224. številka. Ljubljana, nedeljo 29. septembra. XI. lelo, 1878.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan MvanoiA ^ . ..v ;.^fjR..; -T ilMrve po ja-mu-j; <»,   -   rti}« sj j poti. prejeman     lvnro-0|lttiiK« uutelc m obio uho li <iu., i« poi i.-.a b gl., f i četrt leta 4 gla. — Za LJabljaao bfe» potftjacrit n:* o n     t >Io leto 18 «ld., ta 6oi*i Jota 3 jfld. 30 ki\, za on umijec 1 gld. 10 kr    Za poAiljanjr i » dom bo računa 10 kr. ss oei^, 80 kr, a?, fietrt tot* — 2". a knj« dtftal« toliko voe, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na lpidiikih Šolah in -a dijake velja znilana cena in sicer   Za LlobljftnO KI Betrt !a..a 'i gld. 50 kr., po p0r     ;>-ejeuiau za eotrt leta 3 «?ld. — Za oznanila so plaćn'e od ««sr.iri8i>p:iP petit-vrate 6 kr., če se OKCiADtlo Sokrat r.istk«., f> kr.. to »o ;t vab rat in 4 kr. če io tri- ali većkrnt tiska. Dopisi naj s<> izvole frankirati.     Rokopisi se ne vračajo. — <;  a d Bi d i v o }« v Ljnbl ani v Franc Kol mano vej hiši *\ 3 „gledališta ntolba". Opra vn i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad ninistrativil«   »<s: ie v „N^rodn* 'inkami" • Koimanovoj hiši.
liko jezo nemških centralistov zdaj še avstrij ako občinstvo bolj zanimajo, nego razprave državnega zbora — glasi se terjatev po izpremembi miuisterstva. Kazen uže tu od kraja rzrecene želje Čehov, nasvetovali so tudi Štajerski DOmški konservativci in SloveDci adreso na cesarja zarad nevarnega položja države v cerkvenem, s<ci jalneiu in narodne ni obziru. In Mora vani so nasvetovali adreso na cesarja, v katerej terjajo i/premembe vlade, in dvombe nij, da za njimi pridejo še drugi deželni zbori.
Če pa 8e ta občni klic po izpremembi sisteme in vlade tudi še ne slši, in ne izpolni zdaj precej, gotovo Be bode kmalu. Drugo leto u ž v bo nove volitve v državni zbor. Ustavoverua stranka, ki je uže zdaj pri volitvah tako slaba izkazala se po raznih krajih, bodo drugo leto zlasti po kmetih povsod poražena. TačaH bode gotov čas za nam povoljneje izprtmeuibe. V?top Čehov v deželui zbor nam navešča, da tačas bomo tudi ujib imeli v sredi mej aktivnimi boritelji /a jednako-pravuost Slovanov avstrijskih.
Iz Bosne in Hercegovino.
Da si ravno denes k nam nij še prišlo potrjilo, da so naši uže tudi Zvornik, zadnje večje mesto v v/hodnjej Bosni vzeli, vendar mora prid vsak čas in vse upanje je, da bode zasedenje Bosue in ukrote nje upora koncu no še to jesen, in pride večina naše vojske domov.
1/. Belgrada telegrafirajo: Kakor naša (.srbska) obmejna vojska por« ča, bežo turski uporniki v popolnem neredu proti jugo vzhodu Bosne. Tukaj se misli, da se Zvorn k še bra niti ne bode skušal, ker bi v zvorniškem kotlu Avstrijci vse vstaše lehko ujeli, ako jih zmagajo.  —   Mnogo turških  beguncev prestopa
srbsko mejo, kjer jim Srbi orožje pobero, in jih zhpro, da jih bodo potlej v Macedonijo izpustili
Žandarmerija se bode v Bosni naredila ravno taka, kakor je pri nas. Te dni je šlo uže 52 čeških žundarmov doli. Žandarmi v Bosni dobodo 15 gold. več na mesec, in name?« to 15 dobodo GO patron. Tudi iz Dalma-cje in od nas poj do menda kaj žandarmov doli. Prav prijetnega posla bogme da ne bodo imeli!
Iz Travnika v Bosni, kji r je naš kranjski polk, se piše .El." 10. septembra: Pisal sem vam zadnjič, da je tukaj vse ubogo, kamor koli človek pogleda; take so tudi turške pro-dajalnice in židovsko, da se Bogu usmili. Pri teh skopuhih se ne dobiva druzega, razen pokvarjenega ruma in žganja po čudno visokoj ceni. Liter hrvatskega vina, katerega so včeraj prvič prodajali velja 1 gold. 20 kr., ali ne mislile, da je kakov prosekar ali teran, navad nemil lehkemu vincu so postavili to ceno. — Ki uha belega tukaj nij, nahajajo se le turške pogače (kruh brez kvasa), za katerega pa naš želodec nic ne mara. Najboljši kruh je v Travniku še vedno komis, katerega naši častniki kakor masleno rožičke uživajo. — Od teških maršev v vedoej mokroti so nastale tukaj bolezni: mrzlica in tudi griža pa leg ar (tifus). Doslej jih je zbolelo osem; upamo pa, da ne bt.de tako hudo, ker so n: s zdaj spravili pod streho; to je kaj ugodno, kajti po dnevi je huda vročina, po noči velika rosa in precej mrzlo.
Upamo, da se vrnemo domov, ko Livno v/aiiiemo, ter se izkrcamo na ključu S Carlo.
B)ji na balkanskem poluotoku.
Uže odkar se bi jejo boji na bolkanskem poluotoku  za sveto  pravio,   svobodo in za
Izprememba ministerstva.
„Mi upamo, da bode Nj. veličanstvo poklicalo konci v svoje svetovalstvo može, ki bodo s svojim nepristranskim posredovanjem naredili oni mir mej narodi, katerega si naš vladar želi, in katerega država v tem resnem Času tako silno potrebu.e." S temi besedami 80 Češki narodni poslanci popustili pasivno politiko glede deželnega zbora, in zopet vstopili vanj. Ta klic prihaja iz Prago ob času, ko se sploh prizna, da je naša vnanja pol.tika (če prav proti volji sodelujočih državnikov) bolj slovanska postala; ob času, ko se ravno govori o dopolnitvi ali izpremembi minister fitva vsled Lasserjevega odstopa; ob čatu, ko vse, kar ne spada pod ustavoverno interesiram) kliko, izpoznava, da tako ne poj de dalje z našo državo, ako hoče mogočna biti, da so nemški psevdohberalci naš državni voz tako V blato zapeljali, da ga bode teško na boljši tir spraviti. V tacem času je klic češkega naroda po izpremembi vladanja, po odpravi ouili elementov, ki so z zatiranjem slovanskih narodov le razdor in prepir mej narodi sejali, opravičen, in tudi mi upamo, da se Čehi v svojej nadi na cisarja ne bodo premotili.
Kakor se namreč Pester Llovdu" iz Dunaja piše, je delo ob obnovljenji miuisterstva na nagloma ustavilo se, in se rečenemu listu trdi, da jo to več kakor vuanje strinja nje s potovanjem cesarjevim na Tirolsko. Ta najnovejši zaobračaj, pravi „P. L.*, nij baje Starejši, nego tri dni. — Tudi (ficijozui glas v „A. A. Ztg.H je morda v tej dotiki, da na Dunaji resno na to mislijo, kako bi Andras-*yja, očeta Auersperg Lasserjevega minister Stva odpravili, iu ga nadomestili z osobo, Ru siji, t. j. Slovanstvu bulj prijazno.
Tudi v dtželuih zborih — kateri na ve
Črte in črtice!
n.
Zmotil sem se, gospa, grdo zmotil, ko sem vam denea teden pripovedoval, da ima več na glavi, nego B smark, — kajti tudi tam ima nienj, in je le tako previden, da skriva na umeten način to goliuo. Kaj. bi ne, — kajti tudi notranjo golino ve mož na jako umeten način skrivati. Kdo bi mislil? Pa le cujte, zgodilo se je nekaj nenavadnega. Koncem seje oglasil se je k besedi, Ilazume se, da je to vzbudilo občno strmenje, občno pozornost. In vstal je v istini, — vstal. Pa ne tako, kakor dr. Zamik, stol odriuši, ne tako, kakor dr. Vošnjak, z desno roko pomignivši, ali kakor Dežman, pas pri hlačah — pardou, jpa je istina — hlačni pas pritegnivsi, nego
vstal |e počasi, umetno, kakor bi se bil pred zrcalom pri Malici vadil s pomočjo našega gledalisčnega vodje — tri cele ure — vstajati k govoru. In to, gospa, osupnilo, presunilo nas je, — pa to je bilo tudi — vs< ; kajti kar je potem bilo, — vse nij bilo nič. Mož je bial neko kratko „stiiUbuugo" g. Vestene-kovo, — kateri včasi čuti potrebo, vaditi se v tacih rečeh; iu nekov mladi fant, očividno učenec normalke, iu morda prihodnji senator, ki se je bil na skrivnem splazil na galerijo, dejal je svojemu sosedu sovrstniku: „Veš kaj, tale bi pri nas dobil v „branjia gotovo „cvajte" 1 Kaj ne, gospa, da nij prav, da se spuščajo tako mladi fantiči na galerijo?
In ko sem ju v zadnjič bolj natanko ogledoval,  tega  našega junaka in kolega njego vega, ki ee je mej  grofe in barone vsedel, namreč kamniškega župana Keclja, izprevidel sem, da sta Bi ta dva moža mnogo bolj po
dobna, nego bi človek na prvi pogled mislil. Ol»a sta prej po slovenski kleti znala, nego po iit mški; in o gospodu Keclju še zdaj trdijo, da tamkaj mei grofi in baroni, kadar se a predolgo traje, na tihem prav robato, pa le slovensko hudiča ali zlodja pokliče. Pa Bog je milostljiv, in kamniški frančiškani tudi nijso hudi! Pravijo, da gre g. Kecelj večkrat tja na kosi o.
Pa idimo dni e. O obeh senatorjih gre govorica, da nobeden nju nij veliko študiral. Jeden baje tri normalne razrede, drugi pak še tretjega nij mogel zmagovati. Zato je pa tudi ii m 11 ivo, da ]e gospod Martin iz Krškega zaunjič, ko je šel t«kozi Šelenburgove ulice, bral tam firmo necega črevljarja „J. Šiller", nehote postal, del prst na čelo, in se obrnil proti višnjegorskeinu baronu, ki ga je sprem* Ijevtil, z vprašanjem: „\Yo babe ich diesen namen gehbrt* ? In višnjanski baron „Tafler",
zboljšanje »tanja Hlovannkih kristijanov ter za | vili njih orožje, povzdigovali njil omiko in napredek sploh, se vso Slova nstvo zakaj V Iz samega sovraštva do S
jnko zanima za stvari, ki -«• na jugu gode od Adtije do črnega morja. Iti kaj bi se ne V imajo jugoslovanski boji le blug namen : uničiti sovražnika kulture, onega, prod katerim ee jo nekdaj cela Kvropa tresla, pod legal vlado je veliko Slovanstva trpelo stoletja nap hujše muke ; kuj ti bilo je v nužnosti, nij moglo se ginuti, nič. storiti za napredek, po katerem je vselej hrepenelo, za katerega je zmožno iu ga boče doseči.
Rekli smo: vse Slovanstvo se zanima za ]>rekmi|e na jugu Dunava. Vse se udeležuje bojev, če n" ravno vse z orožjem, pa z duhom ; ono je spremljalo od začetka vse vojne čdno, vse dogodjajo, veselilo se zmag in pla-kalo, kadar je osoda nesrečne brate stiskala.
Odkar pa je osodu določda, boljo rečeno berlinski kongres sklenil, da bi i Avstrija pripomogla h kultiviranju turških dežela, da bi i ona pomagala, tla bi se naredil po dolgom bojevanji zopet mir, in se jela razširjati omika tam, kder je tavala doslej veČina prebivalstva v t omot i, kder so fanatični privrženci muha uiedove vere divjali, kristijnnu morili, ropali in ubijali; začelo se je posebno oziiati na ono kraje avstrijsko j u go s 1 0 v a n s t,v 0, kajti ono je uže davno najbliže turškej drŽavi, čutilo bolečine in slišalo prošnje na pomoč bratom, ki ho bili vedno le kužim osmanske vlado.
Nasprotno so pa pri nas sovražniki Slovanstva bili vedno zoper ono pomoč, ker se bojo slovanskega elementa, ker ne privoščijo Slovanu nič. kar bi ga povzdignilo. In če tudi je bilo opiranje veliko, se je vendar izpolnila naša želja, in naša vojska je šla črez. mejo.
Žalibože, da so nij naših vojakov v Dušni in Hercegovini tako sprejelo, kakor bi bili za ■lulill, pa tudi nas večina, namreč, da nam bi bili prišli Dosnjaki in Hercegovci s živio klici
uklanjali in pozdravljal Marveč jo divja moha-ueče vedeti nič za pra-plauila na našo vojsko in še vedno tako dela
jih  zmage in Slovanov !
Sedaj pa užo pogasi, ko ves svet zaničuje Turka, priznavajo, da nijso Otmani za evrop sko  omiko,   da  nijso  za   pravi'-no vladanje ter da jim gre nazaj v Adjo,  od   koder ho prišli v Kvropo ropati.
Ali pa se bodo to kmalu zgodilo, da se bode pomelo O imuno črez Dosporus? — To so da teško povedati, boji Ae nijso končani, nij se še dovelj krvi prelilo; treba ji 'o dosta storiti, tla se izpolni niša želja.
Sedaj vidimo še velike zmešnjave na Dal Kanu, kder boče vso prijeti -za orožje za oksi-Hteuco.   Zelo teško je povedati, kaj nam prinese najbližja bodočnost pri takih razmerah.
Veliko jih nij mislilo, tla bode iz malega opora v Hercegovini nastal tako velik ogenj po vsem balkanskem poluotoku, tla bodo imeli diplomatjo toliko opraviti, tla bi se naredil zopet mir. Sedaj jo razinerio še resnejše in nevarnejše, RatO nečemo ule naprej izreči in sklepati, kar nas pričakuje v prihndnjosti-Upajmo rajo le, da bode našo orožje vselej zmagovalno, in se nam bulo pridružili še sosedje na llulkanu, pa se bode kmalu barba ričnemu počenjunju Turčinov konec naredilo —   Slov a n s t v u   in  narodnoj   svobodi na
korist)
/namenite so be-tede ruskega „(Jolosu", ki pravi: „Co bode mir odvisen od Rusijo, sme svet zagotovljen biti, tla ga bode imel; ali žuhbog se jo na b a 1 k a n s k e m p o I u o t o k u neizmerno veliko goriv a u a kopi č i I o, v k a t o r o j o pala iskra iz berlinske k t) n g r o s n o kova č, u i 0 e. Ta iskra more ravno tako ugasniti, kakor moro tudi vroč preliv lave postati, kateri bode morda objel vse slovanske rodove, ki h o t o imeti r a v n o p r a v n os t i." O.
(jeneralnoj kongregaciji, da He ima na državni rbor poštanski peticija vložiti, naj ae vlada obtožni stan dene zarad oktiparije Posne in Hercegovine, češ, da kralj brez privoljenja državnega zbora ne sine vojevati, vlada pa n« sme nnhednoira mandata brez zborovega dovoljenja sprejemati.
Viiniih« ilrft»m
Na t/fikrj meji Turčija vodno več vojsko kopiči v Kpiru in Tesitliji. Kakor s« poroča „Tunosu, powl.ini so bili .10. avgusta trii« bataljoni iz Soluna v Almiros. V Tesaliji jo 'JTj 000 mol turške vojske.
0 o fir*titist'*9isk<'»n vprašanji poroča „U-uter Office" iz Sinile 20. t. in : K ljubu vojaškim naredbam ho misli, da hoče angleška vlada počakati, kako m bodo stvari razvile, iu kako se bode emir obnašal, prodno bo« hvojo vojsko v Afganistan poslati. — Na per-ziJHko nf^anistanskoj meji so naredili ho resni nemiri. — „Standard" poroča iz 1t»mlmya: Maršira njo na Kabiil ho ne bode še tako brž izvršiio, ker je prej treba n o u t r a I n o h t pogorskih rodov zagotoviti si. — Po tem tacom je Angležem grozdje kislo.
Dopisi.
Iz HiliMl44kHTis «»krtejia
HCpfc.
nasproti, ter so nam naše dobro namene, metlanska tlrubal, ki vico, retl in postavo, zoperstavljala ho jej in kakor smo videli ne brez vspoba
Koliko surovosti, koliko nečloveškega de janja ho uže ti divjaki učinili, nam nij treba naštevati. Ne le sedaj, kar ho ž njo naša vojska bojuje, ampak kar je osmanstvo prišlo kaliti mir v Kvropo. Naši nasprotniki nijai verjeli, kar smo mi veduti in vodno poudarjali ter dokazovali, le zagovarjali so t )stuaue, sla i -
Pol i (irni razgled. Mlot rieiij« «■«»
V D j ubijam '28. septembra.
VeJfki listi poročajo, da so češki poslanci jednoglasno sklenili,  tako dolgo ne iti v dr žavni zbor, dokler bodo to miuiHterstvo iu ta sistema na krmilu
Cfeftfif" jo ob hudem tložji 'Jti. t. m. prišel v Insbruk. Vendar ga je velika množica ljudij navdušeno spiojcla.   Razsvetljava je bila lepa
Donos so snido hfvntski sabor. Pravijo, tla bodo le prav za malo časa sešel se, tla voli deputate v poštanski zbor.
/?#<*///<*»•#' nadaljujejo svoj upoi. Ho-regski  koiuitat  je  sklenil '2.r>. t. m. v Hvojej
kakor mu Višnjanjo pravijo, jo bil jedenkrat, vojak, menda lejtenant, ka liV — in tedaj je bral vedno in huiiio „Klohu. /ato jo pa tudi brzo iu iiiično odgovoril: „Dor kniebois-Hor im ,,1'lob" spridit geni von einem jungen Sctuller". In Martin Hočevar je bil zadovoljen, ka je pokazal, tla tudi on nekaj — vč, če prav no toliko o literaturi, kakor višnjanski baron.
O kamniškem županu som  dejal,  tla ho jo vsedcl mej grofe in barone, iu ljudje ugib Ijejo -   zakaj V Ti trdijo, da zato, ker se sam čuti tudi plemenitega, ko je vitez „voin heili geni grabe" ; drugi pak menijo, da zato, tla bi ne nekoliko liuih in plemenitih „inniior" naučil (iti on se,  da ho mu domu v Kamniku takti uvel ovali, rekoč, da bo vendar nekaj „ proliti ral" od deželnega zbora. Tako ima vsaka Htvar hvojo praktifillO Stran,  in Dužman no naglasa zastonj: „der prrraktischo Krrraineru.
Sicer pak g. Kocelj nij posebno zadovo ljen I deželnim zborom, vzlasti radi tega no, ker sejo tako dolgo, in celo črez poludnu tra-jejo. Njegov iskreni prijatelj in znani „tri sto hudičev" dejal mu je neki prerokovaje, ko sta ho poslavljala o priliki odhoda njego verni k do
talnemu zboru i nga boš uže vitiol — hudiča prekletega t" — Oh, pardon, oprostite gospa,
pozabil sem, tla vam pišem, — tako sem se zamislil v te možake I Pa vi ste tudi milost ljivi,  in ako vam  obljubim, da vas hočem ' prihodnjič odško lovuti, ter peljati vas v linejšo družbo, — pozabili botlete tudi mojo — po zabljivost. Pa zdaj bom mož boHetla, predstavil   vam  bom  prihodnjič „das (Joldtonerl" i kazine,  in še nekoliko tlruzih;  samo line elegantno ljudi.   Do pripravite svoj „eau do cologno". vič.
|l/.v. tlopis j (Še enkrat  II. učiteljska skupščina v b j u b I j a n i.) V resnici je celo dežolo iznenadilo poročilo v Vašom listu o drugoj uč. sk v Ljubljani, v ksteroj ho jo ne-Hramnost in popačonost vučine kranjskega nfi i-teljstva pokazala v jasnoj podobi. Slavno me ;ti» na „proklete grabijo" priklononoga polža, Višnja gora, hrani v svojem  Olidjtl novo doslej ne-poznano luč kranjskega  učitoljstva;  prej narodnoga, a sedaj ponomČurjonogii g. Akrtrinca. Stavil je predlog in ga prav nbudalastou podprl, tla naj  se prostomu  na roti u odvzame edina pravica, katero je imel pri Šolstvu: izbrati si moj prosilci učitelja za svojo šolo, in da naj se ta posel popolnoma izroči deželnemu šolskemu svetu. Predlog ta jo bil z veliko večino sprejet. (Movek, ki ima zdravo misli in količkaj čutja za svoj narod, mora strmeti nad to perfidnost jo. — Predlog je stavil oni sladki in gladki g. Škrbine«', ki ima usta polna modu in Ijubeznjivosti, a sreo protinarntlno. /nuno jo seveda, tla za g   Skrbnicom tičita en baron in en vitez, ali ilu ho on  da zlorabiti za namene, ki v srce žalijo vsakega Slovenca, in se da v tako osotlepolno javnost potiskati, to je vendar prehudo. Obljubljena mu je neki za to služba ml mostno j šoli ljub-Ipinskej. Z veselo zndovoluostjo jo smo nastopiti. Tudi »Novice", ho v  posledujej št. glasoviti   pretilog  ftkrbinčov in   njegove razloge zanj dobro oškrbalo, vendar naj Hlodi  tu še nekoliko Opaik. OtltO prisiljen jo razlog, ki ga je g. Skrb. sove la lo „pro forma" navajal, da župniki pri izbiranja novih učiteljev za farno šobi gledajo v prvi vrsti na tO, tla ho pridobi /a cerkev dober  oigunist  brez  ozira   na t6, jo-li tudi spreten učitelj. l>a so gloda tudi na izurjenost v orgijanju iu petju, in da hu izmej dveh prosilcev, katerih jeden je izvrsten orgija ver. in pevce, drugi pa inoiij izurjen, izbere prvi, -    jo gotovo in  popolnoma opravičeno, kajti vsaka fara želi, tla je orgijanje in petje v cerkvi dobro oskrbljeno. Čuditi se jo, tla g. Skrb.   spoznava orgijanje   nekako nepotrebno in nedostojno modernemu učitelja, saj jo znano, tla se ou sam ponaša n tem, tla jo dokaj izurjen orgljaveo In vodja cerkv. glasbe, no gh>d<5 na to, tla ho mu ravno taki postranski „ '.por tel) ni" prav izdatna pomoč ob kako j hude j uri. Najbrže pa je hotel g. Skrb. utooicljovajo svoj predlog z ravno navedenimi  pomisliki duhov-*
Ačino malo oplaziti. D/.rokov frtiti jo ima dovolj, prepikantni ho, da hi jih tu opisali; in g. &krbinec nam najbolj ve, da ho mu to za-device napravilo uže mnrsikako sitnost. <!osp. &krh., pohlevni oprod«, „slavnoga" viteza in ž njim vred cnakegi značaja, prej narodni .I anko, a sedaj ponemčurjeiii J lana44, — on si je h svojim predlogom postavil sebi primeren spo menik v dnevnej zgodovini novodobnega šol Htva na Kranjskem.
Ir |*«»lioi*h* pri slovenskoj Bistrici 96. septembra. |I/.v. <lop. | Propad Seitll-Soe-derjev je tudi ncmškutiirjo našega okraja iako poparil. Oliladdi si zdaj liotu j o/.o z ovadliatni da so baje nekateri volilci bili o<l nitroilnili agitatorjev podkupljen'. Kolnijska preiskava bodo kmalu dokazala popolno ničevost taclll bedast di iu hudobnih sumničenj, katera so umrejo roditi le v glavi t neb l|iub|. ki s a mu dflUlgl no po/.nujo pri volitvah, nego lužnjivo obrekovanje nasprotnih kandidatov, terorizem in strnliovanje, da no govorim o opijmieevanji na večer iu v jutro pred volitve. Sramotno je ris bilo za ncuiškutirsko stranko, da sta dva njenih privržencev tuko pijana prišla v volilno dvorano, in sta komu j jerliula Soidl Soodcr. Milino stredstvo, h katerim narodni možje pri volitvah upi<vajo. jo pravično!, stvari in resuca. Ljudstvo pa čun daljo bolj izpo znava, kjo so njegovi pr.»vi prijatelji. —
Tri nas celi teden <i o ž u j o, včeraj in do nes je vrh liga šo pihal o j štor veter. Vodo močno naraščajo, sinoči je bila v Topi ni pri Konjicah velika povodenj. Letošnjega vina bo kakor se zdaj kaže, Haj za tretjino več od lanskega, 0 kvaliteti pa ho /daj Ao no da ho diti. Boljle bode, kakor je bilo lansko.
Is 1■><>■ sli«- okolico 27.
fiepteuibia. |Izviren dopis | ((Iraška vzajemna zavarovalnica.) (Iraška zavaroval niča, odkar jo dr. Sclireiner postal njen advokat, jako surovo postopa proti zavarovancem. Vloženih je pri raznih sodnijah na stotine prošenj za eksekutivno cenitev zemljišč zarad zaostale zavarovalnino. DfUltVO ima na razpolagali jo politično o k s o k u c i j o, ki nič ne ntanu; zakaj iibozemu kmetu tako nepotrebne troško delati. Dr. Sclireiner n. pr. računa, da upiše pobotnico o 7 gld , troškov 9 gld. 60 kr. Iu li naše gospodsko no moglo to stvar tnalo v preudarek vzeli V Nij li njih dolžnost, varovati davkoplačujoga kmeta?
IK 14 S'bli«*|ras 97, BOpt |lzv. dopis. I Pri požaru dno '211. julija t. 1. v Velike j vasi pogorelo so d hiše, 9 gospodarskih poslopij z vsemi užo spravljenimi poljskimi pridelki, pohištvo in gospodarsko orodjo ; škoda zna"a nad 80O0 gld. Okrajno glavarstvo je privolilo nabiranje niilodarov v celem političnem krškem okraji; na to je županstvo napravilo poseben oklic, v katerem ho obrača do dobrosrčnih ljudij v občini h prošnjo za prostovoljno doneske velikovaškiin pogorelemu, l/.id nabiranja bo smo povoljen imenovati, če so pomisli, ko liko so p. n. mcsljimi v Krtkom pri vsakoj priliki, posebno pa letos vsled mobilizacijo (po-»trožha domačega polka pri odhodu s k o/. Videm V BOBDO z 10 vodr, vina, okolo 180 gl. v got. denarju za reservisto, skoraj ravno toliko za ranjence i. t. d.) žrtvovali — vendar tudi sedaj nijso zaostali in ho prihiteli v |ioin<>č svojim bljižnjim sosedom, kakor razvidno i/, tu Sledečega imenika gg. dariteljev:
Pr, vitez Kalina, dož. predsednik 20 gl.; \V. Ptoifor, župan iu državni poslanec 10 gl,* M. Hočevar, državni poslanec L'0 gl. ; Dr. K.
Koceli, odvetnik 2 gl. ; M. Aussetz, c. kr. po štar 9 gl.; Dr. H. vitez llliling, c. k. komisar 2 gl.; KI. Jermann, c. kr. davkarski inšpektor 9 gl.; K. del Oott, c. kr. komisar i gl.; K. (iosler, c kr. inženir I «1.; b. Semen, c. kr. sodnik 1 gl.; Kr. Dotnchos, posodnik in lekar 1 gl.; II &tineef, trgovec 1 gl.; K Aunian, trgovec 1 gl.; R Kngelshergor. trgovec. 1 gl.; J. Humpret, posestnik I gl, ; \V. Pollak, pod-vzetnik 1 gl.; O. vito/. Vosteneck. c. kr. kon-cipist. 2 gl«; Kr. (Jregorie, posestnik 1 gl.; A. /otter, posestnik I gl.; A. .lugnvic, posestnik in pek, moke in kruha v vrednosti 10 gl.
Domačo stvari.
— (Kranjski deželni zbor) jo imel včoraj v soboto hvojo fi. BBJO. Drala ho jo interpolacija poslanca Potočnika in tovarišev zarad terori/irania in odstavljonia poštarja g. UOla pri sv. 1! iku poleg St.. Vida. Deželni načelnik g. Kabna je obljubil odgovoriti prihodnjič. Poslanec. Detelja jo utemeljil svoj znani predlog glede oh mijenja gimnazije v Kranji. \' o h te ne k ie utemelje vid svoj predlog 0 šolskih zadevah Pri ružnih pozicijah šolskega fonda ho bilo živahno debato, katerih so so udeležili K lun, Sveti«', Navratil, l'ok I uk ar, Savinschok, (kateri so jo najbolj bhmiiral, ker njegovih predlogov Ao njegova stranka nij podpirala), Vesten ek in drugi. Poslednji. Vestenok, jo moral zopet prav debelo slišati zarud svojo samovolj ne in nepostavno agitacije. Seja je trujala od K), ure dopolnilno <lo II. uro popoludne.
— (Na I j u b 1 j a n s k o m močvirji) je VBled dežja zadnjih dnij povodenj tako velika, da je v vse hiše prišla.   V btp.li ima na pr.
jeden posestnik vodo 0 col visoko ie v peči.
Škode jo na ljubljanskem močvirji ta voda naredila več. kot 100,000 gold. Zakaj je 6O.000 g«ld v hranilnici naloženih, ki so jih posestniki /.oper povodnjo zbrali V
— (N e m š k u t a r j i -sovražniki in Opravi j i VCl našega ljudstva.) (Jlasilo naših neniškutarjev rtL. TiighluttM pripoveduje zadnjo sretlo v dopisu iz Kranja, (katerega so dunajski listi ponatisnili) da jo v Predaniju nek človek z imenom Kocijuii, prišel k nečemu mrliču, ki mu je tlva goldinarja dolžan ostal, ko ho jo na oni svet preselil, in zarad tega mrliča po glavi udaril. - (iotovo, velika in kažnjiva surovost. Vendar moramo protestirati, čo organ naših ncniškulur.skih protivnikov to surovost jednoga p os amo zn eg a po svojoj staroj na v a ti i — celemu našemu narodu kot lastnost pripisuje, ali  kukor sam pravi:
„zur karakteristik uiiBores landvol
k c h" pripoveduje. Tuki suroveži ho pri
v h o h narodih nahajajo,   no lo pri nas; pri
Nemcih jih je morda Se največ, vsaj meoj »e
kot pri nas, torej naj nemški butolj ljubljanski ne „karakterizira14 h tem vsenaAoljud stvo! Kjer jo mogoče, ti noniškutui ji v svojih uovinah nase ljudstvo črnijo in grdo, pri vo litvab pa liinavčujeio, tla so prijatelji njegovi.
— (O ti bor Sokola) naznanja, da so z zimskim telovadnim luir/.oni prvega oktobra poduk v telovadbi prav od kraja in sistema bifinO prične.   Dospodoin, ki imajo veselje do telovadbo, je prilika dana, z, elementarno to lovadbo vaditi m učiti BOJ telovadbe, l'djerlrii št.vu Sokola so uljudno vabijo k udeležbi o!o nieiitarnih telovadnih vaj. Isto tako so vabijo gOSpOdJO prijatelji telovadne, ki Želijo telovadbo s   početka   so   vaditi, a nijso   Ae društvoniki Sokola, tla pristopijo k društvu. Društvenimi
nsjia lo "ii> kr. na mosoc. Telovatlilo so hode v po no tlel jo k, četrtek in s ob o to od 8. do '.». uro zvečer v društvene j telovadnici, ki je v (Jradisfi It, IU.
— (V o jaška A tip en d i j a.) Ljubljanski okiajni glavar g. NVurzbach jo daroval I0O0 gold. za ustanovljenje štipendijo za ranjeno kranjsko vojake ali njih zipu^eenco.
— (Umrl) je v gornjem Oradu uotar Janez Pogačnik.
— ((lorenjsko železnico) je vsled deževja nuj D »vjitu in Jasenicami nek potok tako preplavil, da jo bila vožnja 26. t. m. pretrgana za tukaj ur.
— ( P os v o če v an jo poroškoga in poljskega škofa) dr. .lano/.a (ilavina se bode vršilo O. pr. in. v Gorici. Posvečeval gi bo le prež. knez in nadškof (loltmijer mej asi-BtenCO škofov i/, Ljubi j me iu Trsta.
— (/lato malo) bode obhajal done«
20 t. iu. v fra m'iškanskej cerkvi ob 0. uri dopolnilno v Ljubljani ObftO znani in jako čislani frančiškan o. Don venu t ('rob a t. h.
— (Vabilo.) Vsi čestiti odborniki, namestniki in zaupni možjo političnega društva »Edinosti" se uljudno vabijo k otlborovoj seji, katera bo v petek t. oktolira v dvorani tr-lalke čitalnico ob 0. uri zjutraj, (via alle Poste) It lo A , I. nadstropje. Dnevni retl jo: prihodnji občni /bor. V Trstu, 26. septembra. 1. Nahergoj, predsednik«     I. Dollnar, tajnik.
— (Povodanj.) [a Ptuja ho nam piše
27. sept. Na Koro-kein so jo oti 26 na 27. septembra oblak Vtrgal, tiir je vsletl tega silnogS deževja pri naš nastala strašna povodenj. Predmestje na „Drogu14 je bilo do tleues popoludne popolnem v vodi. Vsled tega so bili prebivalo! boga predmestja rolo noč po konci. Skoda so vo da nij mala. /daj Uo to pišem, jevoda užo praCSJ padli, o 1 ■ dežuje še vedno. — Tudi iz Kači no pod Ljubljano so poroča, tla je voda Inko vse preplavila, da so ljudje živino i/, hlevov na višjo krajo segnali in hiše
zapmtih. — V Borovnici saga voda do le-
lo/niškcga jeza.
— (Dar.) Kakor i/, tleiiašnjogu dopisa iz Krškega razvidno je podani velkovaškim po-gorolcein v krš kej občini g, deželni predsednik Kr. vite/. Kalina zdatui znesek dvajset goldinarjev.
— (O slovenj graškoj volitvi), katera, kakor smo včeraj poročali, v graškom zboru šo nij bila potrjena, piše iz (iradca v „Slov.1' menda dr. Suc sam : Vsled tega bo okrajno glavarstvo v Slovonjgcatlci int>ralo preiskovati, in morebiti tudi vsakega od onih M PUCOvih volilcev na protokol zaslišati, če itt kateri je i/. Klrahu zarati hranilnice ali okrajnega odbora g. tir. Sucu svoj glas dal; zaslišani bodo t udi gg, Andrej Krainer, Šomau in Podržan, čo se nijso i/, strahu zarad hranil« nice volitve zdržali. No, hvala Dogu! Ko liker jaz vem, nij nobodou muh d I Surovih volileov, ali pa onih treh, ki so se volitve zdržali, v hranilnico kaj ti o I žen, pa tuli nij znano, tla hi se bil kateri h hranilnico strašil. — Sploh pa sta llogiua iu Plešiučnik pokaaaja, da b| bil vsak tak strah prazen. —
(Nesreča v kamenolomu.) Anton Stiažeak od sv. Križa jo kopal nedavno prod v kamenolomu mej Sudio m I lolani v krškimi okraji; pritom se je pa jedna skala utrgala, nanj pala, ter [;-a jo pesek, ki se jo za skalo odluščil zasul, tako da jo bil takoj inrtov. St ia Žčnk jo bil oženjen iu jo 2ti let starega sina j zapustil.
— (Orgljarska šola r C ecil j in ega društva") se bo pričela v četrtek 3. okto bra. Prejšnji učenci in oni, ki bo se na novo oglasih, naj se zbero 2. oktobra ob desetih dopoludne v šolskej sobi v Aloj/nici, kjtr bodo zadnji Imeli še prestati majhno skušnjo o tem kar znajo.
— (Požar.) V noči od 14. na 15. dan t. m. DMtftl je v šupi posestnika L. btržina v Fužinah, občina Oslica pri Kranju, požar, ki se jo kmalu tudi do hiše raztegnil. Zgorelo je razen te šupe tudi vse drugo okolo stoječe poslopje, 8 goveđe 1 prase, in vse žito in seno. Pri gašenju osmodila se je tudi soproga tega posestnika nevarno, kateri nij bil zavaro van. Kako je požar nastal, se nij moglo iz vedeti, a sodi se, da je bilo navlašč zažgano
— (V prepad pala.) Nesreča se je Zgodila 17. t. m. okolo poludne v Trenti, ravno tam, kjer se Zadnjica, ki izvira izpod Triglava, steka v Sočo, izvirajoče izpod Travnika blizu krčuiarja Jagra. Imenovani krčmar iu edina 21 letna hči, Marija lierginjec h. št. 42, šla sta ta dan z najetim delavcem, ki je imel postati nje prihodnji soprog, na visoko strmo goro „Čelo blizu Prošeka" travo žet. Hči je više nad očetom seno grabila, oče je niže travo žel, najemnik pa je čel po vodo. Kar naenkrat se hčerki spodrsne, d reze (krapše) /acvenkajo in kar na enkrat mimo očeta, kateri jo je komaj zagledal in mimo dohajajočega najemnika, ki je vodo nesel, njej in očetu, pade v blizu 70 metrov globok prepad, kder se je razbila in mrtva obležala.
— (Bolezen pri živini.) Iz L'ernič na Goriškem se piše v „Sočo" : Nij zadosti, da nam je nevihta in toča dvakrat v tem poletji lepo polje pokončala, — razsaja in mori tukaj uže črez dva meseca strašna živinska bolezen. Poginilo je uže vsled te nad 30 goved izmej volov in krav brez obilo prascev, svinj in dveh kobil; vse živali gotovo uže nad 50 glav! Škoda se ceni uže nad 3000 gld. Žival gre trdna in zdrava na delo in na pašo, ko pa domov pride, oslabi in v kratkem času, v nekaj urah je mrtva; nekatero živinče pogine uže na poti, drugo kar črez noč v hlevu. Gospodinja zvečer kravo po navadi pomolze, ko zjutraj z istim namenom h kravi pride, najde jo uže trepetajočo na životu in bolno in včasih uže mrtvo ležati! Navadno je bolezen od de-nes do jutri. Žalost in strah dan za onevom noč za nočjo; vsako jutro se sli.-i, kako je tam lep vol, tukaj krava s teletom obolela; pri tem mlada junica, pri onemu zopet prasce ali pa svinja s šestimi ali pa še več mladiči poginila. Kam bi se ubogi kmet obrnil, kje bo vzel, da si zopet pripravi prepotrebno žival, vola ali kravo?
— (G. M. Vodušek), profesor na ljub-Ijanskej gimnaziji, je izdal pri Bambergu 5 pol velike osmerke obsežno učeno kjižico „Be-etimmungen der zeit, des meridians umi der geographischen breite eines ortes, bestimmung absoluter boben und der deelination der geBtirne."
da svoboden volilec nikomur za svoj glas nij odgovoren kakor svojej vesti. Poročevalec nadaljuje: „Ako bi bil dr. Brus naroden mož, ne bi bilo treba po Mariboru in po gimnaziji kandidatov^ iskati." Ta stavek mi je popolnem neumljiv. Če nijsem narodnjak, zakaj se peča poročevalec z mojo osobo; v nemčurskih ki o gih me še nijso našli, pa tudi v ti^te krego se ne bom nikdar izgubil, katere gotovo poročevalec iz Celja svoje imenuje. Prepričan sem, da je gotovo poročevalec naroden mož; žalibog, da se nij oglasil za kandidata; morebiti, da bi bil za njega glasoval, ali pa bi bil svoj glas tudi v Konjice nazaj nesel.
Nij  še preveliko število    .. rod-njakov na Štajerskem, zdi se mi pa, da nij primerno in dostojno,  da Bog ve kakšen po ročevalec si pravico pritrdi,  poštene, za slovenski narod vnete može sumničiti.
Dr. Brus.
Štev. 14194.
(316—3»
Iiazglas,
JPOftliSIlO.
Konjice, dne 25. septembra. V številki 38. „Slovenskoga Gospodarja" se iz Celja v poročilu o volitvah v deželni zbor tudi moje malovažne osobe omeni. Poročevalec o teh volitvah se začudi, da sem svoj glas samo za dr. Dominkuša oddal, ter glas za drugega poslanca v Konjice nazaj nesel. Na to ngovokim. da ro volitve svobodne, in
Vabilo m naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na tretje Četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove.
„Nlov. \iiDo«r* velja: £a ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. SO kr.
Za en mesec.....1    „    IO „
Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....-4 gld.  — „
Za en mesec.....I        -*0 „
Za gospode u«U«*lJ«' na ljudskih šolah in za tfljitko velja zssi-ž&inaa cona in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. AO kr. Po pošti prejeman    „    „   iš   „  — „ Jr/tii«fiiifi«ici)if ••Slot?. #/««•*-
Tujci.
27. Hcpit uihrjt:
Pri hi lomi: Pesnr č iz Celja. — Gradišnik iz Borovnice. — Jeglič is eiradca. — Tomo iz JSuhora. — Suhuiidt iz Ljubljanu.
Pri MallČut Maver iz Dunaja. — ltexinger iz Iteke. — Steinor iz Kočevja. — Burgsioiu u Uu-uaja. — dr. J u vašek iz Gradca.
Dunajska borza 28 septembra (lavirao teiegraricno poi<»uo«>
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   61 gld. 80 kr.
Enotni drž. dolg v srebru  ...   63   „   S4f> „
Zlata renta.........72   „  66 „
1860 dri. posojilo......112   „116 „
Akcije narodno banke   .... 802    „   — „
Kreditne akcije.......235   „80 „
London..........116   „10 „
Napol..........9   „   30 „
C. kr. cekini........5   „  tO „
Srebro..........90   „   90 „
Državne marke.......57    _ 4f>
M tam pomočnikov,
kateri želijo dolu za colu leto, dobi pri muni poslovanje.   Ponudbo pisuauno.
Štefan Desančić
(321—1) v NUku.
Puške in revolverje
Lankaster dvecevka: po 35,    4<> giU. iu višo,
Lefaucheux      „        „ 'J3,    30 „ „ n
Perkusions      „        „ 11'/». i7 „ n „
Revolver 7 m/m: po C\'.t, 8, lo „ „ „
9 m/m:  „  IU,  12,  15 „ „ „
12 m/m:  „  12,  15,  20 „ „ „ priporoča
(320—1)
Matej Soršak,
t'   ŠAlitfti   /k«   ImlUt lljtl.i Hi,
Karel S. Till
trgorstvo s knjigami in papirjem, pod Tranfo it. 'J, zaloga   vseli putrehnostij za uradu  iu   kupčij»tvo ; zaloga   navadnega,   pisemskega   in  zuvijuluega pa-
Eirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirju;, »b-arje in risarje.  Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjige. Izdeljujejo se tudi monogrami na pisemski papir, visitue karto iu pi seuiHke zavitke. 1158—Hi)
Za leto 1870 sestavljeni proračuni dohodkov iu potroškov,
mestne blagajnice,
zavoda ljudskih šol,
meščanskega lavoda, in
Splošnega ustanovnega zavoda, ložo v smislu občinskega reda od 2.5. K«'|»lenil»ra tlo tU. oktolira t. I.
v magistratnem vkspeditnem uradu v splošni pregled, kjer se tudi kakošne opazke srenjča-nov v zapisnik sprejemajo, da se mora mestni zbor o svojem posvetovanji na-nje ozirati.
Mestni magistrat v Ljubljani,
10. septembra 1878.
Priporočilo.
Podpisani iiM/.nanju najuljiidncjšo, da je bil na svrlov ne) ruzMiitti v l*itrizu, ter moro zdaj izdelovali
obleke za gospode
po niijii«»vflM«<J noši,  ologaiuuo iu prav po ceni.
Svojim e.'aiituu p. n. narednikom M njih zaupanje zalivaljevajoč se, prosi bij zagotovilom roolno in ročne postrežbe do na daljo za blagovoljna mnogoštevilna naročila. _       .     i .
Franjo Zeleznikar
(313—3) v LJubljani.
K*rk>
~7Wir emptVbl<in=^-- gn«chiIUt.
alt Bestes und PrelsvviirdlgsteB
Die Regenmantel, Wac;eiulecken (Plachon), Betleinlagen, ZcIlsfofTc
der k. k. pr. Pabrik_____
von M. J. Elsinger & Sbhne
in Wien, Neubau, Zollcrgassc 2,
Lleferanten de« k. und k. Krlet»itr>lnlstcriums, Sr. M Kric£Stnarine, vider Humanltlitaanitalten ctc. etc.
tiy..—78)
Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci.
l>r. It ose
krepilni balzam,
nttjln»ljif in moJi ^tl ti t iifj.it' st-nist* o za
ohranitev zdravja,
risi i t o v in v/.ilr/anje čintoče sokov in krvi ter za pospesonjo delne prebave, dobiva se pravi
po 5O lcr. in. 1 gfolcL. vedno v zalogah: v Ljubljani pri lekarni-carjih: G. Piccoli, Jos. Svoboda, Erasmus Piruebitz; v Kudolfovem: Dom. Kizzoli, lekarnar; v Kočovji: Andr. Hraun. JBB^" Vxe lekarne in rerje prodajal niče ma-terijalij v Arstro-Otjerskej imajo zaloge tegakrc-pilnega balzama.
<* l;i \ na zaloga:
B. Fragner,
lekarna „k črnemu orlu",  Eck der Sporner-gasso Nro. SOO— lil. in Prag Prepis.
Brandels, 19. januarja 1876. Visokofieatlti gospod! Užo r.ljo časa sem trpol  bolečine v želodcu ter se mi nij ljubilo  josti.   Tu mo jo nekdo opozoril na Vašo zdravilo  „dr. Koso krepilni b.tlzam" iu jaz sum ga zavžil.
Porabivši prvo sklenico, opazil scui užo dober vspeb in ko sem šo nadaljo rabil Vas balzam, uo bolečine v želodcu uže popolnem izginile, dobil sem »opet apetit iu zdaj sem do cela zopet ozdravel
Zahvaljujoč se Vam najprisrčnejše, in najtoplejše priporočajoč „dr. Kose kropilni bal-/.aoi" vsem bolinm v Želodcu, so beležim z odličnim spoštovanjem (-5—14) F. Staudigl.
izuatelj in urednik JoBip Jurčič.
LasLuiua iu tidk „Narodne tiskarne"