77. številka.
Maribor, dne 27. septembra 1915.
Letnik VIL
Naročnina listu: ~ Cète iato . . K10-— Poi ista ... » 5’— Četrt leta . . „ 2‘50 Mesečno . . . „ 1'— Zunaj Avstrije : -— Geto leto . .	„ 15'—
Posamtane številke — HO vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od óredne petìtvrster pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Strata“ izhaja v pon» deljek in petek popoldne,
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In npravnlštvo : Maribor Koroška altea. Si Telefon SL 113.
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j ^^‘*7/«.
&BSEassa^as^aasì:l^aig«M!«igsi^BBjiaEiaMaBgiBBfc^M^;^aasa!aB^5aaBEaBtaaB!^ìgg^gE«gpaai^a^asii^3B^gs^B^riiii'iiili ; i, ■'i lirwrwBsagM—a——B——>
Frafi©©sk©-an§|leška ofemziva.
Jugozahodno od Lilla, iz Soucheza in severno od Perthesa se morali Nemci umakniti. — Zahodno od Argon ujeli Nemci 4000 Francozov. — Rusi pri Novem Aleksinjevcu poraženi. — V Galiciji mir. — Lahi obstreljevali gorišbo bolnišnico, — Grčija mobilizira. — Rumunija
ne mobilizira.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Duna;i, 27. septembra.
Rusko bojišče.
Sovražnik je nadaljeval tudi včeraj, dne 26. septembra z velikimi silami svoj podkus razbiti pri N o v, o w A 1 e k s' i n j e c u našio bojno črto. Bitka, ki Že trajavečdni, seje končala s popò 1 n i jn porazom Rusov. Kjerkoli se je mimogrede posrečilo sovražniku udreti v ta ali oni naš strelski jarek, je bil od rezerv, ki so prihitele na pomoč, zopet -pregnan. Se včeraj popoldne, dne 26. septembra je bilo južno od N o v o - A' 1 e k s i n j e v e a odbitih deset ponovnih ruskih napa-d o v. Izhodno od mesta Za 1 o s o c so bili ujeti sovražni oddelki, ki so udrli skozi naše razstreljene ovire v naše postojanke.
Na črti ob rekah I k v a s Bi t y r je sovražno delovanje obnemoglo,
V izhodnem dfilu Galicije vlada mir.
Naše čete, ki se borijo pri K r a s] z y a n na Litvanskem, so prepodile sovražni-k a na izhodni breg gornjega toka reke S. z O z a r e.
Italijansko bojišče.
Včeraj, dne 26. septembra Ige je omejilo italijansko delovanje na, hudo o b s t b o 1 j e v a ,n j e vo. j a & k e bolnišnice v Gorici, ki je dovolj vidno označena z zastavo Rude čega križa. N a b o 1 _ n i š n i c o je padlo pet italijanskih g r arri a t a ki so vse, zadele. Ena granata je padla v dvorano za operacije. V neposredni b 1 i ž i n i b olii i š n i o e je pa padlo 53 sovražnih granat. Ta sovražni čin, ki bije v obraz pogodbam mednarodnega prava, ni imel nobenega vojaškega namena, ker ni bilo daleč naokoli nobenih čet.
Srbsko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal,
Najnovejše nemško uradno poročilo.
nemških 1 Hi vizij pri mestu Lo os iz prednje v drugo obrambno črto. Nemci so izgubili pri tem veliko vsakovrstnega vojnega gradiva, ki so ga i-me 1 i zazidanega med obema postojankama. Nemški protinapad uspešno napreduje.
Nemci so prostovoljno zapustili vas S o u c h e z, ki je popolna razvialina.
Številni drugi napadi na tej Črti so bili gladko odbiti, na mnogih mestih je imel sovražnik najtežje izgube. Posebno so je odlikoval nemški domobranski pešpolk štev, 39, kateri je pri sovražnem napadu mesca maja severno od Neuville moral zdržati glavni sovražni sunek. Na tem prostoru so imeli Nemci ujetih čez 1200 mož, med temi angleškega brigadne-ga poveljnika in več častnikov ; zajeli pa so še tudi 10 strojnih pušk,
Tudi v borbah na prostem pred mestom Reims in A r g o n i h je morala nemška divizija severno od Perthesa radi skoro 70urnega sovražnega obstreljevanja zapustiti svojo razdrto prednjo postojanko in zavzeti drugo, ki leži dva do tri kilometre za prvo. Sicer pa so se tudi na tej črti sovražni poizkusi, prodreti nemško bojno črto, izjalovili.
Posebno trdovratni boji so se vršili severno od 1 o u r m e 1 o n le Grand in tesno ha< zahodni strani A r g o n o v. Tjakaj je bil napadalec po nemških četah najhujše poškodovan. Se-veronemško in hesensko domobranstvo se je tulca j izborno borilo. Več kot 3750 Francozov, med temi 39 Častnikov je bilo ujetih.
Tekom boja so dosegli nemški letalci lepe uspehe. Nemški bojni zrakoplovec je zahodno od mesta Cambrai sestrelil angleško letalo. Južno Od mesta Metz je poročnik BÖlfce pri svojem poskusnem poletu sestrelil sovražnega enok^ovca. Podčasitnikl Böhm, ki je bil z zrakoplovom poslan — proti trem francoskim letalom, kateri so hoteli napasti mesto Freiburg, je spravil dvoje sovražnih letal k tlom. Samo eden sovražni zrakoplovec je u-tekel,
Severoizhpdno bojišče.
Armadna skujpina, maršala p 1 e m „
Berolin, 26. septembra.
Francosko bojišče.
B o j i, ki so se pričeli kot priprava za že pred mesci napovedano f r a (n c o s k o in angleško ofenzivo, se na velikem delu cele bojne Črte n a-d a 1 j' u j e j o, ne da bi napadalci prišli svojemu cilju le količkaj bližje.
Ob morski o b la 1 i so poskušale tudi a n g-1 e š k. e bojne ladje s svojim topovskim ognjem poseči v boj ; napadale so posebno mesto Z e e b r ü-. g g e, a brez uspeha. Ko se je ena ladja potopila in dve drugi poškodovali, je brodovje odplulo.
V oddelku bojišča pri Y p p r n u je imel sovražnik velike izgube. Dosegel ni nikakih uspehov. Angleži so pustili v nemških rokdh 2 častnika, 1,00 mož in 6 strojnih pušk.
J u ž n o - z a h o d n o o d Li 1 l o se j e sovražniku p o s re č i 1 os da je vrgel e no
Hindenburga. Izhodno o d V i 1 e j k e (mesto izhodno od Vilne ob Viliji) so bili ponovni ruski napadi Odbiti. Zahodno od Vile j ke se še vrše srditi boji. Na bojni črti med S m o r g o n o m in V i š n e v o m so naše čete na več krajih udrle v sovražne postojanke. Boj se še nadaljuje. Severozahodno od Zi a b e r e ž i n e so naše čete z naskokom vrgle Ruse čez reko Be rezin o. Dalje proti ju<m pri D| j e 1 & a t i 5 i in L j u 1? č e so naši došli do N j e m e n a. Ujetih je bilo 900 Rusov, u-; lenjeni pa 2 strojni puški.
Ar ma d na skupina marš a labav. ■ p r i n c a L e o p o 1 !d a. Sovražnik je potisnjen dalje nazajj,. Ujetih 550 Rusov.
Armadna skupina maršala p 1 e m .
Južno-izhodno bojišče.
Pri nemških četah iSe ni zgodilo nič posebnega. .Mackensen a. Položaj je nespremenjen.
Grška mobilizira.
Iz 'Aten se z dne 24, poroča:
Kralj je podpisal dekret za mobiliziranje 20 letnikov. Navdušenje je veh ko. Venizelos je imel danes ob 4. uri pogovor s kraljem; izjavil je, da je mobilizacija edini mogoč odgovor ha zadržanje Bolgarije. Kralj je na to sprejel vojnega ministra Dan^jlisa, nakar je podpisal mobilizacijski sklep.
Drugo poročilo pravi:
Dunajski list „Neues Wiener Tagblatt“ je izvedel od dunajskega grškega poslaništva, da je grška vlada dne 24. septembra zvečer odredila splošno mobilizacijo grške armade. Poslanik Gryparis je dobil iz Aten tozadevno brzojaivno obvestilo. Gryparis je izjavil, da kolikor je njemu znano, jet mobilizacija grške armade le čin previdnosti.
Rumunija ne mobilizira.
Uradno se poroča:
Dne 24. t. m. se je vtršil rumunski ministrski svet. Iz razmotrivanja o položaju, ki je nastal vsled mobilizacije v Bolgariji in Grčiji, se je razbralo, da ni za Rnmunijó nastalo nobene nujnosti za enako odredbo.
Poluradna Indenpendanee roumaine“ pa poroča: Ministrski svet, ki je razmotrival zunanji položaj, je vzel mobilizacijo Bolgarije in Grčije na znanje. Ministri so bili soglasno naziranja, da ti novi dogod-ljaji niso takšni, da bi morala Rumunija zapustiti pravpö, M se ga je dosedaj držala. Vsled tega bodo naše čete še nadalje ob naši meji) zbrane. Vprašanja oblegovalnega stauja, o katerem pišejo nekateri listi, se ministrski svet' ul dotaknil.
Pred velikimi dogodki na Balkana.
Tudi Grfeija je odredila splošjno mobiliaci jo. Dne 24. t. m. je kralj pođp'teal dekret, s kalterim se mobilizira 20 rezervnih letnikov. Grška mobilizacija 'je odgovor na bolgarsko mobilizacijo. Grčija se boji, da Bolgarija iie bo najprej napadla Srbije, ampak njo.
Rumunija še sicer ni odredila splošne mobilizacije,' paš pa je vpoklicala nekaj rezervnih letnikov ter vojaštvo razpostavila ob avstrijski in bolgarski
meji.
Bolgarija vpoklicuje.
Iz Sofije se dne 25. septembra poroča, da je v-poklicano pod orožje tudi ono bolgarsko črnovojniš-ko moštvo, ki ni služilo.
Boris vrhovni poveljnik bolgarske armade.
Vrhovno poveljstvo nad mobilizirano bolgarske armado bo prevzel bolgarski prestolonaslednik Boris. Nadomestoval ga bo vojni minister general Sefcev.; General Kinčev postane vojni minister. Za načelnika generalnega štaba bo imenovan general Savov. Ni še pa izključeno,, da bo imenovan general Sekev. za načelnika generalnega Štaba. Dostavimo iz opreznosti le toliko, da to poročilo ni uradno.
General Savov pri Radoslavovu.
Iz Sofije javljajo.v General Savov, vrhovni za» povednik bolgarske armade v balkanski Vojni, je
vom angleških inženerjev znova utrjevati. 'Mnoge u-trdbe so se popolnoma preuredile. Pri težki artileriji na utrdbah ob Savi nasproti Zemunu so nastavljeni angleški vojaki. Iz šetališča Kalimegdan se je napravila pravcata trdnjavska predutrdba, z jamami in okopi, ki so varni pred bombami.
Da ima srbska artilerija prosto pot za obstreljevanje avstrijskih postojank, je dalo trdnjavsko poveljstvo porušiti mnogo belgrajskih hiš. Velika večina belgrajskega prebivalstva se je zopet vrnila na svoje domove. Tudi več srbskih listov je zopet začelo v Belgradu izhaja|ti. Tudi gostilne in .zabavišča so se odprla.. Hiš pa zadnji čas ni nihče popravljal. !A ker se vlada in skupščina ni vrnila iz Niša, je vladala v ljudstvu vedna bojazen pred avstrijskimi napadi na Belgrad. Zadnji čas so avstrijski zrakoplovi pridno krožili nad Belgradom.
Na srbskih tleh.
Poročila iz Sofije 'zatrjujejo, da potniki, ki so došli iz Srbije, pripovedujejo, da je avstrijska armada zadnje dni na nekaterih mestih že prekoračila Donavo in se utaborila na desnem bregu. Cenzura pa ne dovoljuje, da bi se imenoval kraj, kjer so naše čete stopile na srbska tla.
Kralj Peter odpotuje v Petrograd.
V Nišu se je vršil dne 23. septembra srbski kronski svet,katerega so se udeležili kralj Peter, in kraljevič Aleksander, vsi ministri, trije višji genera" li in baje tudi po en angleški, francoski in italijanski general. Sklepalo se je proti brambi Srbije zoper Bolgarijo in Avstrijo.
Iz Geneve se poroča, 'da odpotuje srbski kralj Peter te dni v Petrograd, da obišče ruskega carja, dva nagla odposlanca pa sta že odpotovala v Pariz in London.
Srbski princ Jurij v pregnanstvu.
nell nad sovražnikom. Dela v zemljo, ki sem jih tukaj videl, so mojstrska dela tehnike. Naše obrambne postojanke so povsem izvrstne. To so v skale in v zemljo vsekane trdnjave. Povsod se opazi, kako se uporabljajo izkušnje eno leto trajajoče svetovne vojne. Pod nami je vas Mdlina. Tu se je upiral žandarme-rijski stražmojster Ferihhardt z nekaj možmi skozi cele tedne sovražnim napadom in ne da bi bil dobil kako ojačenje, je vrgel nazaj celo kompanijo Italijanov. Pokazali so mi strelca iz Merana, starega moža, ki je bil pri nekem italijanskem napadu ranjen na čudovit način. Vsled stalnega streljanja mu je lastna puška preluknjala dlan. „Da“, je rekel, „v osmih urah sem oddal oboli 800 strelov.“ Naše pozicije povsodi so tam kakor spočetka vojne. Naši se ne pomaknejo nazaj niti za las. Sredi oblakov tu se čuti neverjetno varnega. To so takorekoč skalnate trdnjave, ki nudijo celo v snegu na metre VHsdkem našim vinjakom sigurno zavetje. Videl sem artilerijsko pozicijo, vsekano v skalovje. Čudežno delo vojnogradbene tehnike. Italijani se bojujejo tu trajno s topovi po stalnih njihovih porazih.
Vreče s peskom.
„V ozemlju Vršiča so pognale proti polnoči naše čete v zrak zid, ki so ga napravili Italijani iz vjreč s peskom, in za njim nahajajoče se sovražnike.“ Tako smo Čitali v uradnem našem poročilu dne 19. t. m. S kratkimi, lapidarnim! besedami je naslikana tu vsa groza vojne. Niso jih navadni streli usmrtili, marveč Italijani za vrečami so bili pognani v zrak, gotovo vsled učinka min. Vojna pač ni otroška igra. Naši vojaki branijo z žrtvovanjem svojega življenja; svojo domovino. Kaka potreba pa je bila za Italijo, da, je nas napadla in da žrtvuje brez ciljat, toliko stotisočev svojih sinov. Na; to obtežkujoče vpralšianje bo morala dati Italija odgovor po vojni. Ali odgovora na to, — pravega odgovora — ne bo mogla dobiti. Prokletstvo pa, ki visi nad njo, jej ostane, na veke.
prispel v Sofijo, kjer je imel daljše posvetovanje z ministrskimi predsednikom Radoslayovom. General Savov je, kakor znano, največji nasprotnik Srbov,
Samo proti Srbiji-
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, je rumunskemu in grškemu poslaniku izjavil, da bolgarska mobilizacija ni v nobenem slučaju naperjena proti Grški ali Rumuniji. Upa, da se boste obe potrudili, da se njune zadeve z Bolgarijo rešijo m;ram potom. Grški sofijski poslanik Naum je izjavil, da se Grška ne čuti dolžna posredovati v korist Srbije A glede Dojrana, in Dževdelija je grška vlada mnenja,, da morajo grške čete ti dve mesti zasesti, da se ščiti železnica v Solun, toda to pa le v slučaju, če bi se vojno področje bolgarskih podvzetij raztegnilo do tega kraja,
„Carigrad moramo zavzeti!“
Pariško časopisje povdarja, da je največje važnosti, da sedaj padejo Dardanele. Geslo mora biti: Carigrad moramo zasesti. Cim prej se to zgodi, tem bolje! Kakor se vidi, bodo zavezniki sedaj poizkušali našo novo ofenzivo proti Srbiji na kak način paralizirati z novimi napadi na Dardanele.
Od Severnega morja do Perzijskega zaliva.
.^Frankfurter Zeitung“ poroča iz Carigrada: Listi izvajajo, da se je z vstopom Bolgarije v nemš-ko-avstrijsko-turško trozvezo ustanovila zveza, Jd sega od Severnega; morja do Perzijskega zaliva. Gospodarski in vojaški razvoj nudi najobširnejše vidike. Stališče, ki ga je zavzela Bolgarija, je zadelo Rusiji in Franciji kakor tudi bojevanju na Dardanelah zadnji sunek.
Bolgarsko-turška pogodba podpisana.
Sofijska uradna „Njarodni Prava“ poroča dne
24.	septembra: Zapisnik glede odstopa turškega ozemlja Bolgariji, kakor je bilo določeno po turško-bol-garski pogodbi, se je včeraj (dne 23. septembra) po turških in bolgarskih pooblaščencih podpisal. Pooblaščenci so se v ta namen zbrali v Dimotiki.
Srbsko-grška pogodba.
Z ozirom na važno vprašanje, ali je Grška po pogodbi vezana pomagati Srbiji, pravi „Corriere delia Sera“, da le v slučaju, če Bedarija napade Srbijo, ne pa, če zasede Macedonijo. Poluradna atenska „Patris“ pravi*, da Grška nima vzroka nastopiti, če Nemčija maršira preko Balkana, ne da bi se ji uprli Rumunija in Bolgarija. Toda Bdlgarlja se ne sme na grške stroške preveč povečati,
Srbske utrdbe na bolgarski meji.
Srbi utrjujejo bolgarsko mejo. Pred vsem se hočejo zavarovati seveda v Makedoniji, Zato delajo okope v prvi vrsti izhodno od Egri Palanke, da preprečijo bolgarski udarec na Skoplje. Večje utrdbe se nahajajo tudi pri Kočani, na Pljafskavici in ob Bre-galnici in Strumiei — imena, ki so še dobro znana z druge balkanske vojne. Ob stari srbsko-bolgarski meji se nahajata idve utrjeni črti:	Negotin—Knjaže-
vae—ZajeČar—Pirot in PožarevSaie—Niš—Bela Palanka, Negotin, Knjaževac, Požarevae imajo le provizorične utrdbe, Zaječar je veliko utrjeno taborišče z o-kopi v obsegu 40 km, Pirotska utrdbena črta meri pa 35 km. Najmodernejša trdnjava je Niš, ki obsega s svojimi permanentnimi in poljskimi utrdbami črto SO km. Smatrati je, da so Srbi svoje trdnjave dobro oborožili ter namestili v njih moderne težke francoske topove. Bolgarska trdnjava proti Srbiji je Sofija, bolgarski zaporni forti se nahajajo pri Bjelogradiču, na sedlu Dragoman, pri Trnu in Drobzi.
Utrdbe na Ruinimskem.
*Rumunija si je svoje meje izborno zavarovala. Posebno močne utrdbe so, kakor poročajo švicarski listi, ob bolgarski, srbski in avstro-ogrski meji. Crta Kalafat—Cetatea—Garla-Mare—Turn-Severin —Železna vrata—Costesti—Cerna—Brosteni je tako močno u-trjena. in betonirana, da so vojaški strokovnjaki mnenja, da je skoroda nezavzetna,
Ofenziva proti Srbiji.
Švicarski listi vi,dijo v topovskem grmenju ob izlivu Morave začetek nove ofenzive proti Srbiji, katere namen je prodreti do Bolgarije. Vojaški sotrud-nik lista „Züricher Post“ računa z drugim prehodom Donave nasproti izlivu Morave, pri Čemur se mora napa|d vršiti naravnost navzdol v notranjost srbske dežele.
Kako je sedaj Belgrad utrjeD.
Odkar se je proti koncu leta 1914 umaknila naša armada iz Srbije, se je Belgrad začel pod vodst-
:„[A Nap“ poroča: Veliko senzacijo vzbuja pregnanstvo srbskega princa Jurija, ki je moral nenadoma odpotovati v Pariz. Menda tiči vzrok v novi poostritvi starega nasprotstva do brata prestolonaslednika. Aleksandra. Princ Jurij je menda nastopal za dogovor z. Bolgarijo, da M se Srbija z vso silo mogla ustaviti novi ofenzivi osrednjih velesil. Ločitev je nastala, ko se je princ Jurij pripravljal na razgovor z bolgarskim prestolonaslednikom Borisom v Parizu,
Mijsiii'itaipÉe bojišče.
V	italijanski armadi ob Soči — kolera.
Kakor izvemo iz dobro podučenih krogov, divja med italijanskim vojaštvom ob Soči kolera in sicer Zelo močno. Tej morilki je tudi pripisovati, da so se zadržali Italijani ob goriški bojni črti toliko časa tako mirno.
„Avstriji za hrbet!“
V	Rimu so se zadnji pondeljek vršila posvetovanja ministrov. Sklenilo se je, da se Italija z vso v-nemo udeleži bojev za Dardanele. Znani Burzel-Bar-zilai, kateri pa pri posvetovanju ni bil navzoč, agitira pri italijanskih veledržavnikih, naj se Italija z vso močjo vrže na Dardanele. Sele tedaj, če bo padla ta mors ka ožina in ž n jo vred tudi Bospor, bo mogoče milijonski (?) armadi Italije, Francije in Anglije p r it i po Črnem morju čez Rum u n i j o in južno Rusijo Avstriji z a h r b e t. Z uničenjem Turčije se bo prišlo tudi Avstriji do živega. Tako si zidajo Italijani zlate gradove. Cez Sočo me morejo, na koroških planinah je sneg, kateri tudi ne prija Lahom, na Tirolskem pa tudi ne morejo naprej. Radi tega so si izbrali lepš'o pot, ki vodi ;„po mokrem“ v Avstrijo.
40,000	foj&ko.v s fronte v tovarne.
Italijani z veliko naglico proizvajajo strelivo in gradijo tovarne. Vojaška uprava je te dni poslala 40 tisoč italijanskih vojakov v tovarne za municijo. Iz tega se vidi, da je Italijanom menda zmanjkovalo že streliva.
V osmih urah 80© strelov.
Iz vojnega poročevalnesa stana poroča il. se-, j ptetobra poročevalec „Pester Lloyda“ :
Danes mi je bilo usojeno, da sem gledal z vrba 1813 m visoke Dima d’Oro čez jezero v italijansko deželo. Vidi se jezero Ledro do Apeninov in opazi se s j prostim očesom italijansko trdnjavo Campo Molo in i-I talijanske pozicije na Monte Altissimo. Tu podaja bo-? išče čisto poseben pogled naokoli. Nahajamo se na j vrhu in vidimo z daljnogledom in celo s prostim oče-j som, kako marširaj o italijanske kolone, kako mule I vlečejo tren na višine in kako eksplodirajo naši šrap-
flvsfpijslio-puska bojišče.
Ruski poraz pri .itelistojeću.
Dne 23. in 24. septembra so bili Rusi pri Ale-ksinjeeu (severno od Tarnopola) hudo poraženi. Rusi so se z veliko silo navalili na črto Böhffi-Ermolije-ve armade v prostoru med Novo-Aleksinjecem in Ry-domlom, E n la j s t gostih rusjkih r o j n i h črt j |e napadalo naše postojanke. In-fanterijski napad je pospeševal grozen artilerijski o-genj. A naši so ves ruski naval krepko odbili in celo odvzeli Rusom važno višinsko postojanko pri Novo-Aleksin jeeu.
Rusi pri Vilni utekli obkolitvi.
Petrograjski dopisnik lista „Daily News“ izjavlja odločno, da se nahajajo ruske armadne skupine pri Vilni, katerim je pretila nevarnost obkolitve, sedaj izjven nevarnosti in so srečno utekle veliki nevarnosti obkolitve.
17 km pred Dvinskim in 15 km pred Rigo.
Iz Berolina poročajo: Nemške čete so oddaljene le še 17 km od D vinskega, in 15 km od Rige.
Avstrijski možnarji pred trdnjavo Dvinsk.
Londonski poročevalec lista „Corriere della Sera“ poroča, da smatrajo Angleži mesto Dvinsk za Ruse izgubljeno. V London so došla poročila, ki zatrjujejo, da tudi avstrijski težki možnarji obstreljujejo mesto Dvinsk. Učinek teh možnarjev je tlako grozen, da trdnjavski branitelji le težko vstrajajo v brambi. Mnogi mdderni okopi so popolnoma uničeni. V Londonu pričakujejo vsak dan poročilo o padcu te trdnjave.
Sklepi ruskega vojnega sveta.
Ruski vojni svet v ruskem glavnem stanu je sklenil, da se Še ta teden prične obvezno prodiranje. Ker je obolel veliki knez Nikolaj Nikolajevič, prevzame vrhovno poveljstvo armade v Kavkaza proti i urèi ji general lanuškevič. Prodirati prične že so daj, ker zahtevata to Anglija in Francija. .
Lovski dogodek med bitko.
O izrednem lovskem dogodku, ki se je pripetil na izhodnem bojišču, poroča neki stotnik v „Liller Kriegszeitung.“ Stotnik piše: ..Moja stotnija se bojuje z nasprotnikovo pehoto, pri Čemer je tudi močno obstreljevana od sovražne artilerije. Kar pridrvi iz nasprotne strani neka žival proti našim jarkom. Vsi smo mislili, da imamo pred seboj volka. Z dobro namerjenim strelom je bila zverina 300 m pred našo črto pobita. Vzel sem takoj daljnogled v roko in zapazil na svoje začudenje, da je postal naš plen Fräsen, velik, divji merjasec. Takoj, ko je napočila noč in je utihnilo strašno grmenje topov-, smo odnesli to dragoceno pečenko s seboj, jo primerno pripravili in pa slastno zavžili. Strelcu, ki je tako dobro nameril tu svojo cevko, smo odmerili seveda najboljši in tudi — največji kos mesa.“
Kako zdravijo kozaki svoje ranjence.
„Framdurter Zeitung“ piše:	Celo od kozakov
se je mogoče marsikaj naučiti. Ruski zdravnik dr. Paškov, ki je preživel večji del svojega življenja med kozaki, poroča o jako enostavnem in lahkem postopanju, ki se ga poslužujejo pri ranah«, dobljenih po udarcih ali sulicah, Kozaki namreč takoj po ranitvi potresejo rano samo z močno plastjo pepela, ki ga pripravijo na ta način, da sežgo del platnenega ali volnatega blaga, nakar s pomočjo ozke obveze zvežejo robove rane. Od 28 ranjencev;, ki jih je dr. Paš- i kov tako zdravil, jih je bilo 28 ozdraivljenih v nepri- j čakovano kratkem času, ne da bi se bila pričela ra- | na gnojiti.	j
Nove vasi v Karpatih.
Na Ogrskem se je ustanovil deželni odbor, ki si je postavil nalogo, da na novo sezida karpatske*vabi, ki so jih Rusi na svojem upadu uničili. Vlaida je odbor ne samo odobrila, marveč mu tudi zagotovila izdatno potporo. Velike županije in posamezna mesta so že dovolile lepe vsote v ta namen, pa tudi zasebniki so darovali večje zneske. Vlada je odposlala svoje zaupnike, da skupaj s Člani odbora dožeuejo, koliko vasi bo treba popolnoma znova zgraditi in koliko jih samo popraviti. Delo teli zaupnih oseb še ni dokončano. Doslej so dognali, da je okoli 50 vasi popolnoma porušenjih, nešteto pa na pol uničenih. Deželni odbor se bo pri gradnji držal sloga dotičnega kraja. Vse hiše bodo v vsakem kraju enake, a spoštovale se bedo posebnosti tamošnjega prebivalstva. Odbor je započel po celi državi obširno dielova nje. Država bo dala za vsako hišo gradiva v vrednosti 1000 kron, in sicer polovico brezplačno, d očim bo moral drugo polovico lastnik državi povrniti tekom mnogih let v obliki hipotekarnega posojila (z amortizacijo v dolgi vrsti let). 'Odbor ima poskrbeti za to, kako Se bo dolg odplačeval. Za dolg jamči odbor, ki bo moral pr zelo revnih vaščanih sam plačati državi ostanek dolga. Razve n lega bo odbor tudi na svoje stroške zidal take hiše za ljudi, ki so v vojni izgubili celo svoje premoženje. Skoro vse delo so prevzeli brezplačno mnogi stavbeniki in zidarski mojstri, pa tudi arhitekti in risarji delajo zastonj. Oglasilo se je tudi že lepo število obrtnikov, ki bodo svoja dela izvršili iz ljubezni do bližnjega, Vse vasi morajo biti dozidane do konca prihodnjega leta.
Iiiii-ffinio bojišče.
Joffre je vendar pričel z ofenzivo.
Zadnje dni se je, kakor je posneli iz nemškega uradtaega poročila z dne 25. septembra, pričela iran-cosfco-angleška ofenziva. Na celi črti od morja do Vo-gezlov je b i dne 24. in 25. septembra ogenj francoske in angleške artilerije posebno silen. Izredno hudo so Francozi obstreljevali nemške postojanke na črti izhodno od Ypern a med kanalom Da Basse e in Ara-som, kakor tudi na črti od mesta Prosine» do Argo-nov. Po 50 urnem neprestanem obstreljevanju nemških postojank so francosko-angleške čete pričele z naskoki, Francozi so pri Soutibezu udrli v razstreljene' nemške jarke, a so bili zopet vrženi nazaj. Na oe|i bojni črti je na mnogih krajih prišlo do bojev na nož. Sovražni napadi so bili večinoma povsod odbiti. Boj se nadaljuje. Napadajoče sovražne čete imajo velike izgube.
Francozi in Angleži nadaljujejo pričeto ofenzL vo. Glej najnovejše poročilo.
— --■■■■!-r—r—m-r~nin inni ititi mm nnnrmrnnni|-riiiiiii»w»iwMi»nnmu um m ».. m -rr	, ....Lu_
Sovi veliki napad na Dardanele.
Bukarešto „ Journal de Balkan“ poroča dne 24. \ septembra:	Nova, pričakovana ofenziva; zaveznikov s
na Dardanele se je pričela. Angleži kot tudi Fra n- i cozi so dobili novih ojačenj, to štejejo čez 100.000 vo--jakov. Tudi italijanske Čete so že v boju,
Novi poslanik v Ameriki j
Od dunajskih diplomatskih krogov izve budim- ; poštanski list /,,Az Est'“, da bo poslanik Dumba prav kmalu odpotoval iz Amerike, Pred dohodom dr. Dum-be iz Amerike bo imenovan za poslanika v Združenih državjah Severne Amerike bijvši avstrijski poslar nik v Rimu, sekcijski načelnik Kajetan pl. Merey.
Ang eži morajo vse placati.
Iz Haaga se poroča:
Ruski bilančni minister Bark je z velevažnim j naročilom svoje vlade došel preko Pariza v London, j Bark je izjavil, da ako Anglija ne poravna zapadlih -
obresti ruskih posojil in ne plača ruskih vojnih na-ročil ter ne založi Rusije s potrebnimi gotovinami za nadaljevanje vojske, bo Rusiji nemogoče se nadalje vojskovati. Domneva se, da bo Anglija prisiljena v-sem Darkovim zahtevam ugoditi.
Amerika in Nemója.
Nemška vlada je naznanila vladi Združenih držav, dia je nemška mornarica, dobila povelje, da ne sme več uničevati tistih ameriških ‘trgovskih ladij, ki vozijo blago, katero se lahko izrabi tudi za vojno gradivo. Le če določila mednarodnega prava dovoljujejo uničenje, se sme delati izjeme. V tem slučaju pase mora spraviti potnike in moštvo pred potopom ladje na varno.
Ta izjava kaže veliko prije olj ivost Nemčije na, pram Ameriki., Domneva se, da bo sedaj nemško-a_ meriški spor popolnoma poravnan.
Vpoklic 18 letnik
„Grazer Volksblatt“ poroča z Dunaja:
Avstrijski in ogrski črnovojniški zavezanci,, rojeni leta* 1897, ki so bili pri prebiranju črno voj niških zavezancev v tostranski Idržavni polovici spoznani za sposobne za orožje, torej lSletni mladeniči, bodo vpoklicani pod orožje dne 15. oktobra t. 1. — Tozadevni razglas bo objavljen v najkrajšem času. Dne 15. oktobra it. 1. bodo vpoklicani tudi vsi bosan-sko-he r c egovinsto mladeniči, rojeni leta 1897, ki so bili potrjeni k vojakom.
Okrog 15. novembra t. 1. bodo pa vpoklicani pod orožje tisti črnovojniški zavezanci letnikov 187S do vštetega letnika 1877, potem letniki 1891, 1895 in 1896, ki bodo pri novem prebiranju spoznani za sposobne za orožje. Šele potem bodo prišli na vrsto 4 4 - do 5 0 le tl n i, tako, da bodo ti bržčas vpoklicani šele koncem mesca novembra t. Ì.
Iz tega se razvidi, da se je naznanilo, katero je pedal ministrski predsednik agrarskim krogom — katero smo tudi mi prinesli v petkovi „(Straži“ — glede kakega določenega roka za vpoklic črnovojniških zavezancev drugega poziva, napačno tolmačilo.
•
* *
Popisovanje zalog žita, in moke in fižola.
Štajersko namestništvo razglaša:
Notranje ministrstvo je odredilo z odlokom dne
15.	septembra t. 1. novo popisovanje zalog žita. moke in stročnic p o stanju dne. 15. oktobra t. 1.
Popisovale se bodo zaloge vseh vrst žita kakor pšenica, rž, pira, soršiea .(napolica), ječmen, oves, ajda, stara in nova koruza, nadalje zaloge pšenične moke in pšeničnega zdroba, ržene, koruzne moke in koruznega zdroba ter sploh vse vrste mok, nadalje stročnice kakor fižoli, grah in leča.
Svoje zaloge morajo naznaniti kmetje in sploh vsi pridelovalci žita in stročnic, nadalje žitni trgovci ter občine in drugi javni zavodi ter vsi, ki imajo zaloge žita in stročnic. Za popisovanje, oziroma za priglašenje zalog žita, moke in stročnic se morajo rabiti le samo uradne tiskovine (izdane od političnih o-blasti), kakoršine se dobe pri županstvu in katere si mora vsak preskrbeti. Izgovor., češ, da kdo ni imel dotičnih tiskovin ter da vsled tega ni mogel naznaniti svojih zalog žita, moke in stročnic, je neveljaven in ne oprošča strogih kazni. Dotična popisovalna pola se mora v vseh predajlcih natančno in vestno izpolniti. Navesti se morajo vse zuloge žita, moke in stročnic, torej tudi tista množina, katera je namenjena za domačo uporabo, sploh se ne sme niti Najmanjša. množina zatajiti ali odbiti za katerikolisibodi namen. Vse zaloge pa, ki se nahajajo na prevažanju, bodisi po Železnici ali drugače, mora prejemnik naznaniti najdalje v treh dneh po prejemu.
Zaupnikom, to bodo popisovali zaloge, se morajo dati natančna pojasnila na vsa vprašanja. Zaupniki morajo storiti obljubo molčečnosti.
Oblast ima pravico, da smejo njene zaupne osebe vsak čas p r e ,g ledati v s e prostor e, v katerih se nahajajo zaloge žita, moke in s t r o Ö n fc. Namen popisovanja zalog je, da dobi država podlago za važne odredbe, glede bodoče uravnave uporabe zalog žita, molje in stročnic, vsled česar se zahteva, d a s e vse zaloge natančno naznanijo in da se nobena množina ne zataji ali p o s -k rije.
Kdor M zatajil ali poskril kako množino svoje zaloge žita, moke in stročnic, bi bil sodnijsko kaznovan z zaporom do enega leta ter z denarno globo do 20.000’ K. Nadalje bi zatajene ali poskrite zaloge zar padle v prid države. Ce bi pa trgovec zakrivil kako tozajdevno kažnjivo dejanje, bi se mu odvzela obrtna
pravica. Napoved zalog se mora izvršiti pravočasno, ker so tudi za tozadevne prestopke določene stroge kazni.
Končno pričakuje cesarski namestnik, da se ne bo pripetil nobeden slučaj, ki bi zahteval kaznovanje, marveč si bo štel sleherni v čast, izpolniti svoje dolžnosti (v tem resnem času, ko izvršujejo naši sinovi na bojiščih tako sijajne Čine junaštva.
Ako hočeš biti v torek, dne 26. oktobra 1915 srečen, kupi si srečko loterije „Slovenske Straže“. L srečka siane^ samo 1 K. Dobitkov je 1715, vrednost 20 OOO K. Štajerski Siovenoi in Slovenke, izkažimo se hvaležne Slovenski Straži. Vsak naš rojak ali rojakinja si naj naroči vsaj jedno srečko. Naslov: Društvo „Slovenska Straža“ v Ljubljani.
Raznoterosti.
I! 1. oktober ! Mnogim našim naročnikom bo s 1* oktobrom potekla naročnina. Vse četrtletne, jkar kor tudi druge naročnike, ki nam dolgujejo naročnino, prosimo, da isto kmalu poravnajo, ker se jim bo sicer list ustavil. „(Straža“ stane za celo leto samo 10 K, pol leta 5 K, četrtleta 2 K 50 v. — Naroča se na naslov: Upra/vmištvo lista „Straža“, 'Maribor.
Bogoslovje v Mariboru. Dose daj* se je javilo za prvi letnik našega bogoslovja že pet prosilcev,
Odlikovani slovenski vojni kurat. Vojni kurat pri 26,. 'domobranskem pešpolku, č. g. Jožel Pinter je odlikovan z duhovniškim zaislužnim križcem 2* razr. na belo-ruedem traku.
Nagrobni spomenik za kardinala Katschtka-lerja v Solnogradu. V solnograški stolnici so zgradili nagrobni spomenik za rajnega solnograškega knezonaidškofa kardinala Katschthalerja, Slovesnosti odkritja spomenika je vodil sedanji solnograški kne-zonadškof dr Baltažar Kaltner.
Dr. Huemer f. Dne 21. sept. je umrl na Dunap ju dvorni svetnik in osebni referent za gimnazijsko osobje dr. Huemer. Dasiravno rodom Nemec, je frjl kot glavni referent v učnem ministrstvu pravičen v-sem težnjam srednješolstva pri vseh narodih, ker je bil na stališču popolne nepristranosti in je premotri-val šolstvo vselej iz stališča strokovnjaka in pedagoga. Blag mu spomin!
Na mariborski gimnaziji, se je pričel pouki dne 22 t. m,, a samo za VII, in VIII. razred. Za druge razrede se prične poduk pozneje, morebiti začetkom oktobra. Za gotovo se dan še ne more določiti. Primanjkuje učiteljskih moči; kadar se vrne iz vojaške službe nekaj gospodov profesorjev, takrat se začne redni ■ poduk za vso gimnazijo.
C. kr. učiteljišče v Mariboru. Vpisanje gojencev, ki hočejo nanovo vstopiti v c. kr. učiteljišče, se vrši v sredo, dne 29. t. m.„ onih gojencev, ki zopet vstopijo, in vadničarjev pa ,v četrtek, dne 80. t. m,,) vsakokrat od 10. do 12. ure predpoldne v poslopju« deželnega ženskega učiteljišča. Vhod:	Hamerling-
gasse.
Za srednješolce-črnovojnike. Z ozirom na pričetek šole je naučno ministrstvo odredilo, da se vsem javnim učencem in privatistom na gimnazijah, realnih gimnazijah in realkah, ki so v šolskem letu 1914-1915 nastopili aktivno službo pri deželnih strelcih, prostovoljnih strelcih ali drugih prostovoljnih zborih, do njihove vrnitve iz te službe tekom šolskega leta 19154916 ohrani pravica za naknadni sprejem v prihodnji višji srednješolski razred. Taki (dijaki uživajo tudi zanaprej svoje morebitne štipendije in bodo plačali šolnino šele pri dejanskem sprejemu, če ne bodo oproščeni. Pri pouku se bo oziralo na te naknadno sprejete dijake. Nadalje je naučni minister odredil, da se sme leta 1897 rojene srednješolce, ki so v šolskem letu 1914-1915 dobili letno iz-•pričevalo o predzadnjem razredu in so v sedanjem šolskem letu sprejeti v zadnji razred, pod svoj čas za vojaščino obvezane dijake določenimi izjemnimi določili pred nastopom aktivne službe na prošnjo pripustiti k zrelostnem izpitu. Zato se priporoča, da, se taki dijaki takbj prijavijo za sprejem v zadnji razred. Dijaki ro stnega leta 1897, ki so že prostovoljno vstopili v aktivno službo, dobe lahko od vojaške oblasti dopust za zrelostni izpit in sicer pred časom, ko bodo črnovojniki leta 1897 splošno vpoklicani, v posebno utemeljenih izrednih slučajih pa tudi do nekoliko kasnejšega roka. Za dijake rojstnih letnikov do vštetega 1896. leta, ki so v šolskem letu 1914-1915 z letnimi spričevali v rokah že vstopili v aktivno službo in tedaj leta 19154916 ne morejo zopet pričeti u-čenja, se bo svoj Čas primerno ukrenilo, da se jim ob vrnitvi iz aktivne službe brez vsake škode omogoči nadaljevanje študij in polaganje zrelostnega izpita.
Hm	Nam
Slovencem pa velja sledeče: Podpirajmo naše katoli-ško-narodnoobrambno društvo 'Slovenska Straža, ki nima napadalnega, ampak samo skrajno obrambni značaj. Načelo Slovenske Straže je: Slovensko zemljo ohraniti Slovencem, slovensko deco vjzgojevati v slovenskih šolah. Slovenska Straža potrebuje nujne pomoči. Naročajte vsepovsod pridno srečke loterije Slovenske Straže !
Zmagoslavne zastavice» Uradno se nam sporoča: ‘Vojno pomožni urajd notranjega ministrstva je za proslavo cesarjevega godu dne 4. oktobra založil rar znovrstne .„zmagoslavne“ zastavice, ki so zelo primerne za okrašenje hiš ali slavnostnih prostorov. — Zastavice sp izdelane v dveh velikostih in sicer so: 35 in 48 cm ter 80 in 120 cm. Ziajstavice se dobijo z drogi ali brez drogov. Prva velikost stane z drogom vred komad K 1.20, za občine 9j0 v, brez droga K
I,	10, oziroma 80 v; druga velikost brez droga 4 K, za občine in društva 3 K. Za naše razmere je priporočati, da se naračajo pred vsem zastavice z avstrijskimi barvami. Dobiček od skupička za zastavice je namenjen za podporo družinam in sirotam padlih vojakov. Naslov za naročila: Vojno-pomožni urad c. kr. ministrstva notranjih zadev, Dunaj, I., Hoher 'Markt Štev. 5.
Tretje nemško vojno posojilo. Tretje vojno posojilo v Nemčiji je imelo izvanreden uspeh: 12 milijard in 30 milijonov mark. Manjši zneski pa še niti niso prišteti,
Odlikovanja. Red železne krone III, vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik infanterijskega bat'., štev, IV.-87 Ernest baron Kutschera in pred sovražnikom padli stotnik infanterijskega bataljona III.-74 Franc Dekleva. — Vojaiški zajslužni križec z vojno dekoracijo so dobili: stotnik infanterijskega bataljona Štev. IV.-87 Božidar baron Boischwing, nadporočnika infanterijskega bataljona IV.-87 Emil Holub in Marij Petkovič, in stotnik 7. saperskega bataljona R. Gorišek, pri etapnem poveljništvu štev 12 — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik infanterijskega bataljona štev. IV.-87 Valter Schei-ehenbauer. — Najvišje pohvaluo priznanje sta dobila štabni zdravnik -7. pešpolk ), dr. Edvard Huber in poročnik 2. pionirskega bataljona Srečko Vodep. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabfostne svetinje sta dobila pgnjičarja Anton Ogris in Andr. Zirnig, oba pri 9. poljskem topničarskem polju. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili:	četovodja 7. lovskega bataljona Franc
Schneider, patruljni vodja ,7. lovskega bataljona Anton Lammel in rezervni četovodja 10. gorskega top-ničarskega polka, Vinko Žgur. — Zlato hrabrostno svetinjo so dobili:	infanterista, 7. pešpolka Lackner
Rudolf in Rumpold Oton in nadloveo 8. poljskega lovskega bataljona Lenič Jernej. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Klein Ivan, desetnik Frič Josip in pionir Waste Henrik, vsi trije pri 3. pionirskem bataljonu; saperji Bobič Anton, Bobič J., Svoboda Ivam Trušnovec Ciril, Urh Franc in Vert-nik, vsi pri 3. saperskem bataljonu.
»Na koleri umrli slovenski dijak. Korporal Ro man Bende poroča, da je na južnem bo':, Su umrl za kolero enoletni prostovoljec Josip Toličič, doma iz Pivole pri Hočah.
Popravek z bojišča. Korporal Roman Bende nam dne 17. sept. piše z italijanskega, bojišča: Ce se ne motim, so prinesli listi, nemški in slovenski, vest o smrti praporščaka D,ernoVšeka. O tem pri nas ni nič znanega, temveč sem ga jaz osebno videl pri našem metalcu luči, ko sem šel na patruljo. Predobro poznam njegov glas. Ko sem pa danes bil pri telefonu, sem se prepričal, da še živi. Imenovani je sedaj komandant oddelka za metanje min„
Oprostitev mlinarjev. Glede oprostitve mlinarskega osobja od črnovojniške službe je dobila osrednja pisarna združenih zvez mlinov v Avstriji že dpe
II.	avgusta 1915 nalog, da se poskrbi pri pristojnem vojaškem poveljništvu za odpust neobhodno potrebnih uradnikov, preddelavcev 'in delavcev v mlinskem podjetju potom političnih okrajnih oblasti.
Modra galica za leto 1916. Kranjska kmetijska družba v Ljubljani sprejema sedaj naročila za modro galico in sicer po 3.50 K za 1 kg. Kdor je hoče kaj dobiti, jo mora takoj naročiti in plačati, ker mora biti naprej plačana. Naj se vinogradniki tajkoj pobrigajo za to važno vprašanje, da ne bo zopet prepozno.
Zopetno veliko zvišanje cen za milo In sveče.
; Tovarne za izdelovanje mila in sveč so zopet precej veliko podražile cene za milo in sveče in sicer za milo za 34 K za meterski stot in za sveče za 45 K za meterski stot. Pred vojsko je stal meterski stot mila 70 K, a sedaj pa, stane 230 K, meterski stot sveč je znašal še pred kratkim 180 K, a sedaj pa že znar šh 225 K,
Dražba lova Spodnji Gasteraj. V četrtek, dne 14. oktobra 1915, ob 11. uri predpoldne, se bo vršila pri Sv. Lenartu v Slov. gor. javna dražba občinskega lov'a občine Spodnji Gasteraj za dobo do dne 30. junija 1917.
Uravnava dedinskih, darilnih in zavarovalnih pristojbin. Z Dunaja se poroča: Velike so zdaj zahteve, ki se stavijo na državno blagajno. Dolžnost vlade je, da pravočasno poskrbi za nova vire za* državno blagajno. Vsled toga je vltìida. objavila tri nove naredbe, tičoče se uravnave dedinskih, darilnih, in zavarovalnih pristojbin. Temelj uravnave sloni na, načelu progresivnega tarifa za odmerjenje dedinskih pristojbin, pri čemur se bo zlasti upoštevala in od-merjevala čista vrednost tistega čistega, premoženja, ki bo pripadlo posameznemu dediču. Kratko rečeno: v Avstriji se upelje z novim letom nov davek: na dedščine. V nekaterih drugih evropskih državah so taki davki že davno upeljuni.
Sladkor. Ob začetku sladkorne centrale 14. julija je imelo prebivalstvo po tovarnah1 nlaj razpolago
1,420.000	meterskih stotov sladkorja, polovico po stari ceni na podlagi 79 K, ostalo po novi 88 K 50 vin. Sladkorja se porabi silno veliko, proti lanskemu juliju in avgustu se je več porabijo 450.000 met,, stot ; za prevoz sladkorja je bilo treba 13.000 železn. voz. Vsled zvišane porabe je zmanjkalo pri nas nekaj o-bičajnih vrst sladkorja, zato se je prepovedal izvoz gotovih za tujo porabo izdelanih vrst. Sedaj pridejo pri nas v prodajo te tuje vrste za približno običajne cene. Rafinerije pa bodo začele letos bolj zgodaj z delom in tako bomo že oktobra zopet dobili stare domače vrste sladkorja. Zvišanje porabe sladkorja ne temelji na draginji drugih živil, ampak le konsumen-tje najbrže zalagajo za daljšo dobo, kar je popolnoma nepotrebno in nespametno, ker sladkorja je dovolj m cene ostanejo-celo leto iste. Preveliko zalaganje zevi ra samo redno in enakomerno preskrbo vseh kon-sumentov.
Nalezljive bolezni na Spodnjem Štajerskem.
V dobi od 5. do 11. septembra, je bilo v Celju 31 slučajev tifusa, po 1 slučaj v Mariboru, v Negovi, na Tinjah, v Ptuju, v Radgoni, na Bizeljskem in v Pamečah. Davica: po 1 slučaj v Celju, v Sedlarjevem, in v Slovenj.graidcu. Griža;: 6 slučajev v Celju, 4 v Mariboru, po 1 slučaj v Žusmu. Škrlatica: po 1 slučaj v Celju, v Mariboru, pri Sv. Pavlu v Sav. dol., in v Slov. Bistrici. Kolera: 10 slučiajev v Celju, 1 slučaj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. Oslovski kašelj v Ljubnem in v celjski okolici.
Sofija — mesto časopisov. V bolgarskem glavnem mestu, v 'Sofiji, se je ustanovilo v «zadnjem letu nenavadno veliko število raznih časonisov. Sedaj izhaja v Sofiji 22 dnevnikov ter velikansko število časopisov, ki izhajajo samo enkrat, dvakra ali trikrat na teden. Zdi se pa, da se še ho ustanovila cela vrsta dnevnikov, kajti predpriprave za ustanovitev novih dnevnikov so že več tednov v polnem, teku.
Primorske novice.
Tržaški namestnik v Gorici in Podgori. Namestnik baron Fries-Skene je dospel dne 23. sept, v Gorico. Najprvo si je ogledal onstran Soče ležečo našo Podgoro in tamkajšnjo tovarno tvrdke Leykam-Josefstal. Potem je sprejel v poslopju okrajnega glavarstva deželnega glavarja monsignorja Faiduttija, in predstojnike lokalnih upravnih oblasti. Po poročilih "okrajnega glavarja barona Bauma in vladnega komisarja barona Dandinija je položaj v vsakem o-ziru izredno zadovoljiv in razpoloženje prebivalstva kljub bližini vojnih dogodkov povsem mirno in zaupljivo. Namestnik je posetil še bolnišnico usmiljenih bratov ter se potem vrnil v Trst.
Označba italijanskih zrakoplovov. Italija je odredila novo označbo svojih zrakoplovov. Zrakoplovi na kopnem in na morju so barvani na spodnji strani desnega krila zeleno, na levem krilu rodeče, središče ostane belo. Vertikalno krmilo nosi italijanske barve. Italijanski vodljivi zrakoplovi! kažejo podnevi narodno zastavo s savojskim grbom in kraljevsko krono, ponoči tri potne svetilkie v narodnih barvah belo-rudeče-zeleno. razven tega visi pod gondolo rudeča luč.
Dopisi«
Ranče pri Mariboru. Dne 18. t. m. po noči je zgorela hiša in gospodarsko poslopje tukajšnje posestnice Marije Napast. Njen mož se nahaja na bojišču. Zgorela je hiša, gospodarsko poslopje, hlevi, vsa živila, poljedelsko orodje, 7 glav živine in pa 2 svinji. Skoda znaša 17.000 K, zavarovana je bila sar mo na 9600 K, Žena in otroci v starosti 3 mescev do 14 let so sedaj brez strehe.
Gočova pri Sv. Trojici v Slov. gor. Pred kratkim šele smo izvedeli žalostno vest, da je že lansko leto dne 20. oktobra, padel na bojišču naš drlagi občan, veleposestnik, veleugledne družine, Vinko Pečovnik, vrli sin bivšega daleč na okoli dobro znanega
Karola Pečovnik. Oženjen je bil z Marijo Druzovlö iz vrle hiše od Sv. Andraža v Slov. gor. Zapušča v-dovo s petimi otročiči, pladnji mu je bil rojen, ko Je že bil mrtev oče. Zapušča tudi staro, zlato mater in tri vzorne sestre. V verskem in narodnem oziru bil je eden naših najboljših. Tužnim srcem se ga spominjamo in sočutimo in sotrpimo z dobro družino. A ne jokajmo! Dragi Vinko je umrl častne smrti. Naj se raju j e v nebesih s svojim očetom in svojim bratom Rudolfom, ki je umrl kot bogoslovec malo pred svojim ciljem!
Hum. V mescu avgustu je padel zadet od sovražne krogle na severnem bojišču ponos in nada svojih domačih, vrli fant Matija Sterman. Bil je vseskozi miren značaj in splošno priljubljen. Njegove domar če pa naj tolaži zavest, da je padel njih sin, oziroma brat, dasi v cvetu mladosti v junaškem boju kot junak za vero, dom in cesarja. Rajni si je štel v ponos, da je bil slovenske malore sin. Lahno jiaj Te tuja zemlja krije,, mir in pokoj naj Ti bo!
Grobelno. Dne 17. t. m. je skdßj'd poddesetnik 26. domobranskega pešpolka Alojzij 'Jlager pri posta*, ji Grobelno izi vlaka, prišel pod, Lotosa in bil pri priči mrtev.
Konjice. Za ravnatelja) tukajšnje okrajne hrar nilnice je bil izvoljen poštar;J. Žvižaj, za njegovega namestnika pa trgovec J. Zottel, oba, v Konjicah,
Zreče pri Konjicah. Posestnik 1 gnao Esali v Zrečah je bil od okrajne sodiiiijje v Konjicah zaradi navijanja cen kaznovan z 'enim tednom zapora, ker je dne 31. avgujsta t. 1. zahteval v Konjicah za, telico, ki je tehtala 327 kilogramov, najpoprej 880 kron, po-rneje pa 3 krone žijve vage za en kilogram.
Celje. Na c. kr. samostojnih n. sl. gimn. razredih v Celju se bo začelo novo šolsko leto dne 2. o-ktobra t. L, ob 8. uri'zjutraj s slovesno službo božjo’ v cerkvi če. oo. kapucinov.
Rajkenburg. Slovenski Lurd je videl v nedeljo, dne 19. sep.t,l tisoče pobožnih vernikov od blizu in dajieČ. prosečih za zmago in mir. Lepa cerkev je prvič privabila toliko vernikov, da jih ni mogla obseči. — Pobožni romarji so prišli v lepih procesijah iz bližnjih in daljnih župnij in z velikim zaupanjem izročali svoje prošnje lurški Mariji; vsaj! cerkvena o-pravila so se izvršila v najlepjšem redu, v vfeliko zadovoljnost vseh navzočih romarjev. Razšli so se mirno po končanih slovesnostih, polni najtrdnejšega zaupanja, da njihove prošnje v Slovenskem Lurdu ne bodo brezuspešne.
Kozje. Tukaj je umrl v soboto popoldne, dne
18.	t. m., po kratki in mučni bolezni učitelj g. Ljud. Ulčar v najlepši moški dobi, star 38 let. Rojen jè bil leta 1877 v Polju na Štajerskem. Po dokončanih študijah leta 1898 je služboval najprej na kršnem Krasu, nato kot šolovodja na Žusmu pri Loki na Štajerskem, končno pa od leta 1901, torej 14 let, kot učitelj v Kozjem. N. v m. p.!
Celovec. Dne 20. sept. so s posebnim vlakom pripeljali v Celovec 140 ranjenih italijanskih vojnih ujetnikov, m;ed katerimi je bilo 13 hudo ranjenih. .
Slovenska trgovska šola t LjnMjam
(Kongresni trg Štev. 2) s pravico javnosti.
Sprejemno naznanilo.
Dvor&srsdna trgovska šola sa dečke.
V: pripravljalni razred se sprejemajo učenci, kf so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj Štiri razrede ljudske šole. — V L trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14' let' in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zar dostnim uspehom dovršili IV. razred kake srednje a-li meščanske šole. — Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in n arri o m e š č a triletno učno dobo v trgovini.
Dvorassredna. trgovska šola sa deklioe.
V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo u-čenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali VIII. razred ljudske, ali III. razred meščanske, ali IV. razred kake srednje šole.. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v petek, d n e 1. o k to b r a 1913 od 9. d o .1 2. ure dopoldne.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov«
K vpisu rtaj pridejo učenci., oziroma učenke, v, spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj pri-neso s seboj krstni list, zadnje šolskoiz-pričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo v IT. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, Id vstopajo v I. letnik, naj se zglasijo v soboto, 'dne 2. oktobra 1915, v ravnateljski pisarni ter naj prineso seboj prispevek za učila.
Ponavljalne sk.ufinje se bodo vršile v petek, dne 1. oktobra 1945, dopoldne ob 9. uri, — Sprejemne slutnje za I. letnik bodo v so* boto, dne 2. oktobra 1915, ob 8. uri zjutraj. — R e d-n i p o u K se prične v pondeljek, dne 4. oktobra 1915.
Ljubljana, dne 1. septembra 1915.
RAVNATELJ ST VO:. :
Tlak tiskarna ev, Cirila v Maribora,
lodatateli ln založnik: Konaorcii .BfcraSa."
Odgovorni urednik: Franjo Sobot,