje, ki so jih dobili odtod, pove že sam del Beneik, ki nosi značilen naziv »Riva degli schiavoni.«.
Duce je neumorno razvijal to staro benečansko misel in vse kaže, da je mnogo glav z musolinijan-■stvom še danes tako okuženih, da se ne morejo pomiriti s' pametjo, in še vedno sanjajo o vehčlni du-čejeve domovine, ki da je po božji in posvetni milosti določena rezati usodo drugim — oni b; rekli barbarskim — narodom, karam- seveda prištevajo tudi nas. Ej, ti si-
nas, kako si jo razlagajo italijanski delovni ljudje. K sreči so jih dogodki dobro izšolali in znajo ločiti sejalce socialne bede in narodne nestrpnosti od svojih lastnih teženj.
Naša pokrajinska uprava ne more zakriti svojega sTčnega utripa. Zelo ji je pri srcu italijanska kolonizacija in še posebno ona v Se-sljanu. Zato pa naselje naglo napreduje in dela ne šepajo tako kot je to v primerih, ko gre za naše koristi, ko gre n. pr. za obnovo pož-ganih vasi, ki se vleče že v deseto leto. Kaže, da bo to naselje vsestransko Samostojno in neodvisno od Sesljana, da se bo na ta način krepilo in uveljavljalo. Trgovina, gostinski in drugi obrati, šola, kino in drugo — vse naj bi služilo enemu in istemu namenu: lastni gospodarski krepitvi in vplivu na okolico. Namen posvečuje sredstvu in
Barkovlje v Trstu
Pionirski odred'»Zlata Koren«
romašno samoljubje in samopoveli-čevanje, kako si slepo za vse zgodovinske resnice in za vso otipljivo stvarnost, ki tako neusmiljeno in dosledno melje sveto preteklost i:i si kuje nove družbene zakone!
Pravijo, da isi razvoj utira svojo pot v krivuljah skozi protislovja. Ta pri nas kar mrgolijo, pravimo, da rojijo kot čebele. N. nr: z--ig )-tovila in obljube z najvišjin mest sestavliajo spravljive, miroljubne, človečanske akorde, dejst va, ki j -h tukajšnje skrajno nacionalistično prežete glave uveljavljajo v praksi, pa so vse nekaj drugega. Iz njih odseva tista domovinska ljubezen, ki jo srečamo povsod, kjer gre samo za zlato, moč in sla.vo, kratko rečeno; kjer gre za dobro kupčijo — pa najsi s kakršnim koli blagom. Zato iščejo sužnje kot. so jih iskali Rimljani, patriarhi, Benečani, fašisti.
Vse bolj jasno in razločno vidimo obrise te za vse delovno ljudstvo, a posebno za nas kot narodno manjšino nevarne politike. Zanima
se zato ne štedi z milijoni. Z'asti so s Petrovim novčičem odprti vsi mogoči viri za utrjevanje »Ijubez-ni do bližnjega« . . .
Ze večkrat je bilo javno podčrtano, da se predvideva takšen-le politični proces: naše delovne moči se bodo izločile iz delovnega procesa. Zadnja opora bo skromni kapital našega kmeta — zemlja. Ne mogoče zemlja kot osnovni kapitil, ki naj bi se mu zvišala stopnja produktivnosti, marveč zemlja kot prodajno blago. Takšna nevarnost gio-zi naši obali in kot kaže, predvsem kriški. Ze sedaj ponujajo zanjo zapeljive vsote: od 8 — 12 stoiakov na kvadratni meter. Ene so z njimi že preslepili, drugi pa ne bodo zlepa podlegli temu tlesku — tej prekanjeni vabi na beraško palico in pravijo, da je prgišče svoje lastne zemlje večje jamstvo kot pa kup beneških zlatnikov. Razum, izkušnje in razsoden pogled naprej pravijo, da imajo prav. Kar tri ceste vodijo iz Trsta proti I talij.: Mi-ramarska, čez Prosek in nova avto-
cesta čez Gropado in Občine. Zadnjo širijo za tri metre ( na 11 metrov) in podaljšujejo od mosia, ki vodi čez njo v Slivno, proti Seslja-nu in dalje do Stivana. Delavcev' pri teh delih skoro ni, mehanizacija jih je skrčila na minimum. Koliko bi to pomenilo, če bi ne bil stroj suženj privatne lastnine! Tudi v tem poglavju je veliko protislovje.
in v vrsto protislovij spada tudi tole: iz Sesljana vodi že stara pot v bližnje vasi. Nova cesta naj bi po načrtu onemogočila pri Seslja-nu vozovom prehod čez njo, češ, da lahko vozijo čez Vižovlje. To bi pomenilo podaljšanje in otežkoča-nje vožnje (večja strmina, ovinki, prehod čez železnico), ali po naše: okoli ... v aržet. To naj bi bil dar našim vasem v dobi, ko si svet povsod krči iz zboijšuje stik s svetom, Vse prizadete vasi: Cerovlje, Mavkinje, Prečnik so nad tem skrajno ogorčene.
Vsi nabrežinski kamnoseški obrati imajo polno dela. Največja riba je »Cava romana«, Zaposluje okrog 300 delavcev, od teh nad 200 v na-brežinskem kamnolomu in proizvaja mesečno 1300 ton, (v Nabrežini 1000, v ostalih kamnolomih 300 ton). Kamen (neobdelan) gre v razne evropske, v države Severne in Južne A-merike, v Afriko, Azijo in drugam, Ta obrat se zelo širi in tehnično izpopolnjuje. Kaže, da so delničarji visoke osebnosti iz rimskih krogov (centralna vlada). Mrzlična prizadevanja za odkritje novih lezisc kamna povedo, da gre temu in o-stalim podjetjem žito v klasje,
Se nekaj bi radi povedali, kar vzbuja ogorčenje in ostre kritike. Gre za vprašanje doslednega zapostavljanja našega kmeta. Neprestano se je namreč naglašalo, da je skrajni čas. da dobi tudi ta proizvajalec v Zbornici z.a trgovino industrijo in kmetijstvo svojega zastopnika. Jok! Pri nenadnem imenovanju izvršnega odbora je gospod vladni komisar — seveda v veliko zadoščenje italijanskih nacionalistov! — to zadevo kar prezrl. Bolje rečeno: ni je prezrl, ampak je imenoval za »zaščitnika« slovenskih kmetov na tržaškem (teh je 95%) nam vsem dobro znanega dr. Trai-nerja. In vladni komisar pravi, da je to gospod kmetijski »strokovnjak«. Tudi če je, je postavljen proti volji ogromne večine tistih, ki naj bi jih v tem organu zastopal.
Sicer pa je tudi to protislovje v tesni zvezi z izpodmikanjem gospodarskih tal našemu človeku. Ta primer, odrekanja kmetijsko-srtokovne izobrazbe naši mladini, preziranje nujne potrebe po slovenskih kmetijskih strokovnjakih itd. — vse to so pota k istemu cilju: iznebiti se nas.
A mi imamo trdo kožo in ko ?e vadlja zanjo, znamo trmasto vztrajati.
N. '?.
SPOMENIKI JUNAŠTVA ZDRAVNIKOV IN BOLNIČARJEV
BOŽO ŠKERLJ:
baldi - Natisone.; je bil dr. Antonio Ciccarelli, njegov pomočnik pa Vinko Mozetič. Sanitetni referent 156. brigade je bil Angelo Benedetto, pomočnica pa Meri Lah, kasneje je bil sanitetni referent Adam Medve-šček. Sanitetni referent 157. brigade je bil Gluseppe Degalli, sanitetni referent 158. brigade pa dr. Saverio Perrini — »dr. Liberta«., pomočnik pa Malvina Zivic.
V	II. VDV brigadi je službo sanitetnega referenta opravljal Vladko Gregorič, kasneje pa medicinec Miklavž Kozak. V artilerijski brigadi IX. korpusa je od avgusta 1944 do decembra opravljal službo sanitetnega referenta medicinec Edo Lav-tižar, od decembra dalje pa Edvard Jeraj,
V	Gorenjskem odredu je bil sanitetni referent dr. Edvard Pohar, v Jeseniško - bohinjskem odredu dr. Ivan Hribernik in dr. Bergl, v Škofjeloškem odredu medicinec Leopold Hladnik. V Briško-baneškem odredu je službo sanitetnega referenta opravljal abs. med. Marjan Zdravljič, v štabu za zapadno Primorsko pa dr. Pavel Filipov. V Ju-žnoprimorskem odredu je bil sanitetni referent Karlo Ule, v Idrijsko-tolminskem odredu Rudi Tomšič in kasneje Anton Lister-Boris; v Dolomitskem odredu medicinec Vidoj-ko Omladič, v Zapadno-koroškem odredu pa Jože Kenda.
Premična zobozdravniška ekipa pri IX. korpusu, katere šef je bil Jerič, se je v februarju 1944 razdelila v tri ekipe: prva je delovala še naprej pri sanitetnem odseku korpusa, druga je odšla k štabu tridesete, tretja pa k štabu XXXI. divizije.
Premična kirurška ekipa IX. korpusa je bila organizirana v septembru 1944. Sef ekipe je bil dr. Franc Derganc, asistent pa dr. Edmund Kadlih. Namen kirurške ekipe je bil nuditi ranjencem takojšnjo pomoč čim bliže ranjencem v prvi liniji. Od septembra 1944 do maja 1945 je bila kirurška ekipa v desetih večjih akcijah na osemnajstih krajih. V akciji na Hotedrščico 22. septembra 1944 je bila kirurška ekipa v Trebčah pri Črnem vrhu in je nudila pomoč petim ranjencem in izvršila eno operacijo. V akciji na Poljane 22. novembra 1944 je bila kirurška ekipa v Zetini pod Ble-gašem. Nudila je pomoč 15 ranjencem in izvršila tri večje operacije. V akciji na Gorenjo vas 22. in 23. decembra 1944 je bila KE v Fužinah
njo pomoč je ekipa nudila 25 ranjencem in izvršila 18 večjih operacij. V akcijah na Gorico, Idrijo in Cepovan. ki so bile v dneh od 15. do 20. marca 1945, je ekipa izvršila 15 večjih operacij. V akciji na Grgar ocl 19. do 24. aprila 1945 je ekipa izvršila 13 večjih operacij. V akciji na Predmejo in Otlico 26. in 27. aprila 1945 je ekipa izvršila tri večje operacijo. V odločilni borbi za Trst dne 30. aprila in 1. maja 1945 je bila kirurška ekipa v Dutovljih na Krasu. Nudila je takojšnjo pomoč 163 ranjencem in izvršila 55 večjih operacij. Od nad 100 kompliciranih fraktur, ki so bile vse aktivno kirurško oskrbljene in ¡mobilizirane, ni umrl noben ranjenec.
SANITETNA SLUŽBA V ZALEDJU
Prav sanitetni odsek za zeledje ima zasluge, da je bila Primorska med narodnoosvobodilno borbo obvarovana pred večjimi nalezljivimi boleznimi. Sanitetna služba se je borila proti epidemičnim obolenjem, izvajala je zaščitno cepljenje, predvsem pa močno zdravstveno propagando z navajanjem k samopomoči.
Šef sanitetne službe — odseka za zaledja — je bil dr. Jože Satler. Odsek je imel terensko apoteko »V-4«, ortopedsko delavnico, premično bolnico, antiskabično postajo, veterinarsko sekcijo in bolni-
•Del osebja postojanke »Svoboda«. Od leve proti desni: Ciril Mask, bolničarka Lojzka Kragelj, gospodinja javke Terezina, graditelj postojanke Roman Kragelj
Dr, Podkoritnik France-Očka
nad Gorenjo vasjo. Tu je nudila prvo pomoč 39 ranjencem in izvršila devet večjih operacij. Pri akciji na Trnovo 22. januarja 1945 je kirurška ekipa nudila takojšjno pomoč 60 ranjencem in izvršila 18 večjih operacij. V dneh ocl 3. do 5. marca 1945 je bila kirurška ekipa v Farjem potoku pri Samcu. Edinice so napadale Sv. Križ na Gorenjskem. Takojš-
Se pri frakturah črepinje je ekipa dosegla s kirurškim posegom precejšen uspeh.
BOLNICARSKA ŠOLA IX. KORPUSA
Bolničarska šola (po zapiskih dr. Aleksandra Gala-Petra) je bila ustanovljena v začetku februarja leta 1944. Dvanajst tečajev je vodil dr. Aleksander Gala-Peter, dva dr, Valenti, eden pa je bil zaključen v prvem mesecu ustanovitve šole. Drugi tečaj je bil na Malih Vršah pri Šavletu, nekaj tečajev je bilo na samotni kmetiji med Jagarščami in Krnicami na Cerkljanskem. Od tam se je šola preselila v Jagaršče, nato v Kanomlje in od tam v Gorenjo Tribušo, kjer je bila pri kmetu »na Osojšešah« in pri »Tičariji«. Pri poslednjem je bila šola tudi v zimi 1944-1945. Julija in avgusta leta 1944 je bila šola na Erzelju in na Planini v Vipavski dolini. Zaradi nemirne situacije pa tu ni bilo tečaja. Februarja 1945 se je šola preselila v Cerkno, kjer sta bila zadnja dva tečaja med 11, februarjem in 20. marcem, ko je šola prenehala delovati.
Na tečaje so pošiljale bolničarje vse brigade, Odredi in Komande mest, ki so takrat obstojale na terenu IX. korpusa. Še iz Trsta je prišla na tečaj Albina I-Iass. Uspeh tečajev, ki so trajali po 14 dni vsak, je bil sledeč: z odličnim in prav dobrim uspehom je tečaj končalo 112 tečajnikov in tečajnic, z dobrim uspehom 79, nedovoljno znanje je pokazalo 17 tečajnikov, pet pa jih tečaja ni dokončalo. Vsak tečajnik je prejel tiskano spričevalo.
V času svojega obstoja je bolničarska šola doživela več hajk, vendar se je vedno pravočasno umaknila. Direktno napadena ni bila nikoli. Osebje šole: upravnik dr. Aleksander Gala-Peter, politkomisar Jozelj iz Ljubljane, kasneje nekaj časa pomočnik politkomisarja Sto-jan Gala, intendant Franjo Lojk iz Crnič, kuharica Anica Rupnik, kurir Telman Muralijev-Kozak, ostalo osebje Rudi Simšič in Franc Bra-tina.
carski šoli Idrijskega in Vipavsko-Goriškega vojnega področja.
V sklopu sanitetnega odseka so bila vojna področja, ki so imela sanitetnega referenta - zdravnika, premične bolnice in bolničarske šole. Komande mesta pa so imele zdravnika ali bolničarja, antiska-bične in depedikulacijske (razuše-valne) postaje.
Terensko lekarno »V-4« je do julija 1944 vodil Mr. pnarm, Anton Culot. Nato se je lekarna združila z lekarno sanitetnega odseka IX. Korpusa. Ortopedsko delavnico je vodil Franc Košar. Izdelovala je Braunove in Kramerjeve opornice, nosila in drugo.
Premična bolnica Vojne oblasti IX. Korpusa je bila organizirana septembra 1944 in je kasneje prerasla v interni oddelek (vodja Draga Svet), kirurški oddelek (vodja Nadja Pire) in depedikulacijski-antiskabični oddelek (vodja Karel Premrlj), Upravnik premične bolnice je bil dr. Anton Danev, nato dr, Stanko Pavlica, od februarja 1945 pa dr. Maks Bitenc.
Antiskabična postaja Vojne oblasti IX. Korpusa je bila v Cerknem. Upravnik je bil Janko Se-mola, politkomisar pa Jernej Ver-dinelo-Jure. Veterinarsko sekcijo je vodil dr. Edvard Križnic,
Higienska služba je imela svoje premične ekipe, ki so delovale na terenu, Za Kras, ozemlje Južno-Primorskega Odreda, in za komandi mesta Sežana in Senožeče so bile tri razuševalne postaje. Komande mest, vojnih področij in sanitetne šole so imele po eno postajo, ostale pa so bile koncentrirane na Idrijskem vojnem področju, kjer je bilo največ enot. Tu so obstojali trije razuševalni centri s 30 napravami za razuševanje. Za Brda in Kobariško so delovale premične ekipe pri komandah mest v Kojskem in v Kobaridu. Od srede avgusta 1944 do decembra 1044 je bilo razušenih 16.958 borcev operativnih enot, komand mest in vojnih področij.
(Konec prihodnjič)
ZUNI
izredno prijazni in čisti Indijanci
(Odlomek iz dnevnika prof. dr. Boža Škerlja, ko je preživel v Ameriki leto dni kot štipendist RockfcUerjeve ustanove. Cas je porabil za študij ameriških primitivnih kultur. Dnevnik je izdala Založba Mladinska knjiga pod naslovom »NEZNANA AMERIKA«)
V	Gallupu sva imela — razen sestanka z dr. Vogtom — samo en naslov: dr. Kern iz Clevelanda nama je dal pismo za Mr. Johna Thacherja, svojega sorodnika Kmalu sva ga našla; stari je omenil, da je tu nekaj Slovencev in imenoval Mr. Johna Novaka, ki da je bil prav letos'na obisku v Jugoslaviji. To naju je kajpak zanimalo in prosila sva za naslov. - O, da naju bo on peljal k njemu. V Novakovi trgovini, velikem lesnem podjetju z vsem kar spada h gradnji lesenih stavb, sta nas sprejeli Novakovi hčerki in kmalu je prišel tudi Mr. John Novak, doma iz Knezaka na Krasu. O, ta pa je zaveden Slovenec! Bolj tih je, pa zelo prijazen. V stari domovini sta bila z ženo letos prvič odkar sta tu: on že 47 let, ona 44! Tudi John je začel tu v rudniku kakor skoraj vsi Slovenci, pa se je z lastnim, trdim dolom in ženino pomočjo povzpel do samostojnega podjetnika. Vsi ga kličejo John, še otroci v okolici.
Pogovarjali smo se in glej, Mr. Thatcher, ki nama je prej zatrjeval, da zna samo še angleški, je poskušal slovenski! Pri večerji je postajal zgovornejši: bratranec da je Tavčarjevim v Ljubljani, pisatelj Ivan Tavčar mu je bil stric. O sebi ni dosti povedal, samo da je bil večkrat v Evropi — pred vojno. Po večerji naju je odpeljal spet k Novakovim, ki ne stanujejo daleč od njega (v Gallupu sploh nič ni daleč) in prišel tako z nama prvič v Gallupu v slovensko hišo. Še več, začel se je slovensko pogovarjati, in to, kar dobro!
Novakova žena je iz Savinjske doline, blizu Gomil-skega, zelo zavedna Slovenka. Povedala je n. pr., ko smo kritično govorili o raznih zahtevah in prošnjah sorodnikov iz domovine — »Well, jaz vedno pravim, Jugoslavija je pomagala, da smo ohranili svojo svobodo in da nismo trpeli med vojno, naša dolžnost je, da zdaj pomagamo « Oce Novak je zavrtel majhen film s slikami iz Slovenije m Jugoslavije ter (kar me je bolj zanimalo) posnetke indijanskih skupin z letošnjega avgustovega »Indian Ceremoniala«. Bil je zelo prijeten večer in končno naju je gospa Novakova povabila, naj bi stanovala pri njih, ko se vrneva iz Fence Laka, kamor bi morala naslednji'dan z dr. Vogtom. Mr. Thatcher pa je rekel, naj ga v ponedeljek zjutraj pokličeva, da naju popelje v Keams Canyon, kjer je upravno središče rezervacije Hopijev — torej boni vendar lahko obiskal Hopije na njihovem ozemlju!
V	soboto zjutraj naju je dr. Vogt še pred določeno uro prišel iskat v hotel. Mlad fant v delovni obleki s širokim klobukom, dobro zmečkanim. In tako sva spoznala pri zajtrku enega najboljših prijateljev tu v Ameriki. Prišel je tudi oče Novak; zmenili smo se, da bo vzel najino prtljago kar v svojo hišo, midva pa sva z najmanjšim kovčkom stopila na majhen poltovorni avto in se odpeljala v Vogtom v — Zuni! Izpolnitev ene mojih davnih želja se mi je bližala s hitrostjo kakšnih 70 milj na uro. Vreme ni bilo najbolj še. Proti poldnevu smo po slabi cesti, ki ni bila boljša od naših povprečnih, prispeli v pueblo Zuni, kjer živi kakšnih 300 Zunijev. Bili smo povabljeni na kosilo pri Indijancih, pri izredno prijaznih in čistih ljudeh.
Tudi Zuni so poljedelci, ki živijo na svoji zemlji že mnoga stoletja ob svojih obredih in svoji kulturi ter sprejemajo od belcev samo to, kar se jim zdi koristno in. kar ne kvari njihove kulture. Bili smo v hiši Oskarja Gašperja ali bolje njegove žene Josevite, očitno dobre matere in dobre kuharice. Oskar je majhen človek in govori kar dobro angleški, medtem ko mati Josevita ne zna. Med seboj so člani družine govorili dosledno le svoj prijetno zveneč jezik zuni. V hiši je pravkar tudi zet, čistokrvni Zuni, ekonom, ki je končal univerzo v Albuquerqueu; zelo razgledan in zelo čeden mlad mož. Dasi mu je šele 27 let, je že četrtič poročen. Ne čudimo se: poroka je lahka stvar: mož se preseli v hišo izvoljenkine matere, če ga tam trpijo, če pridno dela in če se z izvoljenko ujemata, ostane. Razporoke so prav tako lahke in neformalne. Zena, dekle in njeni otroci imajo vedno zavetje v hiši svoje matere, kajti tu je še živ matriarhat, Vprašanja nezakonskih otrok ni. Ce mož tašči ali ženi ne ustreza, če je len ali če pije, ga kratko malo spodijo od hiše in hči se bo kmalu spet poročila. Zena mladega zeta matere Josevite je bila' pravkar na porodu; rodila je deklico in vsi so bili srečni. Kako bi jo klicali? Pri kosilu smo o tem govorili in dr. Vogt je predlagal, naj jo kličejo po njegovi ženi, Naeen. Prav — po kratki debati so vsi soglašali, da je to dobro in lepo ime in punčka je tako v svoji odsotnosti in odsotnosti matere dobila ime.
V	hiši je zelo čisto, le oče Gasper je pepel svoje cigarete otresel na linolejska tla in končno tudi pohodil ogorek kar v dnevni sobi (pa to se dogaja tudi drugje). Miza je bila pogrnjena čisto po ameriško in tudi hrana je bila nekako ameriška, le bolj ostra. Sol se podaja v odprti posodi in jo jemlješ kar s prsti. Beli kruh je bil pečen popolnoma pa naše in najboljši, kar smo ga jedli v Ameri-riki, le slan ni bil; tudi kruh si namreč soli vsakdo sam po svojem okusu. Svojčas so delali koruzen kruh v obliki majhnih ploščatih hlebcev. Pekli so ga in ga še vedno pečejo v krušnih pečeh, ki se vidijo kakor čebeljnjaki (panji) iz gline (adobe); navadno jih je 2 do 5 pri vsaki hiši.
Druga hči, Amy, katere moža so pred kratkim spodili iz hiše, ker ni delal, je prav dobra srebrarka in nam je tudi pokazala svoje izdelke iz srebra z vloženim tirki-zom ter naprave za delo, ki so danes že modernizirane z elektriko. Pred nekaj leti so tu namreč napeljali elektriko in tako imajo danes Zuni tudi električne gospodinjske stroje in radio. Razen tega so sprejeli tudi traktorje in razne nasvete glede uspešnejše živinoreje. Vendar n. pr. niso dovolili avtobusne proge in letališča na svojem ozemlju, ker bi to nevarno povečalo stik s tujo kulturo; tega ne želijo. Pač pa so dovolili postaviti na vrh bližnje »svete« mese* svetilnik za letala.
* posebna oblika hriba, katerega vrh je raven kot miza.
(Nadaljevanje na 11. strani)
VZGOJNI PROBLEMI:
»Boš videla, mama, da bo v nedeljo deževalo in ne bomo mogli na izlet.« — Ali je vaš desetletni otrok res zmožen takega razmišljanja? Ce je, potem ga malce zaskrbljeno opazujte. Mogoče je to posledica tega, ker mu je nedavni izlet popolnoma pokvaril dež, morda pa je otrok v resnici pesimist.
Vprašanje »Ali poznate desetletne pesimistov« zveni sicer nekoliko nenavadno. Toda žal je res, da včasih slišimo otroke takole govoriti: »Snov bom že ponovil, pa bom kljub temu med zadnjimi.« — »Prepričan sem, da sem ga pri zadnji šolski nalogi pošteno polomil.« — »Če bom šel z drugimi k prijatelju, me bodo gotovo z.opet odrivali.« — Naravna posledica tega trdovratnega prepričanja je seveda ta, da so taki otroci zares v šoli zadnji, v družbi pa osamljeni.
Če starši take otroke še podpirajo v njihovem pesimizmu, potem se v otrocih počasi razvijajo občutki manjvrednosti, ki jih je vedno teže izkoreniniti. Take otroke bo • mo slišali tožiti: »Vse mi spodleti, za nič nisem, nihče me ne mara,« in podobno. Taki otroci so celo v nevarnosti, da se jih polasti misel, da jih vedno kdo preganja in ovira pri vsakem njihovem hotenju. Za otroka vsekakor ni normalno, da že v naprej predvideva smolo, oziroma nesrečo. Popolnoma zdrav in pravilno vzgojen otrok mora biti brezskrben in se veseliti življenja. Otrok, ki se življenja boji in sluti povsod nesrečo, se počasi spreminja v nergača.
Kje je izvor pesimizma?
V	slabih izkušnjah. V svojem življenju, čeprav kratkem, je lahko prestal otrok marsikatero bridkost, ki se zdi staršem malenkostna. Toda le spomnimo se svoje lastne mladosti: pričakovani prijatelj nas ni obiskal, starejši brat ali sestra nam je podrla stavbo iz kock ali kart, oče je pozabil prinesti obljubljene igrače, zboleli smo tik pred odhodom na počitnice itd. Pri otroku, ki že samostojno misli, lahko taka navidezna malenkost zbudi misel, da je svet slab in da se pričakovana sreča ali želja ne bo nikoli uresničila.
V	značaju. Poznamo srečne ljudi, ki se jih žalost ne prime. V dveh minutah vse pozabijo in preidejo k drugi stvari. Za otroke, ki so povsem sproščeni, ni nevarnosti, da bi postali pesimisti. Ogroženi so le tisti otroci, ki stvari nikakor ne morejo pozabiti, primerjajo in tuhtajo v nedogled, pa tudi taki, ki so precej občutljivi in nekoliko »divji« in na katere vplivajo dogodki premočno. Naj bo pesimist otrok ali odrasel, vsekakor je to znamenje, da je preveč občutljiv. Če je otrok utrujen ali slaboten, se teže bori proti vplivom pesimizma. Če je otrokova slabost prehodna in je samo posledica bolezni, bo bolje, ko se mu povrne življenjska sila. Toda slabost je
lahko tudi trajna, otrok podeduje šibko življenjsko silo prav tako kot podeduje svetle lase. Tak otrok je naravno nagnjen k temu. da se boji zunanjega sveta in lastnih neuspehov.
V vedenju staršev. Ta vzrok je morda najvažnejši. Celo ponovne slabe izkušnje ne zadostujejo, da spremene otroka v pesimista, če ne bi teh slabih izkušenj podpirali tudi starši, predvsem »dobri« starši.
Oče, ki je sicer dobrosrčen in ima tudi dobre namene, želi, da bi bil njegov sin vedno prvi v šoli. Kakšna je posledica? Po hiši se ves ljubi dan razlega: »Tepček, v tvojih letih sem bil vedno prvi. Če bo šlo tako naprej, ne boš za nobeno rabo.« In podobno. Njegov sin na to že dalj časa reagira z lenobo. Nima več zaupanja v lastne sposobnosti in v možnost uspeha. Čuti se osamljenega, morda se celo zaveda, da se mu godi krivica. In zato se mu zdi v življenju vse tako črno, brezupno.
Mati, ki je sama črnoglede narave, misli, da je njena dolžnost opozoriti hčerko na vso grdobijo in žalost v življenju, Hči mora poslušati dan za dnem: »Boš videla, življenje ni roman ... Srečni smo lahko, da nam ne gre še slabše.. . Ljudje so zlobni.. . Moški so egoisti ,.. Srečnih zakonov sploh ni ...« Posledica je, da stopi hčerka v življenje vsa zmedena in preplašena.
Kako naj popravimo pesimizem?
Pesimizem pri otroku je vsekakor vzrok za vznemirjenje, je bolezen, ki jo moramo resno in skrbno zdraviti. Kako naj to storimo?
Nadzorujmo lastno vedenje. Če
bo našel otrok v nas zanesljivega prijatelja in ne prestrogega sodnika, bo manj verjetno obtoževal ves



Temno krilo, športna bluza in usnjen pas, vedno moderno in prijetno oblačilo
Zdravniški kotiček
KAKO NASTANEJO LEDVIČNI KAMNI
Večji del hrane, ki jo zaužije človek, izkoristi naše telo s prebavnimi organi, neprebavljive pa odstranjuje organizem iz telesa preko ledvic s sečjo. V seči so tudi razne soli in druge mineralne in organske snovi, ki jih vsaK dan izločamo. Če pa spričo kake slabosti ledvice ne morejo izločiti neprebavljivh snov iz telesa, potem se le-te kopičijo v krvi in zastrupljajo organizem. Vsekakor pa je mogoče z določeno hrano in dieto vplivati na to, da ponovno vzpostavimo normalno ravnovesje v izmenjavi snovi, ki utegne povzročiti nastanek peska, blata ali neposredno kamnov (kalkulus) v ledvicah.
Na nastanek ledvičnih kamnov vplivata predvsem dva činitelja:
Splošni činitelj je v hrani, ki povzroča kalkulozo (preveč enolična, zelo mastna, mnogo sočivja in sadja zelo malo mesa), posebno če s to hrano pijemo alkalne pijače. Drugi vzrok nastanka ledvičnih kamnov so lokalni pogoji, in sicer v ledvicah samih ali v mehurju. Dalje povzroči kalkulozo infekcija sluznic črevovodov
(v seči najdemo bela in rdeča krvna telesca) in zastoj seči. Ta zastoj je posledica organske motnje, nastane pa tudi takrat, če človek dolgo časa leži.
Skratka, nastanek kamnov povzročijo mnogi činitelji, zato pa so tudi kamni različni po obliki in barvi, pač v skladu s tem, kakršna je njihova sestavina. Tako so na primer kamni, ki so nastali iz sečne kisline in urata rdečkasti ali temnordeče barve, medtem ko so fosfatni ali olcsat-ni kamni belkasti. Cesto pa nastanejo kamni s kopičenjem plasti različnih sestavin.
Kamni, kakršnikoli že so, so lahko ovira za normalno odtekanje seči. Če pa so hrapavi ali ostri, utegnejo povzročiti hudf bolečine ter poškodbe na sluznici sečovoda, kjer se lahko vgnezdi-jo mikrobi in tako tudi tam ustvarjajo šibkejšo ali močnejšo infekcijo.
Tudi nekatera zdravila lahko zapustijo v sečovodih svojevrstne kamene tvorbe. To se lahko zgodi, če uživamo sočasno v večjih količinah sulfanilamide in druga zdravila. Nastanek kamnov lahko preprečimo s primerno dieto. ki nam jo predpiše zdravnik.
svet, da ga zasleduje in hoče uničiti. Ce bomo poudarjali njegove uspehe in ne samo neuspehpv, ne bo več govoril, da je zanič in da se mu sploh ne izplača kaj ukreniti. Ce ne bomo vedno ponavljali, da je življenje nekaj žalostnega, bo to redkokdaj sam občutil.
Pripravimo otroka k dejavnosti in mu dopovejmo, da se mu bo v devetih izmed desetih primerov posrečilo odstraniti zapreke in doseči zaželeni uspeh. Če bomo vodili otroka neopazno po tej poti, bodo prvi uspehi pregnali njegov pesimizem in okrepili njegove sile.
Povečajmo otrokove sile. Peljimo otroka k dobremu zdravniku, ki bo preiskal delovanje njegovih notranjih žlez. Na vsak način nam bo pomagal poiskati pravilen način življenja za našega otroka. Otrok potrebuje predvsem dovolj rednega počitka. Počitnice naj preživi na svežem zraku, pO možnosti v višini 800 do 1000 metrov. Koristilo mu bo tudi umerjeno športno udejstvova-nje. Njegova prehrana naj bo skrbno izbrana in tečna, nikdar preveč začinjena. Uživa naj testenine, riž, zelenjavo — bogato mineralnih soli, jajca, belo meso, kompote, marmelado.
Čc nam bo uspelo vzgojiti otroka v optimista, četudi za ceno velikega potrpljenja, nam bo s svojo vedrostjo bogato poplačal ves trud.
(Po članku Francozinje Rose Vincent »Rendez leur la gaieté de leur âge« — »Dajte jim veselje njihove mladosti«).
RAZPOKANE USTNICE
Razpokane ustnico navadno radi ovla-žimo s konico jezika, kar že pospešuje pokanje kože. Zvečer namažite ustne z zelo mehko in mastno Šminko ali z va-zelinom. Zjutraj isto ponovite.
KURJA POLT
Kurja polt se pojavi navadno na rokah in nogah in je zelo neestetska. Drugod izdelujejo posebno sredstvo za odpravo kurje polti. Lahko pa jo odpiavjmc, tudi tako, da kožo masiramo z oliem sladkih mandljev, nato pa umijemo s toplo vodo in milom.
Spričo modernih širokih zimskih ali jesenkih plaščev ni nujno, da nosimo pod plaščem le obleke. Prav tako imamo lahko tudi kostum. Tako je postal kostum najpriljubljenejši kos ženskega oblačila, ki ga nosimo od jeseni do poletja. Seveda se menja vrsta in debelina blaga ustvarjalci mode pa si tudi zmišljujejo vedno nove in nove oblike.
Modela, ki ju vidite na naši sliki, nosijo Italijanke.
PRIPRAVIMO NAŠIM MALČKOM POSEBNO RADOST:
Družinsko praznovanje Stow©I<etBT)© Jelke
»Tudi letos nas obišči, dedek Mraz!« je tiha ali izrečena želja vseh naših otrok, ki so si v povojnih praznovanjih Novoletne jelke, zahvaljujoč težnjam naše družbe, osvojili ta lep praznik. Dedek Mraz se je vsebinsko in oblikovno zasidral v srca naših malčkov in zavzema v neizčrpni galeriji pravljičnih osebnosti bogate otroške fantazije eno prvih mest. Dolge, tihe noči svečanega zimskega okolja pridejo do popolnega izraza mnogo bolj kot ob drugih podobnih priložnostnih praznovanjih.
Danes, deset let po vojni, ko so napredne ideje postale več ali manj lastne vsakemu našemu človeku in ko tudi družina postaja sestavni del

KAKO NA DANSKEM SKHB5JO ZA OTROKA, KI GA STARSI IZRABLJAJO. Problem izrabljanja o-trok na Danskem ni sicer poseben problem, toda vsi primeri prtdejo pred sodišče in občina prevzame skrb za otrokovo vzgojo. Imajo oa določena pravila, ki določajo, da otroci pod 14. letom starosti ne smejo biti zaposleni, niti biti za svoje delo plačani. Ce starši otroka silijo v zaposlitev, ali le vedo, da je zaposlen, so kaznovani z globo. Prav tako plačajo globo, če ne pošiljajo otroka v šolo, v hujših primerih pa preti staršem celo zaporna kazen, ki jo pa v praksi redko izvajajo.
*
SKRB ZA OTROKA V PROBLEMATIČNI ALI RAZBITI DRUŽINI NA NORVEŠKEM. Ce so starši ločeni ali ne živijo skupaj, lahko sporazumno odločijo, kdo bo skrbel za otroka in koliko mora druga stranka plačevati za njegovo vzdrževanje. Lahko pa prepuste odločitev okrajnemu glavarju, ministrstvu za pravosodje ali sodišču. Pri administrativnem ukrepanju se oblast pri odločanju, komu naj dodeli otroka, posvetuje s svetom za otroško blaginjo. Ta svet ima tudi pravico u-krepati, če zve, da starši z otrokom slabo ravnajo. V takem primeru u-vedejo preiskavo, v razgovoru z o-trokom in s starši pa skušajo razčistiti razmere, ki so privedle do tega posredovanja.
Predvsem se poslužuje ta Svet preventivnih ukrepov, pomaga staršem pri vzgoji; če so nesoglasja v družini, postavi dom pod nadzorstvo, zagotovi denarno pomoč, hrano ali razne usluge, poskrbi, da so otroci čez dan v jaslih, otroških vrtcih, raznih centrih za oddih in podobno, Ce družini ni več pomoči, prevzame skrb za otroka Svet in ga odstrani od doma.
SOLE IN TEČAJI ZA VZGOJO V BELGIJI. V Belgiji pomagajo razni ukrepi pripraviti mlade lju-
di na družinsko življenje. Država n. pr. daje denar za razne tečaje in predavanja, počitniško pomoč pa izplačuje enkrat letno kot dodatek družinski pomoči. Namen teča:ev je, da vzgojijo dobre bodoče starše, namen pomoči pa, da gredo starši z otroki na počitnice.
V nadaljevalnih šolah so odprli posebne tečaje, v katerih pripravljajo mlada dekleta na dolžnosti, ki jih bodo imele kot matere. V kmečkih gospodinjskih šolah pa vzgajajo dekleta za vaj no vlogo, ki jo bodo imele kot gospodinje, zal pa take šole zajemajo večinoma le dekleta in le redko mlade moške.
Naša kuhinja
GOBJA JED ZA OTROKE
Gobe očistimo in na drobno se-! sekljamo. Na vroče olje ali drugo maščobo denemo najprej sesekljan peteršilj, nato pa dodamo sesekljane gobe. Imeti moramo močan ogenj, da jih le nekajkrat obrnemo, zamešamo vanje še rumenjak (na dve osebi enega). Vse skupaj potresemo s pol žličke moke, pri-lijemo 2 žlici mleka, prevremo in j takoj serviramo. Jed mora biti gosta kot kaša.
JABOLKA S SNEGOM
4 debela Jabolka, < dkg sladkorja, sok in lupinica od četrt limo-1 ne, 2 beljaka.
Jabolka olupimo in jih na drobno zribamo. Primešamo jim takoj limonin sok,, da ne porjavc (s 3 dkg sladkorja), odišavimo s sesekljano ali naribano limonino lu-pinlco in končno narahlo primc-i Jamo Se trd, posladkan sneg iz beljakov (sladkorja vzamemo 1 dkg od celotne količine). Jed zelo Izboljšamo, če jo potresemo s sesekljanimi orehi ali lešniki.
in najmanjša enota socialistično skupnosti, je ta skrb za naš mladi naraščaj toliko pomembnejša, saj vemo, da je vzgoja otrok najbolj odgovorna naloga sleherne družine. In kje lahko doživlja otrok praznik Novoletne jelke miselno in čustveno bolj kakor v lepem in toplem družinskem okolju? Zato je nujno, da postane Novoletna jelka predvsem družinski praznik.
Uvajanje našega novega otroškega praznika je izvajala naša socialistična družba iz leta v leto z veliko ljubeznijo, požrtvovalnostjo in ne nazadnje z žrtvovanjem velikih materialnih sredstev. In sedaj, ko je led prebit, je dolžnost družine, da s tem poslanstvom nadaljuje. Naš namen pa bo dosežen popolnoma le tedaj, čc bo osvojila Novoletno jelko sleherna družina in jo bo smatrala za družinski praznik.
Družba se ne more odreči nadaljnjemu sodelovanju z družino; z isto ljubeznijo in skrbjo kot do sedaj bo pomagala pripraviti svečano okolje, ki je pogoj za uspešno praznovanje Novoletne jelke. Kdor sc zanima za delo naših množičnih organizacij, med katerimi se odlikuje predvsem Društvo prijateljev mladine — bo z veseljem lahko ugotovil, da so zbiralne akcije, priprave za prireditve in obdarovanje siromašnih otrok v polnem razmahu. Pripravljalni odbor DPM v Kopru ima trenutno največ težav s podeželjem, kamor še ni razširil svoje dejavnosti, nima svojih članov oziroma podružnic. Zato se bo društvo oprlo v glavnem na učiteljstvo in na tamkajšnje množične organizacije, ki bodo prav gotovo tudi 'etos priskočile z veseljem na pomoč.
Ce hočemo našim otrokom že vnaprej zagotoviti čimbolj svečano in lepo praznovanje, bodo morala imc-:i tudi naša podjetja, delavski sveti in sindikalne podružnice več razumevanja za zbiranje finančnih sredstev, brez katerih bo požrtvovalnost in dobra volja članov pripravljalnega odbora zaman.
Danes, ko govorimo o zadnjih oblikah boja s starim in zaostalim — ko smo se že približali novemu in napredmu —, je tako sodelovanje nujno. Zavedati sc moramo, da za naš mladi naraščaj ni nobena žrtev prevelika — najmanj pa ob srečnih dnevih in dogodkih, kot je Novoletna jelka, ko lahko osrečimo toliko otrok.	B. Borovič
Viseče rame
Viseče rame se navadno pojavljajo pri zrlo mladih ljudeh. Za odpravo te napake je treba, da sami sebe nekoliko kontroliramo in da delamo naslednjo vujo: pojavimo se k zidu v zelo pokončni drži, tako da se ves hrbet dotika zidu, nato počasi upogibttmo kolona do počepi, ;ramo morajo ves čas ostati ravne), nato sr počasi dvigamo. To večkrat ponovimo
MEJIMO KOPER
Letni obračun plodnega: dela koprskega kluba „Jadro"
Najmočnejši in najuspešnejši jadralni klub v Sloveniji Jadro iz Kopra je imel pred dnevi redni letni občni zbor. Pred kakimi 50 člani je stari odbor poročal o delu v preteklem letu. Poročila so bila dokaj kritična, vendar smo kljub temu z njih spoznali, da je klub dosegel zavidljive rezultate zlasti na tekmovanjih. Njegovi tekmovalci so 41 krat oficielno štartali in pridobili klubu vrsto trofej. Na tekmovanju z jadrnicami tipa SLO-KA so skoraj vedno zasedli vsa prva mesta. Tudi letos so osvojili že tretjič prehodni pokal puljske regate in ga s tem pridobili v trajno last. Ti rezultati kažejo, da je »Jadro- uspešno prebrodil krizo, ki je grozila z odhodom nekaterih tekmovalcev italijanske narodnosti v Italijo.
Koprski jadralni klub šteje kakih 80 članov, povečini dijakov. Njegovo premoženje je 12 jadrnic in motorni čoln. S temi objekti, ki so povečini tekmovalni, bi klub težko številčno ojačil. Vendar na " občnem zboru so bili mnogi mnenja, da bi moral klub pritegniti v svoje vrste več mladih ljudi
Veliko so na občnem zboru govorili o potrebi gradnje novih jadrnic, kar je predpogoj za širok razmah tega lepega pomorskega športa. Pri tem se postavlja vprašanje primerne delavnice za gradnjo športnih pomorskih objektov. Stari odbor sicer je že našel strokovnjaka, ki bi jadrnice gradil, vendar je še nekaj težav glede prostorov in naročil, da bi delavnica lahko obratovala skozi vse leto. Nekateri so bili mnenja, naj bi v ta namen tudi podjetja gradila lastne jadrnice, kar nameravajo na primer začeti v TOMOSU. V zvezi s tem je sekretar brodarske zveze Slovenije Lojze Prvinšek dejal, da so organizacije Ljudske tehnike v Sloveniji odprle že vrsto delavnic, ki so se kasneje lepo razvijale in so danes vključene v gospodarsko mrežo, Vsi pa so bili mnenja, da je čimprejšnja ureditev delavnice za gradnjo in popravilo športnih jadrnic vprašanje splošnega pomena za Koper in okolico.
Drugo poglavje, o čemer so tudi veliko govorili, je jadralni dom, ki ga klub nujno potrebuje, ker zdaj nima primernih prostorov niti za shranjevanje jadrnic. V zvezi s tem je tajnik brodarske zveze Slovenije obljubil vso pomoč. Načelnik okrajnega gospodarskega sveta Vinko 2nidaršič, ki je predsedoval občnemu zboru, pa je v zvezi s tem povedal veselo vest, namreč da nameravajo v Kopru graditi velik dom, ki bo služil potrebam jadralnih klubov iz vse Slovenije. Rekel je, da bo v kratkem osnovan poseben republiški odbor, ki bo prišel v javnost s svojim programom. Kot si zamišljajo, bi v Kopru gradili dom, ki bi imel razen shramb, delavnice in društvenih prostorov tudi kuhinjo in prenočišča za 200 do 400 mladih ljudi iz vse Slovenije, ki bi v poletnem času letovali in se učili jadranja na našem slovenskem morju. Sredstva za gradnjo tega doma, to je od 50 do 70 milijonov, naj bi prispevala podjetja iz vse Slovenije v manjših obrokih.
Če bo zamisel gradnje brodarskega jadralnega doma v Kopru res realizirana do leta 1957 oziroma 1958, kot to predvidevajo, potem bo to za Koper velika pridobitev, ki
bo omogočila še večji razmah pri — znanem koprskem klubu ladro ter ostalim slovenskim jadralnim klubom.
Občni zbor so zaključili z volitvami novega odbora, ki ga bo vodil Stojan Smerkolj. sodnik okrožnega gospodarskega sodišča. Prvega predsednika koprskega kluba »Jadro- , sedanjega člana izvršnega sveta Slovenije Julija Beltrama pa so izvolili za častnega člana kluba.
B. T.
Občni zbor družine »Belih brez« v Idriji
Idrijski taborniki Družine belih brez so imeli te dni občni zbor, na katerem so se pogovorili o le-
ZUNI
izredno prijazni in čisti Indijanci
(Nadaljevanje s 7. strani)
Zuni so znani tudi po tem, da se ne mešajo z drugimi plemeni; pravijo, da je med njimi komaj 2 odstotka mešancev. Glede vere je tudi zanimivo: tu se trudijo tri krščanske cerkve za »poganske« duše Zunijev že približno petdeset let. Toda uspeh ni prepričljiv: neka protestantska ločina, ki vzdržuje tu razen cerkve še šolo in pokopališče, je namreč pridobila, reci in piši, eno družino; mormonska cerkev pa menda tri; katoliška trdi, da jih je več, pa nihče dobro ne ve koliko, kajti vsi Zuni se še vedno udeležujejo svojih domačih obredov. Zdi se, da imajo do ver belcev podobno stališče kakor Papagi, ki so rekli, ko so poslušali frančiškana in njegovega evangeljskega tekmeca, nekako tako: »Ce se beli bratje ne morejo sporazumeti, katera vera je edino zveličavna, jc ¡jae najbolje, da ostanemo pri svoji.» Omenim naj tudi, da dobi cerkev dovoljenje naselitve v kaki rezervaciji le, če najprej zgradi šolo. — V Pueblu imajo Zuni tudi bolnišnico Centrale indijanske uprave s 40 do 50 posteljami, z enim zdravnikom in z dvema ali tremi sestrami.
tošnjem delu in o prihodnjih načrtih. Člani družine Belih brez so se letos udeležili mednarodnega ta-borenja na Norveškem in v Avstriji, nad 70 pa jih je taborilo med poletnimi počitnicami v Portorožu, Razen tega so sc udeležili primorskega taborniškega zleta v Ajdovščini ob obletnici ustanovitve prve slovenske vlade ter republiškega toborniškega zleta v Ljubljani,
Med prihodnjimi najpomembnejšimi nalogami bo predvsem organizacija vodniškega tečaja ter organizacija smučarskega tečaja na Vojskem ali na Javorniku. Občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnik mladinske organizacije in Planinsega društva, ki sta želela tabornikom, naj bi se tesneje povezali z delavsko mladino in s Planinskim društvom.
Ob zaključku so izvolili nov odbor s starosto Leskovcem na čelu.
S. P.
Jej, jej, jej!
Polna ušesa sem imel strašno užaljene in kar togotne mlade mamice, ki si je onkrat dala napraviti trajno ondulacijo v Hrpeljah ali Kozini pri frizerki Milki in njeni vajenki Vojki, Trajna je bila pošteno računana in tudi pošteno plačana — 500 dinarjev je vzela Milka, 100 jih je pa navrh dobila Vojka. Je bila naša Marička še vesela, da je tako hitro prišla na vrsto in tako hitro opravila — saj do Podgorja je daleč.	__
Žalostna in togotna pa je Marička bila po treh dnevih, ko se ji je trajna na glavi »polegla« in »ulegla« — tako temeljito, da o »ondah« ni bilo nobenega sledu več. Se je zato mladi mamici zama-lo zdelo in je vzela svojega malega otročka — nc pet, ne šest — in naravnost nad Milko, naj povrne denar ali pa napravi pošteno trajno, kot je bilo pošteno plačilo — popolnoma upravičeno, kaj menite?
Tega mnenja pa ni bila Milka. Takoj je videla, koliko je ura in — napad je najboljša obramba — začela vpiti na Maričko:
»Seveda, zdaj bi rada še denar izpulila iz mene, kaj pa mislile, saj nimate pameti, kaj vas ni sram, najprej vam napravimo trajno, potom bi pa rada še denar nazaj ali pa novo trajno, saj to se pravi krasti, sram vas bodi, ja, sram naj vas bo!<
NEDELJA, ts. XII.: 8.15 Pisan spoved narodnih in popularnih umetnih zborskih pesmi: 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Naši kraji in ljudje: 15.30 Nedeljski promenadnt koncert; 16.40 Kulturno prosvetni obzornik: 21.00 Ra-cliodrama; 23 40 Glasba za lahko noč.
PONEDELJEK, 18. XII. 13.45 Zabavna glasba in objave: 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 »Kje so moje rožice . . .. in druge; 20.00 Melodije iz ritma »Ro;e Marte«; 20.40 Dalmatinske pesmi; 21.10 Glasba za vas; 21.30 Morja široka cesta; 21.45 »Stanovske pesmi« — literarno glasbena oddaja slovenskih ljudskih motivov: 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
TOREK, 20. XII.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem: 14.50 Poje moški zbor »Grafika« p. v. S. Mihelčiča: 20.00 Za-pojte z nami — program zabavnih melodij; 20.30 G. Verdi: La Traviata« opera v 3. dejanjih; 22.30 Lahka glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
SREDA, 21. XII.: 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14.45 Narodni tercet Radio Ljub-
ljana; 20.00 V dunajskem salonu; 20.40 Zagorske in prekm"rske narodne pesmi; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 — Koncerta pianista W. Kempfa: D. S. Bach: Knomatična fantazija in iuga v D molu in koralni preludij iz »Osmega korala«: 21.30 — Iz domače in tuje književnosti: Pctar Kočič »Jazbec pred sodiščem: 22,00 M. Tajčevlč »Balade Petrics Kerempuha«; 22.15 Plesna glasba: 23.40 Glasba za lahko noč.
Marički so seveda prišle solze na oči in jo jc lepo z otročičkom pobrala na postajo in v Podgorje, saj bi mogoče sicer še kdo mislil, da je res hotela koga okrasti — še sreča, da je med potjo srečala prav mene, ki sem tamkaj okoli kolovrati! in mi je zaupala svoje težave, tako da sem vsaj jaz lahko povedal štorijo o vodni ondulaciji v Kozini, ki je bila plačana za trajno in še dobrovoljni prispevek zraven!
Po dolgem času se mi je spet javil prijatelj iz Begunj nad Ccrkni-co, Pravi, da se pripravlja na eno največjih poti v svojem dosedanjem življenju, namerava namreč s samofrčem na luno. Rad bi jo poprosil, naj bi podaljšala nočno osvetljevanje Begunj ali boljše, vaških poti. ker bodo tako lahko vaščani pokazali fige električni razsvetljavi, ki že leto dni sem ona kaže fige vaščanom. kar pa sc na srečo ponoči ne vidi, ker je tema, podnevi se pa na to nihče ne spomni, celo tiste ne, ki bi morali misliti tudi »naprej«, pa jim gredo druge reči po glavi.
Mahal sem jo po cesti proti Smarjam pri Kopru — saj veste menda vsi, kje teče ta glavna ccsta. No, in v Salari sem si od vseh strani ogledal nekdanjo šolo, ki stoji tamkaj prazna in žaluje za — italijansko kraljevsko hišo! Kako pa to? I, kaj enostavno! Na pročelju sta nekoč bila vdelana dva
ČETRTEK, 22. XII.: 7.oo Pozdrav jugoslovanski ljudski armadi; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Npaveki zbori; r..00 Borbene pesmi: 15.30 Iz življenja naše armade; 10.00 Dela jugoslovanskih skladateljev: 10.20 Čestitke pripadnikom J LA ; 20.00 Zabavna glasba; 20.10 Narodne pesmi iz Slavonije: 21.00 Zabavne melodije izvajajo naši pevci in orkestri; 21.30 — Naš četrtkov operni sestanek: Na odru »Pariške Opéra Comique — la. stoletja; 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
PETEK, 23. XII.: 11.00 Šolska ura: »Drobno pismo potuje«: 11.30 Ceske narodne pesmi poje otroški zbor: 11.45 — M. Tajčevič — B. Leskovic Sedem balkanskih plesov; 13 45 Glasba po željah; 1145 Božo in Miško pred našim mikrofonom: 20,00 Priljubljene melodije izvajajo orkestri Mantovani, P. Faith, Kostelanetrz in P. Weston: 20.40 Zabavajo vas solisti in ansambli narodnih pesmi Radio Beograda: 21,00 Lahka glasba: 21,30 Naši skladatcljski portreti: Blaž Arnlč; 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba zr, lahko noč.
Slovenski izseljeniški koledar za leto 1956
LEPO NOVOLETNO DARILO ZA SVOJCE V TUJINI
Sredi novembra jc izšel Slovenski izseljenski koledar za leto 1956, ki ga ž® tretje leto izdaja Slovenska izseljenska matica za slovenske izseljenec po svetu» Izseljenski koledar, kakor tudi ilustrirani mesečnik »Rodna gruda«, sla si v treh letih pridobila številne naročnike in bralec v Združenih državah Amerike, v Južni Ameriki, v Afriki, Avstraliji 1er mnogih evropskih državah.
Tudi ta letnik Izseljenskega koledarja je uredil književnik Tone Scliškar, Obsega 228 strani in jc bogato opremljen s 178 fotografijami iz. domovine, kakor tudi iz vseh krajev, kjer žive naši rojaki. Domači avtorji so prispevali članke o političnem, gospodarskem in kulturnem življenju v Sloveniji in Jugoslaviji, v nekako polovici koledarja pn so objavljeni prispevki rojakov — izseljencev samih. Ta. ko postaja Slovenski izseljenski koledar iz leta v leto zbornik dragocenih zgodovinskih zapiskov iz življenja in delavnosti slovenskih izseljencev po vsem svetu.
Naslovno .stran, ki predstavlja na lepo modri podlagi živobarven zemljevid Slovenije, jc okusno opremil slikar Jane/ Trpin, Cena koledarju je 500 dinarjev. Naročila sprejema Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva 5/1, ki ga tudi odpošilja na željene naslove, dobite ga tudi v knjigarnah.
Slovenski izseljenski koledar priporočamo zlasti onim, ki imajo svojce in prijatelje v tujini, da jim ga pošljejo kot lepo novoletno darilo.
emblema: grb Savojske kraljevske hiše in pa fašistična butara. Butaro so svoje čase z nekakšnim orodjem odstranili, kar je tudi še prav dobro videti, potem pa se je »dleto« zlomilo in Savoja lepo naprej še dandanes »kraljuje« raz zid nekdanje šole v Salari in čaka, da pridejo ponjo iz kakšnega italijanskega muzeja, ker jih je tamkaj sicer že zdavnaj zmanjkalo!
Pa ni tista hiša znamenita samo po savojskem grbu — o nc! Jc žc dolgo prazna — pri vsem pomanjkanju stanovanj, s svojo sosedo vred — vsa je zaprta, na vratih pa je listek, ki pove, da je stavba rezervirana za tovarno ERMA v Šmarjah. Vse prav in lepo in nihče nima nič proti temu! Vsi razumemo, da je treba za uspešno delo v tovarni strokovnjakov, ki bodo pognali v tek proizvodnjo. Ne razumem pa jaz, Vane, kako da se še mnogi člani delovnega kolektiva te tovarne vozijo iz Kopra in od drugod na delo v tovarno, ko pa na listku piše, da jc tovarna to bivšo šolo v Salari in njeno sosedo »okupirala« žc avgusta meseca!? In da je bilo medtem že kdovekolikokrat v stavbo nasilno vdrto. da vrata plahutajo in dež zamaka in burja vleče po veži docela pozabljene hiše — nc, tega pa nc morem razumeti!
Pa šc drugič spet kaj, do tedaj pa lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
OBVESTILO
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOPER
OBVEŠČA VSE URADE, USTANOVE IN KRAJEVNE URADE, DA SO URADNE URE ZA SPREJEM STRANK VSAK PONEDELJEK, SREDO IN PETEK OD 9. DO 12. URE.
MATIČNI URAD PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU V KOPRU SPREJEMA STRANKE VSAK DAN OD 9. DO 12. URE GORNJA NAVODILA VELJAJO OD 1. JANUARJA 1955 DALJE
ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI IN PREMIČNINAMI
Ljubljana, Tavčarjeva ulica št 6
TELEFON 21-011
VAM NUDI V PRODAJO IN NAKUP V RAZNIH KRAJIH,
naseljih in zaselkih Ljudske republike Slovenije in v drugih republikah FLRJ razne nepremičnine kakor; VILE, HlSE ter posamezne dele stanovanjskih hiš in etažna stanovanja, posestva, stavbne parcele, gozdove, večje in manjše komplekse zemljišč, kakor tudi vse premičnine; razne tehnične predmete, obrtne in industrijske stroje itd.

All veste, kje leži republika Maluku? Nikar je ne iščite! Niti v najnovejših političnih priročnikih ni zabeležena, kajti republika Maluku je menda v zgodovini človeštva prva državna tvorba, ki je vzniknila brez revolucije, brez prelivanja krvi in posredovanja OZN — porodila se je namreč v glavi dr. K. Nikljuluwa, trgovca z znamkami iz New Yorka, človeka nadvse bujno fantazijo. Torej republika Maluku ni odkritje, temveč iznajdba.
Zanimalo vas bo, kako je prišlo do ustanovitve te republike.
Šefu Filatclistične komisijske hiše v New Yorku,. največje firme te vrste v ZDA, se je nedavno tega predstavil dr. K, Nikijuluw kot »opolnomočeni zastopnik republike Maluku pri OZN« in naročil za maluško republiko — reci in piši — 37,000.000 pisemskih znamk, različnih oblik in vrednosti. Povedal je, da leži omenjena republika vzhodno od Celebesa, v sestavi otokov Ambon, Buru in Ceran, ki so se nedavno tega odcepili od republike Indonezije. Pojasnil jc še, da bodo znamke veljavne le v notranjem prometu in da je finančna plat tega naročila že urejena s samo republiko Maluku .. .
Sef, ki je bil presenečen s tem obiskom, je v dobri veri, da so v ozadju koristi cele republike — naročila potrdil.
Takoj za tem je bilo naročilo posredovano avstrijski državni tiskarni, ki tiska znamke že dolga leta.
Zamislite si veselje filatelistov vsega sveta, ki so obogateli svoje zbirke z novimi, prekrasnimi znamkami vseh mogočih oblik, vrednosti in barv, z vzorci eksotičnih rib, pisanih ptic in metuljev!
Toda prekmalu je bilo konec tega veselja. Nemškemu zoologu dr. w. B, Sachsu, so se zazdele podobe na znamkah malušlce republike čudovito znane. Kje neki je že videl vzorce teh slik? Po temeljitem razmišljanju se je spomnil na knjigo »Eksotični akvarij rib«, ameriškega znanstveni-
ka Williama T. Inncsa, Jo polskn' In našel; vsi vzorci na znamkah mu,tiske republike so bili namreč kopirani iz omenjene knjige. Torej falsifikat!
.lasno — vsakega filatelista ponarejanje znamk zelo prizadene. Dr. Sachk je vso zadevo prijavil Združenju filatelistov — najvišji organizaciji te vrste na svetu.
Medtem pa so se na istem forumu zbirala obvestila raznih zbiralcev znamk iz vsega sveta, da v nobenem političnem priročniku ne najdejo republike Maluku, drugi zopet, da ta državna tvorba sploh nc obstoja.
Tako so prišle skrivnostne znamke, od katerih niti ena ni bila žigosana — v preiskavo. Isto usodo so doživeli
Ceram, Buru in Ambon: ozemlje, ki je obstajalo v domišljiji dr. Nikijuluwa
podjetniki Filatclistične komisijske hiše v New Yorku in — ne nazadnje — tudi trgovec z znamkami, iznajdi-telj in oče republike Maluku — dr. K. Nikijuluw.
Starost očeta vpliva na spol novorojenčka
Z analizo statističnih podatkov so v zapadnih državah ugotovili, da na spol otroka vpliva predvsem očetovo starost. Kolikor mlajši je oče, več možnosti je, da dobi sina, nasprotno pa se s starostjo moža veča število otrok ženskega spola. Matere pri tem nimajo »odločilne besede«.
Po principu televizijske tehnike so izdelali v San Frančišku praktičen telefon, ki prenaša sliko obeh govorečih na poseben zaslon kompliciranega telefonskega aparata. Na sliki vidimo televizijskega strokovnjaka Noela Porterja v razgovoru z več kot deset kilometrov oddaljenim županom nekega mesta. Toda vsi poslovni Amcrikanci niso sprejeli z enakim veseljem tega nadvse praktičnega in koristnega izuma. Imajo pač razne pomisleke, če se ne bo na zaslonu prevečkrat pokazala razkačena i:i zahtevna žena, kar jih bo oviralo pri delu . . .
Kmalu po postala stvarnost astronomska opazovalnica na Golovcu, za katero sta dala pobudo akademika A. Peterlin iz Ljubljane in Pavle Savič iz Beograda. V kupoli in treh paviljonih bodo našli pomoč pri svojem delu ne le astronomi, marveč tudi geodeti, rudarji, geologi in drugi. Danes nam pošiljajo podatke o morebitnih potresnih sunkih v naši državi beograjske in zagrebške seizmogragske postaje. Zdaj pa bo dobila seizmografe z urami tudi Ljubljana v okviru velike opazovalnice na Golovcu. Tu bo med drugim tudi kronograf, sinkronizirana ura, ki bo dajala ljubljanskemu radijskemu oddajniku točen čas. V gibljivi kupoli s premerom 6 m in vrhno odprtino 1,6 m bo montiran 3 m dolg refraktor z objektivom debeline IG cm.
Najstarejši ribiči na svetu
so gotovo ribiči ob nekem zalivu v Kanadi, ker je razlika med plimo in oseko velika, včasih kar 25 metrov. Tam so namreč razpeli ribiči mreže kar na suhem. Ko nastopi plima, pridejo mreže pod vodo in seveda pridejo z vodo do mrež tudi ribe. Ko pa voda nenadoma vpade,
obvisi veliko rib na mrežah, podobno kakor ptice, kjer jih lovijo z mrežami. Tedaj pridejo ribiči«, po navadi z vozovi, poberejo ribe. a morajo zbežati precej urno, kajti kakor voda hitro vpade, se tudi hitro povrne. Gorje onemu, ki ga zaloti v blatu, ko ne more teči niti plavati.
Natrij za nove tehnološke postopke
V novi tehnologiji kovin je postal natrij važno redukcijsko sredstvo. To velja posebno za pridobivanje kovin titana, molibdena, cirkonija, torija, urana itd. Trenutno je natrij najcenejša neželezna kovina in stane nekaj manj kot aluminij. Pri pridobivanju omenjenih kovin ga uporabljajo za redukcijo njihovih kloridov. Pri valjanju titanovih in hafnijevih pločevin uporabljajo natrijev hidrid za odstranjevanje ogo-rine. V atomskih centralah služijo številne zlitine prenosu toplote.
■vt
M
Daleč za nami so časi, ko je imel pilot v letalu le kompas, merilec za olje in »dobro srečo«. Od takrat se je število naprav v letalu tako zelo povečalo, da so pogosto že nadležne pilotu in celo konstruktorjem. Prvemu namreč zmanjšujejo pazljivost, konstruktorji pa vedno teže najdejo prostor, kamor bi lahko smiselno namestili te števične merilne naprave.
Zdaj pa so iznašli Britanci nov način letenja in kaže, da se bo stanje izboljšalo. Za varnost tega novega načina letenja je potrebno vsega skupaj osem pokazateljev, ki
F i s ma
Poštne znamke republike Moluku, ki v resnici ne obstaja
/
Starejši ljudje se vedno bolj pritožujejo, da se mladina danes vse premalo pogovarja med seboj. Iz zadnjih podatkov neke statistike Združenih narodov pa je razvidno, da si ljudje vedno bolj dopisujejo. V zadnjih letih je naraslo število pisem posegno v Nigeriji, kjer so ■ljudje napisali sedemnajstkrat toliko pisem kot leta 1932.
Med Evropejci napišejo največ pisem Belgijci (po 210 pisem na leto), nato Švicarji (200), povprečen Anglež pa 165 pisem.
pa združujejo lastnosti šestnajstih merilnih naprav. Pri izdelavi tega sistema so prav posebno pazili na varnost in pri vsaki napaki pilota ali strojev se prižge alarmna svetilka. Letenje s takšnimi napravami je od vzleta pa do pristanka skoraj popolnoma avtomatično. Pilot lahko že v naprej določi smer in višino letenja.
Strogo j'e prepovedano
V Zapadni Nemčiji je lastnik nekega gozda mislil, da mu bodo ljudje brez drv očistili gozd in je dal nabiti na rob takle oglas: »Dovoljujem pobirati suho listje, veje in ostale odpadke.« Toda nihče se za gozd ni zmenil. Ko pa je nabil tablo, kjer je najstrože prepovedal pobrati vsak list s tal, je bil gozd vedno čist. . .
Otrokove igrače naj bodo odraz resničnega sveta, pravijo pedagogi. Konstruktorji so upoštevali te nasvete in iz serije takih igrač vidimo na sliki vrtni helikopter, s katerim si lahko privošči nadebudni sinko, da se »sprehaja« nad nizkimi griči med vrtovi v bližini hiše. »Igrača« je izdelana po istih načelih kot pravi helikopter; sedež ima iz platna, vozilo pa upravlja s krmilom, ki obrača istočasno zadnje kolo in sprednja dva
Prvo padalo v zgodovini je uporabil Sébastian Lenoirmand leta 1783, ko je skočil z laboratorija v Montpellieru v Franciji. Dve leti kasneje je Jean Pierre Blanchard spustil z nekega balkona psa v padalu. a ko je isto preizkusil sam, si je zlomil nogo. Prvi je uspešno skočil s padalom iz balona André Garnerian leta 1797.
. . . modernejša evropska knjižnica je v Berlinu. Ima 600.000 zvezkov in je tako urejena, da lahko sprejme zelo visoko število bralcev.
. . . dražja francoska knjiga je mapa z reprodukcijami freske »vila elektrika«, ki je izšla lani v Parizu. Nikar ne mislite, da je to kak »špeh«, saj ima samo deset listov v velikosti 100x60 centimetrov. Reprodukcije so v 23 barvah. Stane Da »samo« 140.000 frankov.
Oba sta bila razburjena; zdelo se je, da se je med njiju vrinila grozeča prikazen njune krivde. Pa če se otrok rodi živ? . . . Zdaj Nelletta ni več dvomila. Čutila je njegove utripe in njeno zločinsko upanje je izginjalo.
Skrajna trmoglavost skope ženske, ki je bila nezmožna izpovedati krivdo za ceno svojega bogastva, jo je privlekla do drzne odločitve za zločin.
Nemogoče je bilo izročiti novorojenčka kaki dobri ženski v eno izmed vasi v okolici Albulere. Paziti bi morala na dojiljo, na bistroumnost sovražnikov in celo na krhko previdnost njiju samih, ki bi se ob njunih roditeljskih čustvih navezala na bitje ter se s tem postavila v nevarnost, da razkrijeta skrivnost. Nelletta je modrovala z odvratno logiko, občudovala vreče riža, ki so se kopičile tudi v njenem prizidku. Niti misliti ni bilo na to, da bi lahko skrivala otroka v Valenciji, kajti Sammaruca bi ga odkrila tudi v peklu, čim bi ga zasledila.
Nelletta je zapičila svoje zelene, od tesnobe in strahu razprte punčke'v ljubimca. Novorojenčka bosta morala prepustiti božji milosti. Opogumiti se morata. Trenutki nesreče ustvarjajo ljudi. Ponoči ga bo Tonet odnesel v mesto, pustil ga bo na ulici, na stopnišču kake cerkve, kjerkoli.
— Valencia je tako velika , . , Nihče ne bo odkril staršev! . , .
Nečloveška mati je po tem predlogu skušala najti nekaj olajševalnih okoliščin za to podlo dejanje. Kdo ve, morda pa bo to sreča za nedolžno bitje!. Ce pa bo umrlo , . . bolje zanj! ... Ce bo živelo, bo lahko še prišlo v dobre roke. Morda mu je namenjeno bogastvo . . . Toliko je na svetu izneuadenj! V davnih časih so kraljevi sinovi in nezakonski otroci pastirjev, ki so jih zapuščali v gozdu, da bi jih volkovi
požrli, postali velike osebnosti. Tudi v otroških pripovedkah je nekaj resnice.
Tonet je z grozo poslušal. Hotel je oporekati, a Neliettin bliskovit pogled je zlomil njegovo krhko voljo. Sicer pa je tudi sam gorel od lakomnosti. Smatral je za svoje vse, kar je bilo Nellettino, in upiral se je misli, da bi moral karkoli deliti. Ker je bil neodločen, je bil nedejaven, in je zaupal v bodočnost. Konec koncev primer ni bil ravno tako brezupen. Pomislil bo in skušal zadevo urediti. Kdo ve, če mu ni njegova zvezda prihranila prijetno presenečenje za zadnji trenutek.
Živel je mirno in brezskrbno in puščal času, da je tkal svoje, ne da bi se brigal za Nellettine zločinske načrte.
Zdaj je bil zavezan za celo življenje. Ona je sestavljala njegovo družino. Gostilna je bila njegovo ognjišče. Z očetom je bil pretrgal vsako vez tisti dan, ko je ponovno prestopil prag te hiše. Njegovo priležništvo ni bilo za Tona nobena skrivnost, saj ga ni po cele tedne in mesece videl doma. Oče ie imel s sinom kratek in žalosten pogovor. Tonetovo obnašanje je onečaščalo ime Palomov, Tono ni mogel dovoliti, da bi se o njegovem sinu govorilo kot o človeku, ki javno živi z žensko. Ker pa mu je to nečastno življenje, daleč od družine, kateri ni niti malo pomagal, godilo, si bosta torej tujca! . . . naj ve, da nima očeta, da ga je izgubil in da ga bo mogel najti samo tisti dan, ko si bo spet pridobil dobro ime.
I.ovci so se pozdravljali in hitro odhajali. Nekateri so prespali v vasi in so zjutraj odhajali na lov, drugi pa. ki so bili bolj navdušeni, pa so odhajali takoj na kraj lova.
— Naprej ... Srečno, pa veliko zabave!
Tonet je bil zapustil vasico. Med delitvijo lovišč ga jo popadla velika tesnoba. Nikakor ni mogel pregnati iz sebe podobo Nellette, ki je tam v Palmaru koprnela v groznih bolečinah brez sleherne tolažbe in v neprestani nevarnosti, da jo njeni sovražniki odkrijejo.
Te muke ni mogel prenesti, zato jc zapustil dvorano, odločen, da se za vsako cent» vrne v Palm ar.
Blizu knežje hiše v bližini gostilne je našel lačnega in žejnega Sangonero.
Tonetu se jc poblisnilo, da bi na svoje mesto postavil postopača, toda tega je ta predlog bolj začudil, kakor pa župnikovo povabilo, da bi v župni cerkvi enkrat pridigal.
Poklic veslanja mu ni šel v račun; pri tem se ni dalo prav nič pomagati. Z druge strani pa je Tonet do pičice natanko poznal pomisleke tega človeka, ki jc trdil, da je delo sam hudič iznašel.
Toda Kubancu, ki se jc tresel od nemira, ni bilo prav nič do poslušanja neslanega Sangonerovega modrovanja. Odklanjanja ni trpel. Ali hoče, da ga ozdravi njegove budalosti s tem, da ga brcne v kanal? .. . Prijatelje spoznaš v težkih trenutkih. Je znal ali ni znal ravnati z veslom, ko je kradel jegulje v mrežah redolinov? Sicer pa je tu krasna priložnost, da se najé, če se bo poslužil vseh zalog gospoda iz Valencie.
Ko je videl, da je potepuh pri vsem tem Se vedno neodločen, ga je prepričal s pomočjo komolcev.
Tako sta dosegla lovcev čoln in tam jc Tonet razložil prijatelju, kako naj se obnaša pred gospodom iz Valcncije; čim bo ta prišel, mu mora reči, da je Tonet nekoliko bolan in da ga je prišel on zamenjat.
Sangonera še ni utegnil odgovoriti, ko je Kubancc že skočil v čoln in veslal na vse kriplje.
Pot je bila dolga, saj je moral prevoziti celo Albufero. in zraven vsega ni pihal najmanjši vetrič.
Priganjala ga je nedoločna bojazen, zato je potiskal svoj čoln naglo, da je drsel po gladki gladini jezera, kjer so odsevale zvezde.
Polnoč je že odbilo, ko jc dospel v Palmar. Bil je utrujen. roke so mu bile težke. Upal je, da bo našel gostilno pogreznjeno v pokoj in da se bo lahko kar z!eknil v posteljo.
Ko je privezoval čoln prav nasproti gostilne, ki je bila zaprla in spokojna kot vse ostale hiše, je zagledal snop rdeče svetlobe, ki je silil skozi vrata.
Nellettina teta mu je priüla odpirat. Pomcžiknila mu je in mu pokazala na nekaj oseb, ki i.o sedele ob ognjišču. Bili so kmetje, doma iz okolice Sueve, ki s»» bili prišli, da se udeleže lova. Sami stari odjemalci, ki so imeli po kaj zemlje v bližini Salera, katerim je bilo nemogoče odkloniti, ne da bi s tem dali povod za sumničenja. Povečerjali so bili in zdaj so spali zraven ognja in čakali, :la se zdani.