St. 323, Trst, soboto 22. novembra 1053* Tsčaj XXXVi IZHAJA VSAK DAN efe neđefjsh !n praznikih ob 5.f ob ponedeljkih eb 9. zjutraj. PfritujJčr.c fSier. se> prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih ♦ob*karDtb v Trstu i» okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?c«ttojni, Sežani, IJabrožini, Sr. Luciji, Tolminu. AjdoT-Mtni, Dornbergu itd. Zaslsrelc Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOf.A8! 8E rrAĆUNAjo HA MILIMETRE v Sirokoati 1 fcelone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S «t. mM. sf^mrtnicti, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 8t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak* »»daljna rrsta K 2. Jfnli oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 utot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PiaiiJIvo In tožljivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F eUnotti je msilm MM eelo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec* O K; na sa- ročbo brei dopoalane naročnin«, se uprara na ■araialaa, mm a«4«ljak* Ixđ*nj» „ZSIS08TI" «tu> i •» Ml« UU Kroa S'SO, mm »•! Imtm Krn 3 ao. T d dopisi naj s« pošiljajo na uredaiftvo Usta. Nafr-...k»- vama pisma a« sprejemajo la rokeplal a« vra4aje, Haročniao, oglasa In reklamacije jo poiiljati na upravo lftata, UREDNIŠTVO: ulloa Glorgla GaEattl 29 (Varotfol ). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIKA. L* taifc konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edit vptaana zadruga a omejen rim poroitvoaa v Trot*, ^ Jao Gior^io Galatti iter. 20. FoStno-hranllnRiH ra?un Itev. 841-652. TELEF0T1 H 1V59. Politične đruftuo „Edinost" o Trsta vabi na i ki se bo vršil jutr?, v siedeljo, 23. noir. ob 10 predp. v veliki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. Delegacije. Debata o ekspozeju v zunanjem odseku ogrske delegacije. DUNAJ 21. (Kor.) Odsek za zunanje zadeve ogrske delegacije je imel danes sejo. katere so se udeležili tudi opozidjcnaini delegati. Pred prehodom na dnevni red se |e delegat gref H a dih pritožil proti parlamentarni straži, češ, da }e to nezakonito. Nato se je prešlo na dnevni red ia se je pričela defaaia o ekspozeju zunanjega ministra grefa Berchtoida. Poročevalec Franc Nagy je izvajal: Nadčloveško delovanje zunanjega ministra zasluži celo pritnaeje on*h, ki ne odobravajo njegovega postopanja. Ce bi minister ne imel pokazati drugega uspeha, kakor ohranitev miru, bi mu morali biti že zato hvaležni. Da se mu ni posrečilo doseči razdelitev osvojenega ozemlja Turčije na naravni, zeml/episoi ža narodnostni podlagi, je sicer obžaiovati; toc^ Če se vprašamo, ali bi bilo paraetao, da bi se že dosežen mir uniči!, moramo priznatS, da je imel mi nister čisto p a v, da ni brskal naravne razdelitve. Odsek jemlje obaovitev trozveze z zadovoljstvom na znanje, kar pa nS nikaka ovira, da ce bi monarhija živela v dobrih razmerah tudi z ostilim! evropskimi skupinami. Sporazumno z grofom Berchtoldom nc vidi cdsek nobenih interesnih sasprotstev s francoskim narodom, vsled česar tudi ne moremo uraeti, zakaj na; del francoskege časopisja vedno napada. Kar se tiče Rusije, ki je preklicala Izjemae vojaške odredbe na nali meji, je bila s tem odstranjena velika nevarnost na meji. Govornik pozdravlja ministrova izvajanja glede Rasije in upa, da sprejme odsek ekspoze lahko čisto mirno na znanje. Rsdl tega poročevalec predlaga, naj odsek dovoli proračun. Grof Mihal K a r o 1 y i obžalfuje, da je neki v zvezi z ministrstvom stoječi Uit, de-savuiral vest o obiska prestolonaslednika v PODLISTEK, Norec vojvodinje, Florentlnska novela Errista Ramlna. „Raffaelio, ubogi, sladki ljubljenec moj, ali me Še slišiš?" Oči so mu zasvetile v čudoviti blaženosti, ki se mu je blesteče razlila po licu. »Glej, poprej ti nisem smeia dati in ti nisem smeia govoriti, da si mi bil vedno ljub pred vsemi iz mladoletne dobe!" Tako |e govorila in lezla počasno vznak. In ko se je zvrnila, sta nje roki povlekli njegovo glavo za seboj, |o položili mehko na rje prsi, ki jih je dvigalo silno dihanje. Sedaj Je šio po n|iju telesih kakor neko vstrepečaoje, skupno skozi oba, in potem sta obležala brez glasu in nepremično drug poleg dru-zega... Nemo so stali okoli ležišča Luca in c|egovi. Starec si je zakrll obraz ia koma| so besede Mauropulosa dospevale v njegovo uho, ko je ta prekinil tišino In rekel: „Skupaj sta torej odšla na livade {zveličanih!"----- Parizu. Govornik upa. da se razvijejo sedaj med monarhijo in balkanskimi državami do-brl cdcoŠ3|?. Grcf Mailath stavi zunanjemu mici-stru več vprašanj, med drugimi: aH bi ce kazalo, brez velikih novih žrtev vsaj na gospodarskem polju doseči koristi od balkin skih dižav. Knez Ludovik Windischgraetz ostro kritizira B^rchUldovo politiko. Naši dobri odnošaji napram Italiji niso v trenotku toliko potrebni sam, kakor pa Italiji, ki je zelo vesela, da tako na naše stroške pospešuje svoja albanska stremljenja Grof Andrassy izjavlja, da 3e solidarno z ostalo opcz'ojo ne udeleži glasovanja. Kljub temu, da mu |e Berchtold simpatičen kot oseba, vendar pa se ne more strlojati z njegovimi nazeri o balkanski politiki. Rezuiiati te politike nikakor niso ugodni. Osrepitev posameznih balkanskih narodov nikakor ni posledica naše dobrohotne podpore. Rumunija Je dosegla svoje uspehe di rektno proti našim interesom, Srbija istoiako, od Abanije pa tudi nimamo ničesar pričakovati. Oovorilo fe nato še več govornikov, ki so po veČini ostro kriizirali Berchtoldo7o oolftiko, nakrr se je oglasil k besedi grcf Berchtold, ki Je zavračal razne očitke govornikov ia pojasnjeval zlasti razmerje Avstrije napram balkanskim državam, posebno napram Srbiji. Nato je bila seja na prošnjo zunanjega ministra proglašena za tajno. Berchtoldova pojasnila so bi'a končno vzeta na znaije io proraču i zunanjega ministrstva sprejet tudi v podrobnostih, nakar Je bila seja zaključena. Nove vojaške zahteve. DUNAJ 21. (Izv.) Vojna uprava namerava prihodnje leto zopet zvišati mirovao stanje nekate -h armsdoih oddelkov. Pri 124 pehotnih bataljonih bo zvišano mirovno stanje za 112 mož pri bataljonu, ali 28 mož pri stotnlji. Dalje bo na novo formiranih 45 oddelkov za strojne puške, tako da bo imela armada skupno 307 Gddelkov za strojne puške. Ojačene bodo tudi vse baterije, med temi 84 za 20 mož pri bateriji. Ustanovi se na novo dalje oddelek mefnlh lovcev, močan 6 stotnif, sli skupno 1500 mcž. Artiljerija dobi 34 novih poljskih baterj. Na nove bosta kreirana dva bataljona trdnlavske artiljerije In večje štetilo novih samostojnih kavslerfisfcih eskadronov, ki se izpopolnijo polagoma v regimente. Vojna uprava je hotela doseči izpopolnitev teh eskadrcnov v regimente že letos, a je morala *vcj načrt radi slabih f bančnih razmer, opustiti. Hrvatsko vpraSanje. Konec komisar i jata. ZAGREB 21. (Isv.) Komisar baron Ivan Skerlecz Je prispel ponoči semkaj iz Pešte in je danes dopoldne koeferirai še z nekate rimi hrvatskimi politiki. Tukajšnji politični srogl računajo z vso gotovostjo, da bo uradni list že Jutri ali pa v ponedeljek pu bilcral odredbo, s katero se odpravlja ko-misarijat in uvajajo zopet ustavne razmere. So!n?gra!ka za lex Kolisko. SOLNOGRAD 21. (Izv.) Pod predsedstvom scinograškega župana Oita in dežel- Ko je temu dnevu sledita noč, Je ležala na mestu dvorca le še gromada ruševin; nikoli več ni bilo čuti glasu o Lucl in njegovih sinovih, kajti pepel dvorca Je zagrnil tudi n|ih. V mestu so obžalovali neca no smrt vojvodinje in čudne govorice so se Širile med ljudstvom o požaru, ki Je ualčil hišo njene smrti. Trop z mesta odpuščenih vojakov-najemnikov Je Še istega dne bogato obdarovan odšel preko gora domov. Alessandro pa Je um.i leta 1537. na strupu, ki mu ga |e dal njegov bratranec Lorenzino 1 (Kosec.) Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavier de Montćpin. PRVI DEL. 1. Večer 29. dne majnika 1. 1770. Bilo je v noči od 29. na 30. dne meseca majnika leta 1770, med esajsto in dvanajsto uro, ko je velikanska množica, tesno stisnjena, valovila po dohodih na trg Ludovika XV. in |e bilo pričakovati, da zdaj zdaj preplavi trg kakor reka, ki Je udarila črez bregove. Na trgu stoječi vod1, ki nega glavarja, kanonika Winklerja, Je bil danes ustanovljen koruze, ki hoče zbraii več milijonov podpisom, ki nal bi prisilili vlado, da predloži cesarju hx Ko!isko v sankcijo. Akcija se je prtčela že danes z velikim pompom. Mesto [e bilo v zastavah in dame so na ulicah pobirale podpise. V nedeljah bodo nabirali podpise tudi po deželi. Obletnica bitoljske bitke. BELGRAD 21. (Kor.) Povodom obletnice definitivne zmage srbske armade nad Turki pri Bitolju, so se vršile včeraj v Bi-tolju velike slovesnost*. Siavnosti so se udeležili iudi prestolonaslednik Aleksander, ministrski predsednik Pašič več ministrov in generalov, belgrajski župan, mnogo politikov in časnikarjev. Prebivalstvo je zlasti prestolonasledniku Aleksandru priredilo prisrčne In viharne ovacije. Povratek Kokovceva v Petrograd. PETROGRAD 21. (Kor.) Ruski ministrski p red se dni s Kokovcev je danes dospe! semkaj. Mekikanske ho matije. MEHIKO 21. (Kor.) Danes sta se sestali obe zbornici kongresa. V svojem odgovoru na poslanico Huerte, Je predsednik kongresa začetkom svojega govora zagotavljal Huerto, da hoče kongres pedpirati cje-g. vo strenljenfe po ohranitvi neodvisnosti naroda. Navzoči so bHi tudi vsi Člani diplo-matlčnega zbora; manjkal [e le poslanik Združenih držav. WASHINGTON 21. (Kor.) Predsedcik WiIson se Je o položaju v Mehiki izrazi', se m haja vlada Huerte pred razpadom. Četudi se položaj jako počasi razvija, vendar Je končni padec Huerte toliko kakor gotov. Anglija in afera „Canadian Pacific". LONDON 21. (Izv.) Angleški lis i vehementno napadajo avstrijsko vlado, ker je omejila osebni promet družbe »Canadian Pacific* na I. in II. razred, dočim smejo druge paroplovne družbe prevažati tudi medkrovne potnike. Lisi zahtevajo, da mora Avstrija to odredbo ali prekifcati ali pa dati družbi .Canadian" odškodnino in poživljajo angleško diplomacijo, naj nastopi za te zahteve z vso energijo. Anglija da nikakor ne sme pripustiti enostranskega in krivičnega postopanja Avstrije proti družbi „Canadian Pacific". _ Govor držav, poslanca dra. 0. Rybžra v seji zbornice posl. dne 13. nov. 1913. Gospoda moja 1 Imenovalo se (e ime Tezner. Sam sem že prej namigoval nanj. Ta mož znanosti Je poskusil, da bi opravičil odredbo viade in še več: razsodbo upravnega sodišča, in to v precej dolgem članku, ki pa ravno v tem, da je tako dolg, dokazuje, da Je trebalo mnogo besed, da Je ta svoj nazor vsaj kolikor toliko prikazal kakor opravičenim. Toda vse se kondenzira v sledeči trditvi (čita): „Dinamični zakon, ki ga Je — upravno sodišče namreč — bedi z usoehom, ali brez uspeha, skušalo JurUtično formulirati, da mirovanje parlamentaričoega aparata avtomatično poraja državao kuratelo cesarja, je so jih tvorile švicarske garde, so le še z največjo težavo odrivale vedno rastoči pritisk množice, sedaj s prijazno besedo, sedaj zopet, če ni izdaia lepa beseda, tudi s puškinimi kopiti. Trdovratnost množice, ki se nikakor ni hotela umeknitl, pa Je tudi bila popolnoma opravičljiva. Na trgu, ki ga Je pravkar izpraznilo vojaitvo, se je namreč gibalo precejšnje števijo delavcev, poleg tega pa je ta nočni prizor izpočetka bil za Parižane neka] fantastičnega. Zaradi teme so delavci sadaljevali svoje delo ob svitu bakelj. Baklje so razširjale sed&| jasno, sedaj motno svetlobo, kakor Je pač pihal veter od Sslne semkaj preko o-gromnin visokim odrom, napravljenim v nenavadnih oblikah. Tupatam Je btlo videti v slabo razsvetljeni sredini trga vitke stebre, piramidna ogrodja palač In templjev, kar je pa zopet vse izginjalo v temi. Na gledalca je vse to napravljalo vtisk, kakor da vstaja pred nJim bajevno monumentalno mesto. Poleg tega pa vedno se križajoča, negotova svetloba bakelj, ki se Je v rogljatih črtah pomikala semtertja, kakor one, po črnem pepelu pravkar ugaslega^ koščka papirja semtertja tekajoče iskre. Ce |e svetloba izginila spodaj, ali v sredini, se Je takoj zc-pet pojavila zgora| kje na odrih ali vrhovih piramid, templjev, stebrov Itd. Preden stopimo z bralcem na prostor. lex aere perseiu;, zskna, ki Je trrjnejl, n g3 bron. Naj ima upravno sodišče juri t čno pra7 ali ne, pedal je primemo verno .Mlko pravnega stanje, ki naslaja po politfč -m naravnem zakonu naših pat lamenf hrenih razmei". Tezaer se sklicuje torej v zadaj. »rsti na precej megleno naravao pravo in * c?r v formi državnega preva sile. (M?dki ci). Nu, gospeda moja, danes sem listal po nekem deiu, kjer sem našel siedeča izva'snja o poizkusu upravnega sodišča, da bi se catedba vsled sile, tiste namreč, ki I h ri izzvala sila, odtegnile sodniški kritiki. V teh Izvajanjih je rečeno (Čita): .Če sta državno sodišče in upramo sodišče izdavila, da se naredbe vskd sile ne morejo' presojati, petera velja to tud! o tistih, ki se tičejo predmetov deželne izzo-ncda|e". Tu moram omeniti, da se naredbe vsled sile Izdajajo v ustavni ob'iki. § 14. ravno predvldja t£k slučaf. Naj je n.r\dba za silo še tako neopravičena, če v r. uici ni nikake sile, da, če so se tudi predpogoji za tako naredbo ustvarili naravnost svojevoljno po nameravanem In v ta namen Izvršenem razpustu drža »nega zbora, vendar Je pa naredba vsled sile, kar se tiče Lrme, ustavna. Nadalje [e rečeno (čita): mMožno Je torej, da se sprememb« deželne ustave izvajajo in da jih potem dižjvci zbor odobruje, ce glede na to, da dtžtl i red ne pozna pravnega instituta naredbe vsled sile". (Poslanec Kuranda: „Izvzcmši Trsti") Popolnoma pravi .Umevno Je, da take posledice razvoja niso primerne v d, da bi posebno povspeševale respek; pred zakonom in pravom In neizogibna posledica je splošna b r ez znača jno s t in razuzdanost na polju uveljavljanja javnega prava". Prosim, ali veste, kdo Je to pisal ? lati gospod Tezner v svojem delu .Der Kaiser". (Veselost.) To je bilo v letu 1909. Tezner se Je bavll s tem pravom v»|ed sile tudi v knjigi „D/e Volksvertretung- in prihaja t idi tu do zaključkov, ki so v nasprotju z njegovimi današnjimi nazori in njegovim znanstvenim stališčeml Nočem dalje zadržavati visoke zbornice s tem vprašanjem, le to eno hočem še omeniti: Posebno ra-glaFa, kar sem že omenjal, da to ne gre, da se vlada skriva in ograja za avtoriteto Njegovega Veličanstva, da ne gre, da vlada za take odredbe vlači Njegovo Veličanstvo v d=b'ito. Pra^i — In to si dovoljujem še nagUSati (čita): „Temeljno načelo, ki je Hatsch k, angleško državno pravo, razvi;a za anrl ško ustavnost, po katerem se ne da noben protiustavni čin le s sklicevanjem na državno silo povzdigati vzakocltega, in da more vlada tudi v slučaju državne sile storiti kako protiustavnost le ua svojo odgovornost, tako neKiko, kakor vojskovodja v vojni kak prestopek proti vejaškemu višjemu povelju, ker 'e ta nevaren, — to velja tudi za konstitucijonelnu državno pravo, ako, razveljajoč samo sete, izrecno ne določa nasprotnega". Tako Je pisano zopet v njegovem delu „Der Kaiser". On sam pravi, da mora b ti v dotični ustavi izrecno določilo, da 3e ki je bil zaprt za občinstvo, naj mu pojasnimo vse to, kar se Je godilo na trgu. Pred kratkim se je vrši'a poroka dau-phina*) z avstrijsko pilncesinfo Marijo An-toinetto in to poroko so v Versalllesu**) praznovali neprenehoma štirinajst dni z na)-šumnejširai veselicam!. Kakor pripovedujejo zgodovinopisci tistih časov, so bile te slovesnosti nekaj brezprlmernega, nepopisno krasne. Dvor In vse, kar |e spadalo k njenu, Je nastopal v najokusnejšlh in vedno drugačnih opravah, bleščeči sija| v neprenčun-Ijivi množini na oblekah se lesketajočih de-mantov in drugega dragocenega kamenja je kar jesrtal pogled navzočim, kočije gostov so v dragocenosti tekmovale s kral|e*imi, vsak večer so prižigali umefalne ogrje fn vrtovi in park so bili razsvetljeni s štirimi milijoni pisanobarvnih lamp'jonov, ki so se blesteli, kakor zvezde v lepi noči na nebu. Kar pa tiče prav posebej umetalne ognje, je samo šopek tvorilo t idesettisoč raket ki so gorele samo dve minuti in (e vsaka ?tala po tolarju. S kratkim! besedami: Izvedba sporeda versajskih Javnosti |e zahterala dvajset milijonov liver***) izdatsov. (Daljt). *) Daupbin (dofćn) — prestolonaslednik sa časa francosk h kraljev. **) Vereailles — Vcrs&j, mesto in dvorec francoskih kraljev v bližini Pariza. ***) Okrog 60 milijonov krcn. Biran II. EDINOST " St. 323. V Trstu, dne 22. novembra 1913. more ustava začasno odpraviti. Ia danes le premogel taliti učitelj državnega prava, da je brez drugega odobril razsodbo upravnega sodišča; pravi celo, da |e bila za upravno sodišče stvar taka, da |e moralo razsoditi in njegova edina naloga da |ebila, da najde utemeljevanje za to. (Mejklicl.) Gospoda moja I Omenil sem že, da more tako postopanfe vlade dozoretl Jako nevarnih posodic. Eno teh posledic sem že imenoval, namreč: s tem se izpodkopuje moaarhično čutstvo, omajuje se zaupan|e v N^govo Veličanstvo. (Medklici). Morda pri gospodu kolegi ne. Pravo njegovo Je, da Irca tako prepričanje, da pa tako zavlačevanje Njegovega Veličanstva v politične boje mora v Širokih plasteh ljudstva delovati najškodljiveje, o tem morem zagotavljati gospodo, in sicer to v takih krogih, kjer bi se ne moglo verovati. Dinastiji in monarhičcerau principu napravlja veliko večjo uslugo oni, ki opozarja na to nevarnost, nego pa on?, ki meče na trg prazne fraze o patriotizmu in dinaslični udanosti. To postopanje vlade pa dozoreva šj druge posledice. Eno takih posledic je omenjal včeraj gospod dr. Lodgmann: korumpiranje naših sodišč. Sodišča — vsaj verujte to — se po takih odredbah, po takih naredbah, alf, kakor sedaj govore, cesarskih patentih, spravljajo v stiske. Upravno sodišče V3aj se čuti v tem slučaiu v taki stiski. To trdi celo njegov ex-cffj branitelj Tezner. Sodišča naj odločajo, naj dajo vladi pra7, če tudi ni najti v zakonu nobenega utemeljenja za to. In kaj se do gaja? Posledica temu Je, da naša sodišča res v zadnji čas ne raz-s o j a j o tako kakor smo bili navajeni pričakovati od njih. Če so na Pruskem rekli, da je še sodnikov na Pruskem, pa mi v Avstriji danes nismo več, žal, v tem prijetnem položaju, da bi se mog!i kar brez drugega sklicevati na neodvisnost najvišjih sodišč. Tudi zaupanje prebivalstva do sodišč se maja. Kajti, če prebivalstvo vfdi, kako se kako sodišče uklanja Iz političnih razlogov, kako pušča so dišče uplivati na se, kako sodišče izreka razsodbo in {o opremlja z utemeljevanjem, da se lasje ježe, potem je jasno, da izgublja zaupanje do scdišč. (Dalje.) Slovenski Sokoli na mednarodni tekmi v Parizu. Te dal se vrnejo iz Pariza slovenski S.koli-tekmovalci, ki so si v dokaj neugodnih razmerah, iu to bodisi z ozirom na mali narod, katerega člani so, kakor z ozirom na način boja, priborili peto mesto med evropskimi telovadnimi zvezami. Priboriti so si lep uspeh, obenem pa skupno s Čeh!, ki so si zopet pridobili prvo mesto, iznova dokazili velikost slovanskega sokolskega telovadnega načina, ki js slavil v Parku novo zmago, prlborjeno z največjimi težavami, v največjih zaprekah. Ce!a mednarodna prireditev zasluži torej obširnejšega pojasnila, d i bo mogoče samostojno soditi o njej tudi onim, katerim dozedaj še ni znan pomen in način te vrste telovadnih prireditev, katerih so se Slovenci udeležili doseda že četrtič. Mednarodna telovadna zveza. Telovadne zveze posameznih narodov v Evropi so združene v mednarodni teio-vaJni zvezi (Federations Europeeines de gymnastfqic), Ki je bila ustanovljena I. 1881. in Eraa svoi sedež v Antwerpnu. Predsednik te zveze je N. J. Cuperus iz Aniw^rpna, zna-t telovadni strokovnjak in vešč&k. V zvezi so združene sledeče zveze evropskih narodov: Belgija, Češka, Hrvatska, Danska, Francozk3, Angleška, Italija, Luksemburg, Ogrska, Nizozemska, Norveška, Rumunska, Švedska, Slovenska, Švica in Ruska. Skupno ima približno 1,768.121 Članov v 15.305 društvih. Ta mednarodna zveza prireja redno na dve leti mednarodne telovadne tekme, katerih se smejo udeleževati posamezne včlanjene zveze. Do sedaj se je lo Sest takih tekem, in sicer prva i. 1903. v ADtwerpnu, kjer so btii prvi zmagovalci Francozi, druga I. 1905. v Bordeaux (zmagovalci zopet Francozi), tretja v Pragi leta 1907. cb priilki petega vsesokoiskega zleta. Pri tej tekmi so prvič dosegli prvo mesto Čehl-Sokol!, in so se je udeležil] tudi Slovenci. Tekmovali so takrat izmed včlanjenih narodov Belgijci, Čehi, Francozi, Luk-semburžani, Slovenci in Ogri. Slovenci so dosegli peto mesto. Naslednja, Četrta, med-nsrcdna tekma se |e vršila leta 1909. v Luksemburgu. Udeležili so se Je Belgijci, Čehi, Francozi, Italijani (prvič), Luksem-buržani in Slovenci, ter so dosegli prvo mesto Francozi, drugo Cehi, tretje Italijani, četi to Belgijci, psto Slovenci in šesto Luksemburžani. — Predzadnja tekma pa |e b'.b v Turlau leta 1911. Tu je bila udeležba dosedaj največja: Belgijci, Čehi, Francoii, Hrvatje, Italijani, Luksemburžani, Rumuni in Slovenci. Čehi so si zopet priborili prvo mesto, Slovenci so tekmovali s krasnim uspehom ter dosegli četrto mesto. Zadnja tekma pa le bila letošnja v Parizu, ki se je vršila ob priliki 40]etnice Unije francoskih gfmnastov dne 16. t. m. pod Častnim predsedstvom M. Rajmuoda Poincareja, pred- sednika francoske republike fn pod predsedstvom M. Klotza, notranjega ministra francoskega. Način tekme. Mednarodne tekme, ki jih prireja omenjena e?ropska zveza, nimajo Športnega značaja, temveč |e v prvi vrsti njihov namen, da pospeiu)e|o vsestransko telesno vadbo. — Združene telovadne zveze Imajo namen, plemeniti svoje narode potom telesne vzgoje, in temu namenu odgovarjajo tudi tekme, ki |lh z*eza prireji. Tekmuje se torej na vseh važnejših orodjih, ki flb imajo vsi sistemi združenih zvez, da se s tem da prilika tekmovati le tistim zvezam, ki imaio v svojem narodu tako vsestransko telovadbo, ki more biti vzgoji koristna ter se ne peča|o z enostranskimi športi, katerim odrekamo vsak vzgojni pomen. — Uspeh tekme Je merodajen tudi le z ozirom na celo vrsto, ki tekmuje, in ne z ozirom na oosamezmke, kakor ne posamezna orodja. Na ta načia se hoče dobiti primerno merilo, ki naj bo merodajno za uspešnost posameznih sistemo? in intenzivnost dela v posameznih telovadnih organizatiiah. K tekmi pošlje vsak narod (zveza) eno vrsto šestih telovadcev, katera ima dovoljena dva namestnika, ter jo vodi poseben vodnik. Namestnika prideta v poštev, kadar bi kdo izmed tekmovalcev postal tik pred sli med tekmo za telovadbo nezmožen. V tem slučaju šteje potem uspeh enega, ali pri odstopu dveh tekmovalcev, obeh namestnikov. Vsak narod pošlje poleg tega k tekmi po tri sodnike, ki tvorijo sodniški zbor ter ocenifo posamezne izvedbe tako, da sta določena k vsakemu orodju po dva sodnika znamkujoča izvedbo vaje z 1 do 10 točk dogovorno ali v slučaiu, da se ne strinjata, vsak zase. Takrat se rezultat obeh znamk deli z dvema. Za najlepše izvedeno vajo je mogoče dobiti vsakemu posamez nemu tekmovalcu deset točk, za napake, izpuščanje prvkov itd. pa se lim odbija od te svote po pol, Četrt, celo ali več točk. Za skoke, plezanje, tek pa |e določeno po času, hitiosti in deljavi gotovo Število točk (zopet od 1 do 10). Na zadnji tekmi, v Parizu, se Je tekmovalo s prostimi vajami, na bradlji, drogu, konju in krogih povsod z eno predpisano in drugo prostovoljno vajo, ter v teku (na hitrost 100 metrov) od 12 do 15 sekund, v plezanju po 8 m dolgi vrvi na hitrost od 9 do 12 sekund, v skoku v daljino od 3 m 50 cm do 5 m 50 cm, In z dviganjem 40 kg težkega ročka do 10 krat. Priprava za tekmo. Ko se je v odboru slovenske Sokolske zveze sklenilo, da se naša zvezna vrsta udeleži tekme v Parizu, se Je nekaj bratov že pridno pripravljajo za težak boj, katerega bo imela vrsta v tako hudi bitki, ki s3io Jo letos pričakovali v Parizu. Brez ozira na to, da si že sam ob sebi hoče vsak narod priboriti čim Častnejšl uspeh na tth toliko pomembnih tekmah, se je pripravljal posebna oster boj za prvenstvo med Čehi ia Francozi. Kakor smo pozneje videli, so z gotovostjo računali na prven st?o tudi Italijani; Belgijci in Lufcsem buržani pa so na vsak način hoteli stopiti pred Slovence, dočim smo Slovenci videli svoj uspeh pred Francozi. Težko nalogo smo si dali, toda kakovost vrste že pri izbirni tekmi, ki se je vršila začetkom ok tobra v L-ubijaai, je dajala vse upanje na najboljše uspehe. — Skupna vadba od 13. oktobra naprej Je kazaia tudi velike napredke, kar se Je videlo posebno pri tekmi, ki se je vršila v Ljubljaul v ponedeljek pred odhodom, dne 10. novembra. Tekmovalci so tu dosegli krasne uspehe, škoda ie, da se že pri tej priliki ponesrečil na drogu br. Pogačnik iz Ljubljane, ki si je poškodoval pri padcu hrbet in dva prsta na rok?, vsied česar je toli v Parizu nezmožen za tekmo. Z dobrim upanjem, da do Pariza še ozdravi, &e ga je vendar pustilo v vrst«, tako, da je sestajala slovenska vrsta ženim na mestnikom sledeče: Stane Vidmar (LJubljana I.), France Miklavc (Trs'»), Alojzij Po gačnifc (LJubllana), Alolzij Jerin (Celje), Vinko Rabič (Domžale), Jaka Sever (Ljubljana II), Egon JeierŠek (Sv. Jakob-Trst). Vrsto Je vadil in vodil načelnik Slovenske Sokolske zveze dr. Viktor Murnik. Za sodnike so bili določeni: Načelnik celjske župe Jože Smertnik, podnačelnlk Slov. Sok. zveze Bojan Drenik, in načelnik tržaške župe Ambrožič. Ta odprava, kateri so se pridružili še g.dčne Vodnikova, načelnik idrijske župe Novak, br. Berce in Seidl, ie odpotovala v torek, dne 12. t. m. zjutraj preko Bavarske v Pariz.__(Dalje). Domače vesfL „Piccčlo" vriska od veselja na sklepih shoda nemškega političnega društva v Trstu. Vriska, ker so se tržaški Nemci, v kolikor more v njih imenu govoriti rečeno politično društvo, izrekli v prilog Italijanom in proti Slovencem. Sa| smo vedeli že v naprej. Druzega nismo pričakovali od ljudi, ki v svoji slepoti žive le od danes do |utrl, od nosa do ust, se naslajalo na hipnih efektih in ne miitijo na resne in nevarne posledice: ki se radujejo le na dejstvih, a se ae poglabljajo, da bi videli vzroke. Pri tem pa se |e vendar dogodilo malo čudo: „Piccolo" se nekoliko ženira. Kako vraga ne 1 Će vedno kričiš o izključni italla-nita dl Trleste, o mučeništvu tega Italijan-stva v Avstriji, a obenem Užei pete In sprejemaš milost od njih. ki drugod neusmiljeno preganjajo Italijane narodno in politično, in jim celo z brahijalno silo rušijo kulturne zavode, jih denunciralo kakor nevaren element: potem |e že protislovje tako kričeče, da treba Že natezanja besed in pojmov, da se ljudem z navadnim človeškim razumom in preprosto logiko nasu je peska v oči. V tej zadregi meditira „Piccolo" s svojimi scfisterijaml, češ, da sklep Nemcev le le posledica pametnega računanja z obstoječimi razmerami, spoznanje potrebe, ki izhaja iz de|stev, da pa to nikakor ne pcmenja nikake politične zveze z Nemci, ni kake obveze! Smešna igra z besedami. Nu, je tudi precej in težke resnice v „Picco!ovihw Uvajanjih, ko pravi, da po obstoječi narodnostni konfiguraciji ie v interesu Nemcev, da Italijanski živeli prevladuje prod slovanskemu. O da, da! Sal to vidimo tudi mi. ASI bi meniii, da Italijanom v italijanskih orovincijah — kakor označajo oni naše po-krajlae — bi bila Italijanom prva naloga, da braniio italijanske interese, ne pa nemških 1 Italijanske Interese, seveda, ne pa oligarhije kake posamične italijanske stranke! In to ne le za hip, ampak in v prvi vrsti za bodočnost. To je ravno, kar |e možno le ob popolni slepoti: da Italijani vrhkajo na hipni pomoči od strani Nemcev, da pa ne vprašujejo po vzroku tej nemški blagoraklo-njenosti do Italijanov, da ne vprašujejo po posledicah, ki |ih hočelo doseči Nemci! Le v tej slepoti |e mcžno, d i „Piccolo" vriska in da kiiča?o razglaša svoje pričakovanje, da to vedenje Nemcev ne ostane samo platouično, marveč da bo v bodoče vplivalo na raz-vo| političnih razmer v teh krajih II Gorje Italijanom potem!! Le udarjen s slepoto more „Pžccolo" beračit?, naj rrr dobe tržaški Nemci vse avstrijsko nem?tvo za svojo primorsko politko. Želja se mu izpolni, da bodo avstrijski Nemci podpirali to politiko tržaških Nemcev — politiko, ki iz taktičnih razlogov meče 1'artanom cu^rčke, a Je vendarle netnika in z nemškimi csiji, ki niso Ital Janom nič manje nevarni, nego so nam Siovanom. Naj se le puščalo Italijani omamljati z nemškimi cukrčki, nij le vriska „Piccolo" In pušča salve radosti radi te nemške pomoči! Dogodki pa le prinesejo streznenje h petem italijanski element ne bo iriskai. Gospodarski so I?h Nćmcl v Trstu it/sc že temeljito preplavili, a pride čas, ko jim bodo, omaraljemlm po zavratni nemški tak tiki, prihajali do kože tudi narodno in poil tično. Tudi Itaiijani ne bodo hodili nekazojeno po takih poteh. Nam pa Je v dolžnost, da v svoji politiki skrbno računamo s to nemSko italijansko zvezo. Ni raz'oga za nas za malodušnost. Saj bi biio zgrešeno, ako bi rekli, da je s sklepi shoda nemškega političnega društva nastopil nov element v naših narodnih boibah. Le v obvestilo so, da bo stara kooperacija med Nemci in Italijani delovala dalje, le z razliko, da se nam sedaj naooveduje tudi formelno. „Piccolo* naj le vriska, mi pa — ne jočemo. Naj se le imajo rsdi, dokler se ne — stepo med seboj! Avstrijska vlada in mednarodna telovadna tekma v Parizu. ,Piccolo* je te moral vgrizniti v grenko Jabolko in priznati, da so tudi toli cbsovražijeni Slovenci, ki so baje barbari in berači, nastopiti častno ob strani drugih velikih hulturuih narodov Ia celo ob strani preilavnlh Italijanov. Grenko je, ail potajevan.a vendar ni mogel riskirati, ser se je vršilo tako rekoč pred očmi vse Evrope. Pogoltnlvši to grenko kroglttco, je pa izpregovoril „Piccolo" pametno besedo na naslov avstrijske vlade radi dejstva, ki je doslej navadno ogorčaio tudi avstrijske slovanske narode. Naj so bile mednarodne razstave, aH kakršnje si bodi mednarodne razstave, je avstrijska državna uprava vsikdar zabranjevala, da bi razstavljavci, umetniki, tekmovalci nastopali kakor narodne skupine, kakor predstaviteljl napredka svojega naroda, kakor Slovenci, Čehi itd., ampak vedao le kakor Avstrijci, ali k večemu kakor zastopniki kake dežele. Nacljonalni princip ni smel priti do izraza. Vedno le kakor — Avstrijci 1! Ia to ni bilo le krivično, ampak tudi nesmiselno, ker — kakor dobro naglaša „Piccoio" — avstrijskega naroda ni I Smešno, kratkovidno, pa tud! ne v Interesu države In njenega napredka. Ob narodnostni konstrukciji naSe države se mora pametna državna uprava le veseliti, ako si □je posamični etnični sestavni deli stoje aasproti v plemenitem tekmovanju na pol]u industrije, obrti, umetnosti In tudi Športa — vsega človeškega snovan|a. Napredek delov bi dokumentiral napredek splošaosti. Napram mednarodni tekmi v Parizu se je avstrijska vlada vendar postavila na to pametno stališče, da so prišil Cehi in Slovenci kakor taki do veljave. O podeželnlh električnih centralah aa Kranjskem je predaval v četrtek zvečer v Slovanski Čitalnici g. inž. Drag. Gustinčič. V obilnem številu navzoče občinstvo |e z najvećim zanimanjem sledilo predavateljevim strokovn|ašUm izvajanjem, ki lih |e pojaš- njeval z raznimi črtežl ia skiopiičaiml podobami. Velezanfmivo predavanje priobčimo te dni v celoti. Nemškutarjenje na Kranjskem. Prejeli smo: MisMi smo, da na Kranjskem ni več slovenske občine, ki ne bi uradova'a izključeno v slovenskem Jeziku. Žal, da smo se motili. Priiel mi Je namreč slučajno v roke uradni spis, ki mu je bil priložen listek s sledečo vsebino: Inig anhergelaagt! Gsmelndearat Gros i -Dolina Občinski urad Velika dolina 14/11 1913. (Podpis nečitljv). V Informacijo čitateljem navajamo, di se ta Gemetadeamt Gross-Dolina, ki ura-duje v nemškem jeziku h ki ima dvojezičen pečat z nemščino na prvem mestu, nahaja na Doltnjskem, tik ob hrvatski meji. Ml se vzdržujemo vsake opazke, priporočamo pa kranjskim listom vseh strank, da naolšejo primeren komentar o tem nečuvenem, škandaloznem ia sramotnem postopanju slovenskega županstva. Pristaniška doklada drža?nlh uslužbence^. Razširjeni odoor državnih u.lužbtn-cev je po zaslišanju poročila deput&clje, lcl se |e vrnila z Dunaju glede pris ai sse do-kiade, sk'enil sledeče: Ker je finančni minister N. E En gel zagatosil v tem oziru določno odgovoriti do 5 decembra t. I. potom N. J is osti Namestniki v T stu, se skliče jšvtm shod precej po prettku tega roka. Učne podpore za uradniške otroke. — V zddflji r,eti upravnega sveta |e prvo splošno u rs d jI š*o diuštvo avstro-ogrske monarhije na Dunaju dovolilo svojfm čla-nem take podpore v skupnem znesku K 55 540. Zdravi like podpore so znašale v tekočem letu K 25 000, ustanove za učence do srede oktobra t. I. K 10 921 Ii za druge podpore |e izplačalo društvo K 17 430. V humanitarne svrhe sploh pa je bilo od začetka društvenega ooilovanja do sedaj Izdanih K 3,400 000 Kar se tiče teh uspehov, ki jih |e doseglo gori imenovano društvo v humanitarnem o žiru, se ne more nobena drug-i samopomočna orgarilziicija ponašati z enakimi. Odbor šentjakobskega „Sokola" ima v sobeto, dne 22. t. m., važno sejo ob 9 zvečer. - Kralj Nikola in razmere v avstrijskem Primorju. Pod tem nasbvom nam piše|o: Ljubljanski „Slovenec- z die 19. t. m. prinaša poročilo o pogovoru, ki naj bi ga bii imel „Piccolov" poročevalec s črnogorskem kraljem Nikolajem. Kakor poroča „Piccolo", se ni njegov poročevalec osebno raz 50 vat jal s kraljem, pač pa je moral vprašanja predložiti napisana. Odgovora ni prejel iz rok ali peresa kralja, pač pa nekega drža* n!ka. Pred vsem je treba poudariti, d3 gre »Piccolu4 zelo malo vere, da ne rečemo nikaka, ker je to lUt, ki se upa in zna lagati, da ga menda nima para. Vprašanfe |e torej, a J (e res, da je Nikofa izustil ali zapisal besede: „|az sem prepričan, da ti spori (med Lahi in J ;go slova nI) prenehajo, ker niso naravni (?)". Vprašaj Je postavilo uredniltvo „Slovenca", ki trdi, da kralj Nikola pač ne pozna dobro razmer v av«trlj-skem Primorju in da Jih omalovažuje! Nam se pa zdf, da kralj N kola pozna prav dobro primorske razmere, ker bi drugače ne mogel odgovoriti tako, kakor je odgovoril. Spori, ki vihrajo med nami Jugoslovani in našimi sosedi, res niso naravni. Lahi so ustvarjati in še ustvarjajo te spore umetno. Italijanska masa ljudstva nima niti pojma, zakaj naj sovraži sosede slovenske narodnosti. Inteligenca mera IJud*tvo varati, ako hoče umetao vzdrževati sovr&štro, drugače bi Izginil ta nenaravni sper Nižjim slolem v novinstvu, na shodih in celo že v l'uiskih ŠJlah opisujejo Slovani kot divjaki, barbarji, ki hrepene namo po trenotku. ko ol mogli vse L*;he pohrustati ali jih pometati v morje! Take sUarl širijo LiM med sveje ljudstvo ia to l|udst*o veru e -a nas sovraži! Nezavedni Istrski kmet noče slišati, da |e Hrvat. On se čuti Slavca, Hr*at oa noče biti, ker noče priti pod Hrvatsko, kjer menda j sido same pečene ljudi. Tak sfah pred Hrvatsko so našim ljudtra vcepili istrski La-honl z namenom, da jim omrzijo vse, kar je slovanskega. Je tortj umetno ustvarjeno sovrLŠtfo, ki Ima namen obsovraženja slovanskih bratov in ob enem poitalljančen|a Slovanov. Ko je pred leti prišel v Trst po tržaških Itali|anih povabljeni učenjak, pokojni vseučiiiščnl profesor Sbarbaro, ia je na *nodu povedal navzočim Talijanom, da delajo krivico Jugoslovanom ter da bi se prav lahko dosegel modus vivendf, pa so tega velikega učenjaka enostavno nagnali iz Trsta I Lahom je dobro znano, da m) nismo nikakl barbari, in tudi ne sovražimo pravih Itali-jasov, vendar nadaljujejo sve j boj proti nam, ker se boje, da bi propadli, ako bi odje-njali od divle gonje. Kralj Nikola gotovo pozna vse to in še več in so njegove besede zlate besede, besede moža, ki pozna Jugoslovanske stvari bolje, nego marsikateri slovenski veljak. Na| le Lahi prenehajo z umetno gonja preti nam in videli bcd:>, kako lepo se uresničilo besede kralja Nikole!! V Trstu, dne 22. novembra 1913. »EDINOST" št 323. Stran II t „Nemci proti poslovanje vanju". U- pregovorlll smo že včeraj o sklepih tržaškega nemškega političnega društva, ki so bili sklenjeni na njegovem občnem zboru, ki se Je vršil te dni, in kakor smo pričakovali, so tudi Italijani sprejeli te sklepe z večjim navdušenjem kot pa Nemci sami. Iz člančlča prei zgornjim naslovom v včerajšnjem „Plc-colu" |e to le prejasno razvidno. Večkrat smo že poudarjali, da |e ni stranke v Avstriji, ki bi |o narodnostni boj tako zasleplleval, kakor Je ravno laška libe rain3 stranka, kateri je v njenem naravnost divjem sovraštvu proti nam Slovencem dobrodošlo vsako sredstvo, pa naj bi bilo tudi za italljanstvo samo še tako pogubno, samo da ga morajo uporabiti v boju proti nam Siovencem. To sovraštvo |ih zaslepijuje tako z zlo, da jim niti oddaleč ne prihaja na mi se>, da si v Nemcih vzgajajo gada na svojih lastnih prsih. Vprašamo le, ali more biti Nemec drugačen v Trstu kr.kor Je v Trentinu? Isti Nemec, ki bi na Tirolskem najraje utopil zndajega Italijana v žhcl vode, tisti na] bi bil v Trstu objektiven presojevalec položaja, tisti naj bi si v ie:a!cl želel ohranitve Itall-fanstva v Tri tu, Usti noj bi se na tržaških tleh Izpremenil v najboljšega, nalodkritosrč-ne]šega prijatelja — „Katzenmacherjev", kakor z ogabno psovfko imenujejo Nemci Italijane ne samo na Tirolskem, temveč tudi v Trstu I In po vsem tem, ko |e vendar jasno kot be«l dan, da gre Nemcem v Trstu edino le z a Čim boljšo utrdile? svojega položaja, ko jim gre le za to, da s? tu kjer ni niti enega avtohtonega Nemca, v dogledaem času zagotove gospodarsko Ia poii ič. močia pomoč: pri vsem tem smatrajo laški liberale? s „Piccolom" na čelu vse to nemško stremljenje za — paralelno akcijo, ki ima svoje največje poroštvo v popolni neodvisnosti in naravno s 111 Da, ta „paralelnost" 1 Paralelnost noža, ki je naperjen naravnost v srce. In ta neodvisnost In nevarnost — Ježa v UsiČnicI! In „PiccolG* celo izraža vročo željo, naj bi oni sklep Nemcev tudi imel svo|e posledice, naj bi ne bil le platoničen, naj bi prepričali tudi ostale Nemce, da bi bila okrepitev Slovan-itva v Primorju največje zlo. Torej le ne platonlčne 1'ubezal, treba je posledic, a te posledice bedo — ne slovenski, a še manj italijanski T.st, ne slovanska in ne Italijanska Adrija, pač pa — remškl Trst ob nemški Adriji s pomočjo Italijanov! Razpis Štipendija. Odbor DjsSkega podpornega društva v Trstn podeljuje za šolsko leto 1913/1914 Iz Ivan Marija Vatov-čeve ustanove za slovenske dijake tržaške gimnazije in po določilih ustanovnega pisma Štipendij v znesku 300 k ro n. Pravice do štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni revni d Jaki tržaške državne gimnazije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, ifcaio prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, tedaj dijak! rojeni v tržaški okolici. Prošnle za podelitev morajo biti pismene in odstavku verčin. Koliko hvaležnih motivov bi bilo v naiih narodnih pesmih in narodnih šegah! Di imamo za to tudi umetnikov, priča zlata vredna knjiga „Deseti brat", (Družba sv. Mohorja), ki jo je s prlstaimi domačimi motivi okrasil aai Vavpotič, katerega nam zavidajo celo NemcL A imamo še druget ki bi znali zasukati čopič po domače — žalibog, da jim prozaičen! posel Šofsrfa nese več, nego idealna umetnosti (Oustlnčič), Bogu bodi potoženo I Pa Je že tsko pri nas Slovencih 1 — Tudi trgovskih talentov bi bilo želeti več onim gospodom odbornikom v obrambnih društvih 1 Ljudstvu n. pr. ni zameriti, Če to ali ono raz-gledalco ne kupule več rado. Imamo preveč razglednic, risanih ali slikanih v e k s c e n trični tehniki, k! ne ugaja širši masi, in ki Je vendar najboljši konsument. Bodi razghdnlca umetniško Še tako dovršena, — v nenavadni tehniki, — za širšo maso ni. Tudi razne .alegorije" niso za širšo maso! Pri razglednicah naših obrambnih društev naj torej gledajo gospodje, da dobijo v prvi vrsti čim več domaČih motivov in te v preprost), a vendar umetniško dovršeni obliki. Učimo se od Siidmarke 11 Še nekaj mi prihaja na misel: Slovenci še nimamo nobenega zavoda, ki bi š^ril našo domačo umetnost med narodom. Kaf, ko bi se taki motivi, ki so se najbolj priljubili narodu, dali reproducirati v povečani obliki?! Ker ni bogve kako velikih tehničnih ovir, bi bile tske slike tudi cene, kar pa je glavna stvar, če hočemo Širiti domačo umetnost med priprostim ljudstvom, ki mora kupovati za drag denar razen šunt z z-atlrol okviri. Slovenski javnosti v dobrohoten po mlslek Eden iz Gorotana. Tržaška mala kronika, 7rst, 21. novembra. Slikar s kamenjem. Med slikarjema Pavlom Marinovichem in Franom Miscolijem je prišlo do prepira zaradi dela. Ker se stvar nI dala rešiti drugače, |e Miscoli začel pobirati kamenje in ga brusiti v Marinovicba katerega |e parkrat zadel tudi na glavo in gi precaj poškodoval, da se le moral iti obvezovat na rešilno postajo. Miscoli se bo zagovarjal pred sodiščem. Samoumor mestnega uradnika. — Sioči okrog 11 je prlfiel Fran Legon, blagajniški oficljal pri mestnem davčaem uradu, s svojo ženo domov v svoje stano vanje v ul. San Vito št 36, kjer stanuje v tretjem nadstropju. Vsi, ki so ga videli, so opazili, da (e bil zelo potrt. Bilo je nekako ob treh zjutraj, ko le Legon naenkrat vstal Iz postelje. Ž?na ga Je vprašala, kam misli Iti, nakar Jej je odgovoril, da gre v kuhinjo pit nekoliko vode. V resnici pa ni Šel v ru-hi-ijo, temveč v obedno sobo, kjer Je hitro odprl okno in skoči! na glavo skozi okno na ulico, kjer so ga našli potem z razbito črepinjo. Poklicali so hitro zdravnika rešilne postaje, a ta ni mogel konstatirati drugega nego smrt. Po izvršenem oblastnem izvidu opremljene z listinami v sledečem j £0 prepeljali mrtvo truplo v mrtvašnico k ter poslane s poŠto na podpisani Sv. Juitu. O vzrokih samoumora se govori odbor v roke društvenega tajnika g. Miro- marsikaj, vendar pa bo najbrž najresničnejša slava Pretner-Ja, vodje c. kr. pri-pravn ce srednjih šel v Trstu, ulica Fontana štev. 10/11. nadstropje. Prošnjam Je priložiti ro[stni in krstni list, šolska spričevala vsa] poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zaroda In da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in konečno ubožai list. Prošnje Je vložiti najdalje do 15. decembra 1913, na kasneje dospele prošnje se odbor ne bo oziral. Slovenski motivi za Su3markine vžigalice. Bil sem pred kratkim v papirni irgQ.ini in videl tam krasne razglednice pred navijajoča ples pod lipo pri Zilaaih (na Koroškem), ki ga je tako klasično opisal naš stari Majar Zilski. Primerne motivu so bi e tudi barve na razglednici »vriskajoče-, kakor pravijo slikarji. Že sem segel v žep, da bi jih kupil kar več, — teko so ml ug:-jale, — kar sem videl k sreči ob robu, kskor okrasek, hrastovo hstje, prepleteno z nemškimi trakovi in v kotu — Siiimsrlrin Je v srce in kupil sem novo pero, da Vam ta Domov grede pa mi je zakaj naša obrambna srečna v Izbiri motivov, grb. Zabolelo me mesto razglednic dogodek napišem, prtilo na misel društva niso tako kakor sta na primer Siidmarka in Schul- trditev, da si Je Legon vzel življenje, ker Je že dolgo časa bolehal za nevrasten'jo. — Izrazil se je že prej večkrat, da si hoče vzeti življenje, ker ne more več prenašati bolezni. Smrt v morju. Ob morskem obrežju pod Sv. Križem so našli včeraj utopljenko, ki je bila stara kakih 50 do 60 let. Pri njej so naši! rožni venec, denarnico, v kateri se je naha|alo K 1 80 denarja In pa vožnji listek III. razreda do Nabrežiae. Utopljenke ni nihče poznal. Ali |e revlca ponesreči zašla v morje, ali si je sama hotela vzeti življenje, se ne da dognati. — Po izvršenem oblastnem izvidu ?o truplo prenesli v mrtvašnico na pokopališče v Sv. Križj. Lačen je bili — Snoči je prišel v trgovino Ferdinanda Vondračka na Mira-marski cesti 25!etnl dniaar Anton Kralj, ro-| dom fz Trebč, ia se Je delal kakor bi hotel kaj kupiti, dočlm pa Je v resnici stisnil v! žep p o'drug kilogram kave, ne di bi bili kaj plačal. Dali so ga aretirati. Na policiji Je rekel, da ie zato ukradel kavo, ker je bil — lačen. Z ladje padel in utonil. Oni vihar, j ki |e pred nekaterimi dnevi divjal po na-j šem morju, je zahteval še eno človeško; ::: Splošna hranilnica ::: TRST, via Torre Bianca št. 41, v bližini kavarne „Nuova Yoric". Edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva pupilarna varnost. Pri „Splošni hranilnici" v Trstu morejo torej vlagati varuhi in oskrbniki denar svojih varovancev, županstva občinski ter cerkvene oblasti cerkveni denar in sodišča sprejemajo vložne knjižice „Splošne hranilnice" v Trstu za mladoletne otroke v sodno shrambo. poslovan!« zavoda so vrši pođ državnim nadzorstvom. Vlagajo se lahko zneski od 2 K dalje, — Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hranilne vloge se obrestujejo po 4cfo Obresti se pripisujejo h glavnici dvakrat v letu. Natančnejša pojasnila v vseh zadevah hranilničnega poslovanja daje ravnateljstvo. = Uradne ure ; od d do 12 dopoldne in od S do 5 popoldne. Poštno-hranilnični račun štv. 137.019. V 8 dneh krog sveta Posebna poročila za „PALMA'' tisk Dr. FRITZ KAUTSCHUK. III. dan brzoj. Tu sem govoril s starim Vang-Tse-Ilosi I Ker se od takrat dobro res potutl iz PekiDga: Podpetnik PALMA on že pet let nosi | Brez „PALME" noče čevlje? on obuti. Odlikovana pekama in slaščičarna Uinko Sherh ■ trst j*---. => i S -• - ' £ T d p— £ N< ts O 00 < S 35 3 93 Tieol6 §t. 18./II. Sprejema od 10 do 1 fn od 3 do 8 popol. ZDRAVNIK L Dr. Karol Perničifi ordinira od li—12 Trst, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). Dr. PECNIK (Dr. PETSCHNIGG) TRS?, VIA S. UTERINU ŠTEV. 1. Zur&vnik za notranje (splošne) bolesni. 8 — 9 in 2—3 In specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11l/*—1 in 7—77« NARODNA POSOJsLNIGA IN HRANILNICA v TRSTU registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. • •• • •• S ss ss □ NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE vloge na knjižica po B0\i Daje posojila na menj ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskomptuje trgovska menj;ce. Predaja srečke na mesečne obroke. sprejema in :: obrestuje trmi Prehlajenje in odprava istega. V prehodnih mesecih — v pomladi in jeseni — je podvrženo človeštvo večjim ali manjšim boleznim. Biti moramo radi tega previdni posebno v teh časih, ko bolezni tako rekoč vise v zraku. V prvi vrsti zasluži posebne pažnje oblačilo, v drugi pa ne smemo pozabiti na dihalne organe; sluznice so namreč, ki pridejo v dotiko s zrakom, katerega rabi život, in radi tega potrebujejo energične odporno- sti. Kdor varuje pred časom potom vestnega negovanja dihalne organe, je že obvarovan pred bole2nijo na sapniku in pljučah. Tako zdravljenje pa zahteva sredstvo, ki je prijetno in, kar je glavno, izdatno. Ze mnogo let temu, priporočajo zdravniki sirolin „Roche", ki se je izkazal posebno uspešen pri pljučnih boleznih, ter pomagal k hitremu ozdravljenju. Sirolin olajša in zmanjšuje pljunek, odpravlja re-zavico, potenje in mrzlico, in napravi s tem dihalne organe odporne. Ravno radi tega je sirolin „Roche" kakor ustvarjen za zdravljenje takozvanih pomladnih in jesenskih bolezni. To zdravilo, ki je vsled svojega okusa priljubljeno toliko pri odraslih kolikor otrocih, postane v bolezni neobhodno potrebno. Vrhutega pomnožuje sirolin „Roche" slast, prebavo in reditev, kar ima za posledico povečanje moči, teže in s tem združenega blagostanja. Radi tege je sirolin „Roche" kot domače zdravilo v boju proti prehladnim boleznim ne obhodno potrebno. V slučajih, ko se pojavi kašelj, za-grlenost in katar, kaže se raztvorilna moč sirolina „Roche" že po prvem požirku Zdravljenje s sirolinom pomenja za človeški organizem občutno dobroto. To so sprevideli tudi zdravniki, in radi tega priporočajo sirolin „Roche" v vseh takih slučajih, ko se gre za zdravljenje dihalnih organov. Sirolin „Roche" se dobiva v vseh lekarnah, zahtevati pa treba izrecno sirolin „Roche", kajti v prodaji krožijo različne ponaredbe, ki niso niti od daleč enake v kakovosti, s katero se lahko ponaša sirolin „Roche*. Radi tega ne bi smel manjkati sirolin „Roche1* v nobeni družini, ki ima smisel za obvarovanje pred tako boleznijo. Strau IV. žrtev, o čemer pa fe |e Izvedelo Sele seda|. S paroikom „Dalmacije", „Trieste", sta se namreč peljala v Pulo dva vojaka, podčastnik in prostak. Pod Piranom je pograbil ladjo vihar in jo začel strahovito premeta vati. Vojaka sta bila teda| oba na krovu. Ko je vihar ponehal, pa ni bilo prostaka nikjer. Podčastnik je stvar takoj naznanil kapitanu ki |e dalje časa dal križariti po onem kraju kjer se |e morala zgcditl nesreča, todrc vojaka ni bilo nikjer. Vihar ga |e vrgel s krova v morje in revež je utonil. Slovensko gledališče v Trstu. O velezabavnl burki Madame Mongo- dln", ki so jo igrali snočl na našem odru priobčimo pocfrobsejše poročilo jutri. Danes naj le konstatiramo, da se je občinstvo Izborno zabavalo. — Igralo se je splošno dobro. * * * V nedeljo ste dve predstavi: popoldse zadofikrat v sezoni Webrova čarobna opera „ČAR03TRELEC." Ta predstava je namenjena našim zunanjim obiskovalcem, ki ne morejo obiskati večernih predstav. Zlasti pevska društva in ljubitelje glasbe opozarjamo na to operno predstavo. Zvečer se uprizori drugič v sezoni sijajna Auoraaova opereta »PUNČKA*. Ta opereta spada med najpriljubljenejše predstave našega gledališča. * * * Vstopnice ia sedeži so v razproda!! pri dnevni gledališki blagajni v »Narodnem domu" (glavni vhod). Društvene vesti. TržaSka podružnica Slov. planinskega društva vabi na društveni planinski izlet, ki ga priredi v soboto, dne 22., oziroma v nedeljo, 23. nov., na Učko (1396 m). Spored: Odhod iz Trsta v soboto dne 22. nov. z vlakom diž. žel. ob 4.40 pop do Lupoglave in od tam peš do Vele Učke kjer se prenoči (3 ure), zjutraj na vrh (i1/,); ali pa odhod iz Trsta v nedeljo 23. nov. zjutraj z vlakom ob 5 do Lupcglave, skozi Brest-Poklon na vrh Učke (4ya—5 ur). Povrat z vrha ca postajo Lupoglavo (4 ure)* Radi prenočišča se Je priglasiti najkasneje do 20. nov. na naslov: Trž. podr. SPD Trst, ul. Torre bianca 41, I. Oprava planinska, v nahrbtnik nekoliko živila. Reditelja: Karel Mahkota ia Anton Toroš. V slučaju neugodnega vremena izlet odpade. „Sokol" pri Sr. Jakobu priredi v nedeljo, dne 7. aecemhra, v dvorani „Kons. društva- Miklavžev večer. Na spo redu Je več zabavnih toček za velike in male, potem sijajni nastop Miklavža i. t. d Začetek ob 4 pop. Korfsumna gostilna pri državnem kolodvoru sklicuje sestanek vseh zadružnikov v nedeljo, dne 23. t. m., ob 4 pop. v gostilniških prostorih. P P 8 DAROVI. — 23 »Božićnico* so darovali: po K Rybdf; P° K —: ga. Virgi-nija Furlan; po K 10 — : dr. Josip Ahram, dr. Stare, dr. Maodič, dr. Slavik, dr. Čerae, dr. Brnčtč, dr. P. K., Lukež, H. Vodopivec, ga. Franja Pertof, Vrbka; po K 5 —s gs. Maiy Maister, ga. I. Arko, Pesso, dr. Deiak, dr. Soslč, dr. Bole, dr. Okretič, dr. W.lfan, dr. Savnik, V Schrey, F. L. Tuma, N. N.; P° * 2 -; N. N.; po K 1 — : dr. Jedlov- fonLi ok; Frank Ssk5er. Nfcvv-York, K o0'50. — Za otroški vrtec pri Sv. Mar. Magd. Zg. so darovali botri pri krstu v družini Josipa Kcbal v gostilni pri „Tfrofcu* K 5*14. — Svetoivanskl podr. CMD so darovali v spomia pok. Pjerine Lokar trije rodoljubi 20 K, namesto cvetja na grob pok. rodoljuba Frana Živca „tamburaški zbor" na Sovranišču 10 K, skupaj K 30. — Hvala! — Gospod Gregor Zidar & Comp trgovec Rccol št. 48 darovat za kuhiajo otroškega vrtca eno vrečo krompirja. Lepa h?a'a- — Dvignil iz nabiralnika v gostilni K12 60r°,CU" SV* M' Magd* ZS' ŠL 77 Nar. delavska organizacija. Gostilniška in kav. zadruga članov NDO sklicuje za danes, dne 22. novembra t. I., ob 8 zvečer v ul. sv. Frančiška štev. 2 sestanek vseh svojih članov radi zelo važne zadeve. Za nedeljo, 23. t. m. ob 10 dopoldne sklicuje deželni IzvrŠevalni odbor NDO Javen shod, ki se bo vršil v dru?treni dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1) Bližajoči se občni zbor deželne or-nizacije za Trst In okolico, 2) Zadeve god-benega odseka NDO, 3) naši nasprotniki, 4 slučajnosti. Skupina delavcev v plavžih. Dane s, ob 7 zvečer društven shod v »Gospodarskem društvu* v Skednju. Javen shod na Sovranišču priredi „Narodna delavska organizacija" v nedeljo, „EDINOST41 št. 323 V Trstu, dne 22. novembra 191 "J dne 23. t. m. ob 4 popoldne v gostilni pri Živcu. Dnevni red: „Zahteve domačih delavcev in organizacija". — Na shodu hc eovoril državni in deželni poslanec dr. O R y b a f. Volilni odbor padrnžn ce NDO pri Sv. Jakobu. Danes, v soboto, cb 8 zvečer seja v „Del. kons. društvu". Odbor godbenega odseka NDO |e na svoji zadnji seji sklenii, da se od 1. decembra n:pre| mesečni prispevki učencev in tud* starih godcev, ki so dosedaj znašali 4 K. znižajo na 2 kroni. Nadalje potrebuje odbor novih učencev, tako za pouk na pihala, kakor za oikester. Prispevki so nizki, in bo na ta način tudi revnejšim omogočeno, vežbati se v glasbeni umetnosti. Kdor želi eventualae kfcrmacije, naj se obrne nauraG NDO, ul. sv. Fra&člška ši. 2. Istotako na} se tudi vsa pisma pošiljajo na ta naslov. GovorniSka šola. Ker letošnje leto mislijo zopet otvoriti govore iško šolo, pro simo vse one, ki imajo smisel In veselje do govorništva, da se priglase v našem uradu, ul. sv. Frančiška št. 2, vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 zvečer. Kadar bo zadostno Število priglašenih, pričnemo s poukom. _ Vesti iz Goriške. Iz NabreSlne. V nedeljo, dne 23 t. m se vrli občni zbor podružnice CMD v učilnici obrtno-nadaljevalne Šole s sledečim dnevnim redom: 1) pozdrav predsednikov, 2) poročilo tajnikov o, 3) poroČiio blagajnikovo, 4) volitev predsednika in odbornikov, 5) slučajnosti. Iz Braniče, Na planinskem Martinovem večeru pri Čehovicu v Branici |e darova! gesp. Jos. Železnikar, železniški uradnik, 10 K za CMD v Ljubljani. Druge slovenske dežele. Einšpielerjeva slavnost v Celovcu zadnje nedelje se Je obnesla prav dobro. Prihitelo je mnogo ljudstva Iz vseh krajev slovenskega Gorotasa, tudi par gostov iz Ljubljane smo videli. Slavila sta E'oipielerla v Jedrnatih besedah naš poslanec Fr. Gra-fenauer in dr. A. Medved iz Maribora. Dc izgredov ni prišlo, dasi so že par dni pred shodom celovške „Freie SJmmea* vab; e CelovČane na protidemonsfracijo. Naia stavna vlada — tega smo že navajeni — ni kocf« sclrala dotične številke. Pa Celovčani so oiii topot modrejši. nego „Frele Stimrnen* in slavna vlada 1 In pustili so nas lepo pri miru. □□□ a □ □ □ □ □ □ □ o a a □ □ a □ □ a □ □□□ na- ° MALI OGLASID se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink. □ □□ □ □O □□□ O o □ □ □ □ □ □ O D □ □ □ a □ □ □ a □□□ Išče se kmetija ki bi se oddali v ns-jem ali pa etalna služba oskrbnika za družinskega očeta. Priinzne ponudbe na Edinost ped „Kmetija š}ev, 2767". 2767 Ivan Rprm-lf (D8sledn- Ribari«;) priporoča ■ ■•»II UDI IIIvfV zalogo -vsakovrstnega oglja drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. Trst. ulica Squero nuo< o 15, teiefoa 2243 (2403 Gostilna Tomažič Trst, nlica Molin a vento 3. — Toči se naj bo j še vipavsko, istrsko in dalmatinsko vino po najnižjih cenab in Dreherjevo pivo. — Vedno tveža kuhinja. Pegan JLeancer, voditelj. 2703 riimaioira ia kranjske klobase, 12 komadov 1 UUIICjOlvU krona. — Ivan S u ban, ulica Sar Sebastiano 8tv. 6, buffet 2758 Spretnega trgovsk. pomočnika korifei iiske in modne branže ter obuval ki je zmožen slovenščine, i alijacSčm? in nemščine spre me takoj t-rdka Waldmann & Fi*chof. Gorica. 2699 500 litrov pasteliziranega jako finega mleka dnevno imam takoj za oddati, tndi proti pogodbi. Ponudbe pod „Mlekarna St. 2730 na Inseratn* oddelek Edinosti. 2730 Glasovir y dobrem S1*nu 80 Pro^a- Pojasnila na Kras c. pri c. kr. poštnem uradu v Štanjelu 2754 ftfifto O a meblovsna soba, na žaljo tudi hrana Uulla OD Bojan, Sv. Peter žkorklja 5tv. 8, I nadat., vrata 6. 2752 Išče kmetija v najem ali pa služba z dru-wv žino za oskrbnika. • Naslov pove In- seratni oddelek Edinosti pod štev. 2742. 2742 Pnhi&tvn za eno rakonako spalno sobo iz ma rUlIiOlVU haganovca proda Ivan Ščuka, mizar, Trst, ul. S. Cilino 533 pri Sv. Ivanu. 2739 Im •Vflnfkt slovenska Žganjama ia zaloga III VB £U|JOL vsako vrat iih likerjev r Trstu, Campo San Giaccmo Stv. 17. Razpošilja likerje od 5 litrov naprej pošteine presto, po konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstvu se toplo priporočata, kor tudi priporočata svojo trgovino jeatvin na Op-Činth. — Brata SOSIC. 2355 ■It prireditve in zabave. Prvi jesenski plesni venček : se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. v dvorani „Ronsum-nega društva pri Sv. Jakobu. Pri Četvorki kotiljen. Pleše se dekoratni in vijol Čni valček. — Začetek ob 2764 6 zvečer. V nedeljo, 23. nov. koncert in nlaC v „Gospodarskem društvu" v Skednju. Zi-piC5 četek koncerta ob 3. popoldne. Po koncertu prične ples. Vstopnica na koncert 30 vin., ples 10 ▼ komad. Prireditev priredi godbeni odsek NDO. 2768 -C. ?v _ > Čitajte v Vašo lastno korist!!! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogatetl le 8 srečko! — TURŠ'CA 8REČKA je v to svrho prva in najpriporočljlva srečka! ker ima Sest žrebanj vsako leto, ker igra Se Jo-g . vr-to let, in nMr/i kop« ker znašajo glavni dobitki vsako leto izplačilu kopirne trajno igralno pravic.■ M 400.001», 400.000, 400 000, vsakega nadtljnega vplačevanja, 200.000, £00 000 in 'JOO.COO zlatih frankov, ker znaša mesečni obr. k samo 4. K 75 vinar, Ef^sj* tel pot*bol pristni kropiaoTte alimvse fa kriajtvae. Itdelkl L vrstt, dolli Is 4& tilnik kraj 0v, Vsaka aaročba m takoj Utrli. Rim Si^ja m po povMtja. Ooaiki aa uhtovo la fraan Razprodal« od pol litra laprej. mt :: MESNICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST ----TELEFON štv. 16-08 == trg Bv. Ivana itv, 6. - Prodaja zri bo is laatae klavnice na debelo m drobno. Na drobao goveje: sprtdmi deli po X 1 44 in 1 60. Zadnji deli po K 176 in 1 92 Na debelo po dogovoru. ■==■ Mesnica je vedno doljro preskrbljena a teIe i.uo prve vrate, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk 6e uljudno priponka c«u Krompir lepi, debeli in zdravi, kakor tudi fin: FIŽOL VSEH VRST ter fmo kranjsko kislo zelj v sodčkih po 50 in 100 kilogramov razpošilja vedno in vsaki množini t e r najceneje trgovska tvrdka : l KUŠLAH u Kranju Ms^o. Pristnost se jamči. ■ ANTON SINKOviC ^oper - Via Combi š-v. 698 - Koper. UMETNI ZOBJE Plombiranja zobov. Izdiranje zobov hre-z j • vsake bolečine Or. j. Cermak V. Tusch^r sebozdravnik bonces. zobni tchciik - TRST - ■'oss de!!a Caeerma št. 13, II. nadat. um Prva tržaška tovarna „Cicli Trieste" G. Murer, ulica Chiozza št, !8. Zaloga vseh novosti. Gumijevi plašči in cevi, pripadki in komadi aa izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanj'i. Kolesa „Racer" od K 130-— naprej, najboljša ljudska kolesa. Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po nizkih cenah. [jar pogrebih podjelja, Trst j (voga! Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14-02.) Prevoz mrliča* na vse kraje Zastopstvo • prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne flt. I70'| T. VITEZ v Nabrellnl na trgu pri cerkvi; A. JAMSEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlO v Skednju. ======== Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj lnksnrjoznih. Krasna izbir* vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajćolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago, 'dtalne Cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. d T I B I L J