. Kupujte 1 VOJNE BONDEI Baag Najstarejil mL RT ■loveiuki dnevnik V n T Ohio \ Oglasi y tem listu to uspešni VOL. XXVII.—LETO XXVII. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily BUT In Ohio Best Advertising Medium --------- ŠTEVILKA (NUMBER) 177 VOL. XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 1, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 177 Amerikanci vdrli iz Normandije; Rusi oblegajo Varšavo ddeca vojska stoji pred vrati pouske prestolice Tekom včerajšnjega dneva so Rusi osvobodili 2,144 trgov in vasi Rde LONDON, torek, 1. avgusta. — Včeraj je slavila ca vojska zopet dan senzacijskih zmag in začela bor-00 za Varšavo, potem ko je na fronti, raztezajoči se od ^altika do Karpatov, osvobodila nič manj kot 2,144 "'gov in vasi. Ruske sile stoje pred poljsko Pfestolico v širokem loku, ki se mesta od jugovzhoda v ^^zdalji 8 do 12 milj. Rdeča voj-se je snoči nahajala samo milj od stare vzhodno - prus-® meje, in z zavzetjem želez-^iškega centra Jelgava v Latvi-je zaprla pot za umik stotiso-Nemcem, ki se nahajajo v ®®Vemi Latviji in Estoniji. Nemci zbežali iz Kovna Berlinski radio je včeraj pri-da se varšavsko pred-®estje Praga nahaja pod og- sovjetske artilerije, in ^^mška komanda je tudi nazna- ^ "umik" iz Kovna, bivše lit-^nske prestolice, pred navalom J^Uskih tankov, ki še drvijo pro poljskega čevljarja. Pod Roko-sovskim, junakom borbe za Stalingrad, se bori 16 generalov, ki so bili včeraj javno pohvaljeni v dnevnem povelju maršala-pre-mierja Stalina za zdrobitev treh osiščnih trdnjav: Minsk. Siedlce in Lokow. Stalin naznanil nove zmage Včeraj je Stahn objavil tri dnevna povelja. V enem izmed njih je odkril, da drvi tretja beloruska armada, kateri poveljuje gen. Černi-jahovski, mladi židovski ekspert v vojevanju s tanki, na 143 milj široki fronti proti nemški Vzhodni Prusiji. V teku dveh dni je napredovala 31 milj skozi razbite nemške linije in o- Vzhodni Prusiji, zibelki jun-1 gvobodila nad 1,500 trgov in va "jev in nemškega militariz- ker Jiia. Ameriški korespondent Eddy poroča iz Moskve, da so ^pstovi preko Visle natrpani z ®wici, ki se nahajajo v divjem Su v Varšavo. Rokosovski se vrača v svoje rojstno mesto v Moskva naznanja, da je Rde-Vojska v svojem navalu pro-g Varšavi zavzela nad 500 tr-y. vasi, med katerimi so kraji kot Wolomin, Ot-in Radzymin. "oveljnik mogočne prve ruske ki je začela oblegati ^""savo, je maršal Konstantin Rokosovski, ki je bil rojen Varšavi kot sin preprostega SI. Izgleda, da bo armada gen. Černijahovskega danes ali jutri vdrla v staro Vzhodno Prusijo. Zavzetje kraja Pilviskiai, 35 milj južnozapadno od Kovna, je postavilo Ruse 15 milj od stare vzhodno - pruske meje. Izjava nemških ujetnikov Moskva ni potrdila berlinske objave, da je Kovno padlo, temveč poroča, da so Rusi vdrli v mesto in se sedaj vršijo ulični boji. Iz Moskve se javlja, da osi-ščni ujetniki pravijo, da je zlomljena nemška obrana ob reki Njemen med vojaštvom na-cijske vojske dobila ime "nemške katastrofalne linije." Novo nacijsko raketno letalo stopilo v akcijo LONDON, 31. julija. — Nocoj je bilo tu uradno naznanjeno, da je Nemčija začela rabiti proti zaveznikom še eno novo o-rožje; je to bojno letalo raketnega tipa, ki plove s silovito brzino. Ameriška zračna sila v Angliji je naznanila, da so zavezniški bombniki, spremljani od bojnih letal, naleteli na nemško raketno letalo pretekli petek na poletu nad Nemčijo in na po-vratku proti domu. Medtem, ko se ni objavilo nobenih podrobnosti glede novega nemškega letala, ki je znanko kot ME-163, ampak nekoliko pojma o bliskoviti brzini novega letala je mogoče dobiti iz izjave nekega ameriškega pilota, ki poroča, da je skušal s svojim "Mustangom" streljati na dvoje ME-163 raketnih letal, da pa sta mu z lahkoto ušla. "Mustang" bojno letalo je sposobno nad 400 milj brzine na uro. Vesti IZ življenja ameriških Slovencev ^ skupni borbi proti sovražniku Zgornja slika, katero nam je poslal Informacijski J'ad Združenih narodov potom Britske informacijske J^Žbe v New Yorku, predstavlja dvojico bojevnikov iz osvobodilne vojske v Jugoslaviji—zastavnega ju-^ka v polni vojni opremi z več kot za glavo manjšim Jugoslovanskim dekletom, ki je tudi članica osvobodilne ^jske. Y ozadju je mehanik britske zračne sile, ki dela ^ enem izmed bojnih letal tipa "Spitfire," ki aktivno ^oi^agajo partizanom v boju proti nacijem. Slika je bila na nekem otoku ob jugoslovanski obali. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's je dobro prestal operacijo rojak Joe Tomick, prav tako tudi sin ugledne Gradisar-jeve družine iz Elyja.—V Duluth Hospitalu je umrla Miss Mary J. Stukel iz Virginije. Zapušča starše, štiri poročene sestre in tri brate.—V Saxu, Minn., je bil Ubit pri delu 15-letni mladenič Leonard Paulisich iz Biwabika. Zapušča starše, sestro in brata. Homer City, Pa. — Tukaj je umrl Ignac Perpar, star 72 let in doma iz vasi Brezovica, fara Mokronog, Dolenjsko. V Ameriko je prišel leta 1912. Bolehal je osem mesecev za rakom v grlu. V starem kraju zapušča ženo, sina in hčer. St. Michael, Pa. — Dne 22. julija je umrla Ana Kristel. Rojena je bila 1. 1889 v Rajhenburgu na Štajerskem. Rock Creek, O. — V bojih na Novi Gvineji je 26. maja padel Pfc. Edward Sintič, sin družine Thomas Sintič. Po odhodu v armado je bil leto dni v Panami, potem v Avstraliji, zadnje poldrugo leto pa na Novi Gvineji. Star je bil 30 let. Poleg staršev zapušča dva sestri in dva brata, od« katerih je eden pri vojakih na Pacifiku. Bentleyville, Pa. — John Hal-ner, je bil ubit pri delu v pre-mogorovu. Nanj je padla plast kamenja. Ko so ga pripeljali iz rova, je še živel, v uradu, kamor so ga prepeljali, je pa izdihnil. Delal je v rovu Bethlehem Steel Corp. White Valley, Pa. — Družina Primožič je prejela žalostno vest od vojnega departmenta, da je njih sin in brat Philip 22. maja padel v bitki v Italiji. — Star je bil 26 let, v armadi od septembra 1941 in zdaj je imel čin poročnika. Doma zapušča mater, dva brata in dve sestri, pri vojakih pa dva brata—ene-I ga v Texasu, drugega na Havajskih otokih. East Worcester, N. Y. — V 1 bolnišnici se nahaja že več tednov Frank Koren. Zbolel je naglo 30. junija, nakar je bil prepeljan v Fox Hospital, On- Kratke vesti KONGRES ZED. DRŽAV ZOPET V ZASEDANJU WASHINGTON, 31. julija. — Jutri se 78. kongres Zed. držav po 5-tedenskih počitnicah zopet vrne na delo. V prihodnjih tednih se razvije splošna debata o načrtih za reorganiziran je industrije iz vojne nazaj na mirovno podlago. GERALD SmTH JE KANDIDAT AM. FAŠISTOV DETROIT, 31. julija. — "A-merica First" stranka, ki v Zed. državah propagira iste ideje kot naciji v Nemčiji, je danes na svoji prvi konvenciji nomi-nirala Geralda L. K. Smitha svojim predsedniškim kandidatom. Podpredsedniškim kandidatom je bil nominiran gov. Bricker iz Ohija, rep. kandidat za podpredsednika, ki je v Co-lumbusu, kjer se ga.je doseglo po telefonu, izjavil, da mu ni o stvari nič znanega, in da ne bo dopustil, da bi "America First-erji" rabili njegovo ime. NEMŠKO GROZODEJSTVO ODKRITO V ITALIJI SAN MINIATO, Italija, 31. julija. — Ameriške Čete, ko so danes zasedle ta trg, so našle v neki cerkvi 40 mrtvih in 200 ranjenih civilistov, ki so postali žrtve nacijskega ^ TOzodejstva. Med žrtvami so moški, ženske in otroci. Gov. Dewey začel volilno kampanjo v Pittsburghu NEMCI UMORILI DRUŽINO 12 OSEB GRANVILLE, 31. julija. — Nemci so pred begom iz tega mesta nastavili vse polno lima-nic in usmrtili vse člane neke francoske družine, Ki je brojila 12 članov. Skupina francoskih civilistov je povedala ameriškim vojakom, da so Nemci pokončali družino francoskega kmeta, ker jim ni hotel izročiti svojega konja. POLOVICA GUAMA JE V AMERIŠKIH ROKAH WASHINGTON, 31. julija. — Iz vojne zone na Pacifiku se poroča, da so ameriške sile na Novi Gvineji v zadnjih dneh prišle 200 milj bliže Filipinskemu o točju. O novih uspehih se poroča tudi iz Guama, kjer, so ameriške sile zavzele že pol otoka. PITTSBURGH, Pa. 31. julija. — Gov. Thomas E. Dewey, republikanski predsedniški kandidat, je danes dospel v to me-s t o in odprl svojo kampanjo proti Rooseveltovi administraciji na konferenci s časnikarji, katerim je rekel: "Kar se vojne tiče, povsod iz-borno napredujemo, ampak nobenega napredka ni opaziti v vladnih pripravah za to, kar bo sledilo po vojni. Z ZAVZETJEM iVRiHCHESA SE AMERIKANCEM ODPIRA POT ZA UDAR PROTI PARIZU Ali BRESTU "Rooseveltova depresija" ^ "Pri teh volitvah bomo volili predsednika za dobo med 1945 in 1949, ko bo večji del mirovna doba. Zedinjene države ne morejo iti skozi novo dobo, kakršna je bila Rooseveltova depresija, ki je trajala osem let od 1933 pa do 1940, ko je. bilo 10 milijonov ljudi stalno nezaposlenih. "Ne utegne biti dolgo, ko bo najbolj vitalno vprašanje za A-merikance zopet, kako dobit delo. Jaz sem prepričan, da so prilike za delo v Ameriki še vedno neomejene, ako vlada stori svojo dolžnost. Ampak za to nam ni treba, da bi se uklonili new - dealskemu totalitarizmu; to je nekaj, česar ne zmoremo." "Pol konja je že šlo" Neki časnikar je Deweyja vprašal, kaj misli glede demokratskega argumenta, da se konjev ne sme menjati, ko se voz nahaja sredi reke. "Ta argument so demokratje sami uničili na konvenciji v Chicagu," je odvrnil Dfewey. "Ako gre pol konja ..." Dewey odgovora, s katerim je opozoril na poraz podpredsednika Wallace-a, ni mogel končati, ker ga je prekinil glasen smeh navzočih časnikarjev. VRH. GL. STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, torek, 1. avgusta. — Ameriški tanki in infanterija so včeraj v mogočni ofenzivi zavzeli mesto Avranches ob južnem vznožju Normandije in poplavili ostanke razbite nemške armade, ki je bila bi ez moči napram mogočnemu valu ameriške sile, ki drvi ob obali Francije. Amerikanci so pri Avranches udarili preko reke Sea in z za- j milj in pol južno od Cau-obrnitvijo zapadnega nemškega Nemci so v nedeljo poskusili krila dali nacijem okusiti ameriško branžo "blitzkriega." Na katero stran bodo .\meri-kanci sedaj udarili? Amerikanci imžjo sedaj na izbiro, da udarijo preko Breto-aij3 proti Brestu, kjer se nahaja druga največja francoska luka, ali pa da prično z ofenzi- zavzeti neki strategicno važen grič pri St. Martinu, toda so bili vrženi nazaj. Nemcem se' ne da pokoja Gen. Bradley, poveljnik ameriške armade v Franciji, je izkoriščal prebitje do Avranche-sa do skrajnosti in Nemcem ne nudi nobene prilike, da bi ss vo v notranjost Francije proti ^ ustaviti in utrditi. .160 milj oddaljenemu Parizu. Reporter "Associated Pres-sa" je snoči poročal iz zavzetega Avranchesa, da je od tam opazoval, kako so snoči ameriški napadalni bombniki razbija- Poročevalec, ki se nahaja z ameriškimi četami, je snoči s fronte poročal: "Nemce se prvič podi iz Francije z isto brzino, s katero so vdrli vanjo. Nemški poraz na tej li St. Quentin, ki leži šest milj fronti je mogoče opisati le kot južno od omenjenega mesta. polom. Najmanj pet njihovih di- Amerikanci napredovali 18 milj i j® decimiranih, druge pa v enem dnevu ' ' {so utrpele tciike izgube." 5-CENTNA KAVA Po odredbi OPA se je včeraj v Clevelandu zopet vrnila predvojna cena za skodelico kave — 5c. Več smejo računati za kavo le one restavracije, ki so imele višjo ceno pred 4. oktobrom 1942. POGREŠANI LETALSKI PRVAK Naši fantje-vojaki Mr. in Mrs. Andy Korenčič, 13301 Darley Ave., imata dva sina pri vojakih. Andy je bil vpoklican k vojakom 28. marca 1941 ter se je nahajal v Avstraliji dva in pol leta. Maja mteseca t. 1. je prišel domov na dopust za 21 dni. Sedaj se nahaja v Fort Knox, Ky., kamor je šla ž njim tudi soproga. Drugi sin Robert je bil vpoklican 14. oktobra 1941 in se sedaj nahaja nekje na Južnem Pacifiku. Prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: Pvt. Ro-!®^'» ^ zraka zbil 28 nem-bert Korencic, 81st M. P. letal, ter je bil priznan kot toon, A.P.O. No. 81, c/o San ameriški letalski prvak, se ni Francisco, Cal. povrnil iz svojega zadnjega po- _' _ leta nad Nemčijo dne 20. julija. canta, N. Y., kjer mu zdravm-^Podpolkovnik Gabreski je 25 ki skušajo z X-žarki let star ter je rodom iz Oil City, bolezen, toda do zdaj še niso u-ipa. Pred svojim vstopom v apeli. Pravijo, da bo moral biti sZuffto Strica Sama je bil uče-v bolnišnici še nedoločen časjnec medicine na. Notre Dame predno se mu vrne zdravje. [univerzi. m Podpolkovnik Francis Gabre- Ameriške sile, sestoječe iz; tankov in pehote in podprte z! mogočnimi roji letal, so spremenile ceste, po katerih so se I naciji umikali v paničnem be- j gu, v pasti-smrti in napredova-' v teku dneva več' kot 18 milj daleč. Toda severno od Avranchesa, v bližini St. Lo in Caumonta,' pa so se Nemci še vedno besno zoperstavljali ameriškim silam. Z zavzetjem Avranchesa so a-meriške sile prodrle 40 milj južno od Lessaya, kjer se je pred tednom dni začela sedanja zavezniška ofenziva v Normandiji- Nad 10,000 nacijev zajetih Vesti Umrli - ranjeni - ujeti Mrs. Rose Carich, 14017 Hale Ave., je prejela od vojnega departmenta poročilo, da je bil njen sin Cpl. Anthony Carich težko ranjen dne 4. julija te-Tekom ofenzive so Amerikan-1 kom bitke nekje v Franciji. Seči razbili in obkolih še nedogna- {daj se nahaja v bolnišnici v Anno število nemških edinic, ki solgliji, ter je prejel red Modrega zgubile stiko s svojimi kolona-1 srca. Nekatere take skupine na-j — daljujejo s odporom, medtem' Mr. in Mrs. John Stefe, 5612 ko se druge podajajo. 1 Carry Ave., sta prejela poročilo Eno poročilo pravi, da je bilo j vojnega departmenta, da je bil do sedaj zajetih preko 10,000 njun sin Pfc. Raymond D. Ste-nacijev ] fe ubit. Pri marinih se je naha- (jal 10 mesecev m zadnjih šest Dva kraja na centru izgubljena ^ jg bil onstran morja. Medtem ko se Avranches na Sodi se, da se je nafiajal v bit-skiajno južnem koncu nahaja ki na Saipan otoku. trdno v ameriški posesti, pa po- j Pokojni mladenič je bil 19 let ročilo z gl. stana priznava, da' star in pred vpoklicom k mari-so bili Amerikanci vrženi iz kra-' nom je bil uposlen pri Republic jev Percy in Tesy-Sur-Vire da-i Steel Co. Rojen je bil v Cleve-Ije proti severu in da se okrog landu in že bil član društva Na-obeh krajev vršijo ljuti boji. j predni Slovenci št. 5 S. D. Z. Južno od Gavraya, kjer so S3 ^ Zapušča poleg žalujočih staršev Nemci tudi dobro jtrdili, pravi brata Cpl. Wilhama, ki se na-buletin s fronte, da je bil so- haja v Italiji, in brata Fran-vražnik vržen s svojih pošto- ka, ter sestro Agnes. jank. Britska ofenziva napreduje SEJA Jutri, v sredo, ob 7:30 uri zve-Dalje proti severovzhodu so gg vrši seja krožka št. 3, Angleži včeraj v svoji ofenzivi, progresivnih Slovenk, v Slovenki se vrši vzporedno z ameri- društvenem domu na Reško, stalno prodirali naprej in Ave. Članice so vabljene, zavzeli več krajev. , da se udeležijo v velikem števi-Nemci so bili vrženi iz Ger- main d'Ectot, štiri milje in pol: - od Caumonta, Cahagnes, dve milji in pol južnovzhodno od tam, ter Martin-des-Besages, osišie in vse, kar ono pre^lAvlJal Kupujte Tojne bonde In Tojno-T»rde-ralne znamke, da bo čimprej poraiens SiHAN 2 ENAKOPRAVNOST 1. avgusta, 1944' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" 'ENAKOPRAVNOST" Owaeo tind Publlshea by \MEB1CAM JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. ■«231 ST CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-12 Issued Bvery Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) •> carrier ui Cleveland and by Mall Out of Town: l < r>o razna&alcu v Cleveland In po pofitl Izven mesta): "or One Year iZa celo leto).........................................$6.50 -"'or Half Year - iZa pel leta)____________________________________________3.50 - or 3 Months iZa 3 mesece)_______________________________________________________________ 2.00 jy Mall in Cleveland. Canada and Mexico: t'o poSti V Clevelandu. Kanadi In Mehiki): ''or One Year (Za celo leto)_________________$7.50 for Half Year (Za pol leta)_________________________4.00 'or 3 Month* Zh i mesece)_____________________________2.25 ■or Europe South America and Other Foreign Countries: Za Bvropo Južno Ameriko In druge inozemske države): *'or One Year 'Za celo leto)______________________________$8.00 •'or Hal» veat Za pol leta) _____________________________________________________________4.50 iiLKreo <■ ^>«vQua Class Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. I U4 KONVENCIJA SANSA IN DRUGO (Piše MIRKO G. KUHEL, izvršni tajnik SANSa) Meseca julija in avgusta se vršijo volitve delegatov za- SANSovo konvencijo, ki se bo vršila v Clevelandu 2. in 3. septembra. Iz poročil, ki že prihajajo v naš urad, in iz dopisov v naših listih'je razvidno, da vlada med našimi rojaki veliko zanimanje za to konvencijo. Večina podružnic, ki so kvalificirale za enega ali več delegatov, jih bo poslala. Negativno je reagiralo le malo naših postojank. To znači, da bo konvencija resnično reprezentativna in bo sestala iz onih pridnih rojakov in rojakinj, ki so s svojim požrtvovalnim delom za boljšo bodočnost stare domovine pomagali zgraditi našo organizacijo. Že prej je bilo omenjeno, da so do zastopstva na konvenciji upravičene le one podružnice, ki so prispevale za našo politično akcijo $50 ali več, poleg članov izvršnega in širšega odbora ter zastopnikov nekaterih prispeva jočih organizacij in ustanov. Vsem postojankam pa je bila dana prilika do 1. avgusta, da dosežejo minimalno kvoto in kvalificirajo do zastopstva. Pri odločevanju števila delegatov, do katerih je vsa-* ka podružnica upravičena, smo upoštevali le vsote, katere so bile poslane za SANS direktno za naše politično gibanje. Nekatere podružnice so skozi naš urad prispevale tudi večje ali manjše vsote za Jugoslovanski pomožni odbor (JPO-SS). Ti prispevki niso bili upoštevani pri odmerjanju zastopstva na konvenciji. Ravno tako niso upoštevani razni prispevki za SANS, ki so bili poslani di-ugim organizacijam in potem izročeni SANSu. V takih slučajih, ako SANSu niso specialno bila izročena imena prispevatsljev, ima naš urad vknjiženo le skupno izročeno vsoto. In vsled tega smo že večkrat apelirali in apeliramo ponovno ob tej priliki, da se vse za SANS namenjene vsote pošljejo naravnost v naš urad. Vsi prispevki bodo objavljeni v naših listih in če je mogoče, tudi ime vsakega posameznika. Nima pa SANS kontrole nad našimi listi in čestokrat ni piostora za pri-občitev vsega, >ar bi vi radi. Zlasti primanjkuje prostora v uradnih glasilih naših podpornih organizacij, katerih uredniki, hočeš aJi nočeš, izbiiajo in priobčajo le najvažnejša uradna poročila, ali le oni del, ki jim prija. Poleg SANSa razpošilja časopisom obilo zanimivega gradiva tudi Združeni odbor (ZOJSA). Večina tega je priobčena v dnevnikih—Prosveta, Enakopravnost, Glas Naroda—ki posvetijo veliko piostora našemu gibanju. H- >(• Te dni smo razposlali širom sveta nekaj tisoč izvodov malega pamfleta z naslovom "Italo-Jugoslav Frontier." Zapisal sem "ši2'om sveta"; ta izraz je pravilen. Poleg važnejšim osebam v Združenih državah smo odposlali ta paraflet tudi v Kanado, Mehiko in Kubo, v Centralno in Južno Ameriko, v Avstialijo, Anglijo in Egipt. Naslove nam je preskrbel Združeni odbor, ki gre SANSu vedno na roko in z nami knoperira v vseh slučajih. Posebna zahvala gre gdč. Ančki Traven, ki je uposlena v uradu Združenega odbora. * * SANS prejema iz starega kraja precej raznega materiala, ki je kulturne ali politične vsebine. Kolikor je uporabnega za ameriško publiko, bo priobčeno, posebno članki politično-gospodajskega značaja, lazvoj kulture v osvobojenem delu Slovenije, pesmi in muzikalije. Na-1'od umira pod fašističnim jarmom, toda kulturno živi in giadi nova dela, katera boflo tvorila nove stebre bodoče slovenske kulture. Narod, lu preliva ki i in umira za svobodo svojih otrok in njihoviJi potomcev, obenem pa poje in piše, tak narod ne more umreti. * *- * , Neumrljivi ivn Cankar je zapisal sledeče: "Narod, enkrat blagoslov-jen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvpja dolga povest je povest o biiomaku betežnem, ki viitai-f vstati pa ne more. Kolikor je kotlin in dolin po teh deželah, ne držalo bi vse tiste krvi, ki je bila tod pWilu. lu koliko jo ho .še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj. Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očmi in mačehe, botri in botrce. Časih si zajokal, časih si omahnil, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila. In kadar si jedel sužnjih kruh, si jedel sam svoje meso in svojo kri. Močan si, o Slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi. Narod mehkuž-nik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli—ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: Nikarte, ta burka je stara že tisoč let! . . . Koliko časa je romal Kristus na Golgoto? Pač ne trikrat petsto let! Trikrat se je zgrudil na kolena—kolikokrat si se zgrudil ti, narod suženj in kolikokrat si vstal vdan, ukaz ubožjemu poslušen ter si zadel križe na ranjene rame? Kristusu je pomagal mož iz Cirene, kdo je pomagal tebi, kadar si ležal na obrazu in je bilo trpljenje večje od tvoje moči?--Kje je začetek tvoje poti in kdaj ti je bila sodba govorjena? Kje je konec tega strašnega romafija in kdaj bo sodba dopolnjena? Kaj je že minila polnoč? Kaj je čas in ura, da se izpolni to trudno tisočletno hrepenenje? Glej oko, razveseli se in upaj—ali se ne drami zarja na vzhodu?" "GEORGE SE JE KONČNO LE POTOLAŽIL, KER NIMA NOBENIH SINOV!" Partizan Kajuhov Tonč: SAMO MILIJON NAS JE Samo milijon nas je, milijon umirajočiti med mrliči, milijon, ki pijejo mu Icri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči, in vendar ga nikoli ne uniči! Nikoli in nikdar! Zato, ker nismo trhle bilke, ki po toči ovene, ker mi nismo Ic številke, smo ljudje. Edino hlapci cvilijo ponižno, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo. O, če ljudi ne bilo bi pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz! Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo. . Zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo! M-36 sti pri delu za pravo svobodo slovenskega naroda in za njegovo srečnejšo bodočnost. (Nadaljevanje ) PROGRESIVNI KOTIČEK" (Zapoznelo za uradno "Progr^ sivno" stran) LOOKS LIKE GEORGE FINALLY GOT OVER HIS DISAPPOINTMENT AT HAVING NO SONS." Tisoč dolarjev za reveže Pike Janko N. Rogelj Blagajnik slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora mi je poslal račun za mesec junij 1944 Denar so poslali sledeči; Joseph Okorn, blagajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland, Ohio, $1500.00; Jacob Br-Ijavec, blagajnik št. 32, So. Chicago, 111., $25.00; Mary Tomec, (Glas Naroda), $3.00; Frank jMozja, Smithfield, Pa., $1.00; Albert Kahlenbert, Los Angeles, Calif-, $5.00; Anton Cedilnik, blagajnik lokalnega odbora št. 34, Detroit, Mich., $70.00; Anton Zornik, Herminie, Pa., $10.00; Andrew Tomazich, Chicago, 111., $2.00; Joseph Sašek. blagajnik lokalnega odbora št. 28, East Helena, Mont., $54-50; Mike Kusel, Chicago, 111., $5.00; Louis Champa, blagajnik lokalnega odbora št. 6, Ely, Minn., $200.00; obresti na Reliance Federal banki $42.25; in naraslo I obresti od vojnih b o n d o v I $199.71. I Skupni dohodki za mesec junij $2,037-96. V blafjajni Jl'O^S je sedaj $74,691.27. Tisoč dolarjev za reveže, je današnji naslov. Zakaj? Vzrok imam za ta napis. Da, tisoč dolarjev je dal ameriški Slovenec za našo pomožno akcijo. Isli Slovenec je prispeval za Ruski pomožni odljor ali ruski rdeti I križ kar dva tisoč dolarjev. To še ni vse. Ameriškemu rdečemu križu je poslal $1500.00. To je kur $150000 v dobre uaniene. lu kdo je ta ameriški Slovenec? Odvisen ud slovenskih od' jemalcev? Je-li zaslužil denar pri Slovencih? So mu Slovenci pomagali do denarja? Ne eno— ne drugo. Mož si sam pridobil to srečo in premoženje, ne da bi .mu auMfiški.Slovenci pomagali. Toda ostal je zvest sin svojega naioda, zvest narodu tudi takrat, ko narod trpi in potrebuje nujne podpore. V Clevelandu In po drugih mestih imamo Slovence, ki bi tudi lahko dali. Toda niso ?e I odzvali. Svojega naroda ne po-1 znajo več, ker imajo dolarje ! pod palcem. Danes so tovarnar-;ji, obrtniki, profesijonalci, I uradniki, itd. ,toda so se "po-jamerikanizirali," kadar je po-:treba kaj dati za svoje trpeče brate in sdstre onkraj morja. In vsi ti živijo od naših ameriških jsiovencevj jemljejo slovenski denar, toda usmiljenih src ni-I maj o. da bi dali. ^>e drugačno mnenje ima .Mr i Peter L u stri k, ki je po dvakrat dal $500.00 za našo pomožno akcijo. To je tisti mož, ki je 1 ostal zvest svojemu narodu, in j katerega ime ne bo pozabljeno v i slovenski zgodovini onkraj mor-jja. ; Prav tako je naklonjena naši pomožni akciji Mrs. Lustrik, ki i se vseh ozirih strinja s svojim i možem. Hvala ji za njeno na-|klonjenost. Zakaj spimo? Zakaj ni v nas ;več zanimanja? Domovina bo i rešena, kaj ji bomo dali? Ali se I še bojite, ,kdo bo dobil nabrani ■denar? Kar ga je JPO.SS do se-I daj nabrala, ga še nikdo ni dobil I in nikdo Zt'pi"'i^'il- Kaj so delali drugi, (o nam ni nič mar. Gotovo je, da našega denarja ne bo dobil Hith'r in ne Mussolini. Tega se je dobro zavedal glavni odbor JPO,SS, zato ni hotel nikdar dati nobenega denarja Poročila, katera prihajajo iz domovine, niso vesela. Resnica prihaja na tlan, kaj se je ugodilo v doniovini. 6e več poročil Piide; Ja^lu bomo vedeli, kaj se je taktično zgodilo v domovini v zadnjih treh letih. Eno vemo že zdaj: Domovina je izčrpana do golega. Borci za svobodo so največ trpeli. Izda-jice so živele s pomočjo italijanske in nemške zaščite. Vemo tudi, da ni več daleč čas, ko bo Slovenija rešena. Za tisti čas smo zbirali naš pomožni sklad. Koliko imamo v tem skladu? Ali bo to dovolj? Nikakor ne! Zakaj ni več dolarjev v tem skladu? Kdo je kriv ? Sodite sami, a narod v domovini bo sodil sam, ko bo izvedel resnico, kaj se je godilo med ameriškimi Slovenci, ko so oni krvaveli na rodni zemlji. Še je čas. Če še niste dali, storite to takoj. Podružnice, oživite ! Društva desetih ameriških bratskih in podpornih jednot in zvez, darujte svoje prispevke. Idite od hiše do hiše, prosite, nabirajte in sami darujte. . Mr. Peter Lustrik fn njegova žena sta že dala svoj delež, tako i so mnogi drugi pomagali. Ali si i ti, ki čitaš ta članek, že dal svoj! delež? Stori to takoj. Ne odla-l šaj. čas je tu. j Daj, brat, daj; pomagaj, sestra*! j Kri ni voda I ' Bolni, lačni in raztrgani ne' morejo čakati. . ' Dr. F. J. Kern: PETDNEVNE POČITNICE i Za soboto 1. julija je bila sklicana seja izvršnega SANS-ovega odbora v prostorih gla-| I v nega urada SNPJ v Chicagi., j Navzlic zaposlenosti kot izdiavnik, sem se kot eden iz-! med odbornikov čutil dolžnega | , biti navzoč, sicer bi ljudje u-, , pravičeno rekli, da sem spre je' I i to odgovorno mesto le za neka- i I ko štaiažo ali radi časti. Spr-j ! vega som popolnoma pozabil., Ida bomo par dni nato praznovali dan ameriške neodvisnosti, j 4. julija, dokler me ni [^močni-' ca v uradu orozorila na mogoč-j nost. par dni počitnic", to je v! nedeljo, ponedeljek, torek in Bredo. Moja fiopro^a ,|e bila sevctlaj t.Tkoj pripravljena me sprem Mati kamoržekoli. K sreči yc nama je posrečilo rezervirati dvo zgornji postelji v pullmanu proti Chicagi na Nickle Plato železnici. New York Central ni i-mela na razpolago nikakih po-«tclj. V Clwcago b\ a « euo uro zamude. Po kratkem zajtrku sem vstopil na Elevated in se odpeljal proti Lawndale Ave. na zapadni strani Chicage. Iz postaje sem moral hoditi peš kakih pet blokov proti poslopju SNPJ na 26. cesti. ICo hitro korakam po pločniku, vidim na ei|i hiši napis; Slovenski delavski center, tam jo upravijištvo in uredništvo "Pro letarca". / Stari znanec Charles Pogore-Icc me je s svojim vedno do brohotnim nasmeškom prijazno sprejel in mi razkazal "Prole-tarčeve" prostore. Pritožil se je-, da oC mu zmerom hitreje krči število slovenskih knjig, katere ima "Proletarec" na prodaj v svoji knjigarni. Naročil mi je, da naj mu pošljem par ducatov izvodov druge izdaje Angleško-slovenskega besednjaka, kakor hitro bo dodelan. (Knjigovez m' obljublja, da bo vezavo konča' v par tednih.) SANSova seja se je pričela u-ro poprej, preden sem dospel v zborovalno sobo, zato sem zamudil poročilo predsednika Kristana. Navzoči smo bili vsi odborniki; Kristan, Mrs. Prisland, Rogelj, Kuhelj, Zalar, Cainkar. Zaje, Jurjevec, Mrs. Zupančič. Kar vesel :em bil jih zopet videti. Pri vseh dosedanjih zborovanjih, od januarja 1943 do-zdaj, smo se dobro razumeli in se medsebojno pogovarjali kot pravi ameriški gentlemani v pravem demokratskem duhu. Kaka razlika med teijni odborniki in med člani Ameriškega jugoslovanskega sveta v Washing-Ionu v prvi svčtovni vojni v letih 1916 in 1917, ko sem tam zastopal ameriške Slovence. Pri SANSoVih članih nisem zapazil nikake nepotrebne aro gance, nadutosti, Trakarskega" obnašanja, navidez-učenjaštva in iretirano modro.sti, kar m-j je vse napotilo leta 1918, da sem izstopil iz sveta ali veča, ker s? mi je v"c slcupaj zd'.lo preveč uraetničevsko in pretirano ter nccdkritosrwio. Nikdo ne more upravičeno reči, da je kateri izmed SANSovih članov do-zdiij delal /a narod radi častihlepja ali osebnih koriuti. Saj smo |ire;:aii('.;]eni v-^ak s svojim (kiom.da bi iiiu-li <; a ;; /.:i bahanjc. Colo predsednik in tajnik sta. delala navzlic mojemu protestu brezplačno. Pri tej kakor pri drugih SA-NSovih sejah je iz vseh navzočih odseva'a velika resnout, da je človek lahko občutil kako «2 vsi zavedajo velike odgovorno- Novice od krožka št. 1 Kakor vedno, smo tudi seda] prav zaposljene za vsakovrstne dobre stvari. Kot veste, smo šivale članice neke vrste vrečke za Rdeči križ; sedaj bodo koD^ čane in jih bomo poslale na P"""' stojno mesto. , V mesecu juliju smo pridobi' le spet dve novi članici in ti st^ Mrs. Antonija Gombach in M""®; Caroline Gričar. Me vse želi®"; da postaneta dobri članici gresivnih Slovenk! Ena največjih nalog, katei'f" smo se kdaj lotile je pa v teM, sedaj; zbiramo namreč skupa. prispevke za bolniško ambula^'j CO za Ameriški rdeči križ, ki J" bo poslal našim Titovim boditeljem v Jugoslavijo. Vsi krožki in tako tudi na^ imamo na razpolago tozadev^® pobiralne pole in članice, ki ]' Š3 nimate, ste lepo prošene, pridete ponje k meni na ali pa na prihodnjo sejo j avgusta in vzemite vsaka vs eno polo. S tem v zvezi sporočam, denarja od pobiralk ne sprejemala jaz, temveč ima v področju glavni odbor, ozii^ ma glavna tajnica Josie Zakw šek, ki vam bo že naznanila P^: tom "Enakopravnosti", kdaj pobirala v Slovenskem ^ ' skem domu. Seveda pa bom da vsak čas sprejemala P' mezne darove za an^bulanco -mojo polo, ker sem tudi J i^ed aktivnimi pobiralkami- g Slovenci in Slovenke in Jugoslo'vani; Kadar vas bodo biskale naše članice, darujte 1"^ likor pač največ morete, keij tem boste najbolj dokazali sočutje in dobro srce do čih naših bojevnikov v doD'"^ vini! J Dne 13. avgusta borno t priredile "Progresivne Slo^'^1 ke" skupni piknik na prosto^^ Društvenega doma na R®" Ave. v Euclid, O. Dolžnbst i'' vseh je, da delamo skup«®^ čimvečji uspeh ker čisti s tanek te velike zabave na ,P' stem bo šel v ambulančni Cenjeno občinstvo vabimo, nas obišče omenjeni dan, avgusta v obilnem številu, dejamo se, da bo to ena ' . manifestacija clevelandskih ^ vencev in Slovenk, oziroma g\*£' goslovanov v prilog našim o'^ bodilnim silam v det": o vini in^^ nam boste ob tej priliki v i meri pomagali doseči cilj—^ niško ambulanco. članice, pridite gotovo vse $ejo v torek, t. j. danes, 1-gusta, da se dobro pripra^' in pogovorimo o tej veliki r.i prireditvi. Prosim vasi da pogledate v člansko knji^ Sedaj je že sedmi mesec v iti se prav lahko pozabi t'® 25c mesečno ali $3.00 letno! Frances Wolf, Slol 11' 3' vii«' tU' tajnica kr. št. 1 Prog-14703 Sylvia Ave. siiomn ms/niit Tcm WITH m- 'J.I (KAli amii- Don't u»««l fat lalvo^O. I tirn rotJoP point* for you —wor moltti« cill for fighting Oglašajte v ^9iffi]kopravn<>^ 1- avgusta, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAJS: i Marta Ostenso STRASTNI BEG Mornariški poveljnik (Nadaljevanje) toda iie očitaj mi, če BjarnasHon ne pride z mlatiči k tebi," je dejal. Ihorvald je bil mahoma \'štric Kaleba, ki je odhajal Pi'oti vozu. Bolje ko izgubiti Bjarnassonovo pomoč . . . Kdaj bi ga rad?" je malone zasmrkal. Oh, kadarkoli, čim prej, tem olje zame. Plačal ti bom v go-ovini, Thorvald, tako sklepam Jaz kupčije. Morebiti ti bo nn-av sedaj denar hasnil, kaj ?" Domenila sta se, da se snideta iiaslednji dan v trgovini pri Johannesonu, ki je bil hkratu "ekak javni notar. Ta je drugi an zaključil njuno pogodbo. . ^0, na svidenje, Thorvald," •16 vzkliknil Kaleb in je skočil i^a voz. "Danes je bil dober dan 2a oba, kaj ?" Kaleb se je odpeljal, a.Thor-^ald je preklinjal za njim. Dan je bil sijajno jasen. Pre-^®jšen del košnje bi bil moral 'ti do večera opravljen. Ela je .' a pri delu nekoliko oslabela Amalija jo je rahločutno blažila, kakor je Kaleb opazil kosilu. Amalijo bo moral °*®j spomniti njenih dolžnosti, aleb je bil radoveden, kako bi ' bi nasposled prišlo do ,^Ka, da bi moral igrati Himf," kakor je imenoval to. * ni bil prav nič v dvomu, da ^ bi povzročilo na -farmi 'Uge spremembe, kakor da bi Priklenilo družino čvrste je h ^udi. gji jg trdno prepričan, I a bi odkritje Amalijine sramo-6 zadržalo otroke za vedno na '^^tiji, in sklenil je, da se ne prav nič obotavljal razodeti I Marku Jordanu resnice, čim bo ! prisiljen to storiti. Toda zadovoljeval se je z odlašanjem in je bil vesel zlasti dojma, ki ga je povzročevalo njegovo odlašanje Amaliji. Hotel si je prihraniti to razodetje za ugodnejši cas. Ill bo Ko se je vrnila Judita pod večer tistega dne s polja, ji je bila obleka od potenja vsa premočena. Ni se umila z drugimi 'vred pri lijaku, temveč je od-I nesla posodo hladne vode v Lin-|dino%sobo, prepričana, da ne bo 'nikogar tjakaj. Slekla se je ter !si umila ves život, da je dobila j kurjo polt od hladne vode. Na-jto se je od pet do glave naglo I preoblekla v čii^to in si zatakni-lla za prsi šopek sivke, ki-je bila j zrasla poleti na njeni gredi., I Preko te obleke si je potegnila i umazani delovni predpasnik, lu i ga je ves dan nosila, da ne hi I drugi opazili, da se je preoblek-;la. Tedaj je začula Amalijo, ki I je klicala k večerji. I Po večerji, ki so jo bili vsi i v družini použili molče in s skrajno utrujenost j g, je odbr-zela Judita iz hiše in odvedla , Princa iz ograde. Upala je, da bo živina kje v bližini in bo potemtakem imela več časa za Svena. Dekle ni imela nežnih čuvstev do fanta, temveč stra-jšno potrebo po nečem, kar je ; bilo izven življenja okoli nje. I Ko je prijezdila do potočka, Svena še ni bilo tam. Privezala i je konja k drevesu ob robu ja-'se, odkoder je imela pred očmi i živino med vrbjem. Nato se ,ie ! zgrudila na mah pod brezami. ; Gladila je vitka debla in se pri- j Vice Adm. M. A. Mitscher, poveljnik Task Force 58, je z krova ladje v bližini Saipana opazoval kako so pristala letala. Njegove sile so se spoprijele z Japonci v Marijanih. t žemala k zemlji. Vrgla je s sebe težki delovni predijasnik in ! "čemu ne izpregovoriš, Judita?" je vprašal očitajoče. "Ne vem, kaj premišljuješ neprestano?" Judita je zardela od presenečenja in je skočila s tal. "Oh, ti," je vzkliknila razgreto. čemu naj bi vedno govorila? Ali ti ne zadostuje, da sem sploh prišla?" Sven jo je razžaljeno pogledal. "Oh, no. če tako razumeš—" Okrenil se je, da bi šel. "Pojdi sem," je zamrmrala Judita, gledaje v stran. Počasi je stopil prednjo. "Kaj ?"■ "Mislila sem, da morda I veš —" Prsi so se ji naglo dvigale. Zasukala se je in ga strastno objela. '•'Ne smeš od mene, navaditi se moraš, da postaneš tak, kakršna sem jaz. V meni tiči ne-jkaj, česar ne razumeš. Nihče tukaj ne razume tega. Stran poj- ....... , deva, nekam daleč, .laz m ti. zemel,)ski hlad .11 je pričel lesti 04- -a . , : .. . I Stran pojdeva — po.ideva — in ; i)ostaneva nekaj več in bova ka-ikor veliki ljudje, ki si čital o njih. Prepričana sem, da morem in ti moraš, sicer me boš razžalil. Drugačna morava po- skozi tenko, ohlapno oblačilo, žar zahajajočega solnca je lil kakor tekoče zlato po gladkem, belem brezovem ljubju. Nič se ni zganilo. Le voda je tenko žuborela v potočku in tu pa tam je zaplahutala posamezna ptica nad rjavo vodno gladino. Nobenega glasu ni bilo čuti razen regljanja žab nekje v oddaljenem močvirju in redkih glasov I mimo letečega drozga. Tu jo i vladala jasnoča, o kakršni s€ i ji še ni sanjalo, jasnoča, ki jo je 'potrebovala duša v hrepenenju in uresničenju. Judita je od za-ivzetja pridrževala sapo. obleko preko čiste. Sven se je nekam nagajivo smehljal, ko jo je gledal. Judita je odvezala Princa od drevesa in je skočila na sedlo. Tačas se je večkrat ozrla na Svena in mu mahala z roko, dokler ji ni izginil izpred oči. Naglo je podila živino domov, da bi izravnala zamudo. Prvikrat po tednih se je čutila brezskrbno srečno. Ela in Karli, sta jo pričakovala na molzišču. "Kje si bila toliko časa?" je pričela tožiti Ela. "Oče je v kuhinji in jo psuje zaradi tebe. Morala bi že misliti tudi na kaj drugega ko zgolj na sebe." Judita je stekla proti hiši, toda Kaleb je bil že odšel ven, ko je stopila v hišo. Zagledala ga je na polju, kjer se je zibal, s svetilko. Amalija je pripravljala posnemalnik. Obraz ji jej izdajal skeleče sledove jezika,! s katerim jo je bil Kaleb prav-i kar izbičal. , "Judita," je velela, "posih-j mal bo hodil Karli po živino. Ni se ti bilo teba zastonj muditi celo uro." (Dalje prihodnjič) stati, Sven, kakor so ljudje tod okoli ali v mestu, kjer si delal. Proč poj deva, čez morje morda. Kajne, Sven?" I Sven jo je pobožal po hrbtu, da bi jo pomiril. Prizadeval si je, da bi jo razumel. Hotfel je biti dober, toda kot možak ni mogel lagati. "Seveda poj deva, Judita, toda prej moram leto ali dve trdo delati. Saj ne moreva iti kar Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevaViib znamk! Oborožena sila Sovjetske unije Ko je junija 1941 Hitler napadel Z. S. S. R., je računal, da , imajo njegove armade pred se-j boj sovjetsko vojsko, ki šteje 3 I do 5 milijonov mož, 5 do 10 ti-: soč tankov in okrog 10 tisoč le-' tal. Hitler je postavil v borbo 250 nemških divizij (približno 3 in : pol milijona mož), 15 tisoč tankov in 15 tisoč letal. ' Njegovi podrepniki Madjar-. ska, Romunija in Finska, naj bi i skupno z Italijo postavili na-daljnih 100 divizij. Nemška premoč je bila očitna. Hitlerjevi generali so napovedali, da bodo prusijaške horde v osmih tednih v Moskvi. Na obletnico nemškega napada na Rusijo je Hitler izjavil; "Zmotili 3mo se, niti pojma nismo imeli kako so se Rusi pripravili na o-brambo . . . Zmagali bomo, ali potrebne bodo še mnoge ogor-' cene bitke". , Koliko znaša v resnici sila, sovjetske armade? Goebbels je' nekoč pripovedoval, da so Rusi izgubili 20 mihjonov vojakov. V najskrajnejšem slučaju je mogoče mobilizirati 1 6 celotnega prebivalstva t. j. 30 milijonov vojakov za Z.S.S.R. Verjetno je, da imajo Rusi za zahodne operacije na razpolago 10 milijonov vojakov. Poleg tega ima Z. S. S. R. na vzhodu posebno armado — za vsak slučaj.. Tankov, letal in topov pa so izdelali Rusi najmanj za 100 procentov več, kakor so mislili Nemci, ki so se zmotili, kakor je dejal Hitler . . . Tako po uspehih, kakor tudi po sodbah vojnih strokovnjakov je sila sovjetske vojske danes večja kakor je bila kdaj koli prej. Ozadje v teh dveh letih in pol ni počivalo. Šele sedaj je celotna ruska vojna mašinerija v polnem pogonu. Kupujte vojne bonde In vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo os išče in vse, kar ono predstavlja! 1 1 iLIk^ I f I 1 j A* H: insists on 100 ; Sven ,]e stopal po drugem , , , , - , , f , , .i tako na veter, kaj ?' bregu tolmuna m trenotno ga ,}e 1 I zagledala v svetlobi, ko so pa-; Sedla sta na breg in Judita i dali nanj dolgi pasovi sence.: se je pomirila. Zdajci je za-Zdajci se je pojavil izza bre mukala krava in spomnila sta jnalik mlademu bogu. Judita sejse, da je solnce že zatonilo. De-je bliže inikle je naglo potegnila nase svoj 'delovni predpasnik, umazano; ! ni zganila. Pristopil i .io pogledal. Flying on the Seven Seas « : K- -• - : : i<%WWe 6. v. -.sv' t/I : A#*# BRITISH NAVY'S AIR ARM in action — a Grumman lighter rises from below deck of an escort canfier; at Quonset Point, Rhode Island, British air mechanics training for Pacihc warfare, start up a Corsair. Center photos J-how Seafires over HMS Indomitablo and on flight dcck, •"eady with a task force to cover Allied landings. H Ms Victorious (bottom left) is newest and most powerful of Britain's aircraft carriers. She. has already been in Action with U. S. Navy in Southwest Pacific. Last photo ^hows the burning Graf Spee, which was spotted by the Air Arm, finally scuttled off Montevideo. (These pictures mre from the book, "The British Navy's Air Arm," by Rutter—fnfantry Journal-Penguin.) A hard-working, little publicized force, British Navy flyers have taken off from frozen airheids in Norway, desert landing strips in Libya, and have lately joined U. S. airmen in the F^r East. With their Allies, th Bismarck. When their job is over in Europe and the Mediterranean, they will join the full force of their battle experience to the American and Allied might for the assault on Japan. NAZNANILO IN ZAHVALA Arthur 1944 Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede nenadoma ter je umrl naš ljubljeni najmlajši sin in brat Arthur Barkis Izgubil je svoje življenje v nesreči na železniški progi v cvetoči mladosti, star 15 let, in sicer dne 4. julija 1944. Pogreb se je vršil dne 7. julija iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzetje in po opravljeni slovesni maši-zadušnici, na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem prijateljem za krasne vence cvetja, ki ste ga položili k njegovi krsti. Ta dokaz ljubezni napram našemu ljubljenemu sinu in bratu nam je bil v veliko tolažbo. Srčno hvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojhika. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Dalje hvala vsem onim, ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Našo zahvalo naj sprejmejo fantje-so-šolci, ki so nosili krsto. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so izrekli pismeno svoje sožalje. Najlepšo zahvalo izrekamo čst. g. Celesniku za opravljene cerkvene obrede in za krasne besede, ki jih je govoril v slovo pokojniku in nam v tclažbo. Hvala August F. Svetku za lepo urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala vsem prijateljem za prvo tolažbo v dneh smrti. Ljubljeni sin in brat! Strašno nas je potrla Tvoja izguba, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Tolaži nas zavest, da uživaš sedaj večno veselje pri dobremu Bogu, kateremu se je dopadlo, da Te je poklical k sebi. Spominjali se Te bomo vedno v molitvi, dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva — nad zvezdami! S pa vaj mirno, ljubljeni sin — snivaj sladko, dragi brat! Žalujoči ostali: JOSLPH i.) Jl.NNIK, oc.- in nuUi; r 1/c JOSEPH, S 1/c CHARLES, W1LHAM, braljc; in mnogo sorodnikov Cleveland, Ohio, clue 1. avgusta, 1944. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 1. avgu"ia, 1944 CRNA^ŽENT: Zgodovinska povest 0 Priredil Javorom S a (Nadaljevanje ) Bregar je ostal mrzel in tih, da, dan za dnem je postajal ža-lostnejši. Čim bolj se je oddaljeval ljubemu blejskemu kotu, tem bolj mu je legala na rame teža skrbi, celo se m u je gu-bančilo in njegovih usten ni ob-kroževal nasmehijaj. Nigana je uporabila vse svoje zmožnosti, da bi moža spravila v dobro voljo. Laskala se mu je, zatrjevala svojo ljubezen in zvestobo, a vse zaman, Francetovo srce je ostalo hladno, njegov pogled oster; vkljub vsemu prigovarjanju ni mogla izvabiti niti ene prijazne besede iz njegovih ust. — Po večdnevnem prizadevanju se je Nigani tudi posrečilo odstraniti z obraza črno bai-vo. Zdaj je zopet zažarelo njeno lice v vsej svoji zapeljivi lepoti. Toda vsa njena krasota je pustila Franceta trdega in mrzlega kot kamen. V začetku mu je hotela biti kakor sužnja in vsak dan je podvojila svojo skrb za ljubega moža; a ker si ni mogla pridobiti njegovega srca, je legla nekega dne tudi na njen obraz temna senca in vsled neprestanega joka so se ji pordečile o-či. Nekega večera je — kakor navadno — odšla Bistra v okolico po živež. Ko sta tako France in Nigana sama počivala v senci košatega drevesa, se je vrgla žena k moževim nogam in začela strastno vzdihovati: "O Radko, ljubi me vendar vsaj nekoliko!" Kakor zamaknjen je zrl mož, ne meneč se za njene besede, proti bližnjemu gozdu in ji ni odgovoril ničesar. Zdaj ga je začela žena še sil-neje prositi in mu očitati; "Radko, moj Radko! — darovala sem ti svojo dušo, svojo srečo, svoje življenje — vse! — Ali res nimaš za me prav ničesar? Ali si mar vse pozabil, kar si mi prisegel v šotoru mojega očeta in pozneje po poroki v najini stari koči? — — Daj mi samo polovico one ljubezni, katero si izkazoval tisti bledi ženi z zlatimi lasmi — prosim te, daj mi vsaj deseti del!" France je molčal dalje in se ni ganil. I Tedaj je žena skočila pokon-} ci, pogledala moža z jeznimi očmi in mu zagrozila: j "Ako nočeš moje ljubezni, pa imej moje sovraštvo! Upam, da se boš lahko prepričal, kako se ciganka zna maščevati in rešiti svojo čast!" Še enkrat se je porogljivo o-zrla nanj in nato izginila. France je ostal zatopljen v svoje misli. — čez nekaj časa! je zaslišal z griča, ki se je dvigal ravno nad njim, otožno petje. Ozrl se je gor in zapazil Ni-gano, ki je sedela na vrhu griča, zročo v nasprotno stran. U-tihnila je in nekaj časa sedela popolnoma nemo in nepremično. Nato je zopet začela peti. Z mehkim, tresočim glasom je zapela žalostno cigansko pesem: Odkar mi mati v grobu spi, srce mi vedno bolj medli. Povsod že zeleni pomlad, le v moji duši ni več nad . . . Pretresujoča pesem se je razlegala po okolici in slednjič mrtvaško obmolknila. Žalostni Niganini glasovi • so ganili Franceta in mu vzbudili spomine na nekdanjo, že zdavnaj minulo srečo. Zdaj je začutilo njegovo srce z ubogo ciganko; zasmilila se mu je. Da, taka je bila — Nigana, v vsem svojem dejanju in nehanju, za trenutek vročekrvna in divja kakor razdražena mačka, nato pa zopet mehka in upogljiva kakor petletno dete, a poleg tega nestanovitna kakor jesensko vreme. — Mož je vstal in nameril svoje korake na grič. Nigana ga je slišala, kako se ji je bližal s tihimi koraki, a zrla je prezirljivo še nadalje v nasprotno stran. Mož je dospel na vrh, položil svojo roko na Niganino rame in izgovoril mehko: "Nigana!" Kakor od strele zadeta se je obrnila žena in že se je ovijala z rokami moževega vratu ter ga jokaje vpraševala: "O Radko, kaj ne, zdaj me imaš zopet nekoliko rad? Vsaj malo?" "Da, Nigana," ji je odgovoril mož kolikor mogoče nežno, "rad te imam; toda pridna moraš biti in vedno ostati pri meni. — Žena ne s m e nikoli zapustiti moža." "O, gotovo, Radko," mu je zatrjevala ciganka, "prisegam ti pri... " "Le nikar ne prisegaj, Nigana," jo je hitro prekinil mož, "ampak izpolnjuj, kar si mi obljubila." Osramočena je povesila glavo, mož pa je položil svojo desnico na, njeno ramo — in ugo-go cigansko dete je zajokalo od prevelike sreče. — Naslednjega dne so prekoračili naši popotniki Kolpo in s tem zapustili Kranjsko ter stopili na hrvaška tla. Tukaj se jim več ni bilo treba skrivati po skrivnih, in gozdnih stezicah, marveč so korakali po javnih cestah in slednjič čez nekaj dni naporne hoje dospeli v svojo novo domovino. IV. Bilo je po veliki noči, sredi a-prila. V krčmi pri Grčarju na Bohinjski Beli sta sedela dva moža, strastno zaverovana v medsebojni pogovor. Prvi je bil ogrnjen v črn plašč, izpod katerega se je svetil usnjat pas; z levico si je gladil brado, z desnico je pa zdajpazdaj rahlo u-daril po mizi; oči so mu žarele in rdeče ustnice je semtertja obkrožil nasmehljaj samozadovoljnosti. To je bil krčmar sam — Peter Grčar, pravi korenjak v najboljših letih. Njegov gost, ki mu je imel danes povedati mnogo novic, je bil štefuljček, Kroparski možek. Pred njima je stala steklenica rujnega Gori-čana. Krčmar je nalil sladko kapljico v dva zelena, precej u-metno brušenega kozarca in napil možku: "Bog te živi, Štefan, in pomagaj kmetom-trpinom!" "Na naše bratstvo in na pogin graščinskim pijavkam!" mu je odzdravil možek. "Moj ljubi Štefan, kar sapa mi je zastajala in zelo sem se bal zate, ko scm zvedel, da so te Hartmanovi biriči odvedli na grad in da te je valpet zaprl v grajsko ječo," je začel Peter, da bi zvedel, kako se je Štefuljčku godilo nag radu. "Hihihi," se je smehljal kroš-njar, "zaradi mene si nikar ne delaj sivih las! ... Star lisjak sem, katerega nihče ne prekani; povsod najdem izhod." "Toda, Štefan, povej, kaj je s^ pismi! Gotovo so ti preiskali ves zavoj. Pa vsaj niso našli kaj sumljivega? — Kogar zgrabi valpet Fric s svojo železno pestjo, ta mu ne uide izlepa," je pripomnil krčmar. "Skoro gotovo bi me bil zaprl nekaj tednov v svojo trdno klet," je odgovoril krošnjar, "pa se je mogočnež zbal. Sicer bi me pa gospoda sama nikdar ne dobila v svoje roke; prostovoljno sem se jim izročil, ker sem jim hotel eno zagosti in s tem sebe malo pozabavati. Pa čuj, to pot mi je že trda predla in prav gotovo bi bil obtičal v temnici, da me niso rešili kmetje. Kakor veš, je bil takrat, ko so me prijeli ti malopridneži, ravno semenj in zato je bilo na Bledu mnogo kmetov iz Bohinja in iz Gori j. Ti vsi me poznajo in me imajo radi, ker jim znam dobro postreči s svojo pristno robo in jim prinašam raznih novic, katerih se nabe-rem na potu. To ti je bilo kričanje in mrmranje pred pristavo ob jezeru, ko so se začeli potegovati zame, da je bilo veselje poslušati! Nekateri so vpili na vse grlo: 'Celo nabogleni,■ napol gluhi krošnjar nima miru pred valpetovim bičem!' — 'Mučili ga bodo do smrti!' — 'Pobijte pesjane!' — 'Obesite oderuha!' — Taki in podobni glasovi so se razlegali ob jezeru in odme- Za delavce Za delavce FATS PROTECT AGAINST ARCTIC COLD n Pvt. H. R. Powell, of Morftnto'l^, W. Va., shows how our fighting men sleep soundly and c04ifortably on the snow-covered ground. His water repellant sleepb#g weighs eight pounds, while his light nylon tent is coldproof 41 1), degrees below zero. Both the sleeping bag and the nylon ten* geqWre used fats in their composition. This is something to remenUlir when tempted to waste used kitchen /at, or complain about the %littaM.of nylon hosiery. INDIANAPOLIS — Nineteen Methodist pastors offered to take their turns as volunteer aides when orderlies became scarce at the Methodist Hospital here. Their churches cooperated by granting them one-day-a-week leave. The nurses' teaching staff coached them. Now two preacher-orderlies are on duty every day and others stand by, filling-in when emergency par-ish duties detain the regulars. According to Superintendent John G. Benson, staff doctors were a bit sceptical at first. Now they're enthusiastic. Patients, too, like being wheeled into the surgery by a minister. "Somehow it gives us a good feeling," one of them said. In the picture the Rev. Charles T. Jones and the Rev. K. D. Van-deventer, both local Methodist pastors, inspect an oxygenaire. Pospešite dan zmage! Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov. Potrebuje se moške Set up delavce, tool-bit brusače, metal stamping inšpektorje, punch press operatorje, pomočnike. Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 E. 200 ST. IV. 3800 IVlaii oglasi Za delavce CARMEN'S POULTRY Prank Vanni, lastnik 3505 E. 120 St., in Union Ave. WA. 5153 Prodajamo vsakovrstno perutnino no zmernih cenah. Posebnost: perutnina za clambakes, zabave, svatbe itd. DOVA2AMO BREZPLAČNO MI POTREBUJEMO AVTE Plačamo najvišje cene St.ClairOIdsCo. 10642 St. Clair Ave. GL. 7314 ženska dobi delo za snaženje za en dan v tednu. Mora biti čedna. Plača $5.25 za 8-urno delo. Zglasite se med 5. in 7. uro zvečer na 397 E. 148 St. Farma naprodaj obsega 46 akrov; 8 akrov vinograda in več sadnega dre^^a. Hiša ima 7 sob. Poizve se pri Tony Blazic, R. D. 1, Clay St., Geneva, Ohio. vali od grajskega skalovja. Valpet je postal bled kakor zid in opazil sem, kako so mu vsled silnega strahu in skrbi klecala kolena. Naenkrat je zakričal; 'Ljudje božji, bodite pametni! Moža moram preiskati, ker so nam ga naznanili kot puntarja in hujskača. Če ne najdem pri njem nič sumljivega, ga takoj zopet izpustim.' Kot priči je vzel s seboj dva Selana. Napravil šem kolikor mogoče čmeren in žalosten obraz, a sam pri sebi sem se smejal iz vse duše v zavesti, da mi gre celo gospoda na lim. Veš, vso stvar sem natančno pripravil in res, nisem se zmotil — ti krvosesi so morali zaradi mene enkrat s svojimi nežnimi rokami broditi po gnoju — hahaha!" UNSAFE rf: HOME ■ \v i pl&U tuti. d ' * NA1I0NAL SAFETY COUNCIL Kupujte vojne bonde! Za delavce Lathe operatorji in vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur tedensko STROJNI OPERATORJI IN VAJENCI PREKLADALO! TEŽAKI Plača od ure in od komada OHIO PISTON 5340 Hamilton ŽENSKE za SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO v starosti od 21 do 45 let Samo dnevni šift 49 ur tedensko Visoka plača od ure poleg overtime, ter bonus za redno delo. Avtomatični mesečni po višek. Morate biti državljanka. Zglasite se osebno pri Buneii Machine & Tool Co. 1601 E. 23 St. m^ Pays.? in Superior Ave. C G B DOM clevelandskih najboljših delovnih RAZMER nujno potrebuje moške in' ' ženske Plača od ure med najvišjimi TOVARNA Z BODOČNOSTJO Tri posredovalnice za delo 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna odprto dnevno 8:30 z j. do 5. pop, ob sobotah do 12. poldne. Zaprto ob nedeljah CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. THE BAILEY CO. POTREBUJE ŽENSKE za snaženje ob večerih Stalno delo — tedenska plača Primeren popust pri nakupih V bližini vseh pouličnih in bus linijah, Zglasite se na 8. nadstropju ali po 7.30 zv. in vprašajte za Mr. Burgess, vhod na Ontario St. Veselilo vas bo delati pri • % THE BAILEY CO. Naprodaj Dve kuharici dobite dobro službo v boljši restavracij ji. Stalno delo in visoka plača. U#' forme brezplačne in obedi. De'® ' dni v tednu. Zglasite se na 996 E. 105 ST. med St. Clair in Superior Ave. je 18 akrov obsegajoča farma, brez poslopij. Zglasite se pri FRANK TURSIC, Wilson Mills Rd., Vz milje zahodno od Chilli-cote Rd. (Route No. 306). Isto-tam se proda dvokolesni trailer. Prinesite vaš star radio aparat ekspertnemu mehaniku Vršim popravila na vsakovrstnih izdelkih. Delo jamčeno, cene zmerne. Burke's Radio Shop 607 E. 140 St. od i. do 9. zv. tekom poletja Ali iščete dober trgovski prostor? Tu imamo enega za vas. Gostilna z D-5 licenco za liker; izvrstna oprema, zidano poslopje. 2 veliki trgovini, 4 stanovanja s 4 sobami vsako. Vse moderno in najnovejšega izdelka. Nah%ja se v lepem kraju blizu bulevarda. — Cena $27,000. George Strainic 15607 Waterloo Rd. IV. 6561 KEn. 4120 GOTOVINO PLAČAMO za vaš rabljen avto, ne glede na njegovo stanje in izdelka AVENUE MOTOR SALES 7202 UNION AVE., BRoadway 0680 VAŠI ČEVLJI bodo zgleda!: kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Popravljamo radio aparate, pralne stroje, vacuum čistilce ter prodajamo nove dele za popravila na pralnih strojih. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj ST. CLAIR APPLIANCE AND REPAIR SHOP 7502 ST, CLAIR AVE. VELIKO CENEJE Je če si sama naredite obleko iz bombažnega, rayon ali volnenega blaga, ki ga lahko po zelo zmerni ceni kupite v Wolf*S Bargain Store 6908 SUPERIOR AVE. Frank Pedder Auto Sales Rabljene avte se kupuje in prodaja 11702 EUCLID AVE. GA. 0322 POPRAVIMO vse električne predmete v vašem domu Tovarniško prenovljenje. Popravljamo vse vrste pralne stroje in čistilce za preproge. Kupujemo in prodajamo rabljene predmete. Household Appliances Co. 8508 HOUGH AVE. — CE. 8899 Popravimo radio aparate na domu ali avtomobilske in kombina,-cijske, ter druge električne predmete. Buckeye Radio Service Co 9405 Buckeye Rd. SW. 0086 Steve Nagy, Mgr. WHERE THE FUf IQQIS A ^ - It takes 12,500 gallons'^ gasb« line to train one pilot. Službo dobi POŠTEN IN ZMOŽEN TOČAJ (bartender). Stalno delo in dobra plača. Naslov se poizve ^ uradu tega lista. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni T tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 %c na uro Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo drža'" Ijanstva. Nobene starostne omejitve« ste fizično sposobni za delo, ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFiCB 1256' W. 74 St National Carbon Co., Inc. Mali oglasi Slovenska družin^ z odraslimi osebami išče v jem stanovanje s 6 ali 7 ^ mi, ali pa hišo za eno lin' od E. 53 do E. 72 St., ra^^t Clair in Superior Ave. y ima za oddati, naj poklic® telefonu: EXpress 1262. Boljši dvo-družin# 1 »V« hisi duplex; 5 sob vsako stanov^^^ novi fornezi na plin; gara^ . 2 avta, z novimi vrati. Naj®"^ na znaša $90 mesečno. $9200. Za 2 družini, 6 sob vsako novanje; 3 spalnice; gai^^^ 2 avta. Blizu Grovewood ^ Cena $9800. George Strainic 15607 Waterloo Rd. IV. 6561 KE. st' B. J. RADIO SERVlC^ 1363 E. 45 St. BE. Prvovrstna popravila na vrst radio aparatih ^ Dr. Kemovo Angleško-Slovensl^^ berilo (English Slovene ■ • gf je pripravno za učenji gleščine ali slovenšcii'' Dobi se v naši tiska'^ Pohištvo napredki. Proda se na drobno vse štvo ter kombinacijska P® plin in premog. Zglasite 9® 1016 E. 61 St. m