^/AND f-yuMice... NO. 41 /lftlERI$K/l DOMOVIMA mm mm l mm WMBBMWHEMS mi 7 'fTVl a_-gL-A fl B1# 1 € /Ir Ul— HO /W1 AM€RICAN IN SPIRIT FOR€9GN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX Rodezija utegne bili britanska - Alžirija Bela manjšina ni voljna priznati črni večini pravico do odločanja v Osrednje-aiiiški federaciji. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik Osrednje-afrišlke federacije, v katero sta povezani Severna in Južna Rodezija ter Njasa, Roy Welensky je namenjen priti te dni v London, da prepreči vladi objavo načrtov za preureditev organizacije srednje Afrike, v kolikor je vključena v Osrednje-afriško federacijo. Ta je na pol samostojna upravna enota, ki naj bi v do-gledinem času postala popolnoma neodvisna. Britanska vlada je prepričana, da morajo dobiti črni domačini, ki predstavljajo velikansko večino prebivalstva, odločilno besedo v svoji deželi. Temu se upirajo z vso silo beli kolonisti, ki jih je: med okoli 8 milijoni prebivalstva okoli 300,000. Glavni del belcev živi v Južni Rodeziji, kjer pride na vsakega belca 12 črnih domačinov. V Sev. Rodeziji pride belec komaj na vsakih 31 črn-cev, v Njasi pa je belcev le nekaj tisoč. Velikansko področje je bogato zlasti na rudah in je gospodarsko kar trdno. Med belimi naseljenci je tudi precej takih, ki so prišli tja iz Južno-afriške unije in so trdi zagovorniki bele prevlade nad črnci. Predsednik vlade Južne Rodezije je izjavil, da bo ta za-; Pustila Federacijo, če bo London z novo ustavo dal v Severji Rodeziji oblast v roke črncem. Vodja domačinov v Nja-si dr. Hastings Banda je napovedal upor domačinov, če ne dobi dežela .sfcoro samouprave in možnosti od izstopa iz Federacije. V Londonu še vedno upajo, da bo mogoče naseljence pripraviti do popuščanja in tako preprečiti oborožen spopad. Doslej Angleži pri podelitvi neodvisnosti bivšim afriškim kolonijam niso Imeli nikjer težav, ker v no.be- izmed njih ni bilo večjega šte-vila belih kolonistov. Rodezija le v tem pogledu vprašanje in tbbče ne more jamčiti, da ne Pride do odpora pri belcih, kot ga doživlja De Gaulle, ko pri-pravlja pod neodvisni Alžiriji. Angleška obramba se ho naslonila na letalstvo LONDON, Ang. — Kot smo poročali, je angleška vlada sklenila, da temeljito reorganizira svojo narodno obrambo. Omejila se ne bo samo na zmanjšanje armade, reorganizirala bo tudi vojno letalstvo, ki naj tekom petih let postane hrbtenica o-brambe. Opustila je idejo, da bi se mogla braniti z raketami, ki bi bile montirane na raketnih oporiščih. Rabila bo v glavnem samo take rakete, ki se dajo pognati v zrak z velikih bombnikov. V tej točki se bo torej angleška narodna obramba očitno razlikovala od naše, ki vidi v medcelinskih raketah, montiranih na oporiščih v Ameriki, glavno orožje našega strateškega vojskovanja. Angleška vlada misli dalje, da je pametno, ako omeji število različnih tipov vojnih letal. Rabila bo v svoji obrambni službi letala, ki lahko služijo več namenom: prevozu čet, orožja in municije, obenem pa tudi atomskih bomb in raket. Nova vojna letala bodo morala dalje rabiti manjša letališča, bodo torej morala rabiti manj prostora tako za vzlete kot za pristanke. Angleški tehniki trdijo, da ne bodo imeli sitnosti pri konstrukciji takih vojnih letal za splošno uporabo. Namen reorganizacije je očiten: Anglija bi se rada izognila nevarnosti, da bi jo Rusija napadla z atomskimi raketami na dolge in srednje daljave. --------O------- Poljski primas ob strani sv. očeta pri blagoslovu RIM, It. — Ko je papež Janez XXIII. dajal preteklo nedeljo z balkona bazilike sv. Petra “mestu in svetu” svoj blagoslov, je stal ob njegovi strani poljski primas, kardinal Višin ski. Zbrane množice so navdušeno pozdravljala sv. očeta, pa tudi njegovega poljdkega gosta. Kardinal Višinski je prišel v Rim, zapustila poleg moža, sina in hčere tudi sedem vnukov in vnukinj ter brata Jacka Marinko. Rojena je bila v Gornji Dobravi pri Ljubljani, od koder je prišla v ZDA pred 49 leti. Bila je članica društva Euclid Loyalites 158 SNPJ, Krožka 1 Progres. Slovenk in Podr. št. 14 SDZ. Pogreb je bil včeraj zjutraj iz Že-letovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., nato na All Souls pokopališče. VIraz zmanjšal nevarnost poplave'— Toplo vreme je včeraj naglo pospravilo sneg in bližala se jo nevarnost resne povodnji na posameznih področjih v Summit in Cuyahoga okraju. Večerni in nočni mraz sta nevarnost zmanjšala. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Neko ilo-mače letalo je danes zjutraj napadlo predsednikovo palačo z bombami in streli iz stroj-nis. Predsednik in njegovi niso bili ranjeni. Oblasti trdijo, da ta napad ni bil v zvezi s kakim širšim uporom v oboroženih silah. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy bo danes Kongresu p o n o vno predložil obravnavo bolniškega zavarovanja ostarelih v okviru Social Security. NEW DELHI, Ind. — Kongresna stranka je pri volitvah zmagala, kot je bilo napovedano. Izgubila je del svoje moči v osrednjem parlamentu in v državnih zakonodajah. Krišna Menon, obrambni minister in ožji sodelavec Nehruja je zmagal kljub ostri opoziciji, ki je nastopala skupno. V Korali so komunisti ohranili svojo dosedanjo moč. V zveznem parlamentu imajo od 18 zastopnikov kar 10. Ameriška Domovi mi 6117 Št. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za f mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. boke grajske ječe. Vse preveč rasto med nami Blaži Bregarji, vse premalo je Žalarjev in Silv. Živeti, dobro živeti — to postaja naša parola in za to parolo se zvrščamo v pogrebni spored za svojo domačo besedo. Če bo šlo z našo besedo naprej v tej smeri, bomo še redki tisti, ki bomo na zadnjo uro pred tronom slovenske besede dvignili roke v pozdrav: Ave, materinska beseda, umirajoči te pozdravljajo. (Konec jutri.) BESEDA IZ NARODA Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 41 Tues., Feb. 27, 1962 Waukegan, 111. — Kakor po vseh drugih delih dežele našega dobrega strica “Sama”, tako je tudi pri nas in v tej okolici na dnevnem redu te in vrste politika. Kakšna politika? In prav za prav, kaj je poltika? Beseda sama izhaja iz grškega izrazoslovja in pomeni državništvo, zanimanje in Btrmljenje za uveljavljenje smernic v državnem življenju, takih ali takih barv. To se pravi, da vsaka stranka takih ali takih načel ima svoje cilje in načrte, kako priti do ciljev in jih uveljaviti, na tem ali onem polju. Zato tudi pravimo, to je državna politika, to je politika te in te stranke, to je gospodorska politika, to je socialna politika in drugje zopet taka in taka. Mnogokrat imenujemo politiko tudi po osebnostih. N. pr. neki državnik se prizadeva, da bi na svetu ohranil in zaščtil mir. Tako prizadevanje imenujemo po osebi, n.pr., to je Kennedyeva mirovna politika, ali to je MacMillianova politika, ali De Gaulleva politika. Takih politik imamo danes vse polno na vseh vogalih in ovinkih sodobnega sveta. Košček take politike je pred pragom vsakega državljana vsake države in vsakega človeka sploh. Je tako, pa če to priznam jaz in ti čitatelj ali ne. Pred najinima pragoma stoji in nama neke ukaze in zapovedi diktira in midva se morava kar pokoriti, ker Slovenska beseda Za otvoritev razstave slovenskega zamejskega tiska v Torontu preteklo soboto je pisatelj g. Karel Mauser sestavil ogovor, ki je po svoji tehtnosti vreden, da ga pozna širša slovenska javnost. Glasi se: Dragi prijatelji! Mesec februar je mesec dobrega tiska, mesec v letu, ki naj bi bil posvečen tistemu delu človeškega življenja, ki je sicer zelo naraven, pa se vendar lahko na poseben način dotika tistega, proti čemur gremo vsi r— večnosti. Večnosti v tistem polnem pomenu besede, ko telo zgubi svoje napake, ko prestanejo bedni napori človeškega gibanja in se iz lupine sprosti duh, večno nemirni duh, ki je plahutal v trohljivi skorji našega življenja do zadnjega diha naše smrtnosti, do zadnje hladne solze, ki jo je slovo stisnilo iz telesa. Če gledamo mesec dobrega tiska skozi to prizmo, potem bi mogli vse ljudi razdeliti v dve veliki skupini: V ljudi, ki žive samo od kruha, in v ljudi, ki žive tudi iz besede, iz te svetle iskre kuha, ki je zmožna življenja, ki se neprestano spreminja, ujeti v izraz, v nekaj, kar ostane, ko bo redko še kakšen človek živ. Kakor so nam ostali papirusi in hieroglifi, kakor so se ohranile v kamen vsekane, v glino vrezane in na pergament napisane besede, tako bodo za nami ostale knjige, revije, časopisi, članki in člančiči. Nas ne bo več, niti pepela za nami, naš duh, naša misel, naša hrepenenja, naše želje — to bo ostalo v črkah, v slo venskih črkah, v slovenski besedi, v duhu, ki smo ga > svojem življenju skrili pod pisane ali tiskano črko. Duh! To je bistvo in srčika v mesecu dobrega tiska. Vračanje k duhu. vračanje k osnovi, vračanje k človeku, ki je zavoljo omahljivosti lahko slab in beden, pa se ven dar še krčevito oklepa tistega, kar ga veže z večnostjo -duha. Morda ni naključje, da je mesec dobrega tiska tudi mesec luči, mesec dobre vdano goreče sveče. Svečnica daje ton temu mesecu in če priključimo dobremu trepetu sveče še nenehno utripanje človeškega duha, potem bi morali reči, da je mesec februar eden najlepših v letu. Luč in duh. Dragi prijatelj, če pogledamo okrog sebe in če pogledamo tudi vase, se bojim, da bomo morali priznati, da jih je danes že več, ki žive samo od kruha in da peša peščica !ji tistih, ki živi od kruha in besede. Bojim se, da smo se od-j drugega izhoda nimava. Dik trgali od osnove, ki bi nam mogla uravnovešati potrebo pobira nama, koliko morava pla-kruhu in besedi in da se čezdalje bolj nagibamo samo h čevati davka od najinih streh, kruhu, k temu, kar hrani naše telo. Beseda sameva v kot če jih imava, če ne jih pa mo-potisnjena in njen klic plava mimo nas. Revije se mučijo z deficiti in umirajo, knjige mrtve leže na policah, duh govori samemu sebi, kakor da nima ničesar več povedati. Med nami se nevarno širi bolezen brezbrižnost do besede, tisoč let stare zapisane slovenske besede. Po tisoč letih nam nima več kaj povedati, naveličali smo se je, kot se džungelski rodovi svojih starih očetov, ko jih v dneh, ko vidijo, da se jim bliža konec, polože na nosila in jih zanesejo na gozdno jaso, da zobje zven končajo njih starost. Po tisoč letih se nam ne zdi več vredno prisluhniti staremu viru, se nam ne zdi več vredno dvigniti oči k sladki besedi, ki jo je slovenski človek nekoč ganjen ponavljal za skromnim menihom ob Vrbskem jezeru, ko jo je zapisal za očitno spoved. Izpovem se ... Mi nimamo ničesar več izpovedati, mi, ki mislimo, da se pri kruhu, s kruhom in za kruh odvija človeško življenje, mi se izmikamo svoji lastni besedi, ker mislimo, da bi ji sicer bili dolžni kaj dati, ker smo se v njej rodili in v njenih besedah bili krščeni. Bojimo se, da ne bi terjala svoj obolus, svojo desetino, ki ji pritiče. Kakšna strašna bednost in kakšna praznost se nas oprijemlje! Plašno hitimo pokrivati s prstjo izgovorov še zadnje bleščanje duha besede na svojem dnu. Postajamo med njimi vprašali; zasuti vodnjaki, ki bi morali hiti polne sveže in dobre vode. Nalašč z robatim kamenjem zasipamo vodno žilo, da teče drugam — naj teče, kamor hoče, kaj nas briga! Kaj vraga boš na tujem z domačo besedo, kaj boš z revijo, kaj boš s slovensko knjigo? Denar mečeš proč, ničesar nimaš pokazati, ko je vendar toliko drugih potreb, s katerimi si lahko olajšaš življenje in si ga napravljaš komod-nega. Zasipavamo -duha, postajamo bedni grobarji svoje nesenju na mizo razlije, ali po-lastne besede, ker smo se zverižiii, ker se nas čezdalje bolj dLe- To vidite je politika!” oprijema sirensko petje tujine in gmotnih vrednot. Kiti- “A tako,” so nekateri zabijali, mo se s tujim cvetjem, mi, sinovi tršatih gorenjskih gora, drugi pa so se smejali, sinovi in hčere lepih dolenjskih dolin, otroci trdega no- In še 'danes je tako. Naj kdo tranjskega sveta, mehkih belokranjskih ravnin in štajer- govori ali piše o politiki, velik skih goric. Mi, otroci dedov, ki jih ni zmogel ne hudič, ne(del ljudi prav malo zapopade birič, vdano capljamo za pavjim perjem, kakor da nas je in razume kaj je politika. Poze sram dati za klobuk petelinie pero slovenskega pun- litične dogodke nekako kar pre-tarja, ki ga niso pritisnili k tlom niti biči valptov, niti glo- .’pij«. Politični dogodki se pa rava plačati z najemnino od najetih prostorov, kjer stanu jeva. Politika vseh raznih vrst nas vse “žgače”, zdaj tu, zdaj tam, pa če se tega zavedamo ali ne, ali če to priznavamo ali na. Razlika je le v tem, da nas zdaj in zdaj malo bolj občutno vščipne, včasih pa malo manj. Aipoveauje dogajajo veliko bolj pogosto, kakor pa se spreminja vreme raznih sezonah. Letošnjo jesen bodo po vsej dežefi važne in pomenljive volitve. V vsaki državi bodo voli-kongresnike, to so poslanci v zveznem ,kongresu. Dalje bo izvoljenih ena tretjina zveznih senatorjev za zvezni senat. Ponekod bodo volili guvernerje, državne poslance in senatorje za državne zakonodaje. Po o. krajih bodo volili razne uradnike za vse razne okrajne urade. Po mestih in vaseh župane in druge uradnike. Politike bo torej letos dovolj in polne jo bodo vse mize našega javnega življenja. Na volivcih je in njihova je dolžnost in pravica, da jo ocenijo, to je politiko in stališča, ki jih bodo zavzemali razni kan-didatje do tega in tega problema, o katerem bodo razpravljali in odločali, če bodo izvoljeni. Volilci imajo pravico, da kandidate izprašajo, s kakimi ocvir. ki ip s kalko zabelo jim bodo zab^ljevali “župce” pri raznih problemih, ki jih bodo reševali, če bodo izvoljeni. Kandidat-je so dolžni, da volilcem in javnosti svoje načrte povedo. Volilci jih potom davkov po volitvah plačujejo, so vsekakor upravičeni, da na svoja vprašanja dobijo odgovore. Volilci so pa dolžni, da se u-deležujejo javnih shodov in se za iste zanimajo. Dolžnost vo-lilcev pa jfe, da se organizirajo in stopijo pred kandidate in jih izprašajo s kakimi načrti kandidirajo in kaj nameravajo doseči, če jim bo dana prilika, to je, če bodo izvoljeni. Vsak kandidat, če je odkrit in pošten, se ne bo branil svojih načrtov objaviti volilcem. Volilci pa bodo potem na jasnem, kako naj volijo, da bo za nje bolj prav. Napačno je zabavljati po volitvah čez tega ali onega kandidata, ki v volitvah zmaga'. Pred volitvami je čas, da volilci ocenijo in preračunajo, kaj imajo pričakovati od tega ali onega kandidata. Seveda proučiti morajo stalisča takih kandidatov do raznih problemov in vprašanj, ki jih imajo kandi-datje. Na kratko; Vsak volilec mora vedeti, koga voli, zakaj ga voli in je li to v korist njega in družbe, kar kak kandidat na-in prikazuje v kam- ve višajo naprej in naprej. V starih časih že ljudem zmanjkovalo za sol .... Tako so nam vedeli pripovedovati naši starši. In tisti, ki jim ni zmanjkavalo denarja za sol, za petrolej, za bamelo in davke so bili če med bolj srečnimi. In dandanes? Hm? Na mizah ne zmanjka dobrega “steaka,” kokoši so zdaj že najcenejše meso! Keksi in torte vse vrste. Pijače? Vse se cedi od medu in vsega najboljšega. Zabavljanja pa ni konec ... Ne trdim, da je po vsem svetu tako. Prav gotovo ni. A v naši Ameriki je pa marsikje tako. Zabavljamo pa vseeno. Kaj je temu vzrok? Ali nič ne pomislimo, kako se drugim godi po svetu in kako nam? Zahvalimo Boga, da smov ščiplje pa naprej in naprej. To ipanji za tako izvolitev. Če se s nam vsaj malo pojasni kaj je |takim stališčem in načrti ne politika. Svoj čag sem bral, kako je obrazležil kaj je politika neki naš rojak v neki naselbini. Govorili so o politiki, pa fantje, ki so delali v premogokopih in so prišli v to deželo v mladih letih in v tistih časih jih tam za morjem ni nihče poučil ne obrazložil kaj je politika, so rojaka, ki je zgledal vsaj po govorjenju najbolj “učen” “Ja, kaj pa je prav za prav to, politika?” “Tisti, ki je o politiki razlagal, se je nasmehnil, pa jim je v šaljivem tonu odgovoril: ‘Tantje, politika je to, kadar mati juho skuhajo, pa jo v skledi n oso na mizo, pa se jim pri strinjaš, nikar ne voli, razen če želiš voliti sam proti sebi. Voli tako kakor je najbolje in prav, pa bo prav za te in za tvojo o-kolico. Tak politik bodi na volilni dan, pa boš bolje upoštevan, kakor pa si bil dosedaj. * KRATKE VESTI IZ NAŠE OKOLICE. Naše sosedno mesto North Chicago se pritožuje, da mestni stroški za vse razne potrebe naraščajo hitreje, kakor1 pa dohedki za kritje istih. Mestni blagajnik mesta North Chicago Rudy Grom sicer pravi, da se je prejelo $215,569.69 dohodkov v prvem mesecu tega leta za davke in drugo. A stroški so pa zahtevali, da si je moralo mesto izposoditi $100.000. in omenja, da bo treba še več. Stroški naraščajo pri čiščenju ulic, alley, pobiranju odpodlkov, pri vzdrževanju in popravljanju vodovodov in še celo vrsto drugih zahtev. Letošnja zima ;e zahtevala posebno visoko Stroške za odstranjevanje snega po uli-j North Chicago, cah in cestah. Vse to pravi po- nišnici sv. Tererije. ročilo, naj opozori meščane, za- ni je živela nad 50 Ameriki, kajtli “Amerike’1’ n!i nikjer drugje na svetu, kakor le v Ameriki! Same “zlate” rožice pa nikjer ne cveto — tudi v Ameriki ne. Tega se moramo zavedati, pa bomo znali ceniti našo Ameriko! ‘CITIZEN SPY CORPS,” po naše nekaki ljudski ovaduški ali špijonski kori. Odkod pa ti in kaj je teh treba? Nastali so še pred leti, iz razpolog po nekaterih mestih in tako tudi v našem mestu, da naj meščani pomagajo pri uveljavljanju raznih prometnih predpisov in določb. V mesta prihajajo razni automobilisti iz drugih krajev, posebno kaki razposajeni mladci. Parkajo svoja vozila kjer je. Mnogokrat napravijo to in ono škodo in nato hitro odkuri-;o, ah pa prehitro vozijo, se slabo obnašajo, itd. Zato policijski uradi po nekaterih mestih imajo posebne listke ali karte, ki jih dajo tu in tam meščanom, da ti na njih policiji javijo take prestopke s tem, da zabelježijo številko licence taikega vozila in policija po takem obvestilu prime take voznike za ušesa. Na eni strani je to dobro, na drugi pa slabo. Posebno slabo je tam, kjer se sosedi med seboj pisano gledajo in marsikje se. Taki sosedi večkrat iz škodoželjnosti javljajo svoje sosede velikokrat krivično, samo da jim povzročajo sitnosti in težave. Naša mestna policija je temu prišla na sled in tako je zdaj mestni svet preklical in ustavil te vrste javljenja prestopkov. Takih “ovaduških korov” ne bo več. Organizirali pa bodo poseben policijski oddelek ki bo štel kakih 25 posebnih policistov, ki bodo patrolirali in pazili ob vhodih v naše mesto in drugih krajev. Visega tega bi ne bilo treba, ko bi se znali ljudje, ali bolje, če bi se hoteli prav obnašati. Ker se pa nekateri ljudje reda ne znajo držati, jih je treba istega s palico učiti. ♦KUHANJE RAKI JE je prepovedana obrt, razen kdor ima postavno dovolj emj e ah licenco, da se sme s tako obrtjo ukvarjati. Pomožni policisti okraj--nega šerifa našega okraja so pred kratkem aretirali 24 letnega J. Murrie, iz Antioch, sosedno mesto, ki je imel na deželi v Millbourn kraju v najemu far-marsko hišo, katero mu je dal v najem neki Ed. Yuska, ki hišo lastuje. Njegova žena je šla pogledat kako najemnik oskrbuje hišo in v kakem stanju je, pa je našla v pritličju opremo za kuhanje in var en j e žganja, precejšen bakreni kotel, kadi za namakanje materiala za kuho in drugo. Glede tega je začel srbeti jezik in javila je zadevo oblastem in prišli so policisti iz šerifovega urada in Murrie-a aretirali. Da so ga po aretaciji izpustili na sveži zrak, je moral postaviti $100. pohištva. Kako bedo z njim obračunali na “right,” to bo pa povedala obravnava pred sodnikom. Vsaka obrt ima svoje sitnosti in težave. . . * NOV GROB. — Pred kratkem je preminula 70 let stara rojakinja Frances Leskovec, ki je bivala na 1016 Lenox cesti v Umrla je v bol-V naselhi-let. Zapu- kaj se davki za vse razne zahte- šča enega sina in eno hčer. VZORNE ZABAVNE PRIREDITVE pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu Del otrok, ki bodo nastopili na trikratni zabavni prireditvi v Collinwoodu. Otroci so iz collinwocdske slovenske šole iz Urankarjeve, Mcjačcve, Lorberjeve, Zalarjeve in Lavričeve družine. Cleveland, O.—Komaj se malo zvečeri in Frank prižge močne luči na prostorih za parkiranje med farnimi stavbami Marije Vnebovzete v Collinwoodu, že prihajajo avtomobili, živahni mladi farani poskačejo iz avtomobilov. Vozači še zaklepajo avtomobile, go se mladina že rine skozi vrata v veliki šolski avditorij, za njimi pridejo mlade matere in očetje. Nekateri gredo na drugo stran v prostore pod cerkveno dvorano. Vsa okna so razsvetljena. Nekaj bo pri fari Marije Vnebovzete! Nekaj pripravljajo. Nekaj posebnega mora biti. Seveda bo: TRIKRATNA VESELA PRIREDITEV, prireditev cele fare, vseh farnih društev, angleško in slovensko govorečih. Angleški del je takozvani “Minstrel Show,” slovenskemu delu bi pa lahko rekli PISAN PROGRAM. Kdaj? V soboto in nedeljo 3. in 4. marca. V soboto ob 8:30 zvečer, v nedeljo pa ob 3 popoldne in ob 9 zvečer. Po zadnji nedeljski predstavi bo ples. Vstopnina za odrasle za katerkoli predstavo je $1.25 (in s tem plačana vstopnina za nedeljski ples), za mladino pa 50c in 75c in sicer za mladinsko predstavo v nedeljo popoldne. Kaj je to “Minstrel Show”? Za angleško govoreče Ameri-kance je to splošno znana reč. Za druge manj, za novodošle Slovence skoraj nič. To je šaljiva igralska predstava, ki je v Sorodnikoim sožalje, pokojnica pa naj počiva v miru! Vrhenšk Tine. -------o------- Arheološka odkritja v Iraku Pred časom je skupina iraških arheologov presenetila javnost z novim odkritjem. Izkopali so nekaj kipov grških bogov, ki so prve najdbe take vrste v Iraku. Kipe so našli v starem delu mesta Al Hadnar, 200 km severozahodno od Bagdada. Strokovnjaki izjavljajo, da so kipi pripomogli k boljšemu poznavanju zvez med narodoma Grčije in Iraka v najzgodnejših stoletjih našega štetja. Od prejšnjih arheoloških izkopanin v tej državi so posebne značilni skeleti neandertaiskega človeka, ki so jih našli v jami Sannar v severnem Iraku. Zanimiva so tudi pričevanja o stari matematični teoriji, ki so jo odkrili v Tel Harmalu in je 2000 let starejša od teorije grškega filozofa Evklida. Država Irak, ki ima bogate zgodovinske in kulturne spomenike iz starih časov, dolgo ni posvečala skrbi arheološkim raziskavam. Nedavno pa se je položaj očividno izboljšal. Razen domačih raziskovalcev so zkčele z izkopavanji tudi arheološke skupine iz Nemčije, Britanije 'in celo iz Amerike. Te skupine izkopavajo v raznih delih države. Da bo krajše Učitelj v šoli: “Jaz nisem jedel, ti nisi jedel, on ni jedel, ona ni jedla, Lojzek, ponovi to.” Lojzek: “Nihče ni jedel, go- spod učitelj.” teku stoletij dobila posebno stalno obliko. Sčstoji is napovedovalca, šaljivcev (Endmen, “krajniki,” ker so ves čas predstave na levi in desni strani odra v ospredju in zalagajo predstavo s šalami, dvogovori: v Ameriki so navadno maskirani kot črnci) in pevskega zbora v ozadju odra. V sredini in v ospredju odra se vrstijo solisti, dueti, plesalci, ki ali samo pojejo ali pa plešejo na melodijo zbora, pevcev. Minstrel je nekdanji trubador, potujoči pevec, pozneje svoje vrste potepuh. V srednjem veku so bili to znani dvorski pevci z viteškim obnašanjem, pozneje so zdrknili na nivo dvorskih norcev. Profesor Sever misli, da so guslarji in dalmatinski mas-kerati novejši potomci takih minstrel-cev. Tak Minstrel Show vadijo vsak večer pri Mariji Vnebovzeti. Zbirajo, pišejo in prednašajo najboljše šale, plešejo in pojejo. V dvorani je kakor v panju, v$e živo. Janez Rigler vadi, popravlja, lika petje angleškega zbora. On je avtoriteta za ves angleški del pevskega programa. Med vajami je veliko debate in predlogov med pevci. Toda vse umolkne in se ukloni, kadar se razglasi: “Mr. Rigler pravi tako ...” Father Rebol, ki je glava celotne trikratne prireditve, pride od vaje in' če ga vprašaš, kako gredo priprave, navadno odgovori samo z opaZ' ko: “Mr. Rigler is terrific.” Slovenski takozvani “pisani program” te prireditve je na ramah Janeza Riglerja, Rudija Kneza in gdč. Marinke Petričeve. Marinka bo občinstvo presenetila s posebno srčkanim programom vrtca Slovenske šole. Rudi je otroški pevski zbor iz Slov. šole (ki ga vadi g. Rig' ler), harmonikarje in ostalo povezal kakor v malo vezano predstavo. Poleg teh mladinskih, otroških prizorov bo zapel ženski kvartet druge generacije nekaj slovenskih narodnih. V slovenskem programu bo nastopil tudi izvežbani Ameriški slovenski oktet, ki ga že nekaj časa nismo slišali v Collinwoodu in smo veseli, da bomo imela priliko ga spet slišati. Pripravljalni odbor je izdal ilustriran štiristranski letak kot vabilo na to prireditev. Vsak faran ga je prejel. Poleg slik, kako se pripravljajo za nastop, je ena stran posvečena farni šoli s slikami otrok pri mnogovrstnih modernih pripomočkih Prl pouku in učenju. Nekaj teh predmetov je bilo nabavljenih pred kratkim. Čisti dohodek naših treh prireditev bo šel za kritje teh stroškov in eventualno za nabavo novih takih predmetov v korist šolskih otrok naših faranov. Tako po pravici pričakujemo, da bodo farani primerno cenili požrtvovalnost pri' rediteljev, pevcev in igralcev in bodo videli koristi, ki ga bodo dosegli, ako se udeležijo predstav in se tudi sami prijetno razvedrijo. Resnično ne moie biti nobenega zadostnega izg0' vora, da ne bi prišli prav vsi farani na eno izmed treh predstav. Na veselo svidenje! J. G. I£ A N A I > » K Jk. /lAIERI^K/l DOUOVIIM/I ic/im—mo rvi e AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR “OSasbeni fesliva!” v Torontu Toromto, Ont. — Za 17. in 18. Marec ;'e napovedana v dvorani Marije Pomagaj v Torontu glasbeno prireditev večjega obsega P0d naslovom “Glasbeni festival.” Sodelavcev pri prireditvi Se je javilo 78, odraslih in mladine, izvežbanih v petju ali igranju inštrumentov; nastopali bodo v skupinah in posamezno. Program vsebuje 25 točk. Kor bo prireditev dvakrat, v soboto in nedeljo, gotovo ime “festival’' zasluži. Slovenci smo narod, ki ima od Koga izr edine nevske (darove; to pot bodo Slovenci pokazali, da imajo tudi druge glasbene 'Sposobnosti, (ki jih sinovi in hčere slovenskih naseljencev Marljivo uporabljajo in razvi-Jajo. Brez dvoma bo praznik glasbe v dvorani Marije Pomagaj za Torontčane posebno doživetje. Po hrupnem predpustu nas bc ta dogodek popeljal v tihi in zbrani svet melodije in akordov. Ta svet glasbene umetnosti bo nam še posebno blizu, ker ga nam bodo ustvarili in odprli torontski Slovenci in njihovi otroci; sodelavca druge narodnosti sta le dva. Dolgo vrsto slovenskih umetnikov otvar-ja sedemletno dekletce Tatjana Blatnik — pusti ji mehko in urno teko po tipkah harmonike spopolnjuje jo g. Andrej Blumauer, veliki slovenski mojster orglic. Festival ima plemenite namene: Slovenci v Torontu hočemo drug drugemu pokazati, kaj v glasbi znamo in premoremo. Odkrivati mlade in morda nepoznane talente med našim živ drugi za Fincem Kirjonem-om. damo k njim goste in smo ved-Zanimivo je, da Jožeta Šlibarja, no nad vse ljubeznivo sprejeti, ki služi vojaški rok in je lan- tako se ljubezen utrjuje in ve-sko leto skočil najdaljši skok ča. Kmalu bomo sedeli okoli mina svetu (141 m), niso pustili ze, se objeli čez rame in tako na tekme. Morda fant ni zado- povezani zapeli po slovenski sti partizanski? V smuku je sedaj merodajen žabji slog, katerega zagovorniki so v glavnem Francozi (Guy Pe-rillat, Francotiis Boulieu). S tem slogom so zlomili premoč Avstrijcev (Molterer, Sailer). Kdor bi si rad ogledal ta slavni slog, gre lahko gledat na Masaryk farmo, kjer smuča Slovenska telovadna zvaza (Toronto). Dosedaj jih je kakih 10 in jim gre precej po “žabje.” Razlika pa je v tem, da so prvi ta slog študirali, medtem ko je našim prišlo bolj prostih rok in nog, vendar za začetek ni slabo, je pa še vedno nekaj prostora za boljše. Slovensko telovadno prvenstvo bo v Clevelandu 7. in 8. julija. Naši mladci pridno trenirajo na bradlji, drogu in talni. Težko je zaradi prostora, zlasti bradlja je mendar bolj na potu, vendar bi kot Slovenci zelo radi hoditi telovadit v slovensko dvorano. Lovski odsek STZ napoveduje velik sestanek v nedeljo 4. marca. Ne gredo sicer še na medvede, ker so ti še vedno 1 m. pod zemljo in 1 m pod snegom, vendar bo na sestanku narejen načrt za sezono 1962. Bog živi! Slovenska telovadna zveza. Etailloit in Sl. Gathari' nes - čeden par Hamilton, Ont. — To sta dve ----------------------------- sosednji mesti v Ontario pokradem ter jih navdušiti za glas- jini v Kanadi. Hamilton je več- beno umetnost. Odpreti mlajšim slovensko glasbeno kulturo z željo, da bi 1° spoznali in cenili ter se ob n»aj duhovno bogatili. Vzbujati zanimanje zanjo tudi med poslušalci, zlasti med °troki in mladino. Vsem nudi-V dva dni posebno doživetje in duhovno zadovoljstvo. T. Z. šegi: “Mi se imamo radi, radi, radi, radi. . Mi se imamo radi, radi, prav zares. Prosim vas, nikdar ne mislite da je to kakšno pregrešno znanje. Še daleč ne. To je nedolžna ljubezen v popolnem skladu s postavo in zakolom, vse točno po Sv. Lukežu. Sam hamiltonski župnik je šel tisti teden pred Novim ole-tom na oglede v St. Catharines. Povabil je vso St. Catharinsko Slovenijo, ki šteje okrog 130 družin v mestu in na farmah v okolici, na duisovne vaje. Prvi odziv je bil bolj skromen, ker vreme ni bilo preveč ugodno, in ker so mnogi, ki že obvladajo angleški jezik, bili pri spovedi že za Božič. Za sklep duhovnih vaj v nedeiljo pred Novem letom se pa že skoro napolnili kapelo pri maši ob 8h. pod stolno cerkvijo. Pazljivo so poslušali božjo besedo v maternem jeziku in počastili Boga z lepim ljudskim petjem in skupno molitvijo. Razdelilo se je okrog 70 sv. obhajil. Stolni župnik msgr. McQuillen pravi da so tamošnji Slovenci dobri in verni ljudje s komaj kakšno izjemo. To je res lepo, da se naši rojaki tako dobro držijo. Pri nas v Hamiltonu smo tudi dobri in verni. Ne moremo pa še reči da so maloverni pri nas samo redke izjeme. žali Bog, da jih je še kar precej. ' Sv. Katarina Aleksandrijska je palrona stolne cerkve in je tudi dala mestu ime. Ona je bila lepo, brihtno in šolano dekle. Tako je modro branila krščansko vero pred sodniki, da jih je vse ugnala v kozji rog. A so jo vseeno mučili in strli na kolesu. Ona velja med slovenskim vodstvom kot priprošnjica Newtorontske novice Na banketu, kii sta ga prire- ker nam je čut olike, pa tudi dila cerkveni odibor inn KŽL čut ljubezni to narekoval, župnije Marije Pomagaj v obnovljeni dvorani, smo se prav dobro počutili. Prijetno dene dah svetovno znanega drama-človeku, ko se spet snide s stari- tika Shakespeare,] a naloga drami znanci, s katerimi smo eku- matske umetnosti, da življenju paj garali pri gradnji prve zrcalo drži, da kaže pravo po-___ w_ _____ ____ slovenske cerlkve v Kanadi. Pa dobo čednosti in grehu njegov slovenskih hranilnic pravno ne tudi mnogo svojih župljanov iz resnični obraz, je veseloigra New Toronta sem videl na ban ketu. Večerjo so kuharice ze- lo skrbno pripravile na sloven- slkem slovenskem odru, dosegla ski način. Da se ne bi preveč vdali poželenju po uživanju izbrane ve- svoj namen. Kazala je grehom njihov resnični obraz in tudi zle posledice greha. Starim čerje, je proti koncu večerjo samcem, ki so v mladih letih SLOVENSKI SPORI Scarboro, Qn|t. — Jugoslovansko telovadno prvenstvo je 2cpet dobil Miro Cerar, ki je tu-zadnji evropski prvak in je bil proglašen aa najboljšega iu'g. športnika v letu 1961. * V Oberstldoriju je Slovenec Jernc ob priliki velikega med-ftaracinega smučarskega tekmo-vanja v skakanju odrinil (73.5 & 74m) najdaljši Skok tekmo-Varija in se v celoti plasiral kot j in in močnejši, kakor je to pri memo za fanta. St. Catharines pa je manjša in ljubkejša, kot se spodobi za dekleta. Z eno besedo — prav čeden par!’ Loči Ju le kratka razdalja, kakšnih 30 milj, kar je za dober voz ma-lyenkost; v pol ure jo lahko pre. brzi po ceisti krapice Elizabete. Zadnje čase sita se Hamilton in .... —-— St. Catharines začela spogledo- za zclravo pamet. Priporočimo vati in sestajati, za enkrat še ....... bolj oprezno in na skrivaj. A kaj, ko se zaljubljenost 'in revščina ne da Skriti, zato se že širijo razne govorice. Tiste gospe, ki so izvedenke v takih za- prekinil župnik Andrej Prebil, C. M. in se v svojem govoru spomnil bivšega g. župnika dr. Jakoba Kolariča, C. M. in vseh bivših predsednikov cerkvenega odbora, ki so polagali temelje tej, sedaj tako lepo obnovljeni dvorani. Dalj se je pomudil pri vseh tistih, ki so dvorano Marije Pomagaj obnovili. Glavno priznanje je ddl g. Ivanu Kavčiču, predsedniku cerkvenega odbora, ki je vsa dela pri Obnovitvi dvorane vodil. Ko smo čutu okusa zadostili, sta nastopili na odru priznani pevki ga. Milena Čekutova in ga. Marija Muhičeva, ki sta s svojim lepim petjem nudili ugodje tudi našim ušesom in srcu. Ples je odprla slovenska folklorna skupina. Potem se je pa začela prosta zabava, ki je trajala do polnoči in še čez. * Ker sta bila banketa obeh župnij eden za drugim, je razumljivo, da so ju nekateri začeli primerjati. Nekateri so bili na obeh banketih zadovoljni tako z večerjo kot z zabavo; drugi so pa hvalili enega in skritizirali drugega. Večarja v New Torontu je bila zaradi kanadskih gostov pripravljena bolj na kanadski način, zato takim, ki se kanadski kuhinji ne morejo prilagoditi, manj všeč. S petjem je bilo na obeh banketih poštreiženo. Na našem je pel priznani solist g. Blaž Potočnik. Na obeh banketih so se ji vse tiste, ki Boga taje, ali pa prireditelji trudili, da bi goste živijo tako, kakor da Boga ni j zadovoljili. In so jih tudi za- in k nič rie zmenijo zanj. Zdi dovoijiln razen takih, id so na- dujeta in k 1[0 rast„t •e da n«, vec pr, zdravi pa- gnjem k zabavljanju m najdejo ,tevilli ^ storita veliko meti. Sja stoji v Sv. pismu: “Ne-|iPri vsaki prireditvi predvsem devah, pravijo, da se bosta najbrž vzela, če še ne ta pred-pust, pa tam enkrat na jesen. Bog jih usl si! To bi bilo res za oba prav. Kadar imamo v Hamiltonu družabni večer, tedaj pride že precejšnje število St. Catharin-skih Slovencev k nam v vas. Ko pa imajo oni tam svoje prireditve, se pa Hamiltonci po- 12 STAREGA KRAJA SMO PREJELI VELIKO POŠILJKO GRAMOFONSKIH PLOŠČ Pozor: Če kupite pri nas RADIO - GRAMOFON - TELEVIZOR dobite brezplačno darilo 5 - 15 SY gramofonskih plošč ADMIRAL PHILIPS a Ce kupite pri nas MAGNETOFON, dobite popolnoma kataloga”0 Z d° 5° 1)esmimi’ P°snetimi iz našega Comet 555 St. Clair Ave. Tel. LE 5-72G9 W. Toronto, Ont., Canada apametnik pravi v svojem srcu: “Ni Boga!!” Ona naj izprosi zdravo pamet Hudi Hmi’iqevu, Kennedyu in Mao-tze-Tungu in njihovim generalom in admiralom, da kateri .'zmed njih rje: ponori in ne začne vojne. Lep spomenik so postavili po prvi svetovni vojni padlim faranom v Komendi na Gorenjskem. Napisali so naj: “Molimo za zdravo pamet!” Pa je Hitler znorel in začel drugo strašno vojno. Sedaj spet lahko opazite znake vojne blaznosti na vseh krajih. Bog nas varuj! Vojna je največja norost. Molimo, za zdravo pamet! - Fr. L. Tomc. Če. pomislimo, da je po beise- gledu za Slovence v Torontu, žne svoj družabni večer v mas-Navajata jih k varčevanju in h kah. Po toliko veselih priredi-koristnemu vlaganju denarja, tvah nam bo laže stopiti v res-Kajti obresti na hranilne vnoge ni poistni čas, ki nam s križanim so po 4%, torej boljše kot v ban- ’ Kristusom na čelu govori o res-kah; pa tudi posojila, ki jih do-: ndbi življenja in o grozoti gre?-'bij o v teh dveh hranilnicah, so j ha., jim v veliko pomoč. Ker sta dve hranilnici in posojilnici za Slovence v Torontu, se tudi obe trudita, da vestno poslujeta in živahno delujeta za vsestranski napredek, že samo zaradi tega razlaga je dobro, da sta dve. Pa je tudi pravni razlog. Nekateri so Slovenci, pa se''niso priključili sloiveniškima župnijama; tem je na razpolago Krekova hranilnica in posojilnica; nekateri Slovenci so se pa poročili s pripadniki kake druge narodnosti, a še ostali v slovenski župniji. Zato se članstvo obeh ‘Stari grehi,” ki smo jo gledali zadn„o nedeljo na newtoront- iiskali le spolni užitek in se niso trudili, da bi ustanovili družino, je ostala zagrenjena in o-samljena starost. Resen opomin tudi slovenskim samcem in vsem tistim, ki življenja ne jemljejo resno in zapravljajo v prazno in celo za greh svoje življenske sile in denar. Seveda smo se na račun teh “starih grehov” pošteno nasmejali. Slovensko gledališče, ki ga z veliko požrtvovalnostjo vodi g. Vilko čekuta, je storila s to igro našim župljanom dvojno uslugo: pripravilo jim prijetno zabavo m poklonilo za našo cerkev $64. Da nam ni moglo pokloniti več, je kriv obisk, ki je bil bolj skromen. Zapovrstni banketi, razne prireditve in še ta ali oni razlog je vplival, da obisk ni "bil zadovoljiv. Posebno priznanje obema Ponikvarjema, ki sta prišla kljub zaposlenosti v New Toronto na igro, dasi sta bile prej ■ celo-popoldne na občnem zboru župnijske Hranilnice in Posojilnice. Slovenskemu gledališču in igralcem v imenu ceijkvenega odbora iza njihovo gostovanje in dar najlepša hvala. krije. Res je redek procent takih Slovencev, a se bo iz leta v leto večal. Kajti slovenski župniji bosti postajali vedno bolj kanadski; dotok Slovencev iz domovine pa verjetno vedno manjši. Zato je imela ustanovitev župnijske hranilnice in posojilnice svoj važen pomen, a njegova važnost sei bo pokazala še bolj čez kakih 20 let. Obema upravnima odborama je treba čestitati k lepemu uspeh. Naj tudi v bodoče obe slovenski hranilnici in posojilnici dobro napredujeta in nudita Slovencem potrebno gospodarsko pomoč. Naši župljani so v obeh hranilnicah in posojilnicah. Prostore za uradovanje smo pa mogli v dvorani nuditi le župnijski, ki uraduje vsak petek zvečer ob 8 in ob nedeljah po zadnjih sveti maši ob 11. Pa še ta nima za svoje uradovanje primernih prostorov, ker nismo s tem računali, ko smo dvorano zidali. • Da,si je bil letos dolg pred-pust, je bilo tolilko veselih zabav, da se nam je zdel kar kratek. Kot krona vseh predpustnih zabav bo v naši dvorani na 225 Brown’s Lile-Highway 27 South v soboto, 3. marca, zvečer pustna veselica cerkvenega odbora. Posebnost veselice bo v tem, da bodo Slovenci nastopili tudi v maskah in bodo najbolj ši nagrajeni: en poidenec in en par. Nagrado bodo dobili tisti, ki bodo dobili pri tajnih volitvah Mesec februar ni bil le mesec največ člasov. Nastop v mas- veselil prireditev, ampak tudi mesec resnih finančnih obračunov. Obe slovenski hranilnici in posojilnici v Torontu: Krekova, ki je na slovenski pravni podlagič in župnijska, ki ima za člane žuipljane Obeh slovenskih župnij, sta imeli v februarju občni zbor. Občni zbor obeh je pokazal, da obe lepo napredujeta in krepko rasteta po pomanjkljivosti. Olika zahteva da pomanjklivosti oprostimo in o njih ne govorimo. Zahteva pa tudi olika, da se oprosti tisti, ki je komu kaj neprijetnega storil. Na našem banketu se je voditelj banketa ob koncu oprostil vsem tistim, ki jih je kot zastopnike organizacij pozabili občinstvu predstaviti. Imel jih je sicer na listi, a spričo toliko predstavnikov raznih organ zacij je sledeče prezrl: g. Bež ta Koširja koit tajnika katoliškega prosvetnega društva “Baraga”; dalje našega organista g. Naceta Križmana in g. Toneta Ferkula, našega župlja-na, ki nam je zemljišče, na katerem smo sezidali cerkev in dvo- v, rano, po mlzlki ceni prodal in nas »Veliko število kosti že takoj ob začetku rešil raz-BALTIMORE) Ma. — Člove- nih težav. Saj sem prepričan, ško okostje je sestavljeno iz oko- da n.hče od teh ni bil užaljen li 200 kosti. Od tega jih je 74 v in da bi rajši videl, da ga tu-glavi, vratu in trupu, ostale paldi sedaj v javnosti ne omeni-sc v štirih udih. mo. Pa smo vendar to storili, dobrega v gospodarskem pol- kah ni v tem, da se kdo grdo našemari, ampak v tem, da na čim popolnejši način predstavlja tistega, ki ga je hotel predstaviti. To je pa že umetnost in vprašanje okusa ter poznanja ljudi raznih narodnosti in poklicev. • Zaključek pustnih zabav bo na pustni torek, 6. marca, ko bo Prekmurska folklorna skupina priredila v dvorani Brezmade- CLEVELAND, O. MALI OGLASI Soba se odda Opremljena soba se odda. Kličite EN 1-0399. (41) V najem Eno opremljeno stanovanje z 2 sobami, eno neopremljeno s 4 sobami in eno z 2 sobami. Kličite VI 2-5132. (43) Sobe se oddajo Tri opremljene sobe s kopalnico se oddajo moškemu, ženski, ali dvema osebama na 1051 E. 68 St. —(43) Sobe v najem Štirisobno stanovanje, na novo dekorirano, s kopalnico, zgoraj, in garaža se odda na 6705 Schaefer Ave. Prednost ima par srednje starosti. —(43) Hiša naprodaj Brooklyn — 6-sobna enodružinska, 3 velike spalnice, polna klet, IM: garaža. Zdaj prazno, se lahko takoj vselite. Vpraša za $12,900. GALA REALTY — TU 6-3510 (42) Posestvo naprodaj Dovolj veliko ža deset glav živine, gozd, steljnik in vinograd, gospodarske stavbe v zelo dobrem stanju. V Beli Krajini, ob glavni cesti in reki Kolpi, v vasi Pučkovci št. 3, pošta Adlešiči, okraj Črnomelj. Kogar zanima, naj piše na: Steve Prince, 62 Garden Ave., West Toronto 3, Ont., Canada. —(23,20,27) Kirtland-Willoughby Hills okolica 1 spalnice, Colonial hiša, 6 let stara, klet, priključen breezeway in garaža, lot 100x200, na lepem kraju. $22,900. CLifford 6-1136. —(43) Addison Rd. Šest lepih čistih sob se odda, tri spalnice, spodaj, veranda, parna gorkota, na novo dekorirano. EN 1-4136. (42) Stanovanje se odda 4 neopremljene sobe, za $35 mesečno na Addison Rd. Kličite FL 1-4837. —(44) ZDRAVNIK DR. NiCOLAj KGWALSKY ORDINIRA 2199 Bloor St. W. Tel. RO 9-3500 od 10 zj. — I pop. 394 Bloor Street W. Suite 7 Tel. WA 1-7120 Toronto od 3 — 7 pop. Soba se odda Soba se odda moškemu ali dvojici, hrana na razpolago, v Euclidski okolici. Kličite RE 1-5592. (43) .. KADAR STE PREHLAJENI! ~ pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite tako), ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE l-003< Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti I I ZULICH t INSURANCE AGENCY f 18115 Neff Rd. IV 1-4221.' Cleveland 19, Ohio BLOOD ALWAYS HEEDED IZ PRADAV A e DOBL — A. G. Hayward} strokovnjak za idebeloko~.ee v prirodoslovnem muzeju (v Londonu končuje mali model debelokozca iz družine slonov, tki Je živel na zemlji pred kakimi 10 milijoni let. Be A DONOR Ca// Reti Cross i|llllll!lllllllll!llll!lllllllllillllllllllllllllllllllllllllllli!lllllil!!llllll!l!lllll!llllllllll^ = Karel Mauser: | Puntar Matjaž =š Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. šnilllllllllNIIMIimiilimilllllllllilllllllllll “Kruh spravi. Jutri ne bom mogel priti, da ne boš lačen. Tudi z vodo hrani.” Matjaž ga ni poslušal. Ko so se zaprla vrata, je omahnil nazaj v temo in med vekom mislil na Agato in "na najmlajšega Sedmenika, ki ga še ne^ rojenega že tepe valptov bič. Smrečnikov Florijan je v nedeljo po maši počakal na Vida. šla sta z Barbaro. “Vid!” ga je tiho poklical. “Bog daj srečo”, mu je Samčev segel v roko. “Kaj je?” Smrečnikov je nezaupno strmel v Barbaro. “Te se ne boj”, se je nasmehnil Samčev. “Kar povej, kar imaš na srcu.” “Mislil sem”, trga Smrečnikov besede iz sebe “ko bi . . . no, ko bi rešili Matjaža.” Vesel je bil, da je spravil misel iz sebe. Barbara ga je začudno pogledala. “Kako?” zija Vid. “Zberimo se in udarimo na grad. Dosti nas je.” “Tudi če bi se zbrali, bi nič opravili. Ali se boš s koso zaganjal ob zid? In če bi se nam posrečilo priti na dvorišče in v ječo ter rešiti Matjaža kaj bi mu pomogli? Vsi bi morali bežati. Veš, kaj se to pravi, iti za vselej od doma? Matjaža bodo tako spustili.” Florijan je videl, da ima Vid prav. Že je imel na jeziku oesedo o turškem loku, pa se ;e ugriznil in spod čela pogledoval Barbaro. “Samo, da se Matjaž res vrne?” je ostro opazoval Vida. “če ti rečem”, zatrjuje Samčev. Smrečnikov se obrne nazaj v dolino. Dolgo je Vid molčal, šele pred Vaznikom je tiho dejal: “Ali verjameš Barbara, da bi sto Smrečnikovih Florijanov razvalilo leonsteinski grad? S pestmi.” Barbara je prikimala. To noč je Samčev Vid bolj mislil na Sedmenikovega Matjaža kakor na Barbaro. Matjaž se je v ječi unesel. Čutil je sicer, da je shujšal prav do kosti, toda dnevi so se stekali. Če bo valpet držal besedo, ni več daleč do svobode. Zadnji dan je prišel spet birič znanec. Matjaž se ga je zveselil. “Spustil te bo ponoči, toliko da veš. Nalašč. Sicer on ne ve, da ti že vse veš, toda prišel sem, da ne boš v strahu in da ne boš mislil, da sem prav tak kakor Gebhard. Nemara se še kdaj srečava. Zaprl je vrata in utonil na hodnik. Matjaž je čakal in pridrževal sapo. Pozno je že moralo biti, ko je zaslišal korake. Z vso silo je stiskal roke na prsi. Samo, da se ne bi izdal. Ključ v ključavnici je zaječal. Valpet v lučjo je stopil v ječp. Dolgo sta se molče gledala. CHICAGO, ILL. ROOMS TO RENT Sobe — dnevno ali tedensko — za moške ali ženske — čiste, udobne, domače, izvrstna kafeterija, dobra transportacija. DUNCAN Y.M.C.A., 1515 W. Monroe St. (42) Luč, ki je padala na presušeni Matjažev obraz, je Sedmenikovega ščemela. F blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME IN PRASTARE MAMICE Mary Pirnat roj. LAURIČ ki so v Gospodu zaspali dne 27. feb. I960 Srčno ljubljena naša mama, pred dvemi leti dni smo bili hiša žalosti. Srce je onemelo, ki nas je srčno ljubilo. Zdaj le spomin ostal nam je. zdaj le ljubezen veže. Molitve kliče in solze hvaležnosti in vere. Zdaj naša mama v Bogu spijo, za našo srečo prosijo. V neskončni božji milosti naj večna luč jim sveti! Žalujoči ostali: sin JOHN, sop. ANN PIRNAT, hčere FANNIE, MARY, JOSE-PHINA, zetje ANDREJ ZAKRAJŠEK, EDVARD FATUR, FRANK FATUR, deset vnukov in vnukinj, deset pravnukov in pravnukinj. Brat Henry Laurič in Francka, svakinja, in ostalo sorodstvo tukaj in v starem kraju. Cleveland, O., 27. februarja 1962. F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE Karoline Golovršič ki je preminula 27. feb. 1961. Oko na.y Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije — a zaman, Tebe krije grob hladan. Zakaj si, predraga, šla od nas, samevamo brez tebe, dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman, Te kličemo nazaj. Žalujoči ostali: JOSEPH, soprog HČERE in SINOVI Detroit, Mich., 27. feb. 1962. v ' . J ^ ' V k• ».•(. ..V, “Si se napostil, a?” Matjaževe oči udrte v lobanjo so gorele kot dva žareča ogla. “Hodi!” je bevsknil valpet. Matjaž je šel v pramenu luči, ki je dežila iz valptove svetilke. Stopila sta na dvorišče. Bila je oblačna noč in kazalo je na dež. Zrak je Matjaža upijanjal, da so mu klecale noge. “Sedaj si poskusil kakor tvoj stari nekoč. Poznaš zdaj grajske roke? Trdo držijo, kadar zgrabijo. Tvoj oče se po tistem ni več puntal.” Gebhardovo zavaljeno telo tišči v Matjaža. “Poberi se!” Brez besede se obrne Matjaž proti vratom. “Udarite!” krikne valpet. Biriške palice mlatijo, dokler Sedmenikov ne zgine skoz vrata. Tistega biriča ni bilo med njimi. šele, ko je pričel lezti navkreber, se je Matjaž ustavil. Moral je počiti. Obrnil se je nazaj. “Te zadnje palice mi boš plačal, Gebhard. Ne bom jih pozabil in tudi odpustil ne.” Ko so se noge umirile, je počasi rinil v breg. Vroče je bilo, zagatno. Ko se je poganjal naprej od Sekolč, so že padle prve kaplje. Pred hišo je obstal. Nihče ga ne pričakuje. Toda ve, da vsi še v spanju mislijo nanj. Morda Agata niti ne spi, bedi in misli nanj in na otroka. Tiho stopi do okna. Tiho je znotraj. Potrka. “Kdo je?” rine plašen glas ob okno. “Agata!” “Tako sladko Matjaž še ni poklical tega imena. Raztopilo se mu je v ustih kakor med. Krik, topotanje nog in Agata je v sami sppdnjici planila skoz vrata. Vsa Sedmenikova hiša je bila pokoncu. Sedmeniku sta stali dve debeli solzi na licih. Ko se je Matjaž izvil iz Agatinega objema, je Sedme-nik obe roki položil sinu na rame. “Matjaž, pravi Sedmenik si in . . ” Hotel je še nekaj povedati, pa se mu je zlomil glas in za-vekal je kakor drobceno dete. Matjažu so se tresla ramena, (Dalje prihodnjič) Making ysur city s batter place to live, work and raita a faroily- the result of a GROWING Savings and Loan business 813 Eoit 185th St. 25000 Euclid Ava. 6235 St. Clair Ava. Cleveland, Ohio Sedeminšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kier se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do &). leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $.500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organiz’aciie, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot uitrl! STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. / v*''' h. 1902 CLEVELAND I! , ■ ■ v. --^ “YGUB KEY TO GOOD LIVING” ' HOME & FLOWER SHOW MARCH 3 9 DAYS-INCLUDING TWO WEEK ENDS! š-Ktmi o- Show March .3-. 1p.m. to 10:30p.m. L " • Ss- Daily.,;.... •41:a.rr,:.to«LO:30i|>,m. *|..- MARCH 11 SL -March 11.. ' ll a.m. tc^ 8:30 p.m. - CTS Loop Bus Service to Show between Termi-: nal and Municipal Parking Lots until 11 p.m. CLEVELAND PUBLIC AUDITORIUM OBE IZ {MAČJEGA RODU r— Mačke in levi spadajo ! v isti živalski rod, čeprav je med njimi velika razlika. iNa sliki vidimo srečanje tri mesece \stare 'Siamske muce in levjega mladiča iv 'domu Mr. in Mrs. fioy Branch v Dallasu y Texasu. Pred sodiščem Sodnik: “Kdo je oče vašega otroka?” Urška: “Neki šofer, gospod sodnik, toda številko avtomobila sem pozabila.” Mullally Funeral Home zracevalni sistem AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeahora Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči BEnderson 1-208« KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ..... ................ Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj en teden pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje ! Uprava V ........................... ..............-------^ £5 Ig 1 1 ki & •2 is (<• is i 25 m ss is m i 1 0 Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. i % p 8 i š M | p I 8 1 1 It Poročne predpriprave zahtevajo p ogromno časa in skrbi, ji Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših 2« katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik. I 1 papirja in črk. Naše cene so zmerne postrežba uslužna. | 1 1 i I l •s Is h S Is i ;i> 2^ Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA g 6117St. Clair Ave. S Cleveland 3, Ohio s| ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO