Leto XIX., št. 2S1
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7«
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Llabljaaa, petek 28. oktobra 1938
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina	mesečno Din 25.—»
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon SL 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Obnova irskega problema
Pred nekaj dnevi je de Valera imel z vodstvom svoje stranke posvetovanje, na katerem so sklenili pričeti novo kampanjo za združitev obeh delov irskega otoka, avtonomne Irske in Ulstra.
Sklep se je začel takoj izvajati. Ze par ur po seji je podal de Valera izjavo dopisniku Hista Evening Standard ter v njej napovedal novo akcijo, ki naj dovede do združitve Irske in U!stra. Posebno važna je njegova utemeljitev, v kateri se sklicuje na splošni evropski položaj, ki da zahteva odločitev o osnovni irski zahtevi. De Valera je napovedal pogajanja z britansko vlado. Povsem določno se vidi iz vsega. da je pričakovati zares daljše akcije s ciljem, da se uspešno izvede stari irski program- S tem se postavlja pred vlado Velike Britanije irski problem sicer v novi obliki, toda s staro trdovratnostjo in zapletenostjo.
Na prvi pogled se vidi, da je de Valera izrabil ugodno konjunkturo mednarodnega položaja za pokrenitev nove kampanje. Tudi če ne bi v intervju-vu posebej opozoril nanjo, bi bilo očitno. da ga je vzpodbodla na akcijo sedanja mednarodna situacija, kajti Velika Britanija se vrača na svojo fatalno nalogo* da se kljub svoji miroljubnosti loti oboroževanja v črednem obsegu. Obramba britanskega otočja T.a suhem, na morju in zlasti v zraku zahteva kategorično, da se raztegne tudi na Irsko, da se tudi ta otok vključi v celotni britanski obrambni sistem. Neurejeno razmerje z Irsko, ki bi ?.a hrbtom Britaniji ustvarjalo nezasigu-rane razmere na večno zelenem otoku, bi bilo vsekakor nekaj nemogočega. Ko se je začela ostriti napetost med političnimi tabori v Evropi, je londonska vlada smatrala za primerno in potrebno, da likvidira poglavitne spore z Irsko, pa da med drugim potegne zadnje britanske oborožene sile z irske obala. Te koncesije naj bi služile za uvod v pogajanja, ki naj dokončno uredijo tudi vprašanje bodoče obrambe irskega otoka, zlasti pa sodelovanja med angleško in irsko oboroženo silo. Pri tem pa je ostal nerešen oni problem, ki ga smatra de Valera za največjega, to je priključitev Ulstra k Irski.
V	diskusiji, ki se je dosedai razpletla med Dublinorn, Belfastom in Londonom, so se pokazali obrisi, kako si de Valera predstavlja priključek Ulstra. Irski voditelj meni. da bi se mogla združitev najbolje izvesti na ta način, da bi Ulster kratkomalo ohranil svojo sedanjo avtonomijo, pri čemer bi one zahteve, ki jih ima sedaj urejene v okviru britanske skupnosti, prenesel na Irsko Ulstrski poslanci- ki sedaj sedijo v londonskem parlamentu, naj bi se preselili v dublinskega. Z drugimi besedami rečeno: kakor je Ulster sedaj samostojna edinica v Angliji, tako naj bi postal za bodoče v združeni Irski
Toda sprejemljivost take zamenjave »okvira« je videti preprosta le na videz. Zakaj v resnici ima uisterska avtonomija razmeroma majhen obseg in zelo veliko je stvari, ki jih ima Ulster skupne z Anglijo in Škotsko- Ulster nima sam zase niti gospodarske uprave niti davčne zakonodaje, niti poštnih in trgovskih zadev, kai šele oboroženo silo, carino ali zunanja zastopstva. Samouprava Ulstra je j ako omejena in se niti od daleč ne more primerjati z dominionsko samostojnostjo. Ako bi se združili Ulsterci z Irsko v enoto, ne bi tedaj menjali samo okvirja, marveč bi poglavitno svojo upravo in zakonodajo morali podrediti Irski in se sprijazniti stem, da bi jim poslej krojili usodo v Dublinu. Ulsterci kot zvesti podaniki angleške krone pa ne marajo slišati o tem da bi imeli v Bel-fastu namesto guvernerja, ki predstavlja kraljevsko oblast, irskega repre-zentanta iz Dublina, kjer krona sploh nima več svojega zastopstva. Onih trinajst poslancev, ki jih Ulster voli v angleški parlament, bi res ne bilo težko podati v Dublin, toda z njimi bi se podvrgli irsiki zakonodaji, kar se jim zdi tem bolj nemogoče, ker so Irci katoličani, Ulsterci pa vneti protestanti. K temu pride še odpor, ki izvira iz socialne ter gospodarske strukture; samo četrtina prebivalstva v Ul-stru se peča s poljedelstvom in industrija je tu poglavitna gosnodarska panoga, dočim je položaj na Irskem ravno obraten.
V	taki situaciji si je težko predstavljati pota, ki bi mogla voditi do kompromisa. Ko je pred nekaj meseci de Vaiera na veliko postavil svojo zahtevo po združitvi, je ulstrska vlada v odgovor nemudoma razpisala nove volitve. ki naj bi imele značaj plebiscita. Prebivalstvo se je zares z veliko veči-
NOVA POTA FRANCOSKE POLITIKE
Velik Daladierov govor na kongresu francoske radikalne stranke
Prelom z ljudsko fronto
Marseille, 27. okt. w. Danes je bil oficielno otvorjen 35. kongres francoske ra-dikalno-socialistične stranke. Otvoritveni seji je prisostvoval tudi predsednik stranke in ministrski predsednik Daladier, ki je prispel v Marseille v spremstvu zunanjega ministra Bonneta in mornariškega ministra Campinchija. Ob vsej poti s kolodvora v hotel mu je prirejala ogromna množica navdušene ovacije, kakoršnih ni bil doslej v Marseilleu deležen še noben predsednik francoske vlade. Daladier se je moral množici ponovno pokazati na balkonu.
Monakovski dogovor
Ob otvoritvi kongresa je imel Daladier popoldne velik govor, v katerem je orisal zadnje zunanjepolitične dogodke in pojasnil stališče vlade ter se dotaknil tudi finančnih in gospodarskih problemov, pri čemer je obrazložil tudi svoje načrte za obnovo narodnega blagostanja v Franciji. Največji del svojega govora je Daladier posvetil zunanji po'itiki, zlasti pa dogodkom, ki so dovedli do monakovskega sporazuma. Naglasa! je, da je bil z monakov-skim sporazumom rešen mir. ki je bil v veliki nevarnosti. To se je doseglo šele po dolgem prizadevanju in z najtežjimi žrtvami. Rešitev miru ni prinesla koristi samo Evropi in svetu, nego je ustvarila tudi za češkoslovaško ugodnejši položaj, kakor pa bi bil nasta', če bi prišlo do vojne. Francija si v tem pogledu nima ničesar očitati. Monakovski sporazum je delo hladnega razuma v trenutku, ko je bila nevar-
nost največja in vojna samo še vprašanje nekaj ur. V tem kritičnem trenutku so gotovi ljudje, ki se kažejo sedaj nepopustljive pobornike časti in zavezništva, in ki se tudi pred vojno ne strašijo, zavzeli skrajno neodločno stališče. To so navadni hinavci, ki sedaj, ko je mir zagotovljen, kriče na vsa usta, molčali ln trepetali pa so, ko je bila potrebna hladna odločnost.
Afront proti komunistom
V svojih nadaljnjih izvajanjih je nato Daladier zelo ostro nastopil proti komunistom ter jim očital, da ovirajo delo vlade in izpadkopavajo ugled in prestiž Francije. Komunistični napadi na angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina so zelo omajali položaj Francije. Njihove neprestano nove zahteve so zelo oteževale delo vlade, ki pa se kljub temu ni dala speljati na njihova stranpota. Vlada je vedno čuvala ugled Francije in branila interese države.
Za sporazum z Nemčijo in Italijo
Daladier je nato podčrtal pripravljenost Francije, da vsepovsod sodeluje za ohranitev miru. K starim prijateljstvom, ki jih hoče tudi nadalje zvesto čuvati, hoče vlada pridobiti Franciji tudi nove prijatelje v prepričanju, da se dajo vsi spori mirno in pravično rešiti, če je za to dobra volja. To velja zlasti za odnošaje Francije do Nemčije in Italije. S tema dvema državama je
......................HBIIII
oosevelt o potrebi
razorožitve vseh držav
„Ne more biti pravega miru, če ljudje ne smejo svobodno misliti in svobodno izražati svojih čustev"
VVashington, 27. okt. a. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru, ki ga je imel po radiu iz Bele hiše, poudarjal željo Zedinje-nih držav po miru ter nato pozval nujno vse države k razorožitvi. Ce bi ne prišlo do razorožitve, ne bo preostalo Zedinjenim državam ničesar drugega, kakor, da tudi same ojačijo svoje vojaške sile. Civilizacija se ne more zgraditi na podlagi militarizma. Zedinjene države smatrajo slej ko prej, da je tekmovanje narodov v oboroževanju blaznost. Vedno bolj jasno postaja, da mir, ki temelji na strahu, ni boljši in stabilnejši, kakor mir, ki se vzdržu-ju s pomočjo meča. Na zakonu utemeljeni mir se ne more nadomestiti s sankcijami surovega nasilja. Ne more biti miru, če nekatere države groze drugim z vojno. Ne more biti miru, če ljudem ne bo mogoče svobodno misliti, svobodno izražati svojih čustev in svobodno izpovedovati svoje vere. Prav tako ne more biti miru, če se gospodarski viri, ki bi jih morali rabiti za gospodarsko in socialno obnovo, uporabljajo za neprestano tekmo v oboroževanju, ki ogroža gospodarski prospeh vseh narodov.
Predsednik Roosevelt je nato obrazložil nujno potrebo, da Zedinjene države nadaljujejo oboroževanje, vendar pa ne zato, da komu vsilijo svojo voljo, temveč da si zagotove mirno sožitje z vsemi državami. Danes priznavamo, da je ves svet postal naš sosed, toda načelo dobrega sosedstva prinaša s seboj gotovo vzajemne obveznosti.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 27. oktobra. AA. DNB: »Ham-burger Fremdenblatt« razpravlja o »Čudnem fenomenu«, da v zadniem času angleški politiki skoro vsak drugi dan govorijo po radiu ameriškemu narodu'. List pravi, da je temu najbrže vzrok to, da se je nekako izgubila zveza med angleško in ameriško zunanjo politiko, posebno odkar so v Angliji prišli do spoznanja, da so se stvarnosti v letu 1938 oddaljile od starega stališča versajske epohe. V zvezi s tem komentira list tudi včerajšnji govor predsednika Roosevelta, v katerem je v zelo črnih barvah očrtal nevarnosti, ki pretijo od strani militarističnih držav, in v katerem je očividno meril na avtoritativne države. Izjavil je, da je vsak mir nemogoč, ako na-
cionalna politika kake države premišljeno porablja grožnjo z vojno za svoj instrument in ko milijoni slabotnih in preganjanih tavajo po vsem v^etu. List pravi, da je čudno, da je vojna psihoza zajela državo, ki ima najmanj povoda za to. Nihče tam še ni vprašal listov, zakaj vsi enako prinašajo prorokovanja o bodoči svetovni vojni. To ni nič čudnega, ker niti poglavar države nikdar ni smatral za potrebno, da stori kak korak v tem smislu. Nasprotno pa je bil včerajšnji govor Roosevelta poln napačnih sumničenj proti avtoritativnim državam. Lisit pravi: Pri nas smatiajo, da je naloga državnega poglavarja v tem. da se protivi vsakemu harangii anju. Tako postopanje ni na mestu med velikimi narodi, najmanj pa s strani velike države, ki o priliki razširjenja svojih mej na velikem in lepem kontinentu nikdar ni postopala z rokavicami.
Kje sta Blucher in šmit
Pariz, 27. okt. b. »Tempd« doznava iz Moskve: Navzlic najrazličnejšim vestem, ki krožijo o maršalu Blucherju, ni mogoče ničesar drugega ugotoviti kakor to, da je njegovo trenutno bivanje neznano. Govorice, da pripravlja državni pravdnik Vi-šinskij proces proti njemu ter Barkovu, Weinbergu in Pozernu, so vsekakor brez podlage, ker ni mogoče ugotoviti, kakšna zveza naj bi bila med maršalom Blucher-jem in navedenimi osebami.
Tudi glede govoric, ki krožijo o znanem polarnem raziskovalcu šmitu, je treba v resnici na ljubo ugotoviti, da je še vedno v Moskvi in na svobodi, saj se je še včeraj udeležil sezonske otvoritve v gledališču.
čiščenje v Palestini
Haifa, 27. oktobra. AA. Havas: Čiščenje severnega dela Palestine se nadaljujejo. V Haifi so bile izvedene preiskave po vsem mestu, zlasti pa v okraju, kjer se skrivajo uporniki. V okrajih, kjer je nemogoče vršiti nadzorstvo nad sumljivimi osebami, bodo hiše porušene. Sicer se po vsej Palestini nadaljujejo teroristični akti.
no izreklo za Craigavonovo vlado ir. s tem zoper priključek k Irski, s čimer je smatrala belfastska vlada, da je stvar zanjo opravljena. Angleška vlada pa se je mogla v odgovoru de Va-leri opreti na to glasovanje ter si s tem bistveno olajšati stališče. Tudi te dni se je ponovila prav ista slika. Crai-gavon je kot šef ulstrske vlade izjavil, da se razpoloženje Irske od zadnjič ni spremenilo, pa da je dežela slej ko prej odločno zoper priključek k Irsiki in zvesta angleški kroni. Še več: ponovil je pretnjo, da bi se Ulsterci z orožjem v roki uprli vsakršnemu poskusu, priključiti jih zoper njihovo voljo k irskemu jugu. Londonu ni preostalo drugega kakor izjaviti, da je vprašanje združitve južne in severne Irske stvar, ki se tiče le obeh dežel in ki naj jo uredijo irski otočani sami med seboj.
Taka je bila stvar dosedaj. Nov mo-
ment je nastopil s tem, da mora Velika Britanija sedaj nujno upoštevati vojaški pomen irskega otoka. Pri tem so v igri interesi celotnega imperija in London bo težko mogel opraviti svojo vodilno vlogo drugače, kakor da se bo lotil posredovanja. Kako in v kateri smeri ter po kateri poti. to je gotovo sila delikatno vprašanje. Morda bo moglo za kažipot biti dejstvo, da biva v Ulstru dobra tretjina prebivalstva, ki so katoliške vere in katerih znaten del bi si želel priključka k Irski, tembolj, ker je naseljen v južnih obmejnih di-striktih. De Valera se more v svojih zahtevah opirati le na zgodovinske pravice, ki pa imajo v sodobnosti majhno vrednost; ako tudi Ulster odstopi od zgodovinskega stališča, ne bi bilo več daleč do kompromisa. Seveda Pa je obenesr>. res, da je do tolike poenostavitve irsko-ulstersk ega problema še silno daleč.
Francija vsak čas pripravljena skleniti sporazum, zavedajoč se, da bo tak sporazum najčvrstejša podlaga miru. Pri tem se francoska diplomacija opira na tesno sodelovanje z angleško, s katero vežejo Francijo skupni ideali in skupni interesi.
Govor predsednika Daladiera so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim odobravanjem. Sledili so nato razni referati o perečih političnih, gospodarskih in finančnih problemih. Kongres bo trajal 3 do 4 dni.
Preokret na desno
Pariz, 27. oktobra, b. V zvezi z današnjo otvoritvijo radikalnega kongresa v Marseilleu zatrjujejo v tukajšnjih dobro poučenih krogih, da je Daladier pripravil za kongres svoje stranke obširen program, ki ga bo predložil v odobritev. V njem je zajet ves kompleks notranjepolitičnih vprašanj (problem nove vladr e večine, gospodarski in finančni načrt, nove oborožitvene metode) in zunanjepolitične orientacije. Gre za ogromen reorganizacijski načrt, katerega izvedba bo baje zahtevala velike žrtve dosedanjih demokratičnih načel, ker je Daladier mnenja, da se je treba v vsem prilagoditi novim metodam, ako hoče Francija vzdržati silno tekmovanje z avtoritarnimi državami.
Govori se med drugim, da bo Daladier zahteval pristanek kongresa na uvedbo avtoritarne ustavne oblasti na vseh področjih nacionalnega življenja. Načrt politične. gospodarske, finančne in oborožitvene obnove bo baje izročen v izvedbo po-
sebnemu strokovnjaku z daljnosežnimi pooblastili, podobno, kakor nemška štiriletka maršalu Goringu. V ta namen pa je potrebno ustvariti na kongresu primerno razpoloženje, ker se tudi Daladier zaveda, da mu bo mogoče izvesti njegov obsežni program le s sodelovanjem vseh narodnih siL Očividno bo poskušal doseči na kongresu odobritev kompromisa med parlamentarnimi metodami in potrebo avtori-tativnejših odločitev, kar naj bi mu omogočilo, da izbira v svoji nadaljnji politiki med tremi izhodi: razširjenjem sedanje vladne osnove s pritegnitvijo socialistov in Louisa Marina, bodisi s formiranjem vlade narodne koncentracije, katere jedro naj bi tvorili radikali, bodisi z razpustitvijo parlamenta, ki bi imela značaj pravega plebiscita. Radikali pričakujejo, da bo marsej-ski kongres le še bolj utrdil čut skupnosti pri vseh strankah in v vseh taborih
Vsi ostali problemi dnevnega reda, kakor prelom s komunisti, ki je zlasti po sena-torskih volitvah izven dvoma, razmerje s socialisti in zlasti s skupino desničarskega politika Marina, sprememba socialne zakonodaje, sprememba volilnega zakona v znamenju proporca, za katerega se Daladier spet navdušuje, stopajo spričo nazna-čenih važnejših problemov močno v ozadje. Pač pa je pričakovati na kongresu zanimive zunanjepolitične debate, pri čemer bo zlasti monakovski sporazum močno po-tisnien v osredje raznih govorov za in proti Bonnetovi politiki. Malo verjetno na je. da bi kongres dal v tem pogledu Daladieru enotne smernice, ker so mnenja udeležencev preveč nasprotna. Vsekakor bodo zan:mive iziave posameznih eovor-nikov o francoskih odnošaiih nasproti Nemčiji. Italiii. Rusiji ter zlasti Poljski, Madžarski in Snaniii. Z veliko napetostjo se med kongresnimi udeleženci pričakuje govor predsednika narodne skupščine F<="-_ riota. ki bo gotovo podal važne zunanjepolitične izjave.
Delna preosnova Chamberlainove vlade
Za prvega lorda admiralitete je imenovan prosvetni minister Stanhope, na njegovo mesto pa lord Delavarre
London, 27. okt. br. Danes je bila izvršena napeto pričakovana preosnova angleške vlade,- vse pa kaže. da v vladi sami še ni prišlo do sporazuma glede bodoče politike, ker niso bila zasedena vsa izpraznjena mesta. Za novega mornariškega ministra je bil namesto odstopivšega Duff Coo-pera imenovan dosedanji prosvetni minister lord Stanhope. Za prosvetnega ministra je imenovan dosedanji čuvar državnega pečata lord Delavarvve Izpraznjeno ministrstvo za dominione in mesto čuvarja državnega pečata ostaneta za sedaj nezasedeni. Ministrstvo za dominione bo začasno vodil minister za kolonije Malcolm Mac-donald, dočim bo prosvetni minister De-lavarvve začasno vodil tudi posle čuvarja državnega pečata.
Anglija pripravlja sporazum tudi z Nemčijo
London, 27. okt. o. Kakor izjavljajo v dobro poučenih krogih, bodo z angleške strani podvzeli korake za ponoven sestanek Hitlerja in Chamberlaina. Angleška vlada je že pooblastila svojega poslanika v Berlinu Nevilla Hendersona, naj takoj po svojem povratku z dopusta pripravi vse za ta sestanek. Nadalje trdijo, da bo prestol-ni govor kralja Jurija ob otvoritvi novega zasedanja parlamenta vseboval opozorilo, da bo prišlo v bližnji bodočnosti do ponov-.ega sestanka med Hitlerjem in Chamber-lainom. To opozorilo bo sledilo v zvezi z izjavo, da želi Anglija stabilizirati trenutni položaj v Evropi ter doseči mirovni pakt, ki bi uredil tudi vprašanje nemških zahtev po kolonijah. Za Anglijo bo ta pogajanja bržkone vodil Chamberlain sam.
London, 27. oktobra. AA. (DNB): »Dai-ly Mail« poroča, da so na včerajšnji seji vlade govorili tudi o bivših nemških kolonijah. Predsednik vlade Chamberlain je poročal o mednarodnem položaju in zagovarjal politiko pomirjenja, pri čemer bi ureditev kolonialnega vprašanja igrala veliko vlogo. V zvezi s tem je posebno važen prihod južnoafriškega vojnega m;ni-stra Pirouja, ki ga je angleška vlada povabila v London. Po njegovem prihodu se bodo začeli uradni razgovori o kolonialnem vprašanju, kakor tudi o varnosti in obrambi angleškega imperija. Nato bo angleška vlada stopila v st:k s Francijo in drugimi državami. List poudarja, da se bosta v bližnjih tednih Nemčija Ln Velika Britanija zelo zbližali. Angleški veleposlanik v Berl:nu Neville Henderson, ki se mudi v Londonu, je Chamberlainu že izčrpno poročal o metodah za zbližanje med Veliko Britanijo in Nemčijo.
Uveljavljenje sporazuma z Italijo
London. 27. okt. br. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo angleško-italijan-ski velikonočni sporazum uveljavljen 15. novembra. Pred tem bo 10. novembra v spodnji zbornici velika zunanjepolitična debata, ki bo posvečena ratifikaciji sporazuma v zvezi s španskim pretiemom. Chamberlain se je odločil za uveljavljenje tega sporazuma, ker smatra, da je Italija v glavnem izpolnila pogoje, ki jih je svoječasno postavil zlasti v pogledu umika italijanskih čet iz Španije, merodajen pa je bil predvsem pristanek Italije, da takoj po uveljav-ljenju sporazuma sodeluje pri skupni posredovalni akciji velesil za likvidacijo španskega konflikta, za katero namerava dati Chamberlain pobudo.
Težave v Litvi
Po monakovskem diktatu je tudi Litva pripravljena, da se zunanjepolitično prilagodi novemu položaju
Kovno, 27. oktobra, b. V tukajšnjih političnih krogih presojajo novi notranjepolitični in zunanjepolitični razvoj precej pesimistično. Tako ne taje med drugim, da je Litva na zunaj izpostavljena dvema hudima pritiskoma: pritisku Poljske na eni strani in pritisku Nemčije rt drugi, v obeh primerih pa gre za narodne manjšine. Položaj v klajpedskem ozemlju postaja vedno bolj resen. Za prvega kandidata pri decembrskih volitvah v klajped-ski deželni zbor je proglašen dr. Neumann, ki je bil v znanem procesu leta 1935. obsojen na 12 let ječe in pred kratkim na nemški pritisk pomiloščen. Vzporedno s tem se opaža združevanje vseh klajped-skih Nemcev v nemški kulturni zvezi, katere predsednik je dr. Neumann, ki ga Nemci sami označujejo kot »klajpedskega Henleina«.
Litovska vlada skuša z raznimi koncesijami pokazati dobro voljo Berlinu. Klaj-pedski deželni zbor in direktorij. v katerih imajo Nemci večino, sta dejansko povsem svobodna. Obsedno stanje, ki je bilo nekaj časa proglašeno v tem ozemlju, je ukinjeno, četudi so uvedeni precej ostri zakoni, proti katerim Nemci še nadalje protestirajo. Končno je Litva po monakovskem sporazumu pokazala pripravljenost, da se tudi zunanjepolitično prilagodi novemu položaju, predvsem pa, da k odpsv*
doslej zagovarjanemu načelu kolektivne varnosti, kar ima med drugim že sedaj to praktično posledico, da je njeno zadržanje nasproti ostalim baltiškim državam, s katerimi tvori Litva tako zvano baltiško malo antanto, povsem nevtralno. Mimo tega pa se je pred dnevi sestala v Kovnu konferenca vseh litovskih diplomatskih zastopnikov v inozemstvu, ki je zaključila, da se mora Litva odreči svojemu ruskemu zavezništvu in zavarovanju v Moskvi ter se nasloniti v bodoče ali na Nemčijo ali na Poljsko, kar se seveda brez velikih prestižnih in znabiti tudi drugih izgub ne bo moglo zgoditi. V tem pogledu pa se pojavljajo v javnem mnenju tri struje. Velik del starejše generacije je za nadaljevanje sodelovanja z vzhodom, drugi — zlasti klerikalna skupina — so za sodelovanje s Poljsko, protipoljsko vzgojeni mlajši ljudje in deloma tudi vojaki pa so za naslonitev na Nemčijo.
med občinama Sevnico in Blaneo
Beograd, 27. oktobra, p. S kraljevini ukazom so na predlog notranjega ministra izločeni iz občine Sevnice v brežiškem srezu kraji Peč je. Gornje Brezovo, Lončarski dol in žigarski vrh ter pridruženi občtN Klanci y istem srezu.
Madžari odklanjajo tudi zadnje čsl. ponudbe
Vztrajajo na svojih nedeljskih zahtevah — Vpoklicali so pod orožje nadaljnjih pet letnikov
Praga, 27. okt. AA. (CTK) V svojem odgovoru na zadnjo madžarsko noto, ki je bil izročen snoči ob 18. uri zastopnikom
madžarske vlade v Pragi, češkoslovaška vlada ponavlja svojo iskreno željo, da bi se madžarsko manjšinsko vprašanje v CSR čimprej popolnoma uredilo. Češkoslovaška vlada pristaja na to, da naj se ves problem izroči v presojo Nemčiji in Italiji, kakor tudi zapadnima velesilama, ki sta še podpisal: monakovski sporazum. Velesile naj odločijo, če naj se k presoji tega vprašanja povabijo še druge države. Če bi Nemčija in Italija sprejeli madžarsko zahtevo, da naj se tudi Poljska udeleži razsodišča, tedaj predlaga češkoslovaška vlada, da je treba povabiti tudi Rumunijo. To razsodišče naj odloči o tem, kdaj in kako se naj izprazni ozemlje, ki bo odstopljeno Madžarski. Čsl. vlada še predlaga, da naj se sestavi mešan madžarsko-če-škoslovaški odbor strokovnjakov, ki naj hitro sprejme vse potrebne sklepe.
Budimpešta, 27. okt. br. Uradna madžarska agencija poroča: »Vlada se je sestala danes pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Imredvja k seji, na kateri je podrobno proučila odgovor češkoslovaške vlade na zadnjo noto madžarske vlade. Po poročilih, ki sta j'h oodala zunanji minister Kanva in ministrski predsednik Imredy o mednarodnem položaju v zvezi s češko~lovaško-madžarsk:m sporom, je vlada prišla do prepričanja, da je odgovor češkoslovaške vlade nezadovoliiv. Vlada je sklenila poslati češkoslovaški vladi novo noto z zahteA'o, da se takoj urede vsa sporna vprašanja v smislu nredlogov, ki h je stavila madžarska vlada v svoji nedeljski noti. Madžarska vlada je dalje odklonila predlo? čsl. vlade, nai hi pri morebitni arbitraži sodelovala tudi Rumunija, ker smatra, da pripada arbitraža samo velesilam.«
T * seji ministrskega sveta, ki je trajala ves dopoldne, je bil mnistrski predsednik Imredy sprejet v avdienco pri regentu Horthyju. kateremu je podrobno poročal o češkoslovaškem odgovoru in "al in jih ukrepih vlade. Zunan ;i minister Kanva je takoj po seji vlade odšel v zunanje ministrstvo. kjer je dal navodila za sestavo note. ki bo še nocoj poslana v Prago.
Pozornost je v vsej javnosti zbudilo po-svetovanje. ki sa je sklical ministrski pred sednik pozno popoldne v svoj kabinet Na po: vetu so b'li poleg pred~edn:ka še zunanji minister Kanva prosvetni minister Te-leky. vojni minister general R^tz in šef generalnega štaba. O posvetovanju, k: je trajalo nad dve uri, ni bilo izdano nika-ko poročilo. Domnevajo pa. da so razpravljali o vojaških ukrepih za primer, da bi
Češkoslovaška ponovno odklonila madžarske zahteve. Ze v pretekli noči se je izvedelo, da je vojno ministrstvo odredilo vpoklic nadaljnjih pet letnikov rezervistov. Vsi vpoklicani rezervisti se morajo javiti v garnizijah vzdolž češkoslovaške meje.
Odgovor izročen v Pragi
Praga, 27. okt. br. Nocoj ob 20. je obiskal zunanjega minis ra Chrvalkovskega madžarski poslanik v Pragi grof VVetz-stein, ki je izročil češkoslovaškemu zunanjemu ministru odgovor madžarske vlade na včerajšnjo češkoslovaško noto.
češkoslovaška vlada bo imela še nocoj sejo, na kateri bo razpravljala o madžarskem odgovoru Seja se bo nadaljevala jutri dopoldne in ji bodo prisostvovali tudi člani slovaške in podkarpatske avtonomne vlade.
Berlinska sodba
Berlin, 27. okt. w. V dobro poučenih berlinskih krogih zatrjujejo, da ima potovanje zunanjega ministra Ribbentropa v Rim predvsem za cilj ureditev češkoslovaško - madžarskega spora. Po sodbi berlinskih krogov je ureditev tega spora na dc£>ri poti, ker je Madžarska tako daleč popustila, da smatrajo v Rimu in Berlinu njene zahteve sedaj za sprejemljive. Po zadnjem predlogu, ki ga je stavila madžarska vlada, bi ostala Bratislava Češkoslovaški, zato pa bi morala Češkoslovaška prepustiti Madžarski Košice in ostalih 7 mest, ki jih je zahtevala Madžarska. Kar se tiče skupne meje Poljske in Madžarske sta Rim in Berlin mnehja, da je ta zahteva neizvedljiva.
Mhbentmp v Rimu
Rim, 27. akt. o. Nocoj ob 23. je prispel v Rim nemški zunanji minister Ribbentrop, ki bo jutri prisostvoval piostavi 16-letnice fašističnega režima. Ze jutri in v soboto bo imel razgovore z Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom. v soboto zvečer pa bo odpotoval nazaj v Berlin.
Berlin. 27 akt. AA. (DNB): V poučenih berlinskih krogih trdijo, da bo obisk v. Ribbentropa v Rimu strogo v okviru prijateljskega sodelovanja, kako^ ga določa os Rim—Berlin, Glede na veliko število mednarodnih političnih problemov, ki so postali aktualni, je treba, da se ministra zunanjih zadev obeh držav, ki sta med seboj tako prijateljsko povezani, razgovorita o vseh teh vprašanjih.
Kaj ponujajo Madžarom Čehi in Slovaki
Po zadnjih ponudbah čsl. vlade bi ostalo v republiki le še 111.000 Madžarov, pod Madžari pa bi bilo potem 570.000 Slovakov in Rusinov
Praga, 27. okt. h. V tukajšnjih političnih krogih docela hladno presojajo položaj in mimo gledajo na razvoj spora z Madžarsko. Češkoslovaška se zaveda, da je s svoje strani storila vse, kar je v njeni moči in kar se sploh more zahtevati od suverene države, da pride do mirnega sporazuma. To najbolje dokazuje dejstvo, da je v svoji zadnji noti, ki je bila včeraj dostavljena madžarski vladi, pristala na najskrajnejše žrtve. Po predlogu, ki je bil stavljen madžarski vladi v tej noti, bi ost„lo na Češkoslovaškem skupno samo 111 000 ^I^džarov in še to le v pokrajinah, kjer sq naseljeni raztreseno. Od tega bi jih bilo na Slovaškem 77.000, v Podkar-patski Rusiji pa 34.000. Po večini gre za one Madžare, ki so naseljeni po mestih v popolnoma slovanskem okolju. Z odcepit-\-ijo ozemlja, ki ga je Češkoslovaška ponudila Madžarski, bi prišlo pod Madžarsko 188.000 Slovakov in 30 000 Rusinov, to je skupno 218.000 prebivalcev slovanskega porekla K temu je treba še prišteti 350 tisoč Slovakov in Rusinov, ki so že sedaj pod madžarsko oblastjo. Skupno bi bilo Slovakov in Rusinov na Madžarskem okoli 570.000, dočim bi na Češkoslovaškem ostalo le 111.000 Madžarov. Madžarska vlada pa ie preko tega zahtevala še odcepitev ozemlja, s katerim bi prišlo pod madžarsko oblast nadaljnjih 250.000 Slovakov in Rusino-
Spričo alarmantnih vesti, ki prihajajo iz Budimpešte o namerah madžarske vlade, je tudi češkoslovaška vlada izdala potrebne varnostne ukrepe in pozvala pod orožje zopet nekaj že odpuščenih rezervistov specialistov. V ostalem pa Češkoslovaška popolnoma zaupa posredovanju Nemčije in Italije. V praških krogih prevladuje prepričanje. da bosta Rim in Berlin prisilila Madžarsko, da sprejme sporazumno rešitev na m'ren način.
Turčanski pri Hitlerju ?
Praga, 27. okt o. Kakor poročajo službeno, se je včeraj mudil več ur na Dunaju slovaški notranji minister Turčanski, ki se je snoči zopet vrnil v Bratislava Smatrajo kot verjetno, da se je sestal s kancelarjem Hitlerjem, ki se je včeraj tudi mudil na Dunaju.
Stališče slovaške vlade
Bratislava, 27. oktobra. AA. ČTK: Slovaški ministrski predsednik dr. Tiso je sprejel včeraj zastopnika švicarske telegrafske agencije, ter je med drugim izjavil sledeče: »Slovaška vlada je v sporazumu z vladama Češke in Podkarpatske Rnsije sprejela predlog o arbitraži, kakor ga je predlagala madžarska vlada. Slovaška dejansko želi, da v najkrajšem času pride do ureditve vseh narodnostnih vprašanj v Podunavju. Naše stališče pa je, da ne bomo odstopili Madžarski večjega
števila Slovakov, ter s tem povečali števila tistih Slovakov, ki že žive na Madžarskem, za novih 300 do 400 tisoč.
Na koncu je dr. Tiso ponovil, da želi slovaška vlada najiskrenejše popoln sporazum s sosednimi državami v vseh spornih vprašanjih.
Podkarpatska vlada
odklanja plebiscit
Užhorod, 27. okt. AA. (ČTK) Tukaj je bila včeraj velikanska manifestacija. Velik. množice so korakale po ulicah, nosile češkoslovaške in podkarpatske zastave ter zahtevale, da se na vsak način ohrani ne-dotrkljivost Podkarpatske Rusije in češkoslovaške republike. Množice so priredile članom vlade viharne ovacije. Novi ministrski predsednik msgr. Vološin je izjavil, da podkarpatska vlada odločno odklanja idejo plebiscita in da stoji na stališču, da je treba republiko preurediti v federativno državo Čehov, Slovakov in Rusinov. Istočasno je pozval narod, naj ohrani mir in naj ne stori ničesar, kar bi moglo škoditi ciljem in zahtevam naroda v teh krajih
Nemške informacije o vzrokih odklanjanja plebiscita
Berlin, 27. oktobra. AA. DNB poroča iz Užhoroda: Prebivalstvo Podkarpatske Rusije z največjo pozornostjo spremlja pogajanja z Madžarsko. Poudarja se želja, da bi se pogajanja uspešno zaključila, toda povsod prevladuje splošen odpor proti zahtevam Madžarske, da se uvede plebiscit. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da bi plebiscit zlasti prizadel Užhorod inMu-kačevo, kajti v teh mestih je posebno veliko Židov, v Užhorodu 38 odst., v Muka-čevu pa kar 52 odst. Iz tega razloga smatra prebivalstvo, da bi reševanje narodnostnega vprašanja z enostavnim preštevanjem prebivalstva v spornih pokrajinah bilo nepravilno in nepravično.
Ugotovitve inozemskih novinarjev
Bratislava, 27. okt. AA. ČTK: Večja
skupina tujih novinarjev je te dni prepotovala tiste pokrajine v južni Slovaški, za katere je madžarski radio poročal, da vladajo v njih beda, žalost in nemiri. Ti tuji novinarji so se vrnili včeraj v Bratislavo in izjavili, da niso nikjer videli sledu imenovanega razpoloženja ali pojavov, kakor jih našteva madžarski radio. Vse prebivalstvo živi tam v miru ter odobrava odločno politiko avtonomne slovaške vlade.
Mestni svet v Bratislavi razpuščen
Bratislava, 27. oktobra. AA. (ČTK) Slovaška vlada je včeraj razpustila mestni svet v Bratislavi. Za vladnega komisarja je bil imenovan Kevač.
NJ. V. kraljica Marija I na poti v Švico
Beograd, 27. oktobra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je ob 9. dopoldne odpotovala v Curih zaradi posvetovanja z zdravniki. Kakor znano, je kraljica že več let bolna zaradi periodičnih napadov žolčnega kamna.
Kranj, 27. oktobra. AA. Zvečer ob 20.20 je Nj. Vel. kraljica Marija dospela v Kranj Na železniški postaji sta kraljico pričakovala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, ki sta z njo večerjala v dvornem vlaku. Nato je kraljica Marija radaljevala pot v inozemstvo.
Beležke
Jubilejne priprave v Vojvodini
V	Vojvodini so v 11 tu velike priprave zi čim slovesnejšo proslavo 201etnice obstoja naše države, priprave vodi osrednji odbor v Novem Sadu, ki ima po ostalih vojvodinskih mestih in vaseh okrog ISO pododborov. Pri organ zira iyc proslav sodelujejo siožno vse nacionalne gospodarske, prosvetne in sociai.te organizacije Glavna svečanost bo v No -rci Sadu 25 novembra in bodo na njo prišla odposlanstva iz vse Vojvod'ne. Zanimivo je, da bodo sodelovale na tej prosi ivi tudi < rgani-zacije nemške, madžarrn-e in rumunske narodne manjšine.
Službeno glasilo JRZ o potrebi sloge
Podnačelnik odbora JRZ dr. časlav Ni-kitinovič je napisal v Samoupravi članek o potrebi sloge v JRZ. V članku pravi med drugim:
»Danes nam je potrebno mnogo sloge, več kakor kdaj doslej. Danes ni čas za krajevne spore in sovraštva ter za razna mišljenja. Vsi naši ljudje morajo biti kompaktni in delati skupno, ne glede na morebitne osebne ali krajevne spore, ki lahko koristijo samo našim nasprotnikom. Imeli bomo po volitvah dovolj časa. da odstranimo vse, kar kali slogo med nami. Danes moramo biti složni za vsako ceno. Priložnosti za delo in akcijo je dovolj za vsakega našega prijatelja. Noben naš prijatelj ne sme biti ozkosrčen. Sleherni mora v prvi vrsti gledati stvari z načelnega stališča in potem šele z osebnega. Vse nas mora prepajati ena sama solidarna težnja. Naše geslo mora biti: Vsi za enega, eden za vse. Stranka stoji nad posamezniki. Triumfiratd mora stranka, ki zahteva povsod slogo od vseh. Vsi moramo to in samo to upoštevati«.
Izjava senatorja šole
Nekateri beograjski listi so med drugim objavili-poročilo, da je zaradi volilnega do-i govora z dr. Mačkom izstopil iz glavnega odbora JNS senator Atanasije šola. Sedaj objavljajo Usti izjavo senatorja šole, ki odločno demantira te vesti in pravi, da ni izstopil iz glavnega odbora JNS, in zato tudi ne iz stranke.
Važno Hitlerjevo sporočilo
V	sredo je nemški kancelar Hitler na svojem potovanju po sudetskih krajih obiskal bivše češkoslovaško mesto Znojmc. Tam je imel na množico krajši govor, v katerem je dejal med drugim:
»Pot k tretjemu rajhu je bila pot dela, žrtev in borb. Pred nekaj tedni smo bili mi vsi pred težko odločitvijo. Danes lahko javno povem: Dne 2. oktobra zjutraj ob 8. bi vkorakali sem — tako ali tako! Rajh je bil na vse pripravljen. Narod pa bi nam sledil. Srečni smo in hvaležni previdnosti, da to ni bilo potrebno. Mi vsi smo v tem času spoznali votlost fraz mednarodnega pacifističnega sveta«.
Nemške kolonije
Nemški listi objavljajo članek agencije »Deutsche aiplomatisch-politische korre-spondenz«, ki velja za poluradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva. Korespondenca zavrača v tem članku angleške proteste proti nemškim zahtevam pa kolonijah in pravi med drugim:
»Angleškim krogom se ne bo posrečilo odložiti vprašanja povrnitve nemških kolonij. Vsi njihovi protesti in akcije ne bodo prav nič vplivali na tok nemških odločitev. Sicer pa ti krogi s svojo kampanjo ■llajbolje dokazujejo, da kolonialnega vprašanja ne bo mogoče več dolgo zavlačevati. Nemčija zahteva samo to, kar ji po pravici pripada. Na podlagi tega zahteva povrnitev tistih kolonij, ki so ji bile nasilno odvzete. Ce se bodo nekateri, ki danes uživajo blagodati bivših nemških kolonij, s težkim srcem od njih poslovili, Nemčije to prav nič ne briga.«
o zunanji politiki ČSR
O novi zunanjepolitični usmeritvi Češkoslovaške objavlja švicarska »Neue Zuricher Zeitung« naslednje informacije:
»Zunanji minister Chvalkovsky poskuša izvesti nemško orientacijo, v katere okviru naj bi ČSR pridobila kolikor mogoče svobodne roke za svojo notranjo reorganizacijo. Tiskovni atašeji pri češkoslovaških poslaništvih v Rimu, Berlinu in Londonu so odpoklicani. V razvoju nove zunanjepolitične usmeritve bo zmanjšano tudi število konzularnih zastopstev v inozemstvu. Debata češkoslovaških listov_ o vrednosti mednarodnega jamstva novih češkoslovaških mej je zaključena z ugotovitvijo, da francoska in angleška garancija že zaradi prevelike oddaljenosti obeh za-padnih velesil ne prihajata v poštev, medtem ko se zdi Rusija sploh izključena iz sleherne bodoče zunanjepolitične kombinacije ČSR. Listi zagovarjajo sodelovanje med Prago in Berlinom tudi z navedbo, da je v sedanjem položaju Nemčija odločilna instanca za morebitne spore na vzhodu. Francoskih in angleških jamstev ni mogoče tolmačiti tako, kakor da so nekakšno ravnotežje proti Nemčiji Odslej je varnost v tem predelu Evrope odvisna samo od zadovoljstva sosedov. Garanti so v tem položaju samo nekakšne priče.«
Zima v Rumuniji
Bukarešta. 25. okt. AA. Po vsej Rumu-. niji, zlasti pa na planinah, zadnje dni ] sneži.
Dimitrije Ljotič aretiran
Beograd, 27. oktobra. AA. Ministrstvo notranj:h zadev objavlja:
Včeraj, dne 26. oktobra okoli osmih zvečer je bila policijska uprava v Beogradu obveščena, da je v Njegoševi ulici št. 1 nekakšen tajni sestanek. Ker so bili policijski organi točno poučeni, da ni bil tam prijavljen noben sestanek, sta bila poslana dva policijska organa, da se prepričata, kaj se tam godi. Tretji policijski organ pa je stal pred poslopjem. Takoj po vhodu v omenjene prostore so kontrolni organi ugotovili, da gre za neprijavljen političen sestanek, katerega se je med drugimi udeležil tudi Dimitrije Ljotič, o katerem so vedeli, da mestna uprava za njim poizveduje. Glede na to sta policijska organa pozvala Dimitrija Ljotiča, da gre z njima na policijo. Policijski organi so odstranili vse prisotne, ki jih je bilo 32, iz sobe, v kateri je bil sestanek, j h spravili v drugi prostor, kjer so jih zadržali in na ta način preprečili njihove
Intervencije. Tretji policijski organ, ki ga na njegovo zahtevo niso hoteli pustiti noter, je telefonično obvestil svoje predpostavljene, ki so poslali ojačanje. Ko je to policijsko ojačanje prišlo, udeleženci sestanka najprej niso hoteli odpreti vrat uniformiran m organom policije ter so jih odprli šele na energično zahtevo. Uradniku, ki je vodil policijske organe, so udeleženci izjavili, da ne bodo sledili pozivu oblasti. Nekateri udeleženci, tako odvet-n k Aleksander Lazarevič in mesarski delavec Dragomir Opačič so napadli službujočega uradnika ter klicali, da rajši prs-lijejo kri, da pa se nočejo raziti. Ljotič je nato rekel prisotnim članom: »Tovariši samo enkrat se umre«. Da ne bi bilo po-potrebno rabiti orožje, glede na tako postopanje in izjave zborovalcev, je policija poslala novo ojačenje, nakar so bili vsi udeleženci, med njimi tudi Dimitrije Ljotič odvedeni in obdržani v upravi mesta, Preiskava se sedaj nadaljuje.
Volilno gibanje
Iz Državnega odbora
Beograd, 27 okt. p. D žavni odbor za volitve je danes končal svoje delo o določitvi volišč. Jutri dopoldne bo začel določati predsednike posameznih volilnih komisij.
Drugi volilni govor predsednika vlade
»Vreme« poroča, da bo imel to nedeljo predsednik vlade dr. Stojadinovič shod v Negotinu, kjer bo imel svoj drugi volilni govor. S predsednikom bo prišel na shod tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Organizacijo shoda vodi propagandna sekcija glavnega odbora JRZ.
Živkovičeva kandidatura v negotinskem srezu
V Negotinu v vzhodni Srbiji je bila v sredo skupna konferenca zastopnikov JNS in vseh strank, ki bodo kand dirale na listi bloka narodnega sporazuma. Glavna poročevalca sta bila b:vša narodna poslanca Ignjat štefanovič in Djoka Popovič. Po njunem poročilu je bilo soglasno sklenjeno, da se postavi kot skupni kandidat vseh opozicijskih grup v negotinskem srezu predsednik JNS g. Peter Ž vkovič, ki je kandidaturo že sprejel. Predsednik Živ-kovič je doma iz Negotina.
Glasilo dr. Mačka o volilnem sodelovanju JNS
»Hrvatski dnevnik«, glavno giasilo dr. Mačka razpravlja o stališču Juraja Deme-troviča do volilnega sodelovanja med JNS in blokr m narodnega sporazumu,. List pravi. da se mu zdi sklicevanje g. Demelro-v'ča na narodno in d vžavno edir.stvo malo čudno, kajti »g. Demetrovič prav dobro
ve, da se g. Peter živkovič ni odrekel ra-rodnemu in državnemu edinstvu. Prav tako ve, da Zivkovič ni sprejel stališča HSS o vprašanjih, ki so bila do sedaj predmet spora. Ako bi se kaj takega zgodilo, bi bih mj prvi, ki bi to ugotovili. Med nami in JNS so velike razlike. Mi smo ostali pn našem programu, JNS pa pri svojem, ki ga n; prav nič izpr omenila.«
^Samouprava" iz Slovenije
V včerajšnji »Samoupravi« beremo o situacijskem poročilu iz Slovenije, da »dr. Kramer ni našel za svoje korake pravega razumevanja niti med svojimi najbolj intimnimi sodelavci v Ljubljani in Sloveniji, ki ga odločno napadajo zaradi njegovega sporazuma z dr. Mačkom Po zadnjih vesteh, ki smo jih dobili iz Ljubljane, ki voli dva poslanca, ne more dr. Kramer skupaj s celo opozicijo pričakovati toliko glasov, da bi bila njegova izvolitev vsaj za trenutek verjetna.«
75,©oo volilcev v Beogradu
Beograjski listi poročajo, da v Beogradu še pri nobenih volitvah ni bilo opažati tako velikega zanimanja za volilne imenike, kakršno se je pokazalo letos. V torek, na zadnji dan za reklamacije, je moral pristojni urad mestne občine delati do polnoči. da je lahko sprejel vse reklamacije. Na osnovi reklamacij bo po sodbi beograjskih listov na novo vpisanih blizu 10.000 volilcev, tako da se bo število volilcev za mesto Beograd zvišalo na 75.000. Skupno z Zemunom in Pančevom, s katerim tvorijo en volilni okraj, pa bo Beograd štel preko 100.000 volilcev.
Po podatkih beograjskih listov ima Novi Sad sedaj 19.000 volilcev, približno za 1000 več kakor leta 1935.
Vrenje v čeških strankah
Pregrupiranje v tri politične tabore se nadaljuje — Klic po novih voditeljih — Katoliška stranka ostane
samostojna
Praga, 27. oktobra, b. Težnja po preobrazbi vsega notranjepolitičnega življenja v republiki zadobiva vedno bolj konkretne oblike. Tako se iz agrarnih vrst doznava, da se okoli te stranke kot jedra bodoče nove »nacionalne stranke« zbirajo narodni demokrati, Gajdovi fašisti, del narodnih socialistov pod vodstvom bivšega ministra Franka ter pristaši sedanje obrtniške strEiik6>
Socialni demokrati hočejo nasprotno ohraniti svojo samostojnost kot delavska stranka, kateri se baje namerava pridružiti levo krilo narodnih socialistov pod vodstvom praškega primatorja Zenkla.
V vseh strankah se pojavlja vedno večji odpor proti dosedanjim voditeljem stranke, kar je glede na razvoj poslednjih dogodkov razumljivo. Oglaša se zlasti mladina, ki zahteva vsa vod lna mesta zase.
Revija »Pritomnost« napoveduje preobrazbo notranjega režima v smeri uvedbe avtoritarne demokracije, ki jo zahteva tudi lastni češki interes.
Mnogo se je v zadnjem času ugibalo o bodočnosti češke ljudske stranke, ki ji stoji na čelu msgr. šramek. Slišali so se glasovi, da se bo stranka v soglasju s kardinalom Kasparjem razšla in svetovala svojim pristašem, naj se pridružijo agrarni stranki ter v njej uveljavljajo svoje nazore in svoja načela. Danes pa je imelo predsedstvo ljudske stranke sejo, ki so ji prisostvovali tudi vsi narodni poslanci in senatorji stranke. Na seji so razpravljali o pregrupaciji političnih strank v češkoslovaški republiki. Po obširni debati je bilo sklenjeno, da se stranka ne bo pridružila nobeni novi stranki. Predsedniku stranke msgr. Sramku, ki je podal ostavko, je bila soglasno izrečena zaupnica in na splošno zahtevo je svojo ostavko umaknil in bo ostal še nadalje politični voditelj stranke.
Današnji 28. oktober
Praga, 27. okt. h. Prvič po ustanovitvi Češkoslovaške republike bo jutri 28. oktober, ki je bil največji narodni praznik, praznik osvobojenja, navaden delovni dan. Le na šolah in na javnih poslopjih bodo izobešene državne zastave, sicer pa se bo povsod normalno delalo. S tem hoče nova češkoslovaška republika simbolično izraziti svojo voljo do neumornega dela za gospodarsko in politično obnovo države. Jutri ob 11.55 bo imel predsednik vlade general Syrovy nagovor po radiu, v katerem bo naslovil apel na ves narod, naj se krepko oprime dela, ker je edino v delu spas domovine.
Poslanci in senatorji iz zasedenega ozemlja
Praga, 27. okt. br. Danes je imel sejo stalni odbor narodnega predstavništva. Med drugim je razpravljal o vprašanju , mandatov narodnih poslancev in senatorjev iz tistih volilnih okrožij, ki so po monakovskem sporazumu pripadla Nemčiji, odnosno Poljski. Posebna komisija, ki je proučila to vprašanje, se je postavila na stališče, da je za presojo tega vprašanja jnerodojno Stalne toftliftfe iflptifofiSa na-
rodnega poslan ja, odnosno senatorja. Oni senatorji in narodni poslanci, ki prebivajo na sedanjem ozemlju ČSR, lahko ohranijo svoje mandate do poteka funkcijske dobe, izgube pa mandate vsi oni, ki bivajo v zasedenem ozemlju in zlasti vsi oni, ki so v Nemčiji in Poljski prevzeli razne javne funkcije. Kar se tiče mandatov komunističnih poslancev, z ustavitvijo delovanja stranke mandati po veljavnih zakonskih predpisih niso ugasnili. Za to bi bil potreben poseben zakon.
Ukinitev obsednega stanja na češkem
Praga, 27. okt. br. Češki deželni predsednik je s pooblastilom vlade z današnjim dnem ukinil obsedno stanje v obmejnih čeških krajih.
Spremembe v diplomaciji
Praga, 27. okt. w. »Praški Večer« poroča. da bo prišlo v češkoslovaški diplo-maciij do velikih osebnih izprememb. Večje število diplomatskih zastopnikov je najavilo svoj izstop iz diplomatske službe. Med njimi je tudi dolgoletni češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Jan Masaryk, sin prvega prezidenta češkoslovaške republike. Prav tako se namerava umakniti tudi pariški poslanik dr. Osuski.
Razpust prostozidarskih lož
Praga. 27. okt. br. Po likvidaciji komunistične stranke so sedaj po vsej Češkoslovaški začeli likvidirati tudi prostozidarske lože. Najprvo je bila razpuščena prostozidarska loža v Bratislavi, nato loža za Podkarpatsko Rusijo, danes pa so razpustili tudi vse tri praške lože. V Bratislavi so palačo prostozidarske lože zasedli člani t. zv. Hlinkove garde.
Smrt zaslužnega francoskega znanstvenika
Pariz, 27. okt. h. V pretekli noči je nenadoma umrl zadet od kapi francoski novinar in profesor za češko in jugosloven-sko literaturo na pariški univerzi Fuscien Dominois. Na poti domov ga je na lyon-skem kolodvoru zadela kap ter se je zgrudil takoj mrtev. Pokojnik je bil velik prijatelj češkega in jugoslovenskega naroda in je veljal za osebnega informatorja Leona Bluma. Ponovno se je mudil v Češkoslovaški in Jugoslaviji ter je bil navdušen zagovornik obeh slovanskih narodov.
Vr-^trsenstea ti^ooved
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno, tu pa tam dež. Nekoliko vedro bo v nekaterih krajih. Toplota bo v zahodnih krajih nekoliko padla, v ostalih delih pa se ne bo spremenila.
Zagrebška: Oblačno, deževno, nestalno, porast temperature.
Dunajska: Pretežno oblačno, od časa do časa deževno, temperatura brez spremembe,
/

Kaj vse se godi na Kočevskem
Majhne borbe pred razmahom volilne borbe
Kočevje, 26. oktobra.
Kočevski dež je prav tako znamenit, kakor ljubljanska megla ali pa še bolj. Letos je sicer napravil nadvse lepo izjemo, in je šele včeraj priromal v dolino. Tisti, ki so računali na lepo vreme ob Vseh svetih in upali, da bodo imeli še sveže reže vsajene na grobovih, so razočarani. Slana je še pred nasl opom d^žja vse cvetje pomorila. Zdaj je konec iger in opravkov, ki jih prinaša vsako poletje. Balincarji so pospravili krogle, čeprav so še dolgo ob večerih vztrajali v mrazu, minili so sprehodi in izleti na Friderikov grad, v Mestni log in drugam — samo tarok bo še ostal. Ta je pri na« vse letne čase v modi, vsaj v desnem kotu kočev*-ske kavarne je stalen gost.
Po vaseh strašijo divji prašiči in jazbeci. Z našimi lovci je križ, zmerom se jih drži smola. Kadar in kjerkoli se prikažejo. se vse zverine skrijejo, če že cd daleč niso zavohale preganjalcev, izginejo kakor kafra, ko padejo prvi 3'reli. Medvedov letos še niso videli, kakšen volk pa bo morda kmalu prilezel v bližino, če bo mraz ostal. Pa tudi sicer kočevske vasi kljub dežju in blatu še ne bodo imele mini. » Sfinge rausflugi« so •sicer prenehali, izleti na Krempo in do Kolps tudi. prihajajo pa druge skrbi Tihe borbe se bi.jejo, kamenje, kolomaz in gnojnica ne pridejo
tako lahko iz mode, če se jih človek enkrat privadi. Prav pred kratkim je nekdo učiteljici v Štalcerjih vrgel debel kamen kar skozi zaprto okno v sobo. Vojska zaradi imen na »ič« oziroma — itsch povzroča v mestu in po vaseh še zmer:m hudo kri. To zdražbo nam je Bog naklonil najbrž v zameno za volilno borbo, ki se kar noče razmahniti. Nihče še zanesljivo ne ve, kdo bo in kje to kandidiral. Tudi »Gotscheer Zeitung« kar molči o teh rečeh. Sicer je pa prav tako — bolj trajnega pomena je pač prevažna naloga, dokazati pragermanski izvor imena — itsch. Po odredbi sreskega načelstva bodo morale napisne table biti v bodoče slovenske, imena na — i'sch pa bodo vendar ostala — zaradi krstnih listov.
Dež, ki je začel nalivati, nam odpira žalostne perspektive za zimo. Hudo je pri-zade o naše delavstvo. Gradbena dela so prenehala, obe tekstilni tovarni sta reducirali obrat4, na skrajni minimum. Okrcg cerkve se zbirajo brezposelni z rokami v hlačnih žepih. Družinski očetje so med njimi, do malega so skoraj sami Slovenci — nemški delavci imajo vsaj kmečko hrano in toplo peč dc-ma na vasi. Vprašanje našega delavstva jc postalo zdaj pred zimo nadvse pereče, '	—-
j	"	». . Tre-
j ba se bo pošteno zavzeti za gladuioče in ' trpeče — dovolj je bilo obljub!
Madžarski avto je zgorel pri Planini
Lastnik ss fe komaj rešil — 70*000 din škode
Planma. 27. oktobra
Nedavnega popoldne se je pripeljal v naše kraie madžarski državljan in avtoped-jetnik Franc Pollak. V luksuznem avtomobilu je pridirjal z lepo damo iz Madžarske proti Celju rn Ljubljani, odkoder je nadaljeval pot proti Planini, namenjen je bil v Italijo. Ko pa je dospel v vas Lipi je pri Planini, je avto ustavil ter izstopil s svojo spremljevalko Ziigi Kalmanovo. Pustila sta avto na desmi strani ceste, sama pa sta se vsedla na drugo stran, da bi se pri pikniku nekoliko okrepčala. Ko sta se po kratkem odmoru hotela odpeljati dalje in sta zasedla avto, se jima motor ni hotel vžgati, samo ropotalo je v njem.
Naenkrat sc jc pojavil velik plamen, ki
NAŠI NOVI AKADEMIKI:
Univ. prof. dr. Janko Polec
Naša pravna znanost je v Akademiji znanosti in umetnosti častno zastopana po vrsti svojih uglednih predstavnikov. Poleg vseučiliških profesorjev dr. Dolenca, dr. Kreka. dr. Kušeja in dr. Pitamica, katerih življenje in delo smo kratko že opisali v 31 Jutru«, je član naše najvišje znanstvene ustanwe tudi vseučiliški profesor dr. Janko Polec.
Dr. Janko Pclec se je rodil 19. avgusta 1880 v Kamniku sodniku Juliju Polcu. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani je študiral na univerzah na Dunaju in v Gradcu. Prvotno se je posvetil sodnemu stanu; bil je
sodnik na Brdu, v Trebnjem in Radovljici, nato pa sedem let v tajništvu vrhovnega sodišča na Dunaju. Ob ustanovitvi socialnega ministrstva (1917) je bil imenovan za ministrskega tajnika v tem ministrstvu, tik pred prevratom pa je služboval v pravosodnem ministrstvu.
V po\'erjeništ\*u narodne vlade v Ljubljani je bil do novembra 1919 referent za kazenske stvari. Nato je uredil in vodil pravni referat pri direkciji južne železnice v Ljubljani.
Že kot visokošolec v Gradcu je bil 1901 na čelu velike akcije za slovensko univerzo in je zbral (1902) svoje članke, ki jih je priobčeval 1901 po časopisju o zgodovini vprašanja slovenske univerze v Vseučili-škem zborniku, iz katerega so poslej črpali vsi borci za naše vseučilišče. Prinra\'-Ijal se je tudi sam že v dijaških letih za vseučiliško kariero in sicer za kazenska pravo. Leta 1904-05 je študiral v Berlinu kot državni štipendist pri prof. Lisztv. Od začetka juridične fakultete v Ljubljani predava — najprvo kot honorarni in izza 1925 kot redni profesor — zgodovinski razvoj sedan jega javnega in zasebnega prava, čemur je kasneje pridružil tudi jugoslcuvan-sko pravno zgodovino.
Izdal je 1925 obsežno pravnozgodovinsko monografijo »Kraljestvo Ilirija«, kjer je obdelal pravne reforme, ki so se izvršile pri nas po Napoleonovi Iliriji in pod njenim vplivom. L. 1929. je napisal ob desetletnici naše univerze v njeni spomenici glavno razpravo »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo.« — Poslej obravnava večinoma zgodovino pravnega in socialnega položaja našega kmet-skega stanu. Med razpravami, ki jih črpa iz prvotnega, arhivnega gradiva, velja imenovati zlasti njegove »Svobodnike na Kranjskem.«
ga Pollak ni mogel več pogasiti. S sopotnico se je v poslednjem trenutku rešil iz gorečega avtomobila. Seveda tudi nista več utegnila rešiti prtljago. Po nekaj minutah je ostalo na cesti še železno ogrodje. Pollak je utrpel 7000 pengov fpo naše 70.000 din) škode. Kakor je povedal obmejnim organom. ki so prihiteli na kraj nesreče, avta sploh ni ime! zavarovanega, češ- »Že nad 30 let sem avtomobilski podjetnik, pa .se mi še nobena taka nesreča ni primerila.« Ker je na naši meji pri vstopu v državo založil pri carini 5000 din kavcije za avto. bo moral zdaj utrpeti še stroške s tem. da spravi železne ruševine nazai na Mad/arsko ter bo moral obenem dokazati, da mu je avto res zgorel, nakar mu bodo kavcijo vrnili. No. 2000 din bo le rešil, kajti prevoz ga bo stal okoli 3000 din. Po nesreči je bil prccej obupan in je zagotavljal, da ho odslej sleherni avto zavaroval.
Promet čez mejo je zadnje čase v primeri s poletjem popustil, toda ob nedeljah je zmerom še živahno. Posebnih dogodkov v naši okolici ni. Edino iz Laz pri Rakeku velja zabeležiti: pred nekaj dnevi se jc uresničila dolgoletna želja, da so pometali stare petrolejke ter prižgali elektriko. Zda j se Rakoveani ne bodo več posmehovali Laza-nom, kakor že nekaj let, ko je tekla glavna električna napeljava iz Logatca in Planine na Rakek skozi vas Laze .toda v vasi sami se je niso posluževali. Zdaj so vsi zadovoljni.
Dve leti po nesreči komisijski ogled na progi
Ponoviče, 27. oktobra
Dve leti sta že minili, kar se je zgodila na železniškem prehodu pri Ponovičah huda nesreča. Poltovorni avto neke zagrebške čokoladne tvrdke se je ob vlaku razbil. Ponoviški in litijski otroci so imeli velik in srečen delež, ki se ga še danes željno spominjajo. Prizadeta tvrdka je tožila železniško upravo, češ da je bila zatvorni-ca. na eni strani dvignjena, druga pa zaprta, in tako avto ni moge! čez progo, temveč se je pred vlakom le malo odmaknil s tira, naslednji trenutek pa je bit že zadet in razbit od lokomotive. Železniška uprava nasprotno trdi. da so bile zatvornice v redu in da je vozač bil sam ktiv, ker je zavo-zil na progo, čeravno so se zapornice že spuščale. Priče so bile zaslišane na nedavni razpravi v Ljubljani in zdaj je prišla številna komisija na kraj nesreče, da po dveh letih presodi zamotano zadevo. Ob progi so postavili mizo in nekaj stolov ter začeli zasliševati. Zaslišan je bil tudi kret-ničar. Škode je bilo 30.000 dm, stroški so pa že narasli na 20.000 din. Sreča je bila vendarle v tem. da sta se pravočasno rešila šofer in spremljevalec.
judje
židje na mejah in pri nas
Ljubljana, 27. okitobra.
Po odcepitvi Sudetov od češkoslovaške so se na nemško-jugoslovenski meji začeli pojavljati po'niki židovske narodnosti še v mnogo večjem številu, kakar po priključitvi Avstrije. Ta naval je pač razumljiv, ker so se židovskim emigrantom iz Avstrije jeli pridruževati še številni
njihovi rojaki iz Sudetov in češkoslovaških pokrajin. Ker pa so zaradi živahnega gibanja pripadnikov židovske narodnosti začele tudi druge države po vrsti zapirati meje pred njimi, so po nemških mestih z večjimi židovskimi naselbinami pričele delovati tajne poslovalnice, ki zalagajo emigrante z lažnimi dokumenti, predvsem rojstnimi in potnimi listi. Naša oblaa va so zato na mejah službujočim organom naložila najstrožjo pozornost kar se tiče potnikov iz severnih dežeL Nasproti Židom, ki d alno bivajo pri nas, a niso jugoslovenski državljani, so oblastva prav tako uvedla strožje postopke. Pripadnikom židovske narodnosti, ki so tuji državljani in so jim poekla dovolila za bivanje v Jugoslaviji, se prošnje za podaljšanje dosledno zavračajo.
Ljubeznivo približevanje v tovarni
Oprostitev v značilni in poučni tiskovni pravdi
Ljubljana, 27. oktobra.
Pred tiskovnim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Gorečana sodelovala gg. s. o. s. Brelih in Lederhas, je bila zaključena tiskovna pravda na tožbo mariborske tvornice Thoma & Co., ki jo je zastopal ljubljanski odvetnik dr. Vor-šič proti odgovornemu uredniku »Glasa delavca« Vincencu Stuparju, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Stempihar.
Tvrdka Thoma & Co. je tožila odgovornega urednika zaradi prestopka zoper čast po čl. 52. zakona o tisku, ki naj bi ga bil zagrešil s tem, da je 4. februarja letos v svojem listu objavil pod naslovom »Moji doživljaji v tovarni Thoma v Mariboru« dopis delavke, v katerem ta piše o razmerah, ki vladajo v tvornici in pravi, da jo je mojster povabil v klet, kjer ji je med dvomljivo ljubeznjivim približevanjem povedal, da ji bo dobro, če bo pametna, če pa ne bo hotela biti, ji preti ulica. Ker ni hotela biti »pametna«, da je sedaj res »na ulici«, odpuščena iz službe. Na kraju je delavka še omenila v članku, da se podobne reči dogajajo po mojstrovi krivdi v omenjeni tvornici vsak dan.
V zagovoru je obtoženi po svojem zastopniku pobijal legitimacijo tvrdke za tožbo z utemeljitvijo, da napad ni bil namenjen podjetju samemu, temveč je imel le namen, opozoriti podjetje samo in pa javnost na nevzdržne razmere, ki vla-
dajo v tovarni in na odnose med nadrejenimi mojstri in podrejenimi tekstilnimi delavkami. Poleg tega je toženi nastopil tudi dokaz resnice za navajane trditve. Dasi so nekatere priče govorile v prilog konkretno imenovanemu mojstru, ki je nemški državljan, ali pa so izjavile, da jim razmere niso toliko poznane, da bi mogle dajati o njih izjave, so bila vendar odločilna pričevanja nekaterih zaslišanih delavk. Ena izmed njih je izpovedala, da je od mojstra dobila nekaj denarja obenem s povabilom za sestanek, kateremu pa se seveda ni odzvala, čeprav je denar sprejela in bila zato naslednje dni pošteno šikanirana. Druga je povedala, da je mojster nekoč pod noč prišel vinjen v njeno stanovanje, ki leži nasproti tvornici, pa ga je morala zaradi vsiljivosti postaviti pred vrata. Tretja pa se je s pripombo, da bi imela sicer marsikaj povedati glede tega. rajši vzdržala pričevanja s pojasnilom, da jo je preveč sram govoriti o tem. Vse pa so soglasno izpovedale, da se je to podilo v tvornici pogostokrat in da se je dobro godilo le tistim delavkam. ki so mojstru izkazovale uslužnost do njegovih zahtev.
Po krajšem posvetovanju je senat odgovornega urednika »Glasa delavca« popolnoma oprostil krivde in kazni z utemeljitvijo, da se je obtožencu dokaz resnice posrečil.
Pobeglega uradnika so vlovili
Iskali pa so razbojnika Bradeška in Anžurja
Ljubljana, 27. oktobra
Naši policiji in orožniškim postajam po Notranjski in tja gori do Škofje Loke pa še čez še zmerom dela mnogo preglavic zloglasni razbojnik in tat Jože Bradeško, ki je za nekaj časa sicer izginil, kakor da se js v zemljo udri. neprestane prijave pa vedo poročati o številnih vlomih in tatvinah po samotnih naseljih, ki jih ljudstvo pripisuje Bradešku in pajdašem iz njegove družbe. Z njim se klati pc notranjskih gozdovih najbrž tudi eden izmed Anžur-jev, ki ga policija prav tako z vso vnemo išče, da bo položil račune o lepem številu grehov. Med mirnim kmečkim prebivalstvom je Bradeško s svojimi podvigi povzročil toliko nervozne panike, da v vsakem količkaj nesolidno oblečenem neznancu že sumijo tolovaja in kličejo orožnike in policijo na sled. Tej paniki gre zasluga, da so organi kriminalnega oddelka Podutikom včeraj zajeli nekega drugega grešnika, ki ga pač ne bi megli primerjati s kakšnim Bradeškom, a ga jc policija vendar že dolgo zaman iskala.
Organom našega kriminalnega oddelka je uspelo tc dni, da so dobili v roke pismo, ki ga je neznanec pisal neki ženski v Ljubljano s prošnjo, naj mu preskrbi nekaj perila in obleke, vse skupaj pa naj mu 26. oktobra prinese na določen kraj v gozdu nad Podutikom. Policija je takoj zasumila,
da utegne biti neznanec Bradeško ali An-žur. Ker je znano, da sta oba razbojnika zmerom dobro oborožena, je bilo treba z vso previdnostjo organizirati zasedo, da zajamejo moža. Eden izmed agentov sc je preoblekel v lovca in je z nekim lovskim čuvajem iz okolice, z lovsko puško na rami prišel mimo prav tedaj, ko se je ženska s perilom pojavila na ccsti in je sumljivi neznanec stopil iz gozda. Ko so moža prijeli, sc je takoj izkazalo, da na žalost ni ne Bradeško in ne Anžur. temveč samo nesrečen bivši državni u^lužbencc i z Ljubljane, ki »i je z majhnim pregreškom nakopal izredno težko kazen. V službi je poncveril kakšna dva tisočaka — zapeljala ga je prebolcstna potreba po pijači. Ko je videl, da poneverbe ne more več prikrivati, je iz obupa pobegnil. Najprej je skuial priti čez mejo v Italijo, a je naletel na naše obmejne straže in se še o pravem času umaknil nazaj. Najbrž je slišal, kako Bradeško in njegova družina živijo po gozdovih, pa je tudi sam krenil proti Sv. Katarini in iskal zavetja pred preganjalci, ki jih pa ni bilo za njim. Naraščajoči mraz ga jc prisilil, da zaprosi svoje ljudi v Ljubljani za nekaj obleke in perila. Ta poizkus mu je bil v pogubo. Policija ga jc izročila sodišču, a še preden mu bo formalno izrečena kazen, je že čez mero kaznovan: izgubil je službo, ki jo je opravljal 20 let.
Vlomilec Jakopin s tovarišijo obsojen
Med osmimi obtoženci je bila samo ženska oproščena
Ljubljana, 27. ototobra.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Gorečan, se je danes dopoldne nadaljevala 19. t. m. prekinjena razprava proti vlomilcu Antonu Jakopinu iz Potoka pri Stični in njegovim pajdašem. Tudi današnja razprava je trajala nekaj ur in je nudila dobro priliko za vpogled v predrzne in pokvarjene značaje današnjih obtožencev, ki so zasedli dve zatožni klopi.
Bili so poleg glavnega obtoženca Antona Jakopina, posestnikovega sina, ki se ga je dolgo bala vsa Dolenjska posebno zaradi predrznih vlomov, ki jih je spremljala, če je bilo treba tudi pesem revol-
verskih strelov, še njegov mlajši brat Lojze, nadalje Antonova desna roka, nekdanji rudar brez stalnega bivališča Anton Valentinčič, Franc Brčon in njegova žena Marija iz Brezovice, mož posest-nice Jernej Marolt iz Unajnarjev in hlapec na Fužinah pri Ljubljani Alojz Marolt. V dodatni obtožnici je bil obložen še delavec Jože Hauptman. Prvi štirje so kradli in vlamljali na debelo, slednji štirje pa so bili obtoženi, da so sprejemali in za lastno potrebo porabili ukradene stvari, deloma pa jih razpečavali. Brčonova sta bila še obtožena, da sta tatove nagovarjala k tatvinam.
Mnogo solidarnosti in zvestobe pa ob-
Pred dvajsetimi leti:
Konec avstrijske oblasti v črni gori
Avstrijska okupacija črne gore je svoji okrožni postojanki v Peči (Ipek) in v Kolašinu izgubila že ob prvem uspehu naše zmagoslavne vojske na solunski fronti. Okrožna poveljnika v Peči in v Kolašinu sta mislila, da je najbolje, če vsak po svoje ukrene vse potrebno, da najde pot iz nevarne pasti. Tudi sedež okupacijske uprave na Cetinju ni imel več pravih zvez s posameznimi okrožnimi poveljstvi, saj je generalni guverner grof Clam Martiniitz že v prvih dneh septembra zapustil Cetinje in odpotoval v Boko »zaradi važih upravnih zadev« ter se ni več vrnil. Njegovi najožji sotrudni ki, ki so ob okrutnem izmozgavanju ljudstva spravljali na stran velike deleže plena, so seveda sledili njegovemu zgledu.
Precbrat na solunski fronti je vsa okupacijska poveljstva opozoril, da je treba misliti na konec. Poveljstvo v Peči in v Kolašinu sta bili najbolj prizadeti. Poveljstvo v Peči je pripravilo vse potrebno za umik preko Sandžaka, pri zadnjem okrožnem poveljniku v Kolašinu pa sem v imenu nekaterih komitskih skupin posredoval, naj vse zaloge živil, kakor tudi drugo blago v skladiščih ostane nedotaknjeno in naj vojaštvo vzame s seboj samo toliko živeža, kolikor je neobhodno potrebno za pot do Boke ali pa do Moj-kovca. Tako se je tudi zgodilo in — ko je Avstrijce vzela noč, so ostala skladišča v Kolašinu, Andrijevici in drugih kra-
jih dobro založena in bi imelo ljudstvo od njih veliko pomoč in korist, če bi se dalo vse v redu in miru upravljati in razdeliti.
Okrožna komanda avstrijske okupacije v Kolašinu je v vseh krajih svojega področja pod pritiskom komitske akcije pustila vsa svoja skladišča nedotaknjena, ravno tako pa je bilo tudi na področju okrožnega poveljstva v Peči, kjer so okupacijski uradniki in oficirji v Dečanah in tudi še v nekaiterih drugih krajih sami izročali odposlancem komitskega vojvode Kcsrte Pečanca skladišča in velika narodna svetišča. V drugi polovici septembra 1918. v Kolašinu ni bilo več avstrijske vojske, a člani poštenih komitskih odredov in pošteni domačini razmeram niso bili kos.
Prvi dnevi svobode pa so vrgli nesrečno deželo v nov pekeL činitelji tega pekla so bih sestradanost, nezaupanje, iz-rodki stare mržnje iz najrazličnejših povodov, politična nesoglasja in naposled seveda tudi to, da so hoteli z zapuščino okupacijske oblasti gospodariti tudi nekateri nepošten jaki. Okrog skladišč so grmeli noč in dan streli in marsikaj je šlo v divjem vrtincu strasti v nič.
Debata za in proti črnogorskemu kralju, za in proti Srbiji, o Jugoslaviji, o samostojni Črni gori itd. so se med komit-skimi skupinami in med prebivalstvom razbohotile v gorostasnosti, ki so pred-
I stavijale veliko nevarnost za ljudsttvo in seveda tudi za zaloge, ki jih je zapustila pri svojem begu okupacijska oblast. Do reda je prišlo najprej v Andrijevici, ko je prispel tja oddelek komitskih čet Koste Pečanca. Tam so se znašli tudi člani odbora za zedinjenje črne gore s Srbijo.
V Kolašinu sem zapustil vse svoje prijatelje komite in domačine ter iz previdnosti ponoči krenil peš v Andrijevico. časi so bili pač taki, da tudi staro prijateljstvo, preizkušeno v najhujših časih, ni imelo več prave veljave. Vrtinec strasti sestradanih, z bogzna kakšnimi starimi spori prežetih ljudi, in naposled seveda tudi dejstvo, da ves ta razburkan svet kot celota ne zna in ne more več ceniti starega prijateljstva in tovarištva, ker išče vsak zase podpore v ognju strastnega obračunavanja, vse to me je napotilo, da sem se tako tiho, spet umaknil.
Tudi vojvoda Kosta Pečanac in člani odbora za združitev črne gore s Srbijo v Andrijevici ter moji najožji prijatelji, med katerimi sta zavzemala prvo mesto profesor Velimir Jojič in takratni svečenik, bivši učitelj Mirko Vujsič, so razumeli vse moje korake ter mi želeli srečno pod. V Plavu sem z nekaterimi tovariši naletel na prvo postojanko vojske, ki je prebila solunsko fronto. Komandant te postojanke je bil moj rojak Joco Žagar. Prepričan sem, da še danes ves okoliš Plava in Gusinja, katerega tvori v ogromni večini arnavtsko prebivalstvo, hrani v lepem in tudi v hvaležnem • spominu tega idealnega jugoslovanskega vojnega dobro-voljca — Slovenca. Edinice zmagoslavne vojake so «e po
o
CENENI
LUKSUZNI SPREJEMNIK
5-CEVN1 SUPER
Din 4150.-
RADIO r. t. z o. t., Ljubljana — Miklošičeva cesta 8.
RADIOV A L, Ljubljana — Dalmatinova ulica IS. JOSIP WIPPLINGEIt.
Maribor — Jurčiče* a uSšc-a št. 6.
toženci niso pokazali med seboj. Eden izmed obtoženih je celo tidil. da ga je Brčonova zavedla ne samo v ljubavno razmerje, temveč ga je tudi nagovarjala k tavinam. Toda kakor je pekazala sodba, ki se je glasila opros ilno le za Brčonovo, to zavajanje ni imelo pravega pomena. Kajti predsednik je v utemeljitvi poudaril ,da k?kšno zavajanje s strani Brčono-ve ni* i ni bilo p-trebno spričo toliko tatinske nagnjenosti. ki jo je pokazala družba obtoženih. Po Dolenjskem so s svojimi podvigi napravili obilo škode, kljub 'e-mu pa so se nekateri oškodovanci rajši odrekli zahtevku na odškodnino, ki ie itak problematična, samo da bi sodišče fante dobro spravilo na varno.
Senat je odmeril Antonu Jakopinu 2 leti rcbiie in 4 la a izgube častnih državljanskih oravie, njegovemu bratu Alojzu 7 mesecev strogega zapora, Antonu Ya-lentinčiču 1 leto in 8 mesecev robije in 3 letno izgubo častnih pravic. Francu Br-čonu 3 mesece in 15 dni strogega zapora in 2 letno izgnbo častnih pravic. Jerneju in Alojzu Marolt« ter Jožefu Hauptmanu pa vsakemu po 2 meseca strogesra zapora in 120 din denarne kazni, toda le pogojno za dobo 3 let. Oproščena je bila v smislu § 280. k. p. le Marija Brčonova.
Požar
in visoka zavarovalnina
Ptuj, 27. oktobra.
Včeraj okrog pol petih zjutraj je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Dolenca v Dragonji vas:, občina Cirkovce. Ogenj se je razširil še na gospodarsko poslopje soseda Štefana Napa-sta. Požar je prvi opazil posestnik Napast, ki se je prebudil zaradi močnega prasketanja. Hitro je vstal, pogledal skozi okno in opazil, da gori njegovo in sosedovo gospodarsko poslopje. Sklical je svojo dru-ž no in najbl žje sosede, ki so alarmirali gasilce iz Cirkovc in iz Mihove. Dasi so ti prišli takoj na pomoč, so se morali omejiti le na varovanje sosednjih objektov, kajti gospodarski poslopii sta bili tako hitro v plamenih, da so komaj rešili živino iz hlevov
škoda je cenjena na 50 000 din. Napast je bil zavarovan za. 34.000 din in je škoda pokrita z zavarovalnino. Alojzij Dolenc, v katerega gospodarskem poslopju je požar izbruhnil, je b:l zavarovan pri treh zavarovaln'cah za znesek 158.800 din. Bilo pa je to njegovo posestvo pred kratkim zaradi zadolženosti prodano. Izkupiček ni pokril vseh terjatev. Sum požiga je padel na posestnika in so ga orožniki kmalu po požaru aretirali in izročili sodišču.
preboju solunske fronte razšle po vsej osvobojeni domovini, v Skoplju pa je ostalo še mnogo neuvrščenih oficirjev in beguncev iz nekdanjih odredov avstrijske okupacije črne gore in Srbije. V novembru 1918 sem se spet izločil iz te nove trume in. ko sem dobil od vojaškega oblastva in tudi od civilnega poglavarstva nekakšno potnico ali prepustnico, sem spet sam, kakor že večkrat, krenil na nevarno po<. Cilj te po i je bil severna meja nove naše države, od koder sem bil vržen pred tolikimi leti v vrtinec svetovne vojne. Med svojim umikom so Nemci rušili železniške tire, podirali mostove in poškodovali tudi ceste in tako je bila pot preko srbskega juga zelo nevarna. Oblekel sem se na pol civilno, na pol vojaško ter krenil na pot, k; je bila ponekod tudi pod oblastjo arnavtskih tolp. ki so, ravno tako kakor moji prijatelji, ki sem jih zapustil tam v stari črni gori, močno oborožene divjale v vrtincu strani in nesporazum'jen j ter čakale na nekaj, kar mora priti, da napravi konec velikemu neredu. Na poti sem srečaval nekajkrat angleške in francoske avtcmobiliste, ki 90 mi po vseh svojih močeh pomagali, a znašel sem se 12 večkrat v situacijah, da sem moral prav tehtno premišljevati, za koga naj se izdajam: aH za prijatelja tega ali onega arnavtskega plemena, ali pa za srbskega bojevnika. Tudi po poti preko Sandžaka so se take kočljive situacije ponavljale in šele onkraj Uvca sem mogel misliti, da po tako dolgem času moja glava ni več v »torbi«.
(Iz vojnih spominov novinarja T. Grnaj-nerja^.

Vsak četrtek In petek	__
sveže MORSKE RIBE
vseh vrst Novo došli kaštelanski teran, sladka rebula in druga prvovrstna vina! Sprejemajo se abonenti na izvrstno domačo hrano! — Vljudno vabimo!
_Restavracija-klet „ZVEZPA"
Domače vesti
*	Jadran v šolskem radiu. Danes od 11.30 do 12. bo v šolskem radiu oddaja proslave jadranskega dne s petjem, recitacijo in prigodn m govorom. Proslavo bo vodil glavni tajnik slovenskih podmladkov Jadranske straže g. Viktor Pirnat.
*	šolska mladina in Jadran. Po odredbi pristojnih ministrstev in banske uprave bodo 31. oktobra vse šole interno proslavljale prazn'k našega morja in dvajsetletnico njegove svobode.
*	železniškim upokojencem, rentnikom in vdovam naznanja Društvo železniških upokojencev: Legitimacije za vozne olajšave se predlagajo kakor vsako leto pri železniških postajah in predložiti jih more samo poglavar družine, ne pa posamezni družinski člani. Legitimacijam je treba priložiti: čekovni odrezek o prejemanju pokojnine, 4 din za vsako legitimacijo, lastnoročno od glavarja družine podpisano izjavo, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo ter da žive rodbinski člani (navedeni z imeni) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu, za otroke preko 18 let starosti »sinove do največ 26 leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti) se mora predložiti potrdilo šole ali učna pogodba ter od poglavarja družine podpisana izjava, da dijak nima preko 500 din štipendije,' ali da vajenec nima hrane ali stanovanja pri učnem gospodarju, za hčere preko 18 let starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka, od poglavarja podpisana ter od občine ali policije potrjena izjava; za one, ki imajo lastni mesečni zaslužek do največ 500 din, pa še potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku z navedbo, koliko plačuje za bolniško blagajno, oziroma v katerem mezdnem razredu je zavarovan: za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke preko 18 let starosti je treba priložiti potrdilo pristojnega železniškega zdravnika. Gojenci vojaških šol in zavodov ter sinovi, ki služijo kadersKi rok, nimajo pravice do voznih ugodnosti. Za svoje izjave so poglavarji družin moralno in materialno odgovorni. Direkcija državnih železnic je izdala vsem železniškim postajam navodila o podaljšanju legitimacij. V Ljubljani stanujoče upokojence opozarja društvo, da bodo glavni, gorenjski in dolenjski kolodvor sprejemali legitimacije v računskih pisarruh od 10. do 20. in od 24. do 30. novembra. Zdravnikom bo direkcija podaljšala legitimacije šele po novem letu.
Ogniti
sle/temisL"
se pravi z slabovidnimi oirm Hi skazi živi/enje.
Zato ra/e nosite takoi očala od
LJUBLJANA
T€C PASAŽA
^^ NEBOTIČNIKA
]
* Diplomirani so bili na filozofski fakulteti ljubljanske univerze v oktobrskem terminu "l938 tile kandidati in kandidati-nje: černetič Silvester (matematična skupina); Dolgan Marija (matematična skupina); Gerzinič Alojzij (skupina za nar. jezik in knjiž.); Hronek Margareta (germanska skupina); Ivanova Olga (romanska skupina); Kastelic Vera (matematična skupina); Kremenšek Irena (germanska skupina); Malnarič Ivan (matematična skupina); Margon Bogomir (skupina za občo zgodovino); Maselj Nadina (romanska skupina); Nemec Draga (pedagoška skupina); Novak s. Ancila (skupina za nar. jezik in knjiž.); Pegan Branko (biološka skupina); Rupelj Sonja (germanska skupina); šeme Janez (romanska skupina); Terseglav Franc (skupina za občo zgodovino); Vafacha Jožefa (germanska skupina); Verbic Pavel (biološka skupina); Zoreč Darinka (matematična skupina); Zupančič Zvonimira (skupina za občo zgodovino).
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-losefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
_______Ogl reg. S. br. 15. 485-35
*	Poročil s© je g. Joško Turk, šolski upravitelj v Gradišču z gospodično Matu-ševo Jož co. učiteljico pri Sv. Florjanu. Za priči sta b'li dr. Kruic, advokat v Mariboru in Fortunat Turk. nastavnik mešč. šole v Ormožu. Marljivemu našemu obmejnemu delavcu, navdušenemu pevcu, ki mu je prosveta naroda glavna misel,, želimo vse najboljše!
♦	V centralnem higienskem zavodu v Beogradu se bo začel po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje dne 1. januarja 1939 tečaj za šolske zdravnike, ki bo trajal tri mesece. Na tem tečaju se bodo zdravniki teoretično in praktično usposot.li za svoje delo pri zaščiti šolski otrok.
I
■■ KINO SLOGA, tel. 27-30 ■■
NOČNA POŠAST
Boris Karlov, genijalni učenjak vodi borbo proti podzemlju, da iz rok zlo-M čincev otme sredstvo smrti, mmm
I
* Novi grobovi- V visoki starosti 85 let je umrla v Križah gospa Helena Oraniče-va, po rodu Pogačnikova. Ugledno posest-nico bodo jutri ob 9. spremili k večnemu počitku. — V Rušah je umrl po kratki bolezni g. Franc Skerbinjek, dolgoletni in zaslužni knjigovodja lesne trgovine Viktorja Glaserja. Njegov pogreb bo danes ob pol 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Smrt gospe Marije Kernove. V sredo popoldne se je po škofji Loki razvedela žalostna novica, da je umrla ga. Marija Kernova, vdova po železniškem uslužbencu, stara 70 let. Pokojnica Je bolehala že dalj časa. Pet minut pred smrtjo se je še pogovarjala s služkinjo, ko jo je nenadno napadla njena stara bolezen naduha in že je zastalo plemenito materinsko srce. V zakonu so se ji rodili 3 sinovi in 6 hčera, dohodki so bili skromni in res je bila prava umetnost in žrtvovanje hkrati, spraviti vso deco preko neštetih skrbi in težav v samostojne poklice. Gospe Kernovi se je velika naloga odlično posrečila, tako da ji je bila jesen življenja pač prijetno razvedrilo ob zavesti doseženih uspehov. Hčerka Marica je poročena s škofjeloškim trgovcem in tvorničarjem, bivšim loškim podžupanom g. Savnikom, hiša hčerke Berte, posestnice na Mestnem trgu. je nudila materi ves poslednji čas prijeten dom, sin Adolf v Kranju je tvorničar čokolade in keksov. Pri obilni družinici je bilo seveda žrtvovanja polno življenje ge. Kernove posvečeno domu in sreči svojcev, ki objokujejo nenadomestljivo izgubo. Obče čislam vzorni materi bodi lahka domača žemljica, uglednim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje !
*	Vlom v Bafovo prodajalno v Mnr»W I
Soboti. Nedavno so neznani storilci ponoči vlomili v Bat'ovc prodajalno v Murski Soboti in iz blagajne pobrali vso gotovino, nekaj nad 1000 din. Dejanja Je osumljen neki kleparski pomočnik brez posla, star okrog 20 let, srednje šibke postave, o-blečen v sivo črtast suknjič tn enake pumparice, sivo športno čepico in nizke čevlje. Orožniki iščejo vlomilca.
*	Trahom v Medmurju in oko»d Va-raždina. V zadnjem času se je trahom močno razširil v bližnji okolici Varaždi-na in je največ primerov te bolezni v vasi Bartolovcu. Tudi v samem Varaždinu se trahom širi po ljudeh, ki prihajajo iz Medmurja. Po Medmurju je trahom močno razširjen. V gornjem delu malo manj, najbolj pa v preloškem srezu. Bolniki iz varaždinske okolice obiskujejo dvakrat na teden ambulanto Doma narodnega zdravja v Varaždinu. V preloškem srezu pa deluje državna postaja za pobijanje trahoma v Prelogu, ki ima v vsaki večji vasi po eno ambulanto. V Dolnji Dubravi in Murskem Središču lečijo trahom občinski zdravniki. Trahom spada med socialne bolezni, ker so vzroki širjenja v prvi vrsti revščina, nezdrava stanovanja ter nepo-učenost prebivalstva. S samimi medicinskimi in uradnimi ukrepi se taka bolezen seveda ne da izkoreniniti. Ce pomislimo, da se vsi člani velike družine brišejo z eno samo brisačo, je razumljivo, da sama zdravniška pomoč trahoma ne bo mogla likvidirati. Varaždinski Dom narodnega zdravja je imel v zadnjem mesecu 288 pacientov.
Danes ob 17. tn ob 20. uri f,BELI JORGOVAN" — Kino Moste.
Prodaja vstopnic od 11. ure dop. naprej.
*	Tolpa volkov v okolici Dolnjega Va-kufa. Vasi v okolici Dolnjega Vakufa trpijo veliko škodo zaradi volkov, ki v tolpah napadajo staje in koljejo drobnico. V vasi Ladjeviču so volkovi raztrgali 12 ovac in eno svinjo najsiromašnejšemu va-ščanu. V neki drugi vasi so poklali 33 ovac. Najstarejši prebivalci ne pomnijo, da bi volkovi še pred zimo vdirali v naselja vakufske okolice.
Ljubka Sylvia Sidney in George Raft v nepozabnem velefilmu o ljubezni in sencah
preteklosti y NOVO ŽIVLJENJE PR.tITaNG
Premiera KINO MATICA 21-24 ob 16.. 19. in 21. uri. — Najnovejši zvočni tednik!
*	Razširitev Dakteriološkega zavoda v Križevcih. Pred 15 leti je bil ustanovljen v Križevcih državni bakteriološki in serološki zavod, ki izdeluje cepivo zoper kužne bolezni pri živalih. Začetek dela v zavodu je bil skromen in težak, vodstvo zavoda pa je s pomočjo privatne iniciative kmalu odstranilo vse zapreke ter zagotovilo ustanovi uspešen razvoj. V prvi vrsti se bavi zavod z bakteriološko diag- j nostiko ter preiskuje material, ki mu ga dostavljajo veterinarji iz svojih področij. Strokovnjaki zavoda pa delajo tudi sami na terenu. Zavod je v najožji zvezi z gospodarsko šolo. Lani so zavod rezširili s tem, da so zgradili posebno stajo za velike poskusne živali, zdaj pa so razpisana dela za zgradbo nove staje, v kateri bodo namestili manjše poskusne živali. V novem poslopju bodo uredili tudi anatomsko patološki institut za živali. Zavod ima že doslej 35 moderno urejenih prostorov ter izdeluje cepivo zoper vse nalezljive bolezni pri živalih, razen onega proti svinjski kugi.
*	Biološko raziskavanje Jadrana, že lani so strokovnjaki Oceanografskega instituta in direkcije pomorskega prometa začeli z biološkim raziskavanjem našega morja, da bi ugotovili vzroke, zakaj ponekod izumira ribji zarod. Strokovnjaki so nadaljevali zdaj že tretjič svoje delo v vodah Hrvatskega Primorja. Ugotovitve strokovnjakov bodo dale našemu ribar-stvu nove temelje in tudi smernice za koristno reorganizacijo.
f osvežuje telo, £ prepreči ne-^^ - ugodno izhla-
Mmm^Mi - kože
*	Graditev poslopja pomorskega obalnega poveljstva. V Splitu se je sestala komisija, katero tvorijo zastopniki vojaškega erarja in splitske mestne občine. Vojaški erar namerava zgraditi v Splitu reprezentativno poslopje pomorskega obalnega poveljstva, mestna občina pa bo dala na razpolago potrebno stavbišče na zapadni obali. Za odškodnino ji bo vojaški erar prepustil nekaj svojih objektov.
*	Aljaževa koča v Vratih, ki stoji tik Aljaževega doma, je preurejena za zimski poset. SPD je postavilo štedilnik, uredilo 8 ležišč s primernimi odejami in blazinami, tako da imajo planinci, ki hočejo tudi v zimskem času posetiti Triglav in okoliške vrhove, primerno zavetišče v tej koči. Ključi so na razpolago pri gorskem vodniku Gregorju Lahu v Mojstrani. Planinec, ki hoče uporabiti Aljaževo kočo, se mora predhodno prijaviti pri Lahu ter plačati prenočnino (člani 5, nečlani 10 din od osebe in noči). Na razpolago so tudi svežnji drv po 2 din. Zaupnik SPD Gregor Lah vodi nadzorstvo nad posetom zavetišča ter mora vsakdo, ki se ni predhodno prijavil, plačati nečlanske pristojbine, oziroma ga more zaupnik Lah sploh odstraniti iz koče ter nedisciplino prijaviti društvu, ki bo postopalo v smislu pravil oziroma pri nečlanih v smislu zakona. SPD opozarja vse planince na udobno urejeno zavetišče in na določila za prenočevanje v Aljaževi koči, da se veco ravnati.
- Mladinsko protituberkuiozno gibanje.
Prosimo vse organizacije za mladinsko zaščito in skrbstvo kakor tudi vse druge ustanove s sličnim smotrom in namenom, ki imajo svoje sedeže v Ljubljam. da nam zaradi sodelovanja v protituberkulozni borbi med mladino in požlvljenja našega mladinskega odseka do 5. novembra t.\ ; vvijo svoj točen naslov ter obenem navedejo predsednikovo in tajnikovo ime. Proti tub "ir kulozna zveza v Ljubljani. Go-sposvet- zt cesta 2-n.
Po znižanih cenah boste kupili naj-' modernejše klobuke v modnem SALONU ELITA — Ptuj._
* Zverinjak maharadže v Šibeniku. V ši-beniškem pristanišču je pristal italijanski parnik »Fusiana«, ki vozi za maharadžo od Hajdarabada cel zverinjak. Zveri so bile po večini kupljene v hamburškem zoološkem vrtu. Ker je ostal italijanski parnik zaradi ukrcavanja 150 ton aluminija, ki bo poslan na Japonsko, več ur v pri-
stanišču, so mnogi meščani obiskali ladjo in z velikim zanimanjem ogledovali
zverinjak maharadže. Zveri bodo izkrcane v Bombayu, od tam odpremljene v mahrv radžev dvor.
I? Lili Ml?!***:
u— Proslavo 201etnice obstoja jugoslovenske mornarice bo proslavilo »Združenje bivšdh mornarjev« 29. t. m. v opernem gledališču. Vabimo vse članstvo in morju naklonjeno javnost, da se v čim večjem številu odzve temu vabilu ter tako izkaže čast tem, ki so se za svobodo na morju borili. Ob tej priliki bo vzdignjena zastava, ki je bila vzdignjena kot ena izmed prvih na mornarskem poveljstvu v Pulju.
u— članstvu Narodne strokovne zveze. Ljubljanski Okrožni odbor NSZ, poziva vse tovariše, da se udeležijo proslave 20 letnice našega osvobojenja, ki bo v soboto 29. t. m. ob 20. na Taboru, katero prirede vsa sokolska društva in narodne organizacije.
u— Slovenska glasbena literatura ima
jako malo del za soli, zbor in orkester v obsegu celovečernega koncertnega sporeda. Tako delo nam je poklonil skladatelj Lu-cijan Marija škerjanc ter napisal na podlagi Gradnikovega besedila dveh sonetov skladbo »Zedinjenje«. Delo je napisano za kvartet solistov, moški zbor in veliki orkester. Vsaka skupina izvajajočih nastopa deloma a capella, deloma skupno v celotnem aparatu. Važni sta dve predigri, pisani za veliki orkester, in predvsem opozarjamo na veliki interludij med I. in II. sonetom, ki je napisan kot žalobna koračnica v spomin padlih junakov, ki so se borili za naše osvobojenje in uedinjenje. To delo bo izvajala naša Glasbena Matica s sodelovanjem solistov in orkestra Ljubljanske filharmonije pod vodstvom ravnatelja Poliča v ponedeljek 7. novembra v veliki unionski dvorani. Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Dom uslužbencev Poštne hranilnice na Bleivveisovl cesti prično v najkrajšem času graditi, ker je došlo pravkar stavbno dovoljenje iz Beograda. Zgradbo je izliei-biralo stavbno pori ie t je Miroslav Zupan, ki dovaža zdaj gradivo na parce'o, kjer je stala dolgoletna jezdna šola ljubljanskega jezdnega društva z izrazito nemško upravo. Ta starikava koliba je bila prava iz-pocltika ondotnih prebivalcev in so jo lansko leto podrli do tal. Proti Bleiweisovi cesti bo z-^ra^bg imela visoko pritličje in tri nadstropja, zadaj pa bo visoko pritbčje in dve nadstropji. Upajo, da bo dom poštrohranilničnih uslužbencev preko letošnje zime v sirovem stanju že pod streho. Banski svetnik arhitekt Črnivec, ki je zamislil načrt za palačo ooštne hranilnice na Aleksandrovi cesti, je dovršil načrte tudi za ta dom, ki ga gradi posebni fond tega uradništva in bodo stroški iznašali tri in pol milijona dinarjev
u— Kolo si je »izposodil«. Kolo je v resnici tiste vrste blago pri nas, ki je najbolj izpostavljeno kraji. Ce je takole prislo-njeno nekje ob zidu kraj ceste in se dolgo, dolgo nihče ne zmeni zanj — morda se je njega lastnik zasedel pri kozarcu vina in pije, da nazadnje niti sesti ne bo mogel nanj — pa pride mimo mlad, truden, po vrhu pa še malo izgubljen človek pa se greh kar sam od sebe zgodi. Sredi julija je neki čevljarski pomočnik brez posla na Jesenicah izpred občinskega urada v takih okoliščinah naletel na kolo. Namenjen je bil na Bled. da pri kakšnem znanem mojstru povpraša po delu, a za vlak ni premogel beliča. Sedel je na bici-kel in se odpeljal poiskal na Bledu mojstra. pri katerem je svojčas služil in pri njem ostal čez noč. Na vprašanje, kje je dobil tako čedno kolo, je odgovoril, da mu ga je posodil znanec na Jesenicah. A ko je drugo jutro nadaljeval pot, ga je pekla vest, pustil je bicikelj pred blejskim So-kolsk'm domom, v nadi, da ga bo že kdo pobral in ga kakorkoli vrnil lastniku. Potem je še dolgo hod;l okrog, delal je tu in tam, kakor je že nanesla prilika, a kadar ni bilo dela je prosil. Pred nekaj tedni je prišel v Ljubljano ln pri nekem mojstru našel zaposlitev.	ti ie
po'<»V9ifl r»ollc'ia i71
Tt^ t C-p l^pC"	*"*"*
Bpjvin v pijpinct /:»ve<!' v •>!•.,•• ;>• •'
DANES ob 16., 19. in 2L uri FILMSKA UMETNINA nagrajena na letošnji bienali
v Benetkah.
LIDA B A A R O V A
in drugi najodličnejši igralci
Ta film naj si ogleda vsaka ženska — vsak moški.
NEDOLŽNOST
Tel. 22-21. KINO UNION
Avto je podrl otroka. Včeraj popol- I dne je šofer Kranjske industrijske družbe Ivan Krajec pripeljal na kirurški oddelek 141etnega Franceta Ruparja, sina železniškega upokojenca iz Podjunske ulice v šiški. Na križišču Celovške in Gajeve ceste je z avtom podrl fanta, ki je dobil precej hude poškodbe, med drug:m ima zlomljeno desno nogo. Na odredbo službujočega stražnika je šofer ranjenca takoj naložil na svoj voz in ga pripeljal v bolnico.
u— Poroka. V stolnici sta se poročila mestni nameščenec, znani turist in prijatelj prirode g. Rudolf šturm, in ga. Angela Pristav. Za priči sta bila ženinov brat g. Rado šturm in ženinov svak lastnik znane slaščičarne g. Adolf Pelicon. No-voporočencema iskrene čestitke!
u_ Zgradba dveh novih hiš v sredi
Ljubljane. Na Resljevi cesti tik ob veliki hiši dr. Frana Lokarja so pričeli kopati temelje za večnadstropno hišo trgovca Ose-narja. Zemljišče je bilo do zdaj Hauptma^ nova last. — V Prešernovi ulici je stavbenik Just Gabrijelčič do tal podrl trgovski hišici pokojnega nožarja Juvana in njegovega soseda Cekada, veletrgovca z usnjem na Sv. Petra cesti. Ostal je edinole strešni stol. Z Juvanom je izginila iz te ulice stara nožarna obrt, ki jih v Ljubljani ni mnogo. Na tem prostoru bo zgrajeno enotno in moderno poslopje, ki je namenjeno predvsem za trgovino. Pravijo, da je svet v Prešernovi ulici drag kakor žefran.
u— Sod petroleja .je izgubil. Pred dnevi je hlapec Janez Perušek iz Sodražice vozil iz Ljubljane tovor blaga, med katerim je bil tudi sod petroleja, težek 113 kg. Na poti od Ljubljane do Lavrice, najbrž v bližini kraja, kjer se odcepi cesta proti Orljemu, mu je sod padel z voza, ali pa ga je nekdo ukradel, ne da bi bil voznik kaj opazil. Sod ima številko 15?7 in vtisnjeno štampiljko Pipan & American Lubricating Oil Dept. Trade Mark Panitero, Ljubljana. šk.xla znaša 1100 din.
Iz Celfa
e— vsem k0rošKim borcem! Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju sporoča, da bo v torek 1. novembra ob pol 12. dopoldne pred spomenikom v vojašnici kralja Pe.ra v Celju počastitev spomina padlih in umrlih tovarišev. Organizacija vabi tovariše, da se udeležijo te svečanosti polnoštevilno.
e— Poziv udeležencem pohoda SKozi Albanijo Mestno poglavarstvo v Celju poziva vse, ki imajo pravico na albansko spomenico, ker so se udeležili pohoda skozi Albanijo leta 1915., da se čimprej javijo pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu zaradi vpisa v zadevni seznam. Rnk prijave je do 15. novembra.
e— Koncert »Grafike« v Celju. V okviru proslav 701etnice grafične organizacije v Sloveniji bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma koncert pevske in orkestralne »Grafike« iz Ljubljane. Na sporedu so pevske in orkestralne točke naših in tuj''h priznanih sklada/eljev. Pevski zbor in orkester »Grafike« sta pc svoji kvalitet znana ši-rom naše domovine ter bosta tudi v Celju nudila lep umetniški užitek. Celjska javnost je vabljena da se udeleži koncerta v čim večjem številu in pokaže fjvoie razumevanje za kulturno delo grafičnih delavcev. Vsltopnice bedo v predprodaii v nedeljo od 11 do 12 doroldre in od 15. dalje pri koncertni blagajni v Celjskem domu.
e_ Kolo jugoslovenskih sester v šmart-
nem ob Paki priredi v nedeljo. 30. t. m. vinsko trgatev v prostorih g. Franca Ro-gla. Cisti dobiček je namenjen revni šolski deci
e_Promet na pokopališča. Mestni pogrebni zavod v Celiu sporoča, da bodo vozili avtobusi v nedeljo, ponedeljek, torek in sredo izpred kolodvora na obe pokopališči.
e_ Huda nesreča na Mariborski cesti.
Ko se je vračal 53-letni železniški vratar Ignac Ferdič iz Celja v sredo okreg 21. g kolesom iz službe domov v Gaberje. ga je na Mariborski cesti blizu Sokolskega doma v Gaberju podrl na tla neki avtomobil. Kolo je šlo čez Ferdiča in mu zlomilo levo nogo pod kolenom. Ponesrečenca so prepeljali takoj v bolnišnico.
e_ v kapucinskem samostanu je včeraj zjutraj podlegel kapi v s'arosti 72 let konzistorialni svetnik p. Donat Zupančič. Pokojni je bil prvi jugoslovenski kapucinski provincial in je opravljal to funkcijo polnih 15 let. Pogreb bo jutri cb 15. iz kapucinskega samostana na okoliško pokopališče. V celjski bolnici je umrl v sredo 43-letni hlapec Pefer Wolfern iz Vojnika, po rodu Rus, včeraj pa 23-letm pc«estnik Franjo Valenčak iz Sedlarjevega pri Polju ob Sotli.
Iz Marito^ra
a_ Mariborsko sokolstvo. Članstvo vseh
mariborskih sokolskih društev se poziva, da se polnoštevilno udeleži predavanja o češkoslovaški republiki, ki bo drevi ob 20. v veliki dvorani v Narodnem domu. Meddru štveni odbor.
a— Otvoritev muzeja bo 4. decembra t. 1. Gre le za otvoritev meščanskega dela muzeja. Selitev bo trajala, kakor znano, delj časa. Z otvoritvijo vseh muzejskih oddelkov ni računati pred letom 1941.
a— Jutri premiera »Boccaccia«, ki se je zaradi nezgode, medtem že ozdravele ge. Zamejič - Kovičeve morala odložiti. Dobrodošla novost v »Boccacciu« na mariborskem odru je tekstu prilagoden vložek, povzet iz opere »Postillon de Lanju-meau«, franc. skladatelja Adama. Ta vložek poje novi tenor Manoševski kot Boccaccio.
a— Jadranska straža v Mariboru priredi v proslavo Jadranskega dne 29. t. m. ob 20. v spodnji dvorani hotela »Orel« družabni večer na katerega so vabljeni vsi člani in prijatelji JS. Vstop prost! Isti dan bo v lovski sobi hotela »Orel« slavnostna seja združenih odborov JS v Mariboru, katere naj se vsi odborniki udeleže v polnem številu. Dne 30. t. m. pa -"'redijo združeni Pomladki JS v veliki • -'-'-i dvorani ob 'Ml. svečano prosla-7-druženo z razvitjem
Praznik uglednega trgovca
Ljubljana, 28. oktobra Čas hiti. Enemu se poznajo leta bolj, drugemu manj, ta nosi križe življenja težko, da se upogiba pod njimi, diugi z lahkoto, da se mu skoraj ne poznajo. Med slednje spada tudi znani ljubljanski trgovec g. Mirko Teršan. ki ima svoje skladišče na Kongresnem trgu in ki praznuje danes čil, zdrav in še izredno mladosten 60 letnico rojstva pod srečno zvezdo.
m
■iis:;:
mmm
"s.
Slavljenec se je rodil 28. oktobra 1878. v Ljubljani m izučil se je pri znanem ljubljanskem trgovcu Vasi Petričiču. Po uspešno zaključeni učni dobi je celih 34 let potoval za razne ljubljanske veletvrdke. dokler se ni leta 1919 osamosvojil. Svoje prostore je imel prej v Prešernovi ulici, zdaj jih ima pa na Kongresnem trgu. G. Mirko Teršan je znan kot zelo varčen, soliden m plemenit mož. Pri delu mu zdaj že izdatno pomaga njegov sin Mirko, ki je z odliko dovršil trgovsko šolo v Ljubljani in je bil dve leti v inozemstvu, kjer je izpopolnil svoje znanje. Naš slavljenec bo pa praznoval letos tudi 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Njegova soproga Minka rojena Komanova je iz ugledne narodne družine. G. Teršan je vzoren šef svojim uslužbencem, njegova vrata so pa vedno na stežaj odprta tudi siromakom.
Pridružujemo se slavijenče^Am uslužbencem ter njegovim mnogim prijateljem in znancem v iskrenih čestitkah s toplo željo, da bi g. Mirka Teršana še dolga leta sre-ča\'ali enako živahnega, podjetnega m mladostnega, kakor je ob svoji 60-letnici.
a— Šahovske novice. V šestem kolu šahovskega prvenstva UJN2B je Lukeš sen. premagal Voduška. Kuster Lukeša jun., Peinsberger Skalo. Mišura Karla. Mavrm Sketa. Ante Geigerja. Partija Rupar-Pece je bila prekinjena. Stanje po šestem kolu je sledeče: Kuster 5V2. Skala. Peče 4 Ante, Lukeš sen. Mavrin, Reinsberger. Mišura 31/*, Rupar. Sket 2V2, Lukeš jun. 2, Geiger. Vodušek 1.
a— Štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh svetih bo tudi letos v prid revni deci. Prosimo obiskovalce starega pokopališča in mestnega pokopališča na Po-brežju, da to dobrodelno akcijo Ženskega društva blagohotno podpro.
a-r Predilniški tečaj priredi z odobre-njem banske uprave podružnica Narodne strokovne zveze v Mariboru. Vpisovanje v tajništvu NSZ. Sodna ulica 9/III. do 1. novembra dopoldne in popoldne do 19. Poučevale bodo kvalificirane strokovne učne moči. V tečaj se sprejemajo samo predilničarji in prediIničarke. Vse informacije daje tajništvo NSZ v Mariboru.
a_ Prodaja ukradenih koles na veliko.
Vrli studenški orožniki so še vedno marljivo na delu, da bi velikopotezno tatinsko akcijo aretirane troperesne deteljice Pinterja. Gajška in Germa čim temeljiteje razkrinkali. V teku preiskave so izsledili tudi nekega Antona L., ki je kupoval ukradena kolesa in jih prodajal na razne strani, med drugim v Slivnico, Bad-vanje in Sladki vrh. Studenški orožniki so zbrali devet koles tatinske trojke, ki si jih je ogledalo nešteto interesentov.
a— Vedno novi triki se pojavljajo v mariborski kriminalni kroniki. Tako se je pojavil pri zasebnici Jurečko v Studencih, Kralja Matjaža ul. 4. neki krojaški pomočnik J. R- pod pretvezo, da ga je poslal njen sin. da bi mu prinesel od doma novo suknjo, usnjate rokavice in šal. Ko se je sin vrnil, je mati spoznala, da je nasedla trjku drznega sleparja
a— Tatvine koles brez konca in kraja. Navzlic aretaciji nevarne troperesne deteljice so tatvine koles še vedno na dnevnem redu. To kaže, da je v akciji še druga tatinska družba. Tako je včeraj izginilo kolo kovaču Stanku Svenšku iz Dobrov-cev pri Slivnici, ko se je po opravkih mudil v neki trgovini na Vodnikovem trgu. Kolo znamke »Opel« ev. št. 126180, vredno 1000 din, so odpeljali studenškemu trgovcu Martinu Rataši.
a— Rabuka treh vinskih bratcev. Vi neki gostilni v Tattenbachovi ulici so popivali trije vinski bratci: Martinek, Dol-fek in Tonček. Dokler je bilo vino še na mizi, so se za silo razumeli. Tega sporazumevanja pa je bilo konec, ko je prišla na vrsto črna kava. Na mah so frčali po gostilni stoli, mize in steklenice, tako da uo vse tri vinske bratce morali odstraniti s silo. Rabuka se je nadaljevala §e na cesti.
a— Mrtvaška lobanja na vrtu. Otroci so našli na vrtu zasebnice Alojzije Sedfrid v Delavski ulici 37 mrtvaško lobanjo. Lobanjo so izročili policiji, ki skuša dognati, kako je lobanja prišla na dotično mesto.
a_ Tatovi v vlaku. 14-letnemu sinu finančnega podpreglednika Slavku Lovren-čiču je izginil iz železniškega vagona med Mariborom in št. H jem nahrbtnik, poln špecerijskega blage.. Orožniki so pa zlikov-ca kmalu izsledili ko se Je vračal v Maribor z istim nahrbtnikom, v katerem pa so bila jabolka, šr-^cerijsko blago pa Je med tem daroval neki svoji znanki.
a, . čigava je zlata zapestna ura T Dijak Avgust Durjava je našel pred bifejem v Slovenski ulici Zlato zapestno uro. Oddal jo Je policiji, kjer p lastnik laMa> dot*.
Gospodarstvo
Naša trgovina z Naučijo, Italijo, Anglijo
in češkoslovaško
I
Naša trgovina z Nemčijo in Avstrijo
Po naši carinski statistiki smo letos v devetih mesecih izvozili v Nemčijo za 1136 milijonov din blaga, medtem ko je znašal uvoz 1232 milijonov. Teh številk ni več mogoče pravilno primerjati z lanskimi podatki, ker je letos deloma že upoštevana v vrednosti trgovina z Avstrijo. Skupaj smo letos izvozili v Nemčijo in Avstrijo za 1434 milijonov din, medtem ko je uvoz iz Nemč:je in Avstrije dosegel vrednost 1514 milijonov, če tudi za prejšnja leta seštejemo podatke za Nemčijo in Avstrijo, tedaj dobimo naslednjo sliko (v milijonih dinarjev):
izvoz uvoz saldo 9 mes. 1935.	869	728 +141
9 mes. 1936.	1054 1074 — 20
9 mes. 1937.	1582 1611 — 29
9 mes. 1938.	1434 1514 — 80
Celotna vrednost našega izvoza v Nemčijo in Avstrijo je bila letos nekoliko manjša nego je znašal lani v istem razdobju skupni izvoz v obe državi. Tudi uvoz iz obeh držav je nazadoval. Bilanca pa kaže letos uvozni presežek v višni 80 milijonov din.
Manjši izvoz v Italijo
V trgovini z Italijo so letos nastale znane težkoče. Ker je hudo narasel saldo naših terjatev v Italiji, je bilo treba omejiti izkoriščanje kontingentov za izvoz v Italijo. Uvoz iz Italije pa ni v pričakovani meri dvignil. Gibanje naše trgovine z Italijo je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih din):
Izvoz uvoz saldo 9 mes. 1935.	551 306 + 245
9 mes. 1936.	62	4 + 58
9 mes. 1937.	422 325 + 97
9 mes. 1938.	239 307 — 68
Ker se je letos naš izvoz v Italijo v večji meri zmanjšal nego je nazadoval naš uvoz iz Italije, smo dosegli pasivno trgovinsko bilanco, kar je omogočilo nazadovanje naših klirinških terjatev v Italiji.
Povečan izvoz v Anglijo
Letos se je naš izvoz v Anglijo zaradi velikih angleških nakupov koruze navzlic manjšemu izvozu lesa nadalje povečal in je v izvozni trgovini prišla Anglija na drugo mesto. Gibanje trgov;ne z Anglijo je bilo naslednje (v milijonih din):
		izvoz	uvoz	saldo
9	mes. 1935.	123	265	—142
9	mes. 1936.	225	288	— 53
9	mes. 1937.	325	301	+ 24
9	mes. 1938.	397	349	+ 48
	Naša trgovinska	bilanca	z Anglijo, ki	
daj že drugo leto aktivna.
Nazadovanje izvoza v Češkoslovaško
Naš izvoz v Češkoslovaško je bil letos precej manjši nego zadnja leta, medtem ko se je uvoz v primeri z lanskim letom celo nekoliko dvignil. Zato je letos znova narasla pasivnost naše trgovinske bilance, kar je imelo za posledico, da se je znatno povečal tudi naš klirinški dolg. Gibanje naše trgovine s Češkoslovaško je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih din):
izvoz uvoz saldo 9 mes. 1936.	396 496 —100
9 mes. 1937.	385 416 — 31
9 mes. 1938.	296 472 —176
Pasivnost naše trgovine s češkoslovaško je letos narasla na 176 milijonov din.
Živahen izvoz sadja
Že v prejšnjem mesecu je bil izvoz sadja iz naše države prav znaten, saj smo v tem mesecu izvozili iz naše države 2237 vagonov svežega sadja nasproti 1094 vagonom v lanskem septembru, medtem ko smo v septembru 1936 izvozili 2987 vagonov. Vrednost izvoženega svežega sadja je znašala v septembru 49.0 milijona din nasproti 25.3 milijona din v lanskem septembru in 47.5 milijona din v predlanskem septembru. Celotna vrednost našega izvoza sadja v prvih devetih mesecih t. 1. pa je znašala 67.2 milijona din nasproti 51.0 milijona din v istem razdobju lanskega leta.
V zadnjih tednih pa se je izvozna kupčija še znatno dvignila in se je izvoz zlasti v štajerskem obmejnem ozemlju zelo dvignil. Samo v Mariboru naložijo dnevno za izvoz 25 do 30 vagonov sadja, predvsem jabolk. To sadje gre skoro izključno v Nemčijo. Tudi v št. Ilju in v Pesnici nakladajo dnevno po 10 in več vagonov.
Po cenitvah strokovnjakov bomo letos izvozili samo iz Slovenije okrog 700 vagonov jabolk, in sicer v glavnem iz okolice Maribora, Slovenskih goric, Prekmurja in Murskega polja, kjer je b'la letos sadna letina zelo obilna. V nekaterih drugih predelih Slovenije letina ni tako ugodna. Ker je tudi v inozemstvu letošnja sadna letina razmeroma slaba, je po jabolkih povpraševanje ve<ino bolj živahno. Izkupiček za izvožene doma prodene jabolka bo znašal letos v Sloveniji okrog 25 milijonov din.
Ustanovitev jugoslovensko-angleške trgovinske zbornice
Včeraj je bila v posvetovalnici zbornice 2a TOI v Zagrebu ustanovna skupščina jugoslovensko-angleške trgovinske zbornice v Zagrebu. Skupščini je predsedoval predsednik zagrebške zbornice dr. Stjepan Krasnik, navzoči pa so bih med drugim angleški konzul Rapp, trgovinski ataše angleškega poslaništva v Beogradu Stuttock, in zastopniki jugoslovenskega gospodarstva. V novo zbornico je vstopilo 127 gospodarstvenikov iz vseh krajev države ter 35 angleških industrijcev iz raznih delov Velike Britanije, tako da šteje zbornica 162 članov. Skupščina je izvolila 20 članov zborničnega sveta. Za predsednika je bil izvoljen dr. Krasnik, v zborničnem svetu pa so med zastopniki slovenskega gospodarstva gen. tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivan Mohorič, predsednik Centrale industrijskih korporacij in Zveze industrijcev za dravsko banovino g. Avgust Pra-protnik ter lastnik bombažnih predilnic in tkalnic v Tržiču g. Andrej Gassner. Novo .zbornico je pozdravil v imenu angleškega poslanika trgovinski ataše Sturrock. Namen zbornice je pospeševati gospodarske stike med Jugoslavijo in Veliko Britanijo z njenimi dominijoni in kolonijami. Pričakuje se, da bo že v najkrajšem času tudi v Londonu ustanovljena arglešlho-ju-goslovenska trgovinska zbornica, in sicer v sestavu londonske trgovinsko-industrij&ke zbornice. Pravila jugoslovensko-angleške trgovinske zbornice so pristojna oblastva že odobrile, zato bo zbornica pričela takoj poslovati. Urad nove zbornice vzdržuje zagrebška Trgovinska industrijska zbornica. *___
Cilji italijanske tekstilne avtarkije
V	rimskem korporacijskem ministrstvu je te dni zasedala vrhovna komisija za avtarkijo. in sicer pod vodstvom predsednika vlade Mussolinija, ki je na zasedanju sam postavil cilje in tudi predvidene meje tekstilne avtarkije.
V	industriji svile, jute in bombaža se da doseči avtarkija v višini najmanj 60%. Podpredsednik tekstilne korporacije Apri-lis je med drugim navedel, da predela sedaj italijanska tekstilna industrija na leto 397 milijonov kg tekstilnih vlaken, in sicer 263 milijonov kg za notranji trg in 134 milijonov kg za izvoz. V načrtu za tekstilno avtarkijo je predvidena poraba 270 milijonov tekstilnih vlaken na leto za notranji trg, kar predstavlja 6.13 kg povprečno na osebo in leto.
Italijanska bombažna industrija krije sedaj že 52% celotne potrebe tekstilnih vla-
ken za italijansko potrošnjo z italijanskimi tekstilnimi surovinami; to so domači bombaž, celulozna volna (fiocco) in kotonizi-rana konoplja. Do leta 1941 bo bombažna industrija krila 61% potrošnje s tekstilnimi vlakni domačega izvora. Ker je glavna surovina za produkcijo tekstilnih vlaken celuloza, predvideva načrt nadaljnje znatno povečanje italijanske produkcije celuloze, in je v načrtu predvidena produkcija 4 milijone metrskih stotov celuloze na leto, t. j. še enkrat več, nego je bilo predvideno v dosedanjem načrtu. Sedaj mora Italija še vedno uvažati celulozo iz inozemstva (letos je Italija v prvih treh četrtletjih uvozila tudi iz Jugoslavije 167 vagonov celuloze). Veliko si obeta Italija tudi od domače produkcije bombaža. Zadnja leta so napravili poskuse s pridelovanjem bombaža v okolici Rima (Agro pon-tino), kjer znaša površina bombažnih kultur že 1000 ha. Večje površine pa so v južni Italiji. Za tek. leto cenijo domačo produkcijo bombaža na 8 milijonov kilogramov.
Italijanska volnena industrija uporablja danes 68% domačih tekstilnih vlaken in obstoja načrt za povišanje tega deleža, tako da bo Italija po načrtu krila v bodoče 76% potrebe tekstilnih vlaken za volneno industrijo z domačimi surovinami. Težkoče obstojajo trenotno v produkciji umetne volne, ki se izdeluje iz mleka, (kazeina). Produkcija te umetne volne (»lanitala«), ki je narasla že na 10 ton dnevno, se je v zadnjih mesecih skrčila na 4 tone dnevno, čeprav se je volnena industrija zavezala, da bo prevzela na leto 3 milijone kilogramov »lanitala« (t. j. najvišja količina produkcije, ki je mogoča glede na domačo produkcijo kazeina). O tem vprašanju se je na seji vrhovne komisije za avtarkijo razvila obširna debata, iz katere sledi, da obstojajo še tehnične težkoče pri predelavi umetne volne v industriji volnenih tkanin, ki jih je treba še prebroditi. Težkoče povzroča tudi visoka cena.
Podpredsednik tekstilne Korporacije Aprilis je napovedal, da bo posebej urejeno vprašanje cen tekstilnega blaga v nadrobni prodaji, ker je sedanja napetost med nakupnimi in prodajnimi cenami v trgovini prevelika. Nadalje bo oblastveno predpisano v kakšnem razmerju mora tekstilna industrija uporabljati domača tekstilna vlakna odnosno v kakšnem razmerju mora primešati umetna tekstilna vlakna. Na zasedanju je Mussolini formuliral resolucijo, ki pravi: Vrhovna komisija za avtarkijo ugotavlja potrebo, da se uvede obvezna uporaba domačih tekstilnih vlaken. Za vse tekstilne izdelke, ki služijo domači potrošnji, se mora določiti odstotek za uporabo domačih tekstilnih vlaken. Tehnični korporativni odbor za nacionalna tekstilna vlakna bo določil potrebne odstotke za obvezno uporabo domačih tekstilnih vlaken za vse tekstilne izdelke.
Gospodarske vesti
—	Trgovinski odnošaji s CSR. Včeraj dopoldne je češkoslovaški poslanik dr. Lipa v spremstvu trgovinskega atašeja inž. Novaka obiskal beograjsko borzo. Poslanika sta sprejela podpredsednik borze Mi-hajio čurič in glavni tajnik dr. Gašič. Gostje so se dobro uro razgovarjali zlasti s gospodarskih razmerah v Jugoslaviji in o trgovinskih odnošajih med ČSR in Jugoslavijo.
—	Nazadovanje obtoka bankovcev v Češkoslovaški. Znano je, - da se je obtok bankovcev češkoslovaške Narodne banke v septembru zaradi spora z Nemčijo in grozeče vojne nevarnosti precej dvignil. V kritičnem zadnjem tednu je pod vtisom mobilizacije narasel še za 814 na 8115 milijonov Kč. Že v prvem tednu oktobra pa se je obtok zmanjšal za 336.5 milijona Kč. v drugem tednu oktobra pa je po najnovejšem izkazu nazadoval za nadaljnih 363.7 milijona Kč, tako da se je v 14 dneh skrč i za preko 700 milijonov. Dne 15. t. m. je znašal obtok bankovcev 7415 milijonov Kč. V tem znesku je upoštevan tudi obtok bankovcev v zasedenem ozemlju. Znano je, da bodo te bankovce do 1. novembra zamenjali za nemške marke. Po nemških cenitvah je v sudetskem ozemlju za 2 in pol milijarde Kč češkoslovaških bankovcev.
—	Tečaj za mizarsko strokovno risanje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti pri zbornici za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani v prostorih Tehnične srednje
gole tečaj za mizarsko strokovno risanje
za mojstre in pomočnike. Tečaj bo ob nedeljah dopoldne od 8. do 12. ure s pričet-kom v nedeljo 30. oktobra t. L ter bo trajal do konca junija 1939. Poučeval bo strokovni učitelj g. Josip Tratnik. Vhod v učne prostore iz Gorupove ulice št. 12. preko dvorišča- levo pritličje, učna dvorana št. 3. Udeležbo je prijaviti Zavodu za pospeš. obrti pri Zbornici za TOI v Ljublja ni ali na neposredno v učilnici na dan otvoritve tečaja.
Borze
27. oktobra
Na ljubljanski borzi je bilo danes za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali grški boni po 33.40 (v Beogradu po 33.15). Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.25, v Beogradu 14.2676 in v Zagrebu 14.2150, odnosno za 15. november 14.1650 in za konec novembra 14.18.
Na zagrebškem efektnem tržišču za vojno škodo ni bil zabeležen tečaj (v Beogradu je bil promet po 427.50 do 473.50). Zaključki pa so bili v 7% Blairovem posojilu po 91.87 in v delnicah PAB po 222 (v Beo-gradu po 225). ^^
Ljubljana. Amsterdam 23S8 91—2403.51, Berlin 1758.03—r^l.91, Bruselj 742.70 do 747.76, Curih 996.45 — 10015.52, London 209.41—211.47, New York 4356 --4392.32, Pariz 116.97—118.41, Praga 150.69—151.79 Trst 2S0.14—233.22.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7725, London 21.0475, Nevv York 440.50, Bruselj 74 55 Milan 23.20, Amsterdam 239.80, Berlin 176.50, Stockholm 108.425, Oslo 105.125, Varšava 82.75, Budimpešta 87.50, Atene
3.95 Bukarešta 3.25.
ElllKTl
Zagreb. Državne vrednote: 4% agrarne 60 bi., 4% severne agrarne 59 bi., 6% begluške 89.75—90.50, 6% dalm. agrarne 89 do 89.75 7% stabiliz. 97.87—98.75, 7% invest. 99' bi., 7% Seligman 100 den., 7% Blair 91.37—92.50, 8% Blair 98—99; delnice: PAB 220—222. Trboveljska 185 den., Gutmann 50—60, šečerana Vel. Bečkerek 220 den., Osiječke ljevaonice 160 den., Isis 30 bi., Dubrovačka 300 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda: 473.50 — 474
(472.50—473.50), za nov. 473 den.. 4% agrarne 60—61.50, 4% severne agrarne 60 den (60), 6% begluške 90.75—91 (90.50), 6% dalm. agrarne 90—90.50 (89.75—90), 7% stabiliz. 97.50—98 (98), 7% invest. 99 den. (99). 7% Seligman 101 den., 7% Blair 92—93, Narodna 7400 bi., PAB 225 do 226 (225).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago, 27. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 65.50, za maj 67.625; koruza: za dec. 46, za maj 49.50.
+ Winnipeg, 27. oktobra. Začetni tečaji:
pšenica: za dec. 59.25.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: gornjebaška 80 kg 153 — 154; sremska, slavonska 79/80 kg 150 — 153; gornje-banatska. 79/80 kg 153 — 154; baška, okolica Novi Sad in Sombor, 78/79 kg 152 — 153. Rž: baška 144 — 146 JeCmen: Da-ški in sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 137.50 — 140. Koruza: baška m sremska 119 — 121; banatska 117 — 119. Moka: baška m banatska »Og« in »Ogg« 250 — 260; »2« 230 — 240, »5« 210 — 220;; »6« 190 — 200; »7« 160 — 170; »8« 110 — 115 Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 292.50.
Budimpeštanska terminska borza (27. t. m.) Tendenca nedoločena. Koruza: za marc 16.25—16.27, za maj 15.68—15.70.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 26. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.87 (prejšnji dan 4.83), za dec. 4.85 (4.82), za maj 4.83 (4.80).
+ New York, 26. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.48 (8.48) za maj 8.23 (8.24).
Poslanik dr. Vukčevič pri predsedniku Moscickem
Varšava, 27. okt AA. Ob 12.10 je predsednik poljske republike sprejel jugoslovenskega poslanika dr. Aleksandra Vuk-čeviča, ki mu je izročil svoja akreditivna pisma. Izročitvi akreditivnlh pisem sta prisostvovala tudi zunanji minister Beck in šef civilne hiše predsednika republike. V govoru, ki ga je imel pri tej priliki, je dr. Vukčevič naglasil, da bo stremel po povečanju prijateljskih odnošajev med obema državama, ki sta povezani med seboj s skupnim poreklom in težnjami. Po izročitvi akreditivnih pisem je poslanik Vukčevič položil venec na grob Neznanega junaka.
Kongres ruskih vojnih invalidov
Beograd, 27. okt. p. Jutri bo v domu vojnih invalidov otvorjen IV. kongres ruskih vojnih invalidov iz inozemstva, ki se ga bodo udeležili delegati iz Anglije, Belgije, češkoslovaške, Nemčije, Grčije, Francije, Poljske, Italije in Estonije.
Železniška nesreča pri Podsusedu
Zagreb, 27. oktobra, o. Pred vhodom na postajo Podsused sta davi ob 5.45 skočili s tira lokomotiva in poštni vagon brzega vlaka, ki je vozil iz Zagreba proti Ljubljani. Pri tem ni bil nihče poškodovan. Vagone s potniki so vrnili v Zagreb, od koder je nato vlak krenil v Ljubljano preko Karlovca.
Odlikovanja
Beograd, 27. okt. AA. Odlikovani so: z redom sv. Save 3. stopnje dr. Ciril Pavlin, predsednik JZSZ iz Ljubljane, z Jug. krono 4. stop. dr. Stanislav Žitko, predsednik ZFO v Ljubljani, z redom sv. Save 4. st. Josip Hvale, podnačelnik ZFO v Ljubljani, sv. Save 5. st. Drago Ulaga, šef strokovnega oddelka v ministrstvu za telesno vzgojo, Evgen Betetto. podpredsednik SK Ilirije iz Ljubiiane. Marija Pogačnik, na-čelnica Zveze dekliških krqžkov, Ivo Ker-mavner, načelnik ZFO v Ljubljani, Fran Natlačen z Jesenic in Ivan Varšek iz Ljubljane, člana ZFO.
Šentjakobsko gledališče v novi sezon!
V kratkem otvori jo 18. sezono in dramatsko šolo
Ljubljana, 27. oktobra.
Po počitniškem premoru pripravljajo šentjakobčani otvoritev nove sezone. Osemnajstič bodo letos odprli vrata svojega prijaznega gledališča v Mestnem domu. Osemnajst let ni dolga doba, ali v življenju nepoklicanega odra pomeni 18 let lepo število požrtvovanja, discipline, idealizma in goreče ljubezni do odrskega udej-stvovanja. Vsako smotrno, vztrajno in nesebično delo rodi uspeh. Da je temu res tako. je najboljši dokaz šentjakobski oder, ta naš najboljši amaterski oder, ki zbira okoli sebe resne, za odrsko umetnost navdušene ljudi, ki po napornem dnevnem delu žrtvujejo ves svoj prosti čas odrski umetnosti.
V	17 letih je šentjakobski oder vzgojil lepo število sposobnih in nadarjenih igralcev. Nekateri od njih so našli pot na poklicne odre. Spričo resnega in vztrajnega dela so si šentjakobčani pridobili obilico naklonjenega in hvaležnega občinstva iz najrazličnejših stanov in slojev, ki redno in z navdušenjem poseča njihove predstave.
V	letošnjem letu si je postavil oder nalogo, da zbere okoli sebe čim večje število novih, mladih moči, da jih vzgoji in izobrazi na odru. V ta namen bo priredil oder za svoje mlajše in nove člane dra-matski tečaj pod strokovnim vodstvom. Tečaj se prične 3. novembra. Tako bodo
Šentjakobčani izpopolnili svoj igralski kader z novimi, svežimi močmi.
Letošnji repertoar obsega po večini dela slovenske in slovanske literature. Sezono otvorijo šentjakobčani prihodnjo soboto 5. novembra z dr. Kraigherjevo družinsko dramo »školjka«. Pri predstavi sodelujejo prve moči odra: Bučarjeva kot Strelovka, Mlekuševa kot Olga. Wrischer-Petrovčičeva kot Pepina, Gnidovec kot dr. Lubin, Hanžič kot Maks, Košak kot Tonin in Weber kot dr. Podboj. Prihodnja premiera bo 12. novembra. Uprizori se Golar-jeva komedija iz kmečkega življenja »Vdova Rošlinka« z Bučarjevo, Ejprom in Plevelom v glavnih vlogah. V začetku decembra se uprizori Haškov »Dcbri vojak švejk« s priljubljenim komikom Lavričem v naslovni vlogi. Sredi januarja se uprizori Henrya Kistemaechersa komedija »Trgovec s srečo« v režiji g. Ejpra Nadalje se bodo uprizorila še sledeča dela: Wer-nerjeva komedija »Suzana igra vabank«, Milčinskega drama »Volkašin«, Wilkenso-va burka s petjem in godbo »Delu čast« in detektivska igra »Ljubezen Dušana Thoganova.« Iz prejšnjih sezon pa se bodo ponovila naslednja uspela dela: Bučarjeva »Na Trški gori«, »Smuk smuk« in Molnarjeva veseloigra »Njena velika ljubezen«. Velika je ljubezen in požrtvovalnost šentjakobskih gledaliških prostovoljcev. Zasluži pozornost in uvaževanje.
Svečanost na vojaških grobovih
Ljubljana, 27. oktobra 1. novembra to je na dan Vseh svetnikov, priredimo bojevniške organizacije ob 16. uri spominsko svečanost padlim in umrlim naš'm tovarišem iz svetovne vojne. Spominska svečanost se bo vršila, kakor vsako leto, na vojaških grobovih pri spomeniku Judenburških žrtev, na pokopališču pri svetem Križu in bo to ob enem 20-letnica, kar so obmolknili topovi.
Vabimo vse bojevnike: vojne invalide in vdove, vojne dobrovoljce, rezervne oficirje in bojevnike, koroške borce in druge bojevnike, da se te svečanosti polnoštevilno udeleže. Vsak naj ima pripet znak svoje bojevniške organizacije, da se lahko izkaže in da bo pripuščen h grobovom. Velja tudi članska knjižica. Zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, šol. uradov, društev se zbero na levo pred spomenikom Judenburških žrtev, zadaj za spomenikom nekoliko na desno vojaška godba in častna četa, pevc: pa pred spomenikom. Na desno pred spomenikom pa člani bojevniških društev. Okoli grobov pa ostalo obč:nstvo.
Spored svečanosti:
1.	Vojaška godba otvori svečanost z religioznim koralom.
2.	Združeni pevski zbori zapojo žalostinko.
3.	Govor bivšega vojnega kurata, sedanjega trnovskega župnika g. Cegnarja.
4.	Bivši vojni kurati odmolijo cerkvene molitve in »Reši nas o Gospod.
5.	častna salva vojaške čete.
6.	Združeni pevski zbori zapojo žalostinko in pesem »Ooj Doberdob«.
7.	Vojaška godba zaključi svečanost.
V torek 2. novembra, na Vernih duš dan, bo v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za vse padle in umrle bojevnike. Mašo bo bral v asistenci bivš'h vojnih ku-ratov, bivši vojni kurat, predsednik »Zveze bojevnikov« g. Ratej. Zastopniki vojaških civilnih in cerkvenih oblasti, šol. društev, kakor tudi člani vseh bojevniških društev z znaki in ostalo občinstvo vljudno vabimo, da se te žalne maše udeležijo. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov, Sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev, Udruženje rezervnih of cirjev in bojevnikov. Legija koroških borcev, Zveza bojevnikov.
Sokoli na delu
Bratje, sestre, naraščaj
Sokolska društva in narodne organizacije v Ljubljani bodo v soboto 29. t. m. ob 20. proslavile 20 - letnico narodne svobode s prosvetno akademijo, ki bo v veliki dvorani na Taboru.
Vabimo vas, da se akademije udeležite v polnem številu, člani in članice, ki imajo kroj, se udeležijo proslave v njem. ostali pa v meščanski obleki z znakom. Istočasno bratsko vabimo vse narodne organizacije, ki so obljubile svoje sodelovanje, da se prav tako v velikem številu udeležijo te pomembne svečanosti. Vsa društva, ki imajo zastave naj se udeležijo akademija s svojimi zastavami, sokolska društva naj prineso s seboj razen člansk h praporov, tudi naraščajske.
Narodno ženstvo ponovno prosimo, da se akademije udeleži po možnosti v narodnih nošah. Spored akademije je zelo bogat in pester, ter bo nudil vsem udeležencem lep užitek.
Posebna vabila za akademijo se ne bodo razpošiljala in vabimo zato vse predstavnike, da se akademije udeležijo v čim večjem številu.
Vsa sokolska in narodna Ljubljana do v soboto z nami proslavila 20-letnlco osvo-bojenja Izpod avstroogrskega jarma.
Ljubljanska sokolska društva in narodne organizacije
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Zbor Sokola v Braslovčah
V nedeljo 16. t. m se je v dvorani Sokolskega doma vršila letna skupščina bras-lovškega Sokola. Zbor je otvoril starosta br. Omladič Pepi s pozdravom vsemu članstvu. Naslednje besede je posvetil Nj. Vel. kralju Petru II., ki mu je v imenu zbranega članstva, kot najvišjemu sokolskemu bratu in starešini, izrekel še posebne bratske pozdrave. Nato je bik prečitana po slanica in resolucija saveza glede na dogodke bratskega češkoslovaškega naroda in sokolstva Zaupajmo bratskemu narodu na severu, da ne bo klonil. Za poroka mu je njegovo sokolstvo. Tudi za nas naj bo to opomin, da sokolsko in požrtvovalno delo še okrepimo in trdnejše povežemo v pro-cvit naše domovine. Vse članstvo se je nato spomnilo našega vrlega in požrtvovalnega br. Lojzeta Lušina, ki odhaja na novo službeno mesto. Njemu smo dolžni bratsko zahvalo z& vse, kar nam je v 18. letih službovanja v Braslovčah dal in napravil. Bra-
tu Lušinu kličemo na pot naš krepki sokolski: Zdravo!
Sledila so poročila ostalih funkcionarjev. Poročilo sestre tajnice Rajnerjeve Metke smo vzeli z odobravanjem na znanje. Iz poročila načelnika br. Toplaka se kaže lepa slika tako obsežnega in požrtvovalnega dela v telovadnici. Br. starosta se je za poročilo br. načelnika, kakor tudi načelnice sestre Maršičeve Olge ponovno zahvalil. Prosvctar br. Tone Omladič je poročal o delovanju v prosveti. Blagajniško poročilo je podala sestra Počajeva Nežika z vzgled-no natančnostjo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. Sledila so še poročila br. gospodarja Robeka, knjižničarke sestre Uratni-kove in matrikarice sestre Urbasove.
Po odmoru je br. Tone Omladič prečital listo nove uprave, ki je bila soglasno sprejeta in predlaga br. župi v odobritev. Skupščina je soglasno sprejela predlog, da razrije v prihodnjem letu svoj društveni prapor. Po zaključku je br. starosta apeliral na vse članstvo, naj upošteva delo in žrtve društvenih funkcionarjev in naj jih pri delu podpira. Le naprej brez miru!
Iz Jesenic
s— V nedeljo ne bo slovenske službe božje v »Delavskem domu« na Savi, ker je ta dan dvorana oddana za neko zborovanje. Prihodnja slovenska služba božja v »Delavskem domu« na Jesenicah bo 27. novembra ob 10. uri.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo
predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zabavni zvočni film »Izgubljena žena«. Najsijajnejša stvaritev znanih evropskih komikov: Kempa, Lingena in Moserja. Predigri: Paramountov zvočni tednik in kratek kolorirani film.
Iz Ptuja
j— Sokolsko društvo v Ptuju vabi vse pripadnike Sokola, da se udeleže v petek 28. t. m. ob 20. proslave češkoslovaškega narodnega praznika, bo v »Mladiki«.
j— Jesensko cvetje kostanja. V podružnico »Jutra« je prinesla gospa Skrinjar-jeva lepo razcveteno vejico divjega kostanja. ki jo je utrgala v mestnem parku. Vremenski preroki, ki si ta tako pozni cvet v izložbi ogledujejo, napovedujejo hudo zimo.
j— Drevo mu je močno poškodovalo obe roki. V graščinskih gozdovih so delavci podirali drevje. Pri tem je bil zaposlen tudi delavec Alojzij Pihler iz Vurberka, občina Grajena. Ko je ta podžagal drevo, se je zgrudilo nanj ter mu je močno poškodovalo obe roki. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
j— Kolesarji, ne vozite ponoči brez luči! Slikarski pomočnik Friderik Preac iz Ptuja se je peljal ponoči po samotni cesti. Nasproti mu je privozil na kolesu neznanec, ki ni imel luči. Zaletel se je z vso silo v Preaca, katerega je vrglo po cesti in ie obležal z zlomljeno roko.
j— Zaradi podedovanega posestva. V bolnišnico so pripeljali dninarico Marijo Če-hovo iz Nove vasi pri Ptuju, ki jo je baje mati s polenom udarila po roki s tako silo. da ji jo je zlomila. V družini že dolgo časa trajajo prepiri zaradi podedovanega posestva. katerega je mati izročila nekemu sorodniku. Zdaj je prišlo še do pretepov.
j— Nesreča pri igri. Šegulov Jože iz Pa-cinja pri Dornavi se je igral na dvorišču. Tam pa je bil prislonjen težak zaboj, katerega uporabljajo za prevažanje peska. Ko se je Jože vrtel okrog zaboja, se je zaboj poveznil nanj in mu poleg zloma noge povzročil še druge težje poškodbe.
MARKO IN MIRKO
Marko in Mirko sta brata in zelo rada se imata. Neki dan pa se zgodi nesreča. Mirko se pretepa s sošolci in usoda nanese. da pade v blato. Ves povaljan in umazan pride domov, kjer ga oče seveda ne sprejme preveč prijazno.
»čakaj, paglavec,« mu zagrozL »Zdaj se hitro umij in se spravi v posteljo, da se posušiš. Ko boš suh, boš pa dobil, kar ti gre.«
Mati ožehta umazanega nesrečnika in ga nese v posteljo. Ker se seveda dere na vse pretege, ga Se pomiri in mu obljubi, da bo pri očetu prosila za pomiloščenje.
Marko medtem poje, kar je še ostalo. Potem prosi očeta, naj mu dovoli, da gre pogledat bratca.
Mamica je vsa ganjena. »Poglej, stari, ali ni to lepo? Pri tem otroku bi se lahko zgledoval. TI si pa tak. da se te mora vse bati... Ali ni to ljubezen?«
Tedaj se vrne Marko iz sobe in reče*
»Oče, Mirko m je še pomSBt*
Hankovsko pristanišče
eno najvažnejših vozlov rečnega prometa na Kitajskem in del zadnje Cangkajškove prestolnice, ki je padla po dolgotrajnih bojih Japoncem v roke
Konec Hongkonga
Zasedba Južne Kitajske po Japonski preti uničiti najvažnejše trgovinsko središče na vzhodu azijske celine
I Ljubezenska pisma ' za polovično poštnino
Venezuelska pošta si je gotovo zaslužila hvaležnost zaljubljenih parov vsega sveta, kajti Venezuela je začela kot prva država na svetu dostavljati ljubeeznska pisma za polovično poštnino. Vprašanje je seveda, da-li ji bodo ostale poštne uprave v tem sledile. Kdor se hoče okoristiti z znižano poštnino za ljubezensko pismo, mora uporabljati rožnate pisemske ovitke. Pošta si pridržuje pravico, da sme od časa do časa pogledati v takšno pismo, ali je res zaljubljeno. V primeru sleparstva mora odpošiljatelj plačati 500-kratno poštnino. Pošta je izdelala tudi pravilnik, ki pravi med drugim, da je smatrati ljubezenska pisma le toliko časa za ljubezenska pisma, dokler ni v njih kakšnega prerekanja. Prav tako ne velja za_ ljubezensko pismo, ki ima pravico do znižane pristojbine, pismo, v katerem odpošiljatelj (ali odpošiljateljica) prejemniku sporoča, da prekinja razmerje.
Pesimist in optimist
Leta 1736. sta v Parizu sedela za zapahi v isti celici dva cestna razbojnika. Obsodili so ju na smrt. Eden je bil pesimist, drugi je bil optimist. Pesimist, ki ni videl nobene rešitve več, se je odločil, da rablju ne bo dal dela. Obesil se je sam. Naslednji dan so prinesli v celico krsto in položili samomorilca vanjo, da ga odnesejo in pokopljejo. Prej pa so možje Se stopili ven, da se malo okrepčajo.
To priložnost je izkoristil optimist. Vzel je mrtvega tovariša iz krste, ga položili na ležišče, kakor da spi, in mu obraz napol zakril z odejo. Nato je legel v krsto in jo zaprl s pokrovom.
Cez nekaj časa so prišli nosači in si na-tovorili krsto, ne da bi se pomudili. Ko so dospeli na pokopališče in so hoteli krsto položiti v jamo, je nastal pod pokrovom strahovit ropot, v praznovernem strahu so možje pobegnili. Ropar je zlezel iz krste, splezal čez zid in tako ušel.
Ob 145-letnlcf švedskega reda Svea
Hongkong je majhen, gorat otok ob j izlivu Biserne reke. Naselbina, ki je v angleški posesti, obsega nadalje polotok na celini s pristaniščem Kavlunom m več manjših skalnih otokov. Njena celotna površina znaša 880 štirja^kih kilometrov. Ob izvrstni naravni luki leži mesto Viktorija, ki šteje nad milijon prebivalcev.
Hongkong je bil v zadnjih sto letih glavno tržišče za Južno Kitajsko Po Biserni reki, ob kateri leži tudi Kanton, plovejo lahko le manjše ladje. Oceanski parniki so morali svoj tovor zato izkladati v Hongkongu. Blago je šlo potem naprej bodisi po železnici, ki so jo v zadnjih časih taKo pogosto omenjali ali pa z rečno plovbo cto Kantona in drugih velikih južnokitajskih mest.
Po tej poti je šla doslej tudi večina vojnih dobav za Kitajsko. Izjemo so delali le prevozi z letali ali s tovornimi motornimi vozili, ki so vozili do kitajsKega glavnega stana ali direktno na fronto. Po najnovejših poročilih je izolacija Hongkonga zavoljo sedanjega japonskega prodora m pie-sekanja železniške zveze med Hongkon-gom in Kantonom pristaniški promet Hongkonga skoraj popolnoma ustavila, be-daj iztovarjajo samo še živilske prevoze s FilipiiiOV in tu gre večinoma za svežo zelenjavo Vsi drugi parniki čakajo nadaljnjih navodil, da bi svoj vojni material prepeljal eventualno do kakšnega pristanišča Francoske Indokine. Samo za prevoz takšnega materiala so v poletiu letošnjega leta zgradili moderne avtomobilske ceste ob meji med Indokino in Kitajsko.
Med neštevilnimi hongkonškimi pristaniškimi uelavci je nastala nezaposlenost :n angleškt oblasti morajo skrbeti sedaj za to, da preskrbijo tem kulijem prehrano. Hongkongu pa preti nevarnost, da pade s svojega prevladujočega mesta v prvotni položaj ko je bil pred izbruhom opijske vojne 1. 1842. samo malo obljudeno gnezdo morskih razt.cinikov in ribičev. Kaj se bo zgodilo v tem primeru z velikanskimi mestnimi in pristaniškimi napravami, s suhimi doki za 30.000-tonske parnike ln lb-nadstiopnimi nebotičniki, ne ve povedati noben človek. Pred nekoliko meseci je bil Hongkong tipično angleško kolonialno rr-esto z velikanskim prometom in živim življenjem, preko noči se je vse spremenilo. V mestu se zbirajo lovci za srečo iz
vseh dežel sveta in v njem se je naselilo tudi pol milijona kitajskih beguncev. Neposredna posledica tega je bila ta, da so cene življenjskih potrebščin in stanovanj silno poskočile. Mnogi hišni lastniki so svoje stare najemnike enostavno postavili na cesto in oddali stanovanja na pravih javnih dražbah novim interesentom v najem, in to za najemnine, ki nekolikokrat presegajo prejšnje najemnine. Časniki, ki izhajajo v koloniji, so polni ogorčenih člankov proti temu pojavu, toda oblasti po vsej priliki nimajo prave moči in metode, da bi ga preprečili.
Druga posledica je bila ta. da so se začele širiti kužne bolezni, le je oblast z energičnimi ukrepi »za sreče« omejila vsaj na kitajske ubožne četrti. Živil trenutno ne primanjkuje, ker prihajajo transporti z živežem s Filipinov, iz Indokine, Siama, Burme in celo iz Kanade ter Avstralije.
Prvi vtis. Ki ga dobi človek v evropski četrti Viktorije, je ta, da Znajo tu samo milijonarji. Ko je po japonski zasedbi šanghaja to mesto izgubilo mnogo svojega prejšnjega pomena, se Je od tam kakor tudi iz drugih kitajskih velemest preselilo v Hongkong mnogo tvrdk, ki imajo svoja skladišča še vedno prenapolnjena. Hongkong je postal najvažnejše pristanišče za promet s Kitajsko, pred vsem seveda za aobavo vseh mogočih potrebščin Cangkajškovi Kitajski. Kmalu po zastopnikih uglednih tvrdk, so se pojavili tudi tipi. ki jih je srečati povsoa tam, Kjer je dana možnost za hitro obogatitev. To so špiom, dobičkarji in agenti oboroževalne noustrije. ki prodajajo vse, od patentnih gumbov in kitajskih uniform do težkih bombnikov, bojnih ladij in — državnih tajnosti. Vse to blago so prodajali po skritih poslovnih poteh ne samo Kitajski, temveč če je bilo mogoče tudi njenim sovražnikom Sedaj pa bo vsega tega konec ali pa vsaj kaže, da bo moralo priti do konca. NeKdo je zapisal, da je Japonska z zasedbo Kantona zadala najhujši udarec Angleški. Ce upoštevamo, v kakšen položaj je zašel Hongkong, v zadnjem času najvažnejše gospodarsko središče daljnovzhodne celine, mu moramo dati prav.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
GroS se poroči z bivšo kraljico


'■vi

Devet otrok vrgel skozi okno
Nekega danskega delavca, ki je stanoval s svojo družino v majhni hiši pri Hor-sensu, je ponoči zbudil ogenj v njegovem stanovanju. Ogenj se je razširil tako naglo, da je bila pot na prosto že po nekoliko trenutkih odrezana. Delavec se je odločil na kratko, razbil je okno v spalnici in je svojih devet otrok drugega za drugim vrgel na prosto. Vseh devet otrok, izmed katerih je štel najmlajši leto dni, najstarejši 13 let, se je rešilo, rešila sta se tudi oče in mati, med tem ko je hiša z vso opremo zgorela. Sosedi so dali družini začasno zavetje.
S potapljaško kroglo v globino 12*000 m
Mladi italijanski inženjer Galeazzi iz Spezzije je zgradil potapljaško kroglo, s katero bi mu bilo baje mogoče potopiti se v globino do 12.000 m pod vodno površino. Krogla je izboljšan model tiste krogle, s katero hoče prof Piccard v globino 9000 m. Predstavlja oblo kabino s premerom poMrugega metra, drži jo pa druga krogla s premerom devetih metrov. Ta krogla je napolnjena z oljem in čim odvrže potapljač v globini neko železno breme, potegne njegovo kabino na površino. Direktne zveze med globino in morsko površino nova potapljaška krogla torej ne potrebuje.
Švedski grof Robert Douglas, M prebiva stalno r Nemčiji, se poroči v bližnjih dneh z vdovo po bivšem portugalskem kralju Manueln, bivšo kraljico Avgusto Viktorijo
Žarah Leander postala posestnica
Znana švedska filmska igralka Žarah Leander je postala kakor njena tovariši-ca m rojakinja Greta Garbo lastnica nekega posestva v svoji domovini. Kupila je grad Samsvik z veliko zbirko umetnin vred Med starimi umetninami je omeniti posebno bogato zbirko bakrenih izdelkov. Grad se dviga v švedskem primorju samotno sredi obsežnih gozdov in do njega vodi le malo poti, ki niso primerne za avtomobile.
Vojna proti milijonom podgan
Podganja nadloga je na Angleškem tako velika, kakor si je niti predstavljati ne moremo. Ta čas se začenja vsakoletni bojni pohod proti tem gnusnim škodljivkam in takšen pohod požre vsako leto, kakor pišejo angleški listi, nič manj nego sedemdeset milijonov funtov šterlingov. Uspeh je povprečno milijon ubitih podgan — iz tega si lahko izračunamo, koliko velja Angleže smrt vsake poedine podgane. V nekaterih ozemljih, kier je podganja nadloga še posebno huda, je uspelo lansko leto pobiti samo na enem posestvu tisoč podgan. Skupno število podean cenijo na Angleškem na 40 milijonov živali. Kakšno nevarnost predstavljajo te živali za človeško zdravje, je znano, da o drugih škodah, ki jih povzročajo, niti ne govorimo.
IS mrtvih pri letalski nesreči
Letalo s štirinajstimi potniki in štirimi člani posadke, ki je letelo iz Adelaide proti Melbourneu v Avstraliji, je v gosti megli treščilo ob neki grič Dondenonške-ga pogorja in zgorelo. Vsi potniki in člani posadke so bili ubiti, med njimi je tudi član avstralskega zveznega parlamenta.
za — nos
Neka Milančanka si je dala po znanem kirurgu pred nekaj časa popraviti nos. Operacija pa ni imela pravega uspeha, dama je dobila še grši nos, nego ga je ime a prej. Zato je kirurga tožila za odškodnino 250.000 lir. Kirurg se je zagovarjal, da sestoji njegov sistem iz štirih faz. Po tretji fazi, ko se je zunanjost da-minega obraza že izboljšala, je pacientka odpotovala v Pariz, kjer se je dala zdraviti od drugih zdravnikov. Sodišče je njeno tožbo zavrnilo in plačati je morala še sodne stroške.
se je švedski kralj Gustav V. udeležil svečane prireditve, na kateri je iz simboličnega roga, znak tega reda, pil po starem običaju medico
živež iz zraka
Zanimivi angleški poskusi
Na Angleškem so delali letos večje poskuse, da bi ugotovili, v koliko je mogoče zalagati čete z živežem s pomočjo letal, in sicer ne na ta način, da bi živila odmetavali s padali. Ce bi hoteli zalagati čete na ta način, bi morali padala namestiti ob naprave za obešanje bomb na letalih in bi to pomenilo, da bi bombnih letal ne mogli izkoristiti v polni meri. šlo ^je torej za pojasnilo, ali je mogoče metali živila na tla v posebnih zavojih, ne da bi jim padec na zemljo preveč škodil.
Pri vajah, ki so jih priredili na škotskem, so odmetavali ves živež, ki ga po-
trebujejo čete na bojnem polju, iz različnih višin. Zavoji so se poškodovali seveda tem manj. čim nižje in počasneje j« letelo letalo proti vetru, škatle z mesnimi konservami so le malo trpele, povprečno se jih je razbilo le 10 odstotkov. Pre-pečenec se je zdrobil, bilo pa ga je še mogoče jesti, čaj in sladkor nista če so ju dobro zavili. Izkazalo se je nadalje, da more eno samo letalo dobaviti na ta način toliko živeža, kolikor ga potrebuje 9S0 mož za 4 ur, in to z cr.im samim letalom.
Nova „metla" za londonske železniške postaje
Na londonskih postajah so ovedH novo pripravo za čiščenje veliko sesalno »meto* ki deluje z elektriko in se je zelo dobro obnesla
Tihotapstvo v jedilnem voza
Rumunska obmejna policija je prišla na sled velikopoteznemu tihotapstvu z devizami in blagom. Neki rumunski carinski uradnik je na postaji ob poljsko-rumun-ski meji opazil moža, ki je ostal v jedilnem vozu došlega brzovlaka in je nekaj manipuliral ob stenah. Voz so nato natančno preiskali in so v njegovih stenah odkrili spretno vdelane predale, ki so hranili velikanski zaklad v zlatu, rumunskih in inostranih bankovcih ter svili. Tihotapstvo se je dogajalo že dalj časa in tolpi je načelovalo pet židovskih trgovcev iz Cernovic. škodo rumunske države cenijo na več milijonov lejev, zaplenjene valute in blago jc bodo sedaj delno krile.
Dve vrani zatemnili mesto
Dve vrani sta bili krivi, da se je mesto Coire na švicarskem te dni potopilo v egiptovsko temo in da niti listi niso mogli pravočasno iziti. Vrani sta na vodu visoke napetosti povzročili kratek stik, ki ju je ubil, a istočasno odrezal elektriki pot v Coire.
ANEKDOTA
Eugen Klopfer je sedel v neki dražbi poleg neke dame, ki je bila znana kot klepetulja.
»Včeraj sem bila z neko prijatel#co t
okolici na izletu,« je pripovedovala, »ves dan sva se tam zabavali.«
»Nad kom pa?« je menil Klopfer s hli-njenim zanimanjem.
VSAK DAN ENA
»Pa vendar si ne domišljaš, da je to ročni prstan, kar sem ti tu daroval!«
(Everybodys weekly)
■'*!;■ v v-r,,-.?

Kulturni pregledi
Iz politične lite ra tu rt
Spis o položaju Hrvatske pred prevratom
Kot deseti zvezek beograjske biblioteke »Politika i društvo« je izšel spis profesorja subotišike pravne fakultete dr. MiLana Vla-disavljeviča »Državnopravni položaj Hrvatske u okviru Habsburške monarhije«. Ob nedostajanju sistematičnega dela o tej važni snovi nudi objektivno spisana knjižica informativni pregled hrvatskih razmer pied zedinjenjem in tako olajšuje razumevanje današnje hrvatske problematike. Tudi s slovenske strani je bilo delo strokovno povoljno ocenjeno v »Slovenskem Pravniku«, kjer je poročal o njem dr. Gorazd Kušej, docent ustavnega prava in teorije o državi na ljubljanski pravni fakulteti.
Habsburgovci so po turški nevarnosti vrnili Hrvatsko Madžarom kot nagrado za to, da so jim bili priznali nasledstvo prestola. Hrvatska je bila po madžarskem tolmačenju dežela krone sv. Štefana, kar je sinonim ogrske države. Ban Jelačič je z vojno proti Madžarom prekinil vse te vezi. tako da je ostal le skupni vladar. Z uzpostavit-vijo ustavnega stanja je bilo treba ponovno določiti tudi položaj Hrvatske, dasi je z avstro-ogrskim sporazumom iz 1. 1867 bila monarhija že dualistično urejena. Ogrski in hrvatski sabor sta do'očila posebni deputaciji. ki sta na popolnoma enakopravni podlagi sklenili znamenito Nagodbo iz 1. 1868. in tako ustvarili novo državno za-jrednico. Skoraj po! stoletja so se Hrvati borili za izvršitev Nagodbe aH pa za nje revizijo. Nagodba je bila v središču vsega hrvatskega političnega življenja pred zedinjenjem oziroma prevratom kakor pravijo na Hrvatskom Pred prevzemom kraljevske oblasti je bil apostoiski kra!i dolžan. izdati pismeno prisego, da jamči za mstavo in teritorialno celotnost kraljevin Hrvatske. Slavonije in Dalmacije. V naslovu države in v diplomatskih odnosa jih ni bila omenjena trojna kraljevina, kar je po Pliveriču v nasprotju z Nagodbo. V delegaciji ogrsko-hrvatskega sabora — ki je skupno z avstrijsko delegacijo kontroliral tri skupna ministrstva — je bilo pet zastopnikov hrv sabora. V magnatski zbornici v Pešti so imeli Hrvati tri zastopnike poleg bana, v spodnji zbornici pa 40. Tako je bila sicer Hrvatska priznana kot posebna dr-^.avnopravna celoita. a njeni poslanci so imeli samo osebno pravico razpravljanja, bili so torej brez kurialnega votuma in zato majorizirani po Madžarih. Zakoni skupnega parlamenta so bili prevedeni na hrvatski jezik in posebej sankcionirani po kralju. Hrv. sabor jih seveda ni moral odobriti Ob prilik' zasedanja parlamenta v Pesti je bila na saboru poleg ogrske tudi hrvatska /astava. ko je parlament razpravljal o skupnih zadevah V ogrski vladi so bila nekatera ministrstva skupna. Hrvatski minister jc bil zveza med krono in zagrebško vlado. Odseki pn skupnih ministrstvih so bili samo uradi za prevode. Madžari so kršil' Nagodbo tudi glede zaposlitve domačih sinov v skupni upravi na Hrvatskem, kjer so imenovali vedno več svojih ožjih rojakov, ki niso niti znali hrvatski.
V vseh ostalih poslih, ki niso bili skupni, je bila Hrvatski priznana odna avtonomija na polju zakonodaje sodstva in uprave. Nagodba je priznala Hrvate za politični narod, kar je po tedanji terminologiji nedvomno obeležje državnosti. Madžari so jim nriznali tudi teritorialno celotnost. Vojna Krajina je bila po ukinitvi zedinjena s Hrvatsko, toda Dalmacija je osta'a kot avstrijska dežela samo fiktivno v trojni kraljevini. Ogrska je prevzela obvezo, da na temelju pravic sv. ogrske krone zahteva re-inkorporacijo Dalmacije z njenim pristankom. kar se ni nikoli izvršilo. Ostali hrvatski kraji sploh niso bili omenjeni v Na-godbi fkvarnerski otoki, županija Reka. Medjimurje. južna Istra, sevrozapadna Bo-snal C.lede Reke ni prišlo do sporazuma in so jo Madžari proglasili za posebno, z ogrsko krono vezano telo, s katerim so ves čas upravljali Zakonodajno oblast je vršil hrvatski sabor, ki je bil izvoljen po dokaj reakcionarnem volilnem zakonu. Glasovanje je bilo javno, cenzus visok, vasi so volile preko zaupnikov. Številni so bili tudi virilisti. Pred vojno je odpadlo komaj 200 tisoč volilcev na 2 in pol milijona prebivalcev; šele tik pred prevratom so uvedli splošno volilno pravico. Poleg običajnih pravic zakonodajnega tela je ;mel sabor pravico interpelacije na bana. pravico obtožbe in stavljanja pred sodišče bana za kršitev avtonomnih zakonov in Nagodbe in naposled pravico adrese na krono, kar je bilo zelo učinkovito sredstvo, ki je tolmačilo službeno mnenje Hrvatske. Avtonomne zakone je sankcioniral kralj, in tudi skupni zakoni jih niso mogli derogirati. kar je avtor prezrl. Nagodba je odvzela banu vojaško oblast. ki je lahko postala v rokah rodoljubnega bana zelo nevarna (1848!). Avtor je sploh popolnoma pozabil omeniti vojaški položaj Hrvatske. Hrvatska sicer ni imela vojaške neodvisnosti, toda vendar hrvatsko vojsko: aomobranstvo s hrvatskim službenim jezikom, s hrvatskim poveljstvom do generalskih položajev, in v tej hrv. vojski so služili izključno domači sinovi. Hon-vedsko ministrstvo je imelo posebni domobranski oddelek. Bana ie imenoval kralj na predlog ogTskega ministrskega predsednika kateremu je edino bil politično odgovoren. Po mnenju hrv. pravnikov je imel ban položaj ministra, vendar je bil dolžan izvršiti naredbe skupne vlade in s krono je občeval preko hrv. ministra. Na bansko stolico so po navadi prišli ljudje, ki niso bili po godu saborski večini (unionisti). Parlamentarnega sistema ni bilo, temveč premoč vlade nad saborom. Hrv. saboT je bil proti-madžarsiko orientiran in se je imel boriti
hkratu proti zagrebški in peštanski vladi. ★
Zagrebška vlada se je delila na štiri oddelke: 1) na notranje posle, 2) za vere in pouk, 3) za pravosodje. 4) za narodno gospodarstvo. Te oddelke so vodili oddelni predstojniki (za notranje posle podban), ki sto bili izbrani med politiki, a kot taki so. veljali samo v saboru, medtem ko so bili v vladi bolj uradniki, podrejeni banu in
nesamostojni. Glede na to. da na Hrvatskem živi približno, 25% Srbov, so bili vedno predsednik sablfea in podban Srbi. Poleg lokalne uprave v župani j ah je bila tudi samouprava. 2upanijski odbor — sestavljen v glavnem od članov centralne uprave — je imel dosti široko pristojnost, medtem ko je bil delokrog županijske skupščine, sestavljene v glavnem od velikih davkoplačevalcev, bolj omejen. Vsa županijska samouprava je biLa pod varstvom osrednje uprave. Hrv. jezik je bil izključno službeni v trojni kraljevini in z njim so se služili poslanci tudi v Pešti in v delegacijah. Avtonomne oblasti so uporabljale hrv. zastavo in hrv. grb (s krono sv. Štefana), kar so gotovo znaki državnosti. Finančna nagodba se je imela obnoviti vsakih deset let Davčna moč Hrvatske nasproti vsem ogrskim deželam (kvota) je bila določena najprej na 6.44% in je narasla do 8.127%. Hrvatski je bilo dodeljeno za njene avtonomne potrebe (tangenta) 44% od skupnih davščin na Hrvatskem. Tangenta je bi'a sprva pavša-lirana. potem je vedno bolj rastla in se ravnala delno po kvoti. Madžari so že tako ukrenili, da je bila Hrvatska na videz deficitarna. nasprotno so Hrvati trdili, da so oškodovani. Zaman so zahtevali upravo avtonomnih dohodkov Kot dokaz hrvatske državnosti se navaja tudi možnost revizije Nagodbe na isti način, kakor je bila sklenjena.
Tisk na Hrvatskem je bil dokaj svoboden ter se je lahko ostro boril proti madžarski politiki. kaT avtor ni dovolj poudarjal. Proti zaplembi je bila zaščita sodišča in materialna odgovornost erarja. Cenzure ni bilo. Zanimivo je. da so bile politične stranke na osnovi nekega cesarskega patenta iz časa absolutizma prepovedane. Kljub temu so kot abusus tolerirane od oblasti vršile ogromen vpliv na politično življenje. Ta patent je osovraženi ban Kuhen-Hedervary še potrdil.
1 Narodna stranka je bila za zaiednico z Ogrsko pod pogojem priznanja hrvatske državnosti, brezpogojni so bili unionisti, za popolno neodvisnost pravaši, naposled samostalci za zajednico z Avstrijo. Nagodbo so sprva sprejeli samo unionisti, in komaj revidirano 1873 tudi narodna stranka pod hudim pritiskom. Jugoslovansko politiko in borbo za trialistično ured'tev monarhije je vod'la najprej narodna stranka pod vodstvom škofa Štross-majerja. a od 1905 hrvatsko-srbska koalicija. ki se je borila zlasti za samoodločitev narodov in ki je ostala odločilni faktor do zedin jenja.
Med hrvatskimi in madžarskimi pravnimi pisci se je razvil hud spor okrog hrvatske državnosti, ki so ga reševali po političnih vidikih Madžari so trdili, da so osvojili Hrvatsko in negirali so personalno unijo. Trojna kraljevina je bila za njih le združena dežela Hrvatska ni imeia niti državnih financ, niti mednarodnih odnošajev. uživala pa je skupno državljanstvo z Ogrsko. Toda na Hrvatskem je obstojala posebna občinska pristojnost. Vse kar je bi-
lo Aopoo, je bik) Hrvatom ogrsko-hrnrt- I
sko, Madžarom samo ogrsko. Hrvati so bili res formalno ravnopravni z Madžari po duhu Nagodbe. Pliverič je branil tezo, da je Nagodba mednarodna pogodba, ki je ustvarila državno zajednico, torej realno unijo. Skušal je pravno konstruirati hrvatsko državo Skupna oblast je dobila svojo široko pristojnost samo z voljo hrvatske države. Hrvatska je bila država bolj v formalnem kakor v stvarnem smislu, ker je 1) hrv. avtonomna drž. oblast bila pod kontrolo ogrske avtonomne drž. oblasti in 2) hrv. državna suverenost je bila sicer pri skupnih organih, toda brez stvarnega sodelovanja Hrvatske pri ustvarjanju te suverene državne volje. Nezainteresirani tuji avtorji »o jo priznali samo kot državni fragment, kot članico zvezne države, kot neravnopravni član realne unije itd. S stalno kršitvijo Nagodbe je Hrvatska vedno več izgubita od svoje državnosti, a tudi stremljenje za madžarsko nacionalno državo je bilo vzrok propasti ogrske državne zajednice.
O. A. (Zagreb)
Zapiski
Dve novi knjigi dr. Setona \vatsona. Profesor politične zgodovine na londonski univerzi dr. R. W. Seton VVatson. znan kot najboljši angleški poznavalec slovanskih držav ter srednje in vzhodno evropskih problemov, je izdal v zadnjem letu dve pomenljivi knjigi: Cambridge Univer-sity Press je objavila njegov nad 700 strani obsegajoči spis »Britain in Europe
1789_1914«, spis »Britain and the Dicta-
tor« (nad 500 strani) pa je izšel letos. Prva knjiga nudi kritični pregled britanske zunanje politike v Evropi od francoske revolucije do svetovne vojne, druga pa obravnava vzroke in začetek vojne ter vojno in povojno politiko Velike Britanije (»Nova Evropa).
Iz italijanske literature. V znani zbirki »Corb^pcdo« je izšla biografija nekoč znamenitega in zelo originalnega muzika Ni-cola Paganinija Spisal jo je Nino Salva-neschi, avtor lepe in uspešne knjige o Chopinu >11 tormento di Chopin«, študijo o poeziji Fogazzara je spisal Aldo Carratore z naslovom »Alle origini deli' arte di An-tonio Fogazzaro«. O sodobni italijanski poeziji je izšla v Rimu knjiga Giuseppa Camposanpiera »La poesia italiana con-temporanea«. Za informacijo o današnji Italiji, njenih problemih, pojavih in uspehih izdaja Mondadori novo serijo spisov v zbirki »Panorami di vita fascista«. Literaturo o Napoleonu je obogatil Diego Angeli z novimi izsledki v knjigi »1 Bonaparte a Roma«. K pregledu prodanih knjig, ki ga objavlja vsak teden »Meridiano di Roma«, se je povzpel na drugo mesto Vitto-ria G. Rossija »Oceano«, noviteta, ki smo jo v »Jutru« obširneje prikazali. Na prvem mestu je bil prejšnji teden roman Enrica Pea »Maremmana«, na tretjem pa Brocchijev »Tramonto delle stelle«. Stalno vlada zanimanje za zbirko Pirandello-vih novel »Novelle per un anno« in za Toma Antonginija »Vita segreta di d'An-nunzio«, knjigi, o kateri je poročal na tem mestu dr. Anton Debeljak.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
POR
Spet borbe za točke LNP
V nedeljo bo na sporedu vrsta tekem za prvenstvo LNP
Podsavezno prvenstveno tekmovanje obsega kljub pozni sezoni še celo vrsto zanimivih srečanj. To nedeljo bodo spet igrali v vseh skupinah, deloma oni, ki so redno na vrsti, deloma oni, ki so zaradi prepovedi nekoliko zaostali, deloma pa celo že oni, ki imajo jceenski del tekmovanja že za seboj, pa bodo tako nabirali točke že za spomladansko tabelo. Zakaj pojdejo na teren tudi že taki, bo treba še pojasniti!
Podrobni spored nedeljskih srečanj za točke LNP bomo objavili jutri, danes pa opozarjamo prijatelje na naslednje dogodke:
J adran—Bratstvo
V	nedeijo s pričetkom ob 9.30 se t>osia v Koleziji videla dva kandidata za najvišji naslov — podsaveznega prvaka
Crno-bele v tem prvenstvu spremlja čudovita, skoraj tradicionalna smola in jim nikakor ni mogoče velike premoči v polju realizirati v številkah. Vsi, ki so bili priče, bodo potrdili, da je Jadran eno najsolidnejših moštev I. razreda, ker se vsi nasprotniki za njegovo srečanje kar temeljito pripravljajo. Gorenjci bodo pripeljali s svojo kompletno nogometno gardo tudi precej drukarjev, da bi sa olajšali gostovanje v Ljubljani.
Domačini bodo nastopili le z majhnimi izpremembami ter nikakor niso voljni prodati točk. čim višjo ceno hočejo, zmagati hočejo, popraviti si položaj ter se boriti to pot tudi proti nesrečni »smoli«.
V	predtekmi nastopijo juniorji Korotana in Jadrana tudi za točke.
Hermes—Mars
V	nedeljskem kolu prvenstva LNP bo v ljubljanski skupini najzanimivejše srečanje gornjih enajstoric v povratnem srečanju Hermes, ki je pri ponesrečenem nedeljskem nastopu proti Kranju povsem brez potrebe izgubil dve dragoceni točki, je zg, preostala prvenstvena srečanja temeljito preuredil in izpopolnil svojo enaj-storico v nadi, da bo tako vendarle še lahko popravil svojo pozicijo na tabeli. Razen tega se hočejo Hermežani tudi rehabilitirati za neprijetni poraz, ki so ga morali spraviti v prvem srečanju z žilavimi Marsovci tam za Kolinsko tovarno.
Seveda se tudi Marsovci — kakor je razumljivo — za nedeljsko srečanje skrbno pripravljajo, ker bi radi kizkuptfku prvih dveh točk pri Hermežanih prišteli še ostali dve za vso sezono.
Ker bosta torej obe enajstorici dobro pripravlieni, lahko pričakujejo ljubitelji nogometa, predvsem pa pristaši obeh klubov, za nedeljo lepo in zanimivo borbo.
Tekma bo ob vsakem vremenu, v nedeljo popoldne ob 14 30 na igrišču Hermesa.
Svoboda—Kranj
Na igrišču Ljubljane ob Tyrševi cesti bo v nedeljo popoldne ob 15. zanimiva prvenstvena tekma I razreda L. n p. med gornjima kluboma. Moštvo Kranja je na L mestu in mu ga najbrže ne bo nihče več vzel. Zadnje čase gre od zmage do zmage, posebno v Ljubljani je trepet vseh klubov; tako je na primer pred kratkim porazil Jadrana kar s 6:0 in v nedeljo še favorita Hermesa s 5:1. V moštvu Kranja igrajo sami ru'inirani igralci kakor Martelanc. Baumkirhner, Srakar, ter ligaša Jež in šenica. dočim ima na levem krilu enega najboljših svojih igralcev in strah vseh vratarjev Sarajevčana Deliča.
Tudi Svoboda bo nastopila kompletna. Zato se obeta zanimiva borba za točke. V predtekmi, ki bo že ob 13.45, nastopijo juniorji Svobode in Reke v prvenstveni tekmi.	»
Atletik—J ugosla vi ja
V nedeljo ob 15. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva podsa-vezna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Jugoslavijo. Ob 14. se bo pričela mladinska prvenstvena predtekma.
V nekaj vrstah
Prva dva protesta proti tekmam za državno prvenstvo v ligi! Prav za prav je trajalo zelo dolgo, da je prišlo do njih, saj so se druga leta začeli po možnosti že precej po prvem kolu. Zanimivo je, da sta se po 6. kolu s protesti oglasila oba premaganca pretekle nedelje, ki sta tekmi izgubila na splošno presenečenje ne samo sebe, temveč vseh poznavalcev nogometa sploh. Hašk protestira proti porazu s Hajdukom iz razloga, češ da je v Hajdukovem moštvu nastopil neki Požega, ki je bil še pred kratkim verificirani član kotorskega kluba »Jugoslovena«. Sarajevska Slavija, ki je morala na svojih tleh pustiti obe točki Varaždincem, pa ugovarja menda samo zato, ker se ne more sprijazniti s tem, da so ji z doma odnesli dve sigurni točki skoraj najslabši nasprotniki.
Zaradi medmestne tekme med Beogradom in Parizom, ki bo na dan Vseh svetih v Parizu, se je v beograjskih listih oglasilo precej protestov, češ da nikakor ne gre, da bi reprezentanca Beograda v treh dnevih z, 32 umo vožnjo vmes odigrala tako obsežen spored. Iz poročil se da povzeti. da gre pri tej tekmi predvsem za lep zaslužek in prijeten izlet v Pariz, glede
renomeja našega uogumeta pa cd prav
nihče v skrbeh. JNS bi storil prav, če M v takih primerih zastavil svoj vpliv in takšna slabo pripravljena gostovanja kratko malo prepovedal. Pa tudi ministrstvo za telesno vzgojo v sličnih primerih ne bi smelo držati križem rok! *
Motociklistična dirka v Beogradu, ki bi se zdaj morala izvesti v nedeljo, in sicer za državno prvenstvo in za veliko nagrado Beograda, je bila po brzojavnem obvestilu beograjskega Motokluba odpovedana. O utemeljitvi te nenadne odpovedi se je izvedelo toliko, da je Savez motoklubov v Zagrebu v zadnjem hipu preklical že izdano odobritev, da lahko ta tekma velja kot tekma za državno prvenstvo. Razen tega je I. HMK Zagreb stavil glede udeležbe svojih dirkačev na tej beograjski dirki tako visoke finančne zahteve, da jih prireditelj4 tri dni pred tekmo z nobenim pogojem ne more več sprejeti. Vsekakor je zadeva z razpisom in odpovedjo te moto-ciklistične dirke v Beogradu spet poglavje zase. ki spada med one številne športu kvarne pojave, katerih v našem športnem življenju mrgoli na vseh koncih in krajih. Tudi tukaj bi bilo treba energične roke, ki bi postavila prireditelja in Savez motoklubov v Zagrebu na pravo mesto.
V Zagrebu so se te dni oprli vrhovnemu vodstvu tudi veslači, ki zahtevajo (vsa pobuda je izšla od zagrebškega kluba »Gusarja«) sporazumno s primorskimi klubi, naj se na prihodnjem rednem občnem zboru veslaški savez prenese iz Beograda v Zagreb. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem. da je bila savezna uprava glede smer-
nic za delo t vertaSkem športa Oorfe) popolnoma pasivna in je že čas, da pride ta savez v bolj delavne roke — torej v Zagreb. .
Lahkoatletski savez je sklical svoj redni občni zbor za 4. decembra t L
»Motorne dirke« za veliko nagrado Beograda, ki jih Je za nedeljo 30. t. m. razpisal Beograjski Motoklub, se zaradi nepremagljivih ovir ne bodo vršile, na kar posebno opozarjamo prijavljene dirkače.
Moto-SeKdja avtomobilskega Kluba poziva vse funkcionarje pri dirki na Večni poti, da ee udeleže sestanka, ki bo nocoj
ob 20. v klubskih prostorih, Kongresni tr* 1/L _
LZSP. (Službeno). Seja upravnega odbora bo drevi ob pol 19. v dameki sobi kavarne Emone. Udeležba obvezna! Tajnik.
Hermežani! Drevi ob 20 bo v restavraciji pri »Šestici« obvezen članski sestanek. Na sporedu je razgovor o ocenjevalni vožnji v Celju, ki bo v nedeljo 30. t m. Motorje bomo iz Ljubljane ptepeljali v Celje s tovornim avtomobilom. Ker hočemo postaviti v Celju čim več motoristov, prosimo, da se članskega sestanka udeleže vsi vozači. Prijave za vožnjo se bodo sprejemale na sestanku, sicer pa ▼ pisarni g. dr. Čampe, Ljubljana, Aleksandrova 4/1. — Moto — Hermes.
SK Sv°boda (Ljubljana). Ce bo Slabo vreme, današnjega treninga ne bo, pač pa bo ob 19. članski sestanek v klubskih prostorih, po sestanku pa odborova seja.
Vozni red ob Vseh svetnikih
NavodUa ljubljanske policijske uprave
VOZILA: ENOTMEONI OPOMET
{MADTIM^kA-DCKOPAUSČE-UNUADTOVA C£ (1A4
DEŠCI i wO>T£ 0E5NO NA * UOOMIkriU-UOIA MA V/OZ I fču |E cmcttno NENADNA)
■OLEJ&Dtf 0002 KOLE? 0«t»
DOKORM-iČČE M2CPCVE.IMNI
TQ&MVA|iVCZI NA 0O£Oe»t.itA
VtAKl 2 MINUTI.*
OD"MET/&AN|E CfcPlP pv iN O ODA OKOV PBCPOVECtANOl
Ljubljana, 26. oktobra.
Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče:
30. in 31. oktobra ter 1. in 2. novembra je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme, vključno tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet. Dovoz je dovoljen po šmartinski cesti, Savski cesti in Med hmeljniki. Odvoz izpred pokopališča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo, Linhartovi cesti v smeri proti Tyrševi cesti. Za vozove s konjsko vprego pa po cesti ki vodi v Jarše, Pokopališki ulici, mimo Kemične tovarne in dalje skozi Pre-dovičevo ulico proti mestu.
Električna cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop in posebno postajališče za vstop potnikov.
K pokopališču sv. Križa bosta vozila te dni tudi dva avtobusa, ki bosta obratovala na sledeči krožni poti: Krekov trg, Kopitarjeva ulica. Zmajski most. Resljeva cesta, Komenskega ulica, Vidovdanska cesta! Vrhovčeva ulica, Jegličeva cesta, šmartinska cesta, Savska cesta, Med hmeljniki, Pot v Tomačevo, Linhartova ulica. Tvrševa cesta, Prešernova ulica, Marijin trg Stritarjeva ulica, Pred škofijo, Krekov trg. Kakor tramvaj bosta imela tudi avtobusa pred pokopališčem, v bližini tramvajskega postajališča, posebno postajališče za izstop in posebno za vstop potnikov. Razen tega bosta postajala in sprejemala potnike na Krekovem trgu, na Taboru, pri kavarni Evropi, pri Nebotičniku in pred magistratom. Za enosmerno vožnjo do pokopališča, odnosno od pokopališča nazaj v mesto se bo plačalo 2 din, tja in nazaj, odnosno za vso krožno pot 3 din.
Vsako prenatrpanje vozil je strogo za-branjeno in imajo sprevodniki odnosno šoferji sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisionelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana. izločijo iz prometa in jim zabranijo na-daljno obratovanje. Zaradi tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišje dopustnim številom potnikov zasedeni.
Za zasebne avtomobile in avtoizvoščke je določen pred pokopališčem poseben park. enako za konjsko vprego; kolesarjem pa je dovoz koles pred pokopališče prepovedan. Vsi kolesarji bodo morali pustiti kolesa na trikotnem vogalnem zemljišču. kjer se stekata Savska in Linhartova cesta.
Glede parkiranja vozil, kakor tudi glede vožnje same, se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov.
Občinstvo opozarjamo, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno ar prta), Izhod pa je izključno skozi leva vrata, (to je med cerkvijo ln upravnim poslopjem pokopalifiča).
Občinstvo, posebno starše z otroki, se opozarja, naj se tam, kjer ni hodnikov, strogo drži desne strani ceste, da se izogne nezgodam in da ne ovira po nepotrebnem prometa
Občinstvo se ponovno, kakor vsako leto, opozarja, da je hoja in stopanje na grobove prepovedana. Varnostni organi imajo strog nalog, da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega imetja.	i__
Naposled opozarjamo občinstvo, da bo stojnica mestne socialne akcije na vzvišenem prostoru pred pokopališčem, na desni strani ob koncu ulice Med hmeljniki. S tem bo vsakemu obiskovalcu grobov omogočeno, da počasti spomin svojih ranjkih z malenkostno odkupnino v prid mestnim uboglim.
Naše gledališče
drama
Petek, 28.: Zaprto.
Sobota, 29.: Trideset sekund ljubezni. Izven.	„ .. Nedelja, 30. ob 15.: Veriga Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ob 20. Izsiljena ženitev. Ljubezen-zdravnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. novembra: Potopljeni svet. izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nenavadno živahen uspeh je dosegla premiera Benedettijeve tridejanske salonske komedije »Trideset sekund ljubezni«. Delo ima vse vrline dobre sodobne odrske tvorbe ter je občinstvo izvrstno zabavalo. Posrečene scene s humornimi dialogi in odlično podane vloge, so pripomogle igri do popolnega uspeha.
OPERA Petek, 28. ob 15.: Prodana nevesta Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj. Cene od 16 din navzdol. Sobota, 29.: Ero z onega sveta. Red A. Nedelja, 30. ob 15.: Na sinjem Jadranu. Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Poljub. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek. 1." novembra: Aida. Gostovanje ge. Ljubice Karene. Izven.
Josip Križaj gostuje danes pri popoldanski dijaški predstavi Smetanove opere »Prodana nevesta«, na kar še prav posebno opozarjamo. V vlogi Janka nastopi kon-servatorist Gostiša, ki ae je že lani prav lepo uveljavil ▼ tej vlogi, vlogo Marinke pa poje ga. Vldalijeva, Vaška g. Rus Josip.
V proslavo SOletnice obstoja jngoslo-venske mornarioe vprizori opera v soboto zvečer Gotovčevo opero »Ero z onega sveta*, na Seijo Združenja bivših mornarjev ▼ Ljubljani. Predstava bo za red A. Pred pričetkom bo imel kratek nagovor zastopnik Združenja mornarjev.
MARIBORSKO GLEDALISOB
Petek, 28.: Zaprto.
1 Sobota, 29. ob 20.: Bocacdo. Premiera.

PAUL RIPSON
22
Stratosferski pilot
Roman
_ Seveda. Pa kaj tod! vi že veste o tem?.
»— Kako da ne, saj je večerni >Stax« prinesel vse podrobnosti.
_To je v lstinl rekord poročevalske službe. Toda
pustiva ta Imam vam povedati čisto druge stvari Sklenila sem, da se učim pilo-tiranja.
—	Seveda samo pri letalcu Fredu Blairu, je dodal Cornell s svojim nepremagljivim nasmeškom.
—	No, zakaj pa ne ravno pri njem, saj Je eden najboljših letalcev Amerika Kaj je Lindbergh proti njemu, saj še nikoli ni bil v vojski, Blair pa je bil leto dni na francoski fronti in je sestrelil dvajset nemških letalcev.
—	Ne dvomim, Miss Lea, da ste pri njem v najboljših rokah in zato tudi nimam ničesar proti temu, da se učite letanja. To vam bo morda še enkrat koristilo, kajti če zabijete očetove milijone, kar se seveda ne bo zgodilo, dokler sem jaz tu, ali pa če pride kakšen denarni polom ali kriza, potem se lahko vdinjate pri kakšni letalski progi kot prometna pilotinja in vozite pošto, pakete ali potnike med New Yorkom in kakšnim drugim mestom.
_ Cornell, vi ste pa danes strašno nataknjenl,
in ne eno stvar, ki vam jo povem, ne morete mirno poslušati. Vse mi prerekate.	_
m Miss Lea, pomirite se. Vidim namreč, da ste
danes nekam nervozni; ne vem, kaj bi to bdlo?
—	Kaj hi to bilo? Nič mi ni; ia pri teh besedah si Je pripalila svalčico, da bi v kretnjah pri kajenju nekoliko skrila svojo razburjenost. Nato pa je nadaljevala:
—	Veseli me, da mi ne prepoveste uflti se letanja. Upam, da začnem z lekcijami čimprej.
—	Da morate biti previdni in ne predrzni, tega vam ne bom zabičeval, ker ste dovolj odrasli in pametni. Svetujem vam samo eno, da namreč resno vzamete ta tehnični študij, kajti to nI samo hlastanje po interesantnosti in zabavi, temveč resen študij, ki vam bo, kot vsak drug študij, koristil, ako se ga s vso vnemo poprimete.
—	Brr, Cornell, tako mi pridigate o letalstvu, da mi sedaj skoraj že malo manj ugaja. Saj veste, da mi noben resen študij ne prija. Učila se bom pa vendarle in upam, da bom resna in pridna učenka, ki bo z izvrstnim uspehom napravila letalski izpit
—	čujte, Lea, če ste mi to povedali, mi Je §e mnogo ljubše, kakor če bi me prosili, naj vam dovolim, da greste streljat tigre v indijske džungle, ali pa slone na afričanske planote, ali pa če bi hoteli napraviti ekspedicijo v še ne raziskane pokrajine v Tibetu.
—	Lepo, ali hočete še malinovca, ali cigaret?
Ne?	, ^
—	To Je vse, kar ste mi imeli povedati?
—	Vse, in oprostite, da sem vas dala poklicati
tako pozno.	, „ _	.
Cornell je vstal in se poslovil, Lea pa Je zamišljeno gledala v dim svoje cigarete in ponavljala v
__ ________M JJS }e bfla govorila s Blat
ram. Slednjič Je cigareto Jezno ugasnila in Sla spat
Jezila se je, da se je vjela pri misli, da ljubi tega pdlota.
— Pa ae mi zdi, da Je vendar tako, al Je dejala, ko Je ie ležala v postelji in skušala zaspati.
13. poglavje: Zopet Miss Mira.
Prve dni, lco Je bfl prišel Fred ▼ New Yark, Je bil pisal miss Miri pismo. Bilo Je ljubo, prijateljsko pismo, ▼ katerem jo je prosil, naj mu oprosti, ako ni bil kaj prav storil, ter se zahvalil za vso gostoljubnost ki Jo Je bil toliko časa užival pri njej in njenem bratu. Izrazil je tudi v pismu željo, da se bodo Se videli, in prosil, naj mu piše John ali ona, ako bi slučajno kedaj prišla v New York, ker bi ga zelo veselilo, ako bi se spet sestali Zadnji stavek je bil bolj izraz vljudnosti, kot resno mišljen, ali vendar je Fredu zelo ugajal, ko je pismo ponovno prečita!
Prišlo pa Je novo delo in vrvež metropole sveta, in tako Je Fred kmalu popolnoma pozabil na Miro. Le enkrat se mu je zvečer zdelo, da jo vidi ko je srečal vitko damo v trenčkotu, in tedaj mu je začelo srce močneje biti in občutil Je hrepenenje po daljni ženski, od katere ga je usoda tako naglo ločila. Vstavil se je in gledal za tujko, ki Je ravnokar stopala preko luči reflektorjev nekega avtomobila. Sel je naprej, kajti spoznal je, da to ni bila Mira, temveč ji je bila po stasu samo zelo podobna. In zamislil se je nazaj v prijetno življenje v družbi. Johna in Mire in v intimno, prijateljsko družab-l
ki Je vladala v njlfa hlSL Edino tu je bfl ofc-čutU, kaj	za človeka pravi dom.
V	svoje največje začudenje je dobil nekega dne pismo od Mire. Pisala mu Je, da sta ona in njen brat s veseljem prečrtala njegovo pismo in se ra-dujeta, da je dobil dobro službo, in da pride ona čez dva dni ▼ New York po opravkih, ter bi Jo zelo veselilo, ako bi se sestala. Dala mu je sestanek ob šesti url zvečer ▼ lobbyju hotela Commodora, hi sicer v nedelja
Lahen vonj, ki je izhajal iz tega pisma, je Freda takoj spomnil na Mirin parfum, in pričaral mu je pred oči to staslto, lepo žensko, ki ni bila zanj samo ideal lepote, temveč tudi tip prave, poštene žene, ki al Jo dober mož želi za soprogo. In nehote jo Je primerjal z Lejo in spoznal, kako različni sta obe ženski in vendar, kako ga obe privlačujeta. Bil Je pod vplivom lepote obeh, in ni vedel katera Je prav aa prav ona, ki mu bolj ugaja.
V	nedeljo dopoldan Je odšel Fred zgodaj zjutraj na povabilo ravnatelja hldroplanske postaje new-yorške luke v postajališče vodnih letal in je tam odletel z nekim letalskim častnikom na daljši izlet s hidroplanom preko pristanišča in dalje ven na ocean. Letela sta precej nizko v najlepšem vremenu nad svetilniško ladjo »Ambrose« in jo zavila nato v velikem loku proti severoistoku ter letela vzdolž obale. Slednjič jima je prišel vedno bližje grad Cosy Corner. Vendar Fred ni hotel tu pristati, čeprav je vedel da je Lea tam in da je razočarana, da ga to nedeljo ni med gosti. Danes je zmagala Mira nad Leo.
U OGLASI
Vajenci (ke)
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Šifro ali daja DJe naslova 5 Dtn. Naj n^onjši znesek 1? Din.
Pcfektna	I
kuharica 1 Nat-karski vajenec
hi služkinja 2a vsa hišna dela l znanjem nekoliko kuhe, dobita stalco službo. Drogerija Hermes, Ljubljana. Miklošičeva cesta 30.
25238-1
Kovinotiskarje
ffče večja tvornica za stalno nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ►Tovarna«.
25233-1
Mlajšega pomočnika
sa mehanično delavnico, — spre i n--m takoj. Naslov v rseh slovalnicah Jutra.
25234-1
Delavca
V skladišče, sprejmem takoj. Starca ne čez 23 let, po-{ten, trezen, vojaščine prost I. Andrašič, Kranj.
25213-1
		
Službe	išc	e
Trgovski pomočnik
popolnoma verziran v mešani stroki dober manufaktu-rist, zmožen samostojnega rodstva, išče mesto boljši hiši. Vzame tudi zastopstvo za. večji reon ali okraj. Dopise na ogl. odd. Jutra 25241-2
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Beseda 1 Din, davek S Din; za šifro ali daj ar nje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din..
želi nameščenje v večjem prometnem obratu. Nastop takoj. Pxakse dve sezonski dobi. Ponudbe: Pungsrtnik Adolf, Vitanje.
2J236-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktani. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. — Edinstvena strojepisnica, največja v Sloveniji, s 40-pisalnimi stroji raznih sistemov, Novost v stroj epis-nici bo tudi računski stroj. Pričetek pouka 3. novembra šolnina zelo nizka. Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43.
232304
H
Damski črn plašč
lep, prodam po ugodni ceni. Malgajeva 10-11.
25239-13
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Lutzovo peč
veliko in drugo opremo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25218-6
EZUA
SAN PELEGRINO
Kdor trpi zara<B glavobola, pomanjkanja teka, želodčnih krčev, temu priporočamo penečo se MAGNEZUO S. PELEGRINO (znamke Prodel), ki ugodno učinkuje in desin-ficira črevesje.
Dobi se v vseh lekarnah v škatlicah, vsebujočih eno dozo, z aH brez okusa po janežu.
Prodajna cena din 6.—.
R.S.br. 27283-23/X 1935 I.
!
Avtomatski biljard
2a gostilne, prodamo ali posodimo proti mesečni odškodnini. ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, — telefon 24-44.
25246-6
Kapital
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja Eje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
50—100.000 din
bi vložil v rentabilno podjetje. Resne in obširne ponudbe pod »Siguren uspeh« na ogl. odd. Jutra.
25240-16
Pošast
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Parcelo na Mirju
ugodno prodam., Poizve se Malgajeva ulica št. 10, — šiška.	25237-20
BlftanlHI ffli HmiIMBr «W
Beseda 1 Din. davek < Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
t pritiklinami oddam takoj ali 1. novembra. Rožna do lina, Cesta X. 27-1 .
25231-21
Stanovanja
Enosob. stanovanje
ali sobo s štedilnikom v Ljubljani, išče točna plačnica. Ponudbe pod »232« na ogl. odd. Jutra.
25220-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din? za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, oddam stalni osebi. Sokolska 5 — Prule.	25134-23
Lepo čisto sobo
za dve osebi, s hrano in vso oskrbo, takoj oddam. Sv, Jakoba trg žt. 5.
25225-23
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
boljšo, separirano, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnik«.	25227-23a
Razno
Obiščite
manufakturno trgovina
SNOJ JOS.
Ljubljana, Tyriera 17 Tn kupite dobro in res poceni.
25247-57
Vi
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe;
Blagajna, Brezkonkurenčen, Cena, Cvet, Celje, Dobra pozicija, Dobrosrčnost, Dobra kupčija, Denar 77, Dobra eksistenca, Dober fižol, Dobra služba. Državni uradnik, Donosno in varčno, Eksistenca z^sigurana, Fiksum in provizija, For-tuna, Frizer 22, Gorenjsko 1000, Garancija, Gotovina 680, Gospodinjska, Hišnik, Hišnik in čuvaj, Inteligentna dama, J. V. C. Idealna lega, Kavcije zmožna. Karakter, Kozmetični stroji, Ljubljana 9, Lutz, Lepi zakon, 312 Ljubljana, Mirna bodočnost, Miren otrok. Mirna in čista soba, Marljivost 13, Mlada in snažna, Mlada in poštena. Marljivim trajna eksistenca,-Motorist, Marjana, Navedbo cens, Novo življenje, Okus, Osamljena 155, Odplačevanje, Preložena možitev, Proti odškodnini. Pametna in dostojna, Posavje, Poštenost, Pošten in marljiv, Potrpežljiva, Razvedrilo, Sigurna 1938, Specerija, Sodelovanje, Slika zaželjena. Sposoben in pošten, Starejša moč, Sigurno 15.000, Siguren zaslužek 15000, Stiskalnica, Sporazum, Sadje, Skorajšnja ženitev, Takoj 39, Takojšnje plačilo, Tujka, Vesten 1912, Wekeend . gotovina, Vdova brez otrok 64, Zastopnik, 44.
kot
tafeo jo _ taanlftno čistiti a barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip
-r»taka —
KlIŠEJE
[NO VECBAfiVNE
JUGOGUAHKA SVPET&ANAM
Naročniki »JUTRA« ao zavarovani n 10.000 Din.
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrova mali oglasnih
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET-VINO
ČRNINA IZ FRUŠKE GORE.
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B.MARINKOV,
Sremski Karlovci, Fruška gora.

p
m,
ZOBNI PRAŠEK PEBECO se ne da primerjati z dosedanjimi zobnimi praški, ker Je nekaj popolnoma novega. ZOBNI PRAŠEK PEBECO ne vsebuje nlkakega mila, vendar pa daje krasne mehke pene, ki temeljito očistijo ln obenem tudi deslnflclrajo zobe ln ustno duplino. Tak Izredni učinek Ima ZOBNI PRAŠEK PEBECO zaradi tega, ker vsebuje PEBECIN, ki daje zobem bleščečo belo barvo ln preprečuje zobni kamen. Okus Je prijeten In osvežujoč. Uporaba ZOBNEGA PRAŠKA PEBECO Je zelo po cenL Peneč ZOBNI PRAŠEK PEBECO proizvaja firma Belersdorf v Mariboru ln sicer po najnovejših znanstvenih Izkušnjah DUKE LABORATORIES, INC., LONG ISLAND CITY, N. T.
Movo
$dravof HoCjle in cenejše Med&tvo |a negovanje^
EVSERIRAJTE V »JUTRU« 1
Tvrdka Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah,
javlja tužno vest, da je po kratki bolezni preminul njen dolgoletni, zaslužni knjigovodja
Franc Skerbinjek
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 28. oktobra ob pol 4. uri od hiše žalosti na ruško pokopališče.
Uglednega sotrudnika bo ohranila tvrdka v trajnem spominu.
RUŠE, 26. oktobra 1938.
Vsemogočni je poklical k Sebi v 85. letu starosti življenja našo preljubo mater ozir. staro mater, gospo
Oranič Heleno
roj. POGAČNIK
POSESTNICO V KRI2AH
ki je danes 27. oktobra, previdena s tolažili sv. vere mirno
v Gospodu zaspala.
Pogreb preljube matere bo v soboto ob 9. uri lz hiše žalosti Križe-Snakovo 57, na farno pokopališče v Križah. Križe, Zagreb, Loke pri Zid. mostu, Quebec, Prenuš dvor, dne 27. oktobra 1938.
Žalujoče družine: ORANIČ, ALJANČIČ, KOLAR
Brez posebnega obvestila.
Petek, 28. oktobra LJubljana 11: šolska ura: Ob 10 letnici naše radio postaje (g. Vekoslav Mlekuž).
—	12: Pesmi iz naših dolin in planin (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi
—	13.20: Koncert Radijskega orkestra. —
l/ENZAC^jfflETig
jla/oviti 0" paccini iz čikaca. je / /vojim /enzacuonalnii1 preparatom. povrnul žemi aktiv. no/t in mlado/t.
Za žene od ^o let naprej MORANA HORMON AKTIV KREMA din. 601. vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t. od 30-40 let <MOPANA HOR. MON KREMA (iz mi/jih žlez)
DINAR A 50-
od18-30 let MOPANA VITA. MIN KREMA(vi/okih60RA)Din*0:
Te novitete takoj oo/tranijo
6ube.nl ah avo kožo. nerede lOtO i1lado/tno napeto z baržuna/. tim tenom.
MORANA LEPOTA PA/TLIN/.
KI PUDRI'VV/EH NI J AN/AH DIN. 251
MMMA
/PLIT
I 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Varčuj-I mo prav! ( ga. Cirila Vračko). — 18.201 Slavne pevke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Cehi in cerkvene občini — tvorci družbe XV. stoletja. — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik). — 20: Jubilejni koncert v proslavo 10 letnice radijske postaje. — 21.05: Plošče.. — 21.15: O češkoslovaškem narodnem prazniku (dr. Tine Debeljak). — 21.40: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Češka lahka glasba s plošč.
»obota 39. oktobra
Ljubljana 12: Pedlter program s plošč.
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: nadaljevanje otroške povesti in nastop malčkov pod vodstvom gdč. Slavice Vencajzove. — 17.40: Pisan drobiž (plošče). — 17.50: Pregled sporeda.
—	18: Za delopust igra Radijski orkester.
—	18.40: Dvajset let svobode na Jadranu (g. V. Pirnat). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naša vina. — 19.50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki (dir. A. Kuhar). — 20.30: Pisan ljudski večer slovenske glasbe. —22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimeima-nov šramel kvartet.
Beograd 16.45: Plošče in narodni nape-rL — 20: Narodne pesmi in plesi. — 21: Iz operet. — 22.15: Orkester. — Zagreb 17-15: Godba na pihala. — 20: Operni prenos. — Praga 19.30: Večer lahke glasbe. — 20.50: Orkester tn plošče. — Var-Sava 21: Lahka glasba. — 21.55: Pester glasbeni program. — 23.15: Plošče. — Sofija 17: Komorni koncert in vojaška godba. — 19: Mandoline, petje in klavirske skladbe. — 20.55: Lahka godba in ples. — Dunaj 12- Orkester. — 16: Lahka godba. — 16-30: Italijanski pesmi in plesi. — 20.10: Vesele melodije. — 20.45: Veseloigra. — 22.30: Sobotni ples. —Berlin 19: Parada instrumentov. — 20.10: Pester spored. — 24: Lahka godba in ples. — Miinchen 19: Lahka glasba. — 20.15: Mali orkester. — 22.20: Lahka ln plesna muzika. — Pariz 21.10: Orkestralni in pevski koncert. — 22.10: Dramski večer. — 23 45: Lahka glasba s plošč,
Čitajte in širite »J U T R 0«
Urejuje fiavorin ilavljen. ~ Jzdaja za kofi^cij »Jutra* Stan** »raat, ~ Za Naroda tiskan* k * SSfe&HK^ Jerao. - Sa luseratoi del Je odgovore* Aloja flova*. - X l^ubljanJ.