stev. 9U2.
v trstu« v poiMOMieic, 30. oktobra 1916
Letam xii.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ...................... 12.—
za tri mesece............... •
za nedeljsko izdajo za celo leto • 5.20 za pol leta.................2.60
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov . - . . . . mm po 10 vin-Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............»2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina »a reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652
MM najnovejših tlosoUKov.
Italijanska bojišča. — Na primorski fronti narašča sovražni ogenj. Otipavanja sovražne pehote v Vipavski dolini in na
Ruska bojišča. — Živahno rusko artiljerijsko delovanje na stohodski črti. Vzhodno Šelvovega ruski napad razpadel.
Romunska bojišča. — Naš uspeh pri Oršovi. Južno Transilvanskih alp naš napredek. Na vzhodni sedmograški meji in v Dobrudži nič novega.
Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič novega. — Jugovzhodno Ke-nalija in ob Črni sovražni napadi krvavo odbiti.	.	.
Zapadna bojišča. — Ob Somtm angleški napadi odbiti; vzhodno Lesboufsa sovražni uspeh. Pred Verdunom precej močan artiljerijski boi
Turška bojišča. — Nič posebnega.
italijanska bojišča.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša:
29. okt. 1916.
Italijansko bojišče. — Na primorski fronti se sovražni artiljerijski in minovški ogenj ojačuje in razširja. Vzho-dno Gorice in na Krasu je sovražna pehota otipavala proti našim postojankam. Na Tirolskem je sovražni ogenj uplahnil. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml.
Stiska bojišča.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. okt. 1916.
Rusko bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Zapadno Lučka in ob Sto-hodu srdit sovražni artiljerijski ogenj. Pri Šelvovem poizkušen pehotni ruski napad smo zadušili v kali.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Rusi s0 živahno obstreljevali skoraj vso stohodsko črto. Za-padno Lučka je bil sovražni ogenj zelo srdit. Iž gozdovja vzhodno Šelvovega izvršeni ruski napad je razpadel v našem zapornem ognju.
Prvi generalni kvartirmojster? pL Ludendorff.
Romunska boliSča.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. okt. 1916.
Romunsko bo?išče. — Presto-nasiednJkova fronta: Zapadno Oršove smo z nenadnim napadom vzeli vrhove, ki obvladujejo Oršovo. Južno Rotheothurm-skega prelaza, severno Campolunga in uižno Predeala so avstro-ogrske in nemške čete v srditih bojih pridobile tal. Na sedmograški vzhodni meji nič pomem-
bnega.	.	^
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. okt. 1916.
Sedmograško bojišče. — Na sedmograški vzhodni fronti nič novega. Južno Tomoškega prelaza smo v napadu dosegli Azugo. Kljub žilavemu sovražnemu odporu smo napredovali tudi v smeri proti Cainpolungu in tudi dalje zapadno.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Položaj se ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 29. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab javlja:
Romunska fronta. — V Dobrudži se nadaljuje zasledovanje sovražnika. Zajeli smo ponovno 500 mož, nadalje smo za-
PODLISTEK.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
To so bili torej oni znameniti cigani! — Tamara je biLa silno razočarana. Toda ko so začeli peti, je začutila, da vendar nekaj tiči v njih, v tej glasbi, dasi ravno je bila v njej neka mrzlična nemirnost. Videla je, da je bil običaj, da so cigani na ime vsakega posameznega gosta skladali in peli skrivnostno pesemeo. Nato so morali vsi navzoči napijati dotičneanu gostu m stoje izpiti kozarec v enem dušku. Da končno niso bili oni pijani, je bil dokaz njihove odpornosti. Tamai a, ki ni bila navajena dima in vročine v sobi, se je upala komaj malce posrkniti iz kozarca.
Ko so bile končane vse napitnice, se je družba vsedla. Knez Miloslavski in neki Poljak sta sama sedela ob sprednji strani mize. Z iskrečiini dovtipi sta dražila družbo in določevala pesmi, ki sta jih želela čuti. Bila je divja glasba z nekim posebnim kovinskim žvenkom. Ozračje je bilo polno presenetljivih harmonij in podražujočih akordov, ki so Izvalovljali kri, dasiravno pevke niso bile niti najmanje dražestne.
jeli skupino telefonistov 4« sibirskega
zbora.	__
Albanske - macedon-sko bojište.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. okt 1916.
Jugovzhodno bofišče. — V Albaniji nelzpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer. fml.
BEROLIN, 29. (Kor.) Wottfov urad poroča: Veliki slavni stan, 29. okt. 1916.
Balkansko bojišče. — Jugovzhodno Kenallja In ob kolenu Črne so se sovražni napadi krvavo izjalovili.
Prvi generalni kvartirmojster s pl. Ludendorff.
SOFIJA, 29. (Agenoe Tel. Bulgare.) Generalni Štab lavlja:
Macedonska fronta. — Med Prespskim jezerom in Črno živahno artiljerijsko delovanje. Neki sovražnikov napad med železniško progo Bitolj—Lerina in Črno smo odbili s protinapadom. Več nasprotnikovih napadov v kolenu Črne, ob fronti nemških čet, se je izjalovilo. V mo-gleniški dolini in zapadno Vardarja slaboten artiljrijski ogenj. Vzhodno Vardarja, južno Stojakovega, živahen artiljerijski ogenj. Ob vznožju Belašlce planine slaboten topovski boj. Na strumski fronti veliko delovanje poizvedovalnih oddelkov in slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali Egejske-ga morja mir. _
Zapadna boiišta.
BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffvo urad poroča: Veliki glavni stan, 29. okt 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta Bav. prestolonaslednika: Po močnem ognju med Gueudecourtom In Lesbeufsom se razvijajoče angleške napade smo večinoma zadržali z učinkovanjem svoje artiljerije. Če so se razvili, smo jih zavrnili z velikimi izgubami. Pri tem smo s polnimi zadetki uničili dva oklopna avtomobila. Pozneje ste vzhodno Lesboeufsa dve sovražni stotniji vdrli v naš prednji jarek. Tam se boj še vrši. — Prestolonasledni-kova fronta: Samo artiljerijski boj je na vzhodnem bregu Moze dosegel od časa do časa znatno moč.
Prvi generalni kvartirmojster:] pl. Ludendorff.
Turška boliita.
CARIGRAD, 28. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan sporoča: Z vseh raznih front se ne da poročati noben pomemben dogodek.
CARIGRAD, 29. (Agence Tel. Milit) Glavni stan javlja:
Kavkaška fronta. — Na desnem krilu smo napad, ki ga je izvršil sovražnik z bombami, zavrnili s krvavimi izgubami zanj. Na levem krilu obojestransko strelno delovanje. — Na drugih frontah nič važnega.	__
Sovražna uradna poroClla.
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Romunsko uradno poročilo.
28. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta. — Pri Tolgyesu in Bekašu lahno delovanje artiljerije. Zajeli smo 4 častnike in 190 mož. V trotusuški dolini smo napadli ter smo zopet zavzeli Piscul Cupin (?). Sovražnik je pobegnil v neredu. V uzuški dolini smo napadli sovražnika, ga vrgli nazaj, zajeli 10 častnikov in 900 mož ter uplenili pet strojnih pušk, mnogo pušk in zelo veliko množino materijala. Pri Ojtuzu smo vrgli sovražnika nazaj. Pri Vranceji nič novega. Pri Ta-blabuziju, Bratoceji in Predeluzu je položaj neizpremenjen. V dolini Prahove se neki naš poizkušen protinapad ni posrečil.
V okolišu Dragoslavele smo izvršili protinapad, vrgli nazaj desno sovražnikovo krilo ter smo zajeli 300 sovražnikov, 5 strojnih pušk in dva okopna možnarja. Vzhodno Alute smo zavrnili sovražnikove napade. V jiuški dolini smo sovražnika, ki je prodiral zapadno reke Jiu, krepko napadli ter ga popolnoma porazili. Naš napad napreduje. Dosedaj smo našteli 450 bavarskih ujetnikov ter uplenili 16 strojnih pušk z uprego in 3 topove. Sovražnik je ostavil na bojišču 1000 mrtvecev Pri Oršovi je položaj neizpremenjen. — Južna fronta. — Ob Donavi in v Dobrudži je položaj neizpremenjen.
Vesti Iz Grške.
Položaj zadovoljiv.
ROTTERDAM, 28. (Kor.) »Daily Chro-nicle« piše, da se grške stvari urede najbrž na tale na&in: Kralf se je bal vojaškega napada s strani revolucijonarcev v Solunu. Z garancijami pa so ga zavezniki napotili, da je odpustil večji dei svoje armade. Venizek>s je izjavil, da svojih čet ne namerava uporabiti za napad na nikogar drugega kot na Bolgarje, in da ni nikdar rodil na to, da bi jih uporabljal za meščansko vojeo. Na to izjavo so mogli zavezniki posoditi Venizelu denar, ne da bi bili taiko povzročili vojaški spopad s kraljem. — Porotovalec lista »Times« javlja iz Aten, da je položaj sedaj zelo zadovoljiv in da so se v avdijenci admirala Fourneta izražale obojestranske najiskre-nejše zagotovitve.
Ententno posojilo solunski vladi.
LONDON, 29. (Reuter. — Kor.) »Obser-ver« javlja iz Aten: Zavezniki so sklenili, da dovolijo narodni vladi v Solunu posojilo 400.000 funtov šterlingov (okoli 10 milijonov kron).
S čisto nepregibnimi obrazi so sedele na svojih stolih, z rokami sklenjenimi na krilu, in so pele, ne da bi se jim bila izpreme-nila kaka poteza v obrazu, ali da bi se bile sploii zgenile, pele najstrastnejše ljubavne pesmi. Ne bi si bilo mogoče misliti večje neskladnosti in čudnoličnosti. Toda Tamara je vendar čutila, da jo vedno bolj in bolj omamlja ta glasba. Vsak teh grdih o-brazov se ji je neizbrisno vtisnil v spomin; še po dolgem času jih je videla v svojih sanjah. Zdelo se ji je, da si je to cigansko glasbo izmislil saino vrag. Ni se čudila več divjemu izrazu v očeh grofa Milosiavske-ga, ker je vendar celo tudi ona, dobro vzgojena, po angleški vzgoji vedno se premagujoča Tamara čutila, da jej žile utripajo hitreje. Ko je godba trajala nekako eno uro, ste dve ciganki začeli plesati. Njene kretnje so bile drugačne* kot pa so bile kretnje one aleksandrinske ciganske družbe, ki so tako ogorčile mrs. Hardcaet-lovo. Bil je nekak prismuknjen valček, pri katerem so se rame dvigale in povešale kot kreljuti pri ptiču. Pregibale so se samo rame, ne pa truplo in boki.
Okoli treh zjutraj je vsa ciganska družba drug za drugim odšla iz sobe, da se odpočije in okrepča. Gost tobakov dim se jc vil po prezakurjeni sobi. Nekdo se je
Končna zmasa v svetovni vojni.
V	prejšnjih vojnah je v borbi med dvema vojskama odločila glavna bitka. Uspeh te je neposredno ali v kratkem času dovedel do premirja, a za tem do mirovnih pogajanj. Pred sedanjo svetovno vojno se je smatralo za premagano tisto vojsko, ki je vsled pretrpljenega udarca došla do izpoznanja, da se ne more dalje upirati, ker bi nje nadaljnje vojevanje ne imelo svrhe.
Danes je pojm »odločilna bitka« izgubil svoj nekdanji pomen. V sedanji veliki borbi med narodi smo doživeli celo vrsto odločilnih zmag. Te so pač pomenjale etape na potu do končne zmage, vendar nas niso dovedle k cilju. Vojna traja dalje kraj vseh teh odločitev. Ako opazujemo učinek vsake take odločilne bitke, ki ga je prinesla svetovna vojna, samega za-se; ako ga primerjamo z učinkom glavnih bitk v prejšnjih vojnah, vidimo, da bi bil njihov učinek, prenešen na prejšnje razmere, brezpogojno mogel zaključiti vojno. Ob današnjih razmerah sestoji tisto »odločilno«, ki so je prinesle sedanje velike akcije, v večji ali manji preobrazbi taktične ali strategične situacije, a ob enem v uničenju znatnih delov sovražne vojske. In tudi največjemu v tej orjaški vojni se more — v zvezi s celoto — pripisovati samo relativno pomembnost.
Ako uvažujemo vse to, se nam vsiljuje vprašanje: se inore-li sedanja vojna sploh odločiti s taktičnimi udarci, takoimenova-nimi »odločilnimi bitkami«, to je: ali se more ta vojna na ta način dovesti do konca ?
V	izjavah merodavnih državnikov — tako na naši, kakor tudi na nasprotni strani — naletamo vedno na trditve, da se mora vojna nadaljevati do končne zmage, pri čemer se obe vojskujoči se stranki nadejate te zmage. No, borba traja še. Naši nasprotniki še niso kapitulirali in se morejo še vedno braniti in niso še prisiljeni, da bi položili orožje in se pri-
znali za poražene. Tu nastaja vprašanje: kako, s katerimi sredstvi, moremo dovesti sovražnike do tega, da priznajo svoj poraz in našo zmago? Ali morejo udarci, ki jih jim zadajemo na bojnih poljanah, sploh dovesti do končne zmage? Eno je jasno: Dokler stranka, ki naj bo poražena, ne položi orožja, marveč se dalje bori, je to dokaz, da še ni popolnoma premagana. Do tega pride šele tedaj, ko bo primorana izjaviti, da je premagana.
Ali se pa to more doseči v sedanji vojni ? Kako naj se doseže: z učinkom nase aktivne bojne sile? Pasivnim čakanjem, da nastopi naravno izcrpljenje? Ali na kak drug način?
Sodba o tem je težja, ker je svetovna vojna izpremenila vse naše pojme o veličini. V vseh prejšnjih vojnah so se v času operacij spopadale glavne vojske. Na obeh straneh so šli za tem, da se v tej glavni bitki doseže odločitev. Ker je na obeh straneh obstajal trden sklep za to, je navadno tudi prišlo do odločitve. Nekdaj je imel potek dogodkov tudi točko kulminacije. V svetovni vojni je bilo doslej mnogo kulminacijskih točk. toda nobene, ki bi se izdatno povzpenjala nad druge.
Ob ogromni veličini današnjih vojska si ni misliti, da bi mogli zbrati njihov gros (glavno vojsko) ter da bi se na eni bojni poljani sprijeli za zmago, oziroma poraz. Pred vsem ni danes tako velikega bojišča, kjer bi se mogla taka vojska združiti, kamo-li stopiti v boj večji del vojskujočih se vojska. — Vojno pozorišče je danes porazdeljeno na mnoga bojišča. In vsako teh je premajhno, da bi se na njem mogle v isti čas spopasti vse bojne sile, ki se nahajajo na njem. Najprej je naša lanska ofenziva proti Rusiji imela značaj nekdanjih odločilnih bitk. Moglo bi se upravičeno misliti, da na severovzhodu privede do zaključenja vojne, da ni govorilo proti temu dejstvo, da se vojna danes ne vodi proti vojski v starem smislu. Sovražna vojska, ki jo hočemo poraziti, niso samo tiste čete, ki se v času bitke, pa naj traja tudi mesece, upirajo napadom. Te čete morejo biti poražene in uničene, ali vojniški odpor nasprotnikov ostaje pri vsem tem nezlomljen, dokler je tista stran, ki je »odločno« poražena, v stanu, da delne izgube nadomešča z drugimi silami. Drugače, nego v prejšnjih časih, ni nobena velesila v tej svetovni vojni postavila na bojišče hkratu vseh svojih bojnih sil, marveč kos za kosom. Skupna nje obrambna moč je vse za njeno za o-rožje sposobno prebivalstvo. Že iz tega, da se ta sila malo po malo pošilja na bojišče, sledi, da je ni možno poraziti z enim še tako dobro zamišljenim udarcem, marveč z \Tsto udarcev.
Da ostanemo pri stari sliki: tudi v tej vojni obstoji odločilna bitka, ali različna od prejšnjih, ker danes ne predstavlja ene, marveč množino akcij. Voiniškim strokovnjakom je nedvomno, da se bitstvo vojevanja ni izpremenilo. Tudi prej je glavna bitka sestajala iz množine poedi-nih borb, katerih svotaje tvorila končno sliko izida, borbe. Te poedine akcije so bile manjše in so hitreje sledile druga za drugo. Razdalje med njimi so trajale minute največ ure, vojni film je bil krajši in se je hitreje odmotal. Danes so bataljoni iz prejšnjih bitk armade, pavze med boji trajajo tedne, a celokupna borba — leta. Sovražna vojska obstoji iz vseh armad, ki stoje proti nam na bojišču, vštevši vse organizirane rezerve in tiste, ki se še morejo organizirati v sovražnem zaledju: bojna poljana obsega vsa bojišča, na katerih se odigravajo velike operacije. Vsa vojna je ena velika bitka, to je: ena odločilna bitka, ki traja že nad dve leti, a še se jej ne vidi konca.
vsedel h klavirju in je začel igrati, drugi vsi pa so zaplesali neko divje kolo, menda nekakšno inazurko. Tesno je ovil knez pri plesu roko okoli lamare. Gibal se je po taktu glasbe, ne da bi poznala ples, in ves čas ji je po rosiko šepetal vsakovrstne novosti na uho. Ni se mogla braniti, ker ga ni razumela.
—	Dušica, — je šepetal nazadnje, — ali si se končno vendarle prebudila, torej vendar ni samo mleko in voda v teh srčkanih modrih žilicah? Naučim te, kaj se pravi življenje!
In Tamara se ni hudovala. brez uadalj-nega pomisleka se je vdajala sreči brez želja in veselju.
Igralec pri glasoviriu je prenehal in nekdo drug se je vsedel na njegovo mesto. Toda posreči jo je minila omama in mogla se je zopet opametiti.
—	Trudna sem, — je krknila skoraj brez zavesti vsled vročine in pomanjkanja zraka, ko je knez hotel nadaljevati ples. Hitro je odprl okno in-ji dal, da se je odpočila.
Potem pa je zopet plesala s prvim, ki jo je prosil, in je letela z rok v roke... samo da bi prevečkrat ne plesala s knezom, kajti komaj je ovil roko okoli nje, jo je zopet spreletel oni abotni divni občutek blaženosti.
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
—	Upam, da se dobro zabavaš, dragica, ji je rekla kumica.
—	Kar doživljaš tu, je pristno rusko. Kaj takega ne najdeš v nobeni drugi deželi.
In res je bila Tamara srečna kljub svoji razburjenosti in nemiru. Vsedla se je k Olgi Glebovi, in obe ste, odpočivajoč se, opazovali druge. Knez je plesal s krceginjo Šebanovo in njen sladki obrazek je s koprnečim smehljajem zrl tja gor vanj.
—	Ubcga Tatjana! — je rekla Olga po-tihoma sama zase.
Cigani so se vrnili in njihova glasba je postajala vedno bolj in bolj divja. Marsikatera pesem je Tamari prodirala prav na dno mozga. Knez se je vsedel k njej na divan in vsak trenutek se je sklanjal čez njo, da si je vzel z mize mandelj ali da si je nažgal cigareto, tako da se je je dotikal navidezno nehote. Že zdavnaj je bila ura pet, ko je bilo končano vse ter se je družba zavila v kožuhe in se poslovila,
—	Tetka, — je dejal knez, — pošlji svoj avtomobil domov. Naročil sem svojo trojko, čaka že spodaj. Pokazati moremo vendar mrs. Lorainovi, kaj se pravi vožnja na saneh.
Kneginja je privolila.
O kak užitek, če se tako leti preko
NaS domači pešpolK.
Dopis s fronte.
Dolgo je trajalo, preden se ic izpre-govorilo par besed v javnem listu o našem polku, dolgih 27 mesecev se ni nihče doteknil niti z najmanjšo besedo naših hrabrih fantov, ni blio roke, ki bi oveko-večila njihove hrabre čine: nasprotno, sirile so se govorice o mlačnosti, o boječ-nosti in celo o deliktih, ki jih naši hrabri, domači vojaki nikdar niso poznali vso dolgo dobo sedanje vojne. Ne, ne! Ve matere, očetje in žene, bodite ponosni na svoje sinove oz. može, ki vsi k dar izpolnjujejo popolnoma svojo dolžnost ter hodijo pojoč v krvavi boj!
Torej po 27 mesecih končno je prišel v list — v »Slovenca«, članek o 97. peš-polku, a to je vse premalo. Veliko več jc zaslužil naš polk!
Da bi se hotelo oceniti v pravem po-n.enu besede hrabro delovanje 97. polka, ne bi zadostovala debela knjiga, a to delo prepustimo drugim, sposobnejšim rokam. Mi poizkusimo le par besed o bojevanju našega hrabrega polka, in to zato, da mu tudi v »Edinosti« ostane časten in trajen spomin, saj ravno Trst in okolica, ter Istra in Goriška polnijo v veliki večini vrste našega polka.
Udeležil je bil do sedaj vseh večjih bitek in povsod dobil pohvalo višjih. Nebroj srebrnih, velikih in malih svetinj, ter precejšnje število zlatih na prsih naših santov priča, da je tudi v polni meri zaslužil pohvalo.
Potem, ko je uspešno zaustavljal prodiranje Rusov v letu 1914., se je udeležil zopet s polnim uspehom, naše velike ofenzive leta 1915.. Marsikateremu slavnemu dejanju naših fantov si bil priča, skrivnostni Dnjester. Veliko bi pač lahko pripovedoval ti črnosivi Prut — in Karpati? Okno, Mitkev Dzvinjač, Toporovec, Raranče, vse imena krajev, ki so tesno združena z našim polkom. V teh krajih so zmagovali in častno umirali naš cvet, naši sinovi in očetje. — In ko si ti ljubi čitatelj čital v listih zadnje dneve januarja t. 1. o bitkah pri Toporovcu in Rarančah, vedi, če je bil sovražnik potisnjen nazaj, in smo si s tem priborili prejšnje naše okope, ima naš polk veliko zasluge na tej zmagi.
A višek slave je dosegel naš polk pri Jurkovcu. Jurkovec, to ime se ne bo moglo nikdar imenovati, ko se bo govorilo ali pisalo o sedanji svetovni vojni, ne da bi se omenilo veliko hrabro delo, slavno vojevanje našega 97. pešpolka. Ni mogoče opisati vedenja naših fantov v bitkah pri Jurkovcu od 4. do 10. junija t. 1., ni peresa, ki bi moglo v živi luči orisati te velike čine! Ob največjem bobnečem ognju vztrajati in hladno odbijati naskok pehote 13 do 14 rojnih vrst drugo za drugo, ki je bila v veliki premoči, in ne samo jo zadržati, temveč tri do štirikrat v teh šestih dnevih jo vreči nazaj do prejšnjih okopov, to more prestati edino le hrabri, in smrt prezirajoči vojak — in taki so naši fantje! 5. junija nanovo došla marškoinpanija je odšla pevajoč v boj. Se daleč tam pred ruskimi okopi, med pokanjem pušk in grmenjem topov si slišal slovensko in italijansko petje. In dokler bi stal en naš vojak, ne bi bili tam prebili Rusi, ali, žalibog so predrli na desno od nas in smo se morali umakniti; drugače bi bili zajeti.
Kljub velikim naporom, ki jih je polk prestal pri Jurkovcu, se ni čutil utrujen, nai-protno, uspešno je sodeloval pri zlcmljenju zadnje sovražnikove ofenzive. Danes ni mogoče več govoriti o kaki ruski ofenzivi, ta je danes brez moči.
Piepričani smo, da nismo dosegli popolnega uspeha s tem dopisom. Volja je bila sicer dobra, a roka ni odgovarjala na-
snega! Kako hitro in varno sta dirjala oba stranska konja! V svojih kožuhih Tamara in njena kumica niste čutili mraza. Gricko, divji knez, jima je sedel z leske-tajočimi očmi nasproti. Enkrat so se med-potoma ustavili, da so občudovali širni razgled po Finskem zalivu. Ozki mesečni srp je ravno vzhajal in brezštevilne zvezde so migljale na nebu. Ura je bila sedem, ko ste dospeli v svoje sobe.
To je bila prva Tamarina vožnja na saneh v Rusiji.
IX.
Minilo je šest dni, preden je Tamara zopet videla kneza. Ali je bil zaposlen, ali ga namenoma ni bilo, ni vedela. Vprašati ni hotela, toda polagoma jo je začelo jeziti, če se ga je domislila.
— Omogočiti moram, da „ boš mogla šestega januarja v Carskoje Selo, — ji je rekla njena kumica nekaj dni po onem ciganskem večeru. — Tamkaj bo velika svečanost. Car blagoslovi vodo. Jaz sem stvar videla že večkrat in ne postajam rada po mrazu, toda Sonjin soprog je pobočnik, in kakor veš, stanuje ona v Carskem. Olga se bo peljala tja in te lahko vzame s seboj. Vsi trije se potem peljete skupaj dalje. Gotovo te bo zanimalo.
{Dalje:)
Stran II.
»EDINOST* štev. 302.
V Trstu, dne 30. oktobra 1916.
logi. Majhno s£iko pa smo vendarle začrtali in jo izročamo Javnosti. Mogoče dol i posnemovalca, ali bolJSe rečeno, Iz-poKilnjevalca. Bilo bi Želeti, da bi se
UiCsnlčilo to, ker naši fantje zaslužijo v polni meri, da se častno omenjajo v zgodovini te velikanske vojne.	J. K.
Razglas.
C. kr. namestništveni svetnik razglasa:
C. in kr. armadno poveljništvo je ukazalo vsem vojaSkim oddelkom in armad-nim poveljništvom v vodnem območju, nabirati, oziroma nabavljati koruzno slamo in travne koreninice za krmo, kakor tudi praprot, suho listje, mladike in gozdne plevce za. steljo.
Med nabiranjem je paziti, da se ne napravi na zemljišču nobene Škode.
Turščična slam* se bo plačevala po 4 krone, več eno krono, če bo stlačena, in 50 vin. Če bo na lahko zvezana in stlačena.
Drugi nadomestki se ne bodo plačevali, pa se sprejemajo brezplačno.
Kjer bodo na razpolago vojaški vozovi, preskrbi vožnjo vojaštvo, sicer pa se bo plačeval prevoz po 1 krono za manjše daljave od 5 km in 2 kroni za daljave čez 5 km.
Ža nadaljna pojasnila glede oddajanja krmilnih in stelinih nadomestkov se je obrniti na tukajšnji c. kr. dobavalni in informacijski urad (velika vojašnica, skladišče za živila.)
UvaŽevaje patrijotični namen in dejstvo, da posestniki ne bodo imeli nobenih tro-škov. je upati, da se odzovejo vsi temu povabilu.
Trst, 29. oktobra 1916.
Schneider, L r.
stvari.
Zakaj veljajo krušne Izkaznice samo za
gotove defeo? Aprovizacijska komisija nam sporoča: Uvedba izkaznice za kruh in moko je imela namen, da bi se na eni s-trani preprečila večja poraba zmletin, kakor jo dovoljujejo obstoječe zaloge, in da bi se na drugi strani obstoječe zaloge razdelile tako, da se vsakomur zagotovi njegov delež. Iz razumljivih tehničnih in previdnostnih razlogov je bilo treba razdelitev' urediti tako, da so se uvedli gotovi razdeljevalni roki in da so izkaznice veljavne edino le tekom določenih rokov. Teh rokov se je treba brezpogojno držati, ako nočemo ogrožati rednega FTe-skrbljevanja z živili. — To pojasnilo naj prebivalstvo uvažuie, da bo razumelo, zakaj aprovizacijska komisija absolutno ne more ustrezati željam, ki se pojavljajo v zadnjem času, da bi se namreč prodajal
kruh proti izkaznicam, ki niso še veljavne. * * *
Privatni trgovci, zadruge in aprovizacijska komisija.
Aprovizacijska komisija nam sporoča: Z današnjim dnem izroči aprovizacijska komisija vsem zadrugam in onim jestvin-čarjem, ki jim je poverila prodajo svojega blaga, v prodajo vse vrste onih živil, ki se razprodajajo v prodajalnah aprovizacijske komisije. Z ozirom na to se odjemalci, ki so se vpisali v zadrugah ali pri jestvin-čarjih za nabavo živil in drugih predmetov aprovizacijske komisije, v bodoče v nobenem slučaju ne bodo več imeli obračati do prodajalen aprovizacijske komisije ne za nabavo bele moke, jajec in mila, ne za izkaznice za krompir, olje, surovo maslo in slanino. — Vsaka prodajalna aprovizacijske komisije bo mogla za naprej postreči z blagom in izkaznicami samo onim odjemalcem, katerih izkaznica za
živila je opremljena z njenim pečatom. * * *
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so se določile sledeče cene za prodajo na drobno: česen K 4 do K 4'40; sladko zelje 40 vin.; kislo zelje 80 vin.; korenje 48 do 52 vin.; čebula K 1; pesno perje 24 vin.; namizna jabolka K 160; jabolka I. K V04 do K V28; jabolka II. 76 do 88 vin.; orehi K 2'40 do K 2'80; paradižniki 96 vin. do K 104; pe-tršilj 60 vin.; sladka repa 28 vin.; kisla repa 64 vin.; salata 60 do 68 vin.; špinača
72 vin.; ohrovt 52 vin.
» *
Projemkl pročalelišc aprcvizaciisRs tomisfjs.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 16. oktobra do inkluzivno 21. oktobra 1916 naslednje prejemke: t. Iv ul. Madonna del mare K „ 2 v šoli na trgu Rosario K „ 3 v ul. delle Poste št. 14 K w 4 trg Ambrogio Ralli 4 K „ 5 v ul. Bachi 8	K
„ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K „ 7 v Šoli v ul. Parini 8 K » 8 v šoli v ul. Donadoni K „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K . 10 v Ul. Giulia 35	K
» 11 v zabavišču v Skednju K „ 12 pri »Tirolcu* Sv.MJVt. Zg. K 13 pii Miklavcu Sv.M.M.Sp. K
K K K K K
14	pri Sv. Ivanu
15	v Rojanu
16	v Barkovljah
17	v ul. Raifineiia št. 4 18.te-' Gian Batt. Vi;o 2
18.431-78 15.704-62 16.415-25 9.345 13 13.761.71
10.417-18 11.372-33 18.516-19 16.527-89 12.222*44 7.370-26 9.51204 4.329-89 6.268-86 9.699 72 5.995*74 13.977-80 9.722-53
Skupaj K 203.597737
Domaše vesti.
Oddaja kotlov. Namestništveni svetnik razglaša: Kakor je že splošno znano, ni treba oddajati kotlov za vodo na ognjiščih, ki so v direktnem dotiku z dimom in kurjenjem. Vsled odločbe c. kr. ministrstva za deželno brambo dne 13. oktobra t. 1. št. XVII. 2188 se morajo bakreni pokrovi
kottov za vodo vendar le oddat!. Omenjeni pokrovi se morajo, ako se §e niso oddali, do 10. novembra t. 1. Izročiti oddajalni komisiji, ul. Marije Terezije Št. 25.
Javna prehrana za šolske otroke. Plemenita misel gospoda namestnika, da bi revni otroci tržaških Sol in otroSklh vrtcev dobivali kosilo, Je res hvalevredna. Vest, objavljena v včerajšnji Edinosti, da je dotični organizacijski odbor že ukrenil vse potrebne priprave, da se že v kratkem lahko začne z razširjeno prehrano, je pa povzročila veliko veselje in zadoščenje v širših slojih, za kar gre gospodu namestniku in odboru iskrena zahvala tržaškega ljudstva. Le žal, da do-sedaj niso bili pritegnjeni v to akcijo tudi naši slovenski otroški vrtci. Otroci, obiskujoči italijanske otroške vrtce, kateri so vsi v upravi mestnega magistrata, so dobivali v normalnih časih hrano in tudi obleko. Bilo bi tore) že iz Človekoljubnih ozirov priporočljivo, da bi se tudi našim malokom, ki obiskujejo slovenske otroške vrtce, pomagalo vsaj s preprostim kosil-cem, katerega jim marsikatera uboga mamica v teh težkih Časih večkrat ne more dati, ker je revščina in beda velika in z bližajočo se zimo raste od dne do dne. Odboru priporočamo torej te otročiče naših vrtcev, katerih očetje prelivajo kri za domovino, z iskreno prošnjo, da bi se blagohotno oziral na najpotrebnejše med potrebnimi.
Slovenska obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Trstu. — Vpisovanje se vrši 30. in 31. t. m. od 6—8 ure popoldne in pozneje ob času pouka v ulici Stadion 21. I. v prostorih Slovenske trgovske šole. Vpisnina znaša 2 K. Učenci oziroma učenke morajo prinesti s seboj šolsko izpust-nico, oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne Šole«. Za sprejem v obrtno nadaljevalno šolo je potreba; a) dokaza, da je prosilec zadostil postavnim dolžnostim, hoditi v ljudsko šolo; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju in računanju, ki se g a mora, ako treba, podati s sprejemno preskušnjo. Redni pouk se prične 5. novembra. V »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo« v Trstu so po § 99. obrtnega reda in glasom odloka c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. G. III. 133^7—TS, dolžni hpditi vsi obrtni vajenci iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste iri še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Za tiste vajence, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od šolskega pouka, more obrtne* oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je določena v pravilih ali v pogodbi. Učni čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške preskušnje, preden poteče učni čas. Po odloku c. kr. ministrstva za bogo-častje in uk z dne 9 avgusta 1912., štev. 24.993 so dolžni obiskovati »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Trstu« tudi vsi trgovski vajenci, in je za nje poseben trgovski oddelek na obrtni nadaljevalni šoli. Po § 100 obrtnega reda ima vsak mojster (gospodar) dolžnost, dovoliti tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega ali katerega drugega pouka enake vrednosti, potrebni Čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo hoditi, jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo vedno redno obiskujejo. V vse oddelke šole se sprejemajo tudi učenke. — Vodstvo.
Ne prodajajte zemlje! Praški »Narodni Listy* objavljajo poziv, ki ga tudi našin-cem polagamo nujno na srce. Opominjajo odločno, naj narod ne prodaja svoje zemlje! I Nemci se skfbno pripravljajo, da ne bi po vojni nemška gruda prehajala v tuje roke. Jak© umesten je stari pregovor: »Kaj bi rekli sinu, ki bi prodal očeta in mater?« A to dela tisti, ki zemljo svojih očetov prodaja tujcu. — To naj si dobro zapomni tudi naš narod. Pripomnili bi še, da bodo po dodbi razumnikov in veščakov cene zemljišč yx> vojni rastle. Tudi to je — menimo — izdaten praktičen razlog tudi za tiste, ki sicer ne ljubijo svojega očeta in matere, to je po njima podedovane zemlje.
V imenu »stare kulture«. V Neapelju je bil kongres republikancev južne Italije. — Sklenili so dakjerne govori nar odri cuiačelo za italijanske aspiracije, mora odločiti pravo višje kulture. V Dalmaciji ni Italijanov, vendar ima Italija — po njihovem — pravico do Dalmacije v imenu — avite eolture. In to naj bi bili tisti kričavi pr-voboritelji za narodnostni princip! Kjer ta princip ne govori 5a njih, naj ga nadomesti nasilje! Nasilje v imenu kulture, kakor da ne bi ta dva pojma direktno izkliu-ča!a drug drugega. Resnična kultura izključuje vsako nasilje in tudi vsako — tatvino. Vsaka kultura, ki nima na sebi tega označja ni kultura, ampak bruttura, pa! naj bo še tako — stara. In res stara, ne j spadajoča v čase sedanje civilizacije, mera biti tista njihova kultura, ki se vsak hip zateka k srednjeveškim običajem: sila je vse, pravo pa nič! Pa ravno v južni Italiji naj nam ne govore o kulturi — v krajih analfabetstva, zaostalosti, mizerije in vraž iz najtemnejih časov minolosti.
Mestna zastavljalnica. — Jutri, 31. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136, zastavljeni meseca novembra
1914.	na bele listke, in sicer od štev. 158.101. do štev. 159.800, od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138, zastavljeni meseca novembra
1915.	na rdeče listke, in sicer od štev. 214.901 do štev. 216.300.
Trgovska šola v Zadru. Snofvatelji te sole so bili računali na največ 20 obiskovalcev in so na tej podlagi zasnovali financiranje tečaja. Oglasilo se jih Je pa že 50 in se še ogIašak>. Videč, da je s tem tečaj zagotovljen, so njegovi snovatelji
stopili v dogovore & podpornim društvom hrvatskih Šol, da bi ono prevzelo tečaj in mu dalo tako večjo stalnost Našli so tu popolno razumevanje in največjo pripravljenost. Tako odpira rečeno društvo tečaj kot svoj. Z ozirom na zadovoljivo število obiskovalcev se je Šotafna znižala na 16 K mesečno. Učenci imajo poleg tega brezplačno na razpolago vsa učna sredstva. — Dalmatincem se pač godi istotako kot nam. Manjka jim strokovnih Sol in če jih hočejo imeti, morajo posezati po samopomoči z nado, da se slednjič tudi država na tem prevažnem polju javnega pouka spomni svoje dolžnosti tudi napram prebivalstvu v naših južnih pokrajinah, na katere je doslej v tem pogledu kaj dosledno — pozabljala.
Gospodarstvo.
kolobarjenje.
Čedalje resnejši časi prihajajo za preživljanje. V tem boju za prehrano moramo i£kati vsa mogoča sredstva, da nam zemlja obrodi, česar nam )e treba. Jesen je, poljski pridelki so pod streho in pameten kmet že razmišlja, KaKo bo drugo leto ob-sejal in obsadil zemljišča, da potreben živež v največja ^n najbodiši meri pridela; razmišlja pa tudi, .Wko se izogniti napakam, ki jih je to in prejšnja leta zagrešil. Ena teh je zanemarjen je kmetijskega kolobarjema. Slišal je o tem nekje na shodu, a se doslej za to ni zmenil.
Da bomo važnost tega razumeli, pomislimo najprej, kaj je kolobarjenje. Otroci imenujejo kolobar črto, ki jo krog svojega telesca potegnejo. T obakar vidi kolobarje v dimu dobre smotke. Brihtai računali pa učć, da je kolobar prostor med dvema krogoma. Pojdimo se torej učit k modremu računarju, ker kmet brez znanja v računstvu, brez svinčnika, črnila in papirja, ne more razumno gospodariti, pa naj se ubija noč in dan.
Zaznamujrno si torej v kolobarju vse naše njive in vrte v prilični velikosti. V te prostorčke vpiiimo, s čim so bila ta zemljišča ohsejana v tekočem letu. Za bodoče leto je treb^. v kolobarju tako zarisati, da pridejo setve za en prostorček naprej, t. j. na novo mesto. Ako je n. pr. na prvi njivi letos raste! krompir, na drugi ječmen, na tretji tur&ica, pride drugo leto na drugo njivo kromjjur, na tretjo ječmen in na četrto turšica itd. Leto kasneje se obseje po načrtu v kolobarju zopet na novo mesto in poljščina, ki je bila na zadnji njivj, pride naslednje leto na prvo. De-teljišča seveda ostanejo, dokler uspevajo, nepreorana in se tih dotlej pri kolobarjenju ne upošteva.
Kakor na polju, je neobhodno potrebno kolobarjenje tudi na zelenjadnem vrtu, naj bo ta še tako majhen. Nikdar ne bo uspevala zelenjava, ako gojiš eno vrsto vedno na istem mestu. Zato menjal zelju, salati, paradižnikom itd. leho, a vselej po pravilnem načrtu dobro premišljenega kolobarjema.
Zakaj se kolobari? Vse rastline potrebujejo sestavine fosforja, kalija in dušika za uspešno rast, vendar pa ne v enakih recimo, — porcijah. Razen tega potrebujejo še drugih snovi , ki so v zemlji Ako torej raste kake vrste rastlina vedno na istem mestu, zmanjka za njo nekaj potrebne hrane, in zato peša. Treba je torej nekaj let, da po pretvorbi zemlje same ali potom opojil spet pridobi zemlja, kar je prej oddala. To opazujemo n. pr. na deteljišču, kako izumira detelja tekom let in kako sie manjša pridelek. Tudi v vinogradu se zemija »utrudi« in neumestno bi bilo star, opešan vinograd prenoviti, temveč zemlja mora nekaj let »počivati«, to se pravi, da je taka zemljišča treba nekaj let uporabljati za druge setve.
S kolobarjenjem si ne zbljšamo samo pridelka, ampak zatiramo tudi plevel in mrčes. Mleček, grašica, mak in naj se še kakorkoli imenuje plevel, ki se bahato razvija med ozimino, ne utegne ploditi svojega rodu med okopavinami.
Kaj pa z mrčesom? Tožilaie gospodinja, da je zemlja na njenem vrtu »obolela«. — Sadike ji izpodjedajo ličinke pokalic, salato in sorodne rastline pa nadlegujejo črne listne in debele rjave uši na vratu korenin. Polžev je čez mero! Vsem tem nezgodam je kriva sama, ker ni u važe vala kolobarjema. S setvijo ene in iste zelenjave na vedno starem mestu je kotila in gojila nevede v vedno večji meri preklicane goste.
Sklepaje poudarjam, da je neuspehom na pridelkih tudi vzrok v zanemarjanju _ko-lobarjenja.	_
Š.
To in ono.
Trinajstletna deklica trojna morilka. Iz Temešvara se poroča: K beležniku občine Torontaludvar je prišla te dni trinajstletna hčerka pašniškega paznika in je povedala, da so njeni dve mlajši sestrici in bratec, ki so bili stari enajst, devet in poldrugo leto, izginili brez sledu. Orožništvo je uvedlo poizvedbe in že okoli poldneva $o našli v neki stranski strugi reke Temeša trupli poldrugoletne in enajstletne deklice. Prvi trenutek so sumili očeta, ki je bil znan kot slaboumen človek. Dovedli so ga s pašnika v občinsko pisarno, kjer je pa dokazal, kje se je nahajal tisti čas. V tem so pa našli tudi dečkovo truplo v reki. Tekom zasliŠavanja pa je nenadoma priznala trinajstletna deklica, da je sama umorila vse tri. Zala in za svojo starost izredno razumna deklica Je pripovedovala, da se oče po materini smrti mudi vedno na pašniku in da se nič ne briga za otroke. Le tupa-tam je prišel domov. Vsa "skrb za gospodinjstvo, vzgojo treh mlajših otrok in negovanje K btia na ramah deklice same. Kuhala je, šivala, prala, pekla kruh, redila prašiče, toda zaradi draginje, ki je nastala vsled votne, ni mogla nikakor več izhajati. In tako je revica obupala. Očetu je
zastonj tožila, zato je sklenila, da umori sestrico in bratca. Povedala jim je, da poj-de žnjimi v Farkašd, da jim kupi novo obleko. Bilo je že pozno zvečer, ko so šli čez temeski most. Enajstletna deklica in devetletni fantič sta se nagnila čez ograjo In gledala v vodo. Tedaj ju je prijela oba za noge in vrgla čez ograjo. Pozneje je zagnala za njima še poldrugoletnega otroka. Nato je hotela umoriti še sama sebe, a ni imela poguma, da bi zapustila starega očeta samega. Ko so dekličini sorodniki, ki so prisostvovali zaslišavanju, začeli tarnati, jim je rekla deklica: »Sedaj jočete.
100, dr. Scipijon Sandrinelli K 50, učiteljsko osobje in gojenke mestnega otroškega vrtca v Rojanu K 15'50, občinsko zabavišče v ulici Settefontanc (dohodek neke prireditve) K 5F20, stavbno podjetje Iv. Martelanc & C. K 100, tvrdka. Angeli K 50, Sokrat in Alojzija Cufodontis K 25, učiteljsko osobje in gojenci mestnega otroškega vrtca na Greti K 21, otroški vrtec v ulici deli' Istria K 10, učenci ljudske in riRŠčanske šole v ulici Parini K 129'68, tvrdka F. Fenderl & C. K 50, trž. čistilnica mineralnega olja K 500, tvrdka Figli di G. H. Costi K 150, tvrdka S. A. Megari K
toda tedaj, ko sem vas prosila, da bi nam 50. tvrdka Muller K 661'90 (izkupiček ki-pomagali, ste pa bili gluhi.« Nesrečno de- j nematografskih predstav), tvrdka Mihael kletce so izročili sodnemu dvoru za ne- Truden K 50, G. Afcuduli K 50, učenci in
nAlofnn i r O r\ -m /vi r •	____i__V i	i T l l »
učenke italijanske mestne Šole na Vrdeli K 25, frančiškanski oratorij (dohodek neke prireditve) K 150'36, Peter Dodmassei in soproga K 50, učenke slovenske dekliške šole na Acquedottu K 1?'20, gojenci mestnega otroškega vrtca »Cesarica Elizabeta« K 22, učenci ip učenke slovenske mestne ljudske šole v Rojanu K 20. Anton Dejak (za članarino) K 50, Lotteria So-cialc K 10, Banca di Credito Popolare v Trstu K 100, Tina Morpurgo K 50, Marij vitez Morpurgo K 50, Julija Andriana K 20. — Nadaljni podatki slede. — Ravnateljstvo mestne višje realke K 32, nabranih me-1 učitelji povodom darovanjskih dni, za vdove in sirote padlih vojakov.
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delle Poste Štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisri-
doletne v Pančovi.
Veteran Iz Časov Radeckega. Na Dunaju je umrl te dni v 87. letu svojega življenja generalni major Karol pl. Prybil. Pokojnika je burno leto 1848. zvabilo kot dobrovoljca v vojsko in se je z drugim štajerskim strelskim bataljonom udeležil obleganja Benetk in je od 28. oktobra 1848 pa do 26. junija 1849 vztrajal skoro neprestano v sovražnem ognju. Tudi leta 1859 se je udeležil vojne proti Italiji. Po okupaciji Bosne in Hercegovine je stopil kot polkovnik glavnega Štaba v pokoj. Kot mlad poročnik se je udeležil tudi proganjanja glasovite razbojniške čete Rože Sandora in je vjel enajst razbojnikov. — Generalni major Prybil je bn zadnji častnikov, ki so vojeyali pod Radeckim.
Velik nov poljski časopis v Petrogradu. V Petrogradu je začel — kakor javlja pariški »Temps« — izhajati nov velik poljski dnevnik pod naslovom »Dziennlk PoJ-ski«. List je ustanovljen v namen, da pospešuje rešitev poljskega vprašanja, ter je na stališču, da se more poljsko vprašanje rešiti samo — v Petrogradu. Temu »stališču« — ki nam daje slutiti s precejšnjo gotovostjo, kdo je zakulisni ustanovitelj tega lista — se mora oporekati, prvič zato, ker mu vojni dogodki in uspehi jemljejo podlago, a v drugo in Še posebno zato, ker poljski element živi tudi v drugih državah. In tudi, če vzamemo — v kar pa ne verujemo — da bo pripadnost dosedanjih ruskih Poljakov k Rusiji ostala po vojni nedotaknjena, bi ne mogli reševati samo v Petrogradu poljskega vprašanja, marveč le odločati o usodi svojih Poljakov.
Zastrupljenie s konjskim mesom. V Lou-nu na češkem je bolelo en dan 176 oseb, ki so uživale zrezke iz konjskega mesa. Štiri teh oseb so že umrle, mnogo drugih
je še v smrtni nevarnosti. Ni še popolno- M . . -	mam
ma dognano, kako je bilo mogoče, da se Jltl OBuBlO SIM1D ZD PrfiPrDuBjlllCc.
je zgodila ta nesreča. Najverjetnejše je, da Nogavice, sukan«©, pipe, milo, g^mijeT* podpet-je bil razprodan konj, ki ga je bil živino-	denaraie«, mazilo čev^e.
J ,	- »	j __: „ „	električna ■▼•tiliko, baterne, pisemski papir ko-
zdravruk priznal za zdravega, a z mesom . . ^g^ki, zaponke, prstkni rdečega kriia, tega konja vred je mesar prodajal tudi kr.ma za brado, žlic«, razna rezila, roboi, mrežice meso drugega bolnega konja, ki ga je bil «1 brk«, pletenine, «r»joe, spodnje hlače, ogledala,
z vsakovrstnimi sredstvi doma kuriral a ff^SSjf®jT^ ker ga ni mogel ozdraviti, ga je zaklal m prodal. In mesar je to prodajal, ne da bi bilo živtnozdravniško preiskajio. Mesarja so zaprli.
Trgovci z dekleti. V zadnjih mesecih je policija v New Yorku zaprla več nevarnih mož, ki so lovili dekleta, jih prodajali v javne hiše in s tem zaslužili lepa premoženja. Poglavar te družbe je bil John riau-senreiter. Policiia ga je prijela v trenutku, ko se je hotel odpeljati v St. Louis, kjer si je bil že najel krasno stanovanje. Proti Johnu Hausenreiterju se vrši zdaj sodna obravnava. Mož je star šele 27 let. Nastavljen je bil v neki veliki trgovini in je svojo službo vestno opravljal, v prostih urah pa je lovil dekleta. S svojo družino je živel jako skromno, imel je pa še drugo, krasno opremljeno stanovanje, kamor je zvabljal dekleta. Zaslišanih je bilo vse polno prič, ki so vse jako obremenilno izpovedale za obtoženca. Med pričami je bil tudi znam milijonar, ki pride v kratkem tudi zaradi kupčevanja z dekleti pred sodišče. Kompromitiranih je pa tudi mnogo drugih jako uglednih newyorških bogatašev. Kakor poročajo listi, bo temu procesu sledilo še vse polno drugih. Amerika je vsled vojne v Evropi zaslužila tako ogromno denarja, da se je lohkoživost silno razvila. V zvezi s to lah k oži vosi j o se je pa »razvila« kupčija z dekleti, a ne samo v New Yorku, nego tudi v drugih večjih mestih Amerike.
	MALI OGLAS		s 3 aa]
□□ □□ 1 □□j		se računajo po 4 stot. besedo. S hlastno viskaae besede se raeu- j naj o enkrat već. — Najmanjša • : pristojbina uaia 40 stotiak. ;j	□□j
Fofetr Atev. 10.		uf Anton Jerkifi poslnje zopet v Ul ateljeju r Trstu, >ia deli«	svojem Pošte 246 S
fjffbl jo vsak« vrste kupuie prra slovenska trgo-LHiMJC Tina> Jak°b argon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestci bolnišaiei.) 691			
in drngo prodaja JA.KO0 *t«v. 19.
£VX. ulica S. Nieolo 2S
Mlin bel° in črno vino» čokolado, kavo, rillUt kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao !n vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXINGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop.	1006
ZDRAVNIK
Hel Dr. Kurai mm
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira
v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otroik« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
£
DAROVI.
Darovi, dešli cesarskemu komisarju. — Zbor skavtov K 113'55, kot dohodek prireditve 22. t. m., za oslepele vojake. Myrto pl. Scaramanga K 50 in Ivan pl. Scara-mang K 50 za okrepčevalnice na Krasu. Baldazar Mimbelli K 50 za vojne slepce. Erna Duma K 30 za Rdeči križ. Tvrdka Fonda & Comisso K 30 za refekcijo revnih šolskih učencev. Vodstvo mestne ljudske šole ustanove Morpurgo K 10'12, nabranih med učiteljskim osobjem in učenci povodom cesarjevega godu, za vdove in sirote padlih voiakov. Trž. trgovinska delniška družba (Triester Kandels-Aktien-Gesellschaft) K 2000 za dobrodelne namene. Znesek se je razdelil tako-le: K 1000 za vdove in sirot«; padlih vojakov; K 500 za kolonijo vojaških invalidov Tržačanov; K 500 za uboge družine, ki so najbolj prizadete po dolgem trajanju vojne (ta znesek se je že izplačal). Baron Fortunato Vivante in baronica Vivante K 100 za božične darove vojakom Tržačanom na bojišču. Ivan Costi K 80 v korist društva prijateljev otrok za božične darove. Družina Martinolich K 30 v korist organizaciji oskrbnic vojniških sirot v Trstu. — Za dobrodelne namene darovanjskih dni: Dvorni svetnik pl. Krekich-Strassoldo K 200, dr. Emil Oriandini K 20, prednica verskega reda sNotre Darne de Sion« K 100, don .Anton Vascotto K 20, Leopold Vianello K 100, Filomena vdova Acqua-roli K 15, paroplovna družba Gerolinich & C. K 150, Atilij Kozmann K 20, tvrdka D. Trii>covich K 50, Jadranska banka K
Glavno zastopstvo
Splsšeeia ljudskega zavrnila društva „UNSVERSALE"
v Trstu ulica dai Forni St. 9, Is.
katero vedno posluje naznanja slav. občinstvu in vsem svojim članom naj se takoj prijavijo v uradu v svrho nadziranja plačevalnih i remij in naj prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico.
M ie siprt vsaki ias ni 8 s!e 12 is ea l io B.
♦ n
S ♦
■

Novi detis^ za sezeis.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke , itd. Zaloga ženskih oblek.
Marco Confortl, Trst, U, Campanlig žl
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L Carinik
v Tfslu, ul. Poste vacehie 12, vdgrJ uSice dsUa Poste.
izdera^js	brez
bolečine. Pismblranj^ UMETNI ZOSJE.
casB&enBtsasassBBRitsaMSMđeBssssiD
I Kabaret-Vanete I
1 Trst - «iq Stadion 10 - Trst
g Odprt oti 8'2 zveče? naprej 1 ■ __ g
I Gena: I. orste K Z. 11. ursto R1. i i ■ « BigmmiiBflHiMHBBBBBuazaEaa