STOB PO POŠTI:	§§§	«
celo leto K 144*—	6111
*• pol leta K 72*—	$29	y^SSi
7 UPRAVI STANE	MESEČNO	K10
Kristus ni prišel na svet ril češko ali'hrvaško cerke1 rode je njegov nauk in čeri čase do konca sveta. Zato bo nikdar vezala na minlji državne oblike in na menjaj darske sisteme. Vesoljna in je vesoljen in večen Bog. ! vzvišena nad vsemi čari in znala nobene spakedrane »:
Posloonik s staro prisego sprejet.
unlBtl prisegli. — Pogalanja Jugoslov. kluba.
1 28 iati Vrpra? se vršita se- slede prisege, na kar je tudi demokratski klub
a pleniti
2vršiti
Kav* '	v	K
<£? 0 Poslovniku, s lec r .n,ekaterih drug mji ^,U, a Jovanovič °sl°vnik poslani
- Štev. 23.
Izhafa vsak dejavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36'r— m en mesec K 12*—
POSAMEZNA ŠTEVILKA
Belgrad, 28. jan. Včeraj se je vršila se-konštituante, na kateri je bil ob navzočnosti vseh strank, ki so že prisegle, sPrejet poslovnik s staro prisego. Za poslovnik s starim besedilom prisege so po-^ radikalcev in. demokratov glasovali
•samostojni« kmetje,
Muslimani in republikanci so podali ostre izjave proti poslovniku ter so glaso-ali proti njen>u. Isto je storil tudi social-e®okraški klub, ki je pristal na stališču, ;0a) Prisega ostane.
Zanimivo je, da je zoper poslovnik in *°per postopanje centralistov zelo ostro s°voril radikalec Ljuba Jovanvič, ki je go-;®nl v svojem imenu, medtem ko je Nin-nik ^°VOr^ v imenu radikalcev za poslov-
Tekom debate je prišlo do burnih pri-f°rcT' Komunistična poslanca Fabijančič i M' ?ve’nle) *n LatkiJ (iz Besne) sta bila zključena jz zbornice. Komunisti so po prejetem poslovniku prisegli korporativ-n°’ *o so podali svojo izjavo,
Belgrad, 28. januarja. (Izvirno) Dr. Ko-v imenu Jugoslovanskega kluba ja-da je pripravljen pogajali se
javnost stoji pod stvari v Belgradu, po zemljoradnikih za to, da ne odpravi prisege.
med kar
z
so
najbolj in silna sta jim zmedla pa-nizajo greh na greh, prav kakor podzemeljski svet bivših na-in političnih norcev iz že pre-pohtičnih potresov povampiril
avanturistov okoli »Demo-Radičevcev v skupščini ker njim sploh ni veliko ako le-to ne bi slo-in na nekakem politično-centralizmu. A gotovo je, politični načrti bankrotirali, Radič. Toda odsotnost Hrvat-dela bi bilo nekaj Kar bi se nam moglo zgoditi, 1 ki smo pristaši narodnega
da se ustava ne bi Drez Hrvatov, oporekamo se mogla taka ustava mirno izbi mogla dolgo obstati. Edino, takim delom doseglo, bi bila kriza, ki bi se mogla prej z revolucijo.«
list, Žal, da ima prav. v konstituanti vršila je poleg musli-oglasil tudi raki je izjavil, da poslancem ne daje tiste je potrebna. Tako se v vseh glasovi, da je sedanji poslov-vladna večina, ki se in socialdemokra-se podirao možnosti Država oj hude .	-,-di	poŠi-
ostaja brez zagovorni-samovolji centralistične bi-
^ v novi ifi0-1’6 lezemo' Stari Poslov-___ lz«aji nam to dokazuje.
P°SLEl)N,n DNEVI V POMPEJIH«
Na- drugi stkani.
glede prisege, na kar je tudi izjavil, da je pripravljen stopiti v pregovore.
V	to svrbo se jutri (29. januarja) sestane od vsake teh grup po pet delegatov, in sicer od demokratov:	Tomljenovič,	Vlahčič,	Nikolič,
Prota Kesmanovič in Radovič. Jugoslovanski klub ima pa danes ob 9. uri dopoldne sejo, na kateri bo izbral delegate in preciziral svoje stališče.
Tudi z radikalci se pogaja Jugoslovanski klub, ki je stvoril močan opozicionalni blok preti centrumu. Te opozicije se posebno demokrati boje, vsled česar so precej odjenljivi.
Belgrad, 28. januarja. (Izvirno) V imenu zemljoradnikov je podal Lazič pismo Pašiču in Davidoviču, v katerem javlja, da je pripravljen stopiti v pogajanja. — Dr. Avramo-vič, ki je bil izbran kot delegat za pregovore, je odložil to funkcijo. — Za ta f' novna pogajanja so delegirani od zemljoradnikov: Lazič, Pucelj in Kesič; od strani vlade pa od demokratov: Davidovic in Pribičevič,; od radikalcev Pašič in Trifkovič. Zdi se, da je dobila med zemljoradniki premoč ona struja, ki hoče v vlado. To znači tudi ime delegata Puclja, slovenskega stamostojuega poslanca.*
Narodna cerkeo.
Spočeli so jo Čehi, kjer cvete prosto-zidarstvo in svobodomiselstvo. Mnogo so prispevali za njeno ustanovitev oni katoliški svečeniki, ki so pozabili na svoj poklic in ki so jih svobodomisleci baš zato slavili. Zato je bilo češkim brezvercem pač lahko, proglasiti odpad od Rima in ustanoviti, takozvane »narodne« ali «dr-žavne« Cerkve. Vihar je bil silen, odpadnikov na tisoče, zlasti, ker je del češke duhovščine vodil in se navduševal za ‘protiversko gibanje. Četa Rimu zvestih katoličanov je bila izpostavljena najhujšemu preganjanju in zaničevanju. Križe so metali iz šol, vseh javnih uradov in poslopij, V brezštevilnih zasebnih stanovanjih so ga že prej nadomeščale slike in kipi »moderne« prostitujoče umetnosti —.
A tudi Rim je izpregovoril. Odločno, z enim samim mahom je obsodil narodno cerkev in jo zavrgel. Svoje zveste sinove in hčere pa je pozval k vztrajnosti in stanovitnosti do konca. Komaj je poteklo leto dni, in že vidimo preobrat: Verska zavest katoliških Čehov raste, versko pobožno življenje se širi in poglablja, prej raztresene čede se zbirajo v močne organizacije vseh panog, pripravljajoč močno enotno fronto sovražniku Rima in njegovim privržencem. Na političnem polju se uspešno bori češkr ljudska stranka. Majhna je, a trdna in močna- Širi se. Njena načela pa so nepremagljiva: katoliška so. Agilnost v »narodni« cerkvi pa je pošla. Rodila jo je strast. Vodila jo je strast. Pokopal jo bo zdrav razum in pravo spoznanje.
Jugoslovanski prostozidarji, na čelu jim kulturnobojni Pribičevič z izvestnimi hrvaškimi in znanimi slovenskimi pripadniki, so hodili, hodijo in bodo hodili v češko svobodomiselno šolo. Jugoslovanski »Sokol« in »napredno« dijaštvo tvorita njihovo avantgardo. Znano je vendar dejstvo, da ne more biti član češkega »Sokola« noben rimski katoličan, Jugoslovan-ski »Sokol« pa se je pri češkem včlanil, ne da bi zahteval izpremembo tozadevne postavke. Torej je dejansko postal izrazita protikatoliška organizacija.
Ti ljudje so odkrito pozdravili gibanje v smislu narodne cerkve na Hrvaškem, ki jo je začelo par uskokov in župnik Za-gorac. Od »Naroda« pa do »Kmetijskega lista« je vse pisalo več ali manj prikrito
o	tem gibanju in ga pozdravljalo.
Prezgodaj. Tudi tu je prišla sodba in obsodba. Kapucini so priznali krivdo in so se skesano vrnili Ljudje, ki so bili na-sectli Zagorcu in njegovim, so mu obrnili hrbet. Jugoslovanski svobodomisleci so imeli slabo žetev. Vendar pa poizkušajo svoje satansko delo vsepovsod. Tu in tam tipljejo. Pribičevič pa, hiter ko ščuka, je udaril kar na dan. Šolo namerava upreči v sokolski svobodomiselni voz.
Toda jugoslovansko katoliško ljudstvo je na straži: V oči gleda sovražniku. Zato bo spretno odbilo vsak napad.
la svet,, da bi ustva-cerkev. Za vse na-in cerkev in za vse Zato se ce-kev ne na minljive države in na menjajoče se gospo-in večna je, kot Zato l " stala ne bo pripo-»narodne« cerkve ali kaj podobnega. »Pojdite in učite vse narode,« je pisano. In ne: »Pojdite in učite Slovence, Hrvate in C/ - ter Čehe.« — Cerkev jjp po svojem bistvu nadnarodna. Zato bo ostala. Narodna cer-
kev pa stoji in pade z narodom. Kajti narod ni večen. Pride in izgine. KtLr tega ne verjame, naj pogleda v zgodovino, Tam bo videl: Izginili eo veliki in mogočni narodi, Cerkev pa je ostala. In mi se ne čudimo: Kajti prvemu rimskemu papežu je govoril Kristus-Bog: »Ti si Peter skala. Na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
Tako je govoril Bog. — Dr, Žerjav in Pribičevič ter njihovi mislijo drugače. Misliti pa se pravi, nič vedeti) Mi smo pripravljeni. Boj bo, trpljenje i- žrtve. A tudi zmaga!	2.
Razuol krS£anskega gibrnfa o Aoslriil.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 24. jan. 1921.
V zadnjem-času se uveljavlja v krščanskih delavskih in uslužbenskih organizacijah jako razveseljiv napredek. Zveza katoliških delavskih društev je v zadnjem času sklicala konference, na katerih so zastopniki razpravljali o bodočem delu orga-nizaci. V tajništvu državne zveze katoliških delavskih društev so se izvršile osebne izpremembe in je pričakovati, da pride v gibanje po vojni omrtvelosti novo življenje.
Tačas je v Avstriji okroglo 400 katoliških delavskih društev, ki so sklenjena v deželnih zvezah, te pa v državni zvezi, ki ima po vseh deželnih glavnih mestih svoja tajništva. Izvrstno so se v zadnjem času začela razvijati krščanska strokovna društva. Sedaj obstoja 28 stanovskih zvez, ki štejejo skupaj s krščanskimi deželnimi delavskimi organizacijami nad 85.000 članov.
V	bližnjem času bo začelo poleg posameznih strokovnih glasil izhajati tudi centralno glasilo avstrijskih strokovnih društev, ki bo služilo v prvi vrsti propagandi in šolanju zaupnikov.
Sedaj se vsa krščanska strokovna društva pečajo s pripravami za volitve v delavske in uslužbenske zbornice. Prve volitve se vrše sredi februarja na Dunaju, potem slede zbornične volitve v ostalih deželah, Na štajerskem, kjer se vrše volitve sredi marca, se je med vsemi nesocialističnimi skupinami sklenil sporazum za enot-
Tržaško pismo.
(Od našega posebnega dopisnika.)
Trst, 26. jan. 1921.
, Kapital, za katerega interese in do-brooit so krvaveli ljudje v svetovni vojni, je že začel izkoriščati one žile, ki mu jih je vojna podala. Tudi laški kapital, kolikor ga je v privatnih rokah, ne miruje noč in dan, da izsesa iz novo pridobljenih dežel vse, kar se da izmozgati, iQ tako uniči naše ljudi gospodarsko. Povsod po naših krajih grade že velike tovarne za cement, opekarae; stavbeni podjetniki so Italijani, trgovci in prekupci se vrivajo med nas in ^^ ponujajo blago, slabo blago po cenah, ki jih sami določajo, od nas pa jemljejo pridelke in dragocena drva zopet po cenah, «i so njim ljube. Znano je, da je kapital močan in zvit, je organiziran, in postaje od dne do dne nevarnejši; goije onim, ki bi si ne znali pomagati v talcem siučaju.
Proti temu izkoriščanju more odpo-močj samo dobro organiziran ljudski kapital. Govorilo se je mnogo o neiti zvezi bogatejših naših trgovcev, ki so hoteli v tem oziru odpomoči in vjeti italijanskim špekulantom masten dobiček. Taka namera je sicer čisto dobra, toda le s stališča trgovca; ljudstvo nima vedno mnogo od tega, dobiček gre končno le v žep bogatina, ki ima morda samo to prednost, da je Slovenec, če pa dajo potreben kapital za to konkurenco naše zadruge, združene ; ipočno centralo, tedaj gre ves dobiček zopet v zadruge, blago je cenejše, ljudje spoznajo ‘pomen zadružništva in dobe zaupanje, narodna zavest je tem močnejša, ker se zaveda svoje moči in uspeha.
Precej dela je bilo treba, da se je prebil led nekaterih ugovorov proti temu, naj se ustanovi v Trstu, ki je kot živahno trgovsko mesto edino pripraven kraj za to, močna zadružna centrala ali zveza, v katero naj pristopijo vse zadruge in ustvarijo mogočen kapital, ki se bo da/l meriti z,italijanskim in ki bo lahko kril potrebe Slovencev v Julij. Benečiji. Pri mnogih gospo-
no volilno fronto. Upati je, da ne bo ▼ Avstriji nobene delavske zbornice, v kateri ne bi bile zastopane krščanske strokovne organizacije.
Tudi katoliška rokodelska pomočniška društva so si po vojni dobro opomogla in utegnejo šteti okroglo 9000 članov.
Najmlajša veja krščanskega delavskega in nameščenskega gibanja so delavska gospodarska društva. To so organizacije, ki na zadružnem temelju preskrbujejo člane katoliških delavskih društev z živili in drugimi potrebščinami. Taka delavska gospodarska društva (konsumi) so ustanov-'jena že po vseh deželnih glavnih meslih in se pripravljajo, da po industrijskih krajih osnujejo podružnice. Vzorno je v tem pogledu krščansko delavsko konsumno društvo »Pomoč« na Dunaju, ki ima že celo vrsto podružnic. Zgornjeavstrijsko delavsko gospodarsko društvo v Linču, ki mn predseduje deželni svetnik Anton Ga-sperschitz, centralni načelnik krščanskih rudarskih delavcev v Avstriji, ima že 16 podružnic, V najkrajšem času se osnuje zveza vseh krščanskih delavskih konsum-nih društev in drugih zadrug. Letošnje poletje se skliče splošen krščanski delavski kongres. Ta napredek krščanskega delavskega gibanja je tembolj razveseljiv, ker ga .skuša socialnodemokratična stranka z vsemi terorističnimi sredstvi ovreti. Pa ne bo uspela.
dih je prevladoval lokallzem tako močno, da se dolgo niso mogli sprijazniti s tem. Toda vsi trezni ljudje so uvideli silno potrebo koncentracije vsega našega kapitala iz cele Primorske, tudi iz Istre in Goriške. Danes je ta zadeva pod streho, Zadi-uge bodo prestopile k centrali v Trstu, zveze v Gorici in v Istri bodo prenehale, ustanovile pa se bodo poslovalnice.
Tudi trezni komunisti so uvideli tehtnost tega vprašanja. Neki komunist-zadru-gar je napisal v »Edinost« celo Članek, r katerem pozdravlja in priporoča to dejstvo. Komunistične voditelje pa to bode. Oni vedo, da bo tisti, ki bo ljudstvu odpo-mogel iz gospodarske bede, v katero ga hoče pahniti italijanski kapital in komunizem, vzel v roke eno najvspešnejših orožij proti njim. Vendar so oni zavzeli proti temu vprašanju svoje stališče samo ha ta način, da so prostaško zmerjali »Edinost« in njene urednike. »To so velike misli, ki jih dajejo komunisti našemu ljudstvu na pot,-ko se podaja v boj proti italijanskemu kapitalizmu«, pravi glavni urednik »Edinosti«, dr. Besednjak, ki odgovarja ironično na napad, in poživlja napadalca, naj se po<| članek pošteno podpiše.
Jeza komunistov je jasna. V potu komunističnega obraza ustanovljene zadruge in konzumi pristopajo k nam. Pristopila je menda zvfeza vinarskih zadrug; tudi gosp. Kašča, nadučitelj v Tolminu, danes komunist, baje nima sreče s svojimi konzumi* ker se mu izneverijo že koj drugi dan. Ljudstvo izpregleduje. Vrglo bo kapitaliste m komuniste ter vstalo pošteno in dobro kot je bilo vedno, H koncu lahko še rečemo, da začenja tudi v gospodarskem oziru za nas primorske Slovence novo delo in nova doba,	F.
Sirite	ČHS“
V Ljubljani, sobota, 29. januarja 1921«
PoStnlu« platana v gotovini.
Leto L
OrednlJtao ta upramBtn » K* pttar!»yt uiid Jta». G — Teleta* nreinlitaa it«. M — Telsfoi B=a upravnUtva itn. Sli mam
Stran 2.
wtm
asa
' '»Novi Čas«, dne 29. januaria 1921,
. 23/ <
Franc Terseglavi
CerkuenopolIflCRD
opraianje in naSa nstaoa.
VIII.
Kakor je res, da je država tud* danes J»istveno navezana na krščansko cerkev, Id princip avtoritete nravstveno utemeljuje, z religioznimi motivi brani človeško dostojanstvo, da ne more človek postati last človeka, oplemenituje delo kot nrav* stveno dolžnost vsakega, kot poklic, za katerega je človek Bogu odgovoren, ki edina izmed vseh družabnih organizmov ca najpopolpejši način uteleša načelo t nravstvene solidarnosti, ki uči, da ni člo-Vek zaradi države, ampak država zaradi j Človeka, in s 'tem državi sami daje ^eflčhb nalogo in pometi, jo podreja višjim in ab- ‘ solutnim ciljem, jo tako le povišuje — ka-Icorjeto 'res in kakor'je res, da bi evropske kulturne države že davnej več ne bilo, ako bi ta načpla bila zrušena, tako je res strani, da je sodobna država v , sebi razdvojena, da mnogi skušajo zavest-» no rušiti, Česar se instinktivno drž^, kar j je močnejše od njih: krščanski značaj ha-j lega kulturnega občestva, da vsled tega | boja, te disharmonije naša družba boleha,J da vsled tega trpi škodo tako država kakor cerkev. Skoda pa je brezdvomno veliko večja za državo, ker bo človeštvo vedno štremilo za nečem višjim, za nečem, kai^ je veže neposredno z absolutnim' počelom, za idealom vesoljne cerkve, nad-narodnega, naddržavnega, vse čase in kraje obsegajočega in presegajočega socialnega organizma, občestva, ki pravno spaja prv ega človeka s poslednjim in vse človeštvo s svojim transcendenčnim po-čelom. Dokler ta vera in ta potreba ni do korenine uničena, država ne bo mogla nadomestiti cerkve; če se bo od nje ločila, jo bo pogrešala in znova iskala; če jo pa podržavi, bo cerkev — čeprav morebiti pod napačnimi gesli in bolj nevede kot vede, — s silo zdravega instinkta osvobodilo ljudstvo, kakor jo je v Rusiji, zakaj zasužnjena cerkev pomeni tudi zasužnjeno ljudstvo, samovoljo sirove sile, gospod-»tvo tvarnosfi, interesa in golih nagonov.
Za pravilno rešitev odnosov med cerkvijo in držayo ni torej nobene druge poti nego odločiti se ali za eno ali za drugo: priznati krščanski temelj kulturne države, eerkev kot občestvo višjega reda, potrebo »oglasnega sodelovanja Cerkve in države, «fa se obvarujemo tako podržavljanja Cerkve, kakor poseganja cerkvene oblasti na ‘področje, kjer se človeška svoboda mora 'nemoteno uveljavljati v svrho ustvarjanja časovnih vrednot in dobrin, končno potrebo skupnega prizadevanja za dosego » a j v i’š j e ga nravnega ideala človeštva, h’kateremu kaže pot Cerkev. Če pa to ne: potem je vsak kompromis le začasnega ^'pomena, potem bo za cerkev vedno vprašanje, ni li odkriti boj boljši nego kompromisno stanje, potem je vsako harmonično sodelovanje v nevarnosti, da se pri prvi priliki zmaje, potem so vse ustavne določbe zgolj palijativi. Kakor povsod, tud* tu odloča duh: se je li iskalo sodelovanje 'Zgolj iz slučajne, časovne oportunitete ali 'pa iz temeljnega notranjega prepričanja,
iz zavestno pojmovane absolutne nujnosti, iz krščanskega razumevanja nalog obeh oblasti in njunega medsebojnega odnosa, kakršen bi moral biti. S krščansko cerkvijo se drugače ne dA govoriti, se drugače ne d& doseči trajno prijateljsko razmerje. Zdi se mi, da dr. Kušej prav tega ni doumel ali pa se pomišlja doumeti. Slednje bo najbrž bolj resnično.
(politični dogodki.
-J- Napredovanje komunizma med
nemškočeškimi socialistk Glasom liber-škega komunističnega »Vonvartsa« se je v zadnjem času vršila cela vrsta okrajnih konferenc socialnodemokratične stranke, na nekaterih je razen v Mostih povsod zmagala komunistična struja. V Libercih se je konferenca soglasno izrekla za komunistično stranko, ravnotako konferenca v Morchensternu; v Homutovu je zmagala levica z 58 proti 31 glasovom. Podobne Uspehe je imel komunizem tudi v vseh ostalih okrajih. Jasno je, da igra pri tem med Nemci na Češkem narodna in držav-. nopoJitična nezadovoljnost veliko vlogo. ;
-(-Sestanek dr. Masarjrka s predsednikom avstrijske republike. »Jutam ji List« poroča iz zanesljivega dunajskega vira, da se vrše pogajanja za sestanek dr. Masajka s predsednikom avstrijske republike dr. Hainischem. Pogajanja . so domalega dovršena in se bo sestanek v kratkem vršil. Gre za oživotvorjenje znosljivejših razmer med obema državama in za izbi-stritev vseh politično-socialnih odnošijev
v	srednji Evropi. To vest osvetljuje nadalj-no poročilo z Dunaja, da je avstrijska vlada odbila ponudbo npvega mažarskega zunanjega ministra dr. Gratza, da bi se med Mažarsko in Avstrijo sklenila zveza.
(Dnevni dogodki
—	Umrl je včeraj v Postojni pri svojiii stariših g. Alojzij C u k , strojni stavec Ju-goslov. tiskarne, star 34 let. Težko bolezen, ki ga je umorila, si je nakopal v vojski. Bil jd blagega srca in zvest tovariš. Tokopali ga bodo jutri. Naj počiva v miru!
.. — Pcziv. Dne 17. oktobra 1920 je upepelil požar v Osojniku, občina Semič, pri Črnomlju, enoindvajset posestnikom 16 hiš in 75 gospodarski)* poslopij in hlevov, vso Jušno in gospodarsko opravo, živež, obleko in perilo, Skoda znaša nad 2 milijona kron, zavarovalnina p ale 14.800 K. Ker so pogorelci v hudi bedi in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, razpisujem s tam nabiranje milih darov, po'celi Sloveniji. Darove sprejema v tjunljahi poverjeništvo za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih Uradov) tn ‘TnešKu 'magistrat ljubljanski, "ha dČžeU pa vsa okrhjna glavarstva fn politične ČkšpožiiUre Vpr' mestni magistrati v Cilju, Mariboru in Ptuju. — Deželna vlada, poverjeništvo za notranje zadeve: V Ljubljani, dne 25. jaiitiarja i921. Vodja: Pitamic s. r.
— Vojaške pokojnine — pravilno Vpo-šiljanje vlog. Ker je prevzela vse posle glede odmere, nakazovanja in izplačevanja vojaških pokojnin za invalide, vojne vdove
in sirote, vpokojene gažiste in njilove svojce že v mesecu septemhru 1920 civilna uprava, a dohajajo še vedno mnoge tozadevne prošnje in obvestila na Vojaško in-tendanco za Slovenijo v likvidaciji, razglaša poverjeništvo za socialno skrb ponovno, da je treba naslavljati: 1. vse vloge za odmero in nakazanje vojaških pokojnin na Invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica, in 2, vse vloge in obvestila, ki se tičejo izplačevanja teh pokojnin (n. pr. izp emembo naslova, smrt vpokojenca ali kakega družinskega člana itd.) ha Računski oddelek delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica (prej Vojaška pokojninska likvidatura).
—	Nore krušno cene na Dunaju. Dunajska vlada je predložila narodnemu svetu zakonski načrt, glasom katerega se urede cene kruhu in molči tako, da plačajo nepremožni mnogo nižjo ceno nego bogatini. In sicer plača tisti, ki zasluži na letp do 12 000 K, 8 K za kilogram, kdor ima dohodkov nad 200.000, plača 50 K, kdor pa več nego pol milijona, pa plača 60 K za kilogram kruha. Tisti, ki zaslužijo od 12 do 200 tisoč kron na leto, plačajo 15 kron za hleb. Po istem načelu se uredi cena moki za kuhanje. — Drug zakonski načrt določa, da bo moral vBak domači proizvajale« žita, ki do 1. aprila ne odda drža-
vi	določene množine žita ,sam trpeti razliko med ceno domačega in uvoženega žita, a ta znaša 45 K pri kilogramu.
ljubljanski dogodki.
lj Stanovanjski urad na cesti. Ta častiti urad, ki od stanovanj nosi navadno le ime, je bil vržen iz svojih prostorov v Liceju. Sedaj bo gradil za svoje kanclije novo hišo na zemljišču, ki mu ga je posodila južna železnica.
lj Tatovi brez kvartirja. Ljubljanskim tatovom in drugim podobnim gospodom se obetajo slabi časi, ker policija nima več prostora, kamor bi jih dala v kvartir. Polni niso namreč le razni'verlžniški hoteli, r.mpak tudi zapori. Sedaj hoče policija zgraditi novo poslopje, da bo te vrste gospoda, ki uživa gostoljubnost policije, prišla pod varno streho.
—	Pošteni ljudje pa lahko še naprej zmrzujejo v vagonih, barakah in kleteh.
lj Ljubljanski trg. Tržni promet je omejen rta'domače odjemalce. Na mesnem trgu je nastopila križa, ker je naktlp go-vCd in telit za domači tf g vsled živahnega izvoza zelo težaven. Ker ni računati rta zopetno pcidražčnje surbVih kož, grozi močno pomanjkanje govejega’in teleCjega mesa za bodočnost, ker ne moremo pripustiti znatnega pddraženja go^čjiia trt telečjega mesa. Kbr še za izVoz' kupuje najboljše "blSgo, se opaža poslabšanje blaga za domači ttg. Za ljut^attiki trg še Ho vpeljalo klasificiranje meša po kvaliteti in temu primerno določilo enOtne cene, tako da bo za reVnejŠe sloje ostala za blago druge in tretje vrste Znižana cena ter se bomo izognili rišem manipulacijam. Cena prašičem je nekoliko padla. Živa teža povprečnih hrvatških prašičev 32 K kg, za prvovrstno izbrano blago 34 K. Vsled pomanjkanja zunanjih kupcev se slanina zelo malo kupuje, Vsled tega pogosto mesarjem preostaja. Na
debelo se plačuje po 46 K, riba in salo 4Š do 50 K. — Sadni trg je zelo dobro zalo* žen, posebno jabolk je bilo pretekli teden! veliko na kmetskem trgu. Cena * je gibala med 6 in 8 K za kg. Pri branjevkah prevladuje južno sadje po cenah prejšnjega tedna. — Jajec je na ljubljanskem trgu zelo veliko. Splošna cena je 2.50 K za kosr posamezno so se dobila že za 1.90 K in celo 1.20 K. — Moka je ostala na prejšnji osnovni ceni 18 K za št. 0. Splošno pri* manjkuje dobre črne krušne moke. Peke se opozarja, da smejo peči navadne 'žejn-lje le po 1 K za kds, to je 20 žemelj na Mlečno in masleno pecivo glede kakovosti ne odgovarja določenim cenam in je vedno mnogo slabše kot po drugih mesttn. Mleka je na ljubljanskem trgu dovolj. -" Današnje cene špecerijskega blaga, ki vsleo različnega nakupa niso v vseh trgovinah enotne, so sledeče: sladkor v kockah 60 K, riž I. vrste 28 K, II vrste 24 K, kava ALJ 58 K, I. vrste 84 K, olje 52 do 56 K, čoku*
lada v tablicah od 110 do 130 K na kj|
kakao 100 K kg, paradižni ekstrakt 30 kg, med 56 K, mešana marmelada 38 K kilogram.
Jfaša društva.
d Telovadni odsek »Orel« ,Ljubljana^ Sv. Jakob in »Orliški krožek« priredita v ne* deljo 30. januarja ob 8. uri zvečer v dvora® hotela »Union« telovadni večer s sledeči® sporedom: Člani: Proste vaje za leto 192L — Članice: Proste vaje za leto 1921. — Člani*' Odsekove vaje za leto 1921. — članice: Kro** kove vaje. — Orodna telovadba, skupina članov, Zaključna skupina članov in članic, rokoborba. Sodeluje cel 'na salezijanska godba. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Za® v nedeljo vsi v Union.	(k)
d Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi jutri, v nedeljo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu veliko burko »Robert in Bertram«. Naslovni vlogi igrata &' V. Rudolf in Peterlin. Že to nam zagotavlja najboljšo zabavo. V igro je vpletenih več popolnoma novih kupletov. Jutri zvečer vsi " Ljudski doml Preberite lepake!
d Seja Ljudskega odra danes zvečer ob ob pol 8. uri.
KOLIKO BO PLAČALA NEMČIJA. IjDU Pariz, 28. jan. (Havas.) Posvetovanja komiteja, ki pripravlja načrt o r«* paracijah, so trajala dve uri in pol. Komunike o teh pogajanjih ni bil izdan. Kot pod; lago za ta načrt priporoča komite nastopu1
cicfon* • Or)	1	vnlJ*
<.u *.«. uuv* i jj* ipur uv-a AUliUit. uao^r
Sistem: Od Nemčije naj se zahteva izpla čilo '42 anuitet, ki so za prvih pet let db* ločene na tri milijarde zlatih mark, za pri' hodnjfh pet let na šest milijard zlatih mai-* in ža ostalih 32 let na sedem milijard til mark. V spodbudo Nemčije, da kar nul' hitreje izpolni svoje obveznosti, se ji za predplačila dovolil eskompt do 8%. Angleški delegati so se izrekli za ta načrif pridržali pa so si pravico, poročati o tč® LIoyd Georgu, ker znači predlagani siste® dodatek k bouloghskcrau dogovoru.
Odgovorni urednik Antou Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Česa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
E. Bulwer:
Poslednji dneol o Pompejih.
»Pač lep mora biti prizor,« je rekel Ar-1 b hladnim a priljudnim nasmehijajem, >ki privabi veselega Klodija in splošno občudovanega Glavka iz živahnih mestnih ulic.«
»Ali jo narava vedno tako nevabljiva?-
1	je vprašal Grk.	.-
»Za zabave željne — pač.«
»Trd odgovor, ampak komajda moden Zabav« najde veselje nad nasprotji; po zabavi se u; imo uživati samoto, po samoti pa zabavo.«
»Tako mislijo mladi modrijani,« je odriniti Egipčan; »oni pomotoma zamenjavajo utrujenost z globokim premišljevanjem ter, si domišljajo, da poznajo blaženost samote, ker so nasičeni vsega drugega. Ampak narava ne more vzbujati v takih izčrpanih prsih onega navdušenja, ki edino črpa vso njeno neizrek-*'te yo^ lepoto iz njenih nedotaknjenih zakladov; 'bita ne zahteva od vas izmučenja od strasti 'temveč vso oho gorečnost, ki se je morete ' oprostiti samo s tem, da jo obožujete. Ko »e ‘'je luna, mladi Atenec, v svitlih prikaznih razkrila Endimijonu, »e je to zgodilo potem, ho je minul dan, a ne po mrzličnih zbiralcih ljudi, temveč po tihotnih gorah in samotnih dolinah lovcev.«
»Prejtrasna prispodoba!« je vzkliknil ‘Glavk, »pa nadvse krivična uporaba! Izčrpan! Ej, mladost ni nikdar izčrpana, in jaz vsaj ne poznam niti enega trenutka naiiče-"SKštir«
Zopet se jei Egipčan nasmehnil, njegov nasmehliaj. pa je bil hladen i nunjčujoč, in celo' jmdbhtišljaVega Klodija je mrtlo izpre-
'tr«*!..1 “ti
letelo. Vendar pa ni odgovoril na strastni vzklik Glavkov, peč pa je čez tnalo fesa re-
kel z mehkim, otožnim glasom:
»Naposled prav storiš, da vživaš trenutek. dokler Se ti smehlja; roža kmalu zvene, vonj kmalu Izdehti — midva pa, Glavk, tujca v tej deželi in daleč od pepela svojih očetov,
—	kaj nam preostaja drugega kakor zabava ali kesanje? — Tebi prvo, meni nemara poslednje.«
Svitle Grkove oči so se hipoma zalile s solzami. »Oj, ne govori, Arbak,« je vzkliknil, »ne govori o naših prednikih. Pozabimo, da so bili nekoč še drugi svobodni -kraji kakor ti rimski! In slava — oj, zaman bi klicali njenega duha z maratonskih poljan ali Termopil!«
»Srce te zavrača, ko tako govoriš,« je rekel Egipčan, »in v zabavah današnje noči se boš bolj spominjal Leene11 kakor Lajide! Vale!«
si je pri mučenju odgriznila jezik, da ne bi vsled bolečin izdala zarote proti Pizist^atovim sinovom. Kip levinje, ki so ga postavili njej na čast, je bil za časa Pavzanijoi videti v Atenah.	•	J'
S temi besedami je zbral haljo okrog sebe in počasi odšel dalje.
»Sedaj pa prostejše diham,« je rekel Klodij. »Posnemajoč Egipčane imamo včasih pri miših gostijah človeško okorijo. Navzočnost tekega-le Kgfeljana kakor je oča odhajajoča senca, M bila dbvolj pošastna, da skisa najboljše faleraijako grozdje!«
»Čuden človrik to,« je rekel Glavk kamiš-ljenp; »pa dasi je jtdeti mrtev za zabavo in mrze) do posvetnih, stvari, ga govorica ha laž postavlja, kajti nj«R°vk hiša in njegovo srce bi mpglo kaj drugega povedati-«
»Sj, tihdje šepetajo o drugačnih orgijah v njegovi prašni hiši! In bogat je tadi, pra-rijo. Ali ga ne moremo zvabiti med se ier
ga učiti mikavnostij kockanja? Zabava vseh zabav to! Vroča mrzlica upanja in strahu! Neizrekljiva, neizčrpna strasi! Kako krasna si, igra!«
»Navdahnjen — navdahnjen!« je vzkliknil Glavk smeje; »Orakelj govori v poeziji v Kiodiju. Kakršen čudež pa zatem!«
strokovnjaka in še sedaj, čeravno .se porao®
sedaj priznava, nazivajo iz navade, kakor
TRETJE POGLAVJE.
“ ltm, jthufiHU ljuba Ajiriogeitoaova,
Glavkbv rod. — Popis pompejskili hiš. — Rimska gostija.
Nebo je obdarovalo Glavka z vsemi dobrotami razen one, dalo mu je lepoto, zdravje, bogastvo, diiha, imeniten rod, ognjeno srce in čut za pesništvo; odreklo mu pa je ded-Sčino svobode. Rojen je bil v Atenah, podložnih Rimu. Potem ko je v rani mladosti podedoval veliko dediščino, se je vdal nagnjenju do potovanju, ki je tako naravno za mthdlno, in je do dna pil iz opojne čaše zabave Sredi blestečega razkošja cesarskega dvpra.
Bil je brez častihlepja. Bil je tisto, kar jfcmaitt 'jpbrifeiie človek, ki tiha d oni i sl ji jot mladost, bogastvo in hadai-jeiiost, Oko inu odvzameš navdušenje Ža sIOvo,' NjOgtrVa hiša v Riniu!'Jevbila žbitališče l^kbživčev, ■ '^a tudi *ljtiHff01j0v iintrihošti, in grški kiparji šo žadi kazali evtijo hhietttost v oKraSehju 'žtebrehikov 'kakega Atenca. Njcguva Srila v Pom^ejih — oj, barve so sedaj obledele, stene so' oropane slik —'njena poglavitna lepota, njeha *dorifte-na 'milina in kras sta Izginila; — ampak'ko je htio vse to VhOvie predaitto belemu 'dhOvu,
—	kakšne slavospeve, kakšno začudenje ; so r vtbtfdtii' njeni ‘ličbi, 'sijajni bktiftiki —,rtif§ne slikarije — njčni možaiki f^Strastno zaljubljen ' v pesništvo, kUga "je spominfAlo ha diiha ih junaštvo njbgovega rodu, (je 'CHavk r6kriisil ' sVhjo bajho hišo s prizori tz Es&la in Ho-hiežja. In rihrihošlovci, ki nrfrede tz svojegu okusa ktipčijo, 'So hipremottili zaščitnika y
nazivali poprej pomotoma, izkopano Atenca Glavka: »Hišo dramatičnega pesnik*-
Prodno opišemo to hišo, je morda uroč no, če podarilo braku splošno sliko pomp^1' »kih hiš. Po navadi se vstopi skozi ozko imenovano impluvium), ki je prihajala not® okrašeno včasih s stebri, boi j pogosto pa ob tret) straneh te dvorane so vrata, ki vodu1 do spalnice (mej temi tudi vratarjevo), od k® jih so najboljše po navadi določene za skovalce iz dežele. Na skrajuem koncu dvf' rane se nahajata ua obeh straneh, na leV1 'JI na desni, dva pristenka, ne pravi sobi sta navadno določena za dohiače žensko, sredi z mozaiki tlakane dvorane se pa vef' nahaja štirioglata plitva kotanja za deževnic (imenovano implurSum), ki je prihajala n0, ^ skozi odprtino v strehi nad njo; to odpri’'', so po volji pokrivali z zastorom. V bli*1 ^ 'tega impluvija, ki je bil starod ivnikom čud^1* svet, so včasih (ampak v Pompejih redko.!-1 kot v Rimu) stale podobe domačih : gostoljubno ognjišče, ki ga rimski pesniki E gosto omenjajo in ki je bilo posvečeno ^ rom,1* je v Pompejih malone brez izje’^ ivorila nekaka premična ponva za olje; v k kem kotu pa, često na najbolj očitueln stu, so postavili ogronnio leseno škri** okrašeno in obito z železnimi ali bronas obbji, ki je bila z močhiini kavelji tako pritrjena ha kamenilcm podstavku, da ^ lahko kljubovala Vsem roparskim premakniti jo z mesta. O tej skrinjici -*1 nili, da je bila denarna shramba ali t nieg hišnega gospodarja, ‘ dasiravno je veri^ no, ker v nobeni v Pompezih najdenih nišo našli tieparja, da je včasih bolj slu' kot okrasek kakor pa za uporabo.
>• Doihafitn bogovom.
L