Številka 12 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 7. aprila 1971 Cena 8 dinarjev Leto XXVIII 50. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o prenosu ustanoviteljskih pravic SR Slovenije nasproti kemijskemu inštitutu »Borisa Kidriča- v Ljubljani Razglaša se zakon o prenosu ustanoviteljskih pravic SR Slovenije nasproti kemijskemu inštitutu »Borisa Kidriča- v Ljubljan. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. decembra 1970 in na seji prosvetno-kul-turnega zbora dne 17. marca 1971. St. 022-198/71 Ljubljana, dne 19. marca 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prenosu ustanoviteljskih pravic SR Slovenije nasproti kemijskemu inštitutu »Borisa Kidriča« v Ljubljani 1. člen Ustanoviteljske pravice, ki jih ima SR Slovenija kot soustanovitelj kemijskega inštituta »Borisa Kidriča« v Ljubljani, se sporazumno prenesejo na konzorcij slovenske kemijske in sorodne industrije, ki ga sedaj sestavljajo podjetja: COLOR — Medvode, KRKA — Novo mesto, LEK — Ljubljana, SALONIT — Anhovo, SAVA — Kranj, TOK — Ilirska Bistrica in HELIOS — Domžale (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). S prenosom ustanoviteljskih pravic iz prejšnjega odstavka soglašata Univerza v Ljubljani ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot soustanovitelja kemijskega inštituta »Borisa Kidriča« v Ljubljani ter delovna skupnost kemijskega inštituta »Borisa Kidriča« v Ljubljani. 2. člen Soustanovitelji: konzorcij, Univerza v Ljubljani ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti lahko uredijo ustanoviteljska razmerja do kemijskega inštituta »Borisa Kidriča« v Ljubljani ne glede na določbe uredbe o Kemijskem inštitutu »Borisa Kidriča« (Uradni list LRS, št. 43-205/58 in št. 13-76/62) ter 5. točke 1. člena zakona o uskladitvi republiških aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 13-65/66). 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 51. Na podlagi 12. člena zakona o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/68 in št. 21-125/70) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi invalidskega dodatka z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1971 I Invalidski dodatek, ki ga upravičenci .prejemajo v letu 1971, se uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 11,3 0/o. II Znesek povečanega invalidskega dodatka po tem odloku se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva, III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 192-6/68 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1 r. 52. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/68 in št. 21-125/70) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do invalidskega dodatka I Cenzus za redne dohodke od kmetijske dejavnosti znaša 240 dinarjev mesečno. Cenzus za druge redne dohodke znaša 300 dinarjev, za uživalce invalidnine, ki se sami preživljajo in za invalide, ki bolehajo za aktivno tuberkulozo, pa znaša 380 dinarjev mesečno. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1971. St. 192-9/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1 r. 53. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1971 I Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1971 znaša 1555 dinarjev. * II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1971. St. 59-2/64 « Ljubljana, dne 25. marca 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik i Stane Kavčič 1 r. 54. Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s točko 1/4 sklepov in priporočil za izpopolnitev sistema družbene skrbi za predvojne revolucionarje in borce NOV (Uradni list SRS, št. 12-89/68) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 63. seji dne 25. marca 1971 sprejel SKLEP o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941« za leto 1971 I Imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, ki 'jim je priznana pokojnina s pokojninskim dodatkom, odmerjenim po četrtem odstavku 7/a člena zakona o pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941« (Uradni list SFRJ, št. 60-700/70), v nižjem znesku od 1270 dinarjev, se prizna republiški pokojninski dodatek in sicer v višini 100-odstotne razlike med seštevkom pokojnine in pokojninskega dodatka odmerjenega po 7/a členu prej navedenega zveznega zakona ter zneskom 1270 dinarjev. II Določbe 1. točke ‘tega sklepa se uporabljajo tudi za imetnike »Partizanske spomenice 1941«, ki se bodo upokojili po 1. januarju 1971, če je to zanje ugodnejše. III Po tem sklepu odmerjajo in izplačujejo republiški pokojninski dodatek zavodi za socialno zavarovanje v breme proračuna SR Slovenije. t IV , Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 191-14/69 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik , Stane Kavčič 1 r. 55. Na podlagi prvega odstavka 76. člena in 77. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/63 in št. 14-108/69) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih za graditev in opremo osnovnih šol Normativi ža graditev in opremo osnovnih šol, ki so objavljeni v posebnem dodatku “-Uradnega lista SRS« kot sestavni del pravilnika o normativih zn graditev in opremo osnovnih šol (Ur. 1. SRS, št. 21-163/68) se takole spremenijo in dopolnijo: 1. Namesto sedanjega besedila pod: »-2. učilnica za tehnični pouk« na 13. in 14 strani se doda novo besedilo, ki se glasi: »■2. Učilnica za tehnični pouk: Glede na število višjih oddelkov ima šola eno ali več učilnic za tehnični pouk (fotolaboratorij se ne ponavlja) in to univerzalne (za obdelavo kovine, lesa, kartonaže, plastičnih mas). Učilnica za tehnični pouk je dimenzionirana za polovico oddelka (maksimalno 18 delovnih mest). Na vsako delovrio mesto odpade najmanj 3 m2 površine (vključno s kabinetom in shrambo) in najmanj 9 m3 prostornine. Za delavnico veljajo isti higiensko-tehnični pogoji kot za matično učilnico, razlika je le v tem, da je treba omogočiti 6 ki-atno izmenjavo zraka na uro (po potrebi z mehansko ventilacijo). V osnovni šoli: a) z do vključno 4 višjimi oddelki se izvaja tehnični pouk v skupni učilnici z naravoslovnimi predmeti. V tem primem sta poleg vsem predmetom ustrezno opremljene učilnice 60 ms, potrebna še 2 ločena kabineta za: kemijo, biologijo, gospodinjstvo in posebej za fiziko in tehnični pouk, b) s 5 do 8 višjimi oddelki je ena delavnica v skupni izmeri 80—90 m2 površine, c) z 9 do 16 višjimi oddelki sta 2 delavnici v skupni minimalni izmeri 130 m2 površine. Površine navedene pod b) in c) vključujejo tudi strojni del, fotolaboratorij, shramba in kabinet.« Na 53., 54. in 56. strani se besede: »-4 do 8 in 8 do 12« nadomestijo z besedami: »S do 8«. Na 58. strani se besede: »-13 in več« nadomestijo z besedami: ->9 do 16«. Na 53., 55., 57. in 59. strani se stavek: »Namesto strojev za obdelavo lesa je možno namestiti univerzalni stroj za obdelavo lesa (npr. Emco star)« nadomestiti s stavkom: »Namesto posameznih strojev za obdelavo materialov je možno uporabiti tudi univerzalne štroje ali kombinirane komplete.« 2. Na 14. strani se stavki med besedo: »a) Telovadnica« in besedami: »K telovadnici spadajo:« nadomestijo s stavki: »V šoli. ki ima več kot 8 oddelkov, je obvezmo graditi telovadnico; za šolo z 9 do 16 oddelki a) telovadnico v minimalnih notranjih izmerah 12 X 24 X 5,5 m, za šolo z več kot 16 oddelki pa b) telovadnico v minimalnih notranjih izmerah 16 X 32 X 7 m, ali pa c) telovadnico v minimalnih notranjih izmerah 12 X 24 X 5,5 m č) dodatno telovadno površino v minimalni izmeri 120 m2, katere krajša stranica naj ne bo pod 10 m, višina pa ne pod 4 m. Tudi šolam z 8 ali manj oddelki je treba zagotoviti izvajanje pouka telesne vzgoje. V ta namen je treba predvideti in ustrezno opremiti č) površino v minimalni izmeri 120 m2, katere krajša stranica naj ne bo pod 10 m, višina pa ne pod 4 m. Telovadne površine pod 2/c in 2/č je možno predvideti tudi v sklopu večnamenskega prostora, komunikacij ali drugače, vendar je treba v vsakem primeru računati s tem, da ob njihovi uporabi pouk v drugih učilnicah ni moten ter da so na telovadno površino nujno vezane ustrezne garderobe, sanitarije in prostor za shranjevanje orodja in rekvizitov. Stavek v prvem odstavku pod naslovom »a) Telovadnica«, ki se začne z besedami: »K telovadnici spadajo« postane četrti odstavek, tretja alinea tega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »-shramba za orodje v minimalni izmeri 17 Vo talne površine telovadnice naj bo z daljšo stranico neposredno vezana (odprta) v telovadnico- Njena globina naj ne bo manjša od 3,5 m«. Drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek pod naslovom »a) Telovadnica« postanejo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek. Petemu odstavku se doda še stavek, ki se glasi: »Ce je v šoli več telovadnih učiteljev, je treba predvideti kabinet v minimalni izmeri 20 m2 z možnostjo delitve v dva ločena prostora«. Dvanajsti odstavek se spremeni tako. da se glasi: »Pod v telovadnici mora biti elastičen v tolikšni meri. da preprečuje poškodbe in okvare v telesnem razvoju otrok. Biti mora topel in tak, da duši zvok, da ne drsi, da se na njem čim manj nabira prah, da je čiščenje enostavno in da omogoča tudi izvajanje programa športnih iger. Po dosedanjih izkušnjah je najprimernejši elastični deščični pod, katerega površina je zaščitena z ustreznim premazom«. »c) Minimalni program opreme za pouk telesne vzgoje: Nepremično orodje 1. Navadni krogi z rezervnimi vrvmi 2. Komplet plezal — vrvi in žrdi 3. Letveniki Premično orodje in rekviziti 1. Drog obstenski ali vtlčni 2. Bradlja mala 3. Bradlja dvovišinska 4. Bradljica 5. Gred visoka in nizka 6. Nadomestne lestvine 7. Koza telovadna — velika in mala 8. Skrinja pet-delna 9. Odrivna deska Reuther 10. Švedske klopi 11. Lestev telovadna 12. Blazine — male in velike 13. Vozički za bradljo, lestve in blazine 14. Startni bloki 15. Stojala za skok v višino z letvicami in gumijastimi vrvicami 16. Krogle 17. Večje število žog za športne igre, ritmiko in ostalo 18. Polnjene žoge 200 g 19. Težke žoge od 1—5 kg 20. Palice 3 m 21. Palice 100 cm 22. Dolge kolebnice 23. Dolge vrvi 24. Obroči 25. Komplet ročk s stojali — 10 kg, 20 kg in 25 kg 26. Štafetne palice 27. Tarče za metanje žog v cilj 28. Varnostni pasovi 29. Komplet smuči z varnostnimi stremeni 30. Smučarske palice 31. Merilne naprave (trdo merilo 2 m, štoparice, merski trak) 32. Besard kompasi i 33. Tlačilke za žoge 34. Piščalke 35. Megafon 36. Magnetofon s trakovi 37. Tamburin 38. Stenska tabla 39. Komplet športne opreme Za najmanj dve igri po učnem načrtu 40. Trakovi za označevanje igralcev 41. Komplet številk za tekmovanja (od 1—120) 42. Posebna omara za drobna orodja in rekvizite. Navedena orodja mora imeti vsaka šola v takem obsegu, ki omogoča vadbo po sodobnih metodičnih načelih. Poleg navedenih orodij in naprav mora imeti šola še opremo za vzdrževanje notranjih in zunanjih objektov in sredstev (lestev za menjavo svetlobnih teles, kljuk itd.). Oprema kabineta za telesno vzgojo 1. Pisalna miza 2. Stoli 3. Omara za dokumentacijo 4. Omara za obleko 5. Ležalnik 6. Priročna knjižnica 7. Omarica z materialom za prvo pomoč z naslednjo vsebino: prvi povoj — 5 kom, kabel gaza — 2 škat-Iji, plastičen povoj — 12 kom, 2 ‘V« cetavlom 500 gr, 1 škarje — ravne, 1 pinceta anatomska, Bbhlerjeva opornica — 5 kom, Kramarjeva opornica — 6 kom, navadni povoji različne velikosti — 6 cm x 5 cm — 12 kom in — 8 cm x 5 cm — 12 kom, levkoplast 5 m x 5 cm — 1 kom, pisponke — 1 zavitek, vata 250 gr — 1 zavitek in trikotna ruta — 1 kom. 8. Naprave, ki so za biometrična merjenja predpisane z zdravstvenim kartonom (telesno-vzgojni karton) in. so del opreme kabineta, so: — antropometer ali navadni višinomer, — decimalna tehtnica, — spirometer, — palica dolžine 1 m, — »Stritarjeva deska« (2 kom), — »taping deska« (2 kom), — dinamometer. Oprema za učence in učitelje Za učence, ki zastopajo v panogah predpisanih z učnim načrtom, mora šola nabaviti ustrezno opremo, oblačila in rekvizite. Učitelju je šola dolžna nabaviti ustrezno opremo vsako tretje leto. Smučarska oprema (smuči, varnostne vezi, palice) naj nabavijo predvsem šole, ki imajo naravne pogoje za smučanje. 3. Na 15. strani se za besedilom pod naslovom: »5. Knjižnica in čitalnica, pionirska soba« doda še besedilo, ki se glasi: »Pri manjši šoli je šolska knjižnica v skupnem prostoru s pionirsko prganizacijo. V večji šoli z nad 16 oddelki je treba knjižnico ločiti od pionirske sobe. Priporočljivo je tudi ločiti čitalnični del od prostora za poglobljen študij lahko tudi z opremo.« 4. Na 15. strani se za besedilom pod naslovom: »1. Večnamenski prostor« doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. Varstveni oddelki: Varstveni oddelki so lahko opremljeni z opremo iz serijske proizvodnje šolskega pohištva. Za prvi in drugi razred je treba predvideti tudi ustrezno število ležalnikov. Mize in stoli morajo biti prilagojeni telesnemu razvoju otrok, ki te prostore zasedajo.« Sedanja 2. točka postane 3. točka. 5. Na 16 strani se za besedilom pod naslovom: »3. Šolska kuhinja« doda še besedilo, ki se glasi: »Velikost šolske kuhinje in shramb je odvisna od namena, od števila obrokov, od načina razdeljevanja hrane, od možnosti oskrbovanja s surovinami in od virov energije. — Ce število razdeljevalne kuhinje presega 500 obrokov v eni izmeni, se doda dimenzijam iz l. odst. na str. 15 še prostor vsaj 6.00 m* za embalažo tako, da znaša skupna izmera vseh prostorov vsaj 41.00 m1. — Če v šolski kuhinji pripravljajo poleg malic še kosila za do 100 oseb, mora imeti kuhinja naslednje prostore v minimalnih izmerah: kuhinja s pripravami 19.00 m* shrambe 8.00 m* garderobe in sanitarije 3.00 m* Skupno 30.00 m* Na obrok odpade povprečno 0,30 m* talne površine. — Kuhinja, ki pripravlja do 250 malic in kosil, mora imeti prostore v naslednjih minimalnih izmerah: kuhinja s pripravami shrambe garderobe in sanitarije Skupno 28.00 ms 13.00 m-5.00 m* 46.00 m* Na obrok odpade povprečno 0,23-m-' talne površine. — Kuhinja, ki pripravlja do 350 malic in kosil, mora imeti prostore v naslednjih minimalnih izmerah: kuhinja s pripravami shramba garderobe in sanitarije Skupno 44.00 ms 20.00 m* 6.00 ms 70.00 m* Na obrok odpade povprečno 0,20 m2 talne površine. — Kuhinja, ki pripravlja do 500 malic in kosil, mora imeti prostore v nasledjih minimalnih izmerah: kuhinja s pripravami shramba garderobe in sanitarije Skupno 64.00 ms 29.00 m3 8.00 m3 101.00 m3 Na obrok odpade povprečno 0,20 m3 talne površine. — Kuhinja, ki pripravlja malice in kosila za 750 In več obrokov mora imeti prostore v naslednjih minimalnih izmerah: kuhinja s pripravami 70.00 m* shrambe 45.00 m3 garderobe in sanitarije 15.00 m3 Skupno 130.00 m3 Na obrok odpade povprečno 0,18 m3 talne površine. — Na dvorišču šole mora biti pokrit1 prostor za prevzemanje surovin in ločen prostor za dnevno skladiščenje odpadkov. — Glede notranje razporeditve prostora je potrebno upoštevati naslednje: Poti, ki povezujejo posamezne faze dela morajo biti čim krajše. Nečista opravila morajo biti tudi, ko se vsa dela opravljajo v enem samem prostoru, ločena od čistih, tako da se ne križajo poti med končnimi izdelki in polsurovinami. Izdaja hrane v druge objekte mora biti ločena od izdaje hrane v šoli. Serviranje hrane mora biti ločeno od vračanja umazane posode. Oprema je odvisna od kapacitete šolske kuhinje in mora ustrezati naslednjim delovnim procesom: shranjevanju iivil (hladilnik, police, omare), pripravi živil — ločene priprave za meso, zelenjavo, sladice (delovni pulti, nevtralni pulti — ločeni za neočiščena in za čiščena živila), toplotni obdelavi živil (štedilnik, Kotel, prekusna ponev, nizek kuhalnik, pečice), izdajanju hrane (toplotni pult, samopostrežni pult, transportni voziček). pomivanju posode v ločenih pomivalnicah za jedilno posodo in jedilni pribor in za kuhalno posodo (pomivalna korita, odcejalne površine), shranjevanju posode (pulti, omare, police). Glede higienskih pogojev v šolski kuhinji se je> ravnati po pravilniku o zdravstveno higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostoti osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20-161/69). 6. Na 16. strani se k d) pod naslovom: »3. UpraVni prostori« doda še besedilo, ki se glasi: »Zbornica služi učiteljem za delo pred in po pouku, za seje in konference, za študij, za priprave in za shranjevanje zvezkov ter redovalnic. Oprema za zbornice mora biti zasnovana tako, da dopušča vse naštete dejavnosti. — Za shranjevanje knjig se uporabljajo knjižne omare ali police. • : > - — Mize v zbornici morajo dopuščati možnost deda v skupinah po 2 ali več oseb, ali pa sestavljene nudijo prostor za delo pri konferencah. Dimenzija mize za zbornico: 150x80x 74 cm. ~ . ' — Omare so sestavljene iz posameznih manjših prekatov, kamor vsak učitelj shranjuje zvezke, pisalni pribor in ostalo. Posamezne elemente omaric naj bo mogoče sestaviti v celoto. Dimenzije naj izhajajo podobno kot pri vseh šolskih omarah iz modula 60 cm. — Omara za dnevnike, tednike in redovalnice naj bo nameščena ob vhodu v zbornico. Izvedena mora biti tako, dp ima knjiga, vsakega oddelka svoj določen prostor, Dimenzije naj izhajajo iz modula 60 cm. — V zbornici naj bo na vidnem mestu nameščen pregleden stenski umik«. 7. Na strani 17 pod naslovom: »Konstrukcije — Instalacije« se v zadnji vrsti besede: »14 do 16° C« nadomestijo z besedami: »16 do 18“ C«. . 8. I^a strani 28 v .tabelah, 7b, 8b, in 9b se številke v kolonah normiranih cen pomnožijo s koeficientom 2, kar. sledi iz enotne cene za objekt 2.000,- din/m2,bruto zazidalne površine. , , 9. Na 32. strani pod naslovom: »Učilnica za glasbeni in likovni pouk« se zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Elektrika: 4 enopolne vtičnice z varnostnim kontaktom«. 10. Na 33. strani se poglavju pod naslovom: »Kabinet za glasbeni in likovni pouk« doda še naslednje besedilo: »V' kabinetu in delno v učilnic! mora biti dovolj 1 prostora za shranjevanje učnih pripomočkov za potrebe glasbene vzgoje: 1. Glasbila za dajanje intonacije in spremljavo , \ —- klavir, — pianino, ■ 1 ■ ■ — harmonij, — prenosen električni harmonij, — harmonika, — kitara, — intonirka, . — glasbene vilice Ni nujno, da ima šola vsa navedena glasbila.- Pri-, poročijiv je klavir oziroma pianino in prenosni električni harmonij. Ostalo po. izbiri in zmogljivosti šole. 2. Glasbila za skupinsko muzicira- nj e — niso vsa neobhodno potrebna po izbiri in 'zmogljivosti šole. . a) Instrumenti Orffovega šolskega instrumentarija: —; paličice, (claves) obvezno / — ropotulje (meracas) — trikot (triangel) obvezno — male činele (premer 15 cm) obvezno — viseča činela (premer 30 cm) — les (leseni boben) — kragulj čki — kastanjete —■ ročni boben — obvezno -- — tamburin s kraguljčki — obvezno — sopranski zvončki — ’ sopranski metalofon — altovski metalofon — basovski metalofon — sopranski ksilofon — altovski ksilofon — basovski ksilofon — male pavke (premer 25—50 cm). b) Blokflavte (frulice) — sopranska blokflavta — altovska blokflavta — tenorska blokflavta . — basovska blokflavta — diskantna (sopranino) blokflavta c) če je v šoli tamburaški orkester, naj ima naslednja glasbila: — bisernice — prim — brač — čelovič ,— bugarija — čelo — berda — bas — — mandolina d) učila za melodiko 3. Sredstva in pribor za zvočno reprodukcijo: a) Radijski sprejemnik b) Grjtmofon (navaden ali stereofonski) c) Magnetofon č) Magnetofonski trakovi 4. Gramofonske plošče: 5. Slikovno gradi vo: a) Diafilmi b) Stenske slike. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SL 351-4/68 Ljubljana, dne 9. marca 1971. Republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bohanec 1. r. SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 56. Na podlagi 2. člena sklepa o ustanovitvi Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije je zbor delegatov na seji dne 25. marca 1971 sprejel STATUT zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SRS (nadalje: zveza skupnosti) so ustanovile skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem s skupnim ustanovitvenim sklepom, objavljenim v Uradnem listu SR Slovenije št. 3 z dne 9. februarja 1971. 2. člen Zveza skupnosti je samoupravna organizacija skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev na območju SR Slovenije in ima lastnost pravne osebe. 3. člen Namen zveze skupnosti je opravljati naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, ter naloge, za katere jo pooblastijo skupnosti, ki so jo ustanovile. Namen zveze skupnosti je tudi spodbujati in organizirati sodelovanje skupnosti pri vprašanjih, ki so skupnega pomena za področje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva. 4. člen Zveza skupnosti opravlja svoje naloge v skladu z zakoni, s predpisi, izdanimi na podlagi zakonov, s programom dejavnosti, ki ga sprejme, in v skladu s. tem statutom ter pooblastili skupnosti. Skupnosti določijo sporazumno svoje finančne in druge obveznosti do zveze skupnosti ter način izpolnjevanja teh obveznosti in tako ustvarjajo finančno osnovo za njeno delo. 5. člen Za opravljanje svojih nalog sodeluje zveza skupnosti zlasti s' skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, družbeno-političnimi skupnostmi, delovnimi, družbe-no-političnimi in strokovnimi organizacijami, zdravstvenimi delovnimi organizacijami in njihovo skupnostjo. 6. člen Za smotern in hitrejši razvoj vseh oblik zdravstvenega i varstva zavarovanih oseb sodeluje zveza skupnosti pri programiranju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva na območju SR Slovenije. 7. člen Zveza skupnosti je nosilec pravic in obveznosti ter upravlja premoženje zveze. S premoženjem je zveza skupnosti dolžna gospodariti smotrno. 8. člen Zveza skupnosti ima štampiljko okrogle in pravokotne oblike z besedilom: Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije. Sedež zveze skupnosti je v Ljubljani. II. NALOGE ZVEZE SKUPNOSTI 9. člen Zveza skupnosti opravlja zlasti tele naloge: 1. izvaja zdravstveno poza varovan j e in upravlja sklad za zdravstveno pozavarovanje; 2. po predhodnem posvetovanju s skupnostmi sodeluje pri urejanju prispevka družbeno-političnih skupnosti po 43. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva; 3. sodeluje pri družbenem dogovarjanju o izhodiščih za sklepanje pogodb in o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva in pri drugih oblikah družbenega dogovarjanja, ki ima pomen za republiko; 4. sodeluje z republiškimi in zveznimi organi ter z drugimi dejavniki na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva; 5. skrbi za študijsko in analitsko delo na področju zdravstvenega zavarovanja, ki ima pomen za republiko in federacijo; 6. opravlja tudi druge naloge, za katere jo pooblastijo skupnosti, oziroma katere ji določijo veljavni predpisi; • 7. za območje republike zbira in vodi evidence s področja zdravstvenega zavarovanja, ki imajo pomen za vso državo ali republiko in so določene s posebnimi predpisi. 10. člen Poleg nalog iz prejšnjega člena zveza skupnosti opravlja in organizira sodelovanje med skupnostmi na prostovoljni in enakopravni podlagi o vprašanjih, ki so skupnega pomena za področje zdravstvenega zavarovanja. 11. člen Skupnosti zdravstvenega zavarovanja se dogovorijo, za katere naloge pooblastijo ^vezo skupnosti, s posebnim dogovorom ali s sprejemom programa dejavnosti zveze skupnosti. Posamezna ali več skupnosti zdravstvenega zavarovanja se z zvezo skupnosti lahko tudi posebej dogovori, da bo zveza skupnosti opravila zanje posebno nalogo in določijo tudi način financiranja takšne naloge. III. ORGANIZACIJA ZVEZE SKUPNOSTI 1. Organi upravljanja zveze 12. člen Organ upravljanja zveze skupnosti je zbor delegatov. V zbor delegatov zveze skupnosti imenuje vsaka skupnost po dva predstavnika. Zbor delegatov si izbere predsednika in njegovega namestnika, ki vodita delo zveze skupnosti in delo zbora delegatov. / 13. člen Zbor delegatov je pristojen zlasti za naslednje naloge: 1. sprejema statut in druge splošne akte zveze skupnosti; 2. voli predsednika zbora delegatov in njegove namestnika; 3. ustanavlja komisije in druge organe za opravljanje določenih nalog v skladu s tem statutom; 4. obravnava in po predhodnem posvetovanju s skupnostmi sprejema izhodišča za družbeno dogovarjanje za sklepanje pogodb o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva in za druge družbene dogovore, ki imajo pomen za republiko; 5. obravnava in po predhodnem posvetovanju s skupnostmi sprejema izhodišča in okvire za sodelovanje zveze skupnosti z republiškimi in zveznimi organi ter drugimi dejavniki na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva; 6. obravnava in po predhodnem posvetovanju s skupnostmi sprejema izhodišča za urejanje prispevka družbeno-političnih skupnosti za obvezne oblike zdravstvenega varstva; 7. po posvetovanju s skupnostmi sprejema program študijskega in analitskega dela s področja zdravstvenega zavarovanja, ki ima pomen za vso republiko in ki ga opravlja zveza skupnosti; 8. izvaja zdravstveno pozavarovanje in upravlja sklad za zdravstveno pozavarovanje ter v tej zvezi predlaga skupnostim določitev obsega pozavarovanih rizikov, višine premij in povračil, pogojev in postopka za uveljavljanje povračil; 9. sprejema finančni načrt in zaključni račun sredstev zveze skupnosti in sklada za zdravstveno pozavarovanje; 10. sprejema letni program dejavnosti in obravnava njegovo izpolnitev; 11. sklepa s službo zveze skupnosti dogovor o obsegu dela in povračilu za opravljeno delo; 12. določa povračilo za potne stroške članov zbora delegatov; 13. obravnava vprašanja, ki zadevajo organizacijo, razvoj in programiranje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva na območju SR Slovenije in o tem sprejema stališča; 14. opravlja druge naloge, za katere je zveza pristojna po zakonu ter statutu ali na podlagi pooblastila skupnosti zdravstvenega zavarovanja, če ni za posamezne naloge izrečno določena pristojnost kakšnega drugega organa; 15. določa organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v službi zveze skupnosti; 16. imenuje glavnega tajnika zveze skupnosti, mu določa osebni dohodek in daje soglasje k namestitvam strokovnih delavcev. 14. člen Zbor delegatov dela na sejah. Zbor delegatov sklepa veljavno, če sta na seji navzoči vsaj dve tretjini delegatov. Sklep zbora delegatov je sprejet, če je zanj glasovala večina skupnega števila delegatov zbora. Glasovanje na seji zbora delegatov je praviloma javno; zbor delegatov lahko sklene, da se v posameznih zadevah glasuje tajno. 15. člen Seje zbora delegatov so po potrebi, sklicuje jih predsednik po lastni presodi, mora pa sejo sklicati, če to zahteva vsaj tretjina članov zbora delegatov. O poteku seje in sprejetih sklepih seje se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik zveze. Predsednik podpisuje tudi druge akte zbora delegatov. Skupščina ali izvršilni odbor skupnosti zdravstvenega zavarovanja lahko zahtevata, da zbor delegatov da na sejo določeno zadevo, če meni, da je to potrebno; skupnost, ki predlaga obravnavo na seji zbora delegatov, pripravi tudi gradivo, ki je nujno potrebno za razpravo. 16. člen Predsednik zveze opravlja tele naloge: — zastopa zvezo skupnosti, — sklicuje in vodi seje zbora delegatov, — skrbi za izvrševanje sklepov zbora delegatov in splošnih aktov zveze skupnosti, — sklepa pogodbe in prevzema obveznosti za zvezo skupnosti na podlagi sklepov zbora delegatov, — podpisuje splošne akte, ki jih je sprejel zbor delegatov, — opravlja druge naloge, ki mu jih določi zbor ali so določene zanj v tem statutu. Predsednik zveze je tudi odredbodajalec za sredstva zveze; svojo pravico odredbodajalca lahko neomejeno ali v omejenem obsegu prenese na glavnega tajnika zveze ali njegovega namestnika kot pomožnega odredbodajalca. Ce je predsednik zbora delegatov odsoten, ali zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomešča namestnik. 17. člen Mandatna doba članov zbora delegatov traja štiri leta. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ki je delegate imenovala, lahko vedno odpokliče svoje delegate in na njihovo mesto imenuje druge. Zbor delegatov zveze lahko pred potekom mandatne dobe predlaga skupnosti, da odpokliče posameznega delegata, če le-ta ne opravlja svojih dolžnosti v zboru. Skupščina skupnosti lahko določi članu zbora delegatov namestnika, ki ga v primeru odsotnosti nadomešča v delu zbora. 18. člen Ce članu zbora delegatov preneha mandat na podlagi določb 17. člena tega statuta ali če član zbora delegatov umre, mora prizadeta skupnost zdravstvenega zavarovanja najpozneje v dveh mesecih izvoliti novega delegata. Tak član zbora delegatov je imenovan le do poteka dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član. 19. člen Člani zbora delegatov imajo pravico vpogleda v vse delo in gradivo zveze skupnosti zdravstvenega za- varovanja delavcev. V zvezi s tem lahko postavljajo vprašanja predsedniku zveze, zboru delegatov in tajniku skupnosti ter zahtevajo od njih ustrezna pojasnila. 2. Komisije 20. člen Za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov iz delovnega področja zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev lahko ustanovi zbor delegatov stalne ali občasne komisije za opravljanje določenih nalog. 21. člen Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje zbor delegatov izmed članov, drugi člani pa so lahko tudi drugi družbeni ali strokovni delavci. Ce ima komisija samo strokovne naloge, je lahko sestavljena samo iz strokovnih in družbenih delavcev. 3. Strokovna služba zveze 22. člen Za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za zvezo le-ta ustanovi svojo službo, ki je po dogovoru z zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov lahko skupna za obe zvezi. Zvezi s pogodbo določita medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz organizacije skupne službe. 23. člen Službo skupnosti vodi glavni tajnik skupnosti. Glavnega tajnika imenuje na podlagi razpisa zbor delegatov za dobo štirih let. Tajnik je po poteku dobe, za katero je imenovan, lahko ponovno imenovan za to mesto. Za glavnega tajnika je lahko imenovan le, kdor ima ustrezno visoko ali višješolsko izobrazbo in potrebno prakso. Zbor delegatov ob razpisu natančneje določi vrsto ustrezne izobrazbe in zahtevano prakso. Glavni tajnik zastopa zvezo v zadevah, ki jih določi zbor delegatov, skrbi za izvrševanje sklepov zbora, opravlja upravno izvršilno delo zveze in druge naloge, ki so določene s tem statutom ali sklepi zbora delegatov. Glavni tajnik je starešina in odredbodajalec delovne skupnosti. Za svoje delo in delo službe je 'odgovoren zboru delegatov. 24. člen Organizacijo službe, delovna mesta in pogoje za njihovo zasedbo določa zbor delegatov s posebnim aktom. 25. člen Članom delovne skupnosti so zagotovljene vse pravice samoupravljanja in zlasti delitve ustvarjenega dohodka. Zbor delegatov sprejme poseben akt o samoupravljanju članov delovne skupnosti. Potrebna sredstva za delo službe se zagotovijo s pogodbo med zvezo na podlagi sklepa zbora delegatov in delovno skupnostjo. Pri določanju višine sredstev se upoštevajo: število delovnih mest, program dela, zahtevnost dela in kvaliteta opravljenega dela. IV. SPLOŠNI AKTI,ZVEZE SKUPNOSTI 26. člen Splošni akti skupnosti so: statut, sklepi, delovni in finančni načrti in drugi akti splošne narave. Predloge splošnih aktov pripravlja služba zveze. Preden zbor delegatov sprejme statut, delovni in finančni načrt, zahteva mnenje in predloge skupnosti zdravstvenega zavarovanja in za to določi primeren rok. Kadar zadeva ne dopušča odlaganja, lahko tajnik sam zahteva mnenje in predloge na osnutke splošnih aktov. Preden je splošni akt sprejet, morajo biti člani zbora delegatov seznanjeni z mnenji in predlogi skupnosti. 27. člen Statut in drugi splošni akti, ki imajo pomen za skupnosti in ostale pravne ali fizične osebe, se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije. V. SREDSTVA ZVEZE SKUPNOSTI 28. člen Zveza skupnosti ima in upravlja: a) sredstva sklada zdravstvenega pozavarovanja; b) sredstva za kritje potret) zveze skupnosti. Sredstva sklada zdravstvenega pozavarovanja in sredstva za kritje potreb zveze skupnosti se zbirajo in vodijo ločeno. 29. člen Dohodki sklada za zdravstveno poza varovan j e so premije, ki jih plačujejo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev za poza varovan j e zdravstvenih ri-zikov, ki so določeni z zakonom, in rizikov, ki jih sporazumno vpeljejo skupnosti. . Za pozavarovane rizike skupnosti določijo sporazumno obseg pozavarovanih rizikov, tarife pozavaro-vanih premij, povračila in pogoje ter postopek za uveljavljanje povračil. Zbor delegatov pripravi predloge za sporazum o določitvi obsega pozavarovanih rizikov, premijskih tarif, povračil, pogojev in postopka za uveljavljanje povračil. 30. Člen Sredstva sklada za zdravstveno pozavarovanje se uporabljajo samo za izplačevanje premij in za bančne stroške sklada, skupnosti zdravstvenega zavarovanja pa sporazumno določijo, kolikšen del dohodka tega sklada se sme uporabiti za delo službe v zvezi z upravljanjem in izvajanjem sklada za zdravstveno pozava-rovanje. 31. člen Finančni načrt sklada za zdravstveno pozavaro-vanje sprejme zbor delegatov po merilih 30. in 31. člena tega statuta za vsako koledarsko leto. Zbor sprejme tudi zaključni račun tega sklada. 32. člen Sredstva za kritje potreb zveze skupnosti se zberejo s prispevkom skupnosti zdravstvenega zavarovanja po enakih delih. " Prispevek skupnosti določi zbor delegatov na podlagi sprejetega letnega finančnega načrta. Ce želi posamezna skupnost, da služba zveze skupnosti opravi zanjo neko delo, ki ni zajeto v programu zveze, odobril pa ga tudi ni zbor delegatov kot takšnega, ki ima pomen za vse skupnosti, se prizadeta skupnost posebej dogovori o kritju stroškov takšnega dela 33. člen Zbor delegatov lahko formira tudi druge posebne sklade. Ustanovitev sklada, njegov namen, način zbiranja in uporabe sredstev se določi s sklepom. 34. člen Zveza uporablja sredstva iz 33. in 34. člena na podlagi svojega programa in finančnega načrta. VI. SODELOVANJE ZVEZE S SKUPNOSTMI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA, DRUZBENO-POLITICNIMI SKUPNOSTMI, DRUGIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 35. člen Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev neposredno sodeluje s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja delavcev, ki so jo ustanovile, in .to zlasti s tem, da zbira njihova mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev s področja svoje dejavnosti; v zvezi s tem pošilja skupnostim elaborate, analize, osnutke in predloge programov in načrtov. 36. člen Zveza skupnosti sodeluje tudi z družbeno-politič-nimi skupnostmi, organizacijami, katerih sodelovanje lahko pomaga pri reševanju nalog zveze, zlasti pa še s skupnostjo zdravstvenih zavodov in republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije. Ce predsednik zveze sodi, da bi sodelovanje predstavnikov skupnosti in organizacij iz prejšnjega odstavka na sejah zbora delegatov moglo biti koristno oziroma potrebno, jih vabi na sejo. Predsednik zveze lahko odloči, da se na seje zbora delegatov povabijo tudi posamezniki, če meni, da bi njihovo sodelovanje bilo koristno za objektivno in vsestransko obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora delegatov. 37. člen Zveza skupnosti je dolžna obravnavati na sejah zbora delegatov pripombe, mnenja in priporočila skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij in jih obveščati o sprejetih sklepih oziroma stališčih. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Spremembo ali dopolnitev statuta lahko predlaga tretjina članov zbora delegatov ali skupščina katerekoli skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. O predlogu iz prejšnjega odstavka razpravlja in sklepa zbor delegatov. Ce zbor delegatov odloči, da predlog ni utemeljen, o tem obvesti predlagatelja. Ce zbor delegatov odloči, da je predlog za spremembo ali dopolnitev statuta utemeljen, opravi postopek za dopolnitev ali spremembo statuta. O predlogu se morajo vedno izjaviti skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Spremembe ali dopolnitve statuta so sprejete, če je zanje glasovalo vsaj dve tretjini vseh članov zbora delegatov. 39. člen Pravi razpis oziroma razglas za zasedbo delovnih mest v službi zveze skupnosti opravi zbor delegatov, ki odloča tudi o sprejemu na delo po tem razpisu oziroma razglasu. V aktu iz 25. člena tega statuta o samoupravljanju članov delovne skupnosti se določijo tudi tiste pravice delovne skupnosti, ki zadevajo razpis oziroma razglas prostih delovnih mest in sprejemanje na delo. 40. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/3-71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Mirko Kocjan 1. r. Na podlagi pooblastila III. točke sklepa o uskladitvi pokojnin, invalidnin zaradi nesreče pri delu in poklicne o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 2-4/70) Republiški zavipd za socialno zavarovanje v Ljubljani, zastopan TABELO zneskov pokojnin, odmerjenih po poprečni pokojninski M 2 •/. la. I. II. m. IV. v. VI. VII. VIII. 15 35 739,18 644,90 567,07 512,24 468,90 433,53 428,22 399,04 372,51 16 — 37 771,91 679,45 597,19 539,22 493,41 456,02 450,41 419,56 391,51 17 39 812,42 708,63 627,30 566,21 517,92 478,51 472,59 440,07 410,51 — 15 40 828,53 725,77 642,36 579,70 530,18 489,75 483,69 450,33 420,01 18 — 41 845,83 742,70 657,42 593,19 542,43 500,99 494,78 460,59 429,51 19 16 43 885,14 771,29 686,89 620,18 566,94 523,48 516,96 481,11 448,51 20 — 45 920,60 805,28 712.24 647,16 591,45 545,97 539,15 501,62 467,51 — 17 46 936,72 820,12 727,18 660,66 603,70 557,21 550,24 511.88 477,01 21 — 47 956,19 833,95 742,06 674,15 615,96 568,46 561,33 522,14 486,52 22 18 49 995,18 866,52 766,15 697,77 640,47 590,94 583,52 542,66 505,52 23 — 51 1031,42 900,26 795,73 722,62 664,98 613,43 605,70 563,18 524,52 — 19 52 1047,53 914,60 810,55 736,00 677,23 624,68 616,79 573,43 534.02 24 53 1064,61 928,43 822,63 747,92 688,45 . 635,92 627,88 583,69 543,52 25 20 55 1103,27 960,13 848,37 770,22 708,60 658,41 650,07 604,21 562,52 26 21 57 1141,94 993,59 877,77 796,77 732,92 680,89 672,25 624,73 581,52 27 22 59 1176,47 1025,53 906,44 820,97 754,25 699,57 692,41 645,24 600,52 28 23 61 1209,44 1053,19 930,53 843,29 775,56 720,38 711,21 665,76 619,52 29 24 63 1247,79 1085,25 958,37 869,63 799,68 742,52 733,22 685,88 638,52 30 25 65 1286,13 1118,43 987,52 895,97 821,36 760,51 752,63 702,30 657,52 31 26 67 1322,94 1151,62 1016,68 1041,06 918,85 841,34 781,28 771,29 721,81 676,52 32 27 69 1355,16 1179,97 941,20 865,27 803,41 793,12 742,10 693,28 33 28 71 1389,72 1208,17 1066,43 967,32 889,19 822,77 814,16 758,51 709.13 34 29 73 1427,74 1241,07 1095,34 993,44 911,31 841,10 831,91 776,88 727,98 35 30 75 1465,76 1273,98 1124,26 1019,35 930,92 863,05 851,95 797,07 745,86 36 31 77 1502,44 1306,89 1153,17 1040,94 953,40 884,99 873,60 816,04 761,06 37 32 79 1534,66 1335,82 1177,71 1063,28 977,13 906,25 895,25 832,45 778,52 38 33 81 1566,88 1363,47 1201,80 1089,18 1000,85 924,25 914,42 850.99 797,22 39 34 83 1604,47 1394,13 1229,91 1115,09 1023,49 943,37 932,17 871,01 814,95 40 35 85 1642,16 1426,76 1258,59 1140,99 1043,10 965,14 952,67 891,04 830,15 St. 4/1-1971 100 1908,79 1657,66 Ljubljana, dne 4. 1461,59 marca 1322,96 1971. 1206,63 1119,40 1104,85 1030,47 959,64 58, Na podlagi pooblastila III. točke sklepa o uskladitvi pokojnin, invalidnin zaradi nesreče pri delu in poklicne ninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 2-4/70) ter sklepa o uskladitvi pokojnin, invalidnin zaradi nesreče pri delu zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 37-214/70) Republiški zavod za'socialno zavarovanje Ljubljana, TABELO zneskov pokojnin, odmerjenih P° M 2 •/• la. I, n. m. IV. v. VI. VII. vin. 15 — 35 884,84 774,52 683,47 619,32 568,61 527,23 521,01 486,87 455,83 16 — 37 923,13 814,95 718,71 650,88 597,28 553,54 546,97 510,88 478,06 17 — 39 970,53 849,09 753,94 682,46 625,96 579,85 572,93 534,88 500,29 — 15 40 989,38 869,15 771,56 698,24 640,31 593,00 585,91 546,88 511,41 18 — 41 1009,62 888,95 789,18 714,03 654,64 606,15 598,89 558,89 522,52 19 16 43 1055,61 922,40 823,66 745,61 683,31 632,47 624,84 582,89 544,75 20 — 45 1097,10 962,17 853,32 777,17 711,99 658,78 650,80 606,89 566,98 — 17 46 1115,96 979,54 870,80 792,97 726,32 671,93 663,78 618,89 578,10 21 — 47 1138,74 995,72 888,21 808,75 740,67 685,09 676,75 630,90 589,22 22 18 49 1184,36 1033,82 916,39 836,39 769,34 711,39 702,71 654,91 611,45 23 — 51 1226,76 1073,30 951,00 865,46 798,02 737,71 728,66 678,92 633,68 — 19 52 1245,61 1090,08 968,34 881,12 812,35 750,87 741,64 690,91 644,80 24 — 53 1265,59 1106,26 982,47 895,06 825,48 764,02 754,61 702,91 655,91 25 20 55 1310,82 1143,35 1012.59 921,15 849,06 790,33 780,58 726,92 678,14 26 21 57 1356,06 1182,50 1046,99 952,22 877,51 816,64 806,53 750,93 700,37 27 22 59 1396,46 1219,87 1080,53 980,53 902,47 838,49 830,11 774,93 722,60 28 23 61 1435,04 1252,23 1108,72 1006,64 927,40 862,84 852,11 798,93 744,83 29 24 63 1479,91 1289,74 1141,29 1037,46 955,62 888,74 877,86 822,47 767,06 30 25 65 1524,77 1328,56 1175,39 1068,28 980,99 909,79 900,57 841,69 789,29 31 26 67 1567,83 1367,39 1209,51 1095,05 1004,36 934,09 922,40 864,51 811,52 32 27 69 1605,53 1400,56 1238,04 1121,20 1032,36 959,98 947,95 888,25 831,13 33 2? 71 1645,97 1433,55 1267,72 1151,76 1060,35 982,64 972,56 907,45 849,68 34 29 73 1690,45 1472,05 1301,54 1182,32 1086,23 1004,08 993,33 928,94 871,73 35 30 75 1734,93 1510,55 1335,38 1212,63 1109,17 1029,76 1016,78 952,57 892,65 36 31 77 1777,85 1549,06 1369,20 1237,89 1135,47 1055,43 1042,11 974,76 910,44 37 32 79 1815,55 1582,90 1397,92 1264,03 1163,24 1080,31 1067,44 993,96 939,86 38 33 81 1853,24 1615,25 1426,10 1294,34 1190,99 1101,37 1089,87 1015,65 952,74 39 34 83 1897,22 1651,13 1458,99 1324,65 1217,48 1123,74 1110,63 1039,08 973,49 40 35 85 1941,32 1689,30 1492,55 1354,95 1240,42 1149,21 1134,62 1062,51 991,27 100 2253,28 1959,46 1730,06 1567,86 1431,75 1329,69 1312,67 1225,64 1142.77 osnova 1.1. 1965 797,00 684,00 596,00 534,00 485,00 445,00 439,00 406,00 376,00 St. 4/1-1971 Ljubljana, dne 4. marca 1971. bolezni ter nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu po 97. in 102. členu temeljnega zakona P° pomočniku direktorja Janezu Erjavcu, določa znesek 40 din °snovi zavarovalnih razredov od 1. januarja do 31. decembra 1971 prištet IX. X. XI. XII. XIII. XIV. 346,86 322,99 318,56 297,34 277,88 259,31 364,40 339,16 334,48 312,05 291,48 271,85 381,93 355,33 350,40 326,75 305,07 284,38 390,70 363,41 358,36 334,10 311,87 290,64 399,47 371,50 366,32 341,46 318,67 296,91 417,01 387,67 382,24 356,16 332,26 309,44 434,54 403,84 398,16 370,87 345,85 321,98 443,31 411,93 406,12 378,22 352,65 328,24 452,08 420,01 414,07 385,57 359,45 334,51 469,61 436,18 429,99 400,28 373,04 347,04 487,15 452,35 445,91 414,98 386,63 359,57 495,91 460,44 453,87 422,34 393,43 365,84 504.68 468,53 461,83 429,69 400,23 372,11 522,22 484,70 477,75 444,39 413,82 384,64 539,75 500,87 439,67 459,10 427,42 397,17 557,29 517,04 509,58 473,81 441,01 409,70 574,82 533,21 525,50 488,51 454,60 422,24 592,36 549,38 541,42 503,22 468,20 434,77 699,89 565,55 557,34 517,92 481,79 447,30 627,43 581,72 573,26 532,63 495,38 459,83 644,97 597,89 589,18 547,33 508,98 472,37 662,50 614,06 605,09 562,04 522,57 484,90 680,04 630,23 621,01 576,74 536,17 497,43 694,92 646,41 636,93 591,45 549,76 509,96 709,71 662,58 652,85 606,15 563,35 522,50 727,io 678,75 668,77 620,86 576,95 535,03 7šo'98 692,80 684,61 635,57 590,54 547,56 758,0l 705,73 697,35 650,27 604,13 560,09 773,33 721,76 711,11 664,98 617,73 572,63 695,72 830,96 820,85 764,05 714,24 666,62 Republiški zavod za socialno zavarovanje Ljubljana XV. XVI. XVII. XVIII. XIX. XX 243,40 242,51 231,01 220,40 212,44 209,79 255,02 254,08 241,93 230,71 222,30 219,49 266,64 265,66 252,85 241,02 232,15 229,20 272,45 271,44 258,30 246,17 237,08 234,05 278,26 277,23 263,76 251,33 242,01 238,90 289,89 288,80 274,68 261,64 251,86 248,60 301,51 300,37 285,59 271,95 261,71 258,30 307,32 306,16 291,05 277,10 266,64 263,15 313,13 311,94 296,51 282.26 271,57 268,01 324,76 323,52 307,42 292,56 281,42 277,71 336,38 335,09 318,34 302,87 291,28 287,41 342,19 340,88 323,80 308,03 296,20 292,26 348,00 346,66 329,25 313,18 301,13 297,11 359,62 358,23 340,17 323,49 310,98 306,82 371,25 369,81 351,08 333,80 320,84 316,52 382,87 381,38 362,00 344,11 330,69 326,22 394,49 392,95 372,91 354,42 340,55 335,92 406,12 404,52 383,83 364,73 350,40 345,63 417,74 416,10 394,75 375,04 360,26 355,33 429,36 427,67 405,66 385,35 370,11 ,365,03 440,98 439,24 416,58 395,65 379,96 374,73 452,61 450,81 427,49 405,96 389,82 384,44 464,23 462,39 438,41 416,27 399,67 394,14 475,85 473,96 449,32 426,58 409,53 403,84 487,48 485,53 460,24 436,89 419,38 413,54 499,10 497,10 471,15 447,20 429,23 423,25 510,72 508,67 482,07 457,51 439,09 432,95 522,34 520,25 492,98 467,82 448,94 442,65 533,97 531,82 503,90 478,13 458,80 452,35 621,14 618,61 585,76 555,44 532,70 .525,12 pomočnik direktorja Janez Erjavec 1. r. bolezni ter nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu po 97. in 102. členu temeljnega zakona o pokoj-111 Poklicne bolezni ter nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu po 97. in 102. členu temeljnega *astopan po pomočniku direktorja Janezu Erjavcu, določa w um poprečni osnovi zavarovalnih razredov od 1. januarja 1971 prištet IX. X. XI. XII. XIII. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII. XIX. XX. 425,82 397,39 392,71 367,88 345,11 323,39 304,77 303,73 290,28 277,86 268,55 265,45 446,34 416,81 411,34 385,09 361,03 338,06 318,37 317,27 303,05 289,93 280,09 276,80 466,85 435,73 429,96 402,29 376.93 352,72 331,96 330,82 315,83 301,99 291,61 288,16 477,11 445,18 439,28 410,89 384,88 360,04 338,76 - 337,58 322,21 308,01 297,38 293,83 487,37 454,65 448,59 419.50 392,84 367,38 345,56 344,35 328,59 314,05 303,15 299,51 507,90 473,57 467,22 436,70 408,74 382,04 359,17 357,89 341,37 326,11 314,67 310,86 528,41 492,49 485,84 453,91 424,64 396,71 372,76 371,43 354,14 338,18 326,20- 322,21 538,67 501,95 495,16 462,51 432,60 404,04 379,56 378,20 360,52 344,20 331,96 327,88 548,93 511,41 504,46 471,11 440,55 411,37 386,36 384,96 366,91 350,24 337,73 333,57 569,44 530,33 525,08 488,32 456,45 426,03 399,96 398,51 379,68 362,29 349,26 344,92 589,96 549,24 541,71 505,52 472,35 440,69 413,56 412,05 392,45 374,35 360,79 356,26 600,21 558,71 551,02 514,13 480,31 448,03 420,36 418,82 398,84 380,39 366,55 361,94 610,47 568,18 560,34 522,73 488,26 455,36 427,16 425,59 405,22 386,42 372,32 367,61 630,99 587,09 578,96 539,93 504,16 470,02 440,75 439,12 417,99 398,48 383,84 378,97 fivi’50 606,01 597,59 557,14 520,08 484,68 454,36 452.67 430,76 410,54 395,38 390,32 ®72,02 624,93 616,20 574,35 535,98 499,34 467,95 466,21 443,54 422,60 406,90 401,67 S?2,53 643,85 634,83 591,55 551,88 514,02 481,55 479,75 456,30 434,67 418,44 413,02 ^5.06 662,77 653,46 608,76 567,79 528,68 495,16 493,28 469,08 446,73 429,96 424,30 7^’57 681,69 672,08 625,96 583,69 543,34 508,75 506,83 481,85 458,79 441,50 435,73 754,09 700,61 690,71 643,17 599,59 558,00 522,35 520,37 494,62 470,85 453,02 447,08 719,53 709,34 660,37 615,50 572,67 535,93 533,91 507,39 482,91 464,55 438,43 795,12 738,45 727,95 677,58 631,40 587,33 549,55 547,44 520,16 494,97 476,08 469,79 015,64 757,36 746,58 694,78 647,31' 601,99 563,14 560,99 532,93 507,03 487,61 481,14 „3,05 776,29 765,20 711,99 663,21 616,65 576,74 574,53 545,70 519,09 499,15 492,49 87n’Š6 795,21 783,83 729,19 679,11 631,32 590,35 588.07 558,48 531,16 510,67 503,84 «70,70 814,13 802,46 746,40 695,03 645,98 603,94 601,60 571,24 543,22 522,19 515,20 000,45 830,57 820,99 763,61 710,93 660,64 617,54 615,14 584,02 555,28 533,73 526,55 op8,97 845,70 835,89 780,81 726,83 675,30 631,13 628,69 596,78 567,34 545,25 537,90 864,45 851,99 798,02 742,74 689,97 644,74 642,22 609,56 579,41 556,79 549,24 tU67,99 992,22 980,39 913,93 855,66 799,94 746,73 743,77 705,33 669,86 643,25 634,39 347,00 320,00 315,00 291,00 269,00 248;00 230,00 229,00 216,00 204,00 195,00 192,00 Republiški zavod za socialno zavarovanje Ljubljana pomočnik direktorja Janez Erjavec 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 328. SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 44. ter 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1971 1. člen Za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, zbira mesto Ljubljana: — občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač, — občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini, — občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu, — ostali občinski davek od prometa blaga na drobno, A — občinski prometni davek od plačil za storitve, — občinske upravne takse (brez upravnih taks, ki jih republika odstopa občinam), — občinske komunalne takse (razen turističnih taks), — občinske sodne takse, ki se po veljavnih predpisih štejejo za proračunski dohodek občin. 2. člen Na dohodkih iz 1. člena tega odloka so udeležene ljubljanske občine, na območju katerih je bil dohodek ustvarjen. Udeležba znaša: 15 °/o občinskega davka od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač, 15°/o občinskega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini, 15 Vo občinskega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu, 78°/o ostalega občinskega davka od prometa blaga na drobno, 78 "/o občinskega prometnega davka od plačil za storitve, 15 “/o občinskih upravnih taks, 15 Vo občinskih sodnih taks. 3. člen Osnova za izračun 15 %> oziroma 78% udeležbe občin na dohodkih mesta po 3. členu tega odloka so Občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini in gostinstvu (računi pri SDK 21120, 21121, 21122,21123, 21124, 21125, 21126) ostali občinski davek od prometa blaga na drobno (računi pri SDK 21127, 21129, 21130, 21131) ter občinski prometni davek od plačil za storitve (računi pri SDK 21220, 21221, 21222), občinske upravne takse (brez upravnih taks, ki jih republika odstopa občinam) ter sodne takse, ki se po veljavnih predpisih štejejo za proračunski dohodek občin. 4. člen Občini Litija pripada odstotni delež občinskih sodnih taks, ustvarjenih na območju mesta Ljubljane, ki je enak odstotnemu deležu občine Litija v financiranju občinskega sodišča I v Ljubljani. Odstotek se s posebnim aktom ugotovi potem, ko skupščina mesta Ljubljane in skupščina občine Litija sprejmeta odlok o proračunu za leto 1971. 5. člen Dohodki iz 1. člena tega odloka se pred razdelitvijo zmanjšajo za nadomestilo službi družbenega knjigovodstva za opravljanje evidence in kontrole ter informativno analitičnih zadev. 6. člen Od dohodkov, ki se zberejo na računih pri službi družbenega knjigovodstva iz 3. člena tega odloka in za katere velja zakon o izločanju dela dohodkov od prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 57/70), se pred delitvijo izloči dohodek, ki presega 110,8% ostvaritve v letu 1970 in odvede na račun posebne rezerve mesta Ljubljane. Tako znižani dohodek predstavlja osnovo po 3. in 4. členu tega odloka. Nadaljnja delitev sredstev se opravi v sorazmerju, ki ustreza udeležbi mesta in občin ter posredno tudi temeljne izobraževalne skupnosti, ki ji občine odstopajo del svojega dela dohodka. 7. člen Proračun mesta Ljubljane za leto 1971 obsega: din dohodke v znesku.................... * , . 102,137.000 izdatke v znesku............................ 97,979.000 sredstva, razporejena v tekočo proračunsko rezervo................................... 1,121.000 sredstva, izločena na poseben račun dela dohodkov, ki presegajo 10,8% . . . 3,037.000 8. člen Od dohodkov 102,137.000 din se odštejejo sredstva, izločena na poseben račun dela dohodkov, ki presegajo 10,8%. Od tako zmanjšanih dohodkov se razporedi v rezervni sklad 1%. Sredstva se v rezervni sklad vlagajo po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 “/o ustvarjenih dohodkov v minulem mesecu. Obveznost vlaganja v rezervni sklad se odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov mesto uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. 9. člen Dokler ostvaritev proračunskih dohodkov za leto 1971 ne bo zagotovljena v polni višini, je poraba sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, omejena za 3 %. O odpravi omejitve odloča svet za finance mestne skupščine s sklepom. 10. člen Sredstva ki so v proračunu predvidena za redno dejavnost zavodov s področja družbenih dejavnosti, se posameznim uporabnikom prenašajo mesečno na njihove žiro račune samo na podlagi sklenjenih pogodb in dejansko izvršenih storitev. Sredstva v glavnem namenu 07 — delo državnih organov, predvidena za redno dejavnost upravnih in samostojnih organov, strokovnih služb in pravosodja, se smejo posameznim uporabnikom prenašati mesečno na njihove žiro račune. Sredstva za posebne namene teh organov se nakazujejo skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. To določilo velja tudi za glavni namen 08 — narodna obramba. 11. člen Temeljni upravni organi po odloku o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 20'70) predstavljajo upravo skupščine mesta, za katero velja odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 20/70). Do organizacije enotnega finančnega poslovanja uprave se ločeno vodijo naslednja računovodstva: tajništvo (z oddelkom za finance in službo za kadrovske zadeve),. uprava za inšpekcijske službe, uprava za notranje zadeve, uprava za narodno obrambo in geodetska uprava. 12. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva za delo uporabijo tudi dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi proračuna mesta razporedijo s svojim finančnim načrtom, oziroma predračunom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo. 13. člen Osebni dohodki predstojnikov temeljnih upravnih organov in samostojnih organov, se določajo s posebnim odlokom. ' 14. člen Sredstva za posebne namene morajo državni organi voditi na posebnem računu in jih uporabljati po predračunu, ki ga sprejmeta predstojnik organa in svet delovne skupnosti. Ta sredstva se smejo uporabljati tudi v naslednjih letih. 15. člen Vsi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v okviru proračunskih sredstev in sredstev, ki jih ustvarijo z lastno dejavnostjo. Pri tem si morajo prizadevati za racionalizacijo poslovanja. Uporabniki ne morejo na račun mestnega proračuna prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1971, razen, Če se s posebnim aktom določi drugače. 16. člen S sredstvi, ki so v proračunu mesta predvidena za poamezne namene in ni zanje odrejen neposredni upo- rabnik, razpolaga pristojni svet v okviru določenega namena. V vseh drugih primerih, razen postavk iz 16. člena tega odloka in proračunske rezerve, razpolaga s sredstvi tajnik mestne skupščine kot odredbodajalec. 17. člen Nosilec sredstev, razporejenih: — v glavnem namenu 07 — delo državnih organov, na postavkah: sredstva za nova delovna mesta in nerazporejeno za materialne izdatke in posebne namene, je svet za splošne in notranje zadeve, — v glavnem namenu 14 — negospodarske investicije na postavki: reševanje stanovanjskih vprašanj, je komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbeno-političnih organizacij mesta Ljubljane, na postavki: reševanje prostorskih vprašanj uprave, je svet za splošne in notranje zadeve. Ker se ta sredstva uporabljajo preko posebpega računa, je svet nosilec tudi tistih sredstev, ki so za ta namen prenesena iz leta 1970, — v 'glavnem namenu 16 — intervencije v gospodarstvu, na postavki: razlika v ceni mleka, je svet za finance. Nosilci sredstev odločajo o njihovi uporabi. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbeno-političnih organizacij mesta Ljubljane mora pri razporeditvi sredstev do 300.000 din upoštevati predloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. * 18. člen f Svet za finance je pooblaščen, da odloča o razporedu sredstev proračunske rezerve do zneska 100.000 din za posamični primer. 19. člen Sestavni del proračuna je posebni račun, ki obsega: din dohodke v znesku ....... 17,762.000 razporejene dohodke v znesku . . 17,762.000 20. člen Na posebnem računu se zbirajo dohodki in izvršujejo obveznosti, ki izvirajo iz ukinjenih mestnih skladov. 21. člen Negospodarske investicije mesta Ljubljane (nova vlaganja) se financirajo prek posebnega računa. 22. člen Odredbodajalec za posebni račun je tajnik mestne skupščine. Svet za finance lahko prenese sredstva z ene postavke posebnega računa na drugo z izjemo postavke: investicije mestnega pomena. 23. člen Svet za finance je pooblaščen, da v primeru, ko proračunski dohodki dotekajo neenakomerno, najame posojilo iz rezervnega sklada. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1971. 24. člen Svet za finance je dolžan dajati skupščini mesta občasna poročila o ostvaritvi in uporabi proračunskih sredstev mesta. 25. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna in finančni načrt posebnega računa, so sestavni del tega odloka. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 010-032/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Stane Grča 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1971 Vrsta dohod. Dohodki Skupaj din Glavni namen Razpored dohodkov Skupaj din 85% dohodkov 2 Občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini razen alkoholnih pijač .............................. 55,172.000 2 Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini .... 14,362.000 2 Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu . . . 8,157.000 22 % dohodkov 2 Občinski davek od prometa blaga na drobno..................... 4,630.000 2 Občinski davek od plačil za storitve 1,637.000 85% dohodkov 3 Upravne takse.................... > . 7,263.000 3 Sodne takse ^ ^ . 7,985.000 100% dohodkov 3 Komunalne takse ..»*■•.. 2,876.000 6 Drugi dohodki................. 55.000 Skupaj . . . 102,137.000 01 Izobraževanje in vzgoja .... 48.400 02 Znanstvena dejavnost.................. 38.500 03 Kulturno-prosvetna dejavnost . 25,165.000 04 Socialno varstvo...................... 13.000 05 Zdravstveno varstvo.................. 536.400 06 Komunalna dejavnost............... 22,053.500 07 Delo državnih organov .... 26,820.000 08 Narodna obramba................... 4,881.000 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev............. 3,253.800 14 Negospodarske investicije . . . 12,667.000 16 Gospodarski posegi................... 228.400 17 Proračunske obveznosti iz preteklih let ............................... 1,274.000 18 Rezervni sklad..................... 1,000.000 19 Nerazporejeni dohodki .... 4,158.000 Skupaj . . . 102,137.000 Pregled in razpored dohodkov posebnega računa proračuna mesta Ljubljano za leto 1971 Vrsta Dohodki Skupaj din 1 Prenesena sredstva..................... 1,792.100 ■ 2 Dohodki iz ukinjenega sklada za preprečevanje alkoholizma........................ 296.010 3 Dohodki iz ukinjenega sklada rizika 130.690 4 Anuitete od posojilnih pogodb . . . 118.250 5 Dohodki od prodaje poslovnih prostorov . .............................. 94.900 6 Dohodki za izgradnjo sodnega poslopja v Ljubljani.............................2,311.840 7 Dohodki za ureditev Karlovškega mostu.................................... 245.700 8 Dohodki za investicije............... 12,084.980 9 Drugi dohodki........................... 687.530 Skupaj . . . 17.762.000 Vrsta Razpored dohodkov Skupaj din 1 Obveznosti iz anuitet......... 380.670 2 Obveznosti iz sklenjenih pogodb v preteklem letu............ 2,709.500 3 Izgradnja prizidka sodnega poslopja 2,514.700 4 Investicije mestnega pomena . . . 12,077.300 5 Drugi izdatki.................. 79.830 Skupaj . . . 17,762.000 329. Na podlagi 78. in 85. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela POSLOVNIK za delo skupščine mesta Ljubljane I. SPLOŠNE določbe 1. člen Skupščina mesta Ljubljane (v nadaljnem besedilu: mestna skupščina) določa s tem poslovnikom pravila za delo skupščine, zborov in njihovih organov. Sveti mestne skupščine si predpišejo poslovnik za svoje delo v skladu z določbami tega poslovnika. 2. člen Ta poslovnik vsebuje poleg splošnih tudi določbe o: — pravicah in dolžnostih odbornikov (člen 13—16), — imunitetni pravici (člen 17), — odborniški legitimaciji (člen 18), — prenehanju mandata (člen 19—21), — konstituiranju zborov (člen 22—32), — prvi seji mestne skupščine (člen 33—35), — skupni seji obeh zborov (člen 36—55), — sejah zborov, svetov in komisij (člen 56—58), — postopku za sprejem splošnih aktov (člen 59—95), — delovnem področju komisij (člen 96—115), — postopku pri volitvah in imenovanjih (člen 116—127), — postopku pri razrešitvah (člen 128—132), — splošnem zboru (člen 133—136), — klubu odbornikov (člen 137—143), — odborniških vprašanjih (člen 144—146), — strokovnih službah (člen 14l7—150), — javnosti dela mestne skupščine (člen 151—152), — pravicah predstavnikov tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost (člen 153—157), — sodelovanju mestne skupščine z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi (člen 158—164). Poslovnik vsebuje tudi končne določbe. 3. člen Mestna skupščina dela po letnem delovnem programu, ki ga sprejme na začetku leta. Predlog programa dela sestavi predsedstvo mestne skupščine, ki pri izdelavi upošteva tudi predloge organov mestne skupščine ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti. 4. člen Kadar sprejema mestna skupščina predpise, priporočila,'dogovore in druge odločitve, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, lahko vabi na sejo predstavnike delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, predstavnike družbeno-poli-tičnih in drugih organizacij ter poslance, izvoljene na območju ljubljanskih občin. 5. člen Delo mestne skupščine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi mestna skupščina ali njen organ tako odloči. 6. člen Odbornikom mestne skupščine so dostopni vsi podatki in intormacije, ki so jim potrebne za opravljanje njihovih dolžnosti in uveljavljanje njihovih pravic. 7. člen Mestna skupščina lahko skupaj s predstavniki družbeno-političnih organizacij, samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti in društev na svojem območju kot splošni zbor obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za mesto. 8. člen Mestna skupščina sodeluje z; občinskimi skupščinami in krajevnimi skupnostmi v mestu pri obravnavanju vprašanj, ki so skupnega pomena za mesto. 9. člen Mestno skupščino predstavlja njen predsednik. 10. člen Mestna skupščina ima pečat. Pečat mestne skupščine ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, v zgornjem delu zunanjega kroga besedilo »Socialistična republika Slovenija«, v notranjem krogu pa besedilo »Skupščina mesta Ljubljane«. 11. člen Mestna skupščina opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na svojih sejah, na sejah zborov, svetov ih komisij ter drugih organih. 12. člen Vsak zbor po pravilu zaseda in odloča o zadevah iz svojega delovnega področja na ločeni seji. Zbora imata lahko skupne seje, da razpravljata o vprašanjih, o katerih odločata enakopravno ali o vprašanjih, ki so skupnega pomena za oba zbora. Kadar zbora odločita, da, bosta na skupni seji tudi glasovala, glasujejo odborniki vsakega zbora ločeno. O vprašanjih, ki so skupnega pomena za oba zbora, lahko zbora na skupni seji sprejemata skupne sklepe in priporočila. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODBORNIKOV 13. člen Razen pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakonom in statutom mesta Ljubljane, imajo odborniki mestne skupščine tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom. Odborniki mestne skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti v mestni skupščini odgovorni občanom in mestni skupščini. 14. člen Odborniki se morajo udeleževati sej mestne skupščine in sej svetov, komisij ali organov, v katere so izvoljeni. Ce so zadržani, morajo svojo odsotnost pravočasno opravičiti. Odsotnost na seji mestne skupščine se poimensko ugotavlja s prezenčno listo. 15. člen Upravni organi mestne skupščine so dolžni nuditi odbornikom pri opravljanju njihovih nalog vse potrebne informacije in strokovna pojasnila ter pomoč pri oblikovanju in formuliranju predlogov in priporočil. 16. člen Odborniki imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti in pravico do povračila izgubljenega rednega zaslužka za čas, ko opravljajo svoje dolžnosti. III. IMUNITETNA PRAVICA 17. člen Odbornik mestne skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v mestni skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, se ne sme odborniku mestne skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali zoper njega začeti kazenski postopek; če zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija zbora; zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je pripor obvezen, ali če je bil odbornik mestne skupščne zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen. * / IV. ODBORNISKA LEGITIMACIJA 18. člen Odborniki imajo odborniške legitimacije. V odborniški legitimaciji so med drugim poudarjene imunitetna pravica in druge pravice, ki jih odbornik s to legitimacijo lahko uveljavlja. Za izdajanje odborniških legitimacij in za evidenco o izdanih legitimacijah skrbi tajnik mestne skupščine. O izgubi odborniške legitimacije mora odbornik takoj obvestiti tajnika mestne skupščine. V. PRENEHANJE MANDATA 19. člen Odborniku preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. 20. člen Odbornik se mandatu lahko odpove. Obrazloženo izjavo izroči predsedniku mestne skupščine. Predsednik mestne skupščine pošlje odbornikovo izjavo mandatno-imunitetni komisiji pristojnega zbora, ki o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. Ko zbor odpoved sprejme, preneha odborniku mandat. 21. člen V drugih primerih, ki jih določa zakon, ugotovi pristojni zbor na seji po poročilu mandatno-imunitetne komisije, da je odborniku mandat prenehal. VI. KONSTITUIRANJE ZBOROV 1. Priprava in sklicanje prve seje zborov 22. člen Prvo sejo vsakega zbora pripravi in skliče dotedanji predsednik mestne skupščine takoj po objavi volilnih rezultatov. V ta namen predsednik pripravi: — vse volilne spise, ki so potrebni za verifikacijo mandatov, — pošlje novoizvoljenim odbornikom potrdila o izvolitvi, če jih ni že poslala volilna komisija, — ugotovi najstarejšega odbornika, da bo vodil prvo sejo in ga o tem obvesti, — sestavi predlog dnevnega reda, — določi čas in kraj seje. 23. člen Prva seja mora bili najpozneje petnajsti dan po dnevu volitev. 2. Začetek seje 24. člen Prvo sejo začne najstarejši odbornik in jo vodi do izvolitve predsednika zbora. Predsedujoči ugotovi sklepčnost, nakar odborniki določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Odborniki odločijo o dnevnem redu, ki ga je predlagal dotedanji predsednik mestne skupščine. 25. člen Po sprejetju dnevnega reda izvolijo odborniki tri-'člansko verifikacijsko komisijo, ki pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov in preizkusi pravilnost njihove izvolitve ter o tem poroča svojemu zboru. Kandidate za verifikacijsko komisijo predlagajo najmanj trije odborniki. Verifikacijska komisija se voli z dviganjem rok. Po izvolitvi verifikacijske komisije predsedujoči zbere potrdila o izvolitvi in prekine sejo zaradi dela verifikacijske komisije. 3. Verifikacija mandatov 26. člen Takoj po izvolitvi se verifikacijska komisija sestane in si izvoli predsednika. Verifikacijska komisija pregleda odborniška potrdila o izvolitvi, volilne spise in morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, Id se tičejo volilnega postopka. Na podlagi volilnega gradiva sestavi verifikacijska komisija pismeno poročilo. Verifikacijska komisija poroča zboru o ugotovitvah pri pregledu volilnega gradiva in predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih mandatov. 27. člen Ko verifikacijska komisija predloži poročilo, se seja zbora nadaljuje. Zbor obravnava poročilo in o njem glasuje. Zbor odloči, da se izvolitev odbornikov potrdi ali razveljavi, lahko pa svojo odločitev glede spornih mandatov odloži za pozneje in odredi potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora zbor odločati najkasneje v dveh mesecih. Ce komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Če komisija kakšnemu mandatu oporeka, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej. Obravnavanje predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se o njem posebej glasuje. Zbor lahko odloči tudi o verifikaciji mandata odsotnega odbornika, če je potrditev ali razveljavitev mandata možna na temelju poročila verifikacijske komisije. 28. člen če zbor izvolitev posameznega odbornika razveljavi, se razpišejo ponpvne volitve. Dokler zbor ne odloči o verifikaciji mandata posameznega odbornika, ima ta pravico udeleževati se sej zbora oziroma mestne skupščine in sodelovati pri njunem delu, Vendar brez pravice odločanja 29. člen Funkcija verifikacijske komisije preneha, ko so potrjeni mandati vseh Odbornikov, izvoljenih pri splošnih volitvah ali pri ponovnih volitvah po prejšnjemu členu. Mandati, o katerih zbor ni odločil, se verificirajo na prihodnjih sejah. 30. člen Pri verifikaciji mandatov odbornikov, ki so bili izvoljeni na nadomestnih volitvah, se uporabljajo določila 2fi. do 28. člena tega poslovnika, postopek pa izvede mandatno-imumitetna komisija zbora mestne skupščine 4. Slovesna izjava 31. člen Po potrditvi mandatov večine odbornikov dajo odborniki, katerih mandat je bil potrjen, tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom dolžnost odbornika mestne skupščine opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe in interesom občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane.« Odbornik, ki pri verifikaciji mandata ni navzoč, poda slovesno izjavo pozneje pred predsednikom mestne skupščine, predsednik o tem poroča mestni skupščini. Odborniki, katerih mandati so verificirani, podpišejo slovesne izjave. 5. Izvolitev organov zbora 32'. člen Po slovesni izjavi izvoli zbor predsednika zbora in mandatno-imunitetno komisijo zbora. Kandidata za predsednika zbora predlaga najmanj 10 odbornikov iz ustreznega zbora. Predlog je lahko usten in o njem odborniki odločajo z javnim glasovanjem. Predsednika zbora se izvoli za štiri leta. VII. PRVA SEJA MESTNE SKUPŠČINE 33. člen Prva seja mestne skupščine je takoj po prvih sejah mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti. Prvo sejo mestne skupščine pripravi in skliče dotedanji predsednik. V ta namen sestavi predlog dnevnega reda ter določi čas in kraj seje, ugotovi najstarejšega odbornika, da bo vodil prvo sejo in ga o tem obvesti. 34. člen Prvo sejo začne najstarejši odbornik in jo vodi do izvolitve predsednika mestne skupščine. Predsedujoči ugotovi sklepčnost, nakar odborniki določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Odborniki odločijo o dnevnem redu, ki ga je predlagal dotedanji predsednik mestne skupščine. 35. člen Mestna skupščina izvoli izmed svojih odbornikov predsednika ter enega ali več podpredsednikov. Predlog za izvolitev predsednika in podpredsednika mestne skupščine mora dati najmanj 10 odbornikov mestne 'skupščine. Volitve predsednika in podpredsednika mestne skupščine so tajne. Za predsednika in podpredsednika mestne skupščine so izvoljeni kandidati, ki so dobili večino glasov odbornikov mestne skupščine. Predsednik in podpredsednik mestne skupščine se volita za dobo štirih let. Volitve se opravijo na način in po postopku, ki ga določa ta poslovnik. VIII. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV 1. Sklicanje seje 36. člen Skupno sejo mestne skupščine skliče predsednik mestne skupščine: na lastno pobudo, po sklepu enega zbora, na predlog predsednikov zborov ali na zahtevo skupine desetih odbornikov. 37. člen Predsednik skliče sejo mestne skupščine s pismenim vabilom. Vabilo na sejo je treba vročiti odbornikom najmanj 8 dni pred sejo. Vabilu mora biti priložen predlog dnevnega reda, gradivo (poročila, predlogi, obrazložitve) in zapisnik zadnje seje. - Izjemoma lahko predsednik 'v nujnih primerih skliče sejo drugače, roki, v katerih sejo skliče, pa so lahko krajši. V nujnih primerih se gradivo lahko dostavi kasneje. 38. člen Na sejo mestne skupščine so razen odbornikov lahko vabljeni tudi predstavniki svetov in komisij, predstavniki družbeno-političnih in drugih organizacij ter poslanci, izvoljeni na območju ljubljanskih občin. Razen odbornikov imajo drugi vabljeni pravico prisostvovati seji in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja. Stran 416 ■: i, i*. URADNI LIST SRS St* 12 — 7. TV. 1971 39. člen Predstojniki upravnih in drugih organov ter svetovalci imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam mestne skupščine, zborov in njihovih organov ter dajati zahtevana pojasnila v zvezi z dnevnim redom. 2. Vodenje seje 40. člen Skupno sejo mestne skupščine začne in vodi predsednik mestne skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik, ki ga določi predsednik. 3. Začetek seje 41. člen Na začetku seje predsednik ugotovi, če je navzočih dovolj odbornikov, da bi mestna skupščina mogla veljavno sklepati. ' Za veljavno odločanje na seji mora biti navzoča večina odbornikov vsakega zbora. 42. člen Ko predsednik ugotovi, da je navzočih zadostno število odbornikov, vpraša, ali ima kdo od odbornikov pripombo na zapisnik prejšnje seje. O pripombi odloča mestna skupščina brez razprave. Sprejete pripombe se morajo vnesti v zapisnik tekoče seje. 4. Predlaganje in sprejem dnevnega reda 43. člen Dnevni red seje predloži predsednik mestne skupščine. Vsak odbornik lahko poda dopolnilni ali spreminje-valni predlog ali predlaga spremembo vrstnega reda posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. O dnevnem redu odloča mestna skupščina brez razprave. 5. Potek seje / 44. člen O posamezni zadevi, ki je na dnevnem redu, mestna skupščina najprej razpravlja. Mestna skupščina razpravlja o posamezni zadevi v celoti, kolikor ne odloči, da bo razpravljala posebej v načelu in posebej v podrobnostih. Predsednik daje besedo govornikom po vrsti, kot se prijavijo. Izven reda lahko da besedo predlagatelju ali odborniku, ki želi dati osebno pojasnilo ali'popravek svoje razprave. Predsednik daje takoj besedo tistemu odborniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali sprejetega dnevnega reda. O tej pripombi je predsednik dolžan dati pojasnilo, če pa odbornik s tem ni zadovoljen, odloči o tem mestna skupščina brez razprave. Če predsednik oceni, da bi utegnila razprava dolgo trajati, ali kadar je prijavljeno večje število govornikov, lahko predlaga mestni skupščini, da se omeji trajanje razprave posameznega odbornika, razen predlagatelja. Razpravo konča predsednik, ko ugotovi, da ne želi nihče več govoriti. 6. Odločanje 45. člen O vsakem predlogu, ki je na dnevnem redu, odloča mestna skupščina po končani razpravi, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno, da se odloča brez razprave. Mestna skupščina lahko odloči, da posamezne zadeve umakne z dnevnega reda, ali jih da pristojnemu organu zaradi nadaljnega proučevanja ali dopolnitve. •Če glede posamezne zadeve, o kateri je mestna skupščina razpravljala, ni potrebno odločati, ali mestna skupščina ne želi sprejeti odločitve, lahko preide na prihodnjo točko dnevnega reda z obrazložitvijo ali brez nje. v , . 46. člen Mestna skupščina odloča o predlogu z glasovanjem. Mestna skupščina glasuje o predlogu v celoti, razen kadar odloči, da bo glasovanje posebej v načelu in posebej v podrobnostih. Mestna skupščina sprejema odločitve z večino glasov navzočih odbornikov. Kadar odloča mestna skupščina na skupni seji obeh zborov v zadevah, ki so v enakopravni pristojnosti obeh zborov, glasujeta zbora ločeno. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala več kot polovica navzočih odbornikov vsakega zbora. Statut mesta, urbanistični načrt in generalni urbanistični načrt mesta, resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju mesta ter proračun in sklepni račun so sprejeti, če je od skupnega števila odbornikov vsakega zbora glasovala zanje več kot polovica odbornikov. 47. člen Odbornik ima pravico, da pred glasovanjem obrazloži svoj glas. 4ft. člen Glasovanje je javno. Odborniki glasujejo tako, da se odločijo »za predlog«, »proti predlogu« ali pa se vzdržijo glasovanja. Odborniki glasujejo z dviganjem rok ali poimensko z izjavljanjem. Kadar odborniki glasujejo z dviganjem rok, odredi najprej predsednik, naj dvignejo roko tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in končno tisti, ki so se glasovanja vzdržali. Poimensko glasovanje odredi predsednik v primeru, če je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali na zahtevo odbornika, ki ga podpre 10 odbornikov. Poimensko glasujejo odborniki tako, da tisti, ki so poklicani, izjavijo, ali glasujejo za, ali proti, ali se vzdržijo glasovanja. 49. člen Seja mestne skupščine je končana, ko je izčrpan dnevni red. Predsednik sejo preloži, če ugotovi, da ni več prisotnih zadostno število odbornikov za veljavno sklepanje. Predsednik lahko predlaga mestni skupščini, da se seja preloži, kadar jo je zaradi obsežnosti dnevnega reda ali iz drugih razlogov nemogoče nadaljevati. Predsednik hkrati določi dan in liro prihodnje seje, o čemer obvesti pismeno odbornike. 7. Vzdrževanje reda na seji 50. člen Predsednik skrbi za red na seji mestne skupščine. Za kršitev reda na seji lahko predsednik odbornika opomni, ali mu vzame besedo. Besedo lahko vzame, če odbornik kljub dvakratnemu opominu z govorjenjem ali obnašanjem moti red na seji. Ce odbornik hujše krši red, lahko predlaga predsednik mestni skupščini, naj ta odloči, da se odbornik odstrani s seje. Odbornik, za katerega je predlagana odstranitev, ima pravico do besede zaradi obrambe, predno mestna skupščina odloči o predlogu. Ko mestna skupščina odloči o odstranitvi odbornika s seje, mora. odbornik takoj zapustiti dvorano, kjer je seja. Ta določila se smiselno uporabljajo tudi za ostale vabljene, ki so navzoči na seji. 51. člen Če predsednik ne more vzdržati reda na seji, lahko odredi kratko prekinitev seje. Predsednik tudi lahko odloči, da se Odstranijo iz dvorane občani, ki prisostvujejo seji, če motijo red. 8. Zapisnik 52. člen O delu na seji mestne skupščine, zborov in njihovih organov se mora sestaviti zapisnik. Zapisnik vodi tajnik mestne skupščine ali delavec, ki ga tajnik za to določi. x 53. člen Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: 1. čas in kraj seje, 2. ime predsedujočega, 3. ugotovitev sklepčnosti, 4. odobritev zapisnika zadnje seje, 5. dnevni red, 6. imena odbornikov, ki so sodelovali na razpravi, 7. pregled sklepov. 54. člen Zapisnik mora biti sestavljen najkasneje v sedmih dneh po seji. Zapisnik podpišeta po odobritvi predsednik in tajnik. Izvirnik zapisnika hrani dokumentacija mestne skupščine. 55. člen O delu na seji mestne skupščine in zborov se mora pisati stenografski zapisnik, ki obsega popoln potek seje. Vsak govornik na seji ima pravico pregledati stenografski zapisnik te seje in v zapis njegovega govora vnesti popravke, ki pa ne smejo spremeniti smisla njegove vsebine. IX. SEJE ZBOROV, SVETOV IN KOMISIJ 56. člen Sejo zbora mestne skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na predlog 10 odbornikov in na zahtevo predsednika mestne skupščine. Če je predsednik zbora zadržan, skliče sejo predsednik mestne skupščine, vodi pa jo odbornik, ki ga določi zbor. 57. člen Sejo svetov in komisij skliče njihov predsednik na lastno pobudo, na zahtevo enega zbora mestne skupščine, na zahtevo predsednika mestne skupščine ali na zahtevo tretjine članov sveta ali komisije. Če je predsednik sveta ali komisije zadržan, skliče in vodi sejo član, ki ga določi svet oziroma komisija. 58. člen Določbe členov 37—55 se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov. X. POSTOPEK ZA SPREJEM SPLOŠNIH AKTOV 1. Uvodne določbe 59. člen Predpise in druge splošne akte (v nadaljnjem besedilu akte) sprejema mestna skupščina po postopku, ki je določen s tem poslovnikom. 60. člen Pobudo za sprejem akta lahko dajo delovne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, krajevne skupnosti, družbene organizacije in društva ter občani. Vsak odbornik lahko na seji zbora ali organa mestne skupščine opozori na to, da je potrebno sprejeti neki akt. O pobudi iz prvega in drugega odstavka razpravlja svet ali komisija, na katerega področje sodi zadeva (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ mestne skupščine). Ce pristojni organ mestne skupščine ugotovi, da je akt treba sprejeti, pripravi, predlog za sprejem akta, če pa ugotovi, da akta ni potrebno sprejeti, pobudo odkloni in o tem z obrazložitvijo obvesti predlagatelja in predsednika mestne skupščine. 2. Predlog za sprejem akta 61. člen Postopek za sprejem akta se sproži s predlogom za sprejem akta. 62. člen Predlog za sprejem akta lahko dajo: odbornik, posamezni zbor, svet, komisija, predstojnik mestnega upravnega organa, delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, družbeno-po-litičhe organizacije, društva in občani. 63. člen Predlog za sprejem akta je treba predložiti predsedniku mestne skupščine. Predlog mora vsebovati razloge, zaradi katerih je akt potreben, glavna načela, na katerih naj temelji in njegovo vsebino tako, da v obliki členov pravno formulira rešitve, ki jih predlaga ter finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje akta (člen 70/11 in 74/11). 64. člen Predlog za sprejem aktd obravnava pristojni organ mestne skupščine pred obravnavo zborov in da o njem svoje mnenje, razen, če ta ni sam predlagal sprejema akta. Predlog za sprejem akta obravnava tudi statutar-no-pravna komisija. 65. člen Pristojni organ mestne skupščine in statutarno-pravna komisija predložita po obravnavi svoja poročila, ki jih je treba dostaviti odbornikom, hkrati z vabilom na sejo. 66. člen Zbora obravnavata predlog za sprejem akta načelno. Načelna obravnava je v tem, da izražajo odborniki svoje mnenje ali so zajeta vsa načela, na katerih naj temelji akt v predlogu za izdajo akta pravilno, in ali so v predlogu za izdajo akta zajeti temeljni odnosi, ki jih naj akt uredi. 67. člen Na podlagi načelne obravnave zavzameta zbora mestne skupščine stališče o predlogu, ali je akt potreben. Če zbora spoznata, da je predlagani akt potreben, sprejmeta predlog za sprejem s sklepom, sicer pa ga s sklepom zavrneta Predlagatelj se lahkd udeležuje obravnave na seji zborov. O sklepu mora biti predlagatelj obveščen. 68. člen Občinska skupščina lahko pred odločanjem o aktu da svoje rhftčnje, stališče im prčdloge pismeno ali po svojem predstavniku ustno na seji. 73. člen Predlog akta obravnava pristojni organ mestne skupščine, razen v primerih, kadar je ta organ hkrati predlagatelj akta. 74. člen Ce spadajo posamezna vprašanja, obsežena v predlogu akta, tudi v delovno področje drugih organov mestne skupščine, predlog glede takih vprašanj obravnavajo tudi ti organi. Če vsebuje predlog določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava predlog tudi svet za finance, da pretehta njegov vpliv na razpoložljiva sredstva in možne Vire za financiranje predložene rešitve. 75. člen Organi iz 74. člena tega poslovnika, ki so obravnavali predlog akta, lahko pošljejo pristojnemu prganu mestne skupščine svoja mnenja in predloge. 76. člen Po obravnavi predloga akta da pristojni organ mestne skupščine zboroma svoje poročilo z mnenji in predlogi. Sklep s katerim zbora sprejmeta predlog za izdajo akta mora vsebovati: — stališče in pripombe zborov k predlogu za izdajo akta, — določitev organa, ki naj izdela predlog akta. 69. člen 77. člen Statutarno-pravna komisija mestne skupščine obravnava predloge splošnih aktov, ki jih sprejemajo mestna skupščina, zbori in njihovi organi, glede njihovč usklajenosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi predpisi in daje zboroma poročila s svojimi predlogi. Predlog akta lahko izdela: — predlagatelj za izdajo akta, — posebna, v ta namen ustanovljena komisija, — skupina odbornikov, — zavod ali skupina znanstvenih delavcev oziroma posamezni delavci. * 3. Predlog akta 78. člen Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog akta, dajejo pristojni organi mestne skupščine in statutarno-pravna komisija v obliki amandmajev. Pristojni organi mestne skupščine in statutarno-pravna komisija pošljejo predsednikoma zborov in vsem odbornikom poročilo takoj po seji. a 70. člen Predlog mora imeti obliko, v kateri se sprejemajo akti in mora biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navajati zlasti razloge, zaradi katerih naj bo akt izdan, navajati mora vprašanja, ki jih akt rešuje, finančne posledice, kolikšna sredstva bodo potrebna za izvajanje akta in vire, iz katerih naj bodo ta sredstva zagotovljena. Priložena mora biti tudi potrebna dokumentacija. 71. člen Predlog akta se mora izročiti predsedniku mestne skupščine, ta pa ga pošlje predsednikoma zborov, pristojnemu organu mestne skupščine, statutarno-pravni komisiji in občinskim skupščinam. 72. člen Predlog akta je treba poslati občinskim skupščinam najmanj 30 dni pred odločanjem na seji zborov mestne skupščine. 79. člen Pristojni organi mestne skupščine in statutarno-pravna komisija določijo izmed svojih članOv predstavnika, ki lahko obrazloži na sčji zborov njihova mnenja in predloge. 80. člen Ko prejmeta poročilo pristojnega organa mestne skupščin« in statutarno-pravne komisije, skličeta predsednika sejo zborov. Če predsedstvo sklene, da bo seja skupna, skliče skupno sejo obeh zborov predsednik mestne skupščine. 81. člen Zbora mestne skupščine lahko ocjločita, da gre predlog akta v javno razpravo, ali pa se k obravnavi predloga na seji zborov povabijo predstavniki samoupravnih, družbeno-političnih organizacij ter združenj, da bi dali svoje mnenje in predloge. Zborom volivcev in zborom delovnih ljudi mora mestna skupščina predložiti v obravnavo: —osnutek statuta mesta, — osnutek izhodišč za izdelavo programa gospodarskega in družbenega razvoja mesta, — osnutek in predlog urbanističnega programa in urbanističnega načrta za območje mesta, — predlog proračuna in sklepnega računa mesta ter predloge finančnih načrtov skladov, kadar je tako določeno z ustanovitvenim aktom sklada. 82. člen Predlagatelj oziroma njegov predstavnik lahko poda na začetku obravnave kratko obrazložitev predloga. Ima pravico sodelovanja v obravnavi ter dajanja pojasnil in svojih mnenj. < 83. člen Predlog akta obravnavajo odborniki v celoti. Med obravnavo odborniki odločajo tudi o amandmaju. 4. Predlaganje amandmajev 84. člen ; Amandmaje na predlog akta lahko dajo: — odbornik mestne skupščine, — skupščinski organi, ki so po tem poslovniku lahko predlagatelji aktov. 85. člen Amandmaje na predlog akta je treba dati najkasneje do pričetka seje zborov v pismeni obliki z obrazložitvijo. Predlagatelji akta lahko dajo amandmaje do sklepa obravnave o predlogu. Odbornik lahko da amandma tudi do sklepa obravnave, če ga podpre najmanj 10 odbornikov. Predlagatelj, pristojni organ mestne skupščine in statutarno-pravna komisija lahko dajo k amandmaju svoje mnenje. Ce so za izvedbo amandmaja potrebna finančna sredstva, je treba uporabiti določilo 2. odstavka 74. člena. O amandmajih se mora glasovati. če je bilo predloženih več amandmajev, se mora glasovati po vrsti, kakor so bili predloženi. Če je amandma sprejet k enemu členu, se o nadaljnjih amandmajih k istemu določilu ne glasuje več. 86. člen ' i Po končani obravnavi o predlogu akta laho zbora akt sprejmeta, zavrneta ali vrneta predlagatelju v dopolnitev. 5. Sprejemanje aktov - i 87. člen Akt je sprejet, če sta ga sprejela zbora v enakem besedilu. Ce predsednika zbora ugotovita, da je bil akt sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, obvestita o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji. Če predsednika zbora ugotovita, da besedilo, v katerem je bil akt sprejet v enem zboru, ni v skladu z besedilom, v katerem je bilo sprejeto v drugem zboru, je treba besedilo uskladiti. Če se tudi v nadaljevanju obravnave zbora ne moreta zediniti o enakem besedilu, imenujeta skupno ko- misijo, sestavljeno iz enakega število odbornikov posameznega zbora, ki naj sestavi predlog za rešitev spornega vprašanja. Če se skupna komisija ne more zediniti ali če en zbor ne sprejme predloga skupne komisije za rešitev spornega vprašanja, obravnavata predlog akta zbora na skupni seji. Če se zbora niti na skupni seji ne moreta zediniti, je treba predlog akta umakniti z dnevnega reda. Tak predlog je mogoče dati na dnevni red seje zborov po poteku treh mesecev, razen če se zbora sporazumno odločita, da ga dasta na dnevni red že prej. 6. Sprejemanje aktov po hitrem postopku 88. člen Ce ne gre za obsežne ali zahtevne akte, ali če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti, lahko mestna skupščina sprejme akt po hitrem postopku. 89. člen O predlogu za sprejem akta po hitrem postopku odločita zbora na poseben predlog predlagatelja pred obravnavanjem predloga akta. 90. člen Če zbora skleneta, da bosta sprejela akt po hitrem postopku, začneta takoj na seji obravnavati predlog akta. O aktu, ki bo sprejet po hitrem postopku, lahko zbora med obravnavo zahtevata nujno mnenje pristojnega organa mestne skupščine ali statutarno-pravne komisije. K predlogu akta, ki se sprejme po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do sklenitve obravnave. 7. Sprejemanje sklepov 91. člen Mestna skupščina sprejema sklepe na skupni seji obeh zborov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov obeh zborov. 8. Podpisovanje aktov 92. člen Akte, ki sta jih sprejela zbora v enakopravnem delovnem področju, podpisujeta predsednika zborov skupaj s predsednikom mestne skupščine. Akte, ki jih je sprejel posamezni zbor v samostojnem delovnem področju, podpisuje predsednik zbora. Akte, ki jih je sprejela mestna skupščina na skupni seji obeh zborov, podpisuje predsednik mestne skupščine. 93. člen Odločbe o upravnem postopku, ki jih izda mestna skupščina, podpisuje tajnik mestne skupščine. 94. člen Sklepe, ki so jih sprejeli sveti in komisije meštne skupščine, podpisuje predsednik organa, ki je sklep sprejel. 9. Objavljanje aktov 95. člen Predpisi in drugi splošni akti, ki jih sprejme mestna skupščina, zbori in njihovi organi, morajo biti objavljeni v Uradnem listu SR Slovenije. Mestna skupščina, zbori in njihovi organi lahko sklenejo, da se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije tudi drugi važnejši akti in sklepi. Za objavo aktov skrbi tajnik mestne skupščine. XI. DELOVNO PODROČJE KOMISIJ 96. člen Stalne komisije mestne skupščine so: 1. komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, 2. komisija za vloge in pritožbe, 3. komisija za družbeno nadzorstvo, 4. statutarno-pravna komisija, 5. komisija za samoupravne akte delovnih organizacij, 6. komisija za imenovanje ulic, cest, trgov in naselij, 7. komisija za verska vprašanja, 8. komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB, 9. mandatno-imunitetni komisiji zborov. J. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 97. člen Komisija za volitve imenovanja in kadrovske zadeve obravnava splošna vprašanja kadrovske politike in vsa vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti mestne skupščine. Da bi lahko izvrševala svoje naloge, pripravlja komisija v -sodelovanju z organi in organizacijami, ki so zainteresirani za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih daje pristojnim skupščinskim organom. 98. člen V okviru nalog na področju splošnih vprašanj kadrovske politike skrbi komisija, da se uresničujejo ustavna načela in družbene norme, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga ukrepe za njihovo izpopolnjevanje ter spodbuja dejavnost vseh organov in organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj o stanju kadrov in o potrebah po njih. 99. člen V okviru svojih nalog s področja volitev, imenovanj in razrešitev iz pristojnosti mestne skupščine, komisija zlasti: — pripravlja in daje zboroma skupščine predloge za izvolitev oziroma imenovanja in razrešitve funkcionarjev mestne skupščine in njenh zborov ter predloge za sestavo komisij mestne skupščine in njenih svetov, — razpisuje tista delovna mesta, ki jih je dolžna razpisati po zakonu mestna skupščina, — obravnava predloge, ki jih dobi mestna skupščina za izvolitev oziroma za imenovanje funkcionarjev iz njene pristojnosti s stališča, ali so izpolnjeni vsi pogoji za posamezno funkcijo in ali je bil upoštevan določen postopek, da se pripravijo predlogi za njihovo izvolitev oziroma imenovanje ter predlogi za njihovo razrešitev in daje pristojnim organom mestne skupščine mnenje o takin predlogih, — sodeluje z ustreznimi komisijami republiške skupščine in občinskih skupščin pri obravnavanju in določanju meril in pogojev za izvolitev oziroma imenovanje in razrešitev funkcionarjev republiške skupščine in njenih teles ter republiške uprave in pri pripravljanju ter obravnavanju predlogov glede teh funkcionarjev, — obravnava in predlaga ukrepe za izboljšanje pogojev za delo odbornikov in uresničevanje pogojev za uspešnejše opravljanje odborniških funkcij v mestni skupščini in volilni enoti, v kateri je bil odbornik izvoljen. 2. Komisija za vloge in pritožbe 100. člen Komisija za vloge in pritožbe zlasti: obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po svoji oceni preizkuša pri ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oz. pritožnike, — proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije mestni skupščini in njenim organom in ugotavlja vzroke zanje, — obvešča ustrezne organe mestne skupščine o pojavih, ki nastajajo pri izvrševanju splošnih predpisov in jim predlaga ustrezne ukrepe, — obravnava pobude delovnih in drugih organizacij ter občanov, da se sproži postopek glede odgovornosti funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje mestna skupščina in po oceni teh predlogov lahko predlaga pristojnim občinskim organom sprožitev tega postopka. Pri obravnavanju vprašanj s svojega delovnega področja lahko komisija opravlja poizvedbe in zahteva od družbenih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine, ne more pa opravljati preiskoval*-nih ali drugih sodnih funkcij. 101. člen Komisija za vloge in pritožbe daje ustreznim skupščinskim organom poročilo o svojih ugotovitvah s predlogom, kaj bi bilo potrebno ukreniti. Ce ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, o ugotovitvah obvesti pristojni skupščinski organ. 3. Komisija za družbeno nadzorstvo 102. člen Komisija za družbeno nadzorstvo obravnava s stališča ustavnih načel, zakonov in drugih predpisov, vprašanja v zvezi s tem, kako organi družbenega samoupravljanja, državni organi in organizacije, ki opravljajo zadeve splošnega pomena za mesto, izvršujejo svoje pravice in dolžnosti in kako razpolagajo z družbenimi sredstvi. 103. člen Pri opravljanju zadev s svojega delovnega področja vpliva komisija na razvijanje socialističnih norm o samoupravljanju, o odgovornosti, 6 poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi in opozarja na pojave in pomanjkljivosti pri delu samoupravnih organov, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene koristi. Pri obravnavanju vprašanj s področja družbenega nadzorstva sodeluje s samoupravnimi organi. V sporazumu z ustreznimi organi občinskih skupščin v Ljubljani lahko organizira proučevanje določenih vprašanj. Komisija lahko opravlja ankete in poizvedbe ter v ta namen lahko zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine. Komisija pa ne more opravljati ‘preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij. Komisija za družbeno nadzorstvo lahko v zvezi z vprašanji, ki jih je obravnavala, daje organom upravljanja samoupravnih organizacij predloge za obravnavanje posameznih vprašanj in za ukrepe, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. 104. člen Pristojni organi mestne skupščine, ki v mejah svojega delovnega področja spremljajo gibanja in pojave na posameznem področju družbenega življenja, ki imajo skupen pomen za mesto, opozarjajo komisijo na pojave, ki bi jih bilo treba s stališča družbenega nadzorstva obravnavati. Pri obravnavanju vprašanj s svojega področja sodeluje komisija z ustreznimi skupščinskimi organi, ki spremljajo gibanje in pojave na ustreznem področju. 105. člen Komisija za družbeno nadzorstvo daje ustreznemu zboru poročilo o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi moral zbor ukreniti pri izvrševanju funkcije družbenega nadzorstva. 106. člen Komisija opravlja zadeve s svojega delovnega področja na osnovi svojega delovnega programa ter na osnovi opozoril občanov, samoupravnih organov, delovnih in drugih samoupravnih skupnosti ter zborov skupščine. 4. Statutarno-pravna komisija 107. člen Statutarno-pravna komisija zlasti: — obravnava vloge in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo odloka ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno glede predlogov, ki jih dajo nekateri organi in organizacije ter pošilja upravičene in umestne predloge pristojnim organom mestne skupščine, — obravnava in pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve mestnega statuta, — predlaga mestni skupščini poslovnik za delo mestne skupščine in njenih zborov. — obravnava predloge za izdajo aktov in predlogov aktov, ki jih sprejema mestna skupščina glede skladnosti z ustavo, zakoni in pravnim sistemom, kot tudi glede njihove pravne obdelave in daje mestni skupščini o tem poročila s svojim mnenjem in predlogi, — obravnava predloge za avtentično razlago odlokov in drugih aktov mestne skupščine in daje o tem mnenje mestni skupščini, — obravnava odgovore na predloge in obvestila, ki jih zahteva Ustavno sodišče SR Slovenije ali Ustavno sodišče Jugoslavije od mestne skupščine, — daje predsedstvu mestne skupščine mnenje o spornih vprašanjih v zvezi z delovnim področjem zborov mestne skupščine, — sodeluje pri pripravljanju programov normativne dejavnosti mestne skupščine, — določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov mestne skupščine, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena. 5. Komisija za samoupravne akte delovnih organizacij 108. člen Komisija za samoupravne akte delovnih organizacij zlasti: — pregleduje statute delovnih organizacij in posreduje svoje pripombe pristojnim svetom mestne skupščine, — spremlja, usmerja in koordinira delo pri sprejemanju samoupravnih aktov delovnih organizacij, — daje pobude in organizira razne oblike sodelovanja, dogovarjanja, izmenjavo izkušenj in mnenj med delovnimi organizacijami, — obravnava tudi druga vprašanja s tega področja. 109. člen Pri svojem delu lahko komisija sodeluje tudi s strokovnimi in družbeno-političnimi organizacijami ter posameznimi strokovnimi in političnimi delavci. 6. Komisija za imenovanje ulic, cest, trgov in naselij 110. člen Komisija za imenovanje ulic, cest, trgov in naselij zlasti: — zbira predloge za imenovanje ulic, cest, trgov in naselij ter njihovih sprememb, — pripravi predlog za spremembo oziroma imenovanje ulic, cest, trgov in naselij in ga posreduje mestni skupščini v sprejem. 7. Komisija za verska vprašanja 111. člen Komisija za verska vprašanja opravlja zadeve, ki izvirajo iz odnosov med upravnimi in drugimi organi ter organizacijami in verskimi skupnostmi na družbenih področjih, za katera je pristojna skupščina mesta Ljubljane in sodeluje s komisijami za verska vprašanja skupščin občin Ljubljane v zadevah iz teh odnosov. 112. člen Komisija za verska vprašanja zlasti: — spremlja izvajanje in uporabo zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na verske skupnosti, — proučuje zadeve, ki nastajajo iz razmerij med verskimi skupnostmi ter samoupravnimi organi in organizacijami mesta. 8. Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB 113. člen Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB zlasti: — ugotavlja potrebo po izgradnji stanovanj za borce NOB, ki stanovanj še nimajo, — skrbi za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za gradnjo stanovanj za borce NOB, — pripravlja pregled stanovanjske graditve v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, — sprejema pravilnik o dodelitvi stanovanj borcem NOB in potrjuje prioritetno listo po nujnosti prošenj. 114. člen Pri svojem delu sodeluje komisija z občinskimi skupščinami ter mestnim in občinskimi odbori ZZB NOB. 9. Mandatno-imunitetni komisiji zborov 115. člen Mandatno-imunitetni komisiji zborov obravnavata: — vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov, zborov, — vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata odbornikov zborov, — vprašanja v zvezi z razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov zborov, — vprašanja v zvezi z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov zborov. O tem poročata svojemu zboru. XII. POSTOPEK PRI VOLITVAH IN IMENOVANJIH 116. člen Mestna skupščina voli, imenuje in razrešuje organe in funkcionarje na svojih sejah po določbah tega poslovnika. 117. člen O predlogu sklepa za izvolitev, imenovanje in razrešitev, glasuje mestna skupščina na skupni seji obeh zborov. 118. člen Kolikor ni s posebnim predpisom drugače določeno, predlaga kandidate za izvolitev ali imenovanje, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Kandidature za izvolitev funkcionarjev in organov skupščine, oziroma zborov ter predstavnikov družbene skupnosti v samoupravnih organizacijah, predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ali skupina najmanj 10 odbornikov. Predlagatelj mora predlog obrazložiti. 119. člen Kandidati za predsednika ia člane svetov, komisij ter drugih organov se pri volitvah predlagajo na skupni kandidatni listi. Kandidatna lista vsebuje najmanj toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti članov. Kandidatna lista se lahko na predlog posamičnega odbornika na sami seji dopolni z enim ali več kandidati, če tak predlog podpre še najmanj 9 odbornikov. , 120. člen O predlogu kandidature, oziroma kandidatne liste se glasuje javno, razen če skupščina ne odloči drugače. Javno se glasuje z dviganjem rok tako, kot je predpisano v 48. členu tega poslovnika. Ce je vloženih več predlogov kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak odbornik izjavi, za katerega kandidata glasuje, ali da se vzdrži glasovanja. Ce je vloženih več predlogov kandidatnih list, se glasuje o njih po vrstnem redu tako, kot so bile vložene. 121. člen Kadar glasuje mestna skupščina o izvolitvi. Imenovanju ali razrešitvi predsednika In podpredsednika mestne skupščine, je glasovanje tajno. Mestna skupščina lahko odloči, da bo tajno glasovala o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi tudi drugih funkcionarjev in organov mestne skupščine. 122. člen Če se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami. Na glasovnice se vpišejo priimki in imena vseh kandidatov po vrsti, kakor so bili predlagani. Glasuje se tako, da odbornik obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, oziroma pred označbo kandidatne liste, za katerega, oziroma za katero glasuje. 123. člen Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, za katerega kandidata ali kandidatno listo je odbornik glasoval, je neveljavna. Neveljavne in prazne glasovnice veljajo kot glasovi odbornikov, ki so se vzdržali glasovanja. 124. člen Kadar je vložena ena sama kandidatura ali kandidatna lista, so kandidati izvoljeni ali imenovani, če je za kandidata, oziroma za kandidatno listo glasovala večina prisotnih odbornikov. Kadar je vloženih več kandidatur ali več kandidatnih list, so izvoljeni ali imenovani tisti kandidati oziroma kandidatne liste, za katere je bilo oddanih največ glasov. Med glasovanjem lahko dobi besedo samo tisti odbornik, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika. 125. člen Predsednik in sodniki občinskega sodišča, sodnik za prekrške, mestni javni pravobranilec in njegovi namestniki se volijo oziroma imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za čas, ki ga določa zakon. Glasovanje je javno. O vsakem predlaganem kandidatu se glasuje posebej. O kandidatih za sodnike porotnike občinskega sodišča se glasuje za skupno kandidaturo v celoti na podlagi predloga, ki vsebuje imena vseh kandidatov. 126. člen Volitve vodi na skupni seji obeh zborov predsednik mestne skupščine. Pri delu mu pomaga tajnik mestne skupščine in po potrebi dva ali trije na seji izvoljeni odborniki. Kadar glasuje mestna skupščina o izvolitvi ali razrešitvi svojega predsednika, vodi glasovanje volilni odbor, ki ga izvoli mestna skupščina. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik ali volilni odbor izid glasovanja in ga objavi. Na ločeni seji zborov vodi volitve predsednik zbora. Pri delu mu pomaga tajnik mestne skupščine, oziroma oseba, ki jo tajnik pooblasti in po potrebi dva na seji izvoljena odbornika. 127. člen t Po končanem glasovanju predsednik ugotovi izid in razglasi, kateri kandidati so izvoljeni ali razrešeni. XIII. POSTOPEK PRI RAZREŠITVAH 128. člen Razrešitev funkcionarjev in delavcev, ki jih je izvolila ali imenovala mestna skupščina, predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, če to s posebnimi predpisi ni drugače določeno. 129. člen Funkcionar, oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odloča o razrešitvi, ustno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev. 130. člen Za glasovanje o razrešitvi velja isti postopek kot pri volitvah in imenovanjih. Kadar glasujejo odborniki o razrešitvi, glasujejo tako, da obkrožijo besedi "-za razrešitev«, oziroma besedi "-proti razrešitvi«. O razrešitvi vseh članov sveta ali komisije se glasuje skupaj, o razrešitvi posameznih članov pa o vsakem posebej. 131. člen Funkcionarji ali delavci, ki jih voli ali imenuje mestna skupščina, so razrešeni, če je za razrešitev glasovala večina na skupni seji obeh zborov prisotnih odbornikov posameznega zbora. Predsednik zbora je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina prisotnih odbornikov zbora. 132. člen Funkcionar mestne skupščine, član sveta ali drugega organa, ki ga izvoli ali imenuje mestna skupščina ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti. Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku mestne skupščine. XIV. SPLOŠNI ZBOR 133. člen Splošni zbor lahko obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za mesto. 134. člen Spodbudo za sklicanje splošnega zbora da lahko predsednik mestne skupščine, zbora mestne skupščine, mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva ali drug najvišji organ družbeno-politične organizacije ali društva mesta. 135. člen Sejo splošnega zbora skliče predsednik mestne skupščine v sporazumu s predsednikom mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Hkrati določita, katere družbeno-politične organizacije, društva in krajevne skupnosti bodo poleg mest- ne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva sodelovale na seji splošnega zbora. 136. člen Za postopek na seji splošnega zbora se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika. XV. KLUB ODBORNIKOV 137. člen Klub odbornikov vodi predsednik kluba. V njegovi odsotnosti ga nadomešča namestnik pred- Predsednika kluba odbornikov in njegovega namestnika izvolijo odborniki mestne skupščine na prvi seji kluba po postopku, ki ga določa ta poslovnik. 139. člen Mandat predsednika in namestnika predsednika kluba odbornikov velja za vso mandatno dobo mestne skupščine. 140. člen Predsednik kluba odbornikov, oziroma njegov namestnik ali predsednik mestne skupščine lahko skličejo, kadar je to potrebno, sestanek kluba odbornikov, da se prouče posamične konkretne zadeve iz pristojnosti mestne skupščine, zborov in njihovih organov ali kadar je potrebno določiti stališča do predlogov predstavniških organov širše družbeno-politične skupnosti in občinskih skupščin. 141. člen Na sestanku kluba odbornikov se vodi zapisnik. Zapisnik podpišeta predsednik kluba odbornikov in zapisnikar. 142. člen O delu kluba odbornikov se vodi pregled, iz katerega je razvidno delovanje kluba, udeležba odbornikov, predlogi in priporočila kluba ter drugi podatki in spisi, ki omogočajo ažuren in kronološki vpogled v delovanje kluba. 143. člen Administrativno tehnična opravila za klub odbornikov izvršuje strokovni delavec, ki ga določi tajnik mestne skupščine. XVI. ODBORNISKA VPRAŠANJA 144. člen Odborniki mestne skupščine lahko postavljajo vprašanja svetom in komisijam, predsedstvu mestne skupščine in starešinam upravnih organov mestne skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti. Vprašanja lahko postavljajo odborniki pismeno ali ustno na seji zborov ali mestne skupščine. Predstavnik organa ali starešina upravnega organa da lahko odgovor že na seji,, na kateri je bilo vprašanje postavljeno ali najkasneje na prvi prihodnji seji. Odbornik lahko zahteva pismen odgovor na svoje vprašanje. Ko dobi odbornik odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi na seji dopolnilna vprašanja. Ce z odgovo- rom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se zadeva, na katero se nanaša njegovo vprašanje, da na dnevni red te ali kakšne prihodnje seje. O tem odloča zbor oziroma mestna skupščina z glasovanjem. 145. člen Odborniki lahko postavijo funkcionarjem mestne skupščine, zborov in drugih organov mestne skupščine vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo in na delo organov, katerim predsedujejo. 146. člen Na seji zborov in mestne skupščine se lahko postavljajo vprašanja in dajejo odgovori, ko je izčrpan dnevni red seje. XVII. STROKOVNE SLUŽBE .147. člen Strokovne, administrativne in druge zadeve, ki so potrebne za. delo mestne skupščine, zborov in njihovih organov, opravljajo strokovne službe v okviru temeljnih upravnih in drugih organov mestne skupščine. 148. člen Strokovne službe opravljajo zadeve, ki se nanašajo: — na pripravljanje in organiziranje sej mestne skupščine, zborov in njihovih organov, — na pripravljanje predlogov aktov in strokovnega gradiva, — na zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj v zvezi z delom in nalogami organov mestne skupščine, — na pripravljanje programov in načrtov dela mestne skupščine, zborov in njihovih organov, — na zagotavljanje in pripravljanje dokumentacijskega in drugega gradiva ter podatkov, potrebnih za delo mestne skupščine, zborov in njihovih organov, — na spremljanje in izvrševanje sklepov mestne skupščine, zborov in njihovih organov, — na druga strokovna, administrativna in tehnična opravila za potrebe mestne skupščine, zborov in njihovih organov ter odbornikov. 149. člen Tajnike svetov in komisij imenuje tajnik mestne skupščine. Za svoje delo so odgovorni predsednikom teh organov in tajniku mestne skupščine. 150. člen Tajniki svetov in komisij: — pomagajo predsednikom pri pripravljanju in organizaciji sej, — skrbijo, da so pravočasno izvedene vse potrebne organizacijske in druge priprave za seje, — udeležujejo se sej teh organov, — skrbijo za pravočasno pripravo gradiva za seje in sami sodelujejo v pripravi, — skrbijo za zapisnike sej, — opravljajo druge naloge, ki jim jih naložijo predsedniki teh organov ter tajnik mestne skupščine. XVIII. JAVNOST DELA MESTNE SKUPŠČINE 151. člen Mestna skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in njihovih organov ter o svojih odločitvah in stališčih do vprašanj, ki jih obravnava. 152. člen Seje mestne skupščine in zborov so javne. Občanom je zagotovljen dostop na skupne seje obeh zborov in na ločene seje zborov. Na skupni seji obeh zborov in na ločenih sejah zborov, lahko zbora skleneta, da bosta posamezna vprašanja obravnavala brez navzočnosti javnosti. Komisije in sveti mestne skupščine lahko obvestijo javnost o svojih sejah in o vprašanjih, ki bodo obravnavana ter dovolijo navzočnost občanov na sejah. XIX. PRAVICE PREDSTAVNIKOV TISKA IN DRUGIH ORGANIZACIJ, KI OBVEŠČAJO JAVNOST 153. člen Uredništvom Dela, Ljubljanskega dnevnika in Občana ter Radia in Televizije Ljubljana dostavlja mestna skupščina vabila s celotnim gradivom za skupne in ločene seje obeh zborov mestne skupščine. Predstavnikom tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost, je na razpolago drugo informativno in dokumentacijsko gradivo, ki ga obravnavajo mestna skupščina, zbora in njihovi organi. 154. člen Predstavniki tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost, imajo pravico biti na sejah zborov in na skupnih sejah obeh zborov mestne skupščine ter na sejah svetov in drugih organov mestne skupščine, na katere so vabljeni. O delu mestne skupščine, zborov in njihovih organov imajo pravico obveščati javnost. 155. člen Mestna skupščina, oziroma zbora lahko sklenejo, da smejo biti na seji predstavniki tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost tudi, kadar na njej razpravljajo brez navzočnosti občinstva. V takem primeru smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera se tako sklene na seji. 156. člen Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost, organizira in opravlja za potrebe mestne skupščine, zborov in njihovih organov posebna služba. 157. člen Predstavniku tiska ali drugih organizacij, ki obveščajo javnost, ki zlorabi svoje pravice ali hudo prekrši poslovnik, se lahko prepove nadaljnja navzočnost na seji. XX. SODELOVANJE MESTNE SKUPŠČINE Z DRUGIMI DRUZBENO-POLITICNIMI SKUPNOSTMI 1. Sodelovanje mestne skupščine z občinskimi skupščinami 158. člen Mestna skupščina, zbora in njihovi organi pri svojem delu neposredno sodelujejo z občinskimi skupšči- nami in njihovimi organi. Pri uresničevanju tega sodelovanja mestna skupščina, zbori in njihovi organi zlasti: — izmenjujejo z občinskimi skupščinami mnenja, predloge in stališča glede določanja politike gospodarskega in družbenega razvoja mesta v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto, — pošiljajo občinskim skupščinam vse predloge aktov iz občinske pristojnosti, ki imajo pomen tudi za mesto, — obravnavajo mnenja in predloge občinskih skupščin in njihovih organov o predlogih aktov mestne skupščine, zborov in njihovih organov ter jih obveščajo o zavzetih stališčih, — sodelujejo z občinskimi skupščinami in njihovimi organi pri razvijanju vseh, oblik neposrednega samoupravljanja občanov, — vabijo predstavnike občinskih skupščin na seje mestne skupščine, zborov in njihovih organov, kadar obravnavajo predloge aktov ali druga vprašanja, ki jih je poslala Skupščina SR Slovenije, če so glede na pomen tega akta in za njegovo reševanje še posebej zainteresirane. 159. člen Mestna skupščina sodeluje s skupščinami ljubljanskih občin tudi prek koordinacijskega odbora, kjer se njegovi člani posvetujejo o skupnih spodbudah, akcijah in ukrepih, ki naj jih pod vzame jo občine in mesto za reševanje vseh pomembnih vprašanj za mesto. 2. Sodelovanje mestne skupščine s Skupščino SR Slovenije 160. člen Mestna skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije na zasedanjih delegatov občin pri obravnavanju zadev s področja komunalnega sistema, financiranja družbeno-političnih skupnosti, družbenega načrtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stano-novanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ter o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za občane mesta. 161. člen Skupščina mesta Ljubljane izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij ali organov samoupravnih skupnosti štiri delegate mesta za zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije. • Delegata mesta se izvoli praviloma za mandatno dobo mesta skupščine, lahko pa tudi samo za eno ali več zasedanj. Za izvolitev delegata mesta in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika za delo mestne skupščine. 162. člen Mestna skupščina sme delegata mesta razrešiti pred potekom roka, za katerega ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije v obravnavi ni povedal mnenja, stališča in predlogov ■mesta, ali pa jih je povedal smiselno drugače ali po-vserri nasprotno, kot so bila sprejela v mestni skupščini. Predlog za razrešitev delegata mesta da mestni skupščini komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. O razrešitvi delegata glasuje mestna skupščina tajno. 163. člen Pri sodelovanju s Skupščino SR Slovenije, mestna skupščina, zbora in njihovi organi zlasti: — izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembna za republiko in mesto, — predlagajo sprejem zakona ali drugega akta, — dajejo mnenja in stališča k osnutku in predlogom zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije, — dajejo predloge in mnenja k programu dela skupščine SR Slovenije in njenih organov, — pri sestavljanju svojega programa dela lahko upoštevajo program dela Skupščine SR Slovenije, zlasti o zadevah, ki so skupnega pomena za mesto, — sveti in komisije mestne skupščine dajejo lahko mnenja in predloge ustreznim organom Skupščine SR Slovenije z namenom, da prispevajo k razpravam v teh organih in pomagajo pri razčiščevanju obravnavanih vprašanj, — lahko razvijajo tudi druge oblike sodelovanja. 164. člen Mestna skupščina, zbora in njihovi organi sodelujejo s Skupščino SR Slovenije tudi neposredno prek republiških in zveznih poslancev, izvoljenih na območju ljubljanskih občin. Mestna skupščina, zbora in njihovi organi pri tem načinu sodelovanja zlasti: — obveščajo poslance o sejah mestne skupščine, zborov in njihovih organov, na katerih se obravnavajo vprašanja iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije in Zvezne skupščine, ali če imajo take zadeve širši pomen, — vabijo poslance na sestanke kluba odbornikov mestne skupščine zaradi skupnega obravnavanja vprašanj in oblikovanja stališč, o katerih se razpravlja na sestankih kluba odbornikov. XXI. KONČNE DOLOČBE 165. člen Spremembo ali dopolnitev te£a poslovnika lahko predlagajo predsednik mestne skupščine, sveti in komisije ali skupina 10 odbornikov. Predlog za spremembo ali dopolnitev poslovnika mora biti primerno obrazložen. Poslovnik se spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za sprejemanje splošnih aktov. 166. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovni red za delo skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 15/69). St. 010-037/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru delovnih mestnega zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Stane Grča 1. r. 330. Na podlagi 13., 14. in 32. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67, št. 11/69 in št. 15/70), odloka skupščine mesta Ljubljane o zadržanju cen za posamezna živila, storitve in obrtne izdelke (Ur. list SRS, št. 406-40/70) in 3. člena odloka o ustanovitvi zavoda za analize in cene (Glasnik, št. 4/65 in št. 23/66) izdaja Zavod za analize in cene Ljubljana ODREDBO o najvišji ravni con mestnega plina I Cene za mestni plin, katerega kalorična vrednost mora znašati 4.800 Kcal na ms, se uskladijo v mejah splošne ravni zadržanih cen, tako da se določi najvišja raven cen za: a) gospodinjstva, redne šole, otroško-varstvene ustanove in obrate družbene prehrane za porabljenih 1000 Kcal , 0,1604 din b) za ostale potrošnike za porabljenih 1000 Kcal 0,2292 din II Komunalna delovna organizacija, ki oskrbuje Ljubljano z mestnim plinom lahko svoje cene mestnega plina spremeni v okviru točke I, ko dobi soglasje pristojnega organa. III Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 70/2-1971 Ljubljana, dne 31. marca 1971. Zavod za analize in cene Ljubljana Direktor Miloš Pirc, dipl. oeo. 1. r. , 331. Na podlagi 13., 14. in 32. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67, št. 11/69 in št. 15/70), odloka skupščine mesta Ljubljane o zadržanju cen za posamezna živila, storitve in obrte izdelke (Ur. list SRS, št. 406-40/70) in 3. člena odloka o ustanovitvi Zavoda za analize in cene (Glasnik, št. 4/65 in št. 23/66) izdaja Zavod za analize in cene Ljubljana ODREDBO o najvišji ravni cen za uporabo toplotne energije I Cene za uporabljeno toplotno energijo in segrevanje potrošne vode se uskladijo v mejah splošne ravni zadržanih cen tako. da se določi najvišja raven cen za: a) ogrevanje stanovanjskih prostorov 92,00 din/Gcal b) ogrevanje poslovnih prostorov 99,30 din/Gcal c) segrevanje potrošne vode na 60° za gospodinjstvo 1 m“ 5,75 din d) segrevanje potrošne vode na 60» za druge potrošnike 1 m8 7,45 din II Komunalna delovna organizacija, ki oskrbuje Ljubljano s toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje potrošne vode lahko spremeni svoje cene v okviru točke I po tem, ko dobi soglasje pristojnega organa. III Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. » St 18/3-1971 Ljubljana, dne 31. marca 1971. Zavod za analize in cene Ljubljana Direktor Miloš Pirc, dipl. oec. 1. r. 332. Na podlagi 13., 14. in 32. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67, št. 11/69, in št. 15/70), odloka skupščine mesta Ljubljane o zadržanju cen za posamezna živila, storitve in obrtne izdelke (Ur. list SRS, št. 406-40/70) in 3. člena odloka o ustanovitvi Zavoda za analize in cene (Glasnik, št. 4/65 in št. 23/66) izdaja Zavod za analize in cene Ljubljana ODREDBO o najvišji ravni tarif (maksimalnih tarifah) za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu I Tarife za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu se uskladijo v mejah splošne ravni zadržanih cen tako, da se določi najvišja raven tarif za: 1. Prevoze v mestnem potniškem prometu: a) priložnostna vozovnica 0,80 din b) priložnostna vozovnica s popustom 0,40 din c) dijaška enotna mesečna vozovnica 25,00 din d) delavska enotna mesečna vozovnica 50,00 din e) mesečna vozovnica za vse proge v mestnem prometu 100,00 din f) letna vozovnica za vse proge v mestnem prometu 1000,00 din 2. Prevoze v primestnem potniškem prometu (progi Ljubljana—Sostro in Ljubljana—Zalog): a) priložnostna vozovnica do višine tarife določene z veljavnim sporazumom, sklenjenim med slovenskimi avtobusnimi podjetji, dne 12. januarja 1971 v Gospodarski zbornici SRS; b) dijaška mesečna vozovnica — 2 delni progi 32,50 din c) dijaška mesečna vozovnica — 3 delne proge 35,00 din d) delavska mesečna vozovnica — 2 delni progi 65,00 din e) delavska mesečna vozovnica — 3 delne proge 70,00 din II 4. člen Komunalna delovna organizacija, ki opravlja prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu lahko svoje tarife za prevoz potnikov spremeni v okviru točke I potem, ko dobi soglasje pristojnega organa. III Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 20/6-1971 Ljubljana, dne 31. marca 1971. Zavod za analize in cene Ljubljana Direktor Miloš Pirc dipl. oec. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 333. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1971 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za izvrševanje določbe iz prvega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev. Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1971 morajo izvrševati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk. Občinski upravni organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bj presegle zneske, določene za leto 1971, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z odlokom ali s kakšnim drugim aktom občinske skupščine. Skupščina občine Celje je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter po 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1971 sprejela ODLOK o proračunu občine Celje (občinski proračun) za leto 1971 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1971 znašajo . ................ Od tega: — za razporeditev po posebnem delu tega proračuna.............................. — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo .............................. — za izdvojitev sredstev dela dohodkov, ki presegajo 10,8 °/o na poseben račun . . 2. člen če bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena 'tega odloka, bo svet za družbeni plan in finance, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene. Če bodo proračunski dohodki — oblika dohodka 11, 21 in 33, presegli v bilanci dohodkov predvideni znesek, se bo presežek vložil na poseben račun, o uporabi teh sredstev pa bo odločala občinska skupščina. 3. člen Če se med letom ustanovi nov občinski upravni organ, potrdi njegov predračun svet za družbeni plan in finance. Sredstva za delo takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve). če se mod letom odpravi občinski upravni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo). din 40,100.966 37,936.330 662.416 1,502.220 5. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, ali ne bodo porabljena -v celoti, lahko svet za družbeni plan in finance prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 6. člen Občinski državni organi uporabijo dohodke, ki jih ustvarijo s svojimi tehničnimi, administrativnimi in drugimi storitvami, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost. „ 7. člen Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razporejenih po posebnem delu proračuna, se vlaga v rezervni sklad občine 1,49 °/o. - 8. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za financiranje dejavnosti: — 7 — 03 informativna dejavnost — 11 — 05 higienska postaja — 14 — 05 zdravstvena preventiva — 16 — 05 prispevek k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov — ,17 — 05 rehabilitacija invalidov in — 20 — 06 zavod za požarno varnost se oddvojijo na račun pristojnih zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi in na osnovi opravljenih ter obračunanih storitev. 9. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev za negospodarske investicije, — o razdelitvi sredstev za ostala društva in — o uporabi sredstev — nerazporejeni dohodki. 10. člen Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejavnost krajevnih skupnosti, se dodelijo krajevnim skupnostim po merilih, ki so sestavni del tega odloka. 11. člen Tajnik občinske skupščine v soglasju s predsednikom občinske skupščine razporeja med letom sredstva za posebne namene, ki so državnim organom določena v razporedu dohodkov — za zasedbo že sistemiziranih delovnih mest, — za nabavo opreme in — za sklad skupne porabe. 12. člen Občinski upravni organ, pristojen za proračun, izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja občinskih organov, skladov in organizacij, katerih sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna ter kontrolo investicij, ki se financirajo neposredno iz občinskega proračuna ali na osnovi odlokov o finančnih programih. 13. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci dohodkov in splošnega razporeda dohodkov občinskega proračuna za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1971. Št. 400-6/71-1 Celje, dne 26. marca 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1971 A — DOHODKI Klasifikacijska številka oblika podoblika dohodka dohodka DOHODKI VRSTA 1 — PRISPEVKI Znesek podoblika oblika dohodka dohodka 11 11 100-12Š 2,3 Vo občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja................................................... 13,922.940 12 _ 77,19 “/o del prispevka iz osebnega dohodka od kme- tijske dejavnosti....................................................... 640.000 13 77,19 °/o del občinskega prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti................................................ 3,347.000 14 77,19 °/o del občinskega prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti ................................................................ 266.900 15 80 %> del občinskega prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 100.700 16 Prispevek od skupnega dohodka občanov................ 804.000 Skupaj vrsta' 1 — prispevki 19,081.540 VRSTA 2 — DAVKI 21 211 70,06 °/o del občinskega davka od prometa blaga na drobno razen alkoholnih pijač .................... 11,589.600 211 70,06 °/o del občinskega davka od prometa alkoholnih pijač............................................. 3,720.900 212 občinski davek od plačil za storitve ..*»*«.. 974.800 213 občinski davek od nepremičnin in pravic............... 1,007.000 17,292.300 22 občinski davek na dohodke od zgradb.................... 267.000 23 občinski davek na dohodke od premoženja . . . . » 70.000 25 Davek na dohodke z uporabo dopolnilnega dela . . . 122.000 26 Občinski davek na dediščine in darila............... 29.000 29 Občinski davek na tovorna motoma in priključna ter kombi vozila...................................... 230.000 Skupaj vrsta 2 — davki................... 18,010.300 VRSTA 3 — TAKSE 31 Občinske administrativne takse..................... . 1,321.400 32 32100 Občinske komunalne takse za prebivanje v turističnih mestih ........................................... 136.700 32 32101 Ostale komunalne takse................................ 120.200 256.900 33 Občinske sodne takse 1,020.000 Skupaj vrsta 3 — takse . . ........................... 2,598.300 Klasifikacijska številka oblika podoblika dohodki dohodka dohodka Znesek podoblika oblika dohodka dohodka VRSTA 6 — DOHODKI ORGANOV IN RAZNI DRUGI DOHODKI 62 Ostali dohodki občine . 60.000 Skupaj vrsta 6 — dohodki organov in razni drugi dohodki.........................*............ 60.000 VRSTA 9 — PRENESENA SREDSTVA 92 Prenesena sredstva po zaključnem računu za leto 1970 350.826 Skupaj vrsta 9 — prenesena sredstva .<>•«<> 350.826 SKUPAJ DOHODKI..................... 40,100.966 B — SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska številka razporedna razporedna skupina podskupina 01-1 01-1-2 SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV GLAVNI NAMEN 01 — Izobraževanje in vzgoja Sre4stva, razporejena v določenem znesku za posebne namene......................... Znesek razporedna razporedna podskupina skupina 1,000.000 VSEQA GLAVNI NAMEN 01 — (01-2-2) 1,000.000 GLAVNI NAMEN 03 — Kulturno-prosvetna dejavnost 03-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 03-2-1 sredstva za redno dejavnost 5,069.000 03-2-2 sredstva za posebne namene ......... 37.130 5,106.130 VSEGA GLAVNI NAMEN 03 — (03-2) ....... 5,106.130 GLAVNI NAMEN 04 — Socialno varstvo 04-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 04-2-1 sredstva za redno dejavnost ......... 6,327.900 VSEGA GLAVNI NAMEN 04 — (04-2-1)....................... 6,327.900 GLAVNI NAMEN 05 — Zdravstveno varstvo 05-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku 05-1-1 za redno dejavnost......................... 10.000 05-1-2 za posebne namene ....... ...... 785.500 795.500 VSEGA GLAVNI NAMEN 05 — (05-2) ...... 795.500 GLAVNI NAMEN 06 — Komunalna dejavnost 06-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku 06-1-1 za redno dejavnost 780.000 06-2-2 za posebne namene . . . .......... 4,875.500 5,655.500 VSEGA GLAVNI NAMEN 06 — (06-2)........... 5,655.500 GLAVNI NAMEN 07 — Delo državnih organov 07-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 07-1-1 za redno dejavnost.................. 7,359.180 07-1-2 za posebne namene........... 1,773.420 9,132.600 VSEGA GLAVNI NAMEN 07-2 ......... 9,132.600 GLAVNI NAMEN 12 — Dejavnost krajevnih skupnosti !2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku ..... 1,500.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 12-2 ................................ 1,500.000 Klasifikacijska številka razporedna razporedila skupina podskupina 13-2 14-2 14-2-21 14-2-22 16-2 16-2-2 17-2 18-1 19-2 19-2-21 19-2-22 SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV GLAVNI NAMEN 13 — Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Sredstva, razporejena v določenem znesku ..... VSEGA GLAVNI NAMEN 13-2........................... GLAVNI NAMEN 14 — Negospodarske investicije Sredstva, razporejena v določenem znesku za tekoče naložbe.................... za odplačilo anuitet ........ VSEGA GLAVNI NAMEN 14 — (14-2) . . GLAVNI NAMEN 16 — Gospodarski posegi Sredstva, razporejena v določenem znesku.......... 620.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 16 — (16-2).................... 620.000 GLAVNI NAMEN 17 — Proračunske obveznosti preteklih let Sredstva, razporejena v določenem znesku . . . . » VSEGA GLAVNI NAMEN 17 — (17-2) ...... GLAVNI NAMEN 18 — Izločanje v rezervni sklad Sredstva, razporejena v odstotku ......... 600.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 18.........................'. . . . 600.000 GLAVNI NAMEN 19 — Nerazporejeni dohodki Sredstva, razporejena v določenem znesku.............. 662.416 Sredstva, izločena na poseben račun dela dohodkov, ki presegajo 10,8°/«............................ 1,502.220 2,161.636 SKUPAJ RAZPOREJENI IN NERAZPOREJENI DOHODKI (GLAVNI NAMEN 01—19).................... 40,100.966 450.000 450.000 1,200.000 4,250.000 5,450.000 5,450.000 znesek razporedna razporedna podskupina skupina 1,298.700 1,298.700 Merila za dodelitev sredstev krajevnim skupnostim za leto 1971 1 Sredstva za redno dejavnost krajevnih skupnosti se za leto 1971 zagotovijo iz občinskega proračuna po teh merilih. 2 Krajevni skupnosti se za najemnino družbenih in pisarniških prostorov dodeli znesek po najemni pogodbi. 3 Za vzdrževanje družbenih in pisarniških prostorov se: krajevnim skupnostim: Vojnik, Center, Store, Ga-berje, Dolgo polje dodeli 1500 din; krajevnim skupnostim: Otok, Medlog, Ostrožno, Šmartno v R. d., Svetina, Škofja vas, Frankolovo, Strmec, Aljažev hrib, Pod gradom, Trnovlje in Ljubečna pa po 1000 dinarjev. 4 Za osebne dohodke, prispevke, pisarniške in druge stroške se krajevni skupnosti prizna po 2,50 dinarja na prebivalca. 5 Za vzdrževanje krajevnih pokopališč se krajevni skupnosti, ki upravlja in vzdržuje krajevno pokopališče, dodeli 1000 dinarjev. 6 Za redno vzdrževanje krajevnih cest se krajevni skupnosti dodeli za 1 km 2000 dinarjev. 7 Za redno vzdrževanje in manjša obnovitvena dela se krajevni skupnosti prizna za vsak most 1000 dinarjev. 8 Za redno vzdrževanje in čiščenje kanalizacije krajevnega pomena se krajevni skupnosti dodeli od dolžinskega metra 0,50 dinarja. 9 Za redno čiščenje ulic v strnjenih naseljih in za odvoz smeti prejme krajevna skupnost od m2 čiščene cestne površine 0,10 dinarja. 10 Za redno vzdrževanje, čiščenje in košenje trave na javnih zelenicah oziroma parkih prejme krajevna skupnost za vsak m* 0,40 dinarja. 11 Za redno vzdrževanje in urejanje otroških in malih rekreacijskih igrišč, če jih vzdržuje krajevna skupnost sama, se dodeli za vsako tako igrišče 800 dinarjev. 12 Za redno vzdrževanje, manjša popravila in redno čiščenje spomenikov NOB in drugih samostojnih spominskih obeležij, če jih vzdržuje krajevna skupnost 1000 dinarjev. 13 Krajevnim skupnostim, kjer delujejo poravnalni sveti, se za redno dejavnost teh svetov dodeli 1000 dinarjev. 14 Vsaki krajevni skupnosti se dodeli za ostale in nepredvidene izdatke 2000 dinarjev. i . 15 Krajevne skupnosti bodo prejele sredstva za redno dejavnost od točke 7 do vključno tožke 12, ko bo nastavljen register navedenih komunalnih objektov. 16 Sredstva, ki so zagotovljena krajevnim skupnostim po teh merilih, razporedijo krajevne skupnosti samostojno in v skladu z določili svojih statutov. Merila za dodelitev sredstev krajevnim skupnostim za naložbe pri gradnji objektov krajevnega pomena 1 Za soudeležbo občine pri financiranju naložb za gradnjo objektov krajevnega pomena se v občinskem proračunu za leto 1971 zagotovi 518.961 dinarjev. Od tega zneska se nameni: dln ,— za gradnjo vodovodov....... 307.700 — za gradnjo krajevnih cest .... 150.000 — za gradnjo avtobusnih čakalnic . . 6.000 — za elektrifikacijo...........16.000 — za kanalizacijo............. 25.000 — za ostale naložbe............14.261 2 Del sredstev iz 1. teh meril se dodeli krajevnim skupnostim za dokončanje že začetih naložb in obveznosti iz prejšnjih let, in sicer: din — krajevni skupnosti Vojnik za dokončanje vodovodov v vaseh Razgorce in Male dole 50.000 — krajevni skupnosti Strmec za dokončanje vodovodov v vaseh Straža, Novake, Polže in Lemberg.................................. 50.700 — krajevni skupnosti Šmartno za dokončanje nove krajevne ceste v Sentjungerti .... 10.000 — krajevni skupnosti Frankolovo za dokonča- nje razširitve krajevne ceste pod Kiselco do Ravnaka.....................................6.000 — krajevni skupnosti Dobrna odplačilo anuitet za asfaltiranje ceste IV. reda za dobo 5 let (1968—1972)................................ 4.148 — krajevni skupnosti Strmec za odplačilo anui- tet za elektrifikacijo v Socki za dobo 5 let (1968—1972).......................... , , . 1.240 — krajevni skupnosti Svetina za odplačilo din anuitet za elektrifikacijo vasi Kanjuce za dobo 5 let (1967—1971)..................... 2.000 — krajevni skupnosti Center za premalo nakazano najemnino v letu 1970 .................. 1.500 Ostala sredstva iz 1. teh meril, se dodelijo krajevnim skupnostim, ki bodo v skladu s četrtim odstavkom 109. člena .statuta občine Celje imela zbrana določena sredstva za predvidene naložbe. 3 Krajevne skupnosti iz drugega odstavka po 2. teh meril, ki želijo dobiti sredstva, morajo najpozneje do 31. maja 1971 predložiti potrdilo službe družbenega knjigovodstva o zbranih sredstvih in listine o obvezah občanov, preračunane v denarno vrednost. V navedenem roku morajo krajevne skupnosti predložiti tudi ustrezno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi gradbenih del. 4 O dodelitvi sredstev iz drugega odstavka pod 2. teh meril odloča svet za gradbene in komunalne zadeve, ki po potrebi tudi določi kolikšen del sredstev pri udeležbi krajevne skupnosli morajo prispevati občani neposredno. 331. Skupščina občine Celje je po 9., 14., 19. in 20. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) in 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1971 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov 1. člen V 15. členu odloka o prispevkih in davkih občanov — prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Celje, št. 7-66/70), se v 3. točki prvega odstavka črtajo besede: »a) za visokodebelni nasad 10 let«. Sedanji točki b) in c) postaneta točki a) in b). 2. člen 16. člen se spremeni in se glasi: •»Posebna olajšava zavezancem prispevka od kmetijstva po tretjem odstavku 74. člena zakona o prispevkih in davkih občanov se prizna ob mslednjih pogojih: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo, in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev poslopij v turistične namene, in sicer: 1. enkratna olajšava v višini 75 “Vo letnega prispevka, če znaša investicija vsaj 50 ‘Vo katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 dinarjev do 30.000 dinarjev; 2. dvakratna olajšava v višini 75 “Vo letnega prispevka, če znaša investicija od 30.000 dinarjev do 60.000 dinarjev; 3. dvakratna olajšava v višini 100‘Vo letnega prispevka, če znaša investicija nad 60.000 dinarjev. Izračunane olajšave po teh kriterijih se znižajo in to za zavezance iz III. skupine katastrskih občin za 20 "/o, iz II. skupine katastrskih občin za 30% in iz I. skupine katastrskih občin za 40 %. Priznanje olajšave po tem členu lahko prispevni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namembnost vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti do konca koledarskega leta, v katerem je prispevek odmerjen. Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, ter če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija. Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujil. 3. člen 17. člen se črta. 4. člen 29. člen se spremeni in se glasi: »■Stopnje amortizacije so naslednje: % 1. za orodje......................................20 2. za stavbe — poslovne prostore, ki niso zavezani davku od stavb a) zidane ..I.................................3 b) lesene.............................., » 6 3. za stroje a) v stavbni obrti..........................I 18 b) v ostalih obrtnih dejavnostih .... 1 . 15 4. za opremo a) v gostinstvu...........................I . 20 b) v ostalih dejavnostih . . , • 1 • . • . . 12 5. za motorna vozila a) če se pretežno uporabljajo v težkih delovnih pogojih (prevozi v gradbeništvu in gozdarstvu) 20 b) taksistov............................J ... 17 c) vsa ostala .....................................15 Določene stopnje amortizacije se lahko povečajo za 50 % oziroma za 100 V«, če so osnovna sredstva v uporabi v dveh oziroma treh izmenah in znižajo za 50 Vo, če so osnovna sredstva v uporabi manj kot polovico polnega delovnega časa. To določilo pa ne velja za avtoprevoznike, taksiste in samostojne gostince. 5. člen V 31. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: . »Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne zaposljujejo tuje delovne sile. lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Svet za družbeni plan in finance lahko na predlog sveta za blagovni promet oprosti od vodenja poslovne knjige zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi (na primer socialni) razlogi.« 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1971. St. 422-16/71-4 Celje, dne 26. marca 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 335. Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 135. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1971 sprejela ODLOK o spremembah odloka o urbanističnem redu občine Celje 1. člen V odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-164/69) se 3. člen spremeni in se glasi: »V območjih in naseljih, ki niso našteta v 2. členu tega odloka ter če ne gre za strnjeno zazidavo, je dovoljena gradnja stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov v naslednjih primerih: 1. gradnja objektov namenjenih za opravljanje obrtnih storitev, ki so potrebne prebivalcem območja nameravane gradnje, 2. gradnja samostojno lociranih gospodarskih objektov, namenjenih za opravljanje takšne proizvodne dejavnosti, ki je investitorju osnovni vir sredstev za preživljanje, 3. če je investitor kmetijski proizvajalec, 4. gradnja nadomestnih objektov, 5. če gre za objekt, ki ima pomen za sosesko, del soseske ali če ima splošen družbeni pomen, 6. gradnja pomožnih objektov k družinski stanovanjski hiši, ki se uporablja za potrebe lastnika hiše ali člana njegove družine. Gradnja objektov iz prvega odstavka tega člena se sme dovoljevati znotraj meje naselja ali na zemljiščih neposredno ob njih, z izjemo objektov, ki so glede na njihov značaj vezani za določeno okolje. Z gradnjo ne sme biti prizadeto kmetijsko zemljišče boljše kvalitete ali gozdna površina. V strnjenih naseljih je dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov ne glede na primere iz prvega odstavka tega člena, če se z nameravano gradnjo zapolni vmesni manjši prostor ali če se dopolni že zaključeno skupino z dovoljenjem zgrajenih stanovanjskih ali gospodarskih objektov. Gradnja objektov v naseljih in območjih iz tega člčna se sme dovoljevati, če sta izpolnjena tale pogoja: — da naselje ne leži v območju, ki je zavarovano za posebne namene, — da je zazidljivo zemljišče vsaj minimalno komunalno opremljeno tako, da ima zagotovljeno zdravo pitno vodo, higiensko ustrezno odvajanje fekalnih odplak in možen dostop na javno cesto.« 2. člen 4. člen se spremeni in se glasi: »Po določbah tega odloka se lahko dovoli gradnja počitniških hišic v tehle območjih: — Crešnjice, — Lipa pri Frankolovem, — Dobrna (v bližini pokopališča), — Svetina (med Tolstim vrhom in Grmado od Ravnin do Lomače — za del območja, ki se ne ureja z zazidalnim načrtom), — Šmartno v Rožni dolini (za del območja, ki se ne ureja z zazidalnim načrtom). Gradnja počitniških hišic v območjih iz prvega odstavka tega člena se sme dovoljevati v mejah, ki so začrtane v urbanističnem programu občine Celje. Za gradnjo počitniških hišic se predpisujejo naslednji pogoji: — počitniška hišica ima lahko največ 50 m2 zazidalne površine, — gradnja ne sme kvarno vplivati na pokrajinske značilnosti, naravne lepote in ne sme biti v nasprotju z javnimi interesi, — za gradnjo počitniških hišic si mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje. 3. člen' 6. člen se spremeni in se glasi: »Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih objektov v naseljih in območjih iz 2. člena tega odloka se ugotavljajo in določajo lokacijski pogoji v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Za graditev objektov v območjih in naseljih iz 3. in 4. člena tega odloka mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje oziroma potrdilo za priglasitev.« 4. člen 7. člen se spremeni in se glasi: »Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za grad-njo stanovanjskih in gospodarskih objektov v naseljih in območjih iz 2. člena tega odloka mora investitor priložiti: — lokacijsko dokumentacijo, — dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem, — soglasje organa za sanitarno inšpekcijo, — zapisnik o zakoličenju, — gradbeni načrt, ki mora biti usklajen s pogoji določenimi z zapisnikom ustne obravnave in ogleda na kraju samem.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-2/71-2 Celje, dne 26. marca 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 336. Skupščina občine Celje je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 3. členu odloka o urbanističnem programu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5-63/68 in 12-165/69), 5. členu odloka o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26-260/68) in 135. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1971 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Otok HI-G 1. člen V skladu z odlokom o urbanističnem programu občine Celje in odlokom o urbanističnem načrtu Celja se sprejme zazidalni načrt stanovanjske soseske Otok I1I-G. 2. člen Zazidalni načrt zajema območje med Čopovo ulico, Ljubljansko cesto, magistralo vzhod-zahod in šolskim kompleksom. 3. člen Zazidalni načrt stanovanjske soseske Otok III-G, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 27/70 v januarju 1970, je sestavni del tega odloka. 4. člen Komunalno omrežje je povezano z mestnim komunalnim omrežjem in ga mora investitor izvajati sočasno z izgradnjo soseske. 5. člen Lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. 6. člen Zazidalni načrt mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. Manjše odmike od zazidalnega načrta dovoljuje svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. 7. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/70-2 Celje, dne 26. marca 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 337. Skupščina občine Celje je po 2. členu odloka o ustanovitvi kmetijskega sklada (Uradni vestnik Celje, št. 22-248/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1971 sprejela SKLEP o potrditvi statuta kmetijskega sklada občine Celje I Potrdi se statut kmetijskega sklada občine Celje, ki ga je upravni odbor kmetijskega sklada sprejel na seji dne 28. I. 1971. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-17/70 Celje, dne 28. marca 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 338. Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) na skupni seji obeh zborov dne 26, marca 1971 sprejela SKLEP o potrditvi statuta tehniške šole v Celju I Potrdi se statut tehniške šole v Celju, ki ga je svet Šole dokončno sprejel na seji 22. depembra 1970. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-70/70-1 Celje, dne 26. marca 1971. * Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 339. Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) na skupni seji obeh zborov dne 26. marca 1971 sprejela SKLEP o potrditvi sprememb in dopolnitev statuta šole za zdravstvene delavce v Celju I Potrdijo se spremembe in dopolnitve statuta šole za zdravstvene delavce v Celju, ki jih je delovna skupnost zavoda sprejela na seji dne 22. februarja 1971. II ' Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-25/70-1 Celje, dne 26. mhrca 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 340. Upravni odbor kmetijskega sklada občine Celje je po 2. členu odloka o ustanovitvi kmetijskega sklada (Uradni vestnik Celje, št. 22/1970), na 1. seji dne 28. januarja 1971 sprejel , STATUT kmetijskega sklada občine Celje I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen ■ Kmetijski sklad občine Celje (v 'nadaljnjem besedilu: sklad) je ustanovljen 2 odlpkom o ustanovitvi kmetijskega sklada (Uradni vestnik Celje, št. 22-248/70). 2. člen Sklad je pravna oseba. 3. člen Sedež sklada je v Celju. , 4. člen Za svoje obveznosti odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 5. člen / Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva v Celju. II. NALOGA SKLADA. 6. člen Sredstva kmetijskega sklada so namenjena za pospeševanje in večanje kmetijske proizvodnje, predvsem za naslednje: 1. za izvrševanje zakonito določenih ukrepov občine v kmetijstvu; 2. za ukrepe pospeševanja in dviga kmetijske proizvodnje; 3. za kredite in znižanje obresti za kmetijske investicije, zlasti kooperantom. 7. člen Sklad dodeljuje sredstva, namenjena za kmetijstvo, skladno s smernicami razvoja kmetijstva v občini. III. ORGANI SKLADA 8. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Celje. Mandatna doba upravnega odbora traja 4 leta. 9. člen Upravni odbor opravlja tele posle: 1. sprejema statut sklada, 2. sprejema letni finančni načrt in zaključni račun sklada, 3. določa politiko uporabe sredstev sklada in odloča o uporabi sredstev, - 4. določa pogoje za dajanje sredstev sklada, 5. skrbi za redni dotok sredstev sklada, 6. odloča o najemanju posojil v breme sklada, 7. opravlja druge posle, ki jih določa ta statut in drugi predpisi. 10. člen Upravni odbor dela in sklepa na sejah. Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora. Seje upravnega odbora se sklicujejo po potrebi. Predsednik upravnega odbora je dolžan sklicati sejo, če to zahteva polovica članov upravnega odbora ali predsednik skupščine občine Celje. 11. člen Upravni odbor je sklepčen, če je na seji več kot polovica članov. Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. 12. člen O seji upravnega odbora se vodi zapisnik, v katerega se vnesejo zlasti sprejeti sklepi in stališča, ki jih je upravni odbor zavzel. Na zahtevo člana upravnega odbora se mora vpisati v zapisnik njegovo drugačno mnenje glede posameznega sklepa. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. 13. člen Seji upravnega odbora lahko prisostvujejo in sodelujejo v razpravi tudi druge osebe, ki jih na sejo povabi predsednik upravnega odbora. 14. člen Predsednik upravnega odbora zastopa sklad, vodi poslovanje sklada, je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada in odgovarja za zakonitost in pravilnost uporabe sredstev sklada. 15. člen Predsednik upravnega odbora opravlja zlasti sledeče posle: 1. sklicuje in vodi seje upravnega odbora, 2. zastopa sklad pred državnimi organi, organizacijami, občani, v premoženjsko-pravnih in drugih odnosih, 3. pripravlja oziroma skrbi za pripravo materiala za seje upravnega odbora, 4. skrbi za izvajanje sklepov upravnega odbora, 5. na podlagi sklepa upravnega odbora sklepa pogodbe za financiranje nalog sklada in najemanje posojil, 6. izdaja naloge za izplačila sredstev sklada, 7. vodi poslovanje sklada. Ce je predsednik upravnega odbora odsoten ali zadržan, ga z vsemi pravicami in dolžnostmi nadomešča namestnik predsednika, ki ga določi upravni odbor. 16. člen Predsedniku in članom upravnega odbora se Izplačuje povračilo stroškov za udeležbo na sejah upravnega odbora, kakor to določa veljavni predpis za odbornike skupščine občine Celje. Za posebno delo v zvezi s poslovanjem sklada izven seje, pripada predsedniku oziroma članu upravnega odbora ustrezna nagrada, ki jo določi upravni odbor. 17. člen Za proučevanje in pripravljanje posameznih vprašanj iz svojega področja lahko upravni odbor osnuje komisijo ali angažira posameznega strokovnjaka. Za delo iz prejšnjega odstavka pripada angažiranim osebam ustrezna nagrada, ki jo določi upravni odbor. IV. SREDSTVA SKLADA 18. člen Dohodki sklada so: 1. sredstva, ki jih v sklad daje letno občinski proračun; 2. sredstva bivšega občinskega kmetijskega sklada pri KB Celje, podrdžnica za kmetijstvo; 3. anuitete in obresti kmetijskega sklada; 4. letni preostanek sredstev od skočnine plemenjakov; 5. prispevki gospodarskih organizacij; 6. dotacije, darila, volila in drugi nepredvideni dohodki. 19. člen Namenske dotacije lahko uporabi sklad le skladno z določenim namenom. V. POSLOVANJE SKLADA , 20. člen Sredstva sklada se dodeljujejo kot posojilo ali brez obveze vračanja. 21. člen Prosta sredstva lahko sklad tudi oroči v banki za določen čas. 22. člen Upravni odbor sklada dodeljuje sredstva na podlagi dokumentiranih vlog delovnih in drugih organizacij ter občanov. 23. člen Upravni odbor sklada je dolžan poslati skupščini občine Celje letni finančni načrt in zaključni račun v potrditev. 24. člen Za materialno in finančno poslovanje sklada se uporabljajo predpisi, ki urejajo to poslovanje pri državnih organih. VI. ADMINISTRACIJA SKLADA 25. člen Administrativne posle za sklad opravlja upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo, računovodske posle pa upravni organ občine, pristojen za proračun. VII. ZAKLJUČNE DOLOČBE 26. člen Ta statut začne veljati osmi dan potem, ko ga je potrdila občinska skupščina in je bil objavljen v Uradnem listu SRS. Predsednik upravnega odbora kmetijskega sklada skupščine občine Celje Julko Kožuh, 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 341. Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) ter 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica 1. člen 9. člen odloka o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 6/69 in 44/69) se črta. 2. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prispevka od kmetijstva iz krajev v IV. skupini so oproščeni zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, katerih skupni letni katastrski dohodek od ne-goadnih površin ne presega 3.000 din. Zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, iz krajev nad 800 m nadmorske višine so oproščeni prispevka od kmetijstva, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 5.000 din. Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem prispevka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev in kmetijske opreme in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Pogoji za uveljavitev posebnih olajšav so tile: a) da zavezanec prispevka predloži program o nameravani preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno teh- nično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preureditvi gospodarskih in stanovanjskih prostorov v turistične namene upravnemu organu občine, b) da zavezanec prispevka izvaja dela po predloženem programu ali tehnični dokumentaciji. Posebna olajšava znaša: a) od vloženih sredstev od 2.000 do 5.000 din v od-memem letu 20°/o odmerjenega prispevka, b) za vloženih sredstev od 5.000 do 10.000 din v od-mernem letu 50 %> odmerjenega prispevka, c) za vloženih sredstev nad 10.000 din v odmernem letu 100% odmerjenega prispevka. Pristojni občinski upravni organ za dohodke olajšavo prizna in odmerjeni prispevek odpiše na podlagi prošnje zavezanca. Prošnji se mora predložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo, da so bila sredstva dejansko vložena ali račun o nabavi strojev in kmetijske opreme. Posebna olajšava iz tega člena se nanaša na osebni dohodek iz gozda.« 3. člen V 11. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in dru- gih gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje po letnih osnovah, se odmerja po naslednjih stopnjah: od osnove stopnja '/. do 20.000 8 od 20.000 do 25.000 10 od 25.000 do 30.000 12 od 30.000 do 35.000 14 od 35.000 do 40.000 16 od 40.000 do 45.000 18 od 45.000 do 50.000 20 od 50.000 do 55.000 22 od 55.000 do 60.000 24 od 60.000 do 65.000 26 od 65.000 do 70.000 28 od 70.000 do 80.000 30 od 80.000 do 90.000 33 od 90.000 do 100.000 36 nad 100.000 39 4. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika posameznika kot s postranskim poklicem samo iz tehle dejavnosti: — brivstvo in frizerstvo, — krojaštvo, šiviljstvo in pletiljstvo, — podkovsko kovaštvo in kolarstvo, — popravilo motornih vozil in dvokoles, — soboslikarstvo in polaganje tapet, — zidarstvo in fasadarstvo, — pečarstvo in keramičarstvo, — inštalaterstvo za vodovod, — elektroinštalaterstvo, — polaganje podov, strganje in čiščenje parketa, — mizarstvo, — krovstvo, — žaganje drv.« 5. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: »Dejanske stopnje amortizacije za posamezne vrste osnovnih sredstev se določijo v višini, in sicer: •/• — za poslovne prostore 3 ■— za motoma vozila a) do prevoženih 20.000 km 10 b) za prevoženih nad 20.000 km . » » . 20 — za gradbene stroje...............* * . 15 — za ostale stroje 10 — za orodje in inventar 12« 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971, določbe 3. in 5. člena tega odloka pa se bodo uporabljale že pri odmeri prispevka za leto 1970. St. 422-62/65-2 Cerknica, dne 30. marca 1971. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 342. Na podlagi 9. člena zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ. št. 32/70 in 53/70) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1971 sprejela ODLOK o prenosu dohodkov občinskega proračuna za leto ll)70 izločenih v posebno rezervo v občinski sklad skupnih rezerv 1. člen Dohodki občinskega proračuna za leto 1970, izločeni na račun posebrie rezerve pri službi družbenega knjigovodstva pp določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo, se prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv. Sklad skupnih rezerv vodi ta sredstva ločeno od drugih sredstev. 2. člen Sredstva, ki se po prejšnjem členu prenesejo v sklad skupnih rezerv, se smejo uporabiti le za sanacijo delovnih organizacij. 3. člen Natančnejši pogoji in način za uporabo sredstev, ki se po 1. členu tega odloka prenašajo v občinski sklad skupnih rezerv, se določijo s posebno pogodbo med občino in skladom. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-13/71 Grosuplje, dne 24. marca 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 343. Na podlagi 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1971 sprejela ODLOK o načinu upravljanja in o sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv 1. člen Sklad skupnih rezerv občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: »sklad«) upravlja skupščina sklada. Skupščino sklada sestavlja 12 predstavnikov, ki jih izvolijo samostojne organizacije združenega dela in 6 predstavnikov, ki jih izvoli občinska skupščina. 2. člen Samostojne organizacije združenega dela izvolijo v skupščino sklada naslednje število članov: 1. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje 2 2. Tekstilna tovarna »Motvoz in platno« Grosuplje 1 3. Trgovsko podjetje »Tabor« Grosuplje .... 1 4. Kovinostroj Grosuplje.........................»1 5. Gostinsko podjetje »Polževo« Ivančna gorica . . 1 6. Kmetijska zadruga Stična in Kmetijska zadruga Dobrepolje.................................■....! 7. Splošno mizarstvo Grosuplje, Strojno mizarstvo Šentvid in Stolarna Dobrepolje..................2 8. Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje in Inštalacije Grosuplje ..........................1 9. Avtoprevoz Ivančna gorica in Univerzal Ivančna gorica ....................................... 1 10. Pekarija Grosuplje, Valjčni mlini Stična, Veterinarska postaja Grosuplje, Knjigovodski biro Grosuplje, OPNZ »Forma« Grosuplje in Kovaštvo Šentvid . . . ................................ 1 Predstavnike v skupščino sklada izvolijo najvišji samoupravni organi v delovnih organizacijah. 3. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-2/71 Grosuplje, dne 24. marca 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 344. Na podlagi 101. in 102. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) in 4. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1971 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa v državnih organih in organizacijah, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Grosuplje in določitvi delovnega časa za sprejem strank Stran 438 URADNI LIST SRS St. 12 7. IV. 1971 1. člen Delovni čas v državnih organih in organizacijah, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Grosuplje, traja v sredo od 7. ure do 17. ure. 2. člen Delovni čas v upravnih organih za sprejem strank traja: — v ponedeljek, sredo in petek od 8. ure do 12. ure in v sredo od 14. ure do 17. ure. Izjemoma lahko tajnik skupščine občine delovni čas na krajevnih uradih razporedi drugače, kot) je določeno v 1. odstavku tega člena. Sklepanje zakonskih zvez na pooblaščenih matičnih uradih se opravlja vsako soboto od 8. ure do 12. ure. Sprejemna pisarna uprave sprejema vloge strank vsak dan v rednem delovnem času. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. majem 1971. St. 14-1/71 Grosuplje, dne 24. marca 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 345. Na podlagi 102. in 147. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1971 sprejela ODLOK 0 spremembah odloka o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom in članom kolegijskih organov skupščine občine Grosuplje 1. člen Odlok o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom in članom kolegijskih organov skupščine občine Grosuplje (Glasnik, 'št. 57/64, 61/64, 15/66, 32/67 in 11/69) se spremeni tako, da še: 1. v 2. členu znesek 0,80 din nadomesti z zneskom 1 din; . 2. v 3. členu znesek 15 din nadomesti z zneskom 30 din, znesek 10 din pa nadomesti z zneskom 20 din; 3. v 5. členu znesek 60 din nadomesti z zneskom 80 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 114-1/71 Grosuplje, dne 24. marca 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 346. Na podlagi 102. in 147. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1971 sprejela ODLOK o spremembah odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo med materialne stroške 1. člen Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo med materialne stroške (Glasnik, št. 15/66 in 11/69) se spremeni tako, da se: 1. v 3. členu znesek 50 din nadomesti z zneskom 80 din; 2. v tretjem odstavku 5. člena znesek 0,80 din nadomesti z zneskom 1 din; 3. v 6. členu znesek 30 din nadomesti z zneskom 20 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 114-2/71 Grosuplje, dne 24. marca 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 347. Na podlagi 13. in 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64, 30/68, 32/70 in 60/70), 11. in 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 40/68 in 43/70) ter 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1971 1. člen Od predvidenih bruto profačunskih dohodkov za leto 1971 v znesku din........................ 59,558.000 pripada: skupščini mesta Ljubljana................. 11,397.000 temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana .................................... 20,643.000 skupščini občine Ljubljana Bežigrad . 27,518.000 Predvideni dohodki občinskega proračuna za leto 1971 znašajo din .... 27,518.000 od tega so razporejeni v znesku din . . 26,832.000 in nerazporejeni (tekoča proračunska rezerva) din............................... 686.000 2. člen Za uresničevanje programa dela krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad se v proračunu za leto 1971 zagotavlja, glede na določila čl. 93. statuta občine Ljubljana Bežigrad. 825.000 din, kar predstavlja 3%i predvidenih proračunskih dohodkov občine za leto 1971. 3. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 se po predpisu odvaja v obvezni rezervni sklad 1 %>. 4. člen Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki bodo zbrana za leto 1971, se namenijo v višini 70 % za potrebe po programih občinske skupščine in v višini 30 % za skupne potrebe mesta Ljubljane. 5. člen Uprava skupščine občine Ljubljana Bežigrad, v skladu z zakonom, samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost. 6. člen Za odplačevanje najetih posojil z obrestmi (anuitet) se zagotovi za leto 1971 znesek 1,545.000 din. 7. člen Svet za finance je pooblaščen, da v letu 1971 odloča o uporabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot kredit v ta namen. Sredstva, porabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. oktobra 1971. 8. člen O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene proračunske potrebe odloča svet za finance. Svet za finance poroča skupščini občine o razporeditvi tekoče proračunske rezerve. 9. člen Svet za finance je dolžan trimesečno poročati skupščini občine Ljubljana Bežigrad o pritoku in razporeditvi dohodkov. 10. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna sta sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 400-2/71-2 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1971 Štev. v dinarjih 6t. ‘ Dohodki Skupaj glavnega Razpored dohodkov namena skupaj 1. Prispevki 19,269.000 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 30.000 2. Davki 5,246.000 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 635.000 3. Takse 168.000 04 Socialno skrbstvo 2,915.000 4. Dohodki po posebnih zveznih 05 Zdravstveno varstvo 1,200.000 predpisih 2,055.000 06 Komunalna dejavnost 2,961.000 5. Dohodki organov in razni drugi 07 Delo državnih organov 4,091.000 dohodki 420.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 825.000 6. Prenesena sredstva 360.000 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev 1,612.000 s' 14 Negospodarske investicije 9,921.000 s' 16 Gospodarski posegi 1,467.000 17 Obveznosti iz preteklih let 900.000 s' 18 Vlaganje v rezervni sklad 275.000 s' 19 Tekoča proračunska rezerva 686.000 7. Skupaj 27,518.000 Skupaj 27,518.000 348. Na podlagi splošnega zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 15/70) in zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) ter 108. in 110. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o skladu skupnih rezerv občine Ljubljana Bežigrad 1. člen Občinski skladi skupnih rezerv so ustanovljeni na Podlagi določil T. člena zakona o skladih skupnih re-zerv in uporabi njihovih sredstev. S tem odlokom se predpisuje način upravljanja, vire in uporabo sredstev ter naziv sklada, ki glasi: Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem: sklad). 2. člen Sklad upravlja skupščina sklada, ki jo sestavlja 30 predstavnikov samostojnih organizacij združenega dela s svojstvOfn pravne osebe (v nadaljnjem: samostojna organizacija združenega dela), ki izločajo del sredstev svojega poslovnega sklada v ta sklad in 10 predstavnikov, ki jih izvoli zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 3. člen Trideset predstavnikov organizacij združenega dela v skupščino sklada izvolijo delegati, ki jih imenu- jejo samoupravni organi v samostojnih organizacijah združenega dela s sedežem na območju občine Ljubljana Bežigrad. Število delegatov posameznih samostojnih organizacij združenega dela se določi po naslednjem ključu: enega delegata imenujejo tiste organizacije združenega dela, ki so izločile po zaključnem računu za leto 1970 v občinski sklad do 100.000 dinarjev, dva delegata imenujejo tiste organizacije združenega dela, ki so izločile od 100.000 do 200.000 dinarjev, tri delegate pa organizacije združenega dela, ki so izločile nad 200.000 dinarjev. Deset predstavnikov izvoli zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. ' 4. člen Mandatna doba članov skupščine sklada traja 4 leta. 5. člen Sklad skupnih rezerv je pravna oseba. Sklad ima statut, ki ga potrdi občinska skupščina. * 6. člen Skupščina sklada ima naslednje pristojnosti: — sprejema statut sklada, v katerem določa organe sklada, njihovo delovno področje in način oblikovanja teh organov, ter način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada, — sprejema finančni načrt sklada in potrdi zaključni račun sklada, — določi višino sredstev, ki jih samostojne organizacije združenega dela odvajajo v sklad, način in roke vračanja vplačanih sredstev vlagateljem in način obračunavanja ter višino obresti za vplačana sredstva. 7. člen Viri dohodkov in sredstev sklada so: — obvezne vloge organizacij združenega dela s sedežem na območju občine Ljubljana Bežigrad, — sredstva sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana Bežigrad s stanjem 1. januarja 1971, — druga sredstva, ki jih pridobi sklad po posebnih predpisih in sredstva, ki jih sklad prejme na podlagi pogodb ali na drug način. S prenosom sredstev sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana Bežigrad se prenašajo na sklad vse pravice in obveznosti ukinjenega sklada. 8. člen S finančnim načrtom in zaključnim računom sklada je skupščina sklada dolžna seznaniti skupščino občine Ljubljana Bežigrad najkasneje 30 dni po sprejemu. 9. člen Skupščina sklada lahko poveri opravljanje administrativnih in finančnih poslov upravnemu organu skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Medsebojno razmerje se uredi s pogodbo. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 27/68) in odlok o delitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 13/68). 11. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 402-38/71-5 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 349. Na podlagi 93. in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o merilih in načinu financiranja nalog krajevnih skupnosti 1. člen S tem odlokom se urejajo merila in način financiranja nalog krajevnih skupnosti na območju občine Ljubljana Bežigrad. 2. člen Za opravljanje svojih nalog ima krajevna skupnost naslednje vire, dohodkov: — sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna in skladov za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti, — del prispevka za uporabo mestnega zemljišča, — sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tistih svojih nalog, ki jih je prenesla na krajevno skupnost, — dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojimi dejavnostmi, — sredstva, ki jih kot samoprispevek zberejo občani, — druge prispevke občanov, delovnih in drugih organizacij z območja krajevne skupnosti, — posojila, — druge dohodke. 3. člen Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna za uresničevanje programa dela krajevnih skupnosti, se določijo vsako leto v odstotku od predvidenih dohodkov proračuna občine. Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodelijo posamezni krajevni skupnosti glede na obseg in vsebino nalog, ki jih ima krajevna skupnost v svojem programu, in sicer: a) za redno dejavnost: — na število volivcev, — na dolžino oziroma površino cest krajevnega pomena, ki jih vzdržuje krajevna skupnost, — na površino otroških igrišč, — na površino zelenic krajevnega pomena. b) za posebne namene: — za izvrševanje posebnih akcij, ki niso predvidene v programu krajevne skupnosti. 4. člen Sredstva, ki jih občinska skupščina določi v svojem proračunu za dejavnost krajevnih skupnosti, se delijo po namenih, določenih v 3. členu tega odloka in se lahko uporabijo za namene, za katere so določena. Konkretna razmerja med posameznimi nameni določi občinska skupščina s posebnim sklepom ob vsakokratnem sprejemu proračuna občine. 5. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je dohodek občinskega proračuna in se lahko uporablja le za financiranje in gradnje, rekonstrukcije, obnove objektov, naprav in napeljav kolektivne komunalne po-' trošnje (odlok Mestnega sveta o prispevku za uporabo zemljišča na območju mesta Ljubljana) na predlog in v sporazumu s krajevnimi skupnostmi. 6. člen Občinska skupščina podpira prizadevanja in akcije posameznih krajevnih skupnosti pri zbiranju sredstev od občanov v obliki (samo) prispevka s tem, da sodeluje z enakim zneskom zbranega prispevka. 7. člen Za izvrševanje nalog, ki jih prenese občinska skupščina iz svoje pristojnosti na krajevne skupnosti, mora hkrati zagotoviti tudi sredstva za njihovo izvrševanje. 8. člen Iz sredstev, ki jih je občinska skupščina določila v proračunu za izvajanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti, se še pred delitvijo izločijo 4 %> sredstva kot obvezna rezerva. Rezervna sredstva se lahko uporabijo samo za nepredvidene naloge in akcije v krajevnih skupnostih. Neuporabljena rezervna sredstva se po merilih določenih v tem odloku ob koncu leta razdelijo krajevnim skupnostim. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 402-16/71-1 Ljubljana, dne 25. marca- 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 1 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 350. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem plani-ranju (Ur. list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in Sradbene zadeve SO Ljubljana Center na svoji 28. seji ^ne e. januarja 1971 sprejel SKLEP 0 razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-1 »Vodmat« Osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-1 “^ocLmat- (za območje med Grablovičevo ulico — Smar-ho.sk0 cesto — novo Jenkovo ulico in Zaloško cesto) se javno razgrne za 30 dni Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen od 5. aprila 1971 do 5. maja 1971 v px-ostorih Kluba družbenih organizacij Bohoričeva 22 — Ljubljana. Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve osnutka zazidalnega načrta. St. 351-66/71-065 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik sveta za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana Center Peter Novak, dipl. ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 351. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 59/69 in 60/70), 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64 in 43/67) ter 61. in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela O D L Ć K o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 1. člen din Predvideni dohodki proračuna občine v letu 1971 znašajo........................ 24,024.961 Razporejeni dohodki........................ 23,486.444 Nerazporejeni dohodki......................... 538.517 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v predvidenem znesku 1,918.350 dinarjev se izloča na poseben račun občine. 3. člen V proračunskih dohodkih iz 1. člena tega odloka so zajeta tudi sredstva premij za zavarovanje proti požaru, v predvidenem znesku 180.000 dinarjev, ki se v celoti izločajo v mestni gasilski sklad. 4. člen V obvezni rezervni sklad občine se razporedi 1% vseh tekočih proračunskih dohodkov v predvidenem znesku 238.994 dinarjev. 5. člen Uprava občinske skupščine razpolaga v skladu z zakonom s sredstvi, ki so dodeljena za redno dejavnost in za posebne namene. Uprava občinske skupščine kot svoja sredstva uporabi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. Upra- va ta sredstva skupno s sredstvi proračuna občine razporedi s svojim finančnim načrtom za redno dejavnost, posebne namene in opremo. 6. člen Za odplačevanje najetih posojil z obrestmi (anuitet) se zagotovi za leto 1971 znesek 1,797.900 dinarjev. 7. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v letu 1971 odloča o uporabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot krediti v ta namen. Sredstva, porabljena po tem členu morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. decembra 1971. 8. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v letu 1971 razporeja nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) za nepredvidene ali premalo predvidene proračunske potrebe do višine 50.000 dinarjev za vsak posamezni primer. Svet za družbeni načrt in finance poroča skupščini pbčine o razporeditvi tekoče proračunske rezerve. 9. člen V upravičenih primerih svet za družbeni načrt in finance odloči, da se v okviru posameznega glavnega namena prenašajo sredstva iz ene na drugo postavko. 10. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 400-1/71-1 Ljubljana, dne 26. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. Proračun občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 S. Dohodki ’ Znesek 1. Prispevki.................. 17,398.885 2. Davki................. ...... . 4,040.115 3. Takse.......................... 37.000 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih 1,918.350 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 505.000 9. Prenesena sredstva........... 125.611 St. gluv. namena 03 04 05 06 07 12 13 14 16 17 18 19 Razpored dohodkov Kulturno-prosvetna dejavnost . . . Socialno varstvo................... Zdravstveno varstvo................ Komunalna dejavnost . . . . ■ . . — Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča ....... Delo državnih organov.............. Dejavnost krajevnih skupnosti . . . Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev................... Negospodarske investicije.......... Gospodarski posegi................. Proračunske obveznosti prejšnjih let Rezervni sklad..................... Nerazporejeni dohodki ...... Skupaj ............................ Znesek 494.580 3,186.700 795.600 1.318.000 1,918.350 3,642.260 1.331.000 1,751.300 5,909.660 2.780.000 120.000 238.994 538.517 24.024.961 352. Na podlagi 105. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1971 sprejela POSLOVNIK za delo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se ureja poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja aktov ter delo njenih organov. Ce način dela posameznih skupščinskih organov ni posebej predpisan, se uporabljajo analogno določbe poslovnika o delu občinske skupščine. 2. člen Občinska skupščina, ki jo sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti, zaseda na skupnih sejah obeh zbprov ali ločeno po posameznih zborin. Skupščina zaseda stalno. 3. člen Oba zbora občinske skupščine zasedata in odločata praviloma na skupnih sejah. Na ločenih sejah posameznih zborov delata in odločata le o vprašanjih, glede katerih je tako določeno v zakonu in drugih predpisih, v statutu občine ali kadar zbora tako skleneta. 4. člen Delo občinske skupščine in njenih organov poteka po programu. Predlog programa dela skupščine pripravi predsed stvo skupščine, pri čemer upošteva predloge svetov, komisij ter družbenopolitičnih in drugih organizacij. Po potrebi se lahko sprejeti programi dela dopolnijo ali spremenijo. 5. člen Delo občinske skupščine in njenih organov je javno. Javnost še lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi skupščina ali zbor tako odloči. Vsak občan lahko dobi informacijo o vsebini razprav odbornikov na sejah, ki so bile javne, ne more pa dobiti prepisov njihovih izjav iz sejnih zapisnikov razen, če skupščina tega izrecno ne odobri na zahtevo prizadete fizične ali pravne osebe. Informacije daje na zahtevo tajnik skupščine. 6. člen Kadar sprejema skupščina predpise, priporočila in druge odločitve, ki se tičejo pravic in obveznosti obča*-nov ter delovnih in drugih organizacij vabi na seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij. II. PRVA SEJA ZBOROV 7. člen Prvo sejo zborov skupščine pripravi in skliče dotedanji predsednik skupščine po objavi volilnih rezultatov. Zato pripravi vse volilne spise, ki'so potrebni za verifikacijo mandatov, pošlje novoizvoljenim odbornikom potrdila o izvolitvi, če teh niso prejeli že od volilne komisije, obvesti najstarejšega odbornika, da bo vodil prvo sejo, sestavi predlog dnevnega reda ter določi čas in kraj prve seje. Prva seja mora biti najpozneje petnajsti dan po dnevu volitev. 8. člen Prvo sejo začne najstarejši odbornik in jo vodi do izvolitve predsednika zbora. Predsedujoči ugotovi najprej sklepčnost, nakar odborniki določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Odborniki nato odločijo o dnevnem redu. ki ga je predlagal dotedanji predsednik občinske skupščine. 9. člen Po sprejetju dnevnega reda izvolijo odborniki tričlansko verifikacijsko komisijo, ki pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov in preizkusi pravilnost njihove izvolitve ter o tem poroča svojemu zboru. Kandidate za verifikacijsko komisijo predlagajo najmanj trije odborniki. Verifikacijska komisija se voli z dviganjem rok. Po izvolitvi verifikacijske komisije predsedujoči zbere potrdila o izvolitvi odbornikov in prekine sejo zaradi dela verifikacijske komisije. Odbornik, ki je zadržan in se ne more udeležiti Prve seje lahko predloži potrdilo o izvolitvi tudi po Pošti ali kako drugače. Verifikacija mandatov 10. člen Takoj po izvolitvi se verifikacijska komisija sesta-Oe in izvoli predsednika. Verifikacijska komisija pregleda odborniška potrdila o izvolitvi, volilne spise in morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka. Na podlagi volilnega gradiva verifikacijska komisija sestavi pismeno poročilo. Verifikacijska komisija poroča zboru o ugotovitvah pri pregledu volilnega gradiva in predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih mandatov. 11. člen Ko verifikacijska komisija predloži poročilo, se seja zbora nadaljuje. Zbor obravnava poročilo in o njem glasuje. Zbor odloči, da se izvolitev odbornikov potrdi ali razveljavi, lahko pa svojo odločitev odloži za pozneje in odredi potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora zbor odločati najkasneje v dveh mesecih. Če komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Če komisija kakšnemu mandatu oporeka, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej. Obravnavanja predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se o njej posebej glasuje. Zbor lahko odloči tudi o verifikaciji mandata odsotnega odbornika, če je potrditev ali razveljavitev mandata možna na temelju poročila verifikacijske komisije. 12. člen Če zbor izvolitev posameznih odbornikov razveljavi, se razpišejo ponovne volitve. Dokler zbor ne odloči o verifikaciji mandata posameznega odbornika, ima ta pravico udeleževati se sej zbora oziroma občinske skupščine in sodelovati pri njunem delu, vendar brez pravice odločanja. 13. člen Funkcija verifikacijske komisije preneha, ko so potrjeni mandati vseh odbornikov, izvoljenih pri splošnih volitvah ali pri ponovnih volitvah po prejšnjem členu. Mandati, o katerih zbor ni odločil, se verificirajo na naslednjih sejah. 14. člen Pri verifikaciji mandatov odbornikov, ki so bili izvoljeni na nadomestnih volitvah, se uporabljajo določila 10. do 13. člena, postopek pa izvede mandatno-imu-nitetna komisija zbora občinske skupščine. 15. člen Odborniki, katerih mandat je bil verificiran dajo tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom dolžnost odbornika občinske skupščine opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter, da bom svoje moči posvetil nadaljnemu razvoju in uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe in interesom občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Ljubljana Moste-Polje.« Odbornik, ki pri verifikaciji mandata ni navzoč, poda slovesno izjavo pozneje pred predsednikom občinske skupščine. Predsednik o tem poroča občinski skupščini. 16. člen Po slovesni izjavi izvoli zbor predsednika zbora in mandatno-imunitetno komisijo zbora. Mandatno-imunitetni komisiji zbora imata po tri člane. Mandatno-imunitetni komisiji zborov obravnavata vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poročata svojemu zboru. 17. člen Ko poda odbornik slovesno izjavo, pridobi vse pravice in dolžnosti odbornika občinske skupščine. Razen pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in statutom občine imajo odborniki skupščine tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom. 18. člen Odbornik je dolžan spremljati razvoj in probleme družbenega življenja občine in svoje volilne enote, odbornik zbora delovnih skupnosti pa še posebej probleme družbenega življenja, ki posegajo v delovno področje zbora. ‘ Pri izvrševanju odborniške funkcije se odbornik opira zlasti na zbore volivcev, krajevne skupnosti, samoupravne organizacije in organe upravljanja v delovnih organizacijah. Odbornik je dolžan obveščati volivce svoje volilne enote o svojem delu in delu občinske skupščine. Odbornik je dolžan zbirati v svoji volilni enoti mnenja o vprašanjih, ki jih obravnava občinska skupščina. 19. člen Odborniki se morajo udeleževati sej občinske skupščine in sej svetov, komisij ali drugih organov v katere so izvoljeni ali imenovani. Če se odbornik seje ne more udeležiti je dolžan svojo odsotnost pravočasno opravičiti. Udeležba na seji občinske skupščine se poimensko ugotavlja s prezenčno listo. Prenehanje mandata 20. člen Odborniku preneha mandat v primerih, ki jih določi zakon oziroma statut občine. 21. člen Odbornik se lahko odpove mandatu z obrazloženo pismeno izjavo, ki jo poda predsedniku občinske skupščine. Predsednik občinske skupščine pošlje izjavo o odpovedi mandata mandatno-imunitetni komisiji pristojnega zbora, ki o tem poroča zboru na seji. Ko zbor odpoved sprejme, preneha odborniku mandat. 22. člen Odpoklic odbornikov ureja zakon. Odborniku, ki je odpoklican preneha mandat tisti dan, ko zbor ugotovi, da je bil odpoklic izvršen. V drugih primerili preneha odborniški mandat na dan, ki ga za posamezen primer določa zakon. 23. člen Odbornikom, ki so bili izvoljeni na dopolnilnih in nadomestnih volitvah traja mandat do volitev novih odbornikov občinske skupščine. III. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH 24. člen Občinska skupščina voli, imenuje in razrešuje na svojih sejah in na sejah zborov po določbah tega poslovnika. 25. člen Predsednika skupščine izvoli skupščina po verifikaciji mandatov na novo izvoljenih odbornikov za dobo 4 let, svoje delo pa opravlja do izvolitve novega predsednika. 26. člen Kandidata za predsednika skupščine predlaga najmanj 10 odbornikov na lastno pobudo, na pobudo občinske konference SZDL ali komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja. Kandidaturo obrazloži prvi podpisani predlagatelj. Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 27. člen Za predsednika in podpredsednika skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil na glasovanju večino glasov vseh odbornikov. 28. člen Predsednika zbora in njuna namestnika izvoli vsak zbor izmed odbornikov svojega zbora na podlagi posamičnih kandidatur, na predlog predsednika občinske skupščine, odbornika zbora ali skupine odbornikov posameznega zbora za 4 leta. 29. člen Volitve predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov zborov so javne, na predlog, ki ga podpre 10 odbornikov pa so volitve tajne. Tajne volitve izvede tričlanska komisija, ki jo izvoli skupščina izmed odbornikov. Volitve svetov, komisij in drugih organov 30. člen Sveti, komisije in drugi organi skupščine se volijo na podlagi kandidacijskih list. Predlog kandidatne liste obsega posebej ime predsednika in posebej imena toliko članov, kolikor jih je treba izvoliti. 31. člen Kolikor ni s posebnim predpisom drugače določeno, predlaga kandidate za izvolitev ali imenovanje komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. K predlogu kandidatur, ki jih predlaga kdo drug, da svoje mnenje komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pred pričetkom glasovanja. Kandidature za člane svetov, komisij in drugih organov se pri volitvah celotnega organa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega najmanj toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti članov. 32. člen Če je vložen en sam predlog kandidature, se glasuje javno, razen če skupščina ne odloči drugače. Javno se glasuje z dviganjem rok. Če je vloženih več predlogov kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak odbornik izjavi, za katerega kandidata ali kandidatno listo glasuje ali da se vzdrži glasovanja. 33. člen Če se glasuje tajnoi se glasuje z glasovnicami. Na glasovnice sehiapišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kakor so bili predlagani. Glasuje se tako, da glasovalec obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma pred označbo kandidatne liste, za katero glasuje. Glasovnica, s katere se ne da ugotoviti za katerega kandidata je odbornik glasoval, je neveljavna. 34. člen 0 Kadar je vložena ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen oziroma so izvoljeni kandidati s kandidatne liste, če je za kandidata oziroma za listo glasovala večina odbornikov. Kadar je bilo vloženih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni kandidati tiste kandidatne liste, za katerega oziroma za katero je bilo oddanih največ glasov. Volitve vodi predsednik občinske skupščine, pri delu mu pomaga tajnik in po potrebi dva ali trije na seji izvoljeni odborniki. 35. člen Če nobeden od predlaganih kandidatov ni izvoljen, se volilni postopek ponovi, sicer pa se ponovi samo za kandidata, ki ni izvoljen. 36. člen Med glasovanjem lahko dobi besedo samo odbornik, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika. Po končanem javnem, glasovanju ugotovi izid glasovanja in ga razglasi predsednik skupščine ali posameznega zbora, po končanem tajnem glasovanju pa odborniška komisija. Imenovanje predstojnikov upravnih organov 37. člen Tajnika in predstojnike temeljnih upravnih organov občinske skupščine imenuje skupščina kot enoten zbor na podlagi razpisa za čas, ki ga določa statut občine, in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. O vsakem kandidatu se glasuje posebej. Imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti 38. člen Člani organov upravljanja v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah, ki jih po ustavi ali zakonu imenuje občinska skupščina ali njen zbor se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. če je treba imenovati več članov v isti organ upravljanja, se glasuje o predlaganih kandidatih na podlagi skupnega predloga v celoti. Postopek pri razrešitvah 39. člen Razrešitev predsednika ali podpredsednika občinske skupščine in predsednika zbora, vseh ali posameznih članov sveta ali komisij, ki jih je izvolila skupščina, razrešitev tajnika in predstojnikov upravnih organov lahko predlaga tisti, ki je upravičen predlagati kandidata. Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan, komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pa da skupščini mnenje o vsakem predlogu za razrešitev, ki ga ni vložila sama. Tisti, katerega razrešitev se predlaga ima pravico podati ustno ali pismeno izjavo v zvezi s predlogom razrešitve. O vsakem predlogu razrešitve glasuje skupščina posebej. Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh odbornikov skupščine. 40. člen Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah in imenovanjih, se primerno uporab-* Ijajo tudi v postopku za razrešitev. 41. člen ' Član sveta ali drugega telesa, ki ga imenuje skupščina ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti. Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku skupščine. IV. ŠEJK OBČINSKE SKUPŠČINE Prva seja 42. člen Prvo sejo občinske skupščine pripravi in skliče dotedanji predsednik skupščine. Prva seja je takoj po prvi seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. V ta namen sestavi dotedanji predsednik predlog dnevnega reda, določi čas in kraj seje, obvesti najstarejšega odbornika, da bo vodil sejo. Če predsednik ne skliče prve seje občinske skupščine tako, da bi bila takoj po seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, se na novo izvoljeni odborniki po zaključku prve seje obeh zborov zberejo sami v prostoru, ki je določen za seje občinske skupščine. 43. člen Prvo sejo začne najstarejši odbornik in jo vodi do izvolitve predsednika skupščine. Predsedujoči ugotovi najprej sklepčnost, nakar odborniki določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Odborniki nato odločijo o sprejetju dnevnega reda, ki ga je predlagal dotedanji predsednik občinske skupščine. 44. člen Občinska skupščina izvoli na prvi seji izmed svojih odbornikov predsednika in -enega ali več podpredsednikov, komisije in druge organe, ki jih je treba izvoliti na prvi seji. Priprava in sklic sej 45. člen Za pripravo skupnih sej obeh zborov občinske , skupščine skrbi predsednik skupščine, pri tem mu pomaga tajnik. 46. člen Skupno sejo obeh Zborov skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, po veljavnih predpisih, na predlog enega od obeh zborov, predsedstva skupščine, širših družbeno-političnih skupnosti, petine odbornikov skupščine ali občinske konference SZDL. Predlagatelji morajo hkrati z zahtevo za sklicanje seje predložiti predlog dnevnega reda. 47. člen Predsednik mora sklicati skupščino v primerih iz prejšnjega člena najkasneje v 15 dneh, če je ne skliče, ali je ne skliče v roku 15 dni, jo skliče brez posebnega opozorila odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. Predsednik skupščine je dolžan predlagateljem pismeno obrazložiti, zakaj ni sklical seje skupščine, oziroma je ni sklical v predvidenem roku. Če se predlagatelji z obrazložitvijo ne strinjajo, mora predsednik o tem obvestiti skupščino na prvi seji. 48. člen Predsednik občinske skupščine pošlje gradivo, ki ga je prejel za sejo skupščine, v obravnavo pristojnemu svetu oziroma drugemu pristojnemu organu občinske . skupščine, razen če je to gradivo prejel od njih. 49. člen Pristojni svet ali drug organ občinske skupščine, ki mu je predsednik odstopil zadevo v proučitev, vrne zadevo z izdelanim predlogom in s svojim poročilom predsedniku'da ga da na dnevni red seje občinske skupščine, če pa svet sodi, da zadeva ni primerna za sejo skupščine, obvesti o tem predlagatelja in predsednika skupščine. Če se predsednik no strinja z mnenjem sveta ali drugega organa, da zadeva ni primerna za obravnavo na seji skupščine, jo lahko navzlic temu uvrsti v predlog dnevnega reda za sejo občinske skupščine, mora pa obvestiti občinsko skupščino, da je svet oziroma drug ustrezni organ predlog odklonil. Občinska skupščina nato odloči, ali naj zadeva ostane na dnevnem redu. 50. člen Predlogom, ki se vlagajo zaradi postavitve na dnevni red seje je treba priložiti podrobno obrazložitev, osnutke predlaganih odlokov, odločb in drugih sklepov ter celoten spis. ki je nastal med pripravami za sestavo predloga. Predlog mora vselej vsebovati tudi navedbo poročevalca, ki bo na seji občinske skupščine zastopal in obrazložil predlog v imenu predlagatelja. 51. člen O zadevah, za katere statut občine Ljubljana Mo-ste-Polje določa, da se morajo dati najprej v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi ter zboru delegatov krajevnih skupnosti, občinska skupščina ne more sklepati prej. dokler ti o njih niso razpravljali. Občinska skupščina lahko sklene, da se tudi druge zadeve predložijo v obravnavanje zborom volivcev in zborom delovnih ljudi prej, preden sklepa o teh zadevah. 52. člen Če prejme predsednik občinske skupščine nujno zadevo, ki je ni proučil pristojni svet ali komisija skupščine, jo lahko kljub temu uvrsti v predlog dnevnega reda seic občinske skupščine. Katera zadeva je nujna, odloči predsednik skupščine. 53. člen Predsednik določi predlog dnevnega reda, čas in kraj seje, nato pa tajnik poskrbi, da so vabila z gradi- vom za sejo pripravljena in pravočasno poslana odbornikom. Seje skupščine se sklicujejo s pismenim vabilom, ki mora obsegati predlog dnevnega reda. Z vabilom se dostavi potrebno gradivo (poročila, osnutki predpisov, predlogi Itd.). 54. člen Vabilo in gradivo za sejo mora biti dostavljeno odbornikom najmanj 5 dni pred sejo. Izjemoma se lahko dostavi odbornikom vabilo in gradivo za seje tudi kasneje, vendar le, če gre za nujne in neodložljive zadeve. V nujnih primerih lahko skliče predsednik sejo tudi na drug način. 55. člen Na sejo občinske skupščine sc redno vabijo razen odbornikov občinske skupščine, odborniki skupščine mesta Ljubljane, republiški in zvezni poslanci, predsedniki krajevnih skupnosti in predstavnik občinske konference SZDL. Na sejo občinske skupščine so lahko povabljeni predstavniki delovnih in drugih organizacij, katerih zadeve se obravnavajo na seji. Zaradi strokovnih pojasnil k posameznim zadevam se lahko vabijo strokovnjaki iz ustreznih področij. Starešine upravnih organov se obvezno udeležujejo sej 'skupščine, da dajejo potrebna strokovna pojasnila in da se jim omogoči spremljati skupščinsko delo, praviloma pa tudi drugi delavci upravnega organa, ki so sodelovali pri pripravi gradiva. O sklicu seje občinska skupščina obvešča predstavnike tiska, radia in televizije. 56. člen Vsak odbornik skupščine, republiški in zvezni poslanci ter predstavniki občinske konference SZDL, imajo pravico, da sc seznanijo z vsem gradivom, ki je služilo za pripravo in obrazložitev zadeve, obravnavane na dpevnem redu. Organi občinske skupščine so dolžni navedenim omogočiti vpogled v spise, poročila, obrazložitve in drugo gradivo o zadevah, ki jih bo obravnavala skupščina na seji in jim dati potrebna pojasnila. Pričetek in vodstvo seje 57. člen Skupne seje obeh zborov skupščine vodi predsednik skupščine. Pomagata mu predsednika obeh zborov. Če je predsednik zbora odsoten, izvoli ustrezni zbor namestnika izmed članov svojega zbora. Če je predsednik skupščine odsoten, vodi sejo podpredsednik, če pa jo tudi ta odsoten, vodi sejo odbornik, ki ga določi skupščina. 58. člen Občinska skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Sklepčnost ugotavlja predsednik na začetku seje na podlagi seznama, ki je sestavni del zapisnika tiste seje. Občinska skupščina veljavno sklepa, če je pri sklepanju navzoča večina odbornikov. Posamezni zbor veljavno sklepa, če je navzoča večina članov zbora. Če se pojavi dvom glede sklepčnosti seje, se ugotovi navzočnost odbornikov s poimenskim klicanjem. Ko predsednik ugotovi, da je navzočih zadostno število odbornikov začne sejo. 59. člen Dnevni red za skupno sejo obeh zborov predlaga predsednik skupščine. Predloženi dnevni red se na sami seji lahko spremeni glede vrstnega reda ali pa se posamezna zadeva iz dnevnega reda iz utemeljenih razlogov preloži na prihodnjo sejo ali umakne. Vsak odbornik lahko tudi na seji predlaga, da naj se da na dnevni red posamezno vprašanje, vendar mora utemeljiti nujnost svojega predloga, ki naj pride na dnevni red. Na seji se najprej razpravlja o nujnosti predloga, ki ga je dal odbornik, če podpre ta predlog še najmanj 10 odbornikov. Dnevni red sprejme skupščina z glasovanjem. 60. člen Sejo vodi predsednik po sprejetem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan. Seja skupščine se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se preloži in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi seje določi skupščina. Preložitev seje se vpiše jz zapisnik. Odborniška vprašanja 61. člen Odborniki občinske skupščine lahko na seji skupščine postavljajo vprašanja predsedniku skupščine, predsednikom zborov in predsednikom svetov in komisij o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov. Postavljajo lahko le vprašanja, ki imajo širši pomen in zadevajo delo skupščine in njenih organov. Odborniku se da odgovor po možnosti takoj, najpozneje pa na naslednji seji. Praviloma se vprašanja postavljajo pismeno že pred sejo, lahko pa tudi ustno na seji. Razprava 62. člen O vsaki zadevi, ki je predložena v obravnavo in sklepanje skupščini in ki je sprejeta na dnevni red seje, poda ustrezno obrazložitev predstavnik sveta ali komisije, v katerega delovno področje spada zadeva. Razprava se lahko začne tudi brez uvodnega poročila, če skupščina tako odloči in če je gradivo dovolj izčrpno pripravljeno. Ce se obravnava predlog, ki ga je dal na dnevni red predsednik skupščine brez predhodnega obravnavanja v pristojnih organih skupščine, obrazloži predlog predsednik sam ali oseba, ki jo on določi. Nujne zadeve obrazloži predlagatelj. Ce je zadevo obravnavalo več svetov ali drugih organov, poročajo skupščini njihovi predstavniki o sVojih stališčih pred pričetkom razprave. 63. člen Na seji skupščine imajo pravico razpravljati odborniki, poslanci, odborniki mestne skupščine in tajnik skupščine. Pravico sodelovanja v razpravi imajo tudi predstavniki občinske konference SZDL in krajevnih skupnosti. Predstavniki delovnih in drugih družbenih in političnih organizacij, katerih zadeva se obravnava na seji, lahko razpravljajo, če skupščina tako odloči. Na zahtevo predsednika skupščine dajejo na seji pojasnila in po potrebi sodelujejo v razpravi starešine občinskih upravnih organov in drugi delavci upravnega organa. 64. člen Govornik lahko govori praviloma le o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njim v neposredni zvezi. Če je zaradi poteka obravnave potrebno, lahko skupščina omeji razpravo posameznika na določen čas. Odborniku seže v besedo samo predsednik skupščine. Predsednik skupščine mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora. 65. člen Govornikom daje besedo predsednik skupščine po vrstnem redu, kakor se priglase k razpravi. Odborniku, ki želi govoriti o kršitvi dnevnega reda, poslovnika ali zato, da popravi svojo izjavo, da besedo predsednik takoj. Predsednik ima pravico govornika opozoriti na pravila poslovnika. Obravnavanje odlokov in drugih splošnih aktov 66. člen Predlog za sprejem splošnega predpisa in drugega akta občinske skupščine lahko podajo odborniki skupščine, sveti in komisije skupščine ter krajevne skupnosti. 67. člen Pobudo za sprejem aktov da lahko predsedniku vsaka pravna ali fizična oseba. O pobudi za sprejem akta ali za obravnavanje določene zadeve razpravlja pristojni organ skupščine. Če pristojni organ ugotovi, da je akt treba sprejeti ali zadevo obravnavati, pripravi predlog za sprejem akta ali zavzame stališče do določene zadeve. Ce pristojni organ pobudo odkloni, o tem z obrazložitvijo obvesti pobudnika in predsednika skupščine. 68. člen Če pristojni organ pobudo sprejme, poskrbi, da se izdela ustrezen osnutek. Ko tega odobri, ga kot predlog za sprejem akta predloži predsedniku skupščine. Obrazložitev predloga mora vsebovati razloge, zaradi katerih je akt potreben in glavna načela, na katerih temelji. 68. člen Ce je treba sprejeti zahtevnejši akt, se lahko najprej predloži skupščini v odločitev, ali naj se pripravi osnutek določenega akta z obrazložitvijo ob sprejemu tega predloga se praviloma določijo tudi načela, na katerih naj akt temelji'in vsebina akta. Skupščina lahko sklene ali priporoči, komu naj se naroči izdelava osnutka akta z obrazložitvijo. 70. člen Predlog odloka ali drugega splošnega akta mora biti izdelan v obliki in besedilu, v katerem naj bi ga sprejela skupščina. Ce so potrebna za njegovo izvajanje finančna sredstva, morajo biti nakazani tudi viri, iz katerih naj se ta sredstva zagotovijo. 71. člen Skupščina lahko sklene, da se da predlog odloka še pred sprejetjem v javno razpravo ali da se k obravnavi takega predloga pokliče predstavnike krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, družbeno-političnih organizacij in društev. V predhodno javno obravnavo se mora obvezno dati predloge odlokov ali drugih splošnih predpisov, za katere predpisuje tak postopek statut občine Ljubljana Moste-Polje ali kak drug predpis. 72. člen Obravnava o predlogu odloka se začne z načelno obrazložitvijo ali s povzetkom pismene obrazložitve, ki jo poda predlagatelj. V primerih, ko predlagatelj ni svet ali komisija, podajo svoje mnenje o predlogu poročevalci predlagatelja. Po načelni obrazložitvi predloga odloka in po obrazložitvi stališč in drugih organov se prične obravnava odloka v podrobnostih. Predlog se obravnava praviloma kot celota, če skupščina tako odloči, pa tudi po posameznih členih. 73. člen Odbornik, predstavnik sveta ali poslanec, ki je mnenja, da osnutek odloka še ni dovolj proučen in zato neprimeren za obravnavanje in sprejem, lahko s primerno utemeljitvijo zahteva, naj se predlog odloka umakne z dnevnega reda ali pa, da ga naj pristojni svet ponovno prouči. O taki zahtevi skupščina glasuje javno. Ce skupščina sklene, naj predlog odloka pristojni svet ponovno prouči, ga mora ta proučiti in predložiti v obravnavo skupščini na prihodnji seji. V primeru iz prejšnjega odstavka mora skupščina dati pristojnim organom tudi navodilo, v čem naj se odlok spremeni, dopolni ali prouči. Amandmaji 74. člen Odborniki lahko dajejo k posameznim členom odloka ali drugega splošnega predpisa spreminjevalne predloge (amandmaje), dokler ni predlog predpisa dan na glasovanje. Krajši amandmaji se dajejo ustno na seji, obširnejši amandmaji pa pismeno pred sejo. O predloženem amandmaju se mora izjaviti predlagatelj predpisa, če že sam ne predlaga spremembe. 75. člen Predlagatelj lahko umakne amandma, dokler ni dan na glasovanje. O amandmaju se razpravlja in glasuje, ko se glasuje in razpravlja o tistem delu predloga, na katerega se amandma nanaša. Amandma se lahko da k vsakemu členu predloga predpisa ali drugega splošnega akta. O predloženih amandmajih se mora izjaviti predlagatelj predpisa ali drugega splošnega akta. Če predlagatelj ali poročevalec menita, da bi se morali o amandmaju izjaviti še drugi prizadeti organi občinske skupščine, lahko zahteva, da se predlog predpisa ali drugega splošnega akta z amandmaji vred umakne z dnevnega reda in pošlje v ponovno presojo pristojnemu organu. O takem predlogu odločita zbora ž ločenim glasovanjem. Pristojni organ občinske skupščine mora zadevo po preučitvi predložiti v obravnavo skupščini na naslednji seji. 76. člen Skupščina glasuje najprej o amandmajih, potem pa o predlogu predpisa ali drugega splošnega akta, v katerega se vključijo sprejeti amandmaji v celoti. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Ce je bilo k istemu členu ali določilu podano več amandmajev, ki so si po vsebini nasprotujoči in je bil eden izmed njih že sprejet, odpade glasovanje o nadaljnjih amandmajih. Sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov 77. člen Ko je končana obravnava o predlogu odloka ali drugega splošnega akta, se glasuje o predlogu, vključno z morebitnimi sprejetimi amandmaji v celoti. Predlog se lahko sprejme, zavrne ali vrne predlagatelju v dopolnitev. Pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov glasuje vsak zbor posebej, če z zakonom ali drugim predpisom ni drugače določeno. Odlok ali drug splošni akt je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov vsakega zbora. 78. člen Kadar sprejmeta zbora občinske skupščine predpis ali drug splošni akt na ločenih sejah, je ta sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu. Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor tri člane. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Ce se po taki obravnavi zbora ne sporazumeta, predlog predpisa ali drugega splošnega akta ni sprejet. Tak predlog je mogoče dati na dnevni red seje zborov po preteku 3 mesecev, razen če zbora sporazumno določita, da ga dasta na dnevni red že prej. Obravnavanje poročil 79. člen Posamezna vprašanja, ki imajo splošen gospodarski ali družbenopolitični pomen za občino, obravnava skupščina na podlagi poročila, analize, informacije ^li drugega gradiva, ki ga skupščini predloži pristojni svet ali komisija po sklepu skupščine, na lastno pobudo ali na pobudo drugih organov ali organizacij. Obravnava v skupščini se prične po tem. ko je poročevalec podal ustrezno uvodno poročilo ali pojasnilo. 80. člen Po končani obravnavi skupščina lahko sprejme pripombe, stališča, priporočila ali smernice za nadaljnje delo organa ali organizacije, ki je dal poročilo, ga sprejme na znanje ali ga vrne svetu ali predlagatelju v ponovno preučitev ali dopolnitev. Ce je občinski skupščini predloženo tudi besedilo sklepov in priporočil, jih skupščina takoj obravnava in o njih glasuje. Ce besedilo sklepov ali priporočil skupščini ni bilo predloženo, jih lahko predlaga predsedujoči, predstavnik sveta ali predstavnik, organa ali organizacije, ki sta poročilo ali analizo predložila skupščini v obravnavo, lahko pa skupščina naroči pristojnemu organu, da na podlagi poročila, obravnave in predlogov odbornikov pripravi ustrezne sklepe ter jih predloži skupščini na naslednji seji. 81. člen Skupščina ali zbor sklepa na podlagi poprejšnje ob-ravnavej razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno, da odloča brez obravnave. Odbornik ima pravico, da pred glasovanjem obrazloži svoj glas. Predsednik mora skrbeti za jasno formulacijo predlaganih sklepov. 82. člen Sklepa se tako, da o predlogu odborniki glasujejo. O vsakem predlogu se glasuje praviloma posebej: le če skupščina tako sklene, se lahko o več predlogih glasuje hkrati. Odborniki glasujejo osebno ter javno, razen če skupščina ne sklene, da se glasuje tajno. Odborniki glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdrže. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih odbornikov, razen če ni s statutom določeno drugače. 83. člen Javno se glasuje z dviganjem 'rok ali poimensko. Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik povabi odbornike, naj dvignejo roke najprej tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlog^ in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja. Poimensko glasovanje odredi predsednik, kadar je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar odbornike po seznamu. Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo, ali so za predlog ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja. Tajno se glasuje z listki in sicer tako, kot to določi skupščina. Pri javnem glasovanju šteje glasove predsednik, pri tajnem pa tričlanska odborniška komisija. Neveljavne in prazne glasovnice veljajo kot glasovi odbornikov, ki so se vzdržali glasovanja. 84. člen Če je enako število odbornikov glasovalo za oziroma proti predlogu, ali če je število odbornikov, ki so glasovali proti predlogu in ki so se glasovanja vzdržali enako številu odbornikov, ki so glasovali za predlog, se šteje, da je predlog zavrnjen. 85. člen Razprava in glasovanje o že sklenjeni zadevi se lahko obnovi po sklepu občinske skupščine, če se v teku razprave o isti točki dnevnega čeda ali kasneje ugotova nova dejstva take narave, ki bi lahko bistveno spremenila že sprejeti sklep skupščine. V takem primeru lahko skupščina že sprejeti sklep razveljavi ter znova odloča o stvari. Vzdrževanje reda na seji 86. člen Za red na seji občinske skupščine skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda na seji lahko predsednik izreče odborniku opomin oziroma mu odvzame besedo ali ga odstrani s seje. 87. člen Predsednik opomni odbornika, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem ali ravnanjem moti sejo. Če odbornik kljub opominu še naprej moti sejo, mu predsednik vzame besedo, skupščina pa lahko tudi sklene, da se odbornik odstrani s seje, Le-ta mora takoj zapustiti dvorano. Če odbornik noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se seja prekine. Predsednik odvzame besedo odborniku, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika. Odstranitev s seje izreče predsednik tudi zoper odbornika, če le-ta ponovno ali hudo žali drugega odbornika ali skupščino, če se noče- pokoriti predsedniku po tem, ko mu je odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji. Odbornik, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico takoj podati ugovor. Po podanem ugovoru dokončno odloči o odstranitvi pristojni zbor občinske skupščine. 88. člen Če predsednik ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na $eji, odredi kratko prekinitev. Predsednik lahko odredi za kogarkoli od navzočih, ki moti red in ni odbornik naj se odstrani iz dvorane. V. LOČENE SEJE ZBOROV 89. člen Sejo posameznega zbora skupščine skliče predsednik posameznega zbora. Sejo zbora vodi predsednik zbora, če je ta odsoten pa njegov namestnik. Oba zbora lahko skleneta, da bosta o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, razpravljala skupaj; glasuje pa vsak zbor posebej. Obe glasovanji vodita predsednika zborov. 90. člen Predsednik zbora skliče sejo zbora na lastno pobudo, kadar tako določa zakon, drugi predpisi ali statut občine, na predlog ene petine odbornikov ustreznega zbora, krajevne skupnosti ali delovne organizacije ali na priporočilo skupne seje zborov. Hkrati z zahtevo o sklicanju zbora morajo predlagatelji predložiti tudi predlog za dnevni red seje. Predsednik skupščine ali zbora mora sklicati sejo zbora v primerih iz prejšnjega odstavka najkasneje v 15 dneh. Če je ne skliče, jo skliče odbornik zbora, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. Predsednik zbora je v takem primeru dolžan pismeno obrazložiti, zakaj ni sklical seje zbora. 91. člen Če je za reševanje pomembnejših gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj koristno, se lahko skliče skupna seja zbora občinske skupščine in samoupravnega organa delovne organizacije ali organa družbenopolitične organizacije. Skupno sejo vodi predsednik zbora. Sklepe in priporočila lahko sprejmeta oba organa skupaj ali ločeno. Skupne seje se lahko sklicujejo tudi na sedežu delovne ali družbenopolitične organizacije. 92. člen Kadar je sklicana skupna seja zborov, pa med sejo zbora odločita, da bosta nekatere zadeve, ki jih enako- pravno obravnavata, obravnavala ločeno, predsednik skupščine prekine skupno zasedanje zborov. Zbora nadaljujeta obravnavo na ločenih sejah. Ločeno sejo zbora vodi njegov predsednik. Ko zbora končata obravnavo in odločanje o zadevi, za katero sta odločila, da jo bosta obravnavala in o njej odločala ločeno, se nadaljuje skupna seja. 93. člen Postopek pri sklicevanju ločenih sej zborov, obravnavanje predlogov, sprejemanje sklepov in vzdrževanje reda na seji, je enak kot pri delu skupnih sej obeh zborov. VI. ZAPISNIK 94. člen O seji skupščine se sestavi zapisnik v dveh izvodih. Zapisnik skupne seje obeh zborov vodi tajnik skupščine ali delavec upravnega organa, .ki ga določi tajnik. Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi in predlogih ter sprejetih stališčih in sklepih. Vsebovati mora tudi podatke o času in kraju seje, ime predsedujočega, vodje zapisnika, overiteljev zapisnika, število navzočih odbornikov posameznega zbora, število in imena opravičeno in neopravičeno odsotnih odbornikov, ugotovitev sklepčnosti seje, imena govornikov s kratko vsebino njihovih izjav in izjave, za katere odbornik izrecno zahteva, da se vpišejo v zapisnik. Zapisnik skupne seje obeh zborov podpišejo predsedujoči, overitelja zapisnika in vodja zapisnika. 95. člen Tajnik skupščine ali delavec uprave, ki ga ta določi, napravi po seji izvleček o sprejetih sklepih (skrajšani zapisnik), ki se dostavi vsem odbornikom skupščine, poslancem, krajevnim skupnostim in predstavnikom družbeno-političnih organizacij skupaj z materialom za prihodnjo sejo. Skrajšani zapisnik praviloma vsebuje: — čas in kraj seje; — ugotovitev sklepčnosti seje; — dnevni red; — sklepe, priporočila in druge zaključke sprejete k posameznim točkam dnevnega reda. Skrajšanemu zapisniku se priloži poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje. 96. člen Odbornik, katerega govor ali izjava je v zapisniku, lahko zahteva redakcijski popravek. O taki zahtevi odloča tajnik, če pa gre za bistveno spremembo, odloči skupščina na prvi prihodnji seji. 97. člen Odloki in drugi splošni predpisi morajo biti priloženi zapisniku v obliki, kakor jih je sprejela skupščina. 98. člen Potek seje se lahko snema tudi na magnetofonski trak. V tem primeru se piše samo skrajšani zapisnik, magnetofonski trak pa se mora hraniti 4 leta. VIT. SEJE SVETOV IN KOMISIJ 99. člen Sveti in komisije skupščine delajo na sejah. Seje so javne. 100. člen Seje sklicuje predsednik po dnevnem redu, ki ga sestavi skupno s predstojnikom upravnega organa, v kaferega delovno področje spada svet. Člane sveta ali komisije se vabi na seje s pismenim vabilom najmanj 5 dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo gradivo za sejo. Le v izjemnih primerih se lahko na seji obravnava zadeva, za katero predhodno ni bilo predloženo gradivo za sejo. V tem primeru mora predlagatelj predloženo zadevo ustno obrazložiti. 101. člen O poteku seje se piše zapisnik. Sklepi sveta so sprejeti, če je zanje glasovala večina navzočih članov sveta. Tajnika sveta ali komisije imenuje tajnik skupščine, kolikor ga ne imenuje skupščina sama. Seja je sklepčna, če je navzočih nad polovica članov sveta ali komisije. Na seji lahko sodelujejo pri obravnavi poleg članov sveta ali komisije tudi predsednik skupščine, odborniki, predstojniki upravnega organa, v katerega delovno področje spada zadeva, predstavniki družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij. 102. člen Za delo na sejah svetov in komisij se analogno upu rahljajo točke tega poslovnika, če svet ali komisija ne sprejme svojega poslovnika. VIII. SPLOŠNI ZBOR 103. člen Občinska skupščina lahko kot splošni zbor občine skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino. 104. člen Sejo splošnega zbora skliče predsednik občinske skupščine v sporazumu s predsednikom občinske konference SZDL. Hkrati določita, katere družbenopolitične organizacije, društva in krajevne skupnosti bodo poleg občinske konference SZDL sodelovale na seji splošnega zbora. Iniciativo za sklic splošnega zbora lahko da predsedniku občinske skupščine vsaka občinska družbenopolitična organizacija, društvo ali krajevna skupnost. 105. člen Sejo splošnega zbora začne predsednik občinske skupščine. Splošni zbor izvoli delovno predsedstvo, ki šteje 3 člane in dva overitelja zapisnika. 106. člen Splošni zbor na podlagi poročil in razpra%'e lahko sprejema priporočila in smernice, s katerimi določa svoja stališča o politiki na posameznih področjih. 107. člen Za postopek na seji splošnega zbora se praviloma uporabljajo določila tega poslovnika o postopku za skupno sejo zborov. IX. KLUB ODBORNIKOV 108. člen Klub odbornikov vodi predsednik, ki ga izvolijo odborniki skupščine na prvem sestanku kluba za mandatno dobo skupščine. Predsednik skliče sestanek kluba odbornikov na lastno pobudo ali na pobudo predsedstva skupščine, občinske skupščine ali posameznega zbora. Na sestanku kluba odbornikov se odborniki seznanijo s predlogi ali stališči zvezne, republiške in mestne skupščine, zaradi spoznavanja tekočih splošnih gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj ali se sestajajo zaradi drugih potreb odbornikov v zvezi z delom skupščine in njenih organov. Na sestanku kluba odbornikov se lahko sprejemajo predlogi in priporočila za delo in odločanje občinske skupščine, posameznega zbora, svetov ali drugih organov skupščine. O delu kluba se vodi pregled, iz katerega je razvidno delovanje kluba, obiski odbornikov, predlogi in priporočila kluba odbornikov ter drugi podatki in spisi, ki omogočajo pregled dela kluba odbornikov. Administrativno tehnično (jelo kluba odbornikov opravlja delavec, ki ga določi tajnik občinske skupščine. X. SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI Sodelovanje s Skupščino SR Slovenije 109. člen Občinska skupščina deluje s Skupščino SR Slovenije na zasedanjih delegatov občin v smislu določil statuta občine. Občinska skupščina in njeni organi pa lahko tudi dajejo mnenja in stališča k osnutkom in predlogom zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije, predlagajo sprejem zakona ali drugega akta, dajejo mnenja in predloge ustreznim organom Skupščine SR Slovenije in tako prispevajo k razpravam v teh organih, upoštevajo program dela Skupščine SR Slovenije v zadevah ki imajo pomen za občino ter lahko razvijajo tudi druge oblike sodelovanja. Sodelovanje s skupščino mesta Ljubljane 110. člen Občinska skupščina in njeni organi pri svojem delu sodelujejo tudi s skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi. Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi: — izmenjujejo s skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi mnenja,, predloge in stališča glede določanja politike gospodarskega in družbenega razvoja v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto; — dajejo mnenja k predlogom aktov mestne skupščine v zadevah skupnega pomena za mesto, ki so izrecno navedene v statutu mesta Ljubljana; — predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov ter drugih splošnih aktov; — sodelujejo pri sestavljanju programov dela skupščine mesta Ljubljane in njenih organov; — sodelujejo z mestno skupščino pri razvijanju vseh °blik neposrednega samoupravljanja občanov; — vabijo predstavnike mestne skupščine na sejo občinske skupščine ali njenih zborov, kadar obravnavajo 'Predloge aktov ali druga vprašanja, ki jih je predložila mestna skupščina. Občinska skupščina sporoči svoje mnenje in predloge k oredlogom aktov mestne skupščine bodisi pismeno, bodisi, ustno po svojem predstavniku na seji njenih zborov. 111. člen Občinska skupščina sodeluje z mestno skupščino tudi prek koordinacijskega odbora, v katerem jo predstavlja predsednik občinske skupščine. Zasedanje delegatov krajevnih skupnosti 112. člen Občinska skupščina sodeluje s krajevnimi skupnostmi tudi prek zasedanja delegatov krajevnih skupnosti. Zasedanje delegatov krajevnih skupnosti dela po programu, ki upošteva program dela občinske skupščine in njenih organov. 113. člen Delegati krajevnih skupnosti obravnavajo predlog akta (predpisa, programa ipd.) praviloma le enkrat in sicer v fazi osnutka. Akte o načrtih družbenoekonomskega razvoja in občinski proračun obravnavajo delegati krajevnih skupnosti praviloma dvakrat in sicer prvič, ko se sprejemajo smernice ali osnutki teh aktov in drugič, ko so predloženi predlogi aktov. 114. člen Dnevni red zasedanja delegatov krajevnih skupnosti določi predsednik občinske skupščine z vabilom. Glede vabila na zasedanje ter pošiljanja gradiva zanj se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za seje skupščine in njenih zborov. 115. člen Svet krajevne skupnosti praviloma že pred zasedanjem pismeno obvesti občinsko skupščino, kdo bo delegat krajevne skupnosti. Delegati krajevnih skupnosti na zasedanju predložijo pismena pooblastila svetov krajevnih skupnosti. Tajnik skupščine občine pred zasedanjem ugotovi, katere krajevne skupnosti so zastopane in o tem obvesti predsednika skupščine. 116. člen Na začetku zasedanja da predsedujoči obvestilo o navzočnosti delegatov krajevnih skupnosti. Preden preide predsedujoči zasedanja na dnevni red, izvolijo delegati zbrani na zasedanju izmed sebe dva overitelja zapisnika. 117. člen Delegati krajevnih skupnosti imajo pravico in dolžnost na zasedanju razpravljati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, in sporočiti mnenja, stališča in predloge sveta krajevne skupnosti, ki jo zastopajo. Zasedanju delegatov krajevnih skupnosti prisostvujejo in na njem sodelujejo brez pravice glasovanja predlagatelji aktov (predsedniki svetov in komisij), ki so na dnevnem redu zasedanja in vodilni delavci uprave skupščine občine, če predlagani akti sodijo v njihovo delovno področje. 118. člen Po sklenjeni obravnavi predsedujoči povzame izražena mnenja, stališča in predloge. Zasedanje lahko za pismeno formulacijo stališč, mnenj in predlogov določi bodisi overitelja zapisnika, bodisi posebno skupino delegatov ali pa predsedujočega. Kadar morajo dati delegati krajevnih skupnosti mnenja, stališča in predloge o obsežnejšem vprašanju ali so dana številna različna mnenja, stališča in predlogi, zasedanje sprejme sklep o mnenjih, stališčih in predlogih o obravnavanem vprašanju. Zasedanje delegatov lahko sklene, da se zasedanje prekine do priprave osnutka pismenega sklepa. Sklep mora vsebovati vsa v razpravi dana mnenja, stališča in predloge delegatov krajevnih skupnosti z navedbo delegatov, ki so za posamezno mnenje, stališče ali predlog. Delegati na zasedanju lahko sklenejo, da njihova mnenja, stališča in predloge na seji skupščine ali njenega zbora obrazloži delegat ali delegacija, ki jo v ta namen izvolijo. 119. člen Za deto zasedanja delegatov krajevnih skupnosti se glede javnosti, sklepčnosti, poteka, sklepanja in zapisnika uporabljajo smiselno določbe, ki so s tem poslovnikom predpisane za sejo občinske skupščine. XI. PRAVICE 'PREDSTAVNIKOV TISKA IN DRUGIH OBLIK INFORMACIJ 120. člen Uredništvom dnevnih in lokalnih časopisov in Pogodbeni skupnosti »Občan" se pošiljajo vabila s celotnim gradivom za skupne in ločene seje obeh zborov skupščine. Predstavnikom tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost, se lahko da na vpogled tudi drugo informativno in dokumentacijsko gradivo, ki ga obravnava občinska skupščina in njeni organi. Občinska skupščina oziroma zbor lahko sklene, da smejo biti na seji navzoči predstavniki tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost tudi tedaj, kadar skupščina ali zbor skleneta, da se javnost izključi ali omeji. V takem primeru smejo predstavniki tiska posredovati javnosti le tista obvestila, za katera se tako sklene na seji. Predstavniku tiska in drugih oblik informacij, ki zlorabi sv9je pravice ali hudo prekrši poslovnik se lahko prepove nadaljna navzočnost na sejah. XII. IZVRŠEVANJE SKLEPOV 121. člen Pristojni organi skupščine so dolžni izvršiti sklepe občinske skupščine čimprej, najkasneje pa v roku, ki ga je določila skupščina. V primeru, da sklep skupščine ni izvršen v določenem času, je organ, ki mu je naložena izvršitev sklepa dolžan poročati tajniku skupščine, zakaj sklep ni bil izvršen. Ce ni opravičljivih razlogov za to, da sklep ni izvršen, javi tajnik take primere predsedniku skupščine. 122. člen Pristojen upravni organ vodi pregled odbornikov, evidentira prisotnost odbornikov na sejah skupščine, morebitna opravičila odsotnosti ter neopravičene izostanke s sej ter vodi evidenco o sprejetih in izvršenih sklepih skupščine. Nadalje opravlja vsa administrativna in tehnična dela v zvezi s sklicevanjem sej ter vodi v evidenci: — zapisnike sej občinske skupščine z vsemi prilogami; — zapisnike zasedanj delegatov krajevnih skupnosti; — sklepe ali stališča svetov in komisij k vsem zadevam, ki jih obravnava občinska skupščina; — arhiv vseh odlokov, odločb in drugih sklepov, sprejetih na sejah občinske skupščine. 123. člen Odloke, sklepe in priporočila, ki jih sprejme občinska skupščina ter odločbe o imenovanjih podpisuje predsednik občinske skupščine. a Akte iz upravnega postopka, o katerih je sklepala skupščina, podpisuje tajnik skupščine, razen če zakon ali predpis skupščine ne določa drugače. 124. člen Odloki in drugi splošni predpisi občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SRS. Občinska skupščina lahko določi, da se morajo objaviti v Uradnem listu ali drug način tudi drugi važnejši sklepi, hkrati ko sprejme tak sklep. XIII. KONČNE DOLOČBE 125. člen Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik občinske skupščine, svet, komisija ali skupina 10 odbornikov. 126. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik preneha veljati poslovnik za delo občinske skupščine z dne 8. VI. 1967 z vsemi spremembami in dopolnitvami jn poslovnik za delo splošnega zbora z dne 28. XII. 1967. 127. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-1/71-1 Ljubljana, dne 4. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA 353. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št 31/64, 33/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69), 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1971 1. člen Za zagotovitev splošnih družbenih potreb na območju občine zbira občina Ljubljana Šiška: — prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, — prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, — prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, — prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, — prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, — prispevek od skupnega dohodka občanov, — prometni davek od nepremičnin in pravic, — davek na dohodek od stavb, — davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, — davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, — davek na dediščine in darila, — davek na tovorna cestna motoma in priklopna ter kombi vozila, — prispevek za uporabo mestnega zemljišča. 2. člen Na dohodkih, ki so dohodek skupščine mesta Ljubljane, participira občina Ljubljana Šiška s: — 15°/o prometnega davka od prometa blaga na drobno, razen od alkoholnih pijač, — 15 "/o prometnega davka od prometa alkoholnih pijač v trgovini, — 15 %> prometnega davka od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu, — 78 »/o ostalega prometnega davka na drobno, — 78 »/o prometnega davka od plačil za storitve, — 15 °/o upravnih taks, — 100 °/o turističnih taks,. — 15 °/o sodnih taks. 3. člen Za redno dejavnost TIS (temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana) odstopa občina Šiška tele dohodke: — 62 0/o prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, kar je enako 2,79 % stopnji, — 14%> prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti, — 14%> prispevka iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, — 14 °/o prispevka iz OD od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, * — 14 “/o prispevka iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, — 10 °/o prometnega davka od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač, — 10"/o prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini, — 10 °/o prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu, — 22 o/o ostalega prometnega davka od prometa blaga na drobno, — 22 o/o prometnega davka od plačil za storitve. 4. člen Od dohodkov, ki se zbirajo na računih pri službi družbenega knjigovodstva in za katere velja zakon 0 izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 57/70), se pred delitvijo izloči dohodek, ki presega 110,8 “/o ostvaritve v letu 1970 ter odvede na račun posebne rezerve. Na račun poseb-ne rezerve občine Šiška se odvedejo presežki dohodkov, hi so dohodek občine po 1. čl. tega odloka in sicer od Prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, na račun posebne rezerve mesta pa se odvedejo presežki dohodkov, ki so dohodek skupščine mesta Ljub-liane in sicer od prometnega davka od prometa blaga na drobno v trgovini, od prometnega davka od prometa alkoholnih pijač v trgovini, od prometnega davka od Prometa alkoholnih pijač v gostinstvu, od ostalega Prometnega davka na drobno, od prometnega davka °d plačil za storitve in od sodnih taks. Nadaljnja delitev sredstev se opravi v sorazmerju, ki ustreza udeležbi občine, mesta in TIS po 2. in 3. členu tega odloka. 5. člen Proračun občine za leto 1971 obsega: dohodke v znesku................ 45,829.000 razporejene dohodke v znesku 42,491.000 ter nerazporejene dohodke: tekoča proračunska rezerva . . 1,815.000 izločitve na poseben račun . . 1,523.000 3,338.000 6. člen Dohodki proračuna občine se razporedijo v določenih odstotkih oziroma v določenih zneskih. V odstotkih od proračunskih dohodkov se razporejajo dohodki naslednjim koristnikom: 1. Posebni račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča — 100% priliv prispevka za uporabo mestnega zemljišča..................... 2,500.000 2. Mestni gasilski sklad — 100 °/o priliv premije od zavarovanja pred požarom ......................... 240.000 3. Sklad za napredek turizma mesta Ljubljane •— 70 % komunalne takse za začasno prebivanje potnikov in turistov na območju občine Ljubljana Šiška (turi- stična taksa)......................... 210.000 4. Sklad za pospeševanje kmetijstva občine — 30 % prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada proračunu občine...................... 208.000 5. Rezervni sklad občine — 1 "/o od vseh dohodkov proračuna občine tekočega leta, po odbitku do- hodkov, ki se 100% razporedijo ko- ristnikom ................................ 417.000 Skupaj v odstotku razporejeni dohodki 3,575.000 Posebni del proračuna, ki razporeja dohodke v določenih zneskih pa znaša.............. 42,254.000 Vsega razporejeni in nerazporejeni dohodki proračuna občine............................. 45,829.000 7. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune tem uporabnikom: — Etnografskemu muzeju, — Ljudski knjižnici Šiška — Medvode, — Zavodu za socialno delo, —, upravnim organom skupščine občine, — krajevnim skupnostim, — družbeno-političnim organizacijam in društvom, — skladom in posebnim računom. 8. člen Uprava skupščine občine samostojno razpolaga S sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost. Izplačila iz sredstev za delo državnih organov se izvršujejo na podlagi nalogov tajnika, 9. člen Sredstva za financiranje gradnje, razširitve in opreme šol, domov in vzgojnih zavodov se dodeljujejo na poseben račun za te namene. 10. člen V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1%> ostvarjenih dohodkov v minulem mesecu, zmanjšanih za dohodke, ki se 100 »/o razporejajo uporabnikom (prispevek za uporabo mestnega zemljišča in premija od zavarovanja pred požarom). Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. • 11. člen O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (proračunska rezerva) za nepredvidene ali premalo predvidene družbene potrebe odloča svet za družbeni plan in finance. O svojih odločitvah mora naknadno poročati občinski skupščini. 12. člen Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da obstoja verjetnost, da ne bodo doseženi v planirani višini iz 5. člena tega odloka, sme svet za družbeni plan in finance začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet za družbeni plan in finance obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 13. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada, kadar v proračun in sklade neenakomerno pritekajo dohodki. O uporabi rezervnega sklada za druge namene pa sme svet odločati le do višine 100.000 din. 14. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna, finančni načrti posebnih računov in skladov so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 15. Člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od i. januarja 1971. St. 3/1-400-2/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana šiška za leto 1971 Vrsta do- Dohodki Skupaj hodka i Prispevki 30,254.000 2 Davki 12,375.000 3 Takse 426.000 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 2,500.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 264.000 9 Prenesena sredstva 10.000 St. glav. Razpored dohodkov Skupaj namena 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 333.000 04 Socialno skrbstvo 5,698.000 05 Zdravstveno varstvo 1,476.000 06 Komunalna dejavnost 4,149.000 07 Delo državnih organov 5,316.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,850.000 13 Dejavnost družbeno-političnih skupnosti 2,976.000 14 Negospodarske investicije 11,029.000 15 Gospodarske investicije 1,970.000 16 Gospodarski posegi 3,492.000 17 Obveznosti iz preteklih let 3,785.000 18 Rezervni sklad 417.000 19 Nerazporejeni dohodki 3,338.000 Skupaj 45,829.000 354. Na podlagi zakona o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70), 66. do 91. člena temeljnega zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64 in 1/67) ter 92. in 155: člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o skladu skupnih rezerv občine Ljubljana Šiška 1. člen S 1. členom zakona o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) so bili ustanovljeni republiški sklad in občinski skladi skupnih rezerv. Skladu tukajšnje občine se določa naslednji naziv: Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu« sklad). 2. člen Cilji in naloge sklada so določeni v citiranem republiškem zakonu o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev. 3. člen Sklad upravlja skupščina sklada, ki jo sestavlja 30 predstavnikov samostojnih organizacij združenega dela s svojstvom pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: samostojne organizacije združenega dela), ki izločajo del sredstev svojega poslovnega sklada v ta sklad in 10 predstavnikov, ki jih izvoli zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Šiška. 4. člen Trideset predstavnikov organizacij združenega dela v skupščino sklada izvolijo delegati, ki jih imenujejo samoupravni organi v samostojnih organizacijah združenega dela s sedežem na območju občine Ljubljana Šiška. Število delegatov posameznih samostojnih organizacij združenega dela se določi po naslednjem ključu: enega delegata imenujejo tiste organizacije združenega dela, ki so izločile v občinski sklad do 100.000 dinarjev, dva delegata imenujejo tiste organizacije združenega dela, ki so izločile od 100.000 din do 200.000 din, tri delegate pa ostale organizacije združenega dela, ki so izločile nad 200.000 din. 5. člen Deset predstavnikov samostojnih organizacij združenega dela izvoli zbor delovnih skupnosti občinske skupščine izmed svojih odbornikov. (Ti zastopajo tiste organizacije združenega dela, ki nimajo svojih neposrednih predstavnikov v skupščini sklada.) Mandatna doba članov skupščine sklada, ki so jih izvolili delegati organizacij združenega dela, je 4 leta, mandatna doba članov skupščine sklada, ki jih je izvolil zbor delovnih skupnosti občinske skupščine pa poteče hkrati z mandatno dobo v zboru delovnih skupnosti. 6. člen Sklad skupnih rezerv je pravna oseba. Skupščina sklada sprejema statut, potrdi pa ga občinska skupščina. 7. člen Skupščina sklada ima tele pristojnosti: — da sprejme statut sklada, v katerem določa organe sklada in njihovo delovno področje, način oblikovanja teh organov in udeležbo upravnega organa skupščine občine v upravljanju določenih zadev ter način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada, — da sprejme finančni načrt sklada in potrdi zaključni račun sklada, — da določi višino sredstev, ki so jih samostojne organizacije združenega dela dolžne odvajati v sklad, način in rok vračila vplačanih sredstev vlagateljem 'n način obračunavanja ter višino obresti za vplačana sredstva, — da predpiše, kako naj bo sestavljen sanacijski Program organizacije združenega dela, ki želi najeti sanacijski kredit za odpravo vzrokov in posledic izgub oziroma za preprečevanje nastajanja izgub. 8. člen Viri dohodkov in sredstev sklada so: — obvezne vloge organizacij združenega dela s sedežem na območju občine Ljubljana Šiška, — sredstva sklada skupnih rezerv gospodarskih Organizacij občine Ljubljana Šiška s stanjem 1. janu-®rja 1971, — druga sredstva, ki jih pridobi sklad po posebnih Predpisih, in sredstva, ki jih sklad prejme na podlagi Pogodb ali na drug način. S prenosom sredstev sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana Šiška se prena-®ajo na sklad vse pravice in obveznosti ukinjenega sklada. 9. člen Finančni načrt in zaključni račun sklada je skupščina sklada dolžna dati na vpogled skupščini občine Ljubljana Šiška najkasneje 30 dni po sprejemu oziroma potrditvi. 10. člen Administrativne in finančne posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Ljubljana Šiška. Za materialno in finančno poslovanje sklada se uporabljajo predpisi, s katerimi je urejeno finančno in materialno poslovanje pri državnih organih. Medsebojna razmerja se urejajo s pogodbami. 11. člen Konstituiranje skupščine sklada mora biti izvedeno do 31. marca 1971. Konstituiranje opravi dosedanji upravni odbor sklada. 12. člen Z dnerfi, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana Šiška (Glasnik, št. 6/68) in pravila o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij v občini Ljubljana Šiška (Glasnik, št. 85/61). 13. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu, SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 1/020-7/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 355. Na podlagi 92. in 155. člena statuta skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o prenosu presežkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv 1. člen Presežki dohodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1970, izločeni na računu posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70 in 53/70), zmanjšani za del, deblokiran na podlagi zakona o uporabi posebne proračunske rezerve v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 46/70) se prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv. - 2. člen Občinski sklad skupnih rezerv vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev, smejo pa se na podlagi zveznega zakona uporabiti za sanacijo gospodarskih organizacij. 3. člen Natančnejši pogoji in način za uporabo teh sredstev, ki se po 1. členu tega odloka prenašajo v občinski sklad skupnih rezerv, se določijo s pogodbo med občinsko skupščino in občinskim skladom skupnih rezerv. Pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene za občinsko skupščino njen predsednik po predhodnem sklepu sveta za družbeni plan in finance in v soglasju s svetom za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Šiška. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/020-7/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 356. Na podlagi 93. in 163. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/63, 28/66, 1/67) in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1971 1. člen Za financiranje občinskih potreb ter potreb, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljano in za financiranje medobčinskih zadev, zbira občina Ljubljana Vič-Rudnik dohodke, ki jih predpisuje odlok o prispevkih in davkih občanov, odlok mestne skupščine o občinskem prometnem davku in dohodke, ki jih določajo drugi predpisi družbenopolitične skupnosti. 2. člen Mesto Ljubljana ima za financiranje skupnih potreb in medobčinskih zadev dohodke, iz občinskega prometnega davka, od prometa blaga na drobno, prometnega davka od plačil za storitve ter iz upravnih in sodnih taks. Mesto Ljubljana od izvirnih dohodkov iz prejšnjega odstavka tega člena v letu 1971 zbira: •/. — občinski prometni davek od prometa blaga na drobno, razen alkoholnih pijač (211a) ... 85 — občinski prometni davek od alkoholnih pijač v trgovini (21 Ib)...........................85 — občinski prometni davek od alkoholnih pijač v gostinstvu (211 c) ........................85 — ostali občinski prometni davek od prometa blaga na drobno (211 d)......................22 — občinski prometni davek od plačil za storitve (212).................................. 22 — upravne takse................................85 — sodne takse................................ 85 Dohodki iz tega člena, ki jih mesto Ljubljana v letu 1971 zbere na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v globalu znašajo 5,547.975 din. 3. člen Dohodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1971 po predvidevanjih znašajo skupaj............................ Skupen znesek razporejenih dohodkov znaša . .................................. Nerazporejeni del dohodkov znaša . . 4. člen Od dohodkov, ki se zberejo na računih pri službi družbenega knjigovodstva iz 3. člena tega odloka in za katere velja zakon o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 57/70), se izloči dohodek, ki presega 110,8 °/o ostvaritve v letu 1970 in odvede na račun posebne rezerve občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Na proračunskih dohodkih iz 3. člena tega odloka so udeleženi: din 1. poseben račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča........................ 1,850.000 2. mestni gasilski sklad Ljubljana — del premije za zavarovanje pred požarom v celoti 150.000 3. sklad za napredek turizma mesta Ljubljana — 70 «/» pobrane turistične takse . . 3.080 4. občinski rezervni sklad — 1 °/o od vseh dohodkov, razen preseženih sredstev . . . 365.500 tako, da čista proračunska sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna, znašajo 34,798,680 din. Za skupne komunalne investicije mestnega značaja se pri mestu Ljubljani združuje 30% prsipevka za uporabo mestnega zemljišča, odmerjenega oziroma vplačanega v letu 1971, 70% prispevka se troši preko posebnega računa v občini. 7. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena v določenem znesku, se dajejo v obliki dotacije, praviloma v enakih mesečnih zneskih, s prenosom na ustrezen račun, naslednjim koristnikom: — knjižnici »Prežihov Voranc« s podružnico »Vinko Simončič«, — Zahodu za spomeniško varstvo Ljubljana, — Zavodu za socialno delo, — Skladu za preživninsko varstvo kmetov, — Zvezi gluhih, — Zvezi slepih, — Medobčinski stalni konferenci za rehabilitacijo invalidov, — finančnemu načrtu upravnega organa občine, — skladu skupne porabe upravnega organa občine. — skladu opreme, — Upravi javne varnosti Ljubljana, — krajevnim skupnostim, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — posebnemu računu za ceste, — skladu za negospodarske investicije, — skladu za razvoj obrti, trgovine, gostinstva ih turizma, — skladu za pospeševanje kmetijstva. Vsa druga sredstva se trošijo direktno iz žiro ra' čuna proračuna občine. din 37.446.260 36.217.260 1,229.000 8. člen V primeru, da proračunski dohodki občine ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v tem odloku oziroma proračunu, lahko svet za finance, da se ohrani proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša znesek sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna. 9. člen V upravičenih primerih odloča svet za finance skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da se prenesejo sredstva iz enega v drugi glavni namen. V okviru glavnega namena med bližnjimi nameni Prenaša v upravičenih primerih razporejena sredstva upravni organ občine, ki je pristojen za finance. 10. člen Svet za finance skupščine občine je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče rezerve za premalo predvidene izdatke na posamezne bližnje namene proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke. 11. člen Za izvajanje proračuna občine skrbi oddelek za gospodarstvo in proračun, odredbodajalec proračuna je tajnik skupščine občine, v njegovi odsotnosti pa načelnik oddelka za gospodarstvo in proračun. 12. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 400-6/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1971 Vrsta .dohod. Dohodki St. Znesek glav. Razpored dohodkov namena Znesek 1 Prispevki................................ 27,293.480 2 Davki.....................................7,167.120 3 Takse...................................... 86.765 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 1,850.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 429,000 9 Prenesena sredstva........................ 619.895 37,446.260 Skupaj dohodki 03 Kulturno-prosvetna dejavnost . . . 04 Socialno skrbstvo.................. 05 Zdravstveno varstvo................ 06 Komunalna dejavnost................ 07 Delo državnih organov.............. 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev....................... 14 Negospodarske investicije . . . . 15 Gospodarske investicije............ 16 Gospodarski posegi................. 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 18 Rezervni sklad..................... 19 Nerazporejeni dohodki ............. Skupaj razporejeni dohodki . . . . 1.181.400 5,628.700 1.780.000 2.436.000 5,358.140 2.455.000 1.196.400 8,303.352 742.768 6.570.000 200.000 365.500 1.229.000 37,446.260 357. Na podlagi 14. člena zakona o skladih skupnih re-zerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, St. 46/70) in 93. ter 163. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina ubčine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora *h zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela ODLOK o načinu upravljanja in sestavu skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Vič-Rudnik nadaljnjem besedilu: sklad) upravlja skupščina sklada. 2. člen Sklad je pravna oseba. 3. člen Skupščino sklada sestavlja 21 članov, ki jih izvolijo samoupravni organi samostojnih organizacij združenega dela, ki vplačujejo sredstva v sklad (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji). 4. člen V skupščino sklada izvolijo po enega člana samoupravni organi vlagatelja, ki so po statutu pristojni, da volijo svoje predstavnike v družbene skupnosti, in sicer na vsakih 320 zaposlenih delavcev enega predstavnika — za člana skupščine sklada. 5. člen Člani skupščine se volijo za 4 leta. Vsake 2 leti se izvoli polovico članov skupščine sklada. Polovico članov prve skupščine izvoljene po tem odloku, se voli za dobo dveh let. 6. člen Dosedanji upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij je dolžan: — določiti vlagatelje, ki po 4. členu tega odloka volijo člane skupščine sklada, — določiti, katerim članom prve skupščine traja mandatna doba 2 leti, — pripraviti konstituiranje skupščine sklada, — pripraviit osnutek statuta sklada. 7. člen Skupščina sklada se mora konstituirati do 31. marca 1971. 8. člen Skupščina sklada sprejme statut sklada najpozneje v 30 dneh po konstituiranju. 9. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-45/71 Ljubljana, dne 25. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r. 4. člen Sklep začne veljati dne 10. aprila 1971. St. 350-1/70 Logatec, dne 1. aprila 1971, Predsednik sveta za urbanizem, gradbeništvo komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Logatec Niko Željko, ing. 1. r. 359. Svet za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) na seji sveta dne 24. marca 1971 sprejel SKLEP o sprejetju in o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega programa občine Slovenske Konjice 1 Osnutek urbanističnega programa za občino Slovenske Konjice, ki ga je pripravila projektivna organizacija — zavod za napredek gospodarstva v Celju — odd. za urbanizem pod št. 587/70, se sprejme. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 358. Svet za urbanizem, gradbeništvo, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Logatec je na svoji 18. seji dne 31. marca 1971 na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) sprejel SKLEP / 1. člen Javno se razgrne 6snutek predloga zazidalnega načrta »za narodnim domom«, ki je v urbanističnem načrtu Logatca označen kot zazidalni otok pod S 1. 2 3 2. člen Razgrnitev bo v prostorih uprave skupščine občine Logatec od 10. IV. 1971 do vključno 9. V. 1971 vsak dan ob uradnih dnevih od 8. do 14. ure in ob sredah od 17. do 19. ure. 3. člen Ob razgrnitvi bo občanom na razpolago posebna knjiga, kamor lahko vpišejo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge lahko občani in-organizacije pošljejo tudi pismeno oddelku za gospodarstvo in finance SO Logatec do 9. V. 1971. 2 Osnutek se javno razgrne za čas 30 dni in bo na vpogled vse delovne dni me’d uradnim časom od 6. do 14. ure v pisarni referenta za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Slovenske Konjice. 3 V času, dokler traja razgrnitev urbanističnega programa, lahko vsaka pravna oseba in občani dajo svoje pripombe na osnutek. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. St. 350-2/70-3/5 Slovenske Konjice, dne 24. marca 1971. Predsednik sveta za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice Leopold Rihteršič. dipl. Ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 360. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti V Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela ! ODLOK o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1971 D \ 1. člen * Proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1971 obsega: din — dohodke v znesku.................. 7,066.386 od tega: razporejene dohodke v znesku .... 7,028.298 nerazporejene dohodke v znesku . . . 38.088 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 pripada: a) skladu za urejanje mestnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju 100 Vo prispevka za uporabo mestnega zemljišča; b) skladu za požarno varnost v občini Šentjur pri Celju 100 'Vo od dela vseh zavarovalnih premij, ki jih plačujejo zavarovalnice v občini; c) skladu za pospeševanje kmetijstva pripada 70.000 din; č) rezervnemu skladu 1 °/o od vseh proračunsl^jh dohodkov doseženih v letu 1971, razen od dopolnilnih sredstev republike. 3. člen Razporejena sredstva za delovanje medobčinskih ustanov, občinskega sodišča, javnega pravobranilstva, občinskega javnega tožilstva, zavoda za izmero in kataster zemljišč, zavoda za spomeniško varstvo, zgodovinskega arhiva Celje se bodo izdvajala na njih račune po enakih mesečnih delih, kolikor ni dinamika financiranja po pogodbah drugače določena. Vse ostale dejavnosti, .organizacije, zavodi in drugi potrošniki proračunskih sredstev bodo prejemali razporejena sredstva v skladu z izvrševanjem delovnih programov in dohodkov proračuna. 4. člen Sredstva, ki jih organi, zavodi in organizacije ustvarijo s svojo dejavnostjo, uporabljajo kot sredstva za svojo redno dejavnost. 5. člen Svet za gospodarstvo in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) in o razdelitvi sredstev iz postavke »ostala komunalna dejavnost«. 6. člen Svet za gospodarstvo in finance se pooblašča, da v prjmeru neenakomernega pritekanja dohodkov omeji proračunske izdatke po posameznih glavnih postavkah do 5 Vo. 7. člen Svet za gospodarstvo in finance se pooblašča, da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni. 8. člen Doseženi dohodki in realizirani izdatki v obdobju začasnega financiranja (januar—marec 1971) so v celoti sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971. 9. člen ' Pregled dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 400-15/71-4 , Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov občine Šentjur pri Celju za leto 1971 Vrsta dohod- Dohodki Znesek kov 1 Prispevki................... 4,139.580 2 Davki ............................. 1,653.580 3 Takse ................................ 523.226 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih ............................ 300.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki................................ 43.000 407.000 Dopolnilna sredstva Skupaj . . . 7,066.386 Številka glavnega Razpored dohodkov Znesek namena 03 Kulturno-prosvetna dejavnost . . 46.125 04 Socialno skrbstvo............ 1,189.000 05 Zdravstveno varstvo........... 450.475 06 Komunalna dejavnost........... 760.678 07 Delo državnih organov........ 2,980.170 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . 300.000 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev........ 336.540 14 Negospodarske investicije .... 700.000 15 Gospodarski posegi ..................... 70.000 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let........................... 131.650 18 * Rezervni sklad............... 63.660 19 Nerazporejeni dohodki.......... 38.088 Skupaj . . . 7,066.386 361. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 2. člena splošnega zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 15/70), 14. člena zakona o skladu skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega sklada skupnih rezerv 1. člen Ustanovi se občinski sklad skupnih rezerv. Sklad je pravna-oseba. 2. člen Sklad posluje na podlagi določil zakona in statuta sklada, ki ga sprejme skupščina sklada, potrdi pa občinska skupščina. 3. člen Sklad upravlja skupščina sklada in upravni odbor. Skupščino sklada sestavlja 10 predstavnikov, ki jih izvolijo delovne organizacije in 5 predstavnikov, ki jih izvoli občinska skupščina. 4. člen Skupščina sklada izvoli izmed svojih članov predsednika skupščine in upravni odbor, ki šteje 5 članov ter imenuje predsednika upravnega odbora. 5. člen- Mandat članov skupščine traja 4 leta. 6. člen Administrativne in finančne posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju. » • 7. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o odstotku prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad občine Šentjur (Uradni vestnik Celje, št. 39/66). 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 402-29/71-4 Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 362. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 13. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Urad- ni list SFRJ, št. 12/67, 23/67, 40/68, 11/69 in 15/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve 1. člen Spremeni se 15. člen odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Uradni vestnik Celje, št. 23-273/69 in se glasi: »Za odvoz smeti in odpadkov se zaračunava: 1. za gospodinjstva — 0,11 din po m2 mesečno, 2. za poslovne prostore (gostinstvo, obrt itd.) — 0,14 din po m2 mesečno. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-13/71-4 Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 363. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po tretjem odstavku 13. člena in četrtem odstavku 21. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 15/67, 23/67, 40/68 in 11/69) y zvezi z odlokom o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za obrtne in gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 44/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela ODLOK o obveznem evidentiranju cenikov za obrtne in gostinske storitve 1. člen Delovne organizacije in zasebniki, ki opravljajo obrtne, avtoprevozniške in gostinske storitve na območju občine Šentjur pri Celju morajo pošiljati cenike svojih storitev v evidenco oddelku za gospodarstvo in finance, ki je pristojen za cene. 2. člen Ceniki proizvodov in storitev morajo vsebovati: ime (firmo) in sedež delovne organizacije oziroma zasebnika, naziv storitve, mersko enoto in datum izstavitve cenika. V primeru, ko za obrtne storitve in izdelke ni mogoče določiti prodajne cene, mora cenik vsebovati podatke o višini režijske ure. 3. člen Cenike, ki bodo v veljavi na dan uveljavitve odloka je potrebno dostaviti v evidenco najpozneje v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka, za cene, ki jih oblikujejo po uveljavitvi tega odloka pa najmanj 7 dni preden začno po njih zaračunavati storitve. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 37-287/64). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-21/71-4 Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 364. Skupščina občine Šentjur piri Celju je na podlagi 54. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 8-52/69) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela SKLEP o obravnavi zaključnega računa temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju za leto 1970 I Zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju za leto 1970 izkazuje: din — dohodke ............................'. 5,200.667,24 — izdatke................................ 5,081.256,45 — presežek dohodkov nad izdatki . . 119.410,79 II Presežek dohodkov nad izdatki v višini 119.410,79 dinarjev se prenese kot dohodek izobraževalne skupnosti v letu 1971 in se razporedi s finančnim načrtom. III Skupščina k zakjučnemu računu nima pripomb. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-19/71-1 Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 365. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 25. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-355/67) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela SKLEP o obravnavi zaključnega računa sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1970 I Zaključni račun sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1970 izkazuje din — dohodke................. .... . 286.663,29 — izdatke ........................... 187.898,50 — presežek dohodkov nad izdatki . . 98.764,79 II Presežek dohodkov nad izdatki v višini 98.764,79 din se prenese kot dohodek sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1971 in se razporedi s finančnim načrtom naslednjega leta. III Skupščina k zakjučnemu računu nima pripomb. IV Th sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-19/71-1 Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 366. Na podlagi 3. in 8. člena temeljnega zakona x> prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65, 15/67), 6. člena zakona o nabavljanju, posesti in nošenju orožja (Uradni list SFRJ, št. 52/57) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. marca 1971 sprejela ODLOK o javnem redu in miru na območju občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen' S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in mira, ukrepi za osebno varnost in varnost premoženja ter ukrepi za varstvo zunanjega izgleda krajev v občini Vrhnika. 2. člen Občani in obiskovalci občine Vrhnika ne sinejo s svojim ravnanjem motiti dela, razvedrila in počitka drugih. Spoštovati morajo družbeno disciplino in javno moralo ter skrbeti za varnost ljudi in premoženja ter za privlačen izgled krajev in naselij. Starši in tisti, ki jim je zaupano varstvo, oskrba in vzgoja mladoletnikov ter oseb pod skrbništvom so odgovorni, če so zanemarili vzgojo ali potrebno nadzorstvo. II. VARSTVO REDA IN MIRA 3. člen Prepovedano je: 1. motiti javne shode, zborovanja, sestanek in druge javne prireditve, 2. izzivati k pretepu, neredu in prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače motiti ljudi, 3. zadrževati se prek dovoljenega obratovalnega časa v prireditvenih prostorih, gostinskih in drugih podobnih lokalih, 4. točiti alkoholne pijače mladoletnikom in* očitno vinjenim osebam, 5. kaditi v kinematografih in na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano, 6. voditi pse in druge živali v javne lokale, izjema so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe, 7. na javnih shodih, prireditvah in javnih lokalih in na posebnih mestih nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba. Kadar se taki predmeti nosijo na javnih shodih, prireditvah v javnih lokalih in na podobnih mestih, se štejejo za hladno orožje. 4. člen Prepovedano je na javnem ali zasebnem prostem: 1. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in drugih naprav v času od 22. do 6. ure, 2. s preglasnim govorjenjem ali petjem motiti nočni počitek ljudi med 22. in 6. uro, 3. povzročati hrup in ropot v bližini šol in javnih ustanov, 4. povzročati odvečen hrup z motornimi vozili. i ■ . , ■ 5. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo prek dovoljenega obratovalnega časa, morajo biti v zaprtih prostorih, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi. Izjeme iz prejšnjega odstavka dovoljuje za notranje zadeve, pristojni upravni organ skupščine občine. 6. člen Za vzdrževanje reda in mira v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah je odgovoren prireditelj oz. odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohrani red in mir ter odstranijo osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbu- jajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prire- -ditev ne traja pirek dovoljenega časa. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 7. člen Prepovedano je ogrožati varstvo ljudi in premoženja, zlasti z naslednjimi dejanji: 1. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah in drugih nevarnih mestih, 2. kakorkoli ovirati promet na prehodih za pešce in drugih javnih poteh, 3. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi in pročelja zgradb, 4. opuščati namestitev opozorila »HUD PES« ter privezovanje takega psa, 5. čistiti sneg s cestnih površin na že očiščene hodnike za pešce in druge prostore pred zgradbami in obratno, , 6. sankati, smučati, drsati ali kotalkati se ter igrati se z-žogo na javnih prometnih površinah, 7. puščati ob javnih cestah ograje in žive meje v takem stanju, da ogrožajo varnost, ovirajo promet in kazijo izgled kraja, 8. 'odlagati ali izlivati in puščati ali postavljati na javne površine karkoli, če to ogroža varnost ljudi in premoženja, povzroča nesnago in kvari izgled kraja, 9. prislanjati kolesa ob steno, izložbo ali kamorkoli, kjer bi to lahko povzročilo škodo ali oviralo promet; če je to izrecno prepovedano, 10. sežigali odpadke, oziroma kuriti ogenj na odprtih prostorih v bližini zgradb ali drugih naprav tako, da to moti okolico, odmetavati cigaretne ogorke na kraje, kjer je možnost, da se zaneti požar, 11. streljati z zračno puško, lokom ali fračo na kraju, kjer to lahko ogroža varnost ljudi ali premoženje, 12. poškodovati ali odstraniti napisne table, plakate in oglase, prometne znake ter druga javna znamenja, 13. r ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilko, postavljeno za osvetlitev javnega prostora, 14. postavljati ali nameščati na zgradbe, okna, balkone, ograje ali druge objekte predmete, da lahko ogrožajo varnost ljudi, povzročajo škodo premoženju ali kvarijo zunanji izgled kraja, 15. puščati konjsko vprego brez nadzorstva, 16. prenočevanje v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja. 8. člen Lastniki, upravitelji ali najemniki zgradb so dolžni: 1, skrbeti, da so na strehah ob cestah in ulicah nameščeni snegobrani, žlebovi in odtočne cevi, 2. skrbeti za popravilo zgradb, objektov in naprav ali za odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost. IV. ZAŠČITA ZELENIH POVRŠIN, PTIC IN ŽIVALI 9. člen Vsakdo je dolžan čuvati nasade, spomenike, otro-ška igrišča in druge javne naprave za olepšavo kraja ter poskrbeti za varstvo ptic in živali. Prepovedano je: 1. hoditi po zelenih površinah parkov in drugih zelenih površinah, kjer to ni dovoljeno, 2. na javnih zelenih površinah trgati cvetje, sekati drevje in okrasno grmičevje, kositi travo ali drugače poškodovati rastline, 3. poškodovati žive meje ob javnih poteh, 4. odlagati ali odmetavati na zelene ali gozdne Površine smeti in druge odpadke ter jih polivati s snovmi, ki zavirajo rast, 5. voziti in parkirati vozila po stezah in poteh parkov ter zelenih površinah, 6. poškodovati, prevračati, prestavljati ali zamazati klopi in mize, ograje ter druge naprave na javnih mestih in otroških igriščih, 7. spati na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjene splošni uporabi, 8. prosto puščati pse v javnih nasadih in otroških igriščih, 9. dražati, plašiti ali drugače mučiti živali, 10. s kakršnim koli orožjem ali napravo streljati Ptice in druge živali oziroma jih na drugi način uničevati. V. VARSTVO MLADINE 10. člen Starši, skrbniki in druge osebe, katerim je zaupa-ho varstvo, vzgoja in oskrba otrok in mladoletnikov, morajo skrbeti, da otroci in mladoletniki do 16 let ' starosti po 21. uri ne pohajkujejo po cestah, se brez Potrebe zadržujejo po lokalih ter ne obiskujejo prireditve (kinematografske predstave, veselice in podobno), hi so javno razglašene kot mladini neprimerne. VI. VARSTVO ZUNANJEGA IZGLEDA KRAJEV 11. člen Imetniki pravice uporabe na družbeni lastnini in Ustniki oziroma imetniki nepremičnin, ki so v državljanski lastnini, so dolžni: 1. vzdrževati v primernem stanju zgradbe, dvorila, druge objekte in dovozne poti, ter jih urejati tako, da ne kvarijo izgleda kraja, 2. odstraniti ruševine zgradb, ograje in druge ob-j®kte, ki niso primerni za obnovo in kvarijo izgled ^aja, 3. popraviti in obnoviti poškodovane strehe, sne-6°brane, žlebove in odtočne cevi, 4. speljati kanalizacijske naprave in odtoke, odplak in meteornih voda tako, da se ne stekajo na javne površine ali zasmrajajo okolico, 5. prestaviti smetišča, gnojne jame in gnojišča z izpostavljenih mest na druga ustrezna mesta in jih urediti v skladu s sanitarnimi predpisi. 12. člen Prepovedano je: 1. poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake in košare za odpadke, postavljene na javnih mestih, 2. prati, umivati se na studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjene za pitno vodo ali okras kraja, 3. prevažati mrhovino, kosti, kože in podobno v odprtih posodah in puščati nezakopano ter odlagati predmete, ki povzročajo smrad na javnih prostorih., 4. odlagati smeti in drugi odpadli material izven določenih mest oziroma odlagališč. VII. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Z denarno kaznijo od 100 do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe: 1. 3. člena, 1., 2. in 7. točke, 2. 8. člena, 3. 10. člena tega odloka. 14. člen Z denarno kaznijo od 20 do 100 dinarjev se kaznu-nuje za prekršek kdor krši določbe: 1. 3. člena, 3. in 4. točke, 2. 4. člena, 1., 2. in 3. točke, 3. 7. členo, 1., 3., 7., 8.,. 10., 11., 12., 13., 14. in 16. točke, 4. 9. člena, 4., 3., 2., 5., 6. in 10. točke, 5. 11. člena, 6. 12. člena, 1. in 3. točke, tega odloka. 15. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, ki prekrši določbe: 1. 3. člena, 4. točke, 2. 4. člena, 3. in 4. točke, 3. 7. člena, 7., 8., 10. in 14. točke, 4. 8. člena, 5. 9. člena, 4. točke, 7. 12. člena, 3. in 4. točke, tega odloka. Z denarno kaznijo od 50 do 100 dinarjev se kaznuje Za prekršek odgovorna oseba, pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 16. člen Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor krši določbe: 1. 3. člena 5. in 6. točke, 2. 4. člena, 4. točke. 3. 7. člena, 2., 4., 5., 6., 9. in 15. točke, 4. 9. člena, 1., 7., 3. in 9. točke, 5. 12. člena 2. In 4. točke. Denarno kazen iz prejšnjega odstavka Izrekajo delavci milice takoj na kraju samem. Ce tisti, ki je storil prekršek iz tega člena noče takoj ali v določenem roku plačati kazni, se predlaga zoper njega uvedbo postopka zaradi prekrška. 17. člen Ce stori mladoletnik prekršek po tem odloku se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo do 100 dinarjev, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj. 18. člen Predlog za uvedbo upravno-kazenskega postopka po tem odloku daje postaja milice in upravni organ skupščine občine, v čigar delovno področje spada zadeva. VII. KONČNE DOLOČBE 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Vrhnika (Glasnik OLO Ljubljana, št. 6'64). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/1-010-04/71 Vrhnika, dne 3. marca 1971. Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r. 367. Na podlagi 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št, 16/67) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. marca 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi naselij in posameznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, samo z zazidalnimi načrti ali samo z urbanističnimi redi 1. člen V odloku o določitvi naselij in posameznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, samo z zazidalnimi načrti ali samo z urbanističnimi redi (Uradni list SRS, št. 13/63) se 2. in 3. člen spremenita in se glasita: 2. člen se spremeni in se glasi: »Samo z zazidalnimi načrti se urejajo naselja in območja: 1. Log 2. Dragomer 3. Lukovica 4. Drenov grič 5. Blatna Brezovica 6. Sinja gorica 7. Bevke S. rekreacijsko in turistično območje Ulovka, Zaplana, Strmica 9. rekreacijsko in turistično območje Pekel, Po-kojišče.« 3. člen se spremeni in se glasi: »Samo z urbanističnimi redi se urejajo naslednja naselja in območja: Smrečje, Podlipa, Zaplana, Velika Ligojna, Mala Ligojna. Dražica, Brezovica pri Borovnici, Zabočevo, krajinsko kmetijski in naselitveni rezervat Goričica, rekreacijsko območje Ljubljanice.-« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-02/71 Vrhnika, dne 3. marca 1971. Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR 368. Po 1. točki prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, 57-946/65, 29-369/66, 52-618/66, 12-178/67 in 54-702/67) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na svojem XXV. rednem zasedanju dne 25. februarja 1971 SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1970 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun sklada zdrav'' stvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1970, 1° izkazuje: — čistih dohodkov 160,324.433.92 din — skupnih izdatkov 162,381.763,29 din — presežka izdatkov 2,057.329,37 din 2 Po 1. točki prvega odstavka 84. člena TZOFSZ se presežek izdatkov nad dohodki) naveden v prejšnji točki, pokrije v celoti s sredstvi tekočega izločanja v rezervni sklad. 4 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022/22-1971 3 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022/22-1971 Maribor, dne 2'5. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor Predsednik Mirko Kocjan 1. r. Maribor, dne 26. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor Predsednik Martin Slodnjak 1. r. 370. Po 70. členu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70) je sprejela skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov na svojem XIX. rednem zasedanju dne 26. februarja 1971 SKUPŠČINA skupnosti ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV MARIBOR 369. Po drugem odstavku 22. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 43-336/67) je sprejela skupščina zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor na svojem XIX. rednem zasedanju dne 26. februarja 1971 SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1970 1 'k Sprejme in potrdi se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1970, ki izkazuje: — čistih dohodkov 11,573.708.88 din — skupnih izdatkov 13,578.668,39 din — presežka izdatkov 2,004.959,51 din SKLEP o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1971 1 Finančni načrt dohodkov in izdatkov za leto 1971 izkazuje: — skupnih dohodkov — izločitev v rezervni sklad — čistih dohodkov — skupnih izdatkov 17,836.960 din 891.860 din 16,945.100 din 16,945.100 din 2 Sredstva Za obvezno rezervo se izločajo v višini 5 ‘Vo od skupnih dohodkov. 3 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 022-21/71 Izločena sredstva obvezne rezerve v višini 114.022,67 din se uporabijo po določilu 3. odstavka 25. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov Za delno kritje nastalega primanjkljaja. 3 Za kritje ostalega dela primanjkljaja v višini 1.890.936,84 din bo sprejet poseben sklep. Maribor, dne 26. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor , Predsednik Martin Slodnjak 1. r. VSEBINA: Stran 50. Zakon o prenosu ustanoviteljskih pravic SR Slovenije nasproti kemijskemu inštitutu »»-Borisa Kidriča-« v Ljubljani ...................................................399 51. Odlok o uskladitvi invalidskega dodatka z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1971 ......... 399 52. Odlok o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do invalidskega dodatka . ................399 53. Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1971 ................................. 400 54. Sklep o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »»Partizanske spomenice 1941« za leto 1971 400 55. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih za graditev in opremo osnovnih šol . . . 400 SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 56. Statut zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja de- lavcev SR Slovenije..................................404 57. Tabela zneskov pokojnin, odmerjenih po poprečni pokojninski osnovi zavarovanih razredov od 1. januarja do 31. decembra 1970 .................................... 408 58. Tabela zneskov pokojnin, odmerjenih po poprečni osnovi zavarovalnih razredov od 1. januarja 1971 . . 408 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: Stran 345. Odlok o spremembah odloka o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom in članom kolegijskih organov skupščine občine Grosuplje.............438 346. Odlok o spremembah odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo med materialne stroške (Grosuplje) .................................438 347. Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1971 438 348. Odlok o skladu skupnih rezerv občine Ljubljana Bežigrad ..............................................439 349. Odlok o merilih in načinu 'Vinanciranja nalog krajevnih skupnosti (Ljubljana Bežigrad)..................440 350. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-1 »»Vodmat« (Ljubljana Center) .... 441 351. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 .......................................... 441 352. Poslovnik za delo skupščine občine Ljubljana Moste- Polje . .............................................442 353. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1971 452 354. Odlok o skladu skupnih rezerv občine Ljubljana Šiška 454 355. Odlok o prenosu presežkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv 455 356. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1971 ........................................... 456 357. Odlok o načinu upravljanja in sestavu skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Vič-Rudnik . . 457 358. Sklep o javni razgrnitvi osnutka predloga zazidalnega načrta (Logatec).....................................458 328. Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1971 . . 410 329. Poslovnik za delo skupščine mesta Ljubljane . . • 413 330. Odredba o najvišji ravni cen mestnega plina (Ljubljana) 426 331. Odredba o najvišji ravni cen za uporabo toplotne energije (Ljubljana)................................426 332. Odredba o najvisji ravni tarif (maksimalnih tarifah) za prevoz potnikov v mestnem in primestnem prometu (Ljubljana) .................................426 333. Odlok o proračunu občine Celje (občinski proračun) za leto 1971 427 334. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov (Celje)......................431 335. Odlok o spremembah odloka o urbanističnem redu občine Celje........................................432 336. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Otok IH-G (Celje) ..........................................433 337. Sklep o potrditvi statuta kmetijskega sklada občine Celje...............................................434 338. Sklep o potrditvi statuta tehniške šole v Celju . . 434 339. Sklep o potrditvi sprememb in dopolnitev statuta šole za zdravstvene delavec v Celju......................434 340. Statut kmetijskega sklada občine Celje .•«••• 434' 341. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica ........436 342. Odlok o prenosu dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 izločenih v posebno rezervo v občinski sklad skupnih rezerv (Grosuplje) .......................437 343. Odlok o načinu upravljanja In o sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv (Grosuplje) .... 437 344. Odlok o razporeditvi delovnega časa v državnih organih in organizacijah, ki opravljajo zadeve javnega po- mena v občini Grosuplje In določitvi delovnega časa za sprejem strank....................................437 359. Sklep o sprejetju in o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega programa občine Slovenske Konjice ... 458 360. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1971 458 361. Odlok o ustanovitvi občinskega sklada skupnih rezerv (Šentjur pri Celju)..................................460 362. Odlok o spremembi odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Šentjur pri Celju) ..........................................460 363. Odlok o obveznem evidentiranju cenikov za obrtne in gostinske storitve (Šentjur pri Celju)...............460 364. Sklep o obravnavi zaključnega računa temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju za leto 1970 461 265. Sklep o obravnavi zaključnega računa sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1970 . . 461 366. Odlok o javnem redu in miru na območju občine Vrhnika........................................ 461 367. Odlok o spremembi odloka o določitvi naselij in posa- meznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, samo z zazidalnimi načrti ali samo z urbanističnimi redi (Vrhnika) .............464 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 368. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada zdrav- stvenega zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1970 .... 46« 369. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada zdrav-stvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1970 . • 4®5 370. Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov skla- da zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1971 ....................................... 465 Izdaja časopisni zavod ♦Uradni list SRS* — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča4** vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 64 din — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava? Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon: direktoi, uredništvo, uprava tn knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501*3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 12 Razglasni del z dne 1. aprila 1971 LETO XXVIII Register podjetij in obrlov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Kmetijski kombinat »Zasavje, Sevnica. Vpiše se prodajalna mesa in mesnih izdelkov Sevnica, Glavni trg 9, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drpbno mesa; mesnih izdelkov, mlečnih, živalskih ter živilskih proizvodov in delikates. Poslovodja je Stanko Jerala, kvalificiran mesar. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic, posluje v imenu in za račun podjetja. Ustanovitev: po sklepu DS podjetja z dne 24. XII. 1970. Rg VII 75/7 428 Besedilo: Trgovsko podjetje naveliko in malo »Era«, Velenje. Vpiše se pripojitev v Kmetijske zadruge Šoštanj (Zadr. I 118) k temu podjetju. Besedilo odslej: Trgovsko in proizvodno podjetje »Era«, Velenje. Poslovni predmet podjetja se zaradi pripojitve KZ Šoštanj razširi še na: trgovsko dejavnost — trgovanje na veliko in malo z blagom naslednjih trgovskih strok: kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in zaščitna sredstva, usnje, usnjarsko in jer-menarsko blago ter potrebščine, naftni derivati, maziva, olja in masti, živina in krma, semensko blago — vendar le v originalnih zavitkih, odkup kmetijskih pridelkov; proizvodnja in predelava grobe embalaže: kmetijska dejavnost: kmetijska proizvodnja na zemljiščih v družbeni lastnini, zemljiščih vzetih v zakup ali na zemljišču, ki ga uporabljajo podjetja na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova, kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, opravljanje strojnih in drugih storitev in strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, predelava in obdelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev, preskrba kmetijstva z reprodukcijskim in investicijskim materialom, opravljanje postranskih dejavnosti, ki so v zvezi s kmetijsko dejavnostjo in sicer: živinorejska služba, hranilno-kreditna služba, žagarske storitve; iz prometne dejavnosti: prevozništvo, prevozi z lastnim strojnim parkom, remontne delavnice za popravilo kmetijskih strojev in lastnega prevoznega parka. Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje pri podjetju: Ivan Goš-nik, voda gospodarsko-računskega sektorja, podpisuje finančne listine ter za podjetje v odsotnosti glavnega ali komercialnega direktorja, Ivan Stropnik, direktor obrata Kmetijstvo, sopodpisuje finančne listine za podjetje. Pri že vpisanih pooblaščencih za podpisovanje podjetja se vpišejo Spremembe: naziv direktorja podjetja se spremeni v naziv: glavni direktor; pri pooblaščenki za podpisovanje Pavli Podpečan, je novi naziv: pomočnica vodje računsko-finančne-ga sektorja, pooblaščena za sopodpi-sovanje finančnih listin pri podjetju; pooblastila pri vodjih poslovalnic: Ivu Kroflu, Jožetu Času in Stanetu Koštomaju so odslej naslednja: podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 300.000 din. Vpišejo se nove organizacije združenega dela na podlagi pripojitve: obrat kmetijstvo Šoštanj, Šoštanj, Trg svobode 12, ki ima takle poslovni predmet: kmetijska proizvodnja na zemljiščih v družbeni lastnini, zemljiščih vzetih v zakup ali na zemljiščih, ki jih uporablja podjetje na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova, kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, opravljanje strojnih in drugih storitev in strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, predelava in obdelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev, preskrba kmetijstva z reprodukcijskim in investicijskim materialom, opravljanje postranskih dejavnosti, ki so v zvezi s kmetijsko dejavnostjo in sicer: živinorejska služba, hranilno-kreditna služba, žagarske storitve. Direktor obrata je Ivan Stropnik, ki podpisuje za obrat kmetijstvo v okviru pravic obrata kmetijstvo. Samostojne pravice: opravlja naloge in zadeve, ki so določene s statutom in drugimi splošnimi akti podjetja, ugotavlja in deli dohodek, dosežen z lastnim poslovanjem (proizvodnjo) po merilih in na način, ki je določen v pravilniku o delitvi dohodka podjetja, deli osebne dohodke po osnovah in merilih pravilnika o delitvi osebnega dohodka podjetja, razpolaga S svojim skladom skupne porabe na način, določen s splošnimi akti podjetja, sprejema splošne akte, če je to predvideno s splošnimi akti podjetja, sprejema izvrševanje planskih nalog in sprejema ukrepe za njihovo izvršitev, sprejema ukrepe za izboljšanje organizacije dela in za doseganje večjih poslovnih uspehov, v skladu s pravilnikom o delovnih raz- merjih podjetja sprejema sklepe o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja, razpravlja o predlogu statuta in splošnih aktov podjetja ter daje pripombe in predloge, voli določeno število članov delavskega sveta kot posebna volilna enota, odloča o investicijskih naložbah za obrat Kmetijstvo, najmanj do višine v tem obratu ustvarjenih investicijskih sredstev, imenuje direktorja obrata kmetijstvo. V sestavu samostojne organizacije združenega dela brez lastnosti pravne osebe obrat kmetijstvo Šoštanj so še naslednje organizacije združenega dela — poslovne enote, ki nimajo samostojnih pravic: poslovna enota Velenje, Velenje, Celjska 71, ki ima takle poslovni predmet: kmetijska proizvodnja na zemljiščih v družbeni lastnini, zemljiščih vzetih v zakup, ali na zemljišču, ki ga uporablja obrat kmetijstvo na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova, kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, opravljanje strojnih in drugih storitev in strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, prodaja kmetijskih pridelkov, predelava in obdelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev. Poslovodja je Jože Plazi, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 50.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota Turn, Velenje, Celjska 71, ki ima takle poslovni predmet: kmetijska proizvodnja na zemljiščih v družbeni lastnini, zemljiščih, vzetih v zakup ali na zemljišču, ki ga uporablja obrat kmetijstvo na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova, kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, opravljanje strojnih in drugih storitev in strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, prodaja kmetijskih pridelkov, predelava in obdelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev. Poslovodja je Franjo Fliser, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 50.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota Ravne, Ravne pri Šoštanju 18, ki ima takle poslovni predmet: kmetijska proizvodnja na zemljiščih v družbeni lastnini, zemljiščih vzetih v zakup ali na zemljišču, ki ga uporablja obrat kmetijstvo na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova, kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, opravljanje strojnih in drugih storitev in strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, prodaja kmetijskih pridelkov, predelava in obdelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev, žagarske storitve. Poslovodja je Alojz Kač, dipl. ing. agr., ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih listin in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 50.000 din_za to poslovno enoto; poslovna enota Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki, ki ima takle poslovni predmet: kmetijska proizvodnja na zemljiščih v družbeni lastnini, zemljiščih vzetih v zakup ali na zemljišču, ki ga uporablja obrat za kmetijstvo na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova, kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, opravljanje strojnih in drugih storitev in strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, prodaja kmetijskih pridelkov, predelava in obdelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev. Poslovodja je Franc Dobnik, ki je pooblaščen za podpisovane finančnih listin in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 50.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota Kooperacija-pospe-ševanje — odkup, Šoštanj, Trg svobode 12, ki ima takle poslovni predmet: kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, opravljanje strojnih in drugih storitev in strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, preskrba kmetijstva z reprodukcijskim in investicijskim materialom, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, živinorejska služba. Poslovodja je Ivan Stropnik, direktor obrata kmetijstvo Šoštanj, ki za to enoto tudi podpisuje; hranilno-kreditna služba. Šoštanj, Trg svobode 12, ki ima takle poslovni predmet: pospeševanje varčevanja in zbiranje hranilnih vlog, odobravanje kreditov občanom in ustanoviteljem ter sklepanje kreditnih pogodb v ta namen, vodenje potrebne evidence o zbranih hranilnih vlogah in danih kreditih, sklepanje pogodb o poslovnem sodelovanju z drugimi hranilno-kreditnimi službami in s poslovnimi bankami zaradi zagotovitve likvidnosti ali zaradi drugih poslovnih in organizacijskih interesov. Vodja službo je Ivan Goš-nik. Pooblaščene osebe za podpisovanje: Ivan Gošnik. vodja službe In Klica Težak, namestnica vodje službe, ki bosta službo podpisovala skupno z. drugimi podpisniki obrata kmetijstvo. Samostojne pravice: ima kot nosebna organizacijska enota svoj žiro račun pri banki: ostale samostojne pravice pa so predpisane s pravilnikom o poslovanju hranilno- kreditne službe obrata kmetijstvo z dne 16. XI. 1969. Poslovna enota »Prevozništvo«, Velenje, Celjska 61, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje javnih prevozov s tovornimi avtomobili in traktorji, remontne delavnice za popravilo kmetijskih strojev in lastnega prevoznega parka. Poslovodja je Miha Valenci, ki podpisuje finančne in druge listine za to enoto; poslovna enota — mešana trgovina Gorenje, Gorenje 2, pošta Šmartno ob Paki, ki prodaja na drobno: tekstilno blago, kratko terp leteno blago in konfekcija, — galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine, vrvarski izdelki iz konoplje, jute in slntetike, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, železnina in kovinski izdelki, — razni suhorobni izdelki, — kolesa, motorna kolesa, šivalni stroji in potrebščine, — elektrotehnični izdelki, — barve, laki, kemikalije in potrebščine, — parfumerijsko in kozmetično blago, — drva in premog, — gradbeni material, — izdelki iz stekla, porcelana in keramike, — pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, — lesni Izdelki, — goriva in maziva, — živila in gospodinjske potrebščine, — živalske krme, — alkoholne in brezalkoholne pijače, — sadje, zelenjava In njihovi izdelki, — delikatesno blago, —• kruh fn pecivo, tobak, tobačni izdelki in vžigalice, — razno, neomenjeno(bla) industrijsko blago. Poslovodkinja je Antonija Travner, ki je pooblaščena za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 50.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota KRO — kmetijska reprodukcija in odkup,Velenje, Celjska 32’. ki ima takle poslovni predmet: trgovanje na drobno: s kmetijskimi stroji in orodjem ter nadomestnimi deli, z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, z gradbenim ma-teralom oseh vrst, s keramiko, z barvami. laki, kemikalijami in ostalimi potrebščinami, s sedlarskim in jer-menarskim blagom in vrvarskimi izdelki, z izdelki Iz gume, kavčuka in plastičnih mas, z električnimi stroji in napravami, z raznimi suhorob-nimi izdelki, z mazivnim oljem, z živino in krmo, s semenskim blagom v originalnih zavitkih, z votlim in ravnim steklom, z odkupom kmetijskih pridelkov. Poslovodja je Milan Ašenberger, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 100.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota Železnina in kmetijska reprodukcija Šoštanj, Šoštanj, Glavni trg 6, ki trguje na drobno z blagom trgovskih strok: železnina in kovinsko blago, kmetijski stroji in orodie, umetna gnojila in zaščitna sredstva, gradbeni material, steklo, porcelan in keramika, votlo in ravno steklo, barve, laki, kemikalije in ostale potrebščine, sedlarsko in jermenarsko blago in vrvarski izdelki, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, električni material, z vsemi vsakovrstnimi obrtniškimi potrebščinami, suhorobnimi izdelki, nafta, petrolej in mazivna olja, živina in krma, semensko blago, vendar le v originalnih zavitkih. Poslovodja je Jože Mikek, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb dd višine 100.000 din za to poslovno enoto. V sestavu te poslovne enote — organizacije združenega dela, je še dislocirano poslovno mesto Kurivo Šoštanj, Šoštanj, Koroška 11, ki prodaja na malo blago iz trgovskih strok: drva in premog, gradbeni material, sanitarni in instalacijski material. Poslovodja je Jože Mikek; poslovna enota Mesnica II, Velenje, Cankarjeva 2, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: meso in mesnih izdelkov, sladkovodnih in morskih rib, konzerviranih rib, sira, masla, gorčice in kumaric. Poslovodja je Ivo Kozlevčar, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 50.000 za to poslovno enoto; poslovna enota Mesnica I, Velenje, Celjska 67, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: mesa in mesnih izdelkov, sira, masla, gorčice in kumaric. Poslovodja je Avgust Rednak, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 30.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota Mesnica I, Šoštanj, Lole Ribarja 4, ki prodaja na drobno: meso in mesne izdelke, sir, maslo, gorčico in kumarice. Poslovodja je Vili Poznič, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listih ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 50.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota Mesnica II, Šoštanj, Kajuhova cesta (blok TE), ki prodaja na drobno: meso in mesne izdelke, sir, maslo, gorčico in kumarice. Poslovodja je Alojz Huš, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 30.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota Mesnica, Šmartno ob Paki 25, ki prodaja na drobno: meso in mesne izdelke, sir, maslo, gorčico in kumarice. Poslovodja jč Stane Irman, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 30.000 din za to poslovno enoto; poslovna enota »Engro-«, Velenje Šaleška 22, ki prodaja blago na veliko in malo iz trgovskih strok: gradbeni material (les: gradbeni, mehki in trdi, jamski les, pragovi, žagan, cepan in obli les, tesan les, hlodi za furnir, hlodi — vseh vrst in predelan les vseh vrst, lesna volna), drva za predelavo in kurjavo, premog; prodaja na veliko: železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine, elektrotehnični material, sprejemniki za radiodifuzijo in televizijo, radijski deli od tega radijske in televizijske antene, gradbeni material, sanitarni in instalacijski material; proizvodnja in predelava grobe embalaže, material za električno razsvetljavo (žarnice in tlilke, okovi za žarnice, armature in potrebščine, reflektorji, senčniki, flu-oroscenčne žarnice in svetlobna telesa, žepne svetilke in svetilke za kolesa). Poslovodja je Ivo Lahovnik, ki je pooblaščen za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine 200.000 din za to poslovno enoto. Kot pooblaščenci za podpisovanje pri tej ozd. — poslovni enoti so še: samostojni komercialisti Jože Silov-šek, Martin Hudej in Ivo Rojnik, ki lahko sklepajo kupoprodajne pogodbe do višine 150.000 din za to poslovno enoto. Organizacijo združenega dela — poslovno enoto je ustanovilo Trgovsko podjetje »Era«, Velenje po sklepu DS z dne 10. XII. 1970. Izbrišejo se tele organizacije združenega dela — poslovne enote: Les Velenje, Jenkova 6, Kurivo Velenje, Jenkova 6 in Kurivo Šoštanj, Koroška cesta. Pri vseh navedenih organizacijah združenega dela — poslovnih enotah, se del firme, ki navaja matično podjetje, dopolni tako, da se glasi: Trgovsko in proizvodno podjetje »Era«, Velenje — poslovna enota Tržnica Velenje, preskrbovalnica Velenje, Meso — delikatesa Velenje, Pesje, Skale, Stana vas — Velenje, Selo, Vinska gora, Šentilj, Nama Velenje, Center Velenje, Sodobna oprema Velenje, železnina, Velenje, Gorenje Velenje, Zibka Velenje, Centralno skladišče Velenje, Gradbeni material in železnina, Sumi Velenje, Market Velenje. Firma predstavništva in prodajalne Celje se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Trgovsko in proizvodno podjetje »Era«, Velenje, poslovna enota Celje. Pri organizaciji'združenega dela — poslovnih enotah se vpišejo spremembe: pri organizaciji združenega dela — poslovni enoti Sodobna oprema, Velenje, se uvede novo delovno mesto: glavni poslovodja; ukine se delovno mesto: namestnik poslovodje; uvedeta pa se še delovni mesti: poslovodja prodajaln — oddelkov, tako da je Friderik Camlek, glavni poslovodja, Ivan Aman, poslovodja SO I, in Stgne Jevšnik, poslovodja SO II; pri ozd. — poslovni enoti »Tržnica«, Velenje se izbrišejo: Fani Tau-šič, poslovodkinja, Martin Podpečan, poslovodja izmene in Rajko Spegel, poslovodja izmene. Vpišejo se Mar- tin Podpečan, poslovodja, Hilda Mastnak, poslovodja izmene in Anica Bregar, poslovodja izmene; pri ozd. — poslovni enoti Skale se izbriše v. d. poslovodje Jožica Arlič, vpiše se Jože Sotler, poslovodja; pri ozd. — poslovni enoti »Železnina«, Velenje, se izbriše Franc Kramžar in vpiše Franc Cas, novi poslovodja; pri ozd. — poslovni enoti »Gorenje«, Velenje se izbriše Ivo Rojnik in vpiše Jože Grazer, novi poslovodja; pri ozd. — poslovni enoti Gradbeni material in železnina Velenje, se vpiše še dislocirano delovno oziroma poslovno mesto: skladišče Celje, Resljeva cesta, ki ima takle poslovni predmet: skladiščenje blaga (spravljanje in hramba blaga ter opravljanje drugih poslov in opravil, ki se navadno opravljajo skupaj s hrambo in spravljanjem blaga). Poslovodja je Jože Speglič, vodja skladišča, ki predpisuje finančne in druge listine za skladišče. Vpiše se sprememba pooblastil poslovodij organizacij združenega dela — poslovnih enot takole: poslovodje so pooblaščeni za podpisovanje finančnih in drugih listin ter za' sklepanje kupoprodajnih pogodb do višine za posamezno poslovno enoto določenih zneskov: Tržnica Velenje do 100.000 din, Preskrbovalnica Velenje do 50.000 din, Meso-delikatesa do 30.000 din, Pesje do 30.000 din, Skale do 30.000 din, Stara vas do 20.000 din, Selo do 30.000 din, Vinska gora do 20.000 din, Šentilj do 20.000 din, Nama do 150.000 din, Center do 150.000 din, Sodobna oprema do 200.000 din, Železnina do 100.000 din, Gorenje do'100.000 din, Zibka do 100.000 din, Centralno skladišče do 100.000 din, Gradbeni material in železnina do 100.000 din, Sumi do 20.000 din, Market do 50.000 din. Rg VIII 68/13 429 Celje, 2'3. marca 1971. Besedilo: Založniško podjetje »Mohorjeva družba« v Celju. Vpiše se uvedba postopka redne likvidacije pri tem podjetju. Besedilo odslej: Založniško podjetje »Mohorjeva družba«, v likvidaciji. Vpišejo se člani likvidacijske ko-komisije: Drago Teržan, Anton Cver-lin in Jovan Lejič, inšpektorji SDK, podružnica Celje. Rg I 175/10 490 Besedilo: Trgovsko podjetje »Jelša«, Šmarje pri Jelšah. Pri organizaciji združenega dela »Trgovski dom« v Rogaški Slatini se izbriše dislocirano poslovno mesto »Steklar« zaradi osamosvojitve v organizacijo združenega dela »Mojca« s sedežem v Rogaški Slatini. Vpiše se poslovalnica »iVTojca«, Rogaška Slatina, ki prodaja na drob- no: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcijo, gospodinjske potrebščine. Poslovodkinja je Ivanka Sotošek. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Pri poslovalnici »Trgovski dom« v Rogaški Slatini, se razširi predmet poslovanja še na: v bifeju, ki je sestavni del poslovalnice prodaja na drobno: alkoholne in brezalkoholne pijače, hladne prigrizke, kavo, čaj, kuhane kranjske klobase ter hrenovke in podobno. Pri poslovalnici »Delikatesa« v Rogaški Slatini se izbriše Zinka Volavšek in vpiše Dragica Šraml, nova poslovodkinja. Pri poslovalnici »Drensko rebro« se izbriše poslovodkinja Romana Lah in vpiše Anton Hostnik, poslovodja. Rg VI 113/30 493 Besedilo: Tovarna za predelavo plastike in kovin »Minerva«, Žalec. Izbriše se direktor podjetja Vinko Kuntarič, dipl. pravnik, in vpiše Adam Kalizan, vršilec dolžnosti direktorja. Zaznamuje se predložitev statuta podjetja z dne 20. 8. 1970. Rg VIII 54/7 491 Celje, 25. marca 1971. Besedilo: Brivsko frizerski salon, Sežana. Besedilo odslej: »Frizerstvo«, Sežana. Vpiše se poslovalnica št. 1, Sežana, Kolodvorska 2, ki opravlja brivsko frizerske usluge. V. d. poslovod-kinje je Semolič Adriana. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Koper, 2. marca 1971. Rg III b 53/10, 11, 12 419 Besedilo: Proizvodno trgovski kombinat »Mlinotest«, Ajdovščina. Pri samostojni organizaciji združenega dela »Hubelj«, prodajalni »Mešano blago«, Col št. 10 se spremeni firma tako, da se odslej glasi: Proizvodno trgovski kombinat »Mlinotest«, Ajdovščina, SOZD »Hubelj«; poslovalnica »Samopostrežba«, Col št. 10. Koper, 4. marca 1971. Rg I a 151/102 413 Besedilo: Poslovno združenje stanovanjskih podjetij Slovenije, Ljubljana. Vpišejo se novi člani združenja: Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica, Komunalno podjetje Metlika, stanovanjska enota, Zavod za komunalno dejavnost Krško, Tovarna dušika Ruše, stanovanjska enota, Obrtno podjetje »Meža«, Dravograd, stanovanjska enota. Izbriše se član združenja Splošno gradbeno podjetje »Gradišče«, Cerknica. Ljubljana, 25. januarja 1971. Rg VII 1029/9 217 Besedilo: »Surovina«, Maribor. Pri poslovni enoti Ljubljana se vpiše zbirno skladišče Metlika, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje, odkupovanje in prodaja vseh vrst odpadnega materiala, industrijsko sortiranje in predelava odpadkov ter prodaja starih stvari. Poslovodja je Gorjup Franc, ki podpisuje za skladišče v mejah predmeta poslovanja. Samostojne pravice organizacije: sklepa pogodbe v mejah predmeta poslovanja skladišča v imenu in na račun podjetja. Organizacijo je ustanovil DS podjetja dne 27. X. 1970. Ljubljana, 10. marca 1971. Rg I 79/1 452 Besedilo: Trgovsko podjetje za promet z odpadki »Surovina«, Maribor. Pri odkupni postaji Bled — Gorje se izbriše Blažič Alojz in vpiše Bukovnik Franc, novi poslovodja. Rg I 37/2 446 besedilo: Podjetje za promet z odpadnim materialom »Surovina«, M;a-ribor. Pri odkupni postaji Kranj se izbriše Kalan Vinko in vpiše Bukovnik Franc, novi poslovodja. Rg II 317'2 444 Besedilo Podjetje za promet z odpadnim materialom »Surovina«, Maribor. Pri odkupni postaji Zagorje ob Savi se izbriše poslovodja Krautber-ger Karl in vpiše Dolanc Alojzija, poslovodkinja. Rg IV 122’/2 454 Ljubljana, 12. marca 1971. Besedilo: Združeno podjetje Slovenske železarne Ljubljana, s. o. p. o. Železarna Ravne na Koroškem. Vpiše se Žnidar Janez, v. d. direktorja analitsko planskega sektorja, ki za podjetje podpisuje: a) samostojno za vse posle iz delokroga analitsko-planskega sektorja v mejah zakonitih določil in 12. člena statuta tovarne; b) v odsotnosti glavnega direktorja tovarne podpisuje vse posle podjetja samostojno z enakimi pooblastili, kakor jih ima glavni direktor tovarne. Maribor, 15. februarja 1971. Rg 15/III-120 304 Besedilo: »Džervin«, poljoprivredni kombinat, Knjaževac. Izbriše se skladišče v Mariboru, Strossmayerjeva 11 zaradi ukinitve. Rg 370/1-9 478 Besedilo: Obrtna delavnica »Kozjak«, Maribor. Pri gospodarski enoti Zaporov, Maribor se izbriše Janko Klemen, upravnik in vpiše Alojz Gazvoda, upravnik, ki podpisuje za enoto samostojno v mejah zakonitih določil gospodarskih enot kazensko poboljševalnih zavodov in to v mejah zakona o poslovanju gospodarskih enot (Ur. 1. SFRJ, št. 27/60, 16/61, 12/65, 15/68 in 48/68J. Izbriše se dosedanji sedež obrtne delavnice: Maribor, Ul. Heroja Bračiča 5 in vpiše novi sedež: Maribor, Vošnjakova 16. Rg 514/1-4 749 Maribor, 15 marca 1971. Besedilo: Tovarna pletenin »Bel-tinka«, Beltinci. Izbriše se Kovač Jože, dipl. oec., kot direktor in vpiše Pongrac Pavel, pravnik, kot direktor, ki za podjetje podpisuje samostojno v mejah zakonitih določb in statuta podjetja. Maribor, 23. marca 1971. Rg 121/1-29 482 Besedilo: Veletrgovina »Koloni- ale«, Maribor. Vpiše se pripojitev Trgovskega podjetja »Planika« Slovenska Bistrica. Vpiše se poslovna enota »Planika«, Slovenska Bistrica, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: mešano industrijsko blago, živila in gospodinjske potrebščine, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, drva in premog, naftni derivati, mazivna olja in masti, barve, laki, kemikalije in potrebščine, gradbeni material brez lesa, steklo, porcelan in keramika, usnje* sedlarsko in jermenar-sko blago, tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, obutev, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, parfumerijsko in kozmetično blago, drogerijsko blago, športne potrebščine, delikatese s stransko dejavnostjo opravljanja uslug bifeja, t. j. točenje pijač vseh vrst in strežba z najnavadnejšimi — predvsem hladnimi jedili, živina in krma, od tega samo krmna moka, industrijska krma in stranski proizvodi, zrnata krma, žito in mlevski izdelki, od tega: vse vrste belega in drugega žita, namenjenega za ljudsko prehrano, predelavo in krmo, vključno riž, semensko blago, od tega: semena zelenjadnic, semena cvetlic in čebulčki, Semeniče in sadike; ure in izdelki iz plemenitih kovin; naftni derivati, od tega: butan in propan, plin; odkup in prodaja na drobno kmetijskih pridelkov od neposrednih proizvajalcev; prodaja na drobno mesa in mesnih izdelkov; mleko in mlečni izdelki; lovsko in športno strelno orožje, strelno orožje za samoobrambo, hladno orožje (lovske nože, zračne puške in pištole, puške za podvodni ribolov, municija, olja in mast za mazanje orožja, lovsko opremo, lovske potrebščine za vzdrževanje in čiščenje, kemična sredstva za uničevanje škodljivcev in zveri, navadni in montažni daljnogledi); ribiški material in potrebščine, od tega: material za potrebščine za športni ribolov, športne potrebščine iz usnja, pištole in zračne puške, potrebščine za športni ribolov; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine. Direktor poslovne enote je Jernej čelofiga. Pooblaščenci za podpisovanje poslovne enote: Jernej Čelofiga, direktor poslovne enote, podpisuje za enoto v vseh zadevah njenega predmeta poslovanja in sklepa pogodbe o imenu in za račun podjetja, vse v mejah samostojnih pravic poslovne enote; Lorenci Jakob, sekretar poslovne enote, ki bo v odsotnosti direktorja ali njegovega pomočnika podpisoval z enakimi pooblastili, kakor jih ima direktor ali njegov pomočnik; Platovšek Jože, računovodja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisuje vse listine finančne narave; Pauk Alma, šef finančnega knjigovodstva poslovne enote, ki v odsotnosti računovodje enote podpisuje z enakimi pooblastili. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 18. XII. 1970. Poslovna enota ima položaj samostojne organizacije združenega dela, ki ni pravna oseba in je v sestavi podjetja Veletrgovine »Ko-loniale«, Maribor. Samostojno stopa v poslovna razmerja z drugimi in v ta namen sklepa pogodbe v imenu in za račun podjetja, vendar to le v obsegu poslovanja poslovne enote. Enota pa ne more sklepati pogodb o investicijski izgradnji objektov, o nakupu in prodaji nepremičnin in letnih komercialnih pogodb o nakupu in prodaji blaga. Ima samostojno računovodstvo in žiro račun ter druge račune pri banki, samostojno sestavlja svoj zaključni račun, ki je sestavni del zaključnega računa podjetja. Enota samostojno in neposredno odloča o upravljanju in gospodarjenju ter uporabi sredstev poslovne enote, razen s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, s katerimi razpolaga in jih razporeja delavski svet podjetja. Rg 179/1-581 470 Besedilo: »Metalna«, Maribor. Poslovni predmet odslej: a) izdelava investicijskih programov in investicijsko tehnične dokumentacije, gradnja investicijskih objektov, nakup opreme ter izročitev zgrajenih objektov v obratovanje (inženiring); b) projektiranje, izdelava, montaža in servisno vzdrževanje: hidromehanske opreme; visokotlačnih cevovodov; objektov in del za regulacijo vodnih tokov, melioracij in slično; transportnih naprav in naprav za mehanizacijo, žerjavov, vseh vrst specialnih žerjavov, žičnice vseh vrst, visokih gradenj in mostov; jeklenih stolpov in stebrov; inženirskih in gradbenih konstrukcij za na- prave; gospodarskih objektov, ki niso našteti pa spadajo v gradbeno inženirsko stroko; ladijsko opremo; industrijske hladilnice; razne strojne naprave; opremo za industrijo; posod pod pritiskom in rezervoarjev; kmetijskih strojev in strojev za zaščito rastlin; zunanjetrgovinska dejavnost: opravljanje zunanjetrgovinskih dejavnosti za svoje potrebe in za potrebe drugih gospodarskih organizacij; izvajanje investicijskih del v tujini; zastopanje tujih firm; stranska dejavnost: ključavničarska, kleparska in gradbena dela; prevoz blaga s tovornimi avtomobili za lastne potrebe; prevoz lastnih in drugih delavcev z avtobusi pa delo in z dela; točenje pijač in postrežba z jedili v svoji restavraciji »Kovinar« svojim članom; tiskarska dejavnost za lastne potrebe. Rg 182/1-135 476 Maribor, 16. marca 1971. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Trgovsko podjetje »Planika«, Slovenska Bistrica. Zaradi pripojitve k Veletrgovini »Koloniale«, Maribor, vpisani pod Rg. št. 179/1. Maribor, 16. marca 1971. Rg 169/11-254 483 Zadružni register Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Kmetijska zadruga Šoštanj. Zaradi pripojitve k Trgovskemu podjetju na veliko in malo »Era«, Velenje (Rg Vlit 68). Celje, 23. marca 1971. Zadr I 118/31 430 Register zavodov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Osnovna šola »Neznanih talcev«, Dravograd. Vpišeta se Garb Franc, ravnatelj, ki za šolo podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil in statuta zavoda ter Sirnik Ivica, pomočnica računovodje, ki v odsotnosti računovodje podpisuje, za zavod skupaj z ravnateljem ali njegovim namestnikom vse listine finančne narave. Rgz 340/1-12 489 Besedilo: Otroški vrtec »Jadviga Golež«, Maribor. Izbriše se Kovše Marija, in vpiše Golob Mira, nova računovodkinja, ki skupaj z ravnateljico podpisuje vse finančne listine. Rgz 111/1-7 484 Besedilo: Otroški vrtec, Pekre. Vpiše se pripojitev Otroškega vrtca Ruše. Rgz 94/1-11 485 Maribor, 23. marca 1971. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Otroški vrtec. Ruše. Zaradi pripojitve k Otroškemu vrtcu Pekre, vpisanem pod Rg št. 94/1. Maribor, 23. marca 1971. Rgz 152/1-8 486 Razglasi sodišč Oklici dedičem O 327/69 2101 Dne 1. V. 1969 je umrl Šesto Mirko, sin Jovana, upokojenec iz Celja Kocbekova 5. Zapustil je tudi sina Kerun Miroslava, ki pa je neznanega bivališča. Sina Kerun Miroslava pozivamo, naj se najkasneje v enem letu priglasi k temu sodišču kot dedič po pok. Šesto Mirku. Če se Kerun Miroslav v enem letu po objavi tega oklica sodišču ne bo priglasil, bo njegove koristi v zapuščinskem postopku zastopal začasni skrbnik. Občinsko sodišče v Celju, dne 1. junija 1970. O 124/69-9 2213 Pri temu sodišču je v teku zapuščinski postopek po pokojni Verzel Mariji, rojeni Štuhec, rojeni 29. V. 1904 v Bučkovcih, nazadnje stalno stanujoči v Sovjaku 88, ki je umrla 16. VI. 1969 v Mariboru. Švare Franc oziroma vsi event. drugi neznani dediči se pozivajo, da se najpozneje v roku 1 leta od te objave prijavijo temu sodišču, ker bo sicer po preteku tega roka sodišče zapuščinski postopek končalo na podlagi izjave skrbnika ter podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Gor. Radgoni, dne 24. marca 1971. O 149/70 ' 2338 Ana Kučko, roj. Gornjee, hči Franca, roj.(1886, upokojenka iz Tur- nišča 7, umrla tema dhe 6. V. 1970 brez oporoke. Dediča sta med drugimi tudi zapustničtoa vnuka Kučko ki pa sta neznanega imena in neznanega naslova. Ta in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine se pozivajo, da se zglasijo v enem letu od te objave temu sodišču ali pa skrbniku predvidoma Antonu Zveru, uslužbencu iz Turnišča. O 301/70-6 2339 Ludvik Varga, sin Ivana, roj. 1894 v Brezovici, upokojenec ia Dolnjega Lakoša 7, p. Lendava, umrl tam 20. XI. 1970 brez oporoke. Dedič je med drugimi tudi Franc Varga, neznanega bivališča nekje na Madžarskem. Ta in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine se pozivajo, da se zglasijo v roku enega leta od te objave temu. sodišču ali pa skrbniku predvidoma Štefanu šimonki, uslužbencu iz Dolnjega Lakoša. Občinsko sodišče v Lendavi, dne 24. marca 1971. O 934/69-15 4105 V zapuščinski zadevi po pok. Kuštrin Frančiški, roj. Bolko, umrli 28. IX. 1969 se poziva zapustničina sestra Bavčar Ana neznanega bivališča, da se priglasi temu sodišču v roku 1 leta od te objave, ker bo sodišče zapuščinsko obravnavo sklenilo na podlagi izjave skrbnice Zaletel Vere, tus. uslužbenke in na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 3. junija 1970. 0 1041/69-3 2244 V zapuščinski zadevi po dne 21. I. 1969 umrli Lozej Mariji, rojeni Gomolj, gospodinji iz Maribora, Koroška 12, se njen sin Lozej Bogdan, višji tehnik, nazadnje bivajoč v Mariboru, Koroška 12, sedaj živeč nekje v ZR Nemčiji, poziva, da se v roku 1 leta po objavi tega oklica zglasi pri tem sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 17. marca 1971. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki se porivajo naj v danem roku priglasijo sodiSču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne Rnp 46/71 2060 »Lesnina«, Ljubljana, Titova 51 prosi za' amortizacijo bariranega če- ka EM 69772'8, izdanega od SDK Ljubljana, poslovalnica 2, na ime »•Lesnina*, Ljubljana v korist njene poslovalnice na Reki. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 4. marca 1971. Rnp 78/71 2174 Grujič Lazar, Ljubljana, Opekarska 26/1 prosi za amortizacijo hranilne knjižice, št. 288905 Mestne hranilnice Ljubljanske, Ljubljana, na prinositelja z geslom in saldom 2807,59 din. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 16. marca 1971. Razne objave Razpisi St. 190/4-71 2337 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto pogodbenega asistenta za predmet Železarstvo na odseku za metalurgijo za določen čas (eno leto). Pogoji: izpolnjevanje statuta fakultete oz. univerze. Prijave, kolko-vane s kolekom za 2 din, življenjepisom, bibliografijo in odtisi del (separati) naj kandidati oddajo v tajništvu fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9a. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo St. 100-2844-71 2369 Ljubljanska banka — podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva razglaša v skladu z načeli za uporabo prostih denarnih sredstev odpravljenega republiškega sklada za zidavo stanovanjskih hiš, ki jih je sprejel izvršni odbor banke na 32. redni seji dne 12. maja 1969, natečaj za posojila iz prostih denarnih sredstev odpravljenega republiškega sklada za zidavo stanovanjskih hiš, ki bodo znašala leta 1972' 5,800.000 din leta 1973 10,200.000 din Banka bo dala po tem natečaju posojila iz navedenih sredstev komunalnim ali drugim za komunalno dejavnost pooblaščenim in registriranim organizacijam v SR Sloveniji, v primeru, kjer takih organizacij ni, pa občinskim skupščinam na največ 25 let po 3 procentni letni obrestni meri. Ta posojila bo dala samo za graditev komunalnih naprav in napeljav širšega regionalnega pomena za oskrbo z vodo stanovanjskih naselij ter za odpravo iz njih odplak in atmosferskih voda, kot so: vodna zemljišča in zbiralniki, glavne vodovodne napeljave, kanalski zbiralniki, čistilniki odplačnih vod, glavne čr-palnice in podobno. Nameravane naložbe morajo biti v skladu s postopno graditvijo po področnih in urbanističnih načrtih in take, da bo z njimi zagotovljena čim hitrejša polna uporaba zgrajenih naprav in napeljav. Prednost bodo imeli povpraševale!, ki bodo tudi sami prispevali k naložbi svoj delež, in povprašcvalci za posojila za graditev komunalnih naprav in napeljav, ki je že v teku, vendar skladno z zakoni in drugimi predpisi ter sicer ustreza pogojem natečaja. Povpraševalci naj glede na vrsto naložbe, za katero prosijo posojilo, predložijo na vpogled ustrezno urbanistično ali drugo investicijsko tehnično dokumentacijo, ki je — skladno z zakoni in drugimi predpisi — veljavna in potrjena od pristojnih organov. , Poleg že navedenega naj predložijo tudi: — zaključni račun za preteklo leto in zadnji periodični obračun, — sklep organa upravljanja o najetju posojila, — predračunsko vsoto za vsa nameravana dela in zahtevek za posojilo, — tehnično obrazložitev in predračun, • — znesek lastne udeležbe, — ponudbo glede dobe vračanja posojila, — načrt porabe posojila po letnih tranšah v primeru, če je predvideno večletno uresničevanje nameravane investicije, — morebitne druge listine, če oce-in banka, da so potrebne. Natečaj traja do 31. oktobra 1971. Vloge za posojilo bodo proučili in ocenili pristojna služba banke oziroma ustrezni strokovnjaki, ki se bodo pri določanju prednostne razvrstitve vlog posvetovali s strokovnimi organi republiškega sekretariata za urbanizem. Ocenjevalci vlog se bodo pri svojem delu ravnali po določilih natečaja in bančnih načelih za kreditiranje razširjene reprodukcije v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Po vsestranski proučitvi vlog bodo sestavili za kreditni odbor podružnice predlog, komu naj banka da po tem natečaju posojilo in kolikšno naj bo to. Omenjeni kreditni odbor bo o predlogu odločil najkasneje v 60 dneh po izteku natečajnega roka. Vloge sprejema razpisnik na naslov: 61000 Ljubljana, Šubičeva 2, kjer bodo povpraševalci dobili tudi pojasnila na morebitna vprašanja v zvezi z natečajem. Ljubljana, dne 30. 3. 1971. Ljubljanska banka Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov Št. RP 4 2407 Na podlagi določila 57 in 60. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov razpisuje TAM Maribor na tečaj o sposobnosti izvajalcev za zgraditev motorne hale v Mariboru. Pogoji za izvedbo del so tile: orientacijska vrednost gradbenih in obrtniških del 6,000.000 din, delo mora biti dokončano 1. XI. 1971. Sposobnost izvajalcev bo investitor ugotovil na natečaju dne 19. IV. 1971 ob 8. uri v oddelku za nadzor gradbenih investicij. Do tega dneva morajo zainteresirani izvajalci predložiti dokazila o ■ sposobnosti za izvajanje tozadevnih del. Vpogled v investicijsko tehnično dokumentacijo imajo zainteresirani izvajalci v oddelku za gradbene investicije investitorja. Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor Izgubljene listine preklicujejo Adlešič Jože, Ljubljana, Titova 4, spričevalo o pomočniškem izpitu za izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol. 2306 Alihodžič Ibrahim, Osječani 59, Zavidovlči, zdravstveno izkaznico. 2353 Andrič Milenko, Ljubljana, Žbaš-nikova 26, zdravstveno izkaznico. 2282 Arh Matjaž, Vevče 194, dijaško avista vozovnico, št. 12221 za relacijo Vevče-Stadion, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2354 Arnež Nuška, Vir, šaranovičeva 16, p. Dob pri Domžalah, dijaško avista vozovnico, št. 46/1 za relacijo Vir-Radomlje-Domžale, izdano od podjetja »Ljubljana-transport-, Ljubljana. 2380 Avduli Hetem, Kočevje, Kolodvorska 13, zdravstveno izkaznico, štev. 546331. 2370 Babič Ljubica, Koper, Vegova It, delovno knjižico. 2209 Bajramovič Rasim, Ljubljana, Poljanska 00, zdravstveno izkaznico. 2307 Bašalič Oman, Delavsko naselje, Stanežiče, zdravstveno izkaznico, št. 5762'88. 2418 Batič Branko, Žlebe 36, spričevalo o opravljenem tečaju za žerjavi-sta 2381 Bednjički Izidor, Tomišelj 31, zdravstveno izkaznico, številka 445425/11. 2419 Binaku Ferat, Ljubljana, Celovška 134, delovno knjižico. 2308 Bitenc Marija, Spodnje Pirniče 32, zdravstveno izkaznico, številka 026941. 2355 Bizjak Valerija, Idrija, Vojskarska 20, zdravstveno izkaznico, številka 628986. 2270 Bjedič Gojko, Ljubljana, Djakovi-čeva 10, zdravstveno izkaznico. 2356 Bračun Jožefa, Golobinjek ob Sotli 20, zdravstveno izkaznico, številka 350895. 2420 Brkič Husein, Ljubljana, Pšata, zdravstveno izkaznico. 2421 Brzin Zlato, Nova Gorica, Delpinova 15, delovno knjižico, številka 803260/8684. 1803 Cafuta Marta, Ptuj, Mariborska cesta n. h., zdravstveno izkaznico, št. 838126. 2271 Cmager Jožef, Kajža 19, p. Miklavž pri Ormožu, delovno knjižico, št. 142. 2003 »Creina« servisi osebnih avtomobilov Kranj/Labore, servisno knjiž’ico osebnega avtomobila Zastava 750, št. 520132, št. motorja 25056, št. šasije 233098, tovarniška številka vozila 33247. 2245 Cvijanič Danilo, Koper, Dolga reber 24, zdravstveno izkaznico. 2411 Cepin Boris, Ljubljana, Gerbičeva 51d, dijaško avista vozovnico, štev. 3499 za relacio Stan in dom-Triglav-ska, izdano od podjetja »Ljubljana-transport-«, Ljubljana. 2382 Ciček Franjo, Sčepanje 93, p. Brez-nički hum, zdravstveno izkaznico. 2422 Čirič Vlado, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 2357 Cokelj Danijela, Pobegi 68, p. Koper zdravstveno izkaznico. 2341 Demovšek Vera, Ljubljana, Tabor 9/707, zdravstveno izkaznico- 2358 Dimitrič Boško, Bač, Dalmatinska 2, zdravstveno izkaznico. 2359 Džukič Nenad, Ljubljana, zdrav-* stveno izkaznico. 2383 Ejupovič Cazim, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2309 Erceg Marija, Ježica, Tesovnikovn 44, zdravstveno izkaznico. 2423 Ferluga Julijana, Koper, Vanganelska 1, zdravstveno izkaznico, št. 307081. - 2412 Flis Rudolf, Vel. Lipovec 8, Dvor pri Žbk., zdravstveno izkaznico, št. 672480. 2278 Funda Jože, Žerovnica 47, p. Grahovo pri Cerknici, zdravstveno izkaznico, št. 240698. 2293 Gačnik Dušan, Ljubljana, Lončarska steza 10, delovno knjižico, ser. št. 778207, reg. št. 10425. 2334 Gartner Vida, Ljubljana, Ul. padlih borcev 45, zdravstveno izkaznico. 2283 Golob Franci, Rečica 29a, zadnje šolsko spričevalo. 2102 Gorkič Biserka, Ljubljana, Jana Husa 1, dijaško avista vozovnico, št. 1844 za relacijo Moste-Ajdovščina izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana. 2385 Grosek Tone, Ljubljana, Martina Krpana 32 .dijaško avista vozovnico, št. 13946 za relacijo Zg. Siška-Aš-kerčeva, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 2310 Grujič Gorda, Krivaja 45, zdravstveno izkaznico. 2311 Grujič Radojica, Krivaje 45, zdravstveno izkaznico. 2312 Grujičič Jovan, Tomačevo, Pot k Savi n. h., zdravstveno izkaznico. 2424 Hajdiraj Gazim, Mengeš, Partizanska 4, delovno knjižico. 2425 Halilovič Asim, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2234 Hamulič Ni jaz, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2360 Hlebec Biserka, Ljubljana, Linhartova 68, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Hlebec Vesna. 2426 Hristovski Mile, Vel. Klisa, zdravstveno izkaznico. 2386 Ilič Cveta, Ljubljana, Masaryko-va 24, zdravstveno izkaznico. 2313 Intihar Francka, Ljubljana, Zaloška 228, zdravstveno izkaznico. 2427 Ipavec Martina, Levpa 81, zdravstveno invalidsko knjižico, številka 144514. 2063 Jan Martin, Jesenice 2’, Tomšičeva 78, zdravstveno izkaznico, številka 328349. 2343 Jenko- Igor, Ljubljana, Vidmarjeva 3, indeks ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani. 2387 Jesih Milan, Šentvid 89, dijaško avista vozovnico, št. 17601 za relacijo Šentvid-Aškerčeva , izdano od podjetja “Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2388 Jušič Hasen, Jušiči, Colariči, zdravstveno izkaznico. 2285 Kajdiž Vlasta, Žirovnica 92, zdravstveno izkaznico, številka 496027. t 2389 Kastelic Drago, Krško, Cesta krških žrtev 12, zdravstveno izkaznico, št. 293406. 2'179 Kemija-Impex, Ljubljana, barira-ni ček, št. EM 108200. 2428 Kemperle Ivan, Rut 18, p. Grahovo ob Bači, zdravstveno izkaznico, št. 260781. 2390 Kern Peter, Klan 12, Komenda, zdravstveno izkaznico, številka 1625. 2429 Klemenčič Janez, Ljubljana, Černetova 36a, zdravstveno izkaznico. 22'86 Klun Katarinca, Ribnica, Kurirska pot 12, zdravstveno izkaznico, štev. 231223. 2314 Koce Darinka, Mestne njive 9, Novo mesto, spričevalo o strokovnem izpitu za učitelje v Ljubljani, št. 615 z dne 27. III. 1968. 2279 Kokalj Nevenka, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VIII/4, spričevalo 1. letnika Tehniške srednje šole, oddelek za kemijo v Ljubljani. 2361 Koren Amalija, Maribor, Maistrova 4, zdravstveno izkaznico, štev. 385389. 2272 Korošec Zlatko, Koper, Ulica JLA 5, zdravstveno izkaznico, številka 731562. 2345 Kos Janez, Tepe 9, Povšnik, zdravstveno izkaznico, št. 082005. 2315 Kosec Janez, Stara Bučka 17, Škocjan, delovno knjižico, številka 7487. 2280 Kralj Anton, -Šentvid pri Stični 3, spričevalo II. letnika srednje tehniške šole za strojno stroko. 2316 Krajnc Frančiška, Vel. Brusnice 84, delovno knjižico, št. 6626. 2281 Kukoviča Miran, Ljubljana, Gorkičeva 16, dijaško avista vozovnico, št. 1392'9 za relacijo Stan in dom-Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2362 Kunstek Marija, Krčevina 115, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 046128. 2374 Ladiha Andrej, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 26, zdravstveno izkaznico. 2430 Lah Alojzij, Gradiček 3, Grosuplje, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 2391 Lazarevič Milan, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno Izkaznico. 2392 Lesar Jurij, Ljubljana, Ostrčeva 1, zdravstveno izkaznico, številka 303673. 2287 Levec Sonja, Mengeš, Ropretova 15, dijaško avista vozovnico, št. 0558 za relacijo Mengeš-Ljubljana, izdano od podjetja »Ljubi jana-trans-port«, Ljubljana. 2'431 Logar Helena, Korita 5, p. Idrija, delovno knjižico, reg. št. 5262, ser. št. 935287. ‘1550 Lovrenčič Ivan, Vevče n. h. delovno knjižico, ser. št. 513263, reg. št. 8920. 2317 Marošlič Dijaz, Ljubljana, Litijska cesta bb, zdravstveno izkaznico. 2318 Marovt Helena, Ljubljana, Študentsko naselje, blok 8, dijaško avista vozovnico, št. 16175 za relacijo kovinska šola-splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport« Ljubljana. 2363 Martinis Peter, Ljubljana, Zelez-nikarjeva 8, zdravstveno izkaznico. 2432 Merčep Ivan, Domžale, zdravstveno izkaznico. 2433 Hestinšek Tilčka, Ljubljana, Linhartova 72', zdravstveno izkaznico. 2364 Mirosavljević Boško, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 2393 Muhamedagić Vahid, Ljubljana, Veselova 12, zdravstveno izkaznico. 2434 Munda Milan, Zabovci 63, spričevalo 8. razreda osnovne šole in spričevali I. in II. razreda poklicne kovinarske šole. 2288 Munih Zdenko, Ljubljana, Do-brunjska 26, delovno knjižico, ser. B-223246, reg. št. 28/48. 2319 Murič Saban, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2435 Nagode Jože, Vrhnika, Delavsko naselje 14, zdravstveno izkaznico. 2394 Nograšek Erika, Zaboršt 29, Domžale, zdravstveno izkaznico. 2320 Nose Leopoldina, Ljubljana, End-liharjeva 2, zdravstveno izkaznico. 22'89 Novkovič Srboljub, Ljubljana, Litijska 24, zdravstveno izkaznico. 2321 Okorn Frančiška, Velike Lipljene 13, p. Turjak, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 2275 Orehov Ivan, Dehanovec 122, zdravstveno izkaznico, številka 939147. 22'90 Radič Husinja, Vodice nad Ljubljano, zdravstveno izkaznico. 2322 Pančič Selih, Ljubljana, Poljanska 66, delovno knjižico. 2365 Pandžič Hasan, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico, štev. 401682. 2323 Papler Jože, Ljubljana, Zvezda 7, dijaško’ avista vozovnico, št. 15689 za relacijo Sentvid-Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana. 2324 Pečnik Andrej, Ljubljana, Na peči 19, zdravstveno izkaznico. 2436 Pegam Marjeta, Ljubljana, Linhartova 47, dijaško avista vozovnico, št. 17487 za relacijo Zale po Topni-ški-Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2395 Pejič Tomislav, Mala vas 50, zdravstveno izkaznico, številka 08034. 2437 Perič Slobodan, Ljubljana, Celovška 136, zdravstveno izkaznico. 2438 Petrič Janez, Notranje gorice 55, diplomo gradbene tehniške šole v Ljubljani, izdano leta 1963. 2'325 Pevec Avguštin, Pridvor 100, Dekani, zdravstveno izkaznico, številka 112770. 2276 Pinoza Marija, Vir, Aljaževa 4, zdravstveno izkaznico, številka E 109513. 2396 Pintarič Gizela, Martjanci 15, zdravstveno izkaznico, številka 359391. 2444 Plevel Jožefa, Brunška gora 2, p. Radeče, zdravstveno izkaznico na ime Mlakar Ljubislava. 2018 Podbregar Marjan, Ravne 11, zdravstveno izkaznico. 2439 Presečnik Marjan, Ljubljana, Fabianijeva 21, dijaško avista vozovnico, za relacijo Žale-Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana. 2292 Pučko Franc, Ljubljana, Aleševče-va 31, delovno knjižico. 2291 Purkart Milojka, Ljubljana, Ul. pohorskega bataljona 59, dijaško avista vozovnico, št. 589, za relacijo Zupanova-splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2326 Radulovič Milorad, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 2397 Ratkovič Šefica, Koper, Vojkovo nabrežje 24, delovno knjižico. 2348 Remič Milan, Donji Vijačani, zdravstveno izkaznico. 2398 Rešani Ali, Gjerčevec 76, Suva Reka, zdravstveno izkaznico. 2366 Romih Guido, Ljubljana, Prešernova 3, zdravstveno izkaznico. 2'293 Rutar Zora, Tolmin, Brunov drevored 7, zdravstveno izkaznico, št. 432137. 2277 Sabanovič Stojan, Preska 22b. zdravstveno izkaznico. 2294 Samec Anton, Ljubljana, Društvena 21, dijaško avista vozovnico, št. 4305 za relacijo Moste-Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana. 2295 Sarič Božo, Ljubljana, Podjunska 6, dijaško avista vozovnico, št. 17703 za relacijo Kino Šiška-Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2296 Selimovič Hamid, Gozdni obrat Idrija II., zdravstveno izkaznico, št. 17383/IV. 2349 Semevnovič Miladin, Kojčnovac 96, zdravstveno izkaznico. 2327 Sever Andrej, Bertoki 8b, p. Koper, zdravstveno izkaznico. 2378 Sluga Stanislava, Ljubljana, Linhartov 92, spričevalo o polkvalifika-ciji šole za blagovni promet. 2440 Stevanovič Tomislav, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 2328 Stojanovič Novica, Domžale, Mas-lova 8, zdravstveno izkaznico. 2329 Stojanovič Slobodan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico in zdravstveni izkaznici na ime Stojanovič Ljubica in na ime Stojanovič Srd-jan. 2367 Škafar Marjanca, Ljubljana, Ižanska 459, zdravstveno izkaznico. 2399 Škrinjar Maks Sekcija za vleko, Divača, zdravstveno izkaznico, štev. 5968. 2097 Spegar Zdravko, Ljubljana, Vodnikova 38, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo oddelka za montanistiko, odsek za metalurgijo. 2400 Špoljarič Vladka, Ljubljana, Ptujska 27, dijaško avista vozovnico, št. 3887 za relacijo Stadion-Stegne, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana. 2330 Šporar Rajko. Domžale, Radio cesta 7, zdravstveno izkaznico. 2331 Štrus Peter, Preska 22, .Medvode, delovno knjižico. 2401 Šturm Anica, Gradišče 45, p. Ob-rov, prepustnico in zdravstveno izkaznico. 2025 Tossotti Alfred. Ljubljana, Ziherlova 2'3, zdravstveno izkaznico. 2332 Tepič Radojica, Ljubljana, Sveto-savska 26, zdravstveno izkaznico. 2402 Tomše Terezija, Studenec 43, Ljubljana-Polje, zdravstveno izkaznico. 2403 Torić Muhamed, Ljubljana. Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 2404 Toškovič Božidar, Ljubljana, Stegne 18a, zdravstveno izkaznico. 2333 Vavtar Romana, Ljubljana, Gornji trg 38, zdravstveno izkaznico, številka F-481953. 2441 Velkavrh Borut, Ljubljana, Celovška 106, delovno knjižico. 2442 Vončina Franko, Idrija, Rožna 15, zdravstveno izkaznico, številka 152752. 2351 Vukičevič Miloš “-Delamaris-", Izola, zdravstveno izkaznico. 2352 Vukovič Stjepan, Željezno 19, Ja-strebersko, » zdravstveno izkaznico. 2368 Zadnikar Ivan, Zg. Jezersko 52, spričevalo o dovršenem tretjem razredu avtomehanične stroke v šol. letu 1961/62, izdano od Obrtno-izobra-ževalnega centra avtomehanične stroke Ljubljana-Sentvid. 2304 Zadravec Alojz, Ljubljana, Pod hribom 55a, zdravstveno izkaznico. 2443 Zajc Vladimir, Ljubljana, Triglavska 36, delovno knjižico. 2405 Zakonšek Marin, Ljubljana, Železnikova 21, zdravstveno izkaznico, št. 113881. 2334 Zupančič Nada, Ljubljana, Gregorčičeva 3, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 2297 Žagar Marin, Ljubljana, Knezova 6, delovno knjižico, številka 111120/ 777997. ' 2335 Željan Vanda, Ljubljana, Hrušev-ska 64, zdravstveno izkaznico. 2406 Izdaja »Uradni Ust SRS* — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* v Ljubljani