POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. r Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvarliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne aprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V lijubljatii, v sreclo, 21. septembra 1904. Ishaja vaak dan, izvzemsi nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaš: sa celo leto 26 K, xa polovico leta 13 K, za četrt letu 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta S K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dosiavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. ---^ Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i. V Viprejema naročnino, Inserate In reklamacija. — I ■ ■ c r atl ie računajo enostopna petltvrsta (dolžini TI milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia trlkral 9 h, za več kol trikrat B b. V reklamnih noticah atane enoatspna f armoadvrila M h. — Pri večkratnem ob|avl|en|a primeren popaal Uprarnliketa telefona iter. 188. Vsekoroški slov. mladeniški shod. (Konec.) Predsednik shoda g. Jurij Trunk se zahvaljuje za lepe besede in pravi: Manjka nam 1. navdušenja, poguma. G> vori se o tužnem Korotanu, a vendar tako tužen ni. to nam priča današnji shod. 2 Nam treba združenja in 3. pravega social nega cerkvenega dela. — Kako raj Bedela? Budi naj se smisel za delavnost, treznost in varčnost. Zanašajmo se na svojo pest ali pa na bistro glavo. Amerikanci naj nam bodo v tem oziru v zgled. »Čas je denar«, pravijo trgovci, tako si mora m sliti vsak človek, če govorim o delu, nikakor ne mislim tisto šintame. Ko pride nedelja, nai bo pošten počitek, uč mo se počivat od Amerikancev. Rad bi imel glas, ki bi se razlegal po celem Koroškim in zaklical bi: Ljudje božji hranite 1 Varčne st pa ne sme postati sko puštvo. Največja rana na našem ljudstvu je nezmerno uživanje. Vse nič ne pomaga, ie delajo v šoli, v cerkvi, v t bčini znoer pijančevanje, če pa sami ne začnete 1 Te misli je govoril in po jašnjeval s številnimi zgledi. Z velikim zanimanjem in navdušenjem so mladenči in možje sledili poljudnim besedam Nato nastopi gospod deželni poslanec France Grafenauer, katerega je ljudstvo z navdušenimi živio klici sprejelo. L u-bimo in spoštuimo domače, dom, zemljo in jezik, je bila vsebina njegovega poljudnega, navdušenega govor*. Sveti apostol Pavel pravi: »Ne cBtanite nikomur nič dolini razun ljubezni.« Liubezeo pa je vsak dolžan. Vsi amo prevzeli dolg ljubezni do doma. Ljubimo torej dom ! In da ljubite dom, ste po kazali daneB, ko ste prihiteli na ta lepi Strmec. Samo v cerkev hoditi in pridiero poslušati dandanes ne zadostuje več. Cerkev ie bila zaščitnica slovenskega jezika in bo. Ko bi ne imeli cerkve, bi na Koroškem še veliko s>abie bilo. Dandanes si ljudje mi slijo : Če !e nemški znam, sem pa štiman. A temu ni tako. V prvi vrsti moramo znati slovenski. Krajevna imena na Koroškem nam doka2u eic, kako daleč je segal nekdaj slovenB>ii jezik Torej oklenimo se milega materinega jezika; mogočen nasprotnik žilavemu, združenemu majhnemu narodu ne bo prišel do živega. Drugi zopet Slovenski jezik ni olikan. Podlaga oliki je uk. Seveda, vzeti sovražniku bojno orodje in petam po niem udrihati, |e lahko. Dajte nam narodnih šol in strmeli in obmolknili boste! Da pa je ntš slovenski jezik ravno tako olikan, kot drugi, pričajo nam slovenske knjige, pričajo nam učenjaki. Pravijo, da ne moremo vseh bes d v slovenščini it raziti. Seveda j h ne moremo, če sa jih v šoli ne učimo. Tudi Nemec ne zna vseh besed cd doma. Ljudje bi p»č jemali, če ne bi bilo nič treba storiti. Eden pravi: Se zamerim, drugi: Sem bolan, tretji: Storite kakor hočete, boste brez mene tudi kaj opravili. — (Ja boste tako delali, ne pridemo do boljših časov. Nekateri pravijo: Dcma ne morem biti, grem v Ameriko. Priporočal bi vam knjigo, ki jo je spisal slavni poljski pisale 1| Sienkie \v cin ki ji je na slov: »Z» ljubi kruhek « Tam boste spozrali, kaj se pravi v Ameriko hoditi. Cs gre Kranjec v Ameriko ali Nemčijo, vsaj v narod nem oziru ni i7gubljen, a naši Korošci se vsi odtujejo svojemu materinemu jeziku. Govora je sledilo burno pritrjevanje in grmeli so živio klici. G. predsednik Trunk se z« hvaljuje za kras»n govor in pravi: Dvojno oblast imamo. Eia je nad srci in to je v Rimu, druga oblast pa je naš cesar. Sv. oče Pij so rekli, da želijo narode prenoviti, to naj bo tudi naše delovanje tukaj na Koro škem, in mi hočemo torej pod njih krilom delovati. Druga oblast je naš presv. cesar, od katerega imamo Slovenoi tudi veliko dobrot. Eia največjih je ustava. (Gromo-viti živio klici so se razlegali nato, da se je Strmec tresel.) Čast g. Janko Meierhofer kot tajnik pomožnega odbora peroča o nepoli tičnih društvih na Koroškem. Vseh skupaj n C ril Metodovimi podružnicami vred jih je 40. Med temi jih seveda dosti sp\ In speče bo treba vzbuditi. Na vsa ta društva smo pcslali vprašalne pole, a dobili smo šele osem odgovorov. Torej pošljite hitro vpra šalne pole, da bomo mogli pričeti delovati! Po celem Koroškem naj se razvija živahna organizacija in vsako društvo naj bo nekak Port Artur, v katerem bo Steselj na s rojem mestu. C. g. Jurij Trunk pozdravi nato došle goste iz Kran ske, namreč zastopnike ,Bralnega društva v Gorjah na Bledu1 LISTEK. Slike iz Lurda. (Dalje.) IX. Slovani v Lurdu. Slovanska beseda ni tuja v Lurdu. Po nebno trajen vtis zapustili so v Lurdu Čehi, ki so lansko leto prišli tja. Med njimi je bil tudi mladočeški poslanec baron dr. Pra-ž a k s svojo soprogo. Bil je radi tega po • zneje napaden v nekaterih ekstremno-libe-ralnih čeških listih. Skcf tarbski, ki je lastnik vs«h lurških svetišč in obsežnega zemljišča okoli, mi je z velikim veseljem pripovedoval o češkem romanju. Slučajno je bil na galeriji poleg bazilike, ko so češki romarji v slovesnem sprevodu korakali proti čudežni jami. Ni vedel, od kod da so — a všeč mu je bila i z-redna poboinost, kakoršno je še celo v Lurdu malokedaj videl. Zato je hitel doli k jami, osebno sprejet in pozdravit pobožne tujce. Potem šele je izvedel, da so Čehi. Sprejel jih je pozneje tudi če pred svojo lurško palačo, kjer so mu za slovo navdu šeno zaklicali .S 1 a v a I" ' V nedeljo, SS. avgusta t. 1., zadnji dan mojega bivanja v Lurdu, bil sem zjutraj okolu 7. ure v kripti bazilike. V kripto vodi od zunaj dolg hodnik. Naenkrat začujem v hodniku slovesno petje, in približa se romarski sprevod. Bili so romarji z Ogrske. Duhovnik, ki jih je vodil, nagovoril jih je izpred glavnega oltarja v mažarskem jeziku. Že ti glasovi — ki pri nas doma često ne vzbujajo ravno prijateljskih čuvstev — |so me močno ganili, saj bo bili v toliki daljavi vendar kolikortoliko domači glasovi. Po končanem mažarskem govoru pa je duhovnik začel govoriti v — slovaškem jeziku. Kratek, jedernat, krasen nagovor, v zares krasnem jeziku. V tretjič bil sem letos v Lurdu — a prvikrat čul sem tam slovansko be-sedo, in sicer besedo tako sorodno nam Slovencem. Za me slovesen trenotek, ki ga nikdar ne pozabim — eden najljubših mi spominov na Lurd! — Ogrskih romarjev je bilo okoli 90, med njimi kakih 30 Slovakov. Nagovoril sem Slo vaka potom na ulici v slovenskem jeziku in in „Slov. katol. delavskega društva v Jesenicah." Nato č. g. Janez Kalan pozdravi Korošce in pravi: Pred dvema mesecema sem izrekel željo, da bi se na Kcrcškem kdaj videli in nisem upal, da tako kmalu. In zdaj sem tukaj na prekrasnem Strmcu, kjer je tako diven razgled po Korošiem. S tega vzvišenega kraja bi rad zaklicai, da Be bi razlegalo po gorah in dolinah: »Korotan vstan'!« Vzdrami ae, vzdigni se za delo krepko, edin v boju narodnem! L a v delu, edinosti in v žrtvah je rešitev. A že se mi zdi, že vidim kako Korotan vstaja in zbira tukaj na tem shodu moči. S tem, predragi, ste pravo struno ubrali, zlasti v skrbi za mladino. Umejte potrebe časa! Nikoli ni pretila taka nevarnost, kakor dandanes. Mi ne izhajamo več s prejšnimi sredstvi. Tudi v dušnopastirskem oziru ne zadostuje samo pridiga, tudi dušni pastir mora še drugo pot ubrati. Organizirajte «e! Z Iružite se! To je klic Pija X. in Leona XIII. Ustanavljajte izobraževalna društva! s>'*andal za kulturno državo je, da vam daje take šole, v katerih se otr< ci mučijo osem let za prazen n č. Be barija je, da nas hočejo pitati b samo nem ščino. Tukaj pri vas se edino v društvih da Kaj doseči. Naj bi torej ne bilo nobene fare, v kateri ne bi bilo izobraževalnega društva. V društvih se naučita tega, kir je šola zanemarila. Pa še neko druaro orga nizacije imamo, to so d r u ž b e. In sicer imamo Marijine družbe, mladeniške in dekliške. Mladenišk h je sedaj pri nas kakih 100, v katerih je 7—8000 fantov, dekliške M»ri iine družbe pa štejejo okoli 30 000 članic. Posebno duhovnim sobratom priporočam: Poskusite to delo tudi pri vas! To je delo duhovnega veselja. Trud je z ozirom na sad jako majhen. L tos b" izšlo navodilo za snovanie teh družb. In 50 etni Marijin jubilej ne boste mogli boljše praznovati, nego da položite temeljni kamen tem družbam. Danes sem opazoval vaše ljudstvo. Kako dobro, ponižno in dobrega duha je, le premalo za vedno je. poguma mu manjka. To naj neha! Ia od sedaj naj se razlega po celem Koroškem, da se bo slišalo do zadnje hribovske fare: „Re«urrecturi vos salutant!" (vstajajoči vas pozdravljajo). Nato nastopijo društve-niki-mladenči. Prvi je govcril g o • spod Janez Kaufmann iz Jezerc nad Vrbo. Lep je današnji dan v naravi, a še lepše je danes tukaj na Strmcu. Nam S'ovencem na Koroškem manjka organizacije. Ustvariti bi moramo svoja društva. Učimo se pisanja, branja, petja io ne iščimo* slabe ampak poštene zabave. Narod, ki ne zna pisati svojega jezika, mora h'apčevati„ Hlapci pa nočemo biti. Ne sramu mo se svojega jezika, ampak zapomnimo si : „Kiti slovenske krvi bodi Slovencu ponos". Izobrazimo se sami, če nam nočejo dati dobrih šol in učiteljev. Berimo le dobre reši, proti-vernih in liberalnih časnikov pa ne poglejmo ! Berimo tudi strokovne, zlasti gospodarske liste! Ct bemo tako delali, mora biti bodočnost naša. Navdušenemu govoru je sledilo pritrjevanje. Za tem govori gospod Matej AntoničodSt. Jakoba vRožu: Pravilno pisati v slov. jeziku razvedri slov. srce. Torej kedar pišete, pišite slovensko! Slovenska beseda na Koroškem je v rokah mačehe. — Doma mora imeti tudi kmečka h'ša zmiraj pero, črnilo, svinčnik in papir. Brez tega bo zdravi jezik pokopan! Društva naj imajo posebne odseke, v katerih se naj člani vadijo v pravilnem slovenskem pisanjul O 3 ti je treba nemško pismo pisati, podpiši se zmiraj Blovtnsko! Napravite na hišah, ploščah stmoslovenske napise! zahtevajte vselej odločno, da se zapišejo vaši otroci v krstne bukve levslo-venskem jeziku! Slovenci pozirav-ljajmo samo slovenski ! Znebimo Be posebno nemšk h tujk in rabimo le čisto slovenščino ! — Navdušenemu govoru je sledilo burno pritrjevanje, posebno pa. ko je govornik povdarjal pisanje v matrikah. Nato nastopi gospod Valentin S t a ■ e 1 iz Smihela, ki govori o petju. Kcroški Slovenci radi pojejo, še rajši pa bi peli, če bi znali. Zato je naloga vsakega organieta, kaplana ali učitelja, ki je zmožen, da združi vie domače pevca v društvo. Pevci pa so navadno občutljivi, zato mora imeti pevovodja veliko potrpljenja. Pesmij imamo dovolj. Pustite tiste nemške zlajnane pesmi, pri katerih bi človek še posluh lahko izgubil, ker se tako prepevajo po Slovenskem! Vsak pevec pa se mora redno udeleževati pevskih vaj. Pevci na dan! Glasno pritrjevanje ! Za tem govori predsednik »slov. katol. del. druStva v Calovcu« gospod Valentin Jug. Ljudje, ki imajo en jazik, eno lahko je misliti, kako so se čudili! Povedali so mi, da je potovanje trajalo šest dni in da ostanejo štiri dni v Lurdu. Torej dvanajstdnevna pot tje in nazaj za le štiridnevno bivanje v Lurdu. — Kako velika požrtovalnost! Francozi so se zelo zanimali za te tujce, ki bo se odlikovali po posebni ginljivi po-božnesti. Nikdar ne pozabim uboge slovaške žene, ki se ni upala z nogo stopiti v čudežno jamo, temuč je po kolenih šla skozi njo, z rožnim vencem v roki. Nisem bil je-din, ki je bil do solz ginjen. Kakšne misli bd navdajale to slovaško kmetico, kake želje, kake prošnje so iz njenega srca hitele proti nebu. — Bila je prava podoba matere Slovenije, trpeče in pobožne. Ta pot pelje do najvišjega zmigoslavja.-- X. Franooska vlada in Lurd. Pravi čudež je, da so lurška svetišča še vedno odprta. Znano je, da je sedanja framasonska vlada zaprla vse cerkve na Francoskem, ki niso »avtorizirane«, to je, ki se niso otvorile z dovoljenjem francoske vlade. Francoska vlada namreč tolmači konkordat tako, da smejo le tiste cerkve biti odprte, ki se otvorijo ž njenim dovoljenjem. Pod to pretvezo j« tudi Napoleon III. dal zatvoriti lurško jamo. Ni eno lurško svetišče ni »avtorizi-rano«. In vendar se C o m b e s do danea ni upal zapreti teh svetišč. Baš pri teh svetiščih je moral narediti izjemo, v veliko jezo svojih tramasonskih pobratimov. Zakaj? Ic bojazni. Neki Lurdčan mi je pravil, da je stotisoč mož pripravljenih, s silo zabraniti zatvorjenje svetišč. In vprašanje je, če bi vojaštvo bilo dosti zanesljivo za gospoda Comba pri takem delu. &evč, pošteni Lurdčan sodi pa optimistično. Ni dvoma, da bi po večdnevnih ra-bukah začasno zmagala državna oblast, kakor je bilo to tudi pod Napoleonom III. Glavna skrb combova iskati je nekje drugod. — Combov zistom ima poglavitno zaslombo na jugu Francije, in kakor je paradoksno, je vendarle resnično, da tudi de-partement IUutes Pyrenees, v katerem leži Lourd, spada v domtSao Combove stranke. vero io ki živijo v slog', se lahko borijo proti vsakemu sovražniku, '/jato je treba Be združiti, ustanavljati izobraževalna društva itd. Pritisk je vedno večji. Ne sramujmo se biti Slovenci! Ne podpirajmo tujih gostiln in prodajalnic I Fantje, možje, ne dajte se zapeljati od nikogar, ampak vrlo naprej! Zivio kliei in glasno pritrjevanje! Nato nastopi g. J K r i e g I i z Zil j-s k e Bistrice. Dandanes mora vsak ■vo)o dolžnost izpolniti. Vsak mora biti na svojem mestu. Ako hočemo biti omikani, moramo v pr»i vrsti biti verni. Vera je podlaga, od katere zavisi vsa sreča človeška. Zato v izobraževalnih društvih veri prvi prostor, postavite vero na pivo mesto ! V imenu Gorenjcev je govoril g. C a • puder ia Garij pri B'eJu : Vi Korošci ste naš prediid. Ako vi padtte, pridemo mi na vrsto. Z i to držite se krepko ! G. Krivec, podpredsednik „SI. kat. del. društva na^Jesemcah", pozdravi v imenu slov kat. delavstva na Jesenicah. Phil. Kotnik pozdravlja shod v imenu „Ciril Metodove podružnice za Tolsti vrh in okelico", v imenu „91ov. kat. del. dru štva na Prevaljih" ter v imenu uredništva „Našega Doma". Vzpodbuja mladeniče k fli-tanju tega lista in k dopisovanju, naj pišejo priprosto domače — tudi lokalne izrase lahko rabijo, samo slovenski morajo biti. Pravi, kako lepo pišejo Štajerski mladeniči, celo povesti za podlistek. Naj ko današnji dan dan vstajenja. Nato je č. g. Jurij T r u n k zaključil shod. Med posameznimi govori sta res kraBno peli pevski društvi „Gorotan" iz Smihela in .Zvezda" iz Hodiš. Po blagoslovu bo se postavila pevska društva in skušala drugo druzega prekositi. Toda ni šlo, ker vsi fantje so peli kot ikrjančki. Tudi Kranjci so se čudili lepemu petju. Torej srno je vsejano. Upamo, da je padlo na rodovitna tla. Ti pi, tuini Korotan, ne bodi več tužen, ampak delaven! N a dan, koroška stran! pozicije. Kuroki je dobil dve diviziji na jomoč. Japonska armada južno od Mukdena znaša 300.000 mož z 850 topovi. Ta rimska vest potrjuje, da je tudi Kuropatkin dobil pojačenja, da začne ako treba, z ofenzivo. V teku treh tednov se bo šele vršila velika bitka. V Tjenlinu je vse pripravljeno za rusko armado, ako se bo morala umakniti iz Mukdena. Tako rimska poročda, ki pa menda v japonsko armado južno od Mukdena prištevajo tudi kulije, kateri se pa ne bojujejo, ampak samo — jedo. Kuropatkin je prosil, naj se v bodoče iz Evrope ne pošilja več sibirskih rezervnih čet, ampak aktivno linijskih čet. Ameriika poročila. London, 19. septembra. »Newyork Herald* ima poročilo, da Japonci med tem časom nikakor niso mirovali, kakor se je do zdevalo. Pvč pa prihajajo v Nbil v Ljaojanu 30 konj, 2288 »u&U. 127 municijskih voz, 5892 granat, 659 930 pat?on in veliko množino lesa, riž8, krme, orodja in obleke. Dalje poroča Ojame : Kuroki in Nodzu nimata obleke. — Kuroki je zaplenil 40 konj in muiiciiskih vozov, 800 pušk, 300 granat, 600000 pa-tron. Nodzu p» 490 pušk, 1164 granat, 37 880 patron. Oku je zaplenil toliko, da bi bilo eno skladišč« popolnoma napolnjeno. Tokio, 20. sept. Is glavnih taborišč mandžurijske armade brzojavno poročajo o plenu, ki so ga dob li Jtponci po bitki pri L aojanu. Zaplenili so velikansko množino živil ter so zasedli 353 hiš ter 214 Bkladišč. Ruski podmorski čolni Peterburg, 20. sept. Rusija je naročila v in? zimskih delavnicah 20 podmorskih čolnov. Deželni zhori. Koroški deželnizbor. V koroškem dež. zboru je 20. t m. stavil posl. W e i s s nujen predlog, da se naj preosnuje lovski zakon. Dež. odbornik H i 11 i n g e r naznanja, da ceaar ni potrdil izpremembe §§ 16. in 21. cestnega roda. lati poslanec poroča o določilih o vožnji z avtomobili, kar naj bi se v sporazumu z deželno vlado izvršilo. Djž. odbornik d r. L e m i s c h poroča o proračunu koroškega dež. zaklada za I. 1905. Potrebščina znaša 3,952 208 K, pokritje 725.285 K; primanjkljaj 3 226.923 K, ki Be bo moral pokriti z deželnimi dokla-dami. Ker d*>našajo te 3,238.454 K, znaša prebitek 11531 K. H i 11 i n g e r poroča o državnem prispevku za poprave po hudournikih povzročene škode. Vlada je Koroški lani nakazala 1,800 000 K poBojila v ta »a-men, a izjavila, da država ne more prispe vati za popravo poškodovanih cest in mostov. Ker dežela potrebuje 391 000 K se morajo deželne doklade zvišati cd 61 na 78%. Končno je vlada po daljših prošnjah v ta namen dala 80000 K. — Dr. L e m i s c h predloži računski sklep koroških deželnih zakladov za 1. 1908. Računski sklep izkazuie 7,18440150 K dohodkov in 7,108 978 71 K stroškov. Prebitek je torej znišal 75422 79 K. Blagajniški preostanki so znašali 195.02106 K. — O deželni živinski zavaro v a 1 n i o i je poročal H o n 1 i n g e r. Dne 30. sept. 1903 je imela zavarovalnica 83 kr« jevnih zvez i 2615 člani, kateri 83 imeli za varovanih 14 432 glav goveje živine v vrednosti 2,604.510 K. Upravni stroški so znašali 10 07912 K. Deželna naklada na pivo je znašala 1. 1903 K 808 437 75; upravni str ški K 45.141-19; prebitek torej K 263.296 56, za K 7467 56 več, kakor so mislili. Nižjeavstrijski deželni zbor Bta otvorila 20. t. m. z nagovori deželai maršal in cesarski namestnik. Med vlogami so, ki opozarjajo na nevarnost vožnje z avtomobili in pa vprašanje o vinski klavzuli. Všlezijskem deželnemzboru je v imeou slovanskih poslancev poslanec H r u b f izjavil: Slovanski poslanci srna trajo, da je vlada dolžna po ustavi ustano viti slovanske zavode za izobrazbo učiteljev, namenjenih slovanskim šolam. To zahteva tudi pedagogika in le s tem se da zadostiti nujni potrebi. Slovanski poslanci ne nameravajo oškodovati nemških šolskih zavodov. Proti utrakvizaciji šolskih zavodov so slo vanski poslanci vedno ugovarjali, a merajo povdarjati, da učiteljišči v Tešinu in Opavi ne postaneta utrakvistični z ustanovitvijo slovanskih vzporednic. Ustanovitev vzpo rednio smatrajo slovanski zastopniki vsled njihove organizaoije le kot začasno vladno odredbo. Slovanski zastopniki zahtevajo, da naj vlada ustanovi samostejni slovanski uči tiljišči. Slovanski poslanci ugovarjajo, da bi vlada preklicala ustanovitev slov vzporednic kakor tudi, da se smatra to vprašanje političnim. — Zbornica je v veliki tišini poslu šala izjavo. Predlog slovanskih poslance*, naj zbornica izvoli odsek za uTme, je ta od klonili'. Goriški deželni zbor se je čel danes. Schiinerer hoče tdstopiti! Nemška glas la por čajo, da namerava rdečenoai bivši vitez in Nadnemec vseh Nemoev, Schonere/, odložiti svoj dr žavnozborski mandat. Sjhonerer je grozno jesen, da nočejo Vsenemei več slediti nje govi po alkoholu omoteni fantaziji in zato heče stopiti v pokoj Njegovemu vzgledu hočita slediti tudi pslanca Iro in dr. Ba reuther, Kronanje srbskega kralja. Črnogorski gostje ao t Bilgrad dušli popoldne 20 t. m. Na kolodvoru jih je sprejel kralj z vsemi člani kraljeve rodbine. Nemški, francoski in bolgarski odposlanci so izročili kralju Petru lastnoročna pisma svojih vladarjev. I s Belgrada poročajo, da je kralj Peter 19. t. mes. imel skušnjo o kronanju, bi ;e atrije, pri katerih vedno dobe hrambo in pomoč Tisoči beguncev se vračajo iz bliž njih gora nazaj v svoje razdrta vasi zaupa joč, da jih ščitijo avstro ogrski zastopniki Posebno v Skoplju se prav intenzivno za-nimljejo za trpeče B>lgare. L izttradanimi ter na pol golimi starčki ravna ondotni av stro ogrski konzulat posebno ljubeznjivo ter jih oskrbuje, včasih jih pelje celo k guver nerju, kjer uslišijo njihove prošnje ter želje. Trgovinska pogodba z Italijo. Kakor poročajo iz Rima, to pogajanja trgovinski pogodbi med Italijo in našo državo končana, bkleoili so začasno pogodbo, ki bo v veljavi cd 1. oktobra t. I. dokonča decembra 1905. Za zadnje četrtletje letos smejo Italiiam v naše državo uvoziti 450 tisoč q belega laškega vina preti carin' 15.3 K za metersbi stet. Priznali so tudi znižano carino za uvoz vina vsem državam, katere uvažujejo vino v našo državo. Koncem meseca decembra bo prenehala za vedno vinska klavzula. Z* čas provizorija bodo veljavne iste carinske postavke, katere bodo veljavne za defiaitivno trgovinsko po gedbo od 1. junuarja 1906 do konca decembra 1915. Pri sklepanju trgovinske pogodbe je delalo največ težav vprašanje o klavzuli; lažje so se sporazumeli o južnega sadja, olja itd. kakor tudi o obrtnih izdelkov, konj in leia na vinski uvozu izeozu Laško. X. o časnikarstvu. je nedavno sprejel v privatni P« Pij X. avdijenci nekega katoliškega časnikarja. V teku pogovora vzame papež iz rok svojega obiskovalca pero, je biagoalovi ter ga d& nazaj »koč: »Danes ni na svetu vzvišenej šega poslanstva, ko je časnikarsko. Blagoslavljam simbol vašega poklica. Moji predniki so blagoslavljali meče in orožja krščanskih vojakov; jaz sem pa srečen, da prosim iz neba blagoslova na pero katoliškega časnikarja«. Jugoslovanski kongres. BJgarski odp sianiai sj, asu je verjeti nemškim listom, 20. t. m. demonstrativno zapustili jugoslovanski kongres. Predsedstvo namreč ni prepustilo titanja bolgarskih poročil, ker jih je smatralo za preobširne. B cigari so opoldne odp tovali v Zamun in so sa zvečer povrnili v tj fijo. Novi ameriški topovi. Ameriško brodovje dobi nove topove bi bodo, po ameriških poroči ih, najboljši na svetu. Topovi so težki po 3900 funtov, imajo kaliber treh palcev, krcglie so težke 15 funtov. Pričetna hitrost je 1700 čie /ljev, daljava pet angleških milj. V delu jo že 200 novih topov. Ameriški vojni izdatki. Zedinjene države delajo z vso silo, da dvignejo svojo armado. To dokazujejo številke. Pred letom 1897., ko so imeli vojsko s Španske, so znašali ameriški izdatki za armado 49 milijonov in za mornarico 34 561.000 dolarjev, skupno torej 84 milijonov dolarjev. A lani so že izdali Ameri kanci za armado 115 338 695 in za morna oseb. Govori so bili zelo ostri, a zbtrovalci so se razšli mirno. Neapoljska fakinaža je pa povzročila nemire, katere je zadušila policija. Dna 19 t. m. zvečer ni bilo nemirov. Dalavska zbornica naznanja da pričnejo de lavci 19. t. m. o polnoči zopet z delom. Poročilo iz B e n e t k 19. t. m slove: Mesto js bilo predvčerajšnjim ponoči popol noma temno. Ob 1. uri ponoči so v Benetke došle no/e vojaške čete, katerim so stavku-č poizkušali zabraniti odhcd s kolodvora. Množica je proti vojaštvu me tala deske in je bilo več vojakov ranjenih. Vojaki so hoteli stre Ijati v množico, a to je zabranila policija. Končno so razkropili množico. Poročilo iz Benetk 20. t. m. pravi, da ima mesto zopet navadno lice. Ker še stavkajo nosači prtljage, nosijo svojo prtljago tujci sami. Poročilo z 20. t. m. iz M i 1 a n a slove: Včeraj je policija prijela 275 oseb, med njimi tudi morilca zdravnika Gandola. Prebivalstvo je pričelo nasprotovati stavkujočim. Obrtniki in stavkujoči so se včeraj spopadli. Meščanstvo je podpiralo po licijo. Zagotovljeno je, da prične danes ("20. t. m ) voziti cestna železnica in da bo zvečer mesto razsvetljeno. Stavka se konča o polnoči. VPizi in Livoinu so stavkujoči prisilili meščanstvo, da je razobesilo črne zastave. Iz Rima poročajo 20 t m., da vlada v vseh mestih, kjer je splošna stavka, zopet mir. Iz b v i c e je več laških anarhistov odpotovalo v Italijo. Iz Bologne poročajo, d a j e v Imoleškem Sestu dne 19. t. m. več sto žen in deklet zasedlo železnični tir, ker so na ta način hotele preprečiti promet na železnici. Vo jaštvo jih je razkropilo. Štajerske novice. traja'a dve uri. Navzoči so bili svečeniki, I rico 102,757.904 dolarjev. Latos bodo pa ki bodo sodelovali pri kronanju. Čestitka carja Nikolaja kraliu Prtru ie zelo likren«. V čestiUi nagluša c r soiidar nost ruskega in srbskega naroda. Bazmere med Italijo in Avstrijo. O razmerah med Italijo in A?str jo je izjavil general Tiirr iz Budimpešte: Za od leta 1866. ni bilo med našo državo in Ita lijo vojske, pač pa obstoji že 20 let tesna in najožja prijateljska zveza. General naglaša, da je trideset let sodeloval pri iredenti, a je r pazil da italijanski državniki niso ni kdar sledili iredeni. Elino, bar bi morebiti motilo spcrazumljenje med našo držato in Italijo, bi bil nastop Avstrije na Balkanu Če bi Avstrija hctsla preveč siliti na Balkan, bi lahko imela opraviti z dvema sovražnikoma: Turčijo in Italijo. Edino umestno in pametno bi bilo, da bi se rešilo balkansko vprašanje tako, da dobe posamezne balkanske narod nosti nar.daoBtno sam:upravo. Tako so sa osvojile Grška, Rumunija, brbija in B jlga rila, in edino pametno bi bilo, da sa t; ko reši tudi makedonsko in albansko vpraša nja. Tako bi bilo to vprašanje rešeno brez vt j ske med Italijo io Avstrijo. Astro-Ogrska na Balkanu. B lgarsko časopisje, ki sicer ni prijazno Avsto Ogrski, primerja vedenje avstro ogr skih zastopnikov proti bolgarskemu in srb skemu prebivalstvu z vedenjem ruskih za stopnikov. Ruskim uradnikom očita malo marnost ter nesočutje za trpljenje makedonskih Bolgarov. Ti so se nadejali, da bodo našli, ko sa začne reformno delo, v zastop nikih Ruiije prave, odkritosrčne zaš.itnike; a so se bridko zmotili. P- sledica temu je, da se tisoči Bolgarov obračajo sedaj s s/o-imi tožbami in željami do zastopnikov Av* znašali izdatki za ameriško vojsko in mornarico približno 260 milijonov dolarjev, to rej trikrat več, kakor so izdali leta 1899 Tujci v Perziji. A gleško vojno ministrstio je cbjavilo obvestilo perzijske vlade angleškemu posla niku v T«haranu, ki določa, da nimajo perzijski podaniki pravice inozemcem prodajati ali dati v najem koncesije, če jim tega ne dovoli perzijska vlada. Pomanjkanje na Kapu. Na Kapu v južni Afriki vlada zaradi slabega gospodarskega položaja velika revščina. Podporna društva nimajo nikakih sredstev več. Vlada je izjavila da se ne bo delavcem pri zgradbah več plačevalo dnine v denarjih, marveč jih bo raje oskrbela vlada z živežem in jim plačala nekaj gotovine. Splošna stavka v Italiji se bliža koncu. Ugasuje tako hitro, kakor je vzbruhnila. Namen ji je bil političen, in delavci niti nameravali niso stavkati dalj čfisa. Stavka je bita demonstracija proti zlo rabi oborožene sile. Kakor po hudi toči v sledečem ji nalivu še pade kako debelo le deno zrno, tako tudi še sedaj, ko je glavni nastop stavkujočega delavstva končan, še prihajajo iz posameznih krajev poročila o Btavkah ter o izgredih. 0 stavki so nam še došla sledeča poročila : 1 z Rima poročajo, da delavstvo še stavka v Pizi, Pratu, Rimini in Ferrari. Delavska borza v N e a p o I i u je priredila shod, na katerem je bilo 5000 š Šoštanj. Šolska slavnost, ki jo je priredi tu&ajSuji krajni šolski svet dne 11. t. m,, obnesla se je vrlo dubro 1 Po učitelju g. Antonu Neratu izborno izšolani pufski zbor šolske mladine iz 4 in 5. razreda prednašal je spevoigro »Štiri letni časi« tako fino in točno, da smo se atrmeči popraševali, ali je to sploh mogoče- od tako mladih pevcev in to še celo v tako kratki dobi učenja, kajti to težavno spevoigro učili so se otroci samo tri tedne, dočim veščaki trdijo, da se za to težko delo potrebuje najmanje tri meBece! Vsa hvala torej neumornemu in muzikalično nadarjenemu g. Neratu in voditelju zbora g. Koropcu! S tem trudapolnim delom dobila Bta ta goipoda popolno zadoščenje za ne sramne napade »Wachtarco". — Slavnost poB tito je poleg naše inteligence mnogo brojno občinstvo, zlasti staršev šolske mladine. Poleg teh opazili smo veliko družbo narodnih Polzelanov, njim na čelu mnogo navdušenih kmetov, kar nas je posebno veselilo. — Po slavnosti razvila se je na vitu in v notranjih prostorih hotela »Avstrija" prav živahna prosta zabava, pri kateri se je zlasti med Polzelani in Soštajnčdnt izprege-vorila marsikatera navdušena beseda, vspod bujajoča k nevstrašnemu boju zoper skupnega nasprotnika nemčurja! Ko so se Polzelani vračali z večernim vlakom, pripetil se je na tukajšnjem kolodjoru jako graje vredni intermezzo med Polzelani in nemškutsrskira kr ndukterjem Silley ni, ki je prve brez vsa cega povoda izzival, razžalil in še celo suvat! Tdtnu arogantnemu kondukterju smo že več krat vsled njegovih prošeni prizanesli, sedaj mu jo pa posvetimo s § 331 k. z. — V to rek, 13. t mes. je bil na tukajšnji slovenski šoli sklep in popoldne pa smo šolsko m a dino (nad 240) pogostili z raznimi jedili, aladč.cami in sadnim moštom na »Baaisto vem« sadonosmku, ki je bil v ta namen okrašen s slovenskimi in cesarskimi zasta vami. Oirokom so neumorno in z največjo ljubeznivestjo postregle Daše narodne dame godpe: dr. M*yerjeva, notar Kolšekova, dr. Karbova, Ivan Vošnjakeva, Fisterjeva, Ker nora, Zockova itd., za kar jim tem pi tom imenom šolske mladine izrekamo najprisič nejSo zihvalol — Ravno iBtega popoldne sla vila je tukajšnja šuiferajnska ponemčevalmca svoj »Schulfest« za svojih — 40 otrok. Ko so se nemčurji z etroci in godbo vračali zvečer v trg, so vpili, razgrajali in izzivali s hajlanjem tako, kakor da bi bili rss že go spodarji našsga narodnega trga!! — Čudimo se le, da se ravno tukaj pri nas dovoljuje nemčurjem toliko prostosti pri prireditvah njihovih izzivajo bojnic ! — Našemu narodnemu občinskemu zastopu svetovali bi nekoliko več eneržije ! š Is Vidma ob Savi se nam poroča: Pri nas se je vršila 11. t. mes. veselica s koncertom domačega tamburaškega društva in s sodelovanjem pevskega mešanega zbora .Krško Videm«. Veselica je bila namenjena na korist šolskemu in loterijskemu podjetju. Tamburaško društvo je to pot prvič javno nastopilo in pokazalo, d« ima res veselje in navdušenost za dobro stvar, ker uie se le pol leta in je nam veliko komadov jako težkih zaigralo v popolno zadovoljnoat. Veliko so sodelovale tudi naše domače gospe in gospodične s tem, da so pripomogle s postrežbo jed 1 in da se je jako lepa svota čistega dobička nabrala za šoisko stavbo. — Jako lepo ubrano petje mešanega zbora je nas še posebno razveselilo, katero je vodil g Kos iz Krškega. Zbor je štel 23 moči. Občinstva je bilo od blizo in daleč. Udeležba jako velik*. Končno sa izreka vsem, kateri so pripomogli kaj k veselic', prisrčna zahvala. š V Slovenskih gorioah je obilno sadja L ud.e delajo dan in noč, da bi se jim sadje ne izpridilo. — Podnevu zbirajo sadje, ponoči pa iz njega napravljajo tolklo ali sadjevec. Kupcev za Badje prišlo je precej in vendar iBto nima prave cene. Strti-njak, t. j. 10 velikih veder plačujejo od 24 do 32 K ali klgr. 8—10 vin. š Nova okrajna oesta pri Sv. Ru-pertu slabo napreduje. Nadejali smo se, da bode v septembru gotova, pa še morebiti ob Vseh stetnikih ne bo. Kdo je kriv ? š Hoče pri Mariboru. V pondeljek teden smo pokopali starosto aktivnih duhovnikov lavantinske škofije, častnega kanonika, zlatomašnika, nadžupnika in bivšega dekana dekanije Dravsko polje Martina Strajnšaka. Pridigoval mu ie ter sv. mašo zadušnico zanj opravil začasni dekan Simon Gaberc. Pogreb, ki ga je vodil Btolni prošt L. Herg, je bil zares velikanBk in veličasten; 25 duhovnikov, obe požarni brambi hočki z godbo ter nepregledna množica župljanov je spremljala blagega rajneega k zadnjemu počtku. Škofija je izgubila z njim pobožnega ter gorečega duhovnika, domovina naša odločnega ter globoko učenega sina, duhovniki pa izredno ljubeznivega ter gostoljubnega tovariša. 59 let je zvesto do zadnjega zdihljeja delovai v vini gradu Gospodovem — prihodnje leto bi obhajal biserno sv. mašo — in dosegel je veliko število let, namreč 82. — Blag n>u spomin! š Fram pri Mariboru Cetksv svete Ane v F/amu je dobiia električno razsvetljavo in to omenjamo radi tega, ker je to edina cerkev v škcfiji z električno razsvetljavo. Ena plsmenica, ki velja za 35 sveč, stane na leto 12 K. Petroleja in svei pa se je prej še za več požgalo. Le inštalacija je precej draga. — Ponoči je videti zares čarobno lepo razsvetljena in vidno veselje ter navdušenost se bere ljudstvu iz lic, če gore vse luči med sv. mašo. Tudi trg je zunaj in znotraj skoro ve« v električnem žaru. Podjetnik temu je g. Tomaž Krajnc. š Rasbit socialno - demokraški shod. V nedeljo, dne 18. t. mes , ob 2. uri popoldne vršil se je v Laporji pri Slovenski Bistrici od socialnih demokratov napovedan volilni shod, katerega sta posetila tudi naš kandidat g. Franc Thaler in g. dr. Rosma iz Maribora. Volilci so se zbrali v velikem številu, in že so se srcijem žarile oči radosti, da je imela njihova agiUoija tako lep uspeh; kajti lovili so kmete že ceh teden poprej po Laporju in okolici. — Toda kako razočaranje, ko so se prepričali, da so to sami naši, in da niso v L-porju zvabili niti enega voli ca na limacca. Isvolilismo si svojega predsednika v estbi g. Dragotina Siu-pan. Shod se je izvršil v najlepšem redu. Nastopilo je lepo število govornikov. Z velikim odobravanjem je bit sprejet govor g. dr Rozine, ki je v jedrnatih beatd h razložil zbranim možem pomen volitve, jako d bro okroat nasprotne fcand dale ia osobito „Stajerčeveg»« ksniid»t<» St ger,a ter d.ika-zal, da je g. Thiner edino pravi n ož, m zasluži naše popolno zaupanje, ki čuti z nami in najbolje pozna potrebe kmečkega in delavskega stanu Navdašeno pozdravljen nastopil je ntto g. Franc Thaler, ki sa je vo-lilcem predstavil ter razvijal svoj program. Prosila sta za besedo tudi dva scc;ja. Ko pa je neki Majcen. ba;o sklicatelj volilnega shoda, ki je prišel nalašč iz Maribora, začel govoriti ter razklaial pred poslušaloi svojo demokraško modrost in nazore o veri in narodnosti in jih pital z neko spakedrano slo-venšfino, katere nikdo razumel ni, nastal je med volilci vihar, in le predaedmškvu in g. dr. Rozini, ki je ljudstvo miril, se ima g. Majcen zahvaliti, da ga niso krepke pesti laporskih fantov postavile na zr»k. Stoda pač za vsak krajcar, ki ga je soc. stranka porabila za agitacijo v našem okraju, šioda za vsako besedo, katero so izgubili za svojega kandidata, ki se niti predstavit ne pride. O tem so se pač lahko na našem volilnem Bhodu prepričali. Sramota bi pač bila za vsa-cega slovenskega kmeta, ki bi oddal svoj glas kandidatom, ki nimajo pojma o kmečkih interesih. Kmet naj voli kmeta. š »Slovenska« gimnasija v Celju šteje letos 212 dijakov. 8 Dramatično iolo je osnovalo »Celjsko pevsko društvo«. š Dolgovi celjskega meita. Tristo tisoč kron je zopet posodil« celjska »Spar-kasa" mestni občini; torej ne bo do'go, da bodo imeli Celjani cele tri milijone dolga, manjka namreč samo še pai tisoč do te velikanske svote. Denar se porabi za sgradbn nove dekliške mešJanske dole. š Umrl je v graški bolnici usmiljenih bratov ft. g. Jakob Vidovi č š Štajerski deželni »bor in slo-▼enake meičanake šole »Domovina« pravi: V letošnjem zasedanju dežel, zbora Štajerskega bodi našim poslancem bojni klic: Dajte nam slovenskih meščanskih Sol ne le v Žalcu in v Sevnici, marveč tudi v Ljutomeru, v Ptuju, v Slov. Bistrici in v Trbovljah! 5 Preiskovalni zapor v Celju Ko njiški Slovenci vprašajo v zadnji »D .imovini« od 16, sept. t. 1. c. kr. državnega pravdnika v Celju, kako da sta se izpustila iz preiskovalnega zapora nem-£ k u t a r j a Franc Rudolf in Lu-dovik Skale, ki sta napadla »Narodni dom« v Konjicah, še predno je preiskava končana, tako da sta s psovkami in žuganjem javno napadla priče, katere so bile proti njima za slišane. To vprašanje Je res upravičene, če se uvaiuje, kako strego se sicer p: i okrož nem sodišiu v Celju postopa. š Oproščen je bil pred poretniki v Celju posestnik Martin Hriberšek, ki je bil zatožen, da je hotel zastrupiti Marijo Kvas, ki ima uiitninsko pravico na njegovem posestvu. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. septembra. Iz česa so nastali liberaloi? Liberalni ^učenjaki" jako pridno iščajo svojih sorodnikov med živalstvom. Orangutang in šimpanz spadata med njih najbližjo žlahto, a liberalci hočejo imeti ves rodovnik. Neki mladi Gvidon sajovic hoče prekositi mladega Zamika, in prepisuje iz Darvina za »Narod* novice, ki so že štirideset let stare. Tu čitamo: »Descendenčna teorija nam je dokazala, da se je v kambrijski dobi roddo življenje, da so v tej dobi nastali naši prvi predniki, preproste, enostanične praživali (protozon). Na prvih stopnjah sa pokažejo pri embrijonu človeka in drugih sesalcev skrgni oboki, nadalje ista lega srca, iste glavne poteze v tvoritvi ogrodja i. dr., ka kor jih imajo ribe; iz čeear popolnoma lo gično in naravno Bklepamo, da so bile med našimi predniki zastopane tudi ribe." — To je vendar jasen dokatr, ali ne ? Kdor ic tega ni prepričan, da je nastal iz ribe, ta je »mračnjak, nazadnjak, neizobražen klerikalec itd. Mi bi ta dokaz še lahko popolnili, n. pr.: Pri liberalcih ae kaže veliko nagnjenje do pijače, ribe žive pa v tekočinah, torej so liberalci nastali iz rib. Ali pa: Liberalci imajo spredaj glavo, a malo možgan v njej torej je jaBno, da so liberalci potomci rib Seveda bi se dalo iz tega tudi sklepati, da so nastale ribe iz liberalcev, a mi sigurno vemo, da so iz liberalcev nastali osli. Kaj bo še iz njih, nam ni znano. Morda nam to razkrijejo mladi »Narodovi* prežvekovalci stare, že davno prestale darwinske piče. Žalostno denuncijantstvo V so botni številki »Freie Stimmen« nekdo napada profesorja A piha, češ, da hoče raz dvojiti koroške učitelje ter jih prepeljati v »slovenski klerikalni« tabor. Dopisnik čveka nekaj o slovanski nevarnosti. Za Boga, mora biti vaše koroško nemštvo na slabih nogah, da se bojite ene same osebe, ki pa vrhu tega fie ni stopila nikdar v politiko. Kdo more očitati gospodu profesorju Apihu, da hujska, da razdira slogo med učiteljstvom ? Dopisnik tož>, kakšen vpliv ima prof. Apih na gojence. To je pač lepo znamenje za gospoda profesorja Apihr, ker dokazuje, da ga učenci ljubijo in spoštujejo. Seveda v alko hola polnih glavah nemškutarskih učiteljev, med katere spada tudi famozni »Lehrer«, ki napada Apiha, seveda ni jasno, kako je sploh mogoče imeti še pri učencih kak vpliv. — Nadalje je storil profasor Apih še to zlodej stvo, da dbpisuje s svojimi bivšimi učenci ter da je estal i njimi v prijateljski zvezi. In sedaj ta podla duša denuncira one učitelje, ki so kot bivši učenci v zvezi s svojim profesorjem. Najhujšo se mu zdi to, da dela šolski vodja Kovačič na Svabeku za list »Slavisches Esho« ter se zgraža nad tem »klerikalnim« listom. Tega pa res še nismo vedeli, da je »Slsv. Eho« klerikalen list. sicer pa, kaj pa porečejo oblasti potem učiteljem, ki si naročajo, bero, širijo liste, ki hujskajo zoper Avstrijo ter delajo za Veliko Nemčijo! To so nemški učitelj, in ti smejo to. Kaj sme pri nas počenjati vse profesor Bindir! In katera oblast mu kaj hoče ? Profesor,u Apihu pa očitajo malo-dane veleizdajstvo, ker s slovenskimi učitelj', ki so bili njegovi učenci, občuje. Tako denuncijantstvo se obsoja samo. Za nemško stvar na Koroškem so pa taki dopisi žalostno znamenje. Umirovljen je na svojo lastno prošnjo preč. gosp. profesor v tukajšnjem seme nišču Jožef Smreka r. — Jubilejna Marijina slavnost radovljiške dekanlje na Brezjah na Rožni vensao nedeljo, dne 2. oktobra t, I. Spored: 1. ob 11. uri slovesna sv. maša 2. Popoldne ob 2. pridiga. 3. Po pridigi takoj slovesna procesija s sv. Rsšnjim Telesom, ki se razporedi po posamnih župnijah po abecednem redu. Vsaka župnija prinese seboj glavno bandero in zastave raznih družb Pred svetim Rešnjim Telesom se vrste posamezne župnije s svojimi banderi in zastavami. Za najave tejšim gredo občinski predstojniki in odborniki. 4. Končno »Te D,um« in blagoslov. — Novak, dekan — Tatvina v cerkvi. V Št. Petru pri Gorici so tatovi zepet okradli cerkev, odnesli so ciborij in tri kelihe, med temi enega, ki je bil last veleč. g. vikarja Va-lesa, ki živi sedaj v Št. Petru v pokoju. Odnesli s« tudi dve še precej veliki skrinjici za miloščino. Škoda, narejena v cerkvi ceni se na 200—250 gld. — Jezikovni pouk v vojaških v« gojevalnicah. Državno vojno ministrstvo je, kakor znano, odredile, da sta učni jezik nemščina in mažarščina. Stem so Mažari razbili izključno nemški jezik. Nas Slovence zanima, na katerih šolah se bo poučevala slovenščina in hrvaščina. Slovenščino bodo učili na vojaški kadetni š o 1 i v M a r | b o r u , hrvaš jino v Trstu, Strasu na Stajerikem inv Moravski Beli cerkvi. Razume se, da Slovenai stem ne moremo biti sadovoljni! — Hrvatski otroški vrteo v Pa zinu V Pazinu so te dni otvorili hrvatski otroški vrteo, katerega obiskuje precej lepo število otrok iz mesta in bližnje okolice. Vrtnarica je hči tamošnjega trgovca in posestnika g. Antona Bertoša, gdčna Roza Bert.š. — Občinske volitve v Dornbergu. V Dornbergu na Goriškem je liberalni ža-ptn Berce za enkrat še zmagal Umaana Soču" in garjavi »Narod" se radi tega ve selita, dasi bi merala biti žalostna, ker razmerje glaaov priča, da bi skoro odzvontlo ondi izdajalski »napredni" misli. Lista žu pam B rceta je zmagala v treh razred h samo s 7 ozir. 11 glasovi večine. Ker bo bile volitve nepravilne, bodo skoro gotovo razveljavljene in takrat merda izgine tudi ta neznatna »večina*. — »Hrvatstvo*, odličen hrvaški katoliški dnevnik, je otvoril v svojem listu od delek »Iz Slovenije", v ^katerem seznanja svoje čitatelje z našimi razmerami. — »Društveni Dom* pri D M. v Polju, kjer imajo svoj sedež »Izobraževalno društvo", »Kršč. soc strokovno društvo pa-p rnih delavcev" in obe »Marijini družbi" je doletela 8. t. m. popoldne izredna čast. Pre-mitostni knezoškof je namreč obiskal »Dom0 iu ondi blagoslovil kipa Brezmadežne in sv. Alojzija, katera sta darovali Marijini družbi. V lepih besedah je bodril navzoče, katerih je bila polna dvorana, k vztrajnemu delu v društvih, na podlagi gesla: Veri in omiki. P< hvalo je izrekel društvenemu zboru, ki je dovršeno zapel prelep Nedvedov mešani zbor: »Nazaj v planinski raj«. DiuStteni Dom je bil o tej priliki lepo okrašen z mlaji in zastavami, za kar so se posebno žrtvovali zaloški fantje in deklet*. Naprej po ge slu: Z B gom in Marijo — za slovensko domovino! — Imenovan je za provizoričnega učitelja v Kamniku absolvirani učiteljski kandidat gospod Fran Bratoš. — Tržaške afere. Pred deželnim so diščem v Trstu je bil obsojen trgovski potnik Hektor Cousin na tri mesece ječe, ker je v noči od 2. na 3. avgusta pomazal namestniško palačo z barvami italijanske trobojnioa Trije drugi obtoženci so dobili vsak po 2 meseca ječe. — O umoru in poizkušenem samo moru na Vrhniki smo prejeli nasledke pojasnilo: Nt res, da sem zapravil ne srečni F. Zelich ves denar, ker ga sploh nič imela ni, kar je tudi ic najverodostojne.šega vira »sodnijskih zapisnikov« razvidno, pač pa sem ono svoj čas mnogo z denarji m podpiral, dokler Bem izvedel, da je imela ona istočasno še drugo ljubavno racmerje Resnica je tudi, da se je ona hotela že prec leti parkr&t sama usmitltiti, a bila je vedno pravočasno rešena, kar se lahko ieve pri du najski pol oiji. Kar se pa »Narodovega« članka o moji sestri tiče, omeniti moram, da je docela izmišljen. Toliko re«n!ci na ljubo. — Sternčn. — Radeckijev veteran. Matej Modrijan, upokojen načelnik, umrl je, kakor smo že zadnjič sporočili, v Idriji. D j segel je starost 78 let Bil se je pod Ra-deokijem na Laškem. Bojeval se je tudi za papeževo državo. Vojake je služil 16 let ter je zelo rad pripovedoval dogodke stojega vojaškega živlienja, v katerem je poskušal marsikaj hudega. Pri vojaštvu se je povspel do narelnika, v Idriji oa je postal jamski načelnik ter stopil pred leti po skoro pet desetletnem službovanju v pokoj, ki pa je bil iipočetka precej grenak, ker mu niso dalj časa odmerili primerne zaslužene po kojnine. Odlikovanj je imel celo vrsto, ka kor kolajno vojno, papeževo, za zvesto 401etno službovanje, spominsko, križec za 12ietno vojaško službovanje Bil je tudi vnet član veteranskega društva v Idriji Kadar bo razvili zastavo ter kam korakali, pogrešal nisi nikdar čvrste postave starega Modri jana. Korakal je moško in ponosno ob za stavi, kakor bi šel v boj. Zato so mu pa tudi veterani napravili lep pogreb. Ko so polagali v nedeljo popoldne truplo v grob, ter smo zaslišali zadnje pozdravne strele staremu junaku, rekli smo : Nekaj »stare" Idrije je zopet leglo s pokojnikom v grob. N. p. v m.! — Pobegnil je Vinc. Štrukelj, rodom Ljubljančan, cd 17. pešpolka iz Celovca. — Umrl je v Mostu na Češkem nagloma g. Jaroslav Bloudek, c kr. višji rudniški oskrbnik. - Novioe iz Boh Bistrice Na 78 kompadt našega predora vrtala sta minerja Longo Pietro iz Kalabrije in Bilduniao banto iz Abruc.je. Kar se razpoči v bližini mina ter vrže prvega s strašno silo na stran, odtrga mu dva prsta na desn ci, zlomi nogo, iztrga levo oko ter ga močno poškoduje na vsem životu. Drugemu je pra Sek šinil v obraz ter mu poškodoval očeBi. Oba so takoj odpeljali v ljubljansko bolnico Da bi prvi ozdravel, je malo upanja. — V isti noči pr godila se je še druga nesreča. Ob 2. uri po polnoči je piat zvona naznanil g e n j. Vžgal se je namreč kozolec Janeza Mencinger j», vulgo Kmeta ter pogorel do tal. Vsled silovitega vetra letele so iskre daleč tja nad lesenimi hišami v spodnji vasi. io ne bi bilo v pravem času pomoči, bi bilo danes pel B strice pogorišče. Vrli B hin c so namreč plamteči kozolec z velikimi drogi vrgli na tla in tako ogenj omejili. V bližnji baraki stanujoči Črnogorci so rešili Bvoje et novanje s pridnim ometavanjem prsti. Gasilci z novo brizgalno so nastavili cevi v Bistrico in ogenj brzo pogasili Nova briz galna je torej že tekom prvega tedna iz borno služila svojemu namenu. — Delo vodovoda, katero je občina oddala tvrdki Jubdsz, dob'0 napreduje. Koncem novembra, ako B)g d&, bo delo dovršeno z vsemi napravami po hišah in s hidranti po ul>cah Vodovod ni potreben le v sanitarnem oziru, ampak tudi zar*d varnosti proti pi žirom. S hidranti, po 200 metrov oddaljenimi, bo kaj labko ogenj omejiti in pogasiti. — Nova odredba železniškega ministra. Železniški minister je izdal na redbo, po kateri je železniškim uslužbencem in njihovim rodbinam ob nedeljah prepove dano rab ti proste vozne listke. Tako javlja gališki »Naprzod«. — Velika insolvenoa Fr. Renko, ki ima v Tržifiu tovarno črevljev in veliko trgovino v Celovcu je naznanil svojo insol venco Dolguie, kakor te poroča, 270.000 K na blagu in 30.000 K gotovine. — Razpis. Pri želez ravnateljstvu v Beljaku bo do 12. oktobra sprejemajo ponudbe za železne io jeklene izdelke. Pojas nila daje tudi ravnateljstvo. — Iz Leskovca se nam poroča, da se je jubilejne procesije ic Kostanjevice k »Materi B. dobrega sveta« udeležilo nad 1000 Marijinih hčera z 8 zastavami. — Dobavna razpisa. C. k. trgovsko ministrstvo naznaja trgovski in obrtniški zbornici v L ubljani, da namarava c. k. mini strstvo za domobrambo potrebšč.no razno-vrstn h oblačilnih in opravnih predmetov nabaviti 1) pri malih obrtnikih. Te dobave se sme udiležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostranski državni polovici in sicer samostojno ali kot ud obitne zt druge. Dobaviti je med drugim: bluze, hlače, ulanke, živetne opasnike, črevlje, razne taške, jer mena, torniBtre, uzde i. t d — 2) po splošni konkurenci je dobaviti med drugimi, tudi te le predmete: klebuke, zapone, gumbe, usnjene rokavice, listnice, volnene jopiče, vrvi, lopate, krampe, cepine, sekire, žage, dleta, klešče, konjske kc ca, jrpiče in spodnje hlača iz tkanine i t. d. Ponudbe morajo najkasneje do 15 oktobra t. 1.12. ure opo ludne dospeti v vlolni zapisnik c. kr. mini etrstva za domobrambo na Dunaju. Razglas, obsegajoč natančnejše ponudbene in dobavne pogoje, seznam predmetov in cen je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub ljani na vpogled. — Iz Linoa se nam piše: V domo vino se je povrnil vč. g. dr. Fellinger, vodja avstrijskega zavetišča v Jeruzalemu. Govori se, da bo imenovan vseučiliškim profesorjem na Dunaju. Če se to uresniči, bi postal vodja avstrijskega hospica v sveti deželi S 1 o v e n e c , vč. g. dr. M a r t i n E h r -1 i c h , sedanji podvodja in ekonom zavetišča. Naš rojak je duhovnik celovške škofije, član znane domorodne družine ic Zibnice pri Trbižu. — V znano škofijsko gimnazijo »K o 11 e g i u m P e t r i n u m» je letos sprejetih 352 dijakov. Izmed teh je 329 »gojencev*, t. j. takih, ki stanujejo v zavodu strnem; ostal h 23 je »eksternistov", ki sta nujejo pri siojih starš h ali sorodnikih v Urfahru, oziroma v Lincu samem. V prvi razred se jih je vpisalo 83, znamenje, da uživa zavod vsled izvrstne vzgoje in teme ljitcga poduka vsestransko zaupanje. To leto bo podučevalo 17 profesorjev v 10 razredih. Začetkom lanskega šolskega leta se je vpi salo 362 dijakov, med temi v prvi razred 59. Vzrok, da se je letos število dijakov neznatno znižalo, je v tem, da so nekatere raz rede korenito »izčistili«, mnogim dali celo »consilium abeundi«. Je pač povsodi med dobrim zrnjem tudi nekaj smeti — Blaž Potočnikova čitalnioa v St. Vidu nad Ljubljano je priredila v nedeljo, 11. sept. t. I. vrtno veselico, ki se je vršila v najlepšem redu in dosegla tudi lep gmoten vspeh. Sodelovali so: pevsko društvo ((Ljubljana«, pod vodstvom g. prof. Ant. Deklev«, šentviški čitalniski pevski zbor, cerkveni pevski zbor in tamburaško društvo »Kolo". Vsa ta društva so svojo nalogo izvrstno reSila, za kar jim gre hvala. M »d petjem je svirala kamniška godba pod vodstvom gospoda kapelnika Ar no Ida W I b s s a k r. Tudi deklimacija gospice M a n i o e K o m a n je bila primerna. Sa Ijiva pošta, brzojav in loterija so donesle obilo uspeha. Največ smeha je pa bilo pri starih io mladih z » b r n o « , katera se je za šalo enkrat zopet med vesele ljudi k veselici pokazala. Tudi krivonogi »Japonec« je silil v solnčno kraljestvo; toda njegova previetncst se je hudo kaznovala, kajti od jeze in vročine je počil, ko se je vzdignil nekoliko metrov nad zemljo; ravno isto se je zgodilo tudi razbur,enemu levu. V mraku je bilo zaiganje umetalncga cgnja in nato živihna pri sta zabava. Čuje se, da enake veselice St. Vid že dolgo ni videl. Ljubljanske novice Osmina po pokojnem prof. Jan. Gnjezda. K a t o 1 i & k o društ v o rokodelskih pomočnikov in Uecilijino društvo sta oskrbeli, da bode v petek, 23 t. m , ob 6. uri zjutraj v uršulinski c e r -k v i slovesno cerkveno opravilo, sv. maša z libero, za pokojnim profesorjem Jan. Gnjezda. Člani obeh društev, katerima je bil pokojnik predsednik, se vabijo k naj-obilnejši udeležbi. Strašna smrt sinčka kapelnika »Društvene godbe". I'. Novega mesta nam poročajo : Včeraj, dne 20. t. m., nekako po tretji uri popoldne ee je igral poleg Krke pri mestnem mlinu 61etni edini sinček kapelnika ljubljanske »Društvene godbe". Nakrat izgine navzočim izpred oči. Navzoči so zapazili, da je zašel v prostor, kjer so Hočevar-jevi mlini za čreslo mleti. Dečka je prijelo kolo šestih konjskih moči ter ga od glave do nog VBega pretrgalo, nakar se je kolo samo ustavilo. Deček je bil takoj mrtev. Oče, g. Poula, je bil brzojavno obveščen o nesreči. Afera Malitsch. Nemški listi poročajo, da je položaj kadeta Malitscha »zufrieden-stellend", Ntmci pa danes trdijo po Ljubljani, da mu je zopet slabši. Na opazovalni oddelek za umobolne je oddan risar Kajetan Plevnik, o katerem smo poročali, da je z revolverjem streljal v »Zvezdi«. Aretirana je bila nepoboljšljiva vlačuga Terezija J<-mec, pristojna v Stari Trg. Našel je brivec Jožef Jerič zlat) verižno z obi skama. Opozarjamo na današnji oglas tukajšnjega trgovca g. Terškena g ede nakupa zelja in krompirja. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Princezinja Lujiza Kobur-š k a. Zastopnik princa Koburškega se v Parizu dogovarja s princezinjo Lujizo. Obrav nave s> tajne. Matasič bo tožil bivšega zdravnika zdravstvenega svetnika Piersma radi razžaljenja časti, ker mu je očital, da je odpeljal princezinjo proti njeni volji, — Očetu odrezali glavo sta dve 13 ozroma 15 let stari dekliai v Londonu, ker Bta se bali, da dobita mačeho. Dejanje sta izvršili, ko je oče spal. — Velika železniška nesreča se je zgodila 20. t. m. v Ferarri. Lokomotivo nekega tovornega vlaka je zapustil strojevodja in je ostal pri njej le še kurjač. Vlak je odpeljal na želetnično progo in zavocil v beneški brzovlak. Poškodovani sta bili obe lokomotivi, šest oseb je bilo mrtvih in ranjenih. Železnični in brzojavni promet je pretrgan. Strojevodjo tovornega vlaka so zaprli. Čipkarska industrija v Dalmaciji. V Dalmacijo pride v kratkem oipo slan (c ministrstva, da prouči način, kašo bi s« oživila industrija s č pkami, ki i« cvela v XVII. veku v Dubrovniku. Tudi mu je dalo ministrstvo nalogo, naj si og!eda, kje bi bilo najpripravneje ustanoviti praktične Sole. Deželnozborske volitve četrte skupine na Štajerskem. Včeraj je prvič stopila na volišče na Štajerskem deželnozb. četrta skupina. Ljudske množice so v veliki svoji večini glasovale proti tistim, ki so se doslej vedno izigravali kot gospodarje Štajerske. Pri vierajinjih volitvah je bila poraiena nemškonaoionalna stranka. 1. Mesto Oradee Sramotno je nemška n a o i o nalna stranka propadla v Gradcu, kjer je ce1 o ond i še 1 e razvijajoča se krščanska 1 j ud ska Btranka dosegla večgla-b o v , nego nemški naeionalci. To dejstvo je naravnost uničujoče za nem škonacionalno gospodo! Izid vGradcu'e naslednji: Socialni demokrat R e s e 1, 8769 glasov; kandidat krščanske ljudske stranke, urednik N e u n t e u ( e 1, 2904 glasov; kandidat netrške nacionalne stranke, trgovec Jenko, 2754 glasov. Volivnih komisij je bilo 30 V nobenem okraju nimajo nemški nacionalci večine. Od 35.000 vnlivoev je v Gradcu prišlo na volišče 14 453 Najbolj nemško mesto ima zastopnika rdeče internacionale. Samo 1557 glasov bi bilo treba in kr članska ljudska stranka bi bila prišla v Gradcu v ožjo volitev s socialno demokracijo. Ako bi en mesec prej začela svoje delo, bi to število tudi dosegla. — V Gradcu bo mnogi pričakovali, da socialni demokratje dobe 10 000 glasov. 2. Celje. VCelju se nemškonacional-na gospoda, ki pravi, da je Celje »njeno«, za kakega b»o jega kandidata niti na volišče ni upal a. — V celjskem voliv-nem okraju je isvoljen Slove n e o Roš. Od došlih nam poročil omenjamo: Celje. Nemška stranka ni prišla na volišče, kar je pa Nemcev prišlo, je volilo eocialnega demokrata. Slovenec Roš v Celju je dobil 98 glasov, socialni demokrat Mlakar 83 glasov. Št. Jurij na T a b o r u. Roš 198 glasov. Mlakar 13 glasov. Dobrna pri Celju. Vseh 180 glasov dobil Roš! Slovenji Gradec. Roš 18, Mlakar 5, dekan Schlander 1. Frankolovo. Od 217 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 168. Roš 165, 3 glasovi neveljavni. Zreče pri Konjicah. Roš vseh 117 oddanih glasov. Do 7. ure zvečer je imel izven indu strijskih krajev Roš 1767, Mlakar 32 glasov. Slovenski kandidat Ferdinand Roš, župan v Trbovljah je izvoljen. Natančno število oddanih glasov še priobčimo. Danes ob pol 4 uri popoludne v tem okraju štetje glasov še ni bilo končane, ker so nekatere občine še le danes poslala poročila. Gotovo je, d« ima slov. kandidat Roš nad 10 000 glasov njegov protikandidat pod 3000 glasov. Slo venci na dan volitve niio mnogo agitirali, ker Rošoveg« protikandidata niso smatrali za resnega. V nekaterih občinah ni prišel .noben volili c na volišče. 3 Maribor. Maribor. Slovenski kandidat Thaler 137 glasov. Kandidat nemške ljudske stranke S t i g e r v Mariboru 1073 glasov, socialni demokrat H i 1 a r i 1313 glasov, kandidat nemške krščanske ljudske stranke L o p i č 10 glasov. Kapela. Thaler 17, Stiger 37, Lo-pič 2. E i b i s w a 1 d. Stiger 96, Lopič 20, Hilari 9. A r n f e 1 s. Stiger 85, Lopič 2. Oberhaag. Stiger 66, Lopič 69. Sv. Janez. Stiger 53, Lopič 87, Hilari 1. Št. Lovrenc pri Mariboru. Thaler 22, Stiger 79, Hilari 33 Maribor. Skupno število oddanih veljavnih glasov 18.102. Kandidatnem ške krščanske ljudske stranke, Lopič, 4792 glasov, nemški nscionalec Stiger €274 glasov, Slovenec Thaler 3743 g I a b o v, socialni demokrat Hilari 3207 glasov. Ratkropljenih glasov 86. Treba je ožje volitve med kan- didatom krščanske ljudske s tranke L o p ičem in nemškim nacionalcem S t i g e r j e m. Odločevali bodo Slovenci in socialni demokratje. Pri ožji volitvi volijo Slovenci Lopič a. 4. Ptuj Ormož. Slovenec Ploi tu 43, nem-Skutarski kandidat Vračko 110. Ziaftilno je, da proglaiajo Nemci Vračka za »liberalnega Slovenca« ! L i u t o m e r. Ploj 62, Vračko 103. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ploj tu enoglasno 159 glasov. Videm ob Savi. Volilcev je bilo vpisanih 2 2 9, volitve se ie udeleževalo 89, in sicer za Ploja 74, za Vračkota 14, eoa glasovnica neveljavna. Trg Sv Lenart v Slov. goricah. Ploj 32 Vračko 58. P t u | (mesto). Pioj 57, Vračko 897. Rogatec-Slatina. Ploi 5 gla sov, Vračko 61, soc dem. Vidmar 6 O) sklepu listi smo dobili iz Ptuja poročilo: Izvoljen slovenski kandidat dvorni svetnik Ploj z 13306 glasovi. Vračko propadel. Vračko je dobil 5363 glusov. 5 Graika okolica Gradec. V grafiki okolici zmagal kandidat krščanske lludske stranke, Huber, ki je dobil 9393 glasov. B»ueri.bundovec Regula 3182 glasov , socialni demokrat Pongratz 5840 glasov, 48 glasov neveljavnih. 6. Bruok. Bruck. V tukajšniem volivnem okraju je zmagal kandidat krščanske ljudske stranke Schoisvvohl s 14 585 elasovi, soc. demokrat M u h i č je dobil 6925, nemški nacionalec S c h a i e r 885 bauernbundovec P i e r e r 1364 glasov. 7 Ljubno. Ljubno. Treba bo ožje volitve med kandidatom soc. demokracije dr. Schi| c h e r 1 o m (dobil je 10.436 glasov) in kandidatom krščanske liudske stranke R i e g -1 e r j e m (dobil 7674 glasov), bauernbundovec N e u p e r je dobil 6181 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 63. 8. Feldbach. F e 1 d b a o h. Nemškonacional n i kandidat Girstmayer je p r o p a 1. Izvoljen je Stocker, kan d i d a t krščanske ljudskestranke. Dobil je 14 585 glasov. * * * Poraz nemških nacij^nalcev pri včeraj-Snji volitvi v četrti skupini na Sta epskem ie torej popoln. Vsi nemSko nacijonalni kandldatje io propadli. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-rnska vojska. Bitka pri Mukdenu? Mukden, 21. sept. (Kor. urad) Reut. urad poroča: Bitka pri Mukdenu se bo vsak čas pričela. Japonci prodirajo močhi 8—9 divizij. Povsod je po-košeno žito, zato je pred fronto za streljanje odprto polje. ^Zunanje ruske pozicije so pri reki Hunko. Kronanje srbskega kralja. Belgrad, 21. septembra. Za po polu noči je prihajal narcd v Belgrad. V slavne etnem sprevodu se je ia drugim konjeniškim belgrajsiim polkom vozilo 6 krasnih vez v katerih so sedeli priooi in dostojan-st eiiki. Oldan je bil 101 strel. Donele so fjnhre in himna nove dinastije. Kralj je bil opravljen v rdečo obleko srbskega generala. Pred katedralo se je poklonil kralj metropolitu Iaocencu in poljubil pjd>bo Matere Bižje ter Križanegi. Metropolit ga je blagoslovil, nakar je kralj molil. Množice so klicale : »Zivio jugoslovanski kralj 1« Belgrad, 21. sej t Ob velikanskem navdušenju naroda se je vršilo kronanje kralja nattnčno po vsporedu. Pripetilo se ni nič neljubega Kraljevske znake so pri kronanju držali škc f,e iz Niša, Z,iče, Sibca in Z»je čara. Gorica, 21. septembra. Ker je učiteljsko vprašanje predloženo goriškemu dež. zboru, se je vršil danes tu shod goriškega uči-teljstva. Dlateoroiogiftno poročilo. Ulaa nad morjem 306-2m, »rednji iričai tlak 736 0»a k Cu op»-uruja (Mul* btro-noira. Toi.pt- ri.tr—. ■Taf«l<' V«tr«»i. Neb« is 2U| » zveč. 1 '311 4 | 6 7 j sr. jy«h obl. I 21 7. zjutr. I 737 4 1 7 0 j si. svzh. I ,2. popol.j 736-4 | 10-1 I sr svzh. | sk. obl. I Srednja vfierajSnia tnmp»r»tnr» 8 3*. norm. 14 2* 00 Mednarodna panorama, Ljubljana, Pogačarjev trg iinniiiiiiiiiimiiiimmiimiiiMiiiiii.................miiimiiiiiiiiuiiiimgiqf Grenčica 11 = = = = ii jj II 99 Florian" in liker Florian" == == ii i Š E | 45 i i Ulliilllllllll.......IIUIIUIIII...................................................... najboljša kapljica za želodec. 1838 1588 Ta teden Mandžurija bojišče med Rusijo in Japanom Mesto asistenta gotovi plači se odda. Položiti mora varščino in imeti potrebne zmožnosti za nastop. Vešč mora biti obeh deželnih jezikov. Pismene ponudbena: I. M. j poste restante, Ljubljana. 1586 2—1 London, 21. septembra. Iz Tokia ni nobenih poročil o gibanju Japoncev. Japonska cenzura je bolj stroga, kakor kedaj prej. London, 21. septembra. Listi potrjujejo, da so Japonci v ponedeljek s pomnoženimi četami, katere so dobili iz Inkava, Port Artur silovito napadli. Berolin, 21. sept. „Lokalanzeiger* jo poslal nekega vojaškega strokovnjaka v Re val, kjer se muii sedaj poveljnik ruskega baltiškega brodovja s šestimi oklopnicami, petimi križaricami ter mnogo torpadovkami. Poveljnik je izjavil, da čaka še treh ladij, potem bo po običajnih vajah odplul preti vzhodni Aziji. Vprašanje kuriva je sicer te žavno, a ne tako, da bi ga ne bilo mogoče premagkti. Kolin, 21. septembra. Na poročila o motnem sklepanju miru tu nič ne dajo. Rusija se ne bo priznala za premagano. Ruski car je že itak dejal, da bo sklepal o miru še-le tedaj, kadar bo Japonska popol noma poraiena. London, 21. septembra. »Newyork Herald« poroča iz Sdula: Ruska transportna ladja, oblolena z orožjem in strelivom, je na poti od Sangaja v Vladivostok v bližini Kurilo v zadela na skalo in obtičala. Ladja je izgubljens, moštvo se je izkrcalo. Pristno ljubljansko kislo zelje v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 kg, v trdnih posodah; nadalje lep krompir v vsaki količini je naprodaj pri TerŠKan Ljubljana, Hradeckijevo predmestje 23. — Cene najnižje in točna razpošiljatev. 1587 3—1 Mizarski pomočniki dobe takoj trajno delo z dobro plačo pri M M»lovifcu v Novem mestu. 1590 3-1 Služba cerkvenika in organista "91 2-1 katero se lahko takoj nastopi, se odda pri Sv. Vidu nad Cerknico, p. Begunje. Župni urad pri Sv. Vidu nad Cerknico. Krepkega poštenega 479 104 64 Anton Presker krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta ii II se priporoča preč. duhovšdsi v izdelovanje vsakovrstna duhovnlikt obleke Iz trpežnega In solidnega blaga ps nizkih oenab. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izflotovljene obleka posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah lab&fltelj anlTorm avstrijskega društva ielesalsklh ar&dnlkn Deklice ali dečki, 1572 ki si žele privatno priučiti (4) igranja na glasovifu in obenem teoriji, naj se zglase pod šifro: „Dober uspeh",poste restante v Ljubljani. 1589 1-1 sprejme takoj E. Miklavčič, trgovina v Kranju. = Na prodaj = je lesena z opeko krita Velika baraka nasproti topničarske vojašnice na Dunajski cesti. Poizve se v baraki. 1567 3-2 Išče se blagajnicarl^a za Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudb« ood .Blagajničarka 500, poste restante, Ljubljana. irss s-i Istrska vina lastnega pridelka, = nova, = muškateljec belo, rdeče »n teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj, Istra. 1583 20-1 Iščem poštenega in izurjenega pomočnika ca svojo mečano trgovino. Ruecerijsti imajo p ednom. 1575 3—2 Vendelin I. J. Stare, Ribnica. Trgovski pomočnik, ie*č v vseh ctrokah trgovire, ernvori slavonsko, hrvaško in nsmško, želi dobiti mesto na Kranjskem ali Štajerskem. N s < p 1. lirt .pada, — Naslov p<> 3 uurav- mštvo 'S overca- 1682 3—2 izprašana iz francoščine in za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, želi privatno poučevati. 1545 3—3 Natančneje: Rimska cesta 13. Gospodična, Ključarskega vajenca sprejme takoj Josip Rebek, ključavničarski mojster. Ljubljana, F »nco»o nabrežje 9. 3—2 f ar Pijte Klauerjev »Triglav" naizdravejši vseh likerjev. 644 160-76 ea C35 a» Ne prezreti! ^Pi Kdor Seli biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenam', obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. doleniske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. Posebno priporoma pristne prave, osebno v Švlol nakupljene žepne ure, dali« vsakovrstne atenake (pondel) ure z donečim bit|em v kras-jo izrezanih omaricah Najvefja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledž izbere, ker so v zalegi od 26 gld do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonah;, torej lahko izvolite kaj ugodnega. fie pretirane cenel Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali chlna srebru namizno opravo (Bestecki, garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz __ chiua srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako pri- merna ln'porabljlva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 36 Odlikovan z zlato medaljo na raistavi v Parizu 1 1904. Dragofinpuc tapetnik in preprogar Dunajska oesta št. 18, zvrSu e vsa tapetniška ln dekoraoljaka dela er ima v zalo«i vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 20 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. 1122 100-24 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči Kanns Konrad tovarna ta nre Id Izvozna trgovina Most it. 955, Geiko Prava amer. nik remontolr-ura a ulitro, ilatem Bodkopf It Jelenovega urq_ lja la priveskom, komad k remontolr-ura n aldro, , . ' patent t trpežnem futralu ft\(\ 0'Cfl ■ nja i eleg. rerlilco Ir nik- &1U* L J"» Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikoi hiši poleg Figovca. Priporoča glamoreznloe, mlatllnloe, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nlce Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-oement, železniške šine in traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko in ključavničarske orodje ter vse dru«e v železno stroko spada Joče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 62-22 cerijskega blaga. mm mmmmm Za trgovino z mesarim blagom = se išče = iz boj-e h š-i in primarno izobrnvbo -Vstop tfckoi. 1576 3—2 Pr-asn la upravništvo »alovenca«. €»OS|HMlfiCIlC, I h, katere se ž li jo izobraziti "v Šivanju ia domačo porabo in v krojnem risiinju po najnove^em sistemu »precma FRfcNJ* JESIH Ljubiiana, Stari trg- 61 12. f Knjigarna Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo Vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih tesr šolskih knjig ^sm v najnovejših izdajali, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. 1521 lo-9 V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod ,.Obrtnega pomožnega društva" registrovane zadruge z omejenim poroštvom v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8 m6 17-7 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po _ 4 1 od sto _ z naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron. Predna^nanilo. fedS p. n. 2 današnjim obveščam slavno občinstvo, da sem 17. t. m. od tvrd/^e C. J. J(amann ijstopd in sc nahajam tu pri nakupu. Začetkom meječa novembra odprem v jLjubljani, ?red i Sofijo 19 trgovino za gospode na drobno in debelo. Že naprej se priporočam velespoštovanjem 1577 2-1 Sngelbert J/a Dunaju, meseca septembra 1904. registrovana zadruga z neomejenim poroštvom HV lastni Ml V Lijubljani lastni •r ---- ------------- •wwwv« na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—75 4 11 01 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. i Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske I/ rojrfiiC/Ift posojilnice znaša ^ stšhran- K 5,089.883-14. DPrr; K 23,806-306-40. sadrr K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liraiiilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 > Obraz sv. Prokopa dle origin&lu Viktora Foerstra, vyjde koncem zaH t. r. v krdsre barevne reprodukci, v rozmčru 29'/j X 16 cm i s okrajem 44X 28 cm. Subskripce na obraz te n pro-dlužuje sc do konce žari t. r. V subskripci stoji list K 4-—, v ramu dubovčm, ofechovem, ume-lecky komponovanem a ručnč vyrezavanem pod sklem K 10'—. Žadejte tež vzorky (jež se pujčujl) nastennych nabož. obrazu, jež v rdmech dobrč kvality, barokovych, ofechevych, dubovych, jakož i umčlecky komponovanveh a ručnč vyiez\ QSmDt nakladatelstvi IX d I Ičl OIIIIIČIV re|jR obrazku a obrazu v Č. Budejovicich, Rudolf, tr. 42-1. U29 6-2 Vclky sklad malych naboženskych obrazku, jichž vzorky jsou vždy k disposici. 2 __lakip la prodaja ..akovratnih driavaik papirjev, arečk, denarjev itd. Iawufvaiil» aa iffnbe pri »rabanjlh, pri utrebanju najaan]-fc u7, dobitka. — Fmmbom «■ bebanj«. Kalaataa livrlltu aare^ll »a boril. 99 Menjariftna delniška družba »EBCVBM I., KoILtili 10in 13, Dunaj, I.,StrobelginiZ. Pojasnila v vseh goapodaraklh in finančnih stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh špekulaoljaklh vrednoitnlh papirjev in vestni naavčtl aa dosego kolikor i« mogoče Tisočega ebrealovanja pri popolni varnosti naloftenlh glavnlo. 134 376