504. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 22. maja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev*
_DAN“ izhaja vsafe dan — tudi ob nedeljah hi praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani r ppravnifitvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5"—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se «	pošilja	upravništvtu	»
jr.	Telefon številka 118.	:a
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
JR	Uredništvo in upravništvo:	tu
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogiase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ;n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-s:	pust. — Za odgovor je priložiti m'm! o.
i::	Telefon	številka	’	1	R.
Uspeh diplomatov — pa ne naših.
Nc lc balkanske države bodo fniele dobiček iz balkanske vojne, .temveč tudi druge velesile, ki niso prelile prav nič krvi, temveč so polivale le tinto, bodo imele korist in morda še večjo, kot Balkanci sami. To se pravi, ne vse velesile — one ne. ki so stale za časa vojne proti Balkancem, temveč Anglija in Francija; posebno Anglija, ki je takoj sklenila s Turčijo pogodbo glede svojih interesov.
Kakor so poročali ruski listi prejšnji teden ima turško angleški dogovor sledečo vsebino:
Anglija se Turčiji zaveže, da bo delala na to, da pride v Albaniji na prestol princ turškega rodu, če bo Albanija samostojna kneževina; če bo Albaniji dana samo avtonomija, bo Anglija delala »a to, da bo ohranjena sultanova suvereniteta.
Anglija obljublja Turčiji finančno podporo pri likvidaciji vojne in podporo v vprašanju lastninske pravice onih Egejskih otokov, ki leže na maloazijski obali (to slednje seveda na škodo Balkanske Zveze).
Zato se Turčija zavezuje Angliji sledeče;
1. Takoj urediti vprašanje železnice Bagdad-Bassora v smislu največjih prednosti za Anglijo.
2. Dati Angliji popolno svobodo akcije v Koveitskem sultanatu.
3. Dati angleškim podanikom posebnih svoboščin v vseli krajih Južne Arabije, kjer ima Anglija svoje gospodarske interese.
4. Izvesti takoj reforme v Mali Aziji, posebno v Armeniji, Kudesta-nu. Siriji in Mesopotaniji.
5. Prenehati z vsemi spori s Perzijo in rešiti te spore v prospeh Perzije. -
6. Upoštevati avtonomne težnje arabskih plemen.
Če spolni Turčija vse te pogoje, tedaj ji Anglija garantira nedotakljivost turške države za dobo 40 let.
To so uspehi angleških diplomatov.
Uspehi avstrijskih so pa; Pro-chazka v Braziliji in kapelica Palica, postavljena s črnogorskim denarjem in. kakor je dejal soc. demokrat dr. Soukup v parlamentu: »Miljon bajonetov na Balkanu smo našuntali proti sebi in s tem preprečili svetovni mir.«
Danes
nogometna tekma
,Ilirija L*-Jurija II/
Ob 5. popoldne. V wTivoli“.
Mariborsko zboro¥anje.
(Shod zaupnikov Narodne stranke.)
O »Jugoslovanstvu in štajerskih Slovencih« je govoril dr. Božič iz Celja. Navajal je na prve poskuse izza leta 1848., ko smo se Slovenci začeli pobirati iz dotedajnega mrtvila ter prešel konečno na vprašanje samo. Govornik je mnenja, da je za nas Slovence glavna rešitev v »narodni avtonomiji «In »veliki Sloveniji«. dočim je govornik proti Jugoslovanstvu v obliki trializma — združenih Slovencev, Hrvatov In Srbov. Gospod doktor je mnenja, da je za nas dosti bolje, če se ohrani dualistična državna uprava, ki želi Mažarotn na hrvaški južini »Bog žegnaj« in dodaja poljsko - maloru-skemu raznarodovalnemu »Misere-re« svoj »amen«, a nas priklopi k takozvanemu »Deutschosterreich«. Čemu danes obsežne polemike v tem oziru? Ta izvajanja v tem smislu, kakor tudi ona g. Stiblerja, ki je z g. dr. Božičem istih mislij, če ne morda obratno?! — se nam zde vse preje kot umestna, in, vrhu tega se i mi ne moremo odreči sumnje, da vse »Jugoslovansko vprašanje« — kot to trdi tudi tetka »Straža« — smatrata gospoda le za — šport. — »Deutschosterreich« s svojo »avtonomijo narodov« in — mi Slovenci z Nemci in Italijani kot sosedi! Škoda. da smo se kedaj pečali s politiko. študirali in si prizadevali raz-motrivati našo vlogo v krogu Jugoslovanov. Gg. sta se proti trlalizmu Izrekla le radi »strahu«, da bi se za-niogli »pohrvatiti In kulturno zaostati«. Ja! Kaj pa bi se zgodilo z nami »avtonomnimi Slovenci v veliki Sloveniji Deutschosterreicha?! — Združeno Jugoslovanstvo nam je še vizija, a taka »narodna avtonomija« nam mora biti strah bodočnosti! Je pa trditev, da bi se pohrvatili in kulturno zaostali« tudi slab dokument. Če bi gg. v tem nekoliko pomislila, bi tifdi v kraljestvu našla — dvoje narodov »Hrvate in Srbe«, in vendar se niso radi tega ne prvi posr-bili ne drugi pohrvatili. Res je, da vlada veliko jezikovno sorodstvo med obema tema narodoma, a res je tudi — da se še danes ostro in bistveno ločita drug od druzega in. da se bosta ločila tudi še vnaprej. Slovenci. združeni s Hrvati in Srbi, bi se mogli boriti z uspehom proti Nemcem in Italijanom in vrhu tega bi si dosedal dobljeno kulturo ne le ohranili, pač pa tudi v njej napredovali.
V nadaljnem je še govoril dr, Gorišek iz St. Lenarta, ki Je podal k točki organizatoričnega dela v Podravju in Slov. Goricah par nasvetov. o katerih bi le želeli, da se jih tudi izvaja. Istotako dobra so bila izvajanja g. Kejžarja, ki je pokazal
na uspehe klerikalnega »dela« v Št. liju nad Mariborom. Pred leti so sc tamkaj ugnezdili klerikalci in zaklicali naprednemu življu odločen: »Roke proč!« Ni se jim hotelo nasprotovati. da bi ne imeli povoda, dolžiti nas, da smo mi tjekaj zahajali vsaj kolikor toliko slovenski in zavedni. Odkar oa so prišli tie klerikalci, propada narodna zavest, nemška posest rase in »Siidinarka« bo kmalu požrla še te male ostanke, če se bo pustilo klerikalce gospodariti po lastni volji. — Nadalje je še svetoval, začeti s stanovskimi organizacijami in stavil tozadevne predloge. Dr. Rosina se je spomnil »Bra-nibora« in vprašal, kaj namerava stranka v tem oziru. Sklenilo se je, tudi v tem oziru — kot tudi v korist C. M. D. — započeti z večjimi akcijami. Narodni soc. Čeh Fijala. je po, vedal prav dobre, o katerih bi imeli samo željo, da se jih ovažuje.
To je vsebina — v glavnem — shoda zaupnikov. Konečno pa hočemo spregovoriti še par besed k našemu nedeljskemu članku (»Dan« št. 500, z dne 18. maja): Na shodu se nam je očitalo, da s tem razdiramo, ker baje hočemo snovati — čujte in strmite, kaj se more vse med vrstami brati, če se hoče! — UPvo stranko! Konstatiramo, da—o novi stranki — nismo nikjer pisali, dasi smo si oni članek še enkrat in še drugič ter tretjič prebrali. Konstatiramo, da smo nasvetovali, da se sedanje vodstvo stranke deli v dve skupini. Gospod, ki nam je »v teh težkih in resnih časih« očital premalo resnosti »za resen političen list« bi storil dobro, da v bodoče nekoliko telita svoje besede, predno jih vporablja. ali pa, če se že smatra poklicanim, nas učiti, da zbere tudi potrebni takt in pove istim ljudem nasproti, zakaj se je predlagalo to v našem članku. Ko bi imel gospod sam dovolj resnosti, bi bil moral tudi spoznati, kako resen ie trenotek. ki nas ie napotil do tega. po dolgem obotavljanju, napisati tako odkrite stavke. Faktum je in to pribijemo: S tako politiko kot je doslejšna ne gre dalle, pademo, se ne ubranimo ne enega ne druzega pritiska! Rekli pa smo tudi v onem članku: nočemo časa prehitevati in pripravljeni smo, čakati. Dasi nismo »Nar. stranka», vemo, da nas narodna dolžnost sfij k temu da vztrajamo v narodnem boju! Zato in edinole zato, počakamo in čakamo. Slišali smo dr. Gorišeka, slišali dr. Fermevca in g. Kejžarja in radi teh treh upamo v boljšo bodočnost Podravja in Slov. Goric. Toliko v pojasnilo onim. ki so slišali, da nameravamo razdirati. Pribiti pa moramo še eno: Članek ni bil napisan le po volji posameznika, marveč, prišel je V svet, kot smo že rekli. po dolgem obotavljanju, na nasvet več drugih, ki pa seveda — po stari naši navadi — tudi tokrat v zadnjem trenotku — še niso ho-
teli s svojo barvo na dan, dasi sklicatelj g. dr. Kukovec sam povdarja, da je sestanek namenjen tudi prosti besedi in da se naj prerešetava vse dobro in slabo. Tudi tokrat je onim
veljalo: »Premislili smo si za enkrat. Že pride čas.« Konec: Na zaupnem shodu — pomankanje poguma. Žalostno, a značilno za naše razmere!	*
Mačeha, otroci in rejenec.
Otroci:
Mati, mati, daj nam kruha.
Mačeha:
Kak bi dala, ko sem suha.
Otroci:
Kaj imaš pa za lenuha?
Mačeba:
Za vas krop je, zanj je juha.
Otroci:
Kaj je treba požeruha, on je sit in mi smo gladni, on je prvi, mi smo zadni zanj skrbiš — za nas si gluha.
Mačeha:
Sama ježa iz vas bruha.
Otroci:
Ker se vse za njega kuha. kar smo skupaj nanosili, kar smo mi ti pridobili, vse za njega si prodala, noč in dan ga zalivala — za nas bila si skopuha.
Mačeha:
On je lačnega trebuha.
Otroci:
To najgrša je potuha.
Mi tu lakoto trpimo
zate v delu se potimo — a za nas ni več posluha.
Mačeha:
Vi ste polni le napuha.
On se trudil bo za mene. ne bo pustil zapuščene,
Ko postala bom — staruha.
Otroci:
Ko napasla boš jeduha, bo po hiši ti razsajal bo pobijal in razgrajal — saj že zdaj od jeze puha.
Mačeha:
Jaz mu poskrbiih varuha.
Otroci:
Ko te trla bo naduha mi te bomo zapustili, kdp pomagal ti bo v sili? Kaj imaš od debeluha?
Rejenček:
Daj še, daj še, uha. uha!...
Otroci:
Vdarimo ga, primaruha.
Kje za nas je kaj pravice, nam ne da ne ene žlice, vse ima za potepuha?
Mačeha:
On gospod je — vi ste muha.
Od sobote do ponedelja predstave od 1.-3., 3.-5., 5.-7., 7.-9., 9.-11.; v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Cene pri tem sporedu nekoliko zvišane. ^ soboto otvoritev vrta Igralo se bo pri dnevni luči od 5. ure naprej Kino-„Ideal“. Te dni predprodaja ob 10. uri zjutraj.
duo vadiš?
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
In plemič, ki je sicer mrzil rokovnjača, je mrzil norca še mnogo bolj. Med njima je bilo staro sovraštvo, in Mongomeri je sklepal, da utegne Tribulet obležati mrtev, ako ga sreča La Šatenjrč.
Po norčevi smrti je upal Mongomeri doseči izlahka La Šatenjrč-jevo popolno molčečnost, ako mu izkaže kako važno^uslugo.
Ko je bil La Šatenjrč zopet sam, se je napotil naravnost proti gostilni pri Velikem cesarju Karlu.
Bil je jako hraber, zelo spreten v orožju, neverjetno močnih mišic, zaničevalec vsakatere nevarnosti in željan, spopasti se z nasprotnikom Čim prej mogoče. Manfreda je sovražil neznansko, pa le zato. ker ga je bil ranil rokovnjač vpričo kralja. _
Tisti čas je bila znanost orožja prva med vsemi.
La Šatenjrč Je bil tako neizmerno ponižan, kakor bi bil dandanašnji matematičar, ki bi ga kdo zalotil v kričeči zmoti v računu, ali pesnik, ki bi mu dokazali napačne verze — ako obstoji res poezija v tem. da delaš pravilne verze, in matematika Y tem, da se ne motiš y računih.
Bodisi kakorkoli, La Šatenjrč je sanjaril o strašnem maščevanju; brez nadaljnega premišljanja ie stopil v krčmo, sedel k mizi in naročil da naj mu prineso vina.
Toda komaj je dobro sedel na svojem stolu, že je stopil v sobo drug plemič in sedel nedaleč od nje-Ka.
Bil je Zarnak.
La Satenjrč je namršil obrvi.
Videl je bil Žarnaka. kako ga je meril v kraljevi predsobi z imperti-nentnimi pogledi.
Na častnem dvorišču, kamor mu je sledil za petami, je Zarnak nadaljeval to svoje vedenje.
In zdaj je prišel za njim v to oddaljeno krčmo ...
Bilo je očitno, da ga ima namen izzvati.
Kljub temu se je La batenjr^ premagal. Ze večkrat se je bil hotel biti z Zarnakom, a kralj mu je vedno prepovedal, in La Šatenjre ni hotel biti neposlušen kralju, najmanj pa se v tem trenotku.
i°. ?a .se vrnil krčmar iz kleti s steklenico, ki jo je bil naročil La Satenjre, se je dvignil Zarnak s svojega sedeža, iztrgal steklenico osuplemu krčmarju iz rok in ji odlomil vrat. rekoč:
»Nauči se, capin, da se postreže meni prvemu, kadar sem v krčmi... Za gospoda pojdi iskat drugo vino, ako ga imaš še kaj v kleti!«
La Šatenjrč ]e prebledel kakor
zid.
--Vstal je in sto_pil naravnost proti Zarnaku:
»Ali je prišel gospod iskat prepira?«
»Zdi se, da potrebujete časa, preden razumete kaj,« je odgovoril Zarnak s tisto sijajno nesramnostjo, ki je bila samo njegova last.
»Ako potrebujem časa, da vas razumem, ga bom potreboval morebiti manj, da vam porinem v trebuh j šest palcev železa!...«
»Kaj se bahate, dragi moj!«
»Izderite, tristo hudičev! Iz-derite, drugače vas zakoljem brez usmiljenja!«
»Gospoda! Gospoda!« je vekal krčmar.
»Jezik za zobe, pijanec!« je zarežal Zarnak in treščil ubogega zlodja v kot... »Gospod La Šatenj-rč,« je dodal, postavivši se v prežo, »ali veste, kje je v tem trenotku vaš prijatelj D’Esč? Dajte, da vam povem... On leži na trati v parku, kjer sem ga pustil mrtvega, in ker bi me vi ovadili kralju, moram ubiti tudi vas ...«
»Podla duša!« je zarjul La Ša-tenjre, »ako si ubil D’Esčja, potem se poberi za njim!«
Zmerjaje drug drugega po modi tistega časa, sta si zadajala plemiča sunfek na sunek — prizor, ki bi gotovo zanimal vsakega gledalca tega dvoboja.
Oba sta bila silna, oba polna besnosti, ki jo le brzdala enaka premišljena hladnokrvnost, obadva
mlada in hrabra; njiju meča sta švigala blisketaje in žvenkljaje semter-tja.	.. .
O namenih, ki so napotili Zar-naka, da je izzval prepir z La Satenj-rčjern, izpregovorimo pozneje; za zdaj posvetimo vso pozornost dvoboju teh dveh slovečih pretepačev, vršečemu se v oddaljeni krčmi in brez prič.
Edini vidni gledalec je bil ubogi krčmar, ki se je tresel groze, prepričan, da bo trpel škodo in delal pokoro samo on, naj bo izid kakršen koli.
Toda gledati je moral gotovo še kdo drugi, drugače se ne bi bila stvorila pozneje cela legenda in se obogatila z raznimi izmišljotinami, tako na primer, da se je vršil dvo-boi vpričo vsega dvora.
Te priče pa, če tudi so morda pazno zasledovale boj, se vendar niso pokazale nasprotnikoma, tako da sta mislila, da sta popolnoma sama.
Novica o D’Es6jevi smrti je bila zadala La Šatenjreju hud udarec.
Zamaka je poznal dovolj, da je bil prepričan, da se ne baha.
Jn mnogim vzrokom njegovega sovraštva do nasprotnika se je pridružila zdaj še želja, maščevati prijateljevo smrt.
Cele četrt ure sta se naskakovala, obdelayaje se z neštetimi kontri in bublfiji.
Nato Je .nastopil odmor — po obojestranskem soglasju, ne da bi se
bila dogovorila.
Zadihavaje se in naslanjajo ostrino rapirja na konec škornja, sta merila plemiča drug drugega z občudujočimi pogledi.
In zlasti La Šatenjrč bi se bil rad zadovoljil s tem, da odnehata po tem medsebojnem dokazu svoje hrabrosti.
Nemara je že hotel izpregovoriti v takem zmislu, ko je stopil Žarnak nenadoma zopet v prežo, rekoč:
»Kadar vam bo drago ...«
La Šatenjrč je naskočil takoj in se zaletel v svojega nasprotnika tem gnevneje. čim je pravkar že hotel kapitulirati.
Zarnak se ni umekml.
Meča sta se križala tik pod
ročniki.
Zdajci pa se je sklonil Zarnak z bliskovito hitrostjo.
»Imam ga!« si je mislil La Sa-tenjrč in dvignil meč. da ga zabode od zgoraj navzdol.
Toda ni mu ostal.) časa, da bi bil izvršil to kretnjo.
Nenadoma je izpustil orožje in padel kakor gruda, hropeč in bruhaje kri skozi usta: ko se je Zarnak sklonil, je bil izdrl bodalo in ga zasadil nesrečnemu plemiču z vso močjo v život.
Zarnak ga je gledal par trenot-kov. Nato je mirno obrisal svoje bo-« dalo. vteknil meč v nožnico, stopil h krčmarju, ki ga je vider v kotu, bledega od groze, prijel ea za uho in mu dejal:
Slovenska zemlja.
Čatež pri Vej. Loki.
Hudo se je držalo nebo v nedeljo dopoldan — vse je mislilo, da ne bo zleta. A ponosno je razpel Sokol zopet svoja krepka krila in poletel v prijazni Čatež. Novomeško in trebanjsko društvo je napravilo iz Trebnjega pešizlet. Pridružilo se je pa tudi drugih izletnikov, zlasti gospa in vrlili gospic. »Že gredo, že gredo«, so vzklikali ljudje, ko so zapazili tam preko zelenih poljan korakati čvrsto četo sokolsko. Bil je lep prizor. Na dvorišču br. Urbančiča je izvajalo čez 20 telovadcev 4 proste zfetne vaje, kar je navzočemu občinstvu vrlo ugajalo. Nato je govoril dični starosta novomeškega Sokola br. Vojska. Pozdravil je brate i občinstvo, razložil tudi pomen Sokolstva in naobrazbe, ki jo širi potoni telesne vzgoje, govoril o vzajemnosti in se spominjal 251etnice novomeškega Sokola zajedno z 50-letmco Ljubljanskega Sokola. Njegove besede so bile popolnoma na mestu in prav bi bilo, da se na sličen način nagovori vedno ljudstvo,, kamorkoli poleti Sokol. Razvila se je potem neprisiljena zabava; donele so.pesmi, mladina pa se ie tudi malo zavrtela. Skratka — bilo je veselo vse in minilo je vse v najlepšem redu. Z večernim vlakom so se odpe-Ijaii izletniki iz Vel. Loke na svoje domove. Da je bilo pri br. Urbančiču za postrežbo in vse drugo dobro skrbljtno. se že tako samo ob sebi razume.
Zagorje ob Savi.
Gospod, ki se je svoj čas bahal, hoteč žaliti vse Zagorjane, češ, v Zagorju sva samo dva ugledna moža: »to sem jaz. drugega za enkrat zamolčim«, se tem potom poziva, da v obrambo ugleda in časti, zadevo premoga in žganja tekom 8 dni sodnijskim potom razreši. Razširjene so vesti, da so oškodovani davkoplačevalci. torai ie pojasnilo nujno potrebno. »Zarja«, št. 503 z dne 7. februarja 1913 je gospoda, ki je omenjal to govorico, označila za klevetnika. Razsodni ljudje ne obrekujejo, temveč prepuste mirnim srcem sodbo sodišču. Mogoče, da bo treba blagoslavljati, kar se je preje preklelo. Ako se dotičnik navzlic vsemu temu ne odzove v 8 dneh, objavimo pismo z dne 13. februarja 1913.
Več davkoplačevalcev.
Kraui.
V številki 501. cenj. Vašega lista |e priobčil neznan dopisnik Članek pod naslovom »Kranj«. Ker se v tem članku omenja tudi »Narodno Čitalnico« v Kranju, prosimo, da lojalno sprejmete v prihodnji številki »Dneva« sledeče pojasnilo: Nezoani dopisnik je segel v svojem, dokaj.nejasnem članku 20 let nazaj in očita Čitalnici, da je bila torišče samih plesov in »da so ljudje enakega in podobnega kova obvladali oder«. Tu Je treba predvsem konstatirati. Ha je mož ne le po letih, ampak tudi po svojem bivanju v Kranju še dokaj mlad ali pa presej zloben. Kajti h onega zelo nesigurno»in nelogično sestavljenega članka se razvidi, da nima niti pojma o svoječasnem delovanju Čitalnice ali pa vsied kakršnihkoli razdirajočih vzrokov namenoma zavija resnico. Izza vsega po-četka Je gojila Čitalnica poleg plesov vedno tudi dramatiko in petje in sicer ne le zgolj za zabavo, ampak tudlkot vzgojevalno sredstvo. 2e najmanj petnajst let Pa se vrše predavanja. Ljudje »enakega ali podobnega kova« so pa davno bili tisti, ki so opravljali takorekoč vse posle pri Čitalnici. Pa ne vsiljuje se, ampak le zato, ker so bili različni reformatorji dobri le za zabavljanje, ne pa za smotreno delo. Na občne zbore (je hodilo po 5, 7 ali 10 članov in veseli smo bili, da se ie sploh mogel izvoliti odbor. Na očitanje, »da Čitalnica svetišče demokratizma« ni .vredno odgovarjati. Pripomnili bi le. da se ubogi »demokratizem« zlorablja na vse mogoče in nemogoče načine in da je postal ta izraz v ustih gotovih gospodov demagoštvo par excellence. Naravnost smešna pa je ■trditev, da naše dame ne trpe kmeta ali meščana rokodelca.« 2e najmanj pet let so gledališke predstave v Čitalnici tako urejene, da so sedeži nu-merirani in vstopnice v predprodaji. Kdor si kupi sedež, ima zasiguran Iprostor, bodi sedaj kmet, rokodelec, uradnik ali trgovec. Ker pa je Čitalnična dvorana sila tesna, je treba, da jse napravi tudi še nedeljsko predsta-ivo za ono občinstvo, ki ali v soboto
£e more prihajati k predstavam radi aposlenosti ali oa radi pomanjkanja prostorov. In v tem očitanju tiči velik del — ne poštene kritike — nego zlobnosti. Povsod drugod se trudijo, da dosežejo takozvane ljudske predstave — dež. gledališče lih je upelja-lo po dolgem moledovanju šele lansko leto — kranjska Čitalnica jih ima najmanj že deset let. Prav dobro so
si bili v svesti vsi odbori zadnjih let pojma socijalnosti. Vedeli so. da je treba nuditi tudi širšim slojem prvič pouk in drugič zabave. Ali smatra visoki politični in socialni reformator morda ponižujoče, da se vrši nedeljska predstava pri znižani vstopnini? Ali naj bi se znižala morda še vstopnina za sobotne predstave? Ali bi naj morda odklonili one »ljudi enakega in podobnega kova«? Ze sedaj zmaguje Čitalnica komaj ogromne stroške za časopisje, knjige in oder; ako bo pa poročal najnovejši kranjski socijalni reformator deloma neresnična, deloma tendenci-jozno zavita poročila v naše dnevnike. se pray lahko zgodi, da »ljudje enake baže« odtegnejo svojo podporo Čitalnici — ki povrhu vsemu stoji letos pred svojo petdesetletnico — in potem lahko mirno zapremo ta edini kulturni zavod v Kranju, tako da niti »rodbrnsko-klikarska hegemonija«, niti »služkinje visokih gospodov« ne bodo imeli še tega malega užitka, ki ga imajo sedaj. In dalje! Imeli smo razstavo slik. ki je bila na mesece vsakemu na razpolago. In koliko denarnega iri osobne-ga truda provzroča ljudska knjižnica, katero poseča — kar gosp. dopisnik. lahko razvidi iz zapisnika izposojenih knjig — rajrazličnejše občinstvo prav vseh krogov in slojev iz Kranja in njega okolice. Lepa panoga kulturnega delovanja Čitalnice na katero je zabavljajoči dopisnik namenoma ali nenamenoma pozabil, je gojitev petja. Ni ga pevskega zbora na deželi, ki bi si bil že spletel s kritiko strokovnjakov toliko lavorik kot ravno oni kranjske Čitalnice. Pa naj pride pevec kdorkoli in kadarkoli če je zmožen, se ga z veseljem sprejme, čeprav ne spada med »ljudi enakega ali podobnega kova«. Vse te prireditye poseča tudi širše občinstvo. Da pg to občinstvo ne pride na kak posamezen ples v Čitalnico, je prav umljivo. Sai ako pleše 10 parov. je dvorana polna, med tem ko je za neplesalce na razpolago le pet miz. Ker pa je dvomljivo, ako je ravno ples največjega kulturnega pomena, se jih tudi priredi komaj dva ali tri na leto in se izpopolni čas z boli izobraževalnimi prireditvami, s katerimi se nudi občinstvu več. Ni-kaka rodbinsko-klikarska hegemonija torej, nego vseobčen trud. nuditi vsemu občinstvu kolikor je po skromnih močeh mogoče. Ne zabavljati v gostilnah In pisariti po listih, ampak ‘Udeleževati se osebno Javnega življenja in po svojih močeh — četudi 'so jako nedostatne — pomagati in izboljšati! Odbor. (Op. ured. !Dajemo prostora tem vrstam, da se čujefa oba zvona.)
Štajersko.
Mariborski renegatje so Imeli v soboto dne 17. t. m. pri Gotzu slavnost, ki io le priredila »Siidmarka« v proslavo lOOletnice nemških bojev. Že v zadnji številki smo omenili, da je imel slavnostni govor prote-stautovski pastor Mahnert in, .rekli smo tudi, da je izboren govornik, k[ svoj metje razume v več kot le enem oziru. Ena največjih njegovih govorniških zmožnosti} je ta, da dela vedno pročavstrijsko propagando, a
to na >način, ki je----------.	Nočemo
pisati za državnega pravdnika. a priporočali bi vsekakor našim naobra-ženim sorojakom, da ga o prilikah poslušajo. Dalo bi se namreč mnogo in marsikaj naučiti. Da Je temu res tako, živo pričajo oficirji naše garnizije, katerim je dal Mahnert zadnjo soboto krasen nauk. Rekel jim je: »Mi Nemci bomo le tedaj ostali zvesti Avstriji in njeni dinastiji, če bo Avstrija gojila in podpirala nemštvo in protestantizem, sicer pa in izključeno. da uberejo Nemci druga pota.«
Maribor. Če razni Mahnerti direktno, pred stotinami in stotinami publike v Mariboru kriče na odpad od Avstrije in groze proti dinastiji, smejo temu veleizdajniškemu hujskanju prisostvovati najvišji in naj-merodajnejši reprezentantje avstrijskega patrijotizma — oficirji slav. c. kr. avstrijske armade. Za kaj ta-cega dobodo potem ti govorniki, ala sobotni Mahnert. še razna priznanja od višjih in visokih gospod, ne najde pa se ne en mož, ki bi storil svojo in državnih osnovnih zakonov dolž nost Veleizdajalci smo samo mi, Slovenci, kadar si renegatje izmolijo čisto infamne laži. Čudna, čudna pota hodi naša justica!
Na naslov c. kr. držav, pravd-ništva v Mariboru! Slavnemu c. kr. držav, pravdništvu v Mariboru mora nedvomno biti znano, kaj si je dovolil mariborski protestantovski pastor Mahnert v svojem sobotnem slavnostnem govoru. Saj se je ves Maribor v teh dneh čudil, kako neženirano je ta gospod smel omenjeni večer ščuvati proti državi In dlnastUi, ne da bi bila v to posegla — kolikor Je doslej znano — kompetentna oblast! Ker meče tako rav-nanifi_J»labo luč..aa oh&toječe kazen-
ske odločbe in vrhu tega kaže našemu, slovenskemu ljudstvu, v še čudnejši luči tolmačenje uporabe § 305. kaz. zak. od strani slav. c. kr. drž. pravdništva v Mariboru, si uso-jamo v pasji ponižnosti vprašati slav. c. kr. drž. pravdnika v Mariboru: Ali mu je znano, kaj je govoril protestant Mahnert na slavnosti »Siidmarke« pri »Gotzu«? Če ne: Kaj namerava slav. c. kr. drž. pravd-nlštvo storiti, da se o tem govoru Mahnerta zadostno pouči? In: Kakšno zadoščenje hoče dati slav. c. kr. pravd, ostalemu prebivalstvu, v prvi vrsti pa odločbam kazenskega zakona? — Konečno: Opozarjamo c. kr. državno pravdništvo, da, če ono ne stori potrebnih korakov — k čemur pa je primorano že zbok dejstva, ker je nastopalo proti našim sorojakom. v dosti brezpomembnej-ših. da celo skraja do konca zlaganih ovadbah z naravnost nečuveno strogostjo — bodemo se obrnili še kam drugam in preskrbeli vsaj — za primerne nosove. Dolgo smo molčali in ni nam z a slavo ovajanja, če pa smo k temu že primorani, se tega poslužujemo kot obrambe.
Na naslov g. c. kr. namestnika grofa Claryja v Gradcu. V zadnjem času se prakticira pri naših političnih oblastv.ih taka lena zaostalost, da smo primorani Vašo ekscelenco javnim potom prositi, Vam podrejenim c. kr. obrtnim oblastvom ukazati, da se obrtne in zadružne zadeve bolj naglo rešijo. Zgodili so se pogostoma slučaju da se čisto navadne obrt. zadruž. zadeve niso rešile po celo leto. kar notran. zadruž. poslovanje občutljivo ovira. Med tem, ko se od c. kr. obrnili oblastev zadružnim načelstvom, ki opravljajo te posle večinoma brezplačno, kratkomalo ukaže, v kolikih dneh se mora na tak ukaz odgovoriti, če ho- • če da ga občutno ne kaznuje, ostanejo naše vioge in dreganje kratkomalo nerešena. Naprimer zadeva »zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug« koje pravila so se 20. januarja 1912 pri c. kr. ngmestniji predložila, potujejo tako odisejevo pot, da še danes proponenti ne vedo, kedaj se sme njih vrnitev pričakovati. Tako nedolžno obrtno organizacijsko vprašanje na tako dolgo klop vlečti. je res čisto avstrijsko. Koliko nemško-nacijonalnih bojnih društev bi se bilo med tem časom ustanovilo? C. kr. namestnija je izdala na vse ji podrejena oblastva z dne 9. marca 1906 št. 4 271/1 06. navodila, kako bi se po naihitrejšem potu zasledilo, kaznovalo in iztrebilo obrtne škodliv-ce. Uspeh tega odloka ie. da se danes po »tunlichster Besclileunigung« zasači in kaznuje — če kaj vmes ne pride — takega fušerja že čez!! de-; vet mesecev s 5. kronami. Enakih naglih slučajev bi lahko nešteto mnogo navedli. Ne dvomimo, da imajo politična oblastva dovolj o-pravka. čeravno preinnogokrat vidimo. da si kak obrtni referent od , dolgega časa nohte snaži — ali stvar to zahteva in mislimo, da je spodnještajersko obrtništvo in trgovstvo, ki kakih 16.300 udov mojstrov šteje, nekaki faktor, s katerim bi naj vlada računala ker tudi davke od njega pobira. Toraj skusite malo bolj »avanti« mi Vam bodemo hvaležni Smemo pa to tudi zahtevati.
Ciril Metodova slavnost, ki se vrši 15. junija t. 1. ob 3. popoldan v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru obeta postati sijajna manifestacija spodnještajerskih Ciril Me-todarjev za našo prekoristno družbo. Vspored bode tako raznovrsten da bode tudi največji razvajenec prišel na svoj račun. Posvetimo tedaj ta dan vsi do zadnjega našemu obrambnemu delu! V prijetni domači družbi in neprisiljeni zabavi bo gotovo vsakdo našel vse kar mu srce poželi in pozabil na vse vsakdanje skrbi. Za to bodo v polni meri skrbeli raziični šotori in druge zabave, ki jih pa danes se ne izdamo. 15. junija vsi na krov!
Iz Marenberga. V marenberški okolici je pred dnevi ukradel krčmarju Stepišniku neki Franček iz Moravske h zaprtega predala vsoto 135 K. s katero jo je hotel na to brisati dalje na Koroško, kar pa se mu ni posrečilo. Ko so Franeka prijeli, ie tatvino priznal, a tudi pove-dai, da ima še marsikaj druzega na vesti. Tako se je izkazalo, da je pred meseci dezertiral iz Moravske-Tri-bave, koder je imel dosluziti svoja vojaška leta pri 3. eskadronu c. kr. dragonskega polka št. 12. Od tam je prišel v Maribor, koder je pri nekem okoličanu prenočeval. Ves čas svojega potovanja je kradel in pokradeno prodajal.
Iz Rogatca. Nesreča na železnici. V enem zadnjih dni je opazi' strojevodja vlaka železniške proge Rogatec—Grobelno med tirom ido čo ženo, ki se pa kljub žvižgom lokomotive ni hotela umakniti. Stro jo je zagrabil, vrgel v stran in nevarno poškodoval. Ko so prihiteli ljudje, se je pokazalo, da je neznan ka gluhonema beračica- neznanega
imena in kraja. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, vendar močno dvomijo, da bi okrevala.
Luka na Savi. Pred dnevi je prišlo tu med lovskimi pazniki In divjimi lovci do krvavega spopada. Lovski pazniki so že dalj časa opazili, da jim divji iovci kradejo divjačino in ribe, katere zadnje so lovili s pomočjo dinamita. Dne 13. t. m. so zapazili kmete Ferenčiča, Huzjaka in Vukaniča pri ribolovu. Ko so jih lov- i ski pazniki pozvali, da se naj udajo, * so začeli bežati in na paznike stre- ) Ijati. Huzjak se je sicer kmalu vdal, > ostala dva pa sta skočila v Savo, | na kar so začeli pazniki za njima streljati. 2e po prvih strelih so zaslišali presunljiv krik in v prihodnjih trenotkih že. kako se je začel kmet Ferenčič potapljati in kmalu za tem so videli, da so ga požrli valovi Save. Kaj je z Vukaničem se še ne ve. Najbrže je tudj on storil konec v hladnem savskem naročju.
Q polomu francoske lajiške šole piše »Slovenec«. Dobil je iz nekega lista nekaj klerikalnih napadov na francosko šolo in je dokazal, da je šola za nič. češ. da več otrok ne pride v šolo. da se nič ne nauče itd. Klerikalci naj pogledajo rajše svoje šole na Kranjskem — pa bodo imeli pred^seboi šolstvo najslaLše vrste.
Dnevni pregled.
Veliki dan, rum - pum - pum, veliki dan, rom - pom - pom — to bo polom, tako so pisali predvčerajšnjem razni slovenski, češki, nemški in drugi listi. Stiirgkh in Berchtold prideta pred parlament in bodeta morala opravičevati svoje polletne grehe... Z velikim bobnom je šla ta novica v svet in vsi so gledali, kaj se bo zgodilo na Dunaju. In kaj se je zgodilo. Nič. — Stiirgkh je nastopil in povedal same znane stvari. Pri poročilu o zunanjih dogodkih je prišlo do par medklicev — in veliki dan je bil končan. Na to sta govorila posl. Korošec in KramaF in sicer tako pohlevno, da se celo nemška »Tagespost« iz njiju norčuje, češ da se je novi sistem, po katerem se bodo dajale poslancem v parlamentu torbe na usta — popolnoma posrečil. Avstrija je pač revna: na velikih možeh, velikih dogodkih in -velikih dneh...
Kdo je kriv, da je Avstrija vodila cel čas balkanske vojne proti-srbsko politiko. O tem piše »Slovenski Gospodar: »Naš zunanji minister grof Berchtold namerava odstopiti, t Njegova politika zadnjih, dni, ko bi bili skoraj prišli do vojske s Črno goro, ni ugajala na najvišjih mestih. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je odločno obsojal Berch-toldovo politiko, ki >bi nas bila skoro spravila v krvavo vojsko s Crno goro in nas na ta način za desetletja in desetletja osovražila pri Jugoslovanih. Možje, ki poznajo vse tajne niti zunanje politike, pravijo, da ie sploh vsa ona dejanja, iz katerih ie odsevala naklonjenost do balkanskih zaveznikov, pripisovati na račun našega prestolonaslednika. Zli duhovi, kateri so od vsega početka lujskali na vojsko proti slovanskim državam na jugu, prej proti Srbiji, sedaj proti črni gori, so baje nekateri nemški in mažarski uradniki našega zunanjega ministrstva, kateri so pritiskali na Berchtolda, da je včasih zavozil precei hudo proti slovanskim državam na jugu. Tako torej! Čujte in strmite! Našo zunanjo politiko vodijo »nekateri nemški in mažarski uradniki«. Zaradi njih je Berchtold zavozil. Ti naj torej odnesejo sovraštvo. Vprašamo: ali ni dolžnost uradnika delati na to, kar se mn zapove na višjem mestu. Ali ni škandal pred celim svetom pripoznati, da našo politiko vodijo nekateri uradniki? Kdo na svetu bo to verjel? čemu farbati ljudi, ki vam dobro vedo, pri čem so? Sicer pa je dobro, da je to prinesel »Slov. Gospodar«, ki je znan kot najbolj lažnjiv list in je pri njem vselej: narobe prav! Tako tudi v tem slučaju.
Sedaj, ko je vse zavoženo, hočejo nekateri zvaliti vso krivdo zaradi Srbom sovražne avstrijske politike na par oseb, kakor da ni cela nemška javnost hujskala na vojno! To je zelo diplomatično. Najprej se prisili Prochazko, da mora biti mrtev, potem pa je on kriv vsega spora in mora v Brazilijo — najprej se Kaniji (ali Kanaliji) naroči kako na] piše in informira druge — potem pa, ko pride čas, mora on trpeti za to, da je izpolnjeval, kar so mu drugi naročali. Uradniki morajo najprej izpolnjevati. kar jim drugi zapovedujejo, potem pa so oni krivi, da je politika zavožena. Avstrijski diplomati se skrivajo kakor otroci, kadar za-krive kaj napačnega. Zakaj se Pa Pa-šič ali pa Nikita nista skrivala? Sicer pa bo sedaj naša politika Jugoslovanom prijazna. Tako vsaj piše »Slov. Gospodar« in pravi: »V tem smislu je vplival ves zadnji čas že naš prestolonaslednik Franc Ferdinand ter si za ohranitev miru dobil nevenljivih zaslug. Njemu in cesar) ki je sploh znan kot velik ^ašči in prijatelj miru. se imamo ^hvaliti, da naša država m prišla v tir, v Katerem bi lo radi videli vsi neprijate-Iji avstrijskih in izvenavstrijskib Jugoslovanom.«
Nemški »Schulverein« poživlja te dni ves nemški Izrael, da naj nabira za »Schulverein«. Nujno se potrebuje denar za ponemčevalnice. Ogromna glavnica, zloglasni Roseg-gerjev sklad, vse je premalo. Vse jim je premalo, še več bi imeli radi. da bi bilo potem nas Slovencev prej konec. Slovenci! Zavedajmo se! Spominjajmo se naše Ciril Metodarije povsod in ob vsaki priliki, dokler ni še prepozno.
Lovska dražba. Okrajno glavarstvo v Radovljici razpisuje za 2. junij dopoldne letos v svojih uradnih prostorih javno dražbo, na kateri se bo oddala lovska pravica v sledečih občinah in sicer v isti vrsti, v kateri jih bomo imenovali:	Jesenice,
Kropa, Lesce. Leše, Ljubno. Mošnje. OvsiŠe, Radovljica, Bled, Begunje. Predtrg in Bela peč. Pogoji na vpogled prav tam ob uradnih urah.
Dogodek na Bledu. V pondeljek smo prinesli poročilo o roparskem napadu na Bledu. Naše poročilo ie odgovarjajo resnici Drugi listi pa so prinesli razne zavite vesti in domnevanja, ki so imele namen, dogodek drugače podati javnosti. »Pic-colo« je zato dobil popravek. One vesti so bile poslane v list gotovo z najboljšim namenom, da bi koristile Bledu, oz. da bi obvarovale naše letovišče pred neopravičenimi napadu Zdi pa se nam, da to ni PraY.a P°t. ker se kaj takega lahko pripeti povsod — sai sta napadalec in napadeni iz drugega kraja —; in torei domače prebivalstvo zato m odgovorno. Ako pa se resnica zavija, se s tem budi sum. kakor da bi bil kraj res nevaren in tako mnenje bi letovišču lahko več škodilo, nego če se dogodek javnosti pojasni, kakor se je dogodil. Iz tega vzroka prinašamo pismo ranjenega Cliunaka, ki leži ranjen v, desni reberni bok v ljubljanski bolnici. Prepričani smo. da s tem spolnimo svojo dolžnost do javnosti, ker bo.s tem slučaj pojasnjen — pa tudi do našega Bleda, ker bo s tem konec vsakemu sumničenju. Ranjeni Cliunak nam piše: »Odpeljal sem se
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.
Ljubljana.
Telefon St. 296.
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti
imunim Telefon št. 296.
A
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
itd.
Novo došla
elitna damska kapela
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta, -as«
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan	Mihelič.
2. maja iz Trsta in sem sc odpeljal, da bi uredil stanovanje za bodoče poletje. Dne 16. maja sem veslal celo ■popoldne na jezeru, ob 6. uri zvečer sem šel k Petranu in sem naročil večerjo. Na to sem šel domov. Ob 9.15 zvečer sem zapustil našo vilo, in sem se napotil jest. Na sredi pota sem srečal nekega gospoda, ki je stal v senci dreves (bil je lunin svit).
Ko sem prišel do njega, me je ustavil in me vprašal, če je to prava pot na kolodvor. Odgovoril sem, da in v tem trenotku je počil strel iz njegove desne roke. Mislim, da je imel orožje v roki za hrbtom, ko je z menoj govoril. Najbrže je bil mal brov-ning. V senci dreves tega nisem mogel opaziti. Padel sem takoj na tla in sem še zapazil, kako je posegel po moji zlati verižici in uri. Hotel sem to preprečiti — toda ostal je le privesek verižice v moji roki... Kaj se je dalje zgodilo, ne vem. Ko sem •se zopet zavedel, sem zapazil, da ležim na travi in sem se spomnil celega dogodka. Začel sem klicati na pomoč — pa ni nihče slišal, tako sem moral počasi vstati in sem opiraje se na ograjo prišel do vile »Mirni dol«. Ker nisem mogel naprej, sem poklical svetnika Ferjančiča, ki je takoj prišel k meni in mi je pomagal v vilo. Tu sem si opomogel in sem prebil celo noč. Orožniki so prišli ob 11. uri .zvečer in so preiskali mojo vilo. Drugo jutro so me prepeljali v Ljubljano. Gospa svetnikova Ferjančičeva mi je prinesla moj prazni portmone in neki roman M. Prevo-sta, ko je na mojo prošnjo šla na ono mesto.« — Jock Cliunak. S tem je torej stvar pojasnjena. Ako bi bil to samomorilec poizkus, bi se bil Gliu-nak (KIJunak) ustrelil v glavo ali v prsa — ne pa v desni reberni bok. Kakor slišimo do včeraj opoldne še ni bilo komisije — prav pa bi bilo.
Sa se taka stvar čim preje reši in da se preprečijo napačne vesti in nepotrebno zavijanje, ki lahko celo stvar pokažejo v slabši luči.
Potres so čutili v torek dne 20. t. m. pop. ob 5. uri 15 min. v Trnovem in v Ilirski Bistrici. Najprej je bH rahel sunek, potem pa precej krepek, tako da je zarožljala posoda po omarah, po mehkejših tleh so se omajale tudi železne peči. Potres so čutili po celi progi od Sv. Petra na Krasu proti Reki.
Obesil se je. Kakor se iz Kranja poroča, se je v sosednjem kraju Sent Jurij te dni obesil posestnik Jožef Srebrnjak. Mrtvo truplo so našli predvčerajšnjim na podstrešju njegove hiše. Kakor se poroča, je Srebrnjak izvršil samomor vsled neprestanih bolečin v glavi. Vsi poizkusi da bi Srebrnjaka zopet oživeli, so bili brez uspeha. Srebrnjak, ki je bil star 41 let, zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroki.
Samomor. V noči na 19. t. m. se je obesil na kljuki vrat na svojem stanovanju rudar J. Krapš iz Idrije. Krapš je oni večer popival s svojim očetom, na kar se je oddaljil šel domov in se obesil. Vzrok samomora: demon alkohol.
Vlomi In tatvine. V noči med 13. in 14. t. m. so neznani storilci vlomili v hišo posestnika in gostilničarja Mihaela Južniča v Fari in so odnesli yeč živeža. — Isto noč je bilo vlomljeno pri županu na Fari, gostilničarju Antonu Bauerju. Vlomilci so prišli v klet in so odnesli od tam vina, v vrednosti 10 kron. — V noči med 14. in 15. majem t. 1. so doslej neznani tatovi vlomili v hišo Ivana Sturma v Moravi pri Novih Lazih ha Dolenjskem in so ukradli iz neke omare obleke v skupni vrednosti 200 K. — V isti noči so ukradli neznani storilci pri posestniku Juriju Hutterju v Moravi iz kurnika piščance v vrednosti 8 kron. — V isti noči so neznani storilci vlomili še na dveh drugih krajih in sicer v Grčaricah pri Dolenji vasi na Dolenjskem Dri posestniku Krischu. — Tatovi so odnesli jedil v skupni vrednosti 41 K. Dalje pri posestnici^ Mariji Krisch istotam. Dolgoprstneži so odnesli obleke za 20 kron. — V noči med 16. in 17. majem t. 4. so neznani vlomilci odnesli posestniku Ivanu Knausu iz Srednje vasi v kočevskem okraju oeriia. obleke in iedil v skupni vred-
nosti 600 kron. Naslednjo noč je bilo vlomljeno pri posestniku Antonu Stimcu v Mrtoviču. Tatovi so odnesli 600 kron gotovega denarja in več obleke. — V vseh teh slučajih ni moglo orožništvo priti storilcem na sled. Na sumu vlomov so ciganske tolpe, ki so krožile tiste dni po Dolenjskem in ki so pobegnile takoj po vlomih na Hrvaško. ^
Aprobacija učne knjige. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z razpisom z dne 30. aprila 1913, št. 8003 odobrilo učno knjigo: A. Klei-ber — Ivan Vok: Trgovska korespondenca. Knjiga je glasom odobrila obče pripuščena za pouk na trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom. Slovenci smo s tem dobili prepotrebno knjigo, ki smo jo tako dolgo pogrešali. Za naše trgovce in obrtnike je bilo doslej v resnici silno kvarno, ker niso imeli na razpolago sloveuske knjige za trgovsko korespondenco. Prednost te knjige je. da je jako porab-na za one, ki se hočejo sami vaditi v trgovskem spisovanju. Knjigo je spisal magistratni revident gospod Ivan Vole. založilo pa je knjigo slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, ki je že doslej izdalo sledeče strokovne knjige: Menično pravo. — Trgovsko knjigovodstvo.
— Trgovsko računstvo. Cena novi vezani knjigi je 3 K 50 v.
Požigalec. Dne 18. maja ponoči je neki požigalec povzročil v LB-becku velikanski požar. Zažgal je namreč neko tamošnjo žago. ki je do tal pogorela. Skupna škoda znaša čez en miljon mark. Oblasti so zvišale ceno onemu, ki požigalca izsledi na 12.000 mark.
Samomorilen poskus turške©:* princa. Kakor se iz Carigrada poroča, si je dne 17. t. m. zvečer pognal kroglo v glavo vnuk sultana Abdula Arisa. 221etni princ je pustil pismo, v katerem pravi, da jc izvršil samomor vsled silne nervoznosti. Druge vesti pa pravijo, da je vzrok samomora neka ljubimska zadeva. Zadnje vesti iz Carigrada poročajo. da princ še ni mrtev, ampak samo ;ežko ranjen.	.
Velika nesreča. Kakor se izBiu-selja poroča, sc je pripetila dne 18. t. m. tam velika nesreča. Med vožnjo na električni vzpenjači, ki je vozila na Vervier, je odpovedala zavora. vsled česar je vzpenjača v velikem diru zdrdrala nazai in se zaletela v iziožbeno okno nekega ta-mošnjega trgovca. Sedem oseb. ki so se peljale v električni vzpenjači je bilo na mestu mrtvih. Drugi so bili težko in lahko ranjeni.
Samomor. Dne 19. t. m. ponoči se je obesi! na Dunaju sekundarij psihiatrične klinike v Splošni bolnišnici, dr. Pavel Lend. Kot vzrok samomora se navaja zdravnikova sr-, čna napaka.
Sleparski občinski tajnik. Dne 14. t. m. je pobegnil občinski tajnik v Dueno pri Trientu, Marko Quare-simo, potem ko je poneveril občini 50.000 K. Policija ga. pridno zasleduje.
Vojaške demonstracije v Franclji proti triletnemu službovanju. Po
poročilih iz Tmrta na Francoskem, je moštvo 77. brigade, večinoma vojaki 146. in 153. pešpolka, poskusilo prirediti predvčerajšnjem popoldne javne demonstracije proti pridržanja letnika 1910. Okoli 100 vojakov se je zbralo na vežbališču Domartin, odkoder so se hoteli v sklenjenih vrstah vrniti y mesto in demonstrirati tamkaj pred mnogoštevilnim občinstvom, ki se je zbralo povodom vojaškega koncerta, proti pridržanju letnika 1910. Namestnik mestnega poveljnika, topni-čarski polkovnik Bouchon, se je takoj podal na vežbališče in skušal vojake odvrniti od nameravanih korakov. Večina vojakov je polkovnika ubogala, vendar se je moral ko-nečno polkovnik, ker se niso hoteli udati vsi vojaki, ne da bi kaj"opravil vrniti v mesto. Nato je odposlal na vežbališče oddelek infanterije, dragoncev in orožnikov, da prepreči zbiranje vojakov. Manifestanti so zbežali na polja in v vinograde, kjer je prišlo do večjih spopadov. Tudi sicer so se odigrali zelo mučni pri-
zori: tako neki korporal ni hotel prevzeti poveljstva nad neko patruljo, katero je odposlal polkovnik, ampak je vrgel orožje proč. Bil je akoj aretiran. Civilno prebivalstvo, ki je bilo radi postopanja vojakov silno ogorčeno, je orožnikom in patruljam takoj priskočilo na pomoč. Konečno je bil napravljen red in mir. Več vojakov je bilo aretiranih in odpeljanih v zapore. Zastopniki vojaških in civilnih oblasti v Toulu so imeli predvčerajšnjim posvetovanje glede na-daljnih odredb.
Ljubljana.
— V živo je zadela g. Kamila Theimer. »Slovenec« ji tudi na eno točko ne more ničesar odgovoriti o vseh obdolžbah molči, kot fr bil s pomijami polit. To kar napiše _ tu pa tam o Kamili Theimer. je močno podobno načinu pobov na paši, ki začnejo, ko jim že vse spodleti, drug drugega zmerjati z največjimi
nesmisli. To zmerjanje »Slovenčevo« najbolj dokazuje, da so v klerikalni stranki vsled razkritij kar pobesneli in v svoji steklosti ne vedo niti več. kaj delajo.
— »Slovanski klub«, ki se je osnoval v Ljubljani in čegar od vlade odobrena pravila smo svoječasno že priobčili v našem listu, se bo te kom prihodnjega tedna konstituiral ter pričel s svojim delovanjem. Da je bilo takšno društvo v Ljubljani potrebno, dokazuje zanamanje- ki se , opaža za ta klub v vseh naših narodnih slojih. Pričakovati je torej treba, da bo k temu društvu pristopilo vse, kar narodno čuti in misli. Prijave za pristop k »Slovanskemu klubu« sprejema g. ravnatelj' Ivan Hribar in uredništva naprednih slovenskih dnevnikov.
— Na dr. Oražnovem predavanju pri »Zlatorogu« se je nabralo 43 K 53 vin. za »Narodni sklad«. Istočasno se je nabiralo tudi za družbo sv. Cirila in Metoda v nabiralnik za drugi kamen.
— Iz Novega Vodmata. G. Karl Knoll, posestnik in sprevodnik v pokoju. strasten agitator Oražmove klike, bil je zelo vžaijen zaradi notice, ki smo jo priobčili v »Dnevu«, da se je obesil na vrv in da ga je v zadnjem hipu njegov sosed še rešil Tozadevno se je vršila dne 19. maja t. 1. obravnava, ki j0 je vložil rešeni Knoll proti gospej Mariji Cen-trič. Pri obravnavi sta trdila Knoll in njegova žena, da to ni res, Šele ko so bile zaslišane priče, je potem pritrdila tudi njegova žena, da je šla klicati soseda, da bi Knolla rešil. Ko je prišel sosed Berčič, je kričala Knollova žena, da že grči, na kar se sosed ni upal pod streho podati in je hotel oditi. Ko ji je .sosed pozneje pravil, da so to golobi, ki grčijo pod streho, je šla Knoltovka sama gledat in je videla Knolla še živega. Ta novica se je hitro raznesla po okolici in je slišala to tudi g. Centričeva. ki ie potem povedala drugim ljudem. Knoll je bil zato vžaijen in jo je tožil. Ker pa je sprevidel, da je to resnica, ie odstopil od tožbe m plača vse stroške. Gospa Centričeva je bila
pa oproščena. ,	.	v	,
  Kino-Metropol v deželnem
gledališču. Danes v četrtek popolnoma nov spored. Predvajal se bo senzacijonelni Nordisk-film »Vražja ženska«. Zloglasni lastnik gradu Kintholm si je z oderustvom pridobil milijonsko premoženje. Njegova hči, 251 etn a Ariada je vražja ženska, ekscentrična in zlobna do skrajnosti. Zdravnika prisili, da zupusti bolnika sredi operacije, mlademu kiparju odtuji njegovo nevesto, njegov pravkar dovršen umotvor razbije s kladivom, njena zlobnost hrepeni po vedno novih žrtvah. Pride pa dan maščevanja usode. V hudi nevihti udari strela in jo ubije, njen grad zgori. Film je 1000 m dolg in vseskoz zanimiv. Poleg te velike drame so na sporedu še drama »Močnejša ljubezen«, veseloigra »Denar in lju bav« in humoreski »En dan v otroški sobi« in »Nemogoča izjava Man-keja«.
— Nogometna tekma. Opozarjamo na današnjo nogometno tek-
mo, ki se vrši v ugodnem vremenu popoldne ob 5. uri na igrišču v Tivoli. T-ekma bo že radi svojega značaja zanimiva, zanimiva pa še tem bolj, ker bodo vsi igralci obeh moštev napeli vse sile, da se tekma konča za nje kolikor mogoče častno. Obema moštvoma se mora že sedaj priznati, da sta za naše razmere v dobri sestavi. Zato bo ta tekma najzanimivejša od vseh. kolikor se jih je letos priredilo. Občinstvo naj to uvažuje, uvažuje naj pa tudi, da se šport brez trdne financijehte podlage ne more razvijati. Naj torej vsak, kdor si hoče tekmo ogledati, tudi plača določeno vstopnino, ne pa se naslaja na račun drugih in na škodo športu kot takemu. Gotovo je namreč, da bo sedaj jako agilna »Ilirija« svoje delovanje ustavila, ako jo bo občinstvo še nadalje tako malo podpiralo v njenem stremljenju.
— K telovadnemu društvu »Sokol« v Spodnji Šiški je pristopil kot ustanovni član gosp. Ivan Sirnik, posestnik v Sp. Šiški, z ustanovnino 50 K. S tem ni samo gmotno podprl »Sokola«, temuč je dal tudi lep zgled onim, ki dosedaj še niso člani šišenskega sokolskega društva. Krepki Na zdar!
— Tržne vesti. Ker je v šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu Ranal izgotovljen, so se mesarji zopet nastanili na starih prostorih v Šolskem drevoredu, branjevke pa na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu. — Tržno nadzorstvo je včeraj preiskalo z električno lučjo 1050 jajc, ki so bila vsa dobra. Včeraj je bilo na trgu precej kumar in so jih cenili po 60 vin. komad.
— Umrli so v Ljubljani: Alojzij Sušnik, sin tesarja in hišnega posestnika, II mesecev. — Ignacij Koščak, poljski dninar. 25 let. — Marija Jenko, delavčeva žena. 24 let. — Jcsip Strupi, železniški uslužbenec v pokoju, 70 let. — Josip Peterkelj, posestnik, 37 let. — Simon Anderl-lich, južne železnice strojevodja v pokoju, 66 let.
— Gostilničarji in gostje ne kri-tikujte več edino domače kisle vode Tolstovrške slatine, dokler se niste v najnovejšem času sami prepričali, da so že prenehale vse kritike, ker se je ta voda vsled vrelčnih preuredb pri vrelcu tako temeljito zboljšala, da lahko konkurira z vsako drugo tujo kislo vodo, ker zdaj zelo mozira in ostane tudi čista. Opozarjamo na inserat v današnji številki.
— Danes je koncert v hotelu »Union«. Spored: Dirigent: Kapelnik Anton pl. Zanetti. 1. Reinhardt: Filistri, koračnica iz operete Prin-cezinja Jerica. Novo. 2. Bereny: Moja ljubica, valček iz istoimenske operete. Novo. 3. Gade: Spomini na Ossian, uvertura. 4. Massenet: Fantazija iz opere Herodias. 5. Grieg: Lirična suita. 6. Winterberg: Podpourri iz operete Dama v rdeči obleki. Novo. Odmor. 7. Fučik Mi-ramare- uvertura. Novo. 8. Wald-teufel: Drsalci, valček. 9. Komzak: Nova dunajska ljudska godba. 10. Wettaschek:	Ogenj	z	dveh	strani,
polka hitra.	,	^
— Loterijske številke. Trst: 81,
86, 32. 44, 85.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacijske drame »Izključeni« in ostalega sporeda z ve-lekomičnimi slikami »Moric pri telefonu« in Maks Linder v filmu »Ljubezenska ženitev«. Jutri specialni večer z dramo »Brlog smrti«. V soboto »Quo vadiš?« (Samo tri dni.) za »Quo vadiš?« cene nekoliko zvišane.
Trst.
So že na delu. Italijanom je začela vreti kri oziroma voda po žilah. Strah pred Slovenci jim ne da miru. Volitve so pred durmi in Slovenci razvijajo agitacijo. Joj, kako mora biti to hudo za »Piccolo«. Morda pa so se začeli res zavedati, da imajo vedno manj moči, da postala italijanski element vedno šibkejši. kar se pokazuje pri naborih. .Vse to je lahko mogoče. Ce jih grize
to bridko spoznanje, se nam pa res nekoliko smilijo. V strahu pred Slovenstvom so začeli razpošiljati slovenskim volilcem vabila; vabijo jih na njihove volilne shode. Bržkone si domišljujejo, da je ta akcija skoz in skoz srečna in da se potom nje lahko marsikaj doseže za italijanstvo, Mislijo si: Slovenci pridejo na shod in mi jih prepričamo, da je naše delo pravo in da je vsled tega njihova dolžnost, da oddajo glasovnice za italijansko liberalne kandidate.
Če nastopi na shodu Kozulič, Mrak in druga kompanija pristnih italijanskih src, bo Slovence mogoče dobiti za Kozuličevo idejo, za idejo »kozlo - strelcev«. Velikanski optimisti! Ko bi vnaprej vedeli, da sc jim ta naskok na slovenske volilce temeljito izjalovi, bi gotovo potočil' nekaj solzic. Mi pravimo, da niti vseh tistih slovenskih renegatov, ki so jih imeli do danes, ne bodo mogli obdržati — kaj še, da bi pridobili za kozlarije slovenske zavedne volilce. Vse prizadevanje zastonj. Gospodje italijanski liberalci se bodo končne že morali spoprijazniti z mislijo, da spada Slovenec k slovenskemu ua-redu, Italijan pa k italijanskemu. Če pa bi se ta princip strogo izvajal, bi gotovo Mraka in tovarišev ne bilo med italijanskimi nacijonalci in s tem bi italijanska baraka precej izgubila, in morda bi začela celo šepati. To smo hoteli povedati. Slovenski volilci, kateri dobivajo od omenjene družbe vabila na italijanske volilne shode, naj tem kamora-šem zagodejo tako, da bodo plesal po vseh štirih.
Miljonar Dreher in njegov sin. Okrog 5 miljonov dolga. Znani pi-vOvarnar in večkratni miljonar Anton Evgen Dreher ima sina. ki ie že star okrog 30 let. — Ko so bili imeli Albanci svoj kongres v Trstu, jim je dal gospod Dreher na razpolage prostore v svoji tovarni, kjer sc ravsali proti Slovanom. Najboljše' bi bil storil gospod Dreher, ki ima tudi pri Slovencih lepe dobičke, da bi izročil Albancem tudi svojega obletnega sinčka Teodorja, ker mu dela. posebno v zadnjem času, velike skrbi. Sin Teodor je namreč silen zapravljivec. V letošnjem letu je napravil okrog en miljon kron dolga, lansko leto pa celo 4 miljone kron dolga. V dveh letih ie torej zapravil okrog 5 miljonov kron. Dolgove je moral plačevati njegov oče. Ker se mu je zdelo gospodu pivovarnarju. da njegov sin preveč zapravlja, ga je postavil pod oskrbništvo (kurate-lo). — Za oskrbnika je bil postavljen dr. Oton Horner,' Danes pa ie dr. Oton Horner razglasil javno (in to sporazumno s tovarnarjem Dreherjem), da kot oskrbnik nima toliko kapitala na razpolago, da bi mogel plačevati dolgove Teodorja Dreherja, ker se upniki zglasujejo neprestano. Razglaša, naj se torej zglasijo vsi upniki pri njem, da iztirjajo svoja posojila. Zglasiti pa se morajo do 2. junija t. 1. Pozneje ne bi mogel izplačati nobenih dolgov več. Za sedaj se je zavezal oče Anton Evg. Dreher. da poravna dolgove. Od 2. junija dalje pa odpoveduje svojemu sinu vsako podporo. Ker pa, kakor rečeno, oskrbnik nima toliko kapitala, da bi zalagal dolgove, svari javnost, naj se činiprej zglasijo s svojimi terjatvami, da ne zamudi danega roka. Kakor ie razvidno, se še do sedaj ni prijela kultura gospoda Teodorja Dreherja, zato bi bilo najboljše, ko bi ga odpeljali Albanci v Albanijo, kjer ne bi imel prilike zapravljati, pač pa bi ga lahko doletela sreča, da bi postal sčasoma morda celo kralj Albanije.
Pretep na morju. V pondeljek je prišel v tržaško luko parnik »Marquis Bachquehem«. Kapitan tega parnika pa je takoj naznanil policiji, da je nastal na parniku pretep, takoj ko so odrinili iz Kalkute (Indija). Sprla sta se kurjač Alojz Pichl, ki je star 32 let in doma iz Trsta ter stanujoč v ulici Amer igo Vespucci št. 43. m ogljar Anton Ta-bulo. doma iz Dalmacije. Pichl je v pretepu zabodel Tabulo z nožičem ter ga težko poškodoval. Tabulo se je hotel maščevati nad Pichlom, po-
Pijte le ,ToIstovrsko slatino4 polnil zelo mozira in ostane tudi
čista in dobra vsled tega lahko konkurira v vsako drugo kislo vodo. Tolstovrška slatina pospešuje tek In prebavo ter je zdravilo za želodčni krč, katar v grlu, pljučih, želodcu In čreveslh, zaprtje, bolezen v ledvicah In mehurju. — Izvrstna namizna in zdravilna voda. -—--------------——-——........     Poskusite!	Kdor	naroči	sedaj	je gotovo zelo zadovoljen
mmembmmbmmbmbmmbbbbmmbhmmmbmbbhhmbbbmb t
Dobi se pri podjetju »Tolstovrške slatine* po sledeči znižani ceni:
1 zaboj z 25 8/a litra steki....................5	K
1 zaboj z 50 */8 litra steki....................9	K
(2 zaboja s steklenicami vred
1 zaboj z 25 1 'h litra steki................. 9	K
1 zaboj z 50	'/s	litra steki................UK
iz Sp. Dravograda po povzetju).
Steklenice vseh vrst se sprejmejo po nizki ceni v polnitev. Edino domače podjetje.
BBMMB S
iskal je trivoglato pilo, a mornarji ‘so ga razorožili. V prepir sej e vmešavalo tudi par drugih mornarjev. — Policija je Piclila takoj aretirala, druge pa je vzela na zapisnik. — Morski pretep pride pred sodnijo.
Hipen histeričen napad. V nedeljo sta se izprehajala Ivan K., trgovec v ulici Filippo Zamboni in njegov brat. ki je stražnik. Korakala sta ob obrežju in sta se razgovarjala. Kar naenkrat pa se je Ivan K. vstavil, nato pa je stopil na rob morja. Tu se je bratu prijazno odkril, vrgel klobuk v stran in je poskočil v morje z glavo naprej. — Njegov brat je zaklical na pomoč. Poiskal je nato v bližini neki rešilni drog in s tem je pograbil potapljajočega se brata. Na njegov klic so prihiteli tudi mimoidoči in so mu pomagali pri reševanju. — Nezavestnega brata je odpeljal stražnik takoj v norišnico, kjer pa je bilo nesrečnežu kmalu boljše, tako da je bil že čez nekoliko ur odpeljan na njegovo stanovanje.
Finančni paznik kot »veleizdajalec" — špe-cijaiiteta avstr, justice.
IV.
Novomeško državno pravdni-štvo it* to veleizdajo kot Specialiteto pograbilo. Bujna fantazija odseva iz razlogov obtožnice. Češnika so kot državi nevarnega še le čez dva meseca. ko je že postal državi nenevaren. zaprli. Dne 2. januarja so ga privlekli na obtožno klop pred novomeški senat, v katerem je bil tudi sam predsednik okrožnega sodišča votant. In kljub temu, da je žena orožniškega častnika kot zaprisežena priča več politizirala, kakor kot priča stvarnega povedala, in kljub temu da je Natalija Honigmannova čisto natanko vedela, kaj je Cešnik z njo govoril pred 2 mesecema, ie bil ČeŠ-nik to pot oproščen.
To pa }e bilo križ čez dr. Kočevarjev račun. Mož se je proti razsodbi pritožil. Ampak kako previdno. Ravno državi najbolj nevarno točko, češnikove besede na posti, kf so ženo orožniškega častnika spravile popolnoma iz ravnotežja, ravno to točko je pritožitelj izpustil od ničnostne pritožbe, oprl pa se je na zaupni pogovor v kuhinji Honigmanna. To kar je Cešnik govoril med štirimi Očmi z mlado gostilničarko, se je novomeškemu državnemu pravdniku rdelo tako silno nevarno, da se je pritožil na najvišje sodišče. In glejte ta čudež: tudi ta najvišja instanca avstrijske justice je našla, da ima dr. Kvčevar prav. Razveljavilo je razsodbo novomeškega senata in ukazalo obnovitev razprave pri istem sodišču. S tem je bilo molčeče rečeno. obsodite, kar ste prvič oprostili.
In to se je zgodilo 19. maja leta 1913. Še dopoldne je bil sam višH državni pravdnik slučajno v Novem mestu. Popoldne je pa odšel, češ, da se ne bo mislilo, da sem prišel v tej aieri »pritiskat«. To pot je bil ves drugi senat kot prvič. Predsednikom ie bil določen najstrožji sodnik, znani pridigar višji sodni svetnik dr. Rogina. Obtožbo je zastopal sam dr. Kremžar. Nenavzočega Češnika, ki je med tem že odslovljen iz službe, je zagovarjal dr. 2itek. Poklicane so bile le tri priče: Natalija Honig-mann, njena služkinja Jožefa Pelko in tajnik kmetijske družbe Blazij Pregel. Drž. pravdnik je to pot spremenil svojo obtožbo, to je. da Češ-nik ni skušal koga zapeljati ali nahujskati, ampak da je le opravičeval odobraval svoje besede. Dr. Žitek je vse te prisiljene argumente razoro-ževal. Pa ni nič pomagalo. Dolgo so se gospodje posvetovali, potem pa razglasil obsodbo, s katero se Jožef Cešnik spozna krivim po § 305 kaz. zak., ter se obsodi na tri tedne strogega zapora. Ker pa ie bil že 19 dni, 18 ur v preiskovalnem zaporu, se mu to odračuna, tako bo imel odsedeti le še 1 dan in 6 ur.
K razlogom te razsodbe se še povrnemo, to pa iz razloga, podobnega čudežu, da je ta drugi senat istega sodišča zaradi še milejšega dejanja (ker je bil Cešnik to pot samo enega dogodka obtožen) porazil vse tiste razloge, ki so prvemu senatu služili za pravno podlago oprostitve.
Dr. Kremžar se je končno zavaroval, da bi bil ta slučaj »specialiteta novomeškega držav, pravdni-štva«. Soglašamo g. dr. Kremžar. Kajti ta slučaj je sploh špecijaliteta pravice Slovanov v Avstriji.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA POGAJANJA.
NOVAKOVIČ ZDRAV.
London, 21. maja. Srbski mirovni delegat Novakovič, ki si je zadnjič vsled padca po stopnjicah močno pretresel živce, se ie po nekai urah že pomiril in se je udeležil včerajšnje seje balkanskih delegatov.
VAŽNI SKLEPI SEJE BALKANSKIH DELEGATOV.
London, 21. maja. Danes se je vršila seja balkanskih delegatov, ki so se posvetovali o mirovnih pogojih. Po seji se ie podal srbski delegat Novakovič k Edvardu Greyu In mu predložil sledeče predloge, kl so jih določili na seji:
1. V členu 3 in 5 mirovnih pogojev (ki se glasi: Sultan in zvezni suvereni poverijo nemškemu cesarju, avstrijskemu cesarju in ogrskemu kralju, predsedniku francoske republike. kralju Velike Britanije in Irske i|i indijskemu cesarju, laškemu kralju In cesarju vesoljne Rusije skrb za določitev albanskih mej ln vseh tozadevnih vprašani) na) se Izpuste besede: »in zvezni suvereni«, zato, da se jasno pokaže, da izroča Balkanska zveza skrb za določitev meja v roke velesil
2. V členu 6 (ki se glasi: Turški sultan in zvezni suvereni poverijo skrb glede ureditve vseh finančnih vprašanj, ki so posledica vojske in imenovanih teritorljalnih ceslj. Internacionalni komisiji v Parizu, na katero so poslali svoje delegate) naj se pristavi, da Imajo delegati balkanskih držav v pariški finančni konferenci isto polnomoč, kot delegati velesil.
3. V členu 5 se pristavi, da ostanejo vse pogodbe, ki so obstojale pred vojno, tako dolgo, dokler se ne nadomestijo s končno pogodbo.
To so predlogi, katerim se ne more nobeden upirati In če bodo sprejeti, bo preliminarni mir kmalu podpisan. Srbske zahteve glede jadranskega pristanišča se ne formulirajo. če vse velesile potrdijo obljubo, kl so jo dale Angliji.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London, 21. maja. Rezultat včerajšnje poslaniške konference v Londonu je, da bo Albanija razdeljena v dva upravna okraja z vrhovnim predsednikom na čelu. Oba dobita posvetovalni zbor domačinov. Predsednika imata najvišjo civilno in vojaško oblast. Razven tega bo v Albaniji uradoval mednarodni komisar kot kontrolor.
ČUVAJ V POKOJ.
Dunaj, 21. maja. Tu so krožile vesti, da je Čuvaj podal demisijo. Njegov naslednik bo Rauch.
DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM.
Nansi. 21. maja, Radi demonstracij v Toulu je bilo predano 16 vojaških oseb okrožnemu sodišču, 15 jih je prišlo v disciplinarno preiskavo 40 jih je bilo kaznovano z zaporom od 30—60 dni, 13 jih je bilo degradirano.	______________
RUSIJA POSREDUJE.
Petrograd, 21. maja. »Rnskoje Slovo« poroča oficlelno, da je bolgarski poslanik v Petrogradu zaprosil Rusijo za posredovanje v srbsko-bolgarskem sporu.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Glasovirje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Olince 92._____________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-niž?a cena. _________________________
Poslovodja za čevljarsko obrt se sprejme. Ponudbe pod M. T. na »Prvo anončno pisarno«. 424-3
Vila s 4 sobami 2 kuhinji in pritiklinami na svežem, najlepšem kraju, 10 min. od drž. kolodvora, je radi preselitve na prodaj. Kamniška ulica 280.	437-1
V Ljubljani se izdelujejo trpežne Žagarjeve kape, Stari trg štev. 32.
438-2
Parni stroj
s 5 HP še v jako dobrem stanju je na prodaj. Poizve se pri g. Ivanu Moretu, Ljubljana, Kladezna ulica 19.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Faraeto štev. 42. izdeluje po nato£Uu planine, ki so po svoji
konštrukdjf, dobrem materjalu in najnovejšem Jastnofžumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanjc in popravljanje1 glasbenih inštrumentov.
za lokomobilo se takoj sprejme pri stavbenem podjetju c. la-, stavb, svetnika
dr. Samohrda v Rudolfovem.
Zgradba železnice Rudolfovo-Metlika.
* _______________
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
f-
Za K10
$
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10‘— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6'— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBaBHBBBOBBBBBBB Automobilna zveza
Celje - Ljubljana
družba z omejeno zavezo na Vranskem.
Vozni	red,	veljaven	od 26. maja 1913:
Odhod iz	Ljubljane	ob 6. zj.	Odhod iz Celja ob 6. zjutraj.
Prihod v	Celje ob	9. dop.	[	\	Prihod v Ljubljano ob 9. dop.
Odhod iz	Celja ob	1.30' pop.	i	jj	Odhod iz Ljubljane ob 3.30' pop.
Prihod v Ljubljano ob 4.40 pop. [ j Prihod v Celje ob 7. zvečer.
S	:i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■>■■■■■■■*■■■■■«■■■■■■■■■■■*■■■■
Obleke
po
meri!
Bohinec & Co. - Trst
iglica. d.elle TorrI 2
(za cerkvijo sv. Antona novega).
Velikanska zaloga vsakovrstnih
izgotovljenih oblek
Cene radi selitve jako znižane.
olesarji! Pazite,
V roko raznim špekulan-da 11© padete tom in ne dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo orvovrstijih in
nalnih
„Es-Ka in Adler koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
pri strogo solidni tvrdki
ANA GOREČ
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Zdravnik
likerja je | ŽelOdCct
P je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi lega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Moderni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah 5^ * 10° |o popustom v
Modni in športni trgovini
P. Magdi«, Mnbllana, JKTU.