ejska knjižnica
TRGOVSK
Časopis asa trgovino, Industrijo Irt obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Ljubljana
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LRTO vin.
Telefon št. 552.	LJUBLJANA,	dne	14.	februarja	1925.
Telefon 8t. 552.
STEV. 19.
Načrt zakona o gospodarskem svetu
Na dnevnem redu kongresa trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic, ki se vrši 14. in 15. maja v Sarajevu, se nahaja med drugim tudi ineprava o načrtu zakona o gospodarskem svetu.
Naši pridobitni krogi v Sloveniji .se že oddavna izredno interesirajo za to vprašanje ter so v opetovanih resolucijah urgirali vlado, da čimpreje predloži skupščini tozadevni zakon. Na podlagi zaključkov lanskoletnega kongresa zbornic v Zagrebu dne 27. januarja in v sporazumu s tedanjo vlado se je izvolil ožji komite tajnikov beograjskih zbornic ter zagrebške in ljubljanske zbornice, ki je nato na konferenci v Rimskih Toplicah začetkom avgusta izdelal popolen načrt zakona o gospodarskem svetu. Prvotno se je računalo s tem, da se bo o tem načrtu razpravljalo že na izvoznem kongresu dne 30. in 31. avgusta v Beogradu, kar se pa radi ob-šimosti gradiva in programa kongresa ni moglo izvesti. Tako je bila definitivna razprava odložena za sarajevski kongres.
NALOGE GOSPODARSKEGA SVETA.
Načrt zakona o gospodarskem svetu, kakor je bil sedaj razposlan zvezani industrijcev, zvezam trgovskih gremijev ter zvezam obrtniških zadrug v proučevanje, predstavlja naJSiršo interpretacijo določb čl. 44. Vidovdanske ustave. Po tem načrtu je naloga gospodarskega sveta:
1.	da izdeluje ter predlaga narodni skupščini v sklepanje zakonske predloge in posamezne zakonske odredbe, s katerimi se rešujejo katera-!:oli gospodarska vprašanja (vprašanja poljedelstva, živinoreje, ribištva, rudarstva, gozdarstva, industrije, obrti, trgovine in denarstva) ter \prašanja gospodarske politiko sploh (vprašanje zunanje in notranje gospodarske politike, zadružništva, agrarne, kreditne, prometne, finanč-ae politike itd.);
2. da izdeluje ter predlaga narodni skupščini v odobrenje predloge za-lioncv, s katerimi se rešujejo vprašanja socialne politike, ki so v zvezi z gospodarstvom (zaščito delavcev, socialno zavarovanje, zaščita dece in mladine, izseljeništvo, kolonizacija, stanovanjsko vprašanje, javna pomoč, socialna higijena itd.);
3. da izdeluje in predlaga v reševanje pristojnim ministrom načrte uredb, pravilnikov, naredb, odlokov itd., s katerimi se urejuje uporaba označenih zakonov;
4. da oddaja svoje mnenje o vseh predlogih navedenih zakonov in zakonskih odredb, ki se predlagajo narodni skupščini v odobritev;
5. da oddaja svoje mnenje o vseh načrtih uredb pravilnikov, naredb, odlokov itd., ki jih izdela upravna oblast za izvrševanje navedenih zakonov gospodarsko- in socialno-poii-
tičnega značaja;
fl. da sodeluje po svojih zastopnikih v mednarodnih institucijah m komisijah pri sklepanju gospodek ih
in socialno-političnih P°?	.	.	L
državami ter da sodeluje pri i -vanju mednarodnih mirovnih p godib;	,
7. da oddaja svoja mnenja in predloge za reševanje reparacijskih vprašanj;
8. da vrši tudi druge naloge, ki mu jih poverijo špecijalni zakoni upravna oblast;
9.	da opozarja s spomenicami narodno skupščino in upravne oblasti na škodljive pojave v gospodarskem in socialnem življenju v naši državi ter predlaga ukrepe, ki so potrebni za odvračanje takih škod.
Za ustanovitev gospodarskega sveta so odločilne določbe vidovdanske ustave in zato gre naš interes za tem, da se že v zakonu o gospodarskem j svetu zasigura pravico lastne i n i -! c i j a t i v e , da torej njegovo poslo-i vanje ne bi bilo samo odvisno od do-i bre volje narodne skupščine odnos-| no upravne oblasti. Po ustavi ima j biti gospodarski svet samo posvetovalni organ narodne skupščine in upravne oblasti. Zato je treba, da se mu v okviru teh ustavnih določb v zakonu zajamči čim največja avtonomija in neodvisnost. Da bi se pozicija in vpliv gospodarskega sveta čimbolj ojačala, predvideva načrt, da naj se njegovo delovanje ne omejuje samo na zakonodajo v ožjem pomenu besedo, marveč naj se razširi njegov delokrog tudi na izvrševanje zakonov ter na naredbodajo, ker se je baš v tem oziru dosedaj mnogokrat dogajalo, da se je v pravilnikih ter v izvršilnih naredbah neutemeljeno omejevalo določbo zakona na škodo inte-resiranih krogov. Da se to v bodoče prepreči, zamišlja načrt kompetenco gospodarskega sveta v čl. 3. do 6. tako, da so narodna skupščina, kakor tudi ministrski svet odnosno posamezni ministri dolžni, da vse zakonske predloge, kakor tudi odredbe pošljejo pred uveljavljenjem na proučevanje in mišljenje gospodarskemu svetu ter da ga pri tem delu podpirajo z vsemi potrebnimi informacijami in podatki.
SESTAVA GOSPODARSKEGA
Vprašanje sestave gospodarskega sveta je bilo pri izdelavi načrta eno izmed najkočljivejših in najtežjih, predvsem radi tega, ker gospodarski krogi v naši državi nimajo v vseh pokrajinah enakega sistema in oblike zastopstev. Posebne težkoče so bile že v tem, da ima predvojna Srbija sistem ločenih zbornic, medtem ko imajo prečanske pokrajine sistem skupnih zbornic. Na drugi strani tudi zastopstvo kmetijskega stanu po posameznih pokrajinah nima enotne oblike in se je vsled tega za merodajnega zastopnika kmetijskega stanu določilo glavno zadružno zvezo v Beogradu, ki ima določiti delegate za posamezne oblasti.
Načrt deli našo državo v sedem gospodarskih oblasti, in sicer:
1. Južno Srbijo,
2. Srbijo,
3. Vojvodino,
4. Hrvatsko in Slavonijo,
5. Slovenijo,
6. Dalmacijo,
7. Bosno in Hercegovino s Črno
goro.
Gospodarski svet naj bi imel tri vrste članov, in sicer: častne člane, rodne člane in dopisne člane.
Častni člani naj bi bili predsednik ministrskega sveta, predsednik narodne skupščine ter vsi ministri gospodarskih resortov, in sicer: minister trgovine in industrije, minister soci-jalne politike, minister za poljedelstvo m vode, minister za šume in rude, prometni minister, minister javnih del in finančni minister.
Redni člani naj bi bili poleg tajnikov delodajalskih In delavskih zbornic še glavni tajnik delavskih zbornic
v Beogradu in glavni tajnik Zadružne zveze v Beogradu, nadalje pred-slavitelji trgovine, industrije in obr-ta, ki jih izvolijo .pristojne zbornice po dva za vsako ekonomsko oblast, in sicer po možnosti po eden iz vrst praktikov, drugi pa iz vrst teoretikov. r> andat bi trajal štiri leta in bi se vsaki dve leti polovico članov nadomestilo z novimi volitvami.
Za dopisne člane bi imenoval gospodarski svet gospodarske strokovnjake, ki bi s svojimi nasveti in mnenji podpirali delovanje gospodarskega sveta. Njih število bi bilo neomejeno.
ODBOitI GOSPODARSKEGA SVETA.
Gospodarski svet bi imel sledeče stalne odbore: i	l.	verifikacijski,
I	2.	trgovinski,
j	3.	industrijski,
4.	obrtni (zanatski),
]	5.	agrarni,
|	6.	linansijski,
|	7.	saobračajni,
i	8.	sccialno-politični.
IVsak teh odborov bi imel 14 članov, in sicer bi bile v trgovskem, industrijskem, obrtnem in agrarnem . odboru zastopane samo dotične stroke, medtem ko bi bile v ostalih odborih zastopane vse stroke in skupine s po dvema članoma. Poleg tega pa bi gospodarski svet lahko za posamezna važna vprašanja še sklical iii*sestavil odbore ad hoc.
VZDRŽEVANJE IN NOTRANJA SLUŽBA GOSPODARSKEGA SVETA.
Vzdrževalne stroške za gospodar -
sk i svet bi nosila država in bi se tozadevni krediti imeli predvideti na račun izdatkov vrhovne državne uprave. Gospodarski svet bi imel svojo stalno pisarno, ki bi vršila vse administrativne posle i nizdajala zapisnike razprav, kakor tudi mnenja in informacije interesiranim oblastem in organizacijam.
To je v kratkem vsebina giavnej-$ih določb načrta zakona, o katerem bodo na prihodnjih sejah razpravljale tudi naše gospodarske organizacije. Z ozirom na velike težkoče, ki vladajo vsled enotnosti zastopstev gospodarskih krogov v naši državi, lahko rečemo, da bi bili srečni, ako bi se ustanovil gospodarski svet s tako kompetenco, kakor jo predvideva opisni načrt, dočim se glede sestave sicer ne strinjamo v vseh podrobnostih z določbami načrta.
Amerikanska žitna špekulacija.
Na žitnih tržiščih je nastopila v ^dnjih tednih malenkostna reakcija, ne da bi ««e prevTgla doslej trdna tendenca. Kurzi so slejkoprej visoki in veliki prekmorski transporti najdejo lahko kupca. Po vseh deželah je nastopilo močno vznemirjenje radi nenadne podražitve krušnega žita, ki jo po pravici pripisujejo ameriški špekulaciji.
Posebna komisija angleške vlade, katere naloga je, poiskati vzroke podražitve hranil, je izjavila, da je Anglija glede ustvarjanja cene na žitnem trgu popolnoma odvisna od Chicaga in da na noben način ne more preprečiti spekulativnih manipulacij. Da pripisujejo žitno hausso tudi v Združenih državah pretežno špekulativnim momentom, se razvidi iz tega, da posvečajo v Washingtonu
žitnemu trgu sedaj posebno pažnjo iu da je vlada razločno pokazala svojo voljo, da poseže vmes, ako bi se nadaljevalo z navijanjem žitnih cen.
Notiranje newyorških žitnih cen za bušel je razvidno iz sledeče statistike:
Leta 1924:
Začetkom dec.: Pšenica Manit. K 181, rž West. II 143 M;, koruza L* Platta 134, ječmen 92, oves 61 Vž c.
Koncem decembra: Pšenica Man. L 209, rž West. II. 161, koruza La Plaf-ta 143Mj, ječmen 1034;, oves 70Vi c.
Leta 1925:
Januarja najvišje: Pšenica Man. L 2837/9, rž West. II. 183H/8, koruza La Platta 149-7„, ječmen 118, oves 691/,.
Januarja najnižje: Pšenica Man. I. j 205’/», rž West. II. 1517/«, koruza La \ Platta 138M:, ječmen 103, oves 62%. ! Dne 2. februarja: Pšenica Man. L ■ 226%, rž West. II. 179M:, koruza La | Platta 147'%, ječmen 115, oves 691/*. 1 Dne 4. februarja: Pšenica Manit. I. j 2267/„ rž West. 11. 177’/*, koruza La Platta 143 Vj, ječmen 115 M>, oves 68% c.
Vidne zaloge pšenice so nazado> vale v tednu do 2. februarja za 3299 na 94.840 milijonov bušlov napraro 91.191 milijonov v prošlem letu. Mogoče bo nastopilo po tržiščih olajšanje, ker je pričakovati, da bo posejana površina letošnje leto radi visokih žitnih cen večja. Treba je tudi vpo-števati, da ta v prošlem ietu nikakor ni bila majhna, temveč da je bila pri najvažnejših žitnih vrstah nad po-vprečnico predvojnih let in da je iskati vzrok nezadovoljivi žetvi v izr iorooma neugodnih vremenskih prilikah. Pričakovati je zato, da bo pridelek prihodnje žetve pri vsaj kolikor toliko normalnih pogojih izkazal precejšen porast.
V naslednjem primerjamo donos žetve in obdelane površine za pšenico v prošli sezoni in predvojnem času. Rusija pri tem ni vpoštevans.
Evropa leta 1914 65.290 mil. akrov. v letih 1909/13 71,632 mil. akrov; donos: leta 1924 640.8 mil. stolov, v letih 1909/13 : 809.3 mil. stotov.
Severna Amerika: 76.715 miliionov akrov (57.043); donos 686.5 ^532.4) mil. stotov.
Azija: 33.501 (31.049) mil. akrov; donos 241.6 (230.2) mil. stotov.
Severna Afrika: 8501 (7695) mil. akrov; donos: 49.2 (56.4) mil. stotov.
Argentini ja: 17.755 (16.052) mil. akrov; donos: 114.9 (88.2) mil. stotov.
Avstralija: 10.799 (7604) miliionov akrov; donos: 97.2 (54.2) mil. stotov.
Skupai: 212.395 (191.075) milijonov alf rov; donos: 1830.2 (1770.7) milijonov stotov.
Podaljšanje delovnega časa* kolektivne pogodbe in mezde.
V decemberski številki »Informa-tions sociales*, ki jih izdaja Mednarodni delavski urad v Ženevi, ie izšel članek, ki podaja kratko vsebino na-ziranj najuglednejših nemških industrijcev glede podaljšanja delovnega časa, ratifikaciji vvashingtonske konvencije, kolektivnih pogodb in mezd.
Informations s.« priznavajo odvaS-nost teh izjav in ugotavljajo, da nemški delodajalci stoje danes na stališču, ki so ga zastopali pred vojno le najnaprednejši podjetniki. V izvlečku priobčena izvajanja so zelo zanimiva tudi za naše produkcijske kroge, ki stoje danes pred težkim problemom, kako povzdigniti in pospešiti v skladu s socialnopolitično zakonodajo in zahtevami delavstva Izdatnost in pocenitev proizvodnje.
K * «o»v. vr~ c*
Glede vprašanja produkcije navaja pisec, da je nesporno, da je produktivnost Nemčije iz mnogih razlogov manjša, kakor pred vojno ter se ceni padec na 30 odstotkov. Svoje obveznosti bo Nemčija mogla plačati le, če več producira, ker računi Dawesove-načrta bazirajo na predvojnih- številkah. Treba bo pa kriti tudi nameravana inozemska posojila. Je torej življenskega pomena za Nemčijo, da več proizvaja. Nujnost povišanja produkcije je dovedla do naredbe z dne 21. decembra 1923., s katero se •osemurni delavnik za nekatere industrije ukinja. Če skušajo delavske organizacije dokazovali, da nudi osemurni delavnik najboljši individualni delovni efekt, tedaj prezrejo, da je efekt človeškega dela eden različnih produkcijskih faktorjev. Kakor se ceni, je pomenila uvedba osemurnega delavnika izgubo 30 milijonov delavnih ur, kar znači vrednost 15 milijard blatih mark. Naredba iz leta 1923. je donesla vidne uspehe. To nas uči, da delavnega časa ne smemo urejevati šablonsko, temveč, ga prilagoditi posebnim razmeram posameznih industrij.
fz navedenih razlogov se nemški delodajalci upirajo ratifikaciji wash-ingtonske konvencije.
Nemški podjetniki nadalje ne odrekajo. delavskim organizacijam pravice do obstoja; oni jih priznajo kot pristojno zastopnice delavstva. Pripravljeni so sklepati z njimi kolektivne pogodbe, vendar pa so odločno proti kratkodobnim kolektivnim pogodbam. Take ovirajo industrijalno delovanje, ker podjetniki ne morejo sklepati dolgoročnih delavnih pogodb, če se proizvajalni stroški vedno menjajo radi izpreminjanja mezd. Na vsak način se mora dovoliti delavstvu, da sme delati tudi čezurno.
Glede mezdnega vprašanja izjavlja zveza delodajalcev, da industrija radi povečkratenja davčnih in podvojitve socialnih dajatev napram predvojnim nikakor ne more privoliti rešitev mezdnega problema, ki bi obstojala v povišanju mezd na račun proizvajalne cene. Povišanje mezd je mogoče samo na podlagi povzdiga gospodarskega delovanja ali povišanja individualnega delavnega efekta.
Trgovina.
Pisarna trgovskega gremija za okolico Maribor se nahaja na Aleksandrovi resti it. 64, I. nadstr. — Uradni dnevi so začasno ob sredah in sobotah od 9. &io 11. ure.
Sarajevski gospodarski krogi za ustanovitev borse. Kakor se poroča iz Sarajeva, se v ondotnih gospodarskih krogih pričakuje, da bo vlada uvaževala spomenico sarajevske Trgovske in obrtniške zbornice glede ustanovitve borze v Sarajevu zaradi povečanega prometa po otvoritvi železniške proge Užice-Vardi-šte.
Zastopnika za razpečavanje železniškega materijala, cistern in železniških vozov za prevažanje mineralnega olja, vina, piva, kakor tudi hladilnih vozov išče neka inozemska tvrdka. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Za neodpovedljivost trgovskih lokalov. — Med trgovci v drugih pokrajinah se pojavlja živahno gibanje za dosego ne-odpo vodljivosti trgovskih lokalov po •novem stanovanjskem zakonu. Razne trgovske organizacije zahtevajo, da se skliče zato posebna konferenca gospodarskih krogov, na kateri naj se obravnava vsa vprašanja, ki so v zvezi s stanovanjskim zakonom.
Italijanska razstava ua praškem vele-»emnju. Na spomladanskem velesemnju ■v Pragi bo prirejena velika razstava italijanskih izvoznikov, za katere je rezerviran cel pavilon Ch. V italijanskih krogih vlada za Praški velesemenj veliko zanimanje. V omenjeni razstavi bodo zastopane v glavnem ribje konzerve, vina, sadje, siri, gumijevi izdelki , i. t. d.
Grčija prvič na Praškem velesemnju. V teh dneh je prispela prijava Grčije *a površino 100 m*, ki se porabi za raz-, »tavo grških izvoznih produktov.
Trgovska pogodba med Nemčijo i*
Ameriko. — Ameriški senat je te dni ratificiral trgovsko pogodbo med Nemčijo in Ameriko. Pogodba se v splošnem označuje za osnutek vseh trgovskih pogodb, katere namerava skleniti Amerika v doglednem času. Amerika si je pridržala prnvico predlagati tekom enega leta izpreminjevalne predloge V tem primeru mora pogodbo 90 dni pred potekom odpovedati, sicer ostane avtomatično še nadalje v veljavi. Po pogodbi sta se obe državi zavezali, da pri carinjenju blaga, ki prihaja iz ene v drugo državo, ne bodeta delali razločka, ali dol:-a,;a na lastnih ali tujih ladjah.
Poravnalno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Franca Skuhale, trgovca pri Sv. Trojic«. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 83, dne 18. marca 1925 cd devetih, ter o imovini Franca Taškarja, kleparskega mojstra v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri
imenovanem sodišču v osobi št. 2, dne 23. marca 1925 ob devetih.
Nova trgovinska pogajanja med Anglijo in Rusijo. Angleški listi pišejo, da se bo Rakovski vrnil še tekom tega tedna v London, ter prinesel nove predloge za ureditev vprašanja ruskih dolgov v Angliji. Ministri smatrajo, da je mogoče, da se bodo iia podlagi teh predlogov pričela no\a pogajanja za sklep trgovinske pogodbe.
Trgovinski odnošaji med Rusijo in Japonsko. Sovjetski gospodarski krogi pripisujejo pogodbi z .Japonsko veliko važnost, kajti ona omogoča razmah sovjetske trgovine proti vshodu. Glasom uradnih podatkov je dosegla trgovina z Japonsko v teku 1924 svoto 15.5 milijonov zlatih rubljev, to je trikrat večjo trvoto od leta '1913. Razun poljskih pridelkov in rit) namerava komisarijat za zunanjo trgovino izvažati na Japonsko tudi petrolej in železo.
41.76 v papirju. Ministrski svet je tudi ukrenil potrebno, da se od uvedb« uvozne carine (t. j. 11. t. m.) do 31. julija ustanovljene količine sladkorja ne bodo prodajale po višjih cenah od sedanjih.
3 veli te
-----------
( J //770
7 ff
’’ v. v? -*:> ,Y
s3BrSte© MMm l
1.) Izborna kakovost.
2.) Hit a razprodaja.
3) Zadovoljnust odjemalcev
Industrija.
Rižarno na Reki je koncem leta 1924. prevzela novo ustanovljena delniška družba:	Prima Pilatura fiumane e
fabbrica di amido S. -A.*, ki razpolaga /. delniško glavnico 12 milijonov lir. Večina delnic, je v italijanskih rokah.
Steklo in porcelan na Praškem velesemnju. — To vrsto blaga bo zastopalo iia velesemnju 100 češkoslovaških izvoznih tovarn. Svojo udeležbo je do sedaj prijavilo 60 uajvečjlh češkoslovaških tvornic, ki razstavijo kristalno, prozorno, votlo brušeno steklo itd. Tudi porcelan bo zastopan po uajvečjlh Češkoslovaških izvoznih tvornicah.
Obrt
Smrtna kosa. Na Bregu pri Celju je dne 9. t. m. umrl g. Joško Božič, ki je kol predsednik celjske zveze gostilničarskih zadrug intenzivno deloval za splošne interese svoje stroke in si pridobil za organizacijo gostilničarjev v celjskem okrožju velike zasluge. Blag mu spomin!
Denarstvo.
Sestava eskontnih odborov pri podružnicah Narodne banke ▼ Sloveniji.
-- Na vprašanja, ki nam dohajajo od raznih strani, kako so sestavljeni eskontni odbori pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in v Mariboru, priobčujemo, da so člani tega odbora v. Ljubljani nastopni gospodje: Avgust Žabkar. Alojzij Lileg, Ivan Knex, Leon Souvan, Peter Kozina, Robert Kolman, Feliks Stare, Feliks Urbanc in Fran Stupica, v Mariboru pa gg.: Alojzij Kuhar, dr. Anton Jerovšek, Vilko Berdajs, Drago Kobi, Julij Glaser, Karol Gaspari, Fran Bureš in dr. Fran Lipold.
Razdelitev predvojnih dolgov bivše Avstro-ogrske monarhije. Konferenca, Iti se je vršila na Dunaju in ki je imela nalogo porazdeliti avstro-ogrske predvojne dolgove na nasledstvene države,
'j se je dne 31. januarja t. 1. razšla pred * končnim sklepanjem.
} Usoda v Angliji tekom vojne zaple-i njenih ameriških vrednostnih papirjev nemških državljanov. Najvišji sodni
dvor združenih držav je na tožbo nem- f škili bank odločil, da so v vojni dobi v Angliji zaplenjeni ameriški vrednostni papirji nemških državljanov pravo-močuo prešli v last angleške vlade. S tem je Nemčija izgubila približno 60 do 70 mil. dolarjev zasebnega premoženja.
Kurz angleškega funta v svetovnem poštnemu prometu. Angleški funt se preračunava izza dne 22. januarja t. 1. v svetovnem poštnem prometu po pari-kurzu (4:87 dolarja).
Koukurzi ameriških bank. Konkurzi ameriških bank so po vesteh iz New Yorka dosegli \ lanskem letu število 107.
Nov drobiž v Avstriji. — Avstrija je dala te dni v obtok drobiž po 10 grošev 1000 K). Nadaljnji drobiž: 2 groša in 1 groš pride v promet v najkrajšem
času.
Davki In takse.
Greniij trgoveev v Celju naznanja, da je fin. okrajno ravnateljstvo v Mariboru z odlokom z dne 3. februarja 1925 štev. 1005 točilcem pijač podaljšalo rok za razprodajo v zalogi se nahajajočega d en. špiritusa do konca aprila t. 1. in h kratu opozorilo, da že sedaj podaljšanega roka ne bo moglo več nadalje podaljšati.
Carina.
Uvedba carine na sladkor v Italiji. S
splošno carinsko tarifo, z dne 9. julija 1921, je bila temeljna carina za uvoz sladkorja v Italijo določena na 18 lir v zlatu in 18 lir v zlatu poviška (to je po sedanjem tečaju 167.04 lir v papirju). S kraljevskim ukazom je ostala v marcu 1922 sicer temeljna carina neizpreme-njena, zvišek se je tedaj pa znižal od 18 lir na 12.50. Vse skupaj torej 141.98 lir v papirju. Pozneje se je ta povišek znižal na 3.60 lir v zlatu (temeljna carina in povišek skupaj 100.22 lir v papirju). Končno se je tudi s kraljevskim ukazom julija 1923 določilo temeljno carino j na 9 lir v zlatu, prištevši k temu 9 lir j poviška (enako 83.52 liram v papirju), t Ministrski svet je uvidel, da je treba to vprašanje definitivno rešiti ter sklenil zopet uvesti temeljno carino na sladkor v znesku 9 lir v zlatu za kvintaL t. j.
R KUPUJMO IN PODPIRAJMO S
iarmlB«
Kolinsko cikorijo ^	domači fadelek	^
Iz naših organizacij.
XXIV. redni občni zbor Slov. trg. 4ra-
štvft * Merkur* v Ljubljani se bo vršil
v sredo, dne 18. februarja 1925 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Ljubljani, Gradišče 17/1., s sledečim dnevnim redom. 1. Pozdrav. — Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Določitev članarine za 1. 1925. 7. Izpremem-ba pravil: — Raznoterosti.
Obrtno šoistvo.
Obrtne nadaljevalne šole v Dalmaciji.
Minister trgovine in industrije je odredil, da se s prihodnjim šolskim letom otvorijo v vseh večjih krajih Dalmacije obrtne in obrtne - trgovske nadaljevalne šole. V prvi vrsti se otvorijo te šole v Splitu, Kotorju in Dubrovniku, pa tudi v drugih krajih, v katerih je potreba za r.tvoritev takih šol nujna.
Promef.
Za dovršitev železnice v Liki. Prometno ministrstvo je pred* kratkim naročilo v Nemčiji 50 vagonov železniškega materijala, ki je v celoti namenjen za dovršitev železniške proge preko Like.
Znižanje tarile za prevoz lesa Po poročilih italijanskih časopisov se je v Benetkah sklenil sporazum med našo državo in Italijo, da se za prevoz lesa, ki se izvaža v Italijo, zniža tarifa na naših in italijanskih železnicah za 38 odstotkov.
Železniške konference v Ljubljani. —
Te dni se je vršila v Ljubljani konferenca upravnih svetnikov bivše južne železnice, katere se je poleg dnigih uradnih organov udeležil tudi g. dr. Markovič, šef komercijalnega oddelka generalne direkcije državnih železnic. Na konferenci so se obravnavala nujna tekoča vprašanja, med njimi tudi o potrebi, da se naše obmejne postaje, predvsem Rakek, razširijo kolikor je potrebno, da bodo vstrezale izpremenjenim razmeram. Konference se v doglednem času nadaljujejo v Beogradu.
Izvoz in uvoz.
O našem izvozu v letu 1924. — V letu 1924 so izvozili za 9.538,774.432 Din blaga in sicer v Italijo za 2757 milijonov
(28.91%), v Avstrijo za 2332 miljonov (24.46%), na Češkoslovaško za 944 mil. (9.89%), na Ogrsko za 756 mil. (7.93%). na Grško za 676 mil. (7.09%), v Švico za 390 mil. (4.08%), v Nemčijo za 380 mil. (4.08%), v Francijo za 363 milijo-uov (3.08%), na Angleško za 131 mil. (1.38%), v druge države za 547 mil. (5.73%).
Težkoče pri izvozu našega mleka. —
Največji odjemalec našega mleka je Avstrija, kamor smo ga izvozih n. pr. leta 1923 za skoro 10 milj. Din. Na dunajskem trgu konkurira našemu izvozu češkoslovaško 'mleko. Češkoslovaški izvozniki imajo v tem oziru tem lažje stališče, ker je naš izvoz obremenjen s pristojbino 8 para za liter, katero je treba plačevati za carinsko manipulacijo. Ako hočemo, da bodo naši izvozniki mogli obdržati avstrijski trg, je nujno potrebno, da se jim z ukinitvijo te pristojbine izenači konkurenčne pogoje s Češkoslovaško.
Važnost trgovine z jajei na na£o izvozno trgovino. — V 1. 1924 se je iz naše države izvozilo za 618 milj. dinarjev jaj<* in sicer največ v ftvieo (271.9 milj.), v Avstrijo (188.4 milj.) in v Italijo (6(5.8 milj.). Po vrednosti izvoženega blaga je na prvem mestu les, na drugem žito, na tretjem živina, na četrtem pa jajca.
Izvoz romunskih vin. Iz Rumunije se smejo izvažati nastopna vina: a) proti plačilu carine 35 lej za kilogram: cigaja alba, španska in merinos; b) proti plačilu carine 25 lej za kilogram: curkana in brzaška. Curkana se prideluje v Transilvaniji, brzaška pa v Dobruči.
Razno.
Jubilej novinarja. Danes praznuje v ■Mariboru, v krogu tamkajšnjih novinarjev in ožjih prijateljev g. Fran Pirc ‘25 letnico svojega novinarskega delovanja. Prenapolnjen narodnega navdušenja, je moral današnji jubilant že kot nedorasel deček okusiti krutost nemškega profesorja, ki ga je primoral, da je zapustil tretjo šolo. Da bi se mogel preživljati, je vstopil tedaj kot vajenec v trgovino g. A. Viranta v Novem mestu, nato je služil kot pomočnik v Krškem. Ze tu je začel pisati v »Dolenjskih Novicah«. Novinarska žilica mu od tedaj ni dam več miru in v skoro vseh slovenskih časopisih najdemo Pirčeve dopise, kritike itd. Ko je leta 1900 končal vojaško službo, se je definitivno posvetil novinarskemu poklicu. Bil je deloma dopisnik, deloma urednik raznih časopisov. V zadnjih letih je, oprt na trgovsko prakso iu izkušnje, ki si jih je pridobil kot novinar, ustanovil trgovsko informacijsko pi--arno »Marstan«. Tudi posveča jubilant uspešno svoje moči stavbenemu zadružništvu, kar mu je pridobilo osobito v uradniških krogih mnogo simpatij. — Slavljencu, katerega štejemo tudi med sotrudnike >Trgovskega lista«:, kličemo: Na mnoga leta!
Postopanje s tujimi državljani. Mednarodna trgovska zbornica v Parizu se je začela baviti z načinom postopanja napram tujim državljanom v posameznih državah in je sklenila, se za to zadevo intenzivnejše zanimati. Upravni odbor je v tem pogledu sprejel v eni zadnjih sej nastopno resolucijo: »Upravni odbor je bil opozorjen, da posamezne države skušajo omejevati pravice v njih naseljenih inozemcev. Upravni odbor smatra za svojo dolžnost, da bodo ta omejevanja po njegovem mnenju dala povod za težave v razvoju mednarodnega trgovskega prometa in povzročila škodo vsem interesiranim državam.« Hkratu je upravni odbor naprosil narodne odbore vseh držav za ugotovitev, v kaki meri se omejujejo v njihovih državah pravice inozemcev. Na podlagi teh podatkov namerava upravni °dbor objaviti pregled omejitev pravic inozemcev v posameznih državah.
Not most na Sušaku. — Na pogajanjih med Italijo in našo državo v Benetkah ■da obe intereslrani državi ugotovili nujno potrebo, da se zgradi med Reko in Sušakom nov, 16 m širok most iz armiranega betona. Definitivnega se o tem ni ničesar sklepalo. Odločitev bo padla vsekakor pred zaključkom pogajanj med Italijo in našo državo, ki se obnove dne 15. t. m. v Florenci.
I. radio-kongres t Pragi bode prirejen ob priliki letošnjega velesejma v Pragi (od 2. do 29. marca t. 1.) Kongres organizira Č»l. radio klub. Obenem bode prirejen na velesemnju I. radio-trg,-na katerem bodo zastopane vse tvrdke te stroke iz Češkoslovaške in ostalih industrijskih držav. V programu kongresa se nahaja tudi ogled tvornic »Elek-tra«, radio postaje na »Petrinu« in v ►Kbelih« in vojnih radio-telefoničnih delavnic. Ogleda se lahko udeleže tudi posetniki velesemnja iz inostranstva.
Avstrijska gospodarska razstava v Beljaku. — Kakor smo že poročali,,se priredi v času od 30. maja do 15. junija t. 1. v Beljaku gospodarska razstava za obrt, trgovino, industrijo in kmetijstvo. Razstave se udeleže poleg domačinov interesenti iz naše dcžave, Italije, češkoslovaške, Nemčije itd. Z razstavo bodo združene tudi razne druge prireditve, u. pr, lovska razstava, razstava za pospeševanje tujskega prometa, gostilniška razstava, razstava živil in hranil in mednarodna vinska razstava. Ob priliki razstave prirede tudi razne avstrijske z.veze, n. pr. ona obrtnikov, svoja zborovanja.
Glavni viroki za avstrijske gospodarske teškoče. — Avstrijski finančni minister dr. Ahrer je te dni na finančni komisiji zveze narodov označil za glavne vzroke avstrijske gospodarske krize: 1. pomanjkanje dolgoročnih inozemskih posojil in razmere na denarnem trgu; 2. težave pri prodaji raznih produktov in prometne omejitve; 3. visoke davke. — Ako jo gospodarski položaj v Avstriji težaven, »e more najti vzrok za to na navadnem primeru, namreč na industriji, ui je za Avstrijo velikega pomena. Indu-
strija se še do danes ni preuredila iz vcjne industrije in prilagodila izpreme-njenim razmeram. To je tem težavnejše, ker se mora, osnovana za razmere velesile, preurediti za potrebe male države. Vsled tega je za Avstrijo vprašanje izvoza in pridobitev novih tržišč življen-skega pomena.
Svetovna zaloga bombaža se je cenila koncem 1. 1924. na 23.3 milj. bal, napram 19.3 milj koncem 1. 1923. in 23.6 milj. v povprečju zadnjih petih let predvojne. dobe.
Brezposelnost na Češkoslovaškem. Po uradni statistiki je bilo na Češkoslovaškem koncem meseca novembra 1924: 6P.96T) oseb brezposelnih. Od teh jih je dobivalo 9580 državno podporo, 9252 pa je clobivalo podporo potom podjetij.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS ANGLEŠKI PREMOG, ŠLB55IJ8KE BRIKETE dobavlja
JULIRIJA", Llubljanii KRALJA PETRA TRG 8. Telet. 220,
Plačilo tudi na obroke! '43C
Ljubljanska borza.
V petek, 13. lebruarja 1925.
Blago:	Remeljni pričel jeni, 70/70. j
85/70, I. in II. vrsta, fco ineja bi. 630; i trami od 3/3—6/8, monte, fco nakl. po- j staja den. 340, bi. 350; borove deske : 50 mm* 4 111 dolž., I in II. vrsta, fco nem,- ] avstr, meja den. 700; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakladalna postaja 2 vag. den. 19, bi. 20, zaklj. 19; pšenica domača, fco Ljubljana den. 460, bi. 490; moka pšenična, 0, gg in g, fco vagon slav. postaja bi. 700; moka pšenična, 2, fco vagon slavonska postaja bi. 650; moka pšenična, 5, fco vagon slavonska postaja bi. 600; moka pšenična, 6, fco vagon slavonska postaja bi. 550; otrobi pšenični, drobni, fco vagon slavonska postaja bi. 205; otrobi pšenični, drobni, jutasta vreča b/n, fco vagon Ljubljana bi. 240; koruza nova, februar, par. Ruma bi. 215; koruza tiova, promptna, fco Postojna tranz. bi. 270; koruza nova, dobavitev sukces. do uiedio marec, fco Postojna tranz. bi. 280; koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. bi. 290; koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna tranz. bi. 295: koruza nova, def., umetno suš., loco Ljubljana bi. 240; oves
srbski, par. Ljubljana bi. 335; oves bački, rešetan, fco Ljubljana bi. 360; krompir beli, fco gor. postaja bi. 156; krompir rdečkasti, semenski, fco štajerska postaja bi. 185; fižol koks, fco Postojna tranz. bi. 510; fižol ribničan, čiščen, fco Postojna tranz. den. 340; fižol mandolon, čiščen, fco Postojna tranz. bi. 465.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 65. 4% Kranjsko deželno j>osojilo iz 1. 1888 den. 22, bi. 22, zaklj. 22. Loterijska 2>»% državna renta za vojno škodo den 138. Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212, zaklj. 210. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 235. Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105. Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 894, bi. 900. Slavonska banka d. d., Zagreb bi. 75. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 146. Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 390, bi. 405. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.. Ljubljana den. 100, bi. 118. »Splik, anon. družba za cement Portland, Split den. 1100. »Stavbna družba - d. d.. Ljubljana den. 280. bi. 290.
sm&saeisimmammassamssm
&uddha< r~ 11	:	i
wmw
'•At)
1RADE MARK L_..	         ■_!
ržna poročila.
Trine eene za meso v Celju. Po ofici-elnih podatkih tržnega nadzorstva 1. februarja. Govedina: V mesnicah I. vrste 25, II. 23. Na trgu I. vrste 23—25, II. 15 do 22, 1 kg vampov 12, pljuč 12, jeter 20. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 30, II. 25, jeter 22, pljuč 22. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 30, II. 25, pljuč 25, jeter 15, slanine I. 30—36, II. 30, na debelo 30, masti 38, atnerikanske 33, šunke 32.50—40, prekajenega mesa I. 32.50 do 40, II. 32.50—35. Drobnica: 1 kg ko-štrunovega mesa 20. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecinskih 40, hrenovk '10, svežih kranjskih 40, suhih kranjskih 50, brunšviških 15, salami 100. Perutnina: 1 piščanec majhen 20—25, 1 večji 25—30, kokoš 35—40, 1. petelin 40—50, 1 raca 10, 1 gos 100, I puran 100 Din. — i liter mleka 3.50, 1 liter kisle smetane 16. 1 kg surovega masla 52, 1 kg
r/ ’
LEIPZIGU
l/ PROLJEČE 192£
' OD 1.-7.MARTA
TEH NICKI SAJAM 00 1.-11. MARTA.
Informacije i doznake daju počasni zastupnici za Hrvatsku, Slavoniju, Dalmaciju i Sloveniju
SOKOLOVIČ I DRUG
Medjunarodno odpremništvo i carinsko posredništvo
ZAGREB
Telefon 25-73
PAROMLIN
čajnega masla 80, masla 48, bohinjskega sira 52—60, trapistnega sira 16—36, ementalskega sira 54—100, sirčka 14, eno jajce 1.25—1.50 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Celju.
1 kg kave Portoriko 76, Santos 60, Rio 52, pražene kave I. 88, II. 76, III. 60, kristalnega sladkorja 16, v kockah 18, riža I. 12—15, riža II. 12, 1 liter namiznega olja 28, 1 kg soli 4, testenin I. 13. II. 12.50, mila 17—20 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Celju. 1 kg moke št. 00 7.80, 1 kg št 0 7.80, št. 2 7.30, št. 4 6.80, št. 6 5.80, št. 7% 4.20, kaše 6.50, ješprenja 6.80, otrobov 2.50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4.80. pšeničnega zdroba 8.10, ajdove moke I. 6.60 Din.
■ Cene na tržaškem trgu. Dne 12. t. m. Cene se razumejo v lirah za 100 kg. Česen 800—1000, pomaranče 100—150, kislo zelje 130—165, karfijol 100—160, kapus 100—120, čebula 120—180, fige (suhe) 220—230, solata 60—400, jabolka 100—200, krompir 60—85, hruške 90 do 280, paradižniki 220, radič 130—360, radič (rdeč) 200—280, špinača 100—220. grah 450.
Rapidno padanje žitnih cen. Na borzi v Čikagu je dne 11. t. m. padla pšenica za maj od 191 na 184. Izvozniki so to priliko porabili in nakupili- večje kvantitete za Evropo, Istotako so padle cene pšenci tudi na borzi v New Yorku. Kakor se poroča, je padec cen pšenici povzročila neka vodilna tvrdka s svojim žitnim poročilom, ki poknzuje porastek na vidnih zalogah za 4,325.000 bušelov. Omenjeno poročilo trdi, da svetovne zaloge pšenice zadostujejo za svetovno potrebo. V Čikagu so padle cene pšenici od 205, uajvišje notice v početku t. m., na 184—185, t. j, za 11%.
Korinski trg v začetku lebruarja. — Ameriški trg je bil precej miren, opazovala se je majhna reakcija, a o kakšni splesni oslabelosti se ne more govoriti. V Lvropi gre menda tendenca nazaj. Na vseh trgih so biji konzumenti zelo oprezni, cene so šle nekoliko nazaj. Povpraševanje, ki je bilo še v januarju zelo živahno, je začelo polagoma pešati. Obseg iz. vi šenih kupčij je zmeraj manjši. Sicer glede prihodnjosti ni nobenega pesimizma. vendar si producenti ne prikrivajo dejstva, da je marsikakšen vzrok za ugodno tendenco, ki je bil v začetku leta še veljaven, sedaj odpadel. Najprvo omenimo misel o mendnarodnem jeklenem trustu; nato težkoče pri francosko-nemških pogajanjih, ki so imele na ev-iepski trg velik v pliv; dalje precej težki gospodarski in finančni položaj Francije in manjša sprejemno možnost nemške železo predelujoče industrije, kakor so jo pa optimisti pričakovali po sprejetju Da\vesovega načrta. — Cene na evropskem trgu so kazale v začetku februarja nalahno navzdol in so bile približno tele: železo v palicah funtov 6/0, valjana žica 7/0, surova pločevina 8/0, srednja 8/15. — Na angleškem trgu so šle cene prav globoko dol, surovo Clevelandsko železo naprimer na 79 šilingov^ najnižjo ceno v zadnjih devetih letih. Podobno tudi v drugih vrstah. Kljub tako nizkim cenam pa konsumenti vendarle nočejo kupovati, v eksportni trgovini je pa kontinentalna konkurenca zelo huda. Na domačem ameriškem trgu se angleške ponudbe ne morejo uveljaviti. — Tudi francoski trg je zelo oprezen. Rastoče cene živil ogrožajo produkcijske stroške in je francosko strokovno časopisje glede bodočnosti v velikih skrbeh. Hematit je notiral 410 do 420 fran. frankov, železo v palicah 500 do 520. Zlasti veliko trpi Severna Francija. Glede nadaljnega razvoja francoskega gospodarstva vlada skrajni pesimizem. — Tudi na belgijskem trgu položaj ni bogvekaj ugoden, vendar pa konsumenti niso tako zbegani kakor so francoski. Kupčija v surovem železu je normalna, v polfabrikatlh opazujemo neko trdnost, po pločevini je povpraševanje živahno. Cene: železo v palicah 580 belg. frankov, surova pločevina 680 do 685, srednja 730 do 740, fina 1000 jdo 1150 itd. T udi nemški trg se je poslabšal, tako glede cen kakor glede povpraševanja. Notiralo je železo v palicah 140 zlatih mark, surova pločevina 150, srednja 180, fina 210 do 230. Tudi eksport-na trgovina je počasna, ker imajo nemške tovarne paritetno previsoke cene. če&boftloraSki notranji trg je dober. Pra-
vijo, da bo na denarnem trgu napetost [>onehala in da bo to na železno industrijo vplivalo zelo olajševalno. DosedaJ pa industrija še ni dobila dosti denarja, čeprav ho razmere na p ra m lanskemu letu *ares boljše. — V naši Jugoslaviji čutimo dvig dinarja, konsumenti so oprezni in upajo, da bo inozemsko blago bolj poceni. Tujci označujejo naš gospodarski položaj za nič boljši kakor je bil lani. in da tndi dvig dinarja na naš denarni trg ne bo dobro vplival. Cene so stare; železo v palicah 340 dinarjev, surova pločevina 420, itd.
Dobava, prodaja.
LHbava 200 delovnih pla£*ev. Na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in po pooblastilu ministrstva za pošto in telegraf razpisuje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani ponovno pismeno dražbo, za dobavo 200 delovnih plaščev. Dražba bo dne 10. marca 1926 ob enajstih v sobi št. 43 podpisane direkcije. Pogoji so na vpogled in se dobivajo za 10 dinarjev v ekonomskem odseku. Ponudnik roora položiti kot kavcijo 5% (inozemei 10%) ponude-
Dobiček in zadovoljstvo
svojih odjemalcev boste dosegli le s tem blagom
ne vrednosti najkasneje do desetih na dan dražbe pri pomožnem uradu podpisane direkcije. Dražbe se more udeležiti le, kdor je vpogleda! ali prevzel pismene pogoje.
Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. februarja I. I. ponudbe glede dobave 10.200 komadov jeklenih vzdigovalnih peres.
Pogoji in vzorci na vpogled pri ekonomskem odelenju tega ravnateljstva. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 25. februarja t. 1. pri inten-danturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 401.000 kg moke. Dne 4. marca t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 190.000 kg ovsa. Dne 6.
marca t L pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave kartonov za vozne karte; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih cevi; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave dekstrina; glede dobave indigo-papirja in barve ter glede dobave svinčenih plomb. — Predmetni oglasi a natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Vršile »e bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. februarja t. 1. pri iiitendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za ljubljansko garnizijo. Dne 3. marca t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave kovinskih odlitkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 4000 kg Arneža; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave testenin, belega fi-iola in riža. — Dne 4. marca t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave bombaža za blazine in volne za mazanje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Popolnoma varno naložite denar v
Lfubljansko posofilnlco
r. s. jz o. z., Id posluje v novopreurefenih prostorih J2SP" v E,Jn!>ajani, Mestni trg št. €?..
Hranilne vlogo in vloge ut» tekoči račun obrestuje najugodneje !er jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi ^ TRCiOVSKH KREDITE '»C ter sprejema v jnkaso fakture in cesije terjatev.
S
i««1ti
Volna in trikotaža, galanterija engros
Gaspari & Faninger - Maribor
[ Priporoča se
: itlelrgoma šnriistaa in
, ranmt- s
ia m
2 uiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Zahtevajte cenike I
L.
Brzojavke: Grelič. Telefon Stev. 246.
TVRDKA LJUBLJANA
Veletrgovina žita In tnlevskih Izdelkov
priporoča iz svoje zaloge
vse vrste pšenične
moke najboljših
banaških
mlinov,
otrobe, koruzne
In ajdove izdelke, kašo,
ješprenj, nadalje pšenico,
koruzo, oves, fižo?
in druge
poljske pridelke.
Telelonltev. 44!>.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE I
mi	Brez konkurence
M	NARAMNICE
1A|	lastnega proizvoda od najcenejše do najiinejše
A /\	IVAN SAVNIK, Kranj Slovenija.
m	Na željo se pošljejo vaorcl.
VI nepraulte premeti Sli Se tsčji promet dosežf.a s
3
kateri blištete, snežno beli perilo brez da istemu škoduje.
Trgovci, zahtevajte ga pri vseh grosistih.
coiombo CHfLON Tcul
100 (traminci «o. I i
Sn n i     milimi
J?
osip P>Cite!traC, Lfubljana
N« vc*iIl*oT (bflzu Prešernovega spomenika) Olb> VOCl.5 Nft malo I
Priporoča potrebščine a.** Šivilje, IcroJaCe, Čevljarje, •edlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, SCetlce, sukance, toaletno blago. Telefon 913	Telefon	915
LIUBUANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
se priporola
ia naročita vseh v njeno stroko spadajočih del.
Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna 1
Najboljši
Šivalni *tro)
Je edino 1»
Josip Petelinčka
znamka	^
Grltzner m Aciler
*a rodbino, obrt in tn<)nslrl}o
Ljubija ibw
Paukv vezenju brezplafan. Vefletna #»r»isn:»-Delavnica *a popre'™« l.nllk.	Tttofon	918	«»	rmk
£
Veletrgovina
koionijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
AVTO
bencin, pnevmatika olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
is^o-Avio, d z o z. v Ljubljani.
TRGOVSKO BANKA D. D, LJUBLJANA
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjic«, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenj ra dec.
Dunajska c. 4. (v lastni stavki)
KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.000
IzvrSuje v*« bančne posle najSoCnefe In najkulantneje.
Brzojavi: THGOVSKA.	T«l«tonl: J39, 146, «S.
Ekspozitura:
Prevalje
■ ■' /rm»me1 ’	*
1i ii ir-iVnmir iirMrrr-irirr-nnri----- —----------------------tmm**"*'	-
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, bejovsko-industrijska d. d, Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS
Tisk Hibam« »Merkur«, trgovako-induatrijska d. d.