275. številka.
Ljubljana, petek 2. decembra.
\I\ . leto, I8H1.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikib, ter velja po pošti prejeinan za a v st r o - o ger s k e dežele za celo leto U> jrL, za pol leta H gL, za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^Id., za četrt leta .'i gld. '10 kr., za en mepec 1 irbl. 10 kr. Zh pošiljanje na dom se računa 10 ki. za niesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliki* več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta li golil. — Za oznanila plačuje od četiristopue petit-vrste K kr., če se oznanilo onkrat tiska, kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovj hiši , rledališka Itolbft". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati narm-nhii', reklamacije, oznmila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej  tiskarni" v Kolroaiiovej diši.
t Dr. Jan. vitez Bleivveis Trsteniski.
Včeraj popoludne sklenila se je zemlja nad umrlim našim vodnikom! Žalost in sočutje je splošno in nepopisljivo! Denes priobčimo najznamenitejše telegrame, ki so došli častitej obitelji Bleivveisovej:
Iz D j a k o v a r a : Primite moju najtopliju sučut. Gubitak je to neizmirni za vas, naš narod, komu je jedina utjeha, da će pokojnik u slavnoj uspomeni uvjek živjeti ter i po smrti svojoj spasonosno djelovati.
Strossmavr, biskup.
Z Dunaja: Klub desnega središča izreka vam (telegram le-ta došel je gospe soprogi umrlega) presrčno sočutje nad izgubo, katera je za dela vas in domovino.
Grof H oh en wart. Z Dunaja: Zastopniki naroda češkega izražajo vroče sočutje nad smrtjo moža, bistrega duha, trdne volje in blagega srca, ki nij bil oče samo Vam, nego tudi Slovencem.
It i e g e r.
Z Dunaja: Vest očetove smrti nas je hudo pretresla, da-si smo se je vsak čas bali! Ne samo Vi, ampak celi narod slovenski obžaluje izgubo predragega očeta. Sprejmite s svojo blago materjo zagotovilo našega prisrčnega sočutja. Klun, Vošnjak,
Obreza, Pfeifer.
Iz Zagreba: Izražam Vam sočutje v svojem imenu in v imenu akademije nad veliko izgubo. Rački.
Iz Gorice: Pretresen po gmznej nesreči, sem komaj pri zavesti! Z Vami, ki žalujete po najboljšem soprogu, žaluje cel narod, ki je izgubil očetovskega svojega vodnika! Žalujejo pa tudi vsi avstrijski  patrijotje, ker umrl je
dober Avstrijec in jeden najzvestejših podložnikom naše najvišje vladarske rodbine.
Josip vitez Schneid.
Iz Gorice: Iz potrtega srca najživejše sočutje! Grozno poročilo je vse naše rodoljube hudo presunilo. Marušič.
Iz Celovca: Narodnjaki izrekajo svoje sočutje zaradi izgube milega očeta.
Sočebranski.
Iz Metlike: Tvoji verni bratje, okraja metliškega prebivalci, bridko žalujemo s teboj in milimo Tvojim zaradi iznenadne izgube našega nepozabljivega očeta. Slava mu večna in pokoj duši! Navrati 1.
Z Dunaja: V imenu „Slovenije" Vam izrekam sočutje nad veliko izgubo, ki nij zadela le Vas, ampak celi narod.
B a b n i k , predsednik.
Iz Kostanjevice: Tužnega srca izjavi sočutje bralno društvo v Kostanjevici o prera-nej smrti gospoda očeta.
Prvosednik: dr. Gestrin.
Iz Mozirja: Občina trg in okolica mo-zirska čuti britko žalost, ker je preminol najslavnejši poppesitelj občinskega blagostanja in prosvete, oče dr. Bleiweis. Slovenci, po njem žalujoči, bodo njpgova dobra dela vedno visoko cenili. Naj jim prinaša njegov nauk in vzvišen izgled tisoč in tisočero sadu!
Župan : L i po 1 d.
Iz Mozirja: Zbrani izražajo svojo naj-globokejšo žalost o zgubi slavnega, predragega očetu in nenadomestljivega voditelja Slovencev.
Čitalnica mozirska.
Iz Pešte: V največjej bolesti izražam svoje sočutje. T u r n e r.
Iz Trsta: Moje najglobokejše sočutje nad silno izgubo. K as te lic, stotnik.
Iz Zagreba: Nad neizmerno izgubo z gospo majko in vami vred bridko žaluje vaš prijatelj Franjo Bradaška.
Iz Gradca: Tužnega srca izraža globoko sočutje Društvo „Triglav".
Iz Zagreba: Pridružuju<" se tuguj učemu slovenskomu narodu izražamo iskrenu sučut na nenaknadivim gubitku.
Činovnici banke „Slavij<iu.
Iz Brežic: Sprejmite nnjiskreuejše sočutje na gomili neumrlega očeta Slovencev.
Tanšek.
Iz Metlike: Kakor ves slovenski narod obžaluje izgubo svojega preljubega očeta z bridkim srcem i
Narodna čitalnica metliška. Našemu listu došel je ta-le telegram: Iz Prage: Globoko presunen nad smrtjo dr. Blei\veisa, vodnika Slovencev, izraža svoje globoko sočutje
Spolek čeških židovskih akademikov v Pragi.
Tukajšnja čitalnica prejela je telegram : Iz Sarajeva:   Tužna majka, mila domovina, izgubila si najslavnejšega sina. Njemu večna bodi čast in slava!
Slovenski tiskarji.
Dalje položili so vence na mrtvuski oder:
73. „Čitalnica v Celovci": Slovenskemu vodniku. 74. Značajnomu narodnjaku: „sevni-ški rodoljubi". 75. Borite! j u za narodno pro-sveto: ,,učiteljski pripravniki ljubljanski". 76. „Domorodkinja z Notranjskega" : krasno blazino iz frišnih kame lij in v i j o li c, jako uin< tno i/delano. 77. .Jlnulecka beseda v Pragi". 78. Slovenskemu očetu: „ Čitalnica bovška".    71).   Ehre    seinen unvrrgesslichen
Še jednokrat: G. J. Navratil in berilo.
Meseca septembra smo v „Slov. Naroda" listku naznanili g. Navratilovo osmo berilo ter ga po zaslugi priporočali dostavljaje, da obsežnejšo kritiko prepuščamo veščakom. Ta dostavek je imel namen prestriči daljšo razpravo, ki bi v političnem listu bila neumestna. Dobri stilisti radi skrijejo svoj namen za kako frazo, katero navadni človek za istino pobere, ter se na tihem radujejo, ako se jim preprosta duša vsede na limanice: to navado smo i mi posneli. Slabi stilisti pa mahajo okrog sebe z obrabljenim besedjem, si tacuisses, žalostna mu majka itd.
G. Navratil se je vsedel na tako limanico ter nd veselja kričal: To je sreča, da ta strahoviti kritikaš nij veščak; a kar je še huje,
niti doslej nij   opazil,   da   sedi  na limanici;] mora uže prijeten sede/ to biti.   Ne  bi mu kalili nedolžnega veselja, da nas nij na to po žival.
Porabimo tedaj redko priliko, ogledati s; tega ptiča, ki ima sicer oprezno navado, skrivati se za druge. Niti ob uredovanji navedenega berila nijsmo mogli prav razločiti, kaj je storil on in zakaj tako in ne drugače. Zdaj se je skril za ministerstvo, zdaj za g. dr. Miklošiča, zdaj mu je bil kriv neki neznan strokoven diabolus rotae, ki ga je bil na delo prisilil, preden se je mogel dovolj pripraviti. Se ve, da so to sami prazni izgovori. Minister-stvo je popolnem pravilno postopalo, ker nij smatralo g. N. za veščaka, zaukazavši, naj se zarad berilne uredbe sporazume z g. dr. Mi klošičem. Kolikor je nam znano, mu druzega nij nič velelo. Blagi g. vitez Miklošič je blezu odobril, kar je g. N. predložil, sicer bi g. N. tega ne bil zamolčal.   A onemu strokovnemu
zlodeju bi bil smelo rekel: Nujte vi, diabole, Če znate, meni se je itak očitalo pri prvej izdavi, da ne urnem dela.
Kes se je po prvej izdavi Miklošičevih beril, katerih nij nikdo hvalil, obče govorilo, ga jih je izdelaval g. N. Mi smo še zdaj uver-jeni, premda g. N. izrecno taji, da sta oba predgovora osmega berila njegova; zdaj bolj nego prej, ker smo njegovo pisavo v „Nov." opazovali. A bodi to, kakor koli; odločno zavračamo ono g. Navratilovo sumničenje, da smo v kritiki „/blodili" prvi predgovor z drugim. To nij res, ampak naštevši prvega predgovora nedostatke, smo pristavili: „To vse je bilo v prvem predgovoru in B6 je pretiskalo, kakor bi bila gola istina." A da se je pretiskalo, za to je odgovoren urednik berila sam, in nihče drugi. Ako je smel druge spise prve izdave izpustiti, smelo bi bil tudi predgovor izpustil ali pa bolje uravnal, da je vedel, kakov namen ima njegova knjiga.
VerdieDSten: „Ftirst Ernst \Vindischgriitz". 80. „Kavama Valvazor". 81. Našemu očetu: „kam-niške Slovenke". 82. Častnemu občanu, očetu naroda : „Borovnica". 83. „(ilasbena Matica": svojemu častnemu članu. 84. Slavnemu domoljubu: „prvo- in drugošolci". 85. „Gorenji Logatec" : svojemu častnemu občanu. 8o. „Ribi-ško društvo kranjsko" : svojemu prijatelju. 87. Svojemu očetu: „čitalniea v Pulji". 88. Častnemu udu: „loška čitalnica". 89. Častnemu meščanu: .mesto Lož". 00. „Plakajoča Planina": očetu in častnemu občanu. 91. Očetu in prvemu pospešitelju kmetijstva: „občina Studeno". 02. „Čitalniea v Trstu": svojemu častnemu članu. — Posebno krasne vence prinesli so bratje Hrvatje, namreč lete: 93. Svomu počastnomu članu: „gospodarsko društvo hrvat-sko-slavonsko". 04. „Hrvatsko sveučilište": Janezu B!eiweisu. 05. Svomu začasnomu članu, dr. Janezu Bleivveisu vitezu Trsteniškemu: „hrvatski ,,Sokol" v Zagrebu". 96. Svomu počastnomu '"lanu dr. Janezu Bleivveisu: „Hrvatska Matica". 07. Prvaku slovenskega naroda, svomu začast-omu članu: „hrvatsko pjevačko družtvo „Kolo" v Zagrebu". 08. Nc|>ozabljivemu očetu slovenskega naroda: „Valentin Krisper". 99. „Klub narodnih deželnih poslancev" : svojemu načelniku. 100. Nepozabljivemu strijcu: „rodbina Kušarjeva". 101. Predragemu strijcu: „rodbina Zupane". 102. Ljubemu bratu: „Valentin Bleivveis". — Poleg teh je še mnogo drugih vencev, katere nijsmo poizvedeti mogli, katere pa še pozneje omenimo.
Še jednokrat o slovenskem urado-vanji.
(Piaktieen nasvet vi sodnih krogov.)
Z veseljem je prešinila gotovo vsakega narodnjaka vest, da se je oglasil naš justični minister ter opozoril sodni je glede slovenskega urtdova.sja na prejšnjo ukaze, katere so izdali njegovi ustavoverni predniki.
Prepričali so se vladni krogi, da mora ponehati takšno gospodarstvo, kakeršno je vladalo in tudi zdaj še vlada. Prav dobro je zadel g. justični naš minister, če je naložil nadsod-niji, hitro priskrbeti sodnijam slovenske tiskovine.
Dozdaj se je še slišalo od jedne ali druge strani, da preje uspešno ne more biti urado-vanje v slovenskem jeziku, dokler soduije ne bodo imele tiskovin; tudi „Slovenski Narod" je uže sprožil svoje mnenje o tem v jednej svojih prejšnjih številk.
Zdaj bodo dobile soduije tiskovine in ne bodo imele nobenega izgovora več, s katerim bi se moglo opravičevati njihovo upiranje.
Narodnjaki! vzbudite se — sam; si zapomnite in druge svoje someščane, sotržane ali sovaščane opozorite, naj vsak brez izjeme, in če še tak izvrstno govori in piše nemščino, zahteva, da se ž njim pri sodniji ulovensKO govori in da se vsak zapisnik, katerega naj podpiše, slovensko sestavi.
Bratje! pokažimo svetu, posebno ošabnemu Nemcu, da še živimo! Pokažimo, da so nehali tisti časi, v katerih smo žalibože še bili podlaga tujčevej peti; obnašajmo se, kakor se v jednakih slučajih vsak narod obnaša in kmalu hoče nehati v slovenskih krajih os »btio zaničevanje Slovenstva. Tisti, ki hoče živeti mej nami, naj drži z nami ali naj bo vsaj miren; drugače naj čuti, kako tišči slovenska peta! Pol leta slovenskega uradu vanj a, in nihče se več nebo spodtikal nad tem; čez nekatere mesece bo se zdelo vsakemu prav naravno, da dobi od svojega sodnika rešitev v tistem jeziku, v katerem je prosil za njo. Nehalo bode — bodite prepričani — večji-del zakotno pisarenje, katero se dozdaj še nij dalo iztrebiti. — Slovenski kmet pa bo rešen neumnega predsodka., da mora biti vsako pismo, vsaka pogodba, vsak račun, vsaka pobotnica itd. v blaženej nemščini pisana, da slovensko pisano pred sod-nijo nič ne velja itd. Prihranil si bo tiste denarje, katere nosi zdaj zakotnim pisarjem; majhen« reči v slovenščini napisal si bode lahko sam zastonj. Zakotnim pisarjem, ki so bili na več krajih prave pijavke, bodo nehali zlati časi v tem trenutku, ko se popolnoma uvede slovensko uradovanje!
Če pa. se hoče razcvesti in res napredovati slovensko uradovanje, treba nam je v prvej vrsti slovenskih postav. Postave, katere največ rabimo, namreč državljansko in kazensko postavo, sodnij s k i red za p r e p i r n e in n e p r e p i r n e zadeve, kazenski red, kupčij sko, rudno ali gorsko, gozdno postavo itd. mora imeti sodnik pred seboj, če se hoče poslužiti pri razsodbah in odlokih tehničnih izrazov, katere samo v postavi najde, katerih si pa sam skovati ne more.
Znano je, da državna postava izhaja v vseh jezikih in gotovo leže vse postave, ki so izšle n. pr. v zadnjih tridesetih letih, v držav-
nej tiskarni tudi v slovenskem jeziku. Dozdaj se še nij nobednokrat zgodilo, da bi bila kaka sodnija v slovenskih deželah in pokrajinah državni zakonik sprejemala tudi v slovenskej izdavi, temveč sprejemala ga je samo v nemškem jeziku. Sodniki nijso ravno krivi, da se je tako krivično postopalo z našim jezikom dozdaj ; čeravno je bilo večini prav všeč, vender mora sodnik ubogati ostre svoje predstojnike. Kar mu ukažejo, tega se drži! dozdaj pa se je zaprečilo slovensko uradovanje nu vsuk način in prepovedano je bilo naročiti si državni slovenski zakonik na uradne stroške, sodniki si tedaj tudi nijso prizadevali, buriti se v slovenskem uradovanji, ker nijso imeli niti priložnosti, niti povelja. Prejšnje krivice popraviti, kolikor se se da, to je zdaj naša dolžnost in na vas, spoštovani narodni poslanci, je oprto naše zaupanje 1 Prosimo vas, delujte na to, da se vsem sodnijam in sicer zastonj pošljejo vse številke državnega zakonika, katere obsezajo zakone, namenjene v sodni jsko rabo !
G. justični minister naj ukaže, da se vse dotične postave in naredbe, katere treba znati vsakemu sodniku i:i sodnijskemu uradniku, prelože na slovenščino in da se potem razpošljejo na vse sodnije v slovenskih krajih.
Dokler tega ne dosežemo, tako dolgo bo slovensko uradovanje nestalno. V ravno tistem tehničnem pomenu bo rabila sodnija v A. to besedo, sodnija v B. spet drugo besedo; da si nemško postavo v slovenski tekst sain prestavi, k temu manjka sodniku časa, in to sploh nij naloga sodnijskega uradnika!
G. justični minister, oziroma višje sodnije, morajo sodniku, če ga zavežejo slovenski uradovati, tudi dati na roke vsa sredstva, da ustreže tej zapovedi.
Postave, ki so še starejšega izvira, n. pr. državljanska postava in občni sodnijski red, pa naj se avtentično prelože na slovenski jezik, kakor hitro mogoče iu naj se ravno tako, kakor druge, brezplačno izročijo vsem slovenskim sodnijam.
Da bi blagovolili naši poslanci ozir jemati na te okoliščine, katere bodo prav močno zavirale slovensko uradovanje, dokler ne bodo odstranjene je naša vroča želja in mi jim želimo tudi v tem oziru dobre sreče, nadejaj ofc se, da bomo kmalu zvedeli za dotični sklep g. justičnega ministerstva!
Da g. N. nij bilo jasno, čemu in kako naj se rabijo jednake knjige, smo v kritiki dokazali, da mu še zdaj nij, bomo pozneje konstatovaii. Ne samo skušnje, kakor veli Kres, temveč i theorije mu manjka; sploii se g. N. ne briga za stv; r, ki je za naše šole in na vse tolike važnosti, nego !e za osobnosti. Če mu dokažemo, da je njegovo pisanje nelogično, kriči: Ti se philosophiae doktor nijsi; če pravimo, da bi se naj iz jednakih knjig družili narodov poučil, porine klobuk na uho in nas prav robavsasto ozmerja, češ, da boš prihodnjič moje zmožnosti bolje znal ceniti, ti confusionsrat!
I kako je mož ta duhoviti dovtip skoval! Potreboval je psovk, brez katerih mu nij moči polemizirati; s psovkami se zakrije duševna oslabelost in onemoglost; pomanjkanje razlogov se nadomesti s psovkami. Pretesna fantazija ga je tudi tu pustila na cedilu; kaj je storiti ? Naznanilo nase je bilo po naključji podpisano s K., confusion se ne piše s K — ergo con-
fusionsrat, kakor lucus a non lucendo. Mož je sam sebe po glavi krenil. Ali je hotel nas uveriti, da ima le za slovenščino pravopisno „gebundone maršrute" v
Iu zatvornice njegove ročnosti so se odprle in blato take ročnosti se je radilo po dveh listih „Novic" in ubogi bralci Noviški so dva tedna požirali psovke. Psovka spredi, psovka v sredi, psovka zadej ! Mi smo mirno opazovali, kako g. N. sam sebe ob glavo dev-lje. Vsaka psovka bila je nam dokaz, da mu poštenih razlogov zoper naše trditve manjka, da je torej naša kritika bila po vsem opravičena. A ker je psovk mnogo mnogo, je tudi dokazov, vsaj negativnih, obilo število; zahvaljujemo se. Zdaj poznamo ptiča na limanici.
Hudo je delo g. N., da smo prezrli prošnjo za potrpljenje z njegovo knjigo; zato nas imenuje ueblagega confusionsrata ter s tem namiguje, da pozna i blage confusionsrate. Kdo je prvi mej njimi, si lehko mislimo.
Mi-smo smatrali ono prošnjo za navadno
frazo, ki se pritika vsakemu predgovoru z jednakim uspehom ; nikdo se zanjo ne briga. Knjiga je blago, slaba knjiga slabo blago. Ako bi ram ponujal zid slabo blago za dobre denarje in bi mu hrbet, obrnili, mu s tem nikakor ne damo pravice nas psovati. Ko bi nas g. N. poprosil za 70 kr., katere zahteva za svojo knjigo, radi bi mu jih dali; če pa Slovencem ponuja za isto svoto slabo blago, to nij le atentat na denar, temveč tudi na razum, okus, sploh na duševne zmožnosti našega razumništva. In temu atentatu da bi se ukljub g. Navratilovim psovkam ne stavili v bran V
S kritiko v „Slov. Nar." priobčeno se zlaga tudi g. S., ki je v Kresu isto berilo recenzirah Ker trdi gospod Navratil, da je ta, kakor jo veli, strokovnjaška kritika zanj zelo ugodna, naj poglavitne njene reke pripišemo. „Berilo Navratilovo, pravi na 569. strani. Kres, je tudi v drugej, predelanej izdaji ne-dostatuo, pomanjkljivo; grajati se mora, da se nij na slovenske narodne pesni iu pri-
Politični razgled.
Kol run it- «l4»z«»le.
V L j ubij dni 1. decembra.
Dopisnik „Nar. ListyM razgovarjal se je z grofom Taafr<eJ<**n in ta list je prinesel obseg tega pogovora. Taaffe je rekel, „da obžaluje izstop poslancev iz Hohenvvartovega kluba; on sicer v tem ne vidi nevarnosti, a neugodno je, rekel je Taaffe, ker se je levica zjedinila. „Minister želi, da bi popolnem složno postopala večina, ker je še majhena. Na dalje se je izrazil ministerski predsednik, će bode on še tri leta vodil državno krmilo, da bode za to skrbel, da bode večina tolika, da jej tudi ne bode škodovalo, če se bode delila v več klubov. Desnica mora zdaj svoje stanje utrjevati »n vlado podpirati s tem. da naglo reši vladne predloge." Teh nazorov bi se morala držati večina državnega zbora, morali bi biti jedina in uničiti najprej sovražnika, ne pa cepiti se, dokler je še slaba. Zopet se kaže, da Liechtensteinova politika nij prava; drugača pa Greuterjeva. Ta mož, gotovo dober katoličan, pa se je izjavil, ko so mu dejali, naj pristopi središčnemu klubu: „Jaz ostanem stari, konservativni Tirolec svojih prijateljev ne zapusti". ViltuiJ«* alriave.
Iz Petr«»|rra«la se poroča, da pogajanja ruskih poslanikov z Vatikanom dajo sklepati na ugoden izid.
V Srbiji so razmere jako zamotane vsled odstavljenja metropolita Mihajla. Duhovščina se cepi v dva oddelka, jeden je za metropo lita Mihajla, drugi pa za novoimenovanega Moj-zija. Vlada vsled ruskega preteuja ne ve, kaj bi storila, ali naj postavi Mihajla zopet na prej šnje mestojali ne.
V Momc 1.11 se vedno huje bije boj mej strankami. V državnem zboru nadaljuje Bis-mark boj proti liberalcem. On jih toži pred ljudstvom, da ga v njegovih prizadevanjih pri reformi kmetijstva na vsak način zavirajo, liberalci pa mu zopet pravijo, da jih on pred cesarjem sumniči, da so veleizdajalci.
Xuiko%ijMUi hej je skoro popolnem iz ročil svojo vojno Francozom, ker je imenoval generala Lamberta njenim vrhovnim zapoved-nikom in mu prepustil, da preustroji vojno. Iz južne Tunezije dohajejo povoljne vesti. Po vsem se kaže, da se bode skoro dovršila naloga, katero ima francosko orožje v Tuniziji.
Dopisi«
• Ix Trsta 20. novembra. |Izv. dopis.] (Škof Dob rila; slovanska čitalnica; bodoča razstava; gospodarstvo tržaškega mesta.) (Konec.) Uže zadnjič, je „Slovenski Narod" poročal, na katero nevšečno stran je zabredla namerovana loterija za razstavo; moledovat je šla k Milan-cem in k laškej vladi! Ravno zdaj, ko neka italijanska stranka z nova hoče v italijanskem
povedke, na slovanski in slovenski narodni živelj sploh bolj ozir jemalo, da se o Megi-serj', o Valvazorji, o Čopu, o abecednej vojski skoro celo molči in razvitek ter značaj po posameznih dobah preslabo označuje. Neradi tudi pogrešamo proizvode nekaterih mlaj -šili slovenskih pisateljev (Jurčič, Stritar itd.,) kakor tudi delovanje onih Slovencev, ki imajo zasluge za Slovenstvo sploh, ali pa za razvitek slovenskega slovstva (Miklošič, Blehveis, Trstenjak itd.)"
Isto smo bili mi v »Slovenskem Narodu" rekli; naša graja je bila celo menj obsežua, samo z nekoliko krepkejšimi potezami načitana, ker smo pisali za feuilleton. To je zgoli stilistična razlika. A g. N. je blagovolil se nas lotiti, za kar smo hvaležni; Kresovo grajo pa b skremženim obrazom proglaša za pohvalo nadejaje se, da bralcem „Novic" itak ne bode znana. Kako zvito!
(Konec prib.)
parlamentu nasvetovati, da se odpravi loterija. Veljaki izvrševaloega odbora se za to pogajajo z nekim Oberlieghtom v Milanu, da bi jim po srečkanji nabral Se primanjkujočega denarja. A če bi nam na sramoto tudi laško mi-nisterstvo privolilo v to loterijo, imela bode po dozdanjih prijavilih naša razstava vender kaj malo dobička. Imenovani Oberlieght bi namreč stržil 2 milijona srečk, od skupljenega denarja bi odbor dobil 360.000 gld.; a od teh bi moral 300.000 gld. dati za premije; po takem bi mu ostalo Še (10.000 gld. od vse loterije. Čitatelj naj le sam določi, ali je pač vredno za te umazane forinte iti maledovat k izstradanim Lahom, ki se uže tako posmehu -jejo vsakemu domoljubnemu podjetju na Primorskem. Ali je pač vredno, da se pred evropskim svetom tako omadežuje bodoča petstoletnica Tržaška! Kdo je temu kriv V Dopisnik „Slov. Naroda" gotovo ne.
Pred tedni sem bil uže poročil, da je dr. Vicentini,   nikdar ne ugnani   in   kaj izvedeni predsednik tukajšnjej obrtnej zadrugi, v kup-Čijskej zbornici sprožil misel, prav za prav nasvet, naj se izmej poslopij za razstavo sezida jedno tako, da bi tudi pozneje ostalo obrtnej zadrugi za stalno razstavo obrtnijskih izdelkov v Trstu. Kupčijska in obrtna zbornica je bila ta nasvet spremenila v željo in zadnjič je iz-vrševalni odbor  tudi pritrdil tej opravičenej Želji — kolikor bodo  dopuščali  nabrani po-močki za ravstavo!   Jaz naj tu le pristavim, da sta se oni dau združili obrtna  zadruga iu delavsko društvo (ne misli na slovensko delavsko društvo — Nr. I. ali Nr. II., ampak na laško „societa operaia)  ter sklenili z lastnimi pomočki ustanoviti toliko potrebno in preko-ristno   stalno   razstavo   obrtnijskih izdelkov. Slišal sem celo, da bi se  to  podjetje imelo izvršiti ob  začetku  namerovane   razstave ter tej mej tržaškimi in inostranskiini Lahi delati konkurenco. To bi  bila lepa kolobocija o sve-Čanej   petstoletnici, ki bi je  gotovo  ne zakrivil dopisnik „Slov. Naroda".
Četrtič je izvrševalni odbor pooblastil predsednika ter mu naložil, da naj po nasvetu tehničnega odseka izvrši vse sklepe in uu-edbe; tudi je predsednik pooblaščen po nasvetu finančnega odseka pogoditi se zastran nameravane loterije. Končno so razni govorniki še poudarjali in priporočali, da se pri raznih delih in podjetjih za nameravano razstavo kolikor mogoče jemljo domači delavci in umetniki in porablja domaČe blago. — Tako bi bila zagotovljena bodoča razstava v Trstu — če le denarja dovolj nabero. Uže zadnjič je bilo rečeno, da doneski zdaj le počasi kapljajo. Od 5. novembra do 17. se je nabrana svota pomnožila skoro za 30O0 foi intov ter znaša zdaj 110.823 forintov in 150 frankov v zlatu.
Naše mestno gospodarstvo je tudi tako zavoženo, ko v marsikaterem velikem ali malem mestu v Avstriji. Treba bi bilo krepke roke, ki bi brezozirno odpravila vse, kar po nepotrebnem dela mestnej blagajnici več ali menj stroškov. Res so tu razni gospodarji mestni v zadnjem desetletji premnogo zakrivili ; bili so tu sami gospodarji, katerim je pred vsem veljalo podpirati italijanski živelj in vse tiste ljudi, ki Skele) prek Jadranskega morja v odrešeno Italijo; a mnogo so zagre šili tudi poprejšnji konservativni gospodarji, ki so brez vse odločnosti se sladkali italijanskemu življu ter ga podpirali, da so le ohra nili mestno krmilo. Pri našej mestnej blagajnici poberejo na milijone goldinarjev raznih davkov in drugih dohodkov, a vender s temi
ne pokrijejo stroškov, ki se množe od leta do leta. Ali res nij mej vsemi 61 mestnimi očeti le jednega finančnega zvedenca,  ki  bi pri 4 milijonih dohodkov in stroškov znal vse nepotrebne stroške   odpraviti,  zatreti, da bi tako ostranil vsakoletni  prinianjkljai,  ki vedno le množi mestne dolgove V Res ao bili zbrali poseben odsek modrih glavic, ki so imeli vestno in na drobno prerešetati vse stroške mestnega gospodarstva.   Uže par  let se ti izbrani veljaki posvetujejo in preiskujejo — a našli so komaj t)O0O forintov, ki bi se pri letnih stroških od 4*/a milijona dali prihraniti! Po takem se pač nij Suditi,  da   proračun   za leto 1882 zopet kaže 327.000 forintov primanjkljaju. Pa pomislimo dalje,  da   BQ   bode ta primanjkljaj že pomožil po troških, ki jih bode mesto imelo po nameravanem  svečevanji petstoletnice ne glede na  to,   da  dohodki v marsikaterem pddelktl ne bodo dOBegU določene svote v pro-ruiiini.   < >dveč bi bilo tu na drobno poudarjati, kako po nepotrebnem se sem ter tja mestu nakladaj 1 stroški.   Tako   bode  pri novih zakladnicah — naši nemški   veljaki jim pravi o hangar-ili ware-hoU888   —   imelo mesto nad 30.000 forintov izgube (ravno  toliko izgubi tudi nasa kaj bogata kupčijska zbornica), ko se vender nekateri možje pri   njih mastd. Uže dr. Tonkli je v državnem zboru letošnjo spomlad omen 1,   kako   je namestnik Depretis naklonil svojemu zmiroin zvestemu privržencu UBtavovernemu poslancu Teusclilu mastno službo pri zakladnicah, ki nese nad  (5000 forintov. Zakaj se mesio v svoj.h denarnih stiskah ne ogne takej potrati? Kaže se pa tudi, kako nepotreben je Teusehl pri zakladnicah, ker je mnogo mesecev tam v Beti v državnem zboru ali pa v delegacijah — ali pa tukaj v Trstu vodi še lastno ekspedicijo, in zakladnice zato vender nijso zaprte! Tukajšnji kmgl BO močno zanimajo, kako se hod o   tržaški   poslanci držali v državnem zboru  pri raznih za Trst me-rodajnih nasvetih.  Da bode Nabrgoj Z narodnimi poslanci   pri   sh-dnjej   priliki zagovarjal koristi tržaškega mesta  in   primorske dežele, pač užo naprej vemo; a ko, bodo storili ostali trije   tržaški   poslane.   VVidinaim,   Rabi in Teusehl. Ali bodo ti trije, pristopil novo ustanovljenoj stranki nemških ustavovercev. Zadnja dva gotovo — o vVidooannu bi denea tega skoro ne trdil.   Kako bodo pač ti nemški zastopniki   laško-slovenskega   Trst.) postopali nasproti slavnej vladi, ki zdaj resno namerava pomoči tržaškej velikej   kupčiji.   Ali  bodo ti ustavoverni   poslanci   t   drugimi ustavoverci kljubovali koristnim in odrešilnim nasvetom in nnredbain visokega nnnisterstva samo zato, ker to ministerstvo ni kri iz ustavoverne njih krvi. Tt uschl bode najbrže tuko postopal, če smemo na to sklepati po  njegovem   zadnjič omenjenem govoru v tukajšnjej kupčijskej in obrtnej zbornici. A tako protivanje bi mu le izpodko-palo vso veljavo pri  tukajšnjem prebivalstvu, ki je v obče prepričano, da vsa ustavoverni ministerstva v zadnj'li IS letih nijso  nič storila za Trst in njegovo veliko kupčijo.
Domače stvari.
— (Svete za dušne maše) /a ranj-kega dr. Janeza vit. U1 e i vv e i s - T r s t e-niškega se bodo brale denes, v soboto in v ponedeljek ob V2I2. uri dopoludne v stolnej cerkvi sv. Nikolaja.
— (Slovanski listi) prinašajo na prvej strani obširne životopise umrlega slavnega našega patrijota dr. Janeza viteza Blei\veia-Trsteniškega.   Hrvatski „Pozor" je črno ob-
robljen. Mi bodemo pozneje priobčili nekoliko Črtic iz teh listov, da se uvidi, kako lepo cvete uže ideja slovauska.
— (Vabilo) k slavnosti, katero priredi akademidno društvo „Triglav" v spomin dr. Franceta Preširna dne 3. decembra 1881 v dvorani „Steinfelder Bierhalle" (Mtinzgraben) 8 sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Dr. B. Ipavic: Stražniki, zbor. 3. Tovačovsky: Orle pestrv orle, zbor. 4. Slavnostni govor, g. J. Bezjak. 5. Nedvčd: Pozdrav, zbor z bariton-solo. 6. "VVojenska, zbor. 7. Hajdrih: Slava Slovencem! zbor. Zt.četek ob 8. uri zvečer. Gradec 30. novembra 1881.
— (Iz 3podnje Idrije) se nam piše: Naš zvonik pri farnej cerkvi, ki je s kuprom pokrit, ter s štirimi primernimi kamenitimi stolpiči tako okinčan, da mu ga daleč okolo nij para, je vkljub mnogim težavam in skrbem k sreči ravnokar brez vsake nezgode dodelan. Pri tem ravno tako umetnem kakor težavnim delu gre zaslužena pohvala g. J. Moravcu, podjetniku, Gr. Sedeju, tesarskemu in M. Zelencu, zidarskemu |mojstru.
— (Poprava.) Včerajšnji list povedal je pod rubriko „vnanje države", da se je odprl srbski cerkveni kongres. Da je to pomota je jasno, „vnanje države" pričenja se še le pod ono notico.
Lastnik neke večje fabrike išče posojilu
6000 gld.,
katero bi se precej zavarovalo in uknjižilo na njegovo posestvo in sicer na 1. mesto, in otl katerega bi dajal 6 °/0 pogojema tudi 7 "/„ obresti. Natančnoje se iz.ve v „Narodnoj tiskarni"._(680—1)
■*o posli
se pošilja v zavitkih po 48/4 kilo na vse krajo po Bpodaj naznanjeneni kupu, vse^a prosto,  vozarina in carina jo plačana, tako da kupec dobi blago brez troškov.
BATA-
Kio...........1 kilo tfld. 1.—
„   boljša..........,   „    „ 1.20
NnntoM..........„,,     „ 1.26
„      pol tina.......„   „    „ 1,80
„      najfinejša.......„   „ „134
Nt. Duuiingo........nti     11 l-^O
Cevlon native.......„   „    „ 1.40
„ 1.40
Irlenuilo najboljša......>»   ^     ii 1-42
Portorioco........on    » 1-44
< v.ilou fina, debela zrna ....„„     „ 1.00
1.68
Cejlon I"«»rl........,,   ,,     „ 1.85
Kol.ii  :iri»l».........n    ||       M 1>0^
Tudi VBe vrste riža. in luškega olja in vao dru^o Uolooi ialno blago razpošilja so. zelo ceno.
Ignacij Turk v Trstu,
(674—2) via llarriora veochia št. 14.
Dunajska borza 30. septembra
(Izvirno telegratirno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 30 Knotui drž. dolg v srebru    ...   78 »10
Zlata renta.........1)3    „ 85
1860 dr*, posojilo.....133    , 25
Akcije narodnu banke..... 837 „
Kreditne akciji-....... 362    , 75
London..........118    „ 55
Srebro.......... „ —
Napol...........9    , 40'/,
C. kr. cekini........5    „ 58
Državne nia* ke.......58    „ —
Marij in celjske kapljice za želodec,
neprcsežiio izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodu
in nepresežno zoper ne-slast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, naplhnenje kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja peaek ln pšeno in sle z, zoper zlatenico, gnjua in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bo-ledina iz telodoa), zoper krč v želodol, pre-obloženje želodoa z jedjo ali pijačo, črve, opor bolezni na vranioi, Jetrah in zoper zlato žilo.
(<!;« vn;i  'SA\ 1 <>£•,■ »l, : Lokar C. Itradj . Krorasier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane >JSfT   t> f> ■
Prave ima samo: V Ljubljani: lokama Ga brlel Ploooli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na 1'refiiriioveiu tr^u. V Novem mestu: lukarna Dom. Ki/./.nI i: lekarna J os. liergniann. V Postojni: Anton Loban. V Gorici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mi ch. (5 u gl i e 1 m o. Ce 1 j e : lekiir J. Ku pf er-schmidl; Kranj: lekar Drag. Savni k; Kamnik: lekar Josip Močnik.
WF" Svaritevf Ker se v zadnjimi času
naš izdelek posnoinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogab in pazi naj Be osobito na ta znamenja: Prave Marij in celjske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnem; besedo: Ecbtc Maria-zellor Magentroplen — Hrady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij iin-.cljski' materi; božje, mora hiti poleg te podolio ufis-neno soduijsko spravljeno vttrNtveno ia»> mciije iti zavoj mora biti zapečaten /. našim vnrNtveiiiai /.naiiieiiJem. Izdelki podol>-nega ali istega imena, ki nčinajo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjskl kaznovani izdelovalo!
In prodajalci. (487—11)
ki
Razglas.
V Kranjl jt- lepa nove hiia na prodaj ali pa se da tudi v najem na već let. Hiša je prostorna, ■ šestimi lepimi sobami, z veliko špecerijsko prodajal-nic, s sobami za gOStfrafeo, dvema kuhinjama itd. Več se izve pri Janezu Kovaču v Kranj i it. 105.
(673—3)
k uilelir/itvi dobitnih šans velike, od hambur skega mesta garantovane denarne loterije, v ka-terej se mora
9 milijonov 140.340 mark
v teku nekaj mesecev gotovi* dohiti.
Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi SO.SOO dobil k. in Bicer oziroma
404MMMI «lrž. mark,
posebno pa
1 1 1
t 1
2 3 l 4 7 1 23
dob.
.i m. a m a m. ;i m. a ni. a m. a m. a m. .i m. a m. a, m.
;'i m.
250.000 ir.o.ono
lun.(Min 60.000 50.000 in. nun
80.000 25.000 20.000 15.000 12.000 10.000
.J dob. a m. 800O a m. 600O a m. 5000 a m. a m. a in. a m. a m. a m. a m. a m. a m.
I00O
3000 2000 150O 1200 I00O 500 800 iss
itd.
3 55 5 109
sna tu
2
5;}.'}
1074 l 0 29115 itd.
Prvo žrebanje jo uradno nepreklicno na
dan 14. in 15. decembra 1881
določeno in stane
celi orig. loz le 6 mark, ali gl. 3.50 av. bank. pol orig. loza lo 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt „ „ D/, „ ali 1)0 kr. „ „ ter so ti od države garantovani originalni lozi proti pušiljatvi Nvote v gotovini uli po nakaznici, ali na proti povzetju zneska v najoddaljo-nejše kraje franko razpošiljajo. Manjše svoto morejo se priposlati tudi v pismonih markah.
iBi-n sinmleeker je v kratkem časti svojim interesentom izplačala velike dobitke po mark 135.000, MO.OOO , voč po SO.OOO, 80.000, lO.OOO itd. in je s tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin.
Uloge so v primeril velikim dobitkom Jako neznatne ter b<; mora le priporočati, dii se je-denkrat sreča poHkusi.
Vsak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt, iz karen-a se razvida razdeljen je dobitkov in dotičnih razredov, kakor tudi uloge, in pn vzdihovanji dohitk ofie jalni listek vzdigne-nih številk.
Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroStvom ter se morejo na direktno vposlanle ali na željo Interesentov z mojimi zvezami na \ seli večjih tržiščih Avstr^e izplačati.
Naročila naj se povratno zaupno pošljejo na trdno »turo tirdkd
Josef Steindecker,
Bank & VVechselgeschaft, Hamburg.
I*. N.   llisu Josef .Steindecker —
poznata kot solidna in reelua — ne potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, na kar se cest to občinstvo opozarja. (601—0)
Dunajsko zavarovalno društvo
Jamčevalni fondi:
goldinarjev 4,500.000 avstr. velj.
Dunajsko zavarovalno društvo zavaruje
HT gratis v |>B*vciit letu
za dobo O let, (898-11) bivališča in gospodarska poslopja, začne se torej vplačevanje premi pri takovih zavarovanjih stoprav v drugem letu v 5 letne obroke razdeljeno.
&lavni zastOB \ L.inbljani Glavno opravilstvo t Kratici
pri
pn
Jakobu Dobrimi,
frančiškanski trg- h. št. 45.
G. Mi cori,
Jako ml ni je v trg- h. št. 11.
LUtREINIGUNGS-PlLLEN
HotJŠi od vseh  jiinloliiiili izdelkov,   nćiuajii   to patttil.ie nič *k<nlljit'<il" t* imJiiHjtrsmJ,-      iiihijo /upor  bolezni v organih »podrejena dola teloua, fobor,  bolozni v l>olti, nn očeh, v mo/junili in ustih, uoptat otročjo in žensko holozni ; čibtijo lohko kri in odpravljajo Muto. Nij Ka zdiuviln, ki l>i bilo lioljie in pri toni popolnem neškodljivo zoper
telesno &€ši>wetie9
gotovi vir vaoh lioloznij. Kor ao pouln<tkorjono, uživajo jili radi tudi otroci. Tc pilo so odlikovano b jako &Mtnini pianom ilrm-mt/ii sittnllca 1'itliti.
fl«Sr >ti,t»,i sLnllji,,! i /.", pihnn i i<f,i, l.'.f.r. OffMfI nkuUjir sl.it )><ij.  ViO nil, vrl)ti
santo 1 filii.a. v. (640—4)
Qt/Qr>ionia f Vsaka škatljicn, ki iiomn ilrmo: Apo-
OVciriullJL. 1 thvhr mum hetUffen t&opotđ, je
}ioniiriJ( n n, ter Kvarimo, naj ho no kupujn.
l'ir.iti *c mom tlObrO, /.'</ futO ur dobi slttliff/ti, nevpU ciki/u uli rrtn skuil/Ji f-j/ti i.ihlktt. Vsakdo naj izrecno zahtova Ki-tmti'1 novih Elizabeti ni/i nil, to imajo na zavitku tor navodilu za rabo jiolt-f/ stojrčl jiotipis.
Glavna rtih,,/a na l>untiji: Apothuko ..zttin hrllit/rn KropoM" iIoh I'Ii. X~tiistritt, Sfatlt,   /.V7.r i/i r 1'lanhen- miti S]iirt/il(/asst; fer v vseh dobrih lekarnah  na Dunaji
in po dežoli.
BOBOM
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mi 6.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'