nun . , ' f ^ ^^^ ^^^ ^^^^^^ ^^^ ^ . | , j _ , , , | | , , , | ■ i ii ............. mi.................1-1 i ..i . i i. m .. ■ ■ i . i i ' j________ 1 i i ' . i ' . i . j. . . , ...... ........ ŽALOSTEN KONEC ŽENI-TOVANJSKE VESELICE. Ea>BN MRTEV, DVA SMRTNO RA1N1JENA, DVA Z NEVARNIMI RANAMI JE POSLEDICA HITRE VOŽNJE OB PRILIKI 2ENITOVANJSKE VESELICE. —iPcter, Latkovic je praznoval v soboto poročno slavnost v Popovičevi dvorani. Z njim je bilo mnogo njegovih prijateljev, med' njimi tudi Petar Klepec. Slednjemu je postalo dolgčas v dvorani, jn s šetsti-mi prijatelji je šel na cesto, kjer je stal avtomobil Petra, Kekiča. Tega so si prilastili in se odpeljali proti Willoughby na dobro volj en izlet. Toda smrt je prišla, ko so se vračali. Na Lake R<1 tam kjer zavije cesta na Vine St. se je zgodila nesreča. Avtomobilist, Tom Vidovič je kljuib silnemu ovinku hitro vozil. Klepec je sedel zadaj, in hitri sunek avtomokjra ,pri ovinku ga je vrgel s)fater Rosen napadel s ^ svojimi sinovi delavske straž- . nike in ubil s kladivom peka . r Jos. Felda. Množica je ibila ta- ^ ko razburjena, da bi ,}e dejansko lotila Rosem, da ni prišla policija, štrajkarj nameravajo prirediti pogreb umrtega Felda miimo hiše pekovskega.moj- c stra. ^ ii —"Jugoslovanski Odbor nas I prosi, da objavimo, da se po- <3 živa jo predsedniki in tajniki d prosvetnih in podpornih društev s na jako važen dogovor v Grdi- <3 novi dvorani na 18. maja v če- s trtek, ob 8. zvečer.' r Jugoslovanski romaiji m g. kaplan Berk. t. • 11 Kjer te ne peče, ne pihaj! Neki tukaj sni zakotni listič, ki hoče na vsak način imeti čast, da ga po-krtačimo, kakor ise mu spodobi, listič, ki bi rad s svojimi 50 naročniki sejal Neslogo med Slovenci, se je v svoji zadnji številki zaletel v odposlance "Jugoslovanskega Odbora" in v "Slovensko Ligo". Obenem se raduje, da so Rusi in njihovi zavezniki tekom aprila "zgubili" baje 36 aeroplanov, in Nemci baje samo 22! Drago mu je povedati, da se nahaja nekaj tisoč angleških vojakov "v turškem in nemškem ujetništvu, dočim molči o milijonih Avstrijcev, Turkov in Nemcev v ruskem ujetništvu. Isto-tain se nazivajo Angleži in plemeniti Francozi roparji! Vže to je dovilj, da spoznamo v čegavi službi je list, in kako zastopa slovensko in slovansko stvar. Osla se s poena po glasu! Ali ste vi napisali one notice, gospod kaplan Berk? Vse-kako ste lahko v zvezi z njimi in ste tudi odgovorni za nje pred sod-nijamil Poslušajte torej, kaj vam pdvemo! Jugoslovanski Odbor v Londonu je nekaj tako vzvišenega in ve- 1 lepomembnega za naš narod, da 1 vsaka umazana usta niti na jezik ! ne bi smela vzeti tega imena. Tu 1 sede možje, ki so zavzemali doma i eminentna mesta v družbi, ki so 1 vse svoje žrtvovali za boljšo bo- , dočnost naše domovine. Nikdo od 1 petih jugoslovanskih poslancev, ki 1 /so dosedaj prišli v Ameriko, ni od- 1 1 nesel niti centa is Amerike sa svo- \ jo osebo, čeprav so zaslužili, da 1 jim narod pomore, ker delajo, za 1 narod. Poglejte vi, gospod kaplan Berk, vi niti si'ete male ne molite < cast on j, ampak se daste vselej pla- . čati še celo za bogoljubna dela! I Ne bojte se torej za svojo čredo > ovac, da vam kdo drugi postriže | volno, ker ''jugoslovanski romarji" so se preskrbeli s potnino vže pred odhodom iz Evrope. Samo vi mimo strižite svoje ovce, ki se vam pustijo! Slovene} Cleveland-iski, stisnite svoje žep«, če pride kak jugoslovanski ronaar "iz Londona, toda razvežite jih hitro, če pride k vam kaplan in fomar Berk! Odposlanci) "Jugcjklovjansrkega Odbora" so prišli iz Evrope z odprtimi rokami in čistiihi računi In odprta so jim vrata vseh poštenih slovenskih hiš, pa tudi vseh ameriških hiš, kjer so vselej najbolj gostoljubno' sprejeti. Toda vprašamo vas, 1 kaplan Berk, s kakšnimi kartami in kako nedolžnega srca ste vi prišli sem preko oceana ts stare domovinef Ali si upate pokazati vaše karte, kakor to store "romarji jugoslovanski I" Kako stoji pravzaprav vaša stvar na Slovenskem, kjer ste prej pasli nedolžne ovčice? Zapomnite si, gospod kaplan, kdor ima maslo nia glavi, naj ne hodi na solnce, posebno ne na jugoslovansko solncc, ki vse lepši in toplejši greje. Da, člani "Jugoslovanskega Odbora" morajo romati tudi v Ameriko, mesto da ostanejo v Evropt, kjer je dosti dela, in mesto da si denar za potne stroške v Ameriko in nazaj prihranijo,morajo romati po Ameriki, siromaki, ker drži kaplan Berk in 95% ljudi njegove vrste narod v temi, nepoučen in nepripravljen za taki pomembne dni j, kakor jih imamoj sedaj! Gos-' pod kaplan Berk, zakaj ste vi pn-romali v Ameriko? Cefvam in ljudem vaše vrste je toliMo za Avstri-1 jo in Nemčijo, zakaj ste potem sem prišli ? Zakaj ne ostanete v Avstri ji f Saj je bilo za vas tam toliko Jepega in prijetnega, mladega in nedolžnega, da nikoli tega ! Pustite torej jpašo ovac pri svetem Vidu in vrnite se v vašo Avstrijo! Prepustite ovce "romarjem" ža čas vojne, pa četudi vsa volna vam ostane! Gospod Berk, mi nismo proti vam kot duhovniku, ampak proti vam kot napačnemu žurnalistu in javnemu delavcu, in svetujemo vam, da je bolje, da se brigate za cerkev nego za politiko, kajti kakor veste v Ameriki je država in cerkev daleč narazen, ne pa kot v Avstriji, kjer je vlada in vera v tesni zvezi za temo. Ce ne postanete z agitacijo za Viljema in Avstrijo, ki se bo sama zadušila v svojem blatu, potem borno mi našli sredstva, da vam zamašimo usta. . čudno je to, gospod Berk — Čast poštenim duhovnikom — da se niste pred vojno brigali za javno življenje, za Avstrijo. In sedaj naenkrat, ko teče voda Avstriji v grlo, ste se pojavili kot rešitelji Avstr^-Nemčije v "Slogi", "Slovenski Narod", "Narodni List" in kakor se že imenujejo te umazane oape, ki bruhajo blato na slovenski rod po naroČilih Avstrijskih agentov! Ali se spomnite g. Berk; da je ameriška vlada spodila že vel avstrijskih agitatorjev iz te svobodne dežele, in da jih bo šlo zo-pel v kratkem precej od tu, ker so preveč za Avstrijo? Pazite torej g. Berk, kajti vi niste ameriški državljan! • enkrat vam bodi povedano, da "jugoslovanski romarji' za sebe nič ne kolektajo, dasiravno je treba, da slovenski narod podpira svoje požrtvovalne može, in sodili ste jih najbrže po sebi, ko ste mislili o žepih našega ljudstva. Kakor je Kljukfec sam, tako misli o drugih! : Nezadovoljni Nemci i ' , / Nemci zadovoljni. Haag, 14. maja. Nemški ka-s pitan submarna, ki je torpe-diral potniško ladijo Sussex, t je bil strogo kaznovan od nemških pomorskih oblastij. Nem-J ško ljudstvo je na tega kapita-1 na silno razburjeno in razjarjeno. Kakor je celemu svetu ' 'znano, je^bil ta kapitan kriv, da j je prišlo skoro do vojne med Nemdijo in Amerilko, kajti kapitan je poročal prvič, da on 1 ni torpediral pamika Sussex, 1 dočijii so imele Zje-dinjene dr-' zave uradne dokaze, da je bil Sussex torpediran. Pozneje pa 1 je kapitan povedal resnica, da je v resnici torpediral Sussex, 1 naikar je bil takoj odstavljen od nemške vlade in strogo kaznovan. Ta laž nemš-kega kapitana je skoro povztočila vojno in nemško Ijudstvc^ je ponižano v očeh sveta, kajti sedaj je do-gnano, da se nemškim uradnim poročilom ne more vrjeti. Ameriški poslanik y Beroli-nu, Gerard, je dobil grozilna pisma, -da ga ubijejo. Ta grozilna pisma je pripisovati agitaciji zagrizenega časopisja, ki Nemce neprestano hujska zoper Ameriko. Nemška vlada se boji, da bo katk nepreviden poveljnik sub-marina zopet torpediral kako potniško ladijo, nakar nastane nova kriza med Nemčijo in A-meriko. Nemški državni kancler, prvi minister v Nemčiji, Bethman-Hollweg, 1>e je izjavil, da obsoja gonjo amer. Nem*-cev proti Ameriki. Izjavil se je, da če* pride kdo izmed teh ameriških Nemcev po vojni v domovino na'zaj, da bo postavljen pred vojno sodišče, če se mu dokaže, da je rovaril zoper Ameriko. luni ■ »- 1 59 ladij neposvarjenih. Amsterdam, .14, maja. 37 ne-oboroiienih angleških pamikov in 22 nevtrafhih parnikov je bilo torpediranih od 7. maja 1915 1 do 7. maja, 1916. Ameriška vlada za to dejstvo, zato je s tako silo nastopila proti nemški via- j dr. Vsii ti pamiki, niso bili po- ! svarjeni, predno so bili torpedi- i rani. 1 Več vojaštva gre v Meksiko. V MEKSIKI ALI OB MEJI SE NAHAJA SEDAJ 70.000 AMERIŠKIH VOJAKOV. SKORO VSE VZHODNE DRŽAVE SO BREZ VOJAŠTVA. WILSON SE NE PODA MEKSIKI. Namiquippa, 14. maja. Pan-" cho Villa, meksiikans>ki (bahdit, ' s kakimi sto privrženci se je 1 pokazal v bližini farme Carrizo. L Zginil je takoihitro, da je bilo ^ zasledovanje prepozno. .'Washington, 13. maja. Mek-1 sikanski položaj se bistri. A-merišlka vojna uprava .je pri-' pravljena za vse. Meksikanska vlada si je premislila in ne zahtevi .več ta'ko burno konvencijo od ameriške vlade. Meja proti Meksiiki je dobro zastražena, toda kljub temu se je meksi-kanskim banditom včeraj že tretjič posrečilo, da so udrli preko meje in aopet ufbili dva Amerikanca. iMajor Langhorne je bil poslan za njimi, da jih polovi. Meksikanci pomagajo. Meksiicanska vlada je naročila svdjim vojašikim poveljnikom, da morajo z vsemi močmi pomagati lAmerikancem. Dočim lovijo ameriške čete Villo v severni Otoiihfuahua, stražijo meksikanske čete Par-ral. dfctrikt. Amerišek čete tipajo, da bodejo v najlkrajšem času očistile polkrajino bandi-tov, 1oda da bi ujele Villo ni mnogo upanja. Mini pa le ni. Toda ameriška vlada ne zakupa četam generala Carranza. Znano je, da se meksikansiki generali lahko vsak "trenutek spuntajp . Carranzi in napadejo Amerikance. Vojna nevarnost ni odstranjena. General IPersli-ing je dobil nalog, da se mora ameriška armada v Mieksiflci za-barikadirati in zavarovati s strelnimi jarki. Južna Amerika za Z jed. države Washington, 14. maja. Predsednik Wilson je dobil zagotovilo vseh najvišjih uradnikov južnih' ameriških1 rapufelik, da če ameriška vlada .sklene, da posreduje t oboroženo silo v Meksiki, da bodejo vse j tržno ameriške republike pomagale Zjed. državam. Južno ameriške republike so prepričane jn so tudi- uradno izjavile, da pref " l «1 . Jl <%< 1 ■ i i< * *A ne .more biti miru v Meksiki, dokler Zjed. države ne intervenirajo. To uiradno sporočilo je prinesel predsedniku Wilsonu Mr. McAdoo, ameriški zakladnik, ki se je pravkar vrnil iz Južne Amerike. Z. D. imajo pošten namen. Ko je Wilson .poslal ameriško armado v Vera Cruz, ko je še Hučrta vladal, tedaj so južne ameriške republike dvomile o poštenosti Zjed. držav, toda danes so vse te vlade prepričane, da je Amerika poštena, in da ne zfeli ničesar druzega kot mir in napredek meksikanske-ga ljudstva. Konečni sporazum glede vojaštva. Washington, 14. maja. Poslanska zbornica in senatna zbornica sta se konečno spora-z u me li glede števila vojaštva v 'Ameriki. Sklenilo se je, naj znaša stalna armada v mirnem času 206.000, katera se da razširiti na 254.000 mož, temu pa 1 naj sei prietene reženj 425.000, kar bi znašalo skupaj 679.000 mož za prvo potrebo. Sedajna moč ameriške armade je samd 100.000 mož. Vsak, Iki se vpi- ! še, mora priseči za 7 let, namreč 3 kta v stalni armadi, 4 leta v rezervi. Dovolilo se je ti*- 1 di* 20.000.000 dolarjev za muni- 1 cijsko tovarno. 1 -o--< Gibanje ob srbski meji. Pariz, 15. maja. Nemci so ( napadli z zrakoplovi mesto , Majadagh, blizu grško-srbske | meje. Zagnali so več bomb, ki so ubile 14 civilistov. , Zeppelin uničen. 1 London, 14. maja. Brzojavka < iz Kodanja poroča, da je zopet j en Zeppelin uničen. Trije an- ; gteški torpedni rušilci so streljali na neki. Zeppelin, ki se je bližal Angliji, ga zadeli, da je i padel v bližini norveškega ob- 1 režja v morje. < NAPADI NEMCEV PRI VER-DUNU SO VSI ODBITI FRANCOZI SO ODBILI VSE NEiM&KE NAPADE PRI VERDUNU. NEMCI SO PRIČELI Z VEČJO OFEINL ZIVO NA FRANCOSKI, ANGLEŠKI, RUSKI FRON. i — Napadi pri Verdunu. London, 13. maja. Nemci so zopet z vsemi silami se navalili' na verdunske utrdbe. Najbolj krvavi' napadi se vrše na vzm>-žju Dead Mann hriba in na u-trdbe hriba št. 304. Nemci so včeraj trikrat zaip^oredoma napadli utrdbe, toda kakor se po-1 roča iz Pariza, poroča se, da ' imajo Francozi pred Verdunom 800.000 mož, namreč iz/ nem-, ških virov. Ofenziva na angleški fronti, t Dalje proti severu so N*emci prešli v ofenzivo med reko I Som me in Maricourtu. Trije siloviti nemški napadi so skoro prodrli angleško bojno črto, ' in le z največjim naporom so se , Angleži zopet združili in po-' gnali Nemce s krvavimi zguba-mi nazaj. Na ruski fronti. Na 'Riga-Dvinsk 1 fronti so ( Nemci tudi začeli z ofenzivo. Iz Petrograda se poroča, da je . general Hindenburg odločil . pričeti s splošno ofenzivo proti Rusom., Dosedaj so bili, kakor se poroča iz IPetrograda, vsi nemški n&padi odlbiti. Turki pognani v beg. Iz Petrograda sc poroča o nadaljnih uspehih ruske armade napram Turkom v Armeniji. Silovit turški jiapad, visoko v gorah pri Erzerumu, TeTft od Rusov popolnoma odbit, in Rusi so v tej 'bitki' ujeli 35 častnikov in 360 mož. Tudi napredovanje turške armade pri Ma-makhatumu je bilo popolnoma ustavljeno. Ruska armada je tu zaplenila 9 turških topov. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 13. maja. Rusi na fronti v Volyniji neprestano z večjo ofenzivo napadajo. Posebnih dogodkov ni iz te fronte. Italijani so posebno živahni pri artilerijskih napadih. Dva laška napada na Mrzli vrh sta bila odbila. iNa Balkanu ni ničesar novega. Rusko uradno poročilo. ;Petrograd, 13. maja. Pri O-ginski kanalu so INifcmd začeli s silno kanonado naših strelnih jarkov, V Pripet okraju so Nemci začeli z •bajonetnirrii na-pali. Toda vsi nemški napeli so biK odbiti z v&ikimi zguba-mi za Nemce. 35 socijalistov ustreljenih. Geneva, <14. maja. švicarska socijalistična zveza poroča, da je dobila zanesljive informacije, glasom katerih ista bila dva nemška častnika in 33 vojakov ustreljenih na fronti, ker so 1 razdeljevali pamflete glede socialističnega shoda v Bemv Na tem shodu se je protestiralo od strani socijalistov, proti I barbarskim metodam, katerih 1 se poslužujejo Nemci v boju. joffre je užaljen. < IPari'z, 14. .maja. Ker so se i razširila poročila, da je neki ge- 1 neral francoskega generalne- < ga štaba nasvetoval, da naj se 1 Francozi utmikajo izpred Ver- j duna, je francoska vlada danes ^ izdala sledeče uradno poročilo: t Francosko najvišje poveljstvo \ ni nikdar dalo nobenega pove- ; Ija, da se francoska armada u- 1 makne izpred Verduna, pač pa j je dalo najstrožje povelje, d^ < se morajo francoske čete drža- 1 ti na vseh postojankah. General 1 Joffre je izdal izrecno povelje, « da^b6 dal ustreliti prvega gene- ( rala, ki bi nas vet oval, naj se 1 armada umakne. \ Žrtve irske revolucije. London/. 14. maja. Tekom ; irske revolucije je bilo 180 oseb i ufcrtiji in 619 ranjenih, kot je e sporočil' angleški mrnisterski \ — -predsednik Asquith, ki se se- > daj mudi v Dublin u, da pregle- ■ da položaj. Vstaja je popolnoma zatrta. Bombe za port Said. Berolin, 13. maja. Iz Čari- i 1 grada se poroča, Krf, namerava organizirati ma>- 10 brodovje. . Postaja za submarine. Jm I Rim, 14. maja. Laško vojno i brodovje je odkrilo dve skrivni postaji v Sredozemskem mor-i ju, na otokui Cirenejki, za nemške in avstrijske submarine. Tu so dobili Lahi ogromne \ 1 množine živeaa in benzina ter druigih stvarij, ki pripomorejo submarinom daljše izlete. Lahi so vse t o uničili, ^, nev^rno®t| za zavezniške lad t je v Sredozemskem morju, da 'bi bile tor-pedirane, je odstranjena. Lakota v Berolinu. London, »1.5. maja. "V Berolinu, je peklo", tako se glasi neki napis v listu "Vorwaerts", ki je glasilo nemških socijalistov. 'Nadalje se opisuje v tem listu silne demonstracije proti nemški vladi v Berolmu. Nad 200 oseb je bilo v Nemčiji u-»treljenih, ker so detmJhstrrra- 11 radi silne draginje in lakote. Nertiška vlada je pod strogo kaznijo prepovedala urednikom kaj pisati o lakoti'v Nemčiji. --q- s < ■wWi'TH Titanska borba. jr ,t ^wH London, 14. maja. Mir je (še silovito daleč v evropski borbi. Na svetu je milijone ljulij, ki zdiihujejo po miru, toda položaj na frontah je tak, da nikakor na daje najmanjšega upanja na mir v nedoglednem času, in da je 'borba tekom prihodnjih1 mesecev na obeh straneh še veliko bolj silna kot je bila do danes. In splošno zahteva-nje po miru tudi ne bo prišlo med ljudstvo, dokler jih mil? jone doma ne t>o umrlo za lakoto, za boleznijo. M/ilijcme jih mora umreti, Evropa mora biti spremenjena v puščavo in divjino, predno pride mir. Tako piše najslavnejši angleški uredb ik J. L. Garvm. Silna usoda od visi od vojne, silne spremembe bodejo nastale. V avgustu pridemo do tretjega leta vojne.Toda »bodite prepričani, da doživimo tudi konec četrtega leta boja. In pomnite dbbro: Zavezniki morajo pokazati petkrat večjo moč nad Nemci, da jih vržejo iz silno utrjenih postojank, dočim vsa znamenja kažejo, da so Nemci pripravljeni še na tri leta vojne, ker so takoj v«ačetku vojne, in tudi pred vojno, ko so se pripravljali' dvajset let, računali, da bo vojna trajala 5 let. 'Konena vojne niti bli-zu ni, ampak je še bolj oddaljen kot kdaj poprej. Svet bo videl še strašne borbe in groza bo zavladala po vsej Evropi. CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. ^ItwwT?^*>"!l'" ur "'■"i"' T*"ir1" 1 * .....i' 11 M- J Za Am#r**p - $2.50\JZa CUxfd. po poitifSXH) JZa Extropo - £3£0\Po*am*xna Ju%>ifK (Nadaljevanje) c To znači, g^o&poda moja, da morajo naši 'bratje na Koroškem plačevati za nemške ljmdske šole, to je, one zavode, ki jih najbolj zatirajo, ki jim jemljejo najdražji zaklad naroda — materini jezik. Koroški Slovenci si morajo sami kupovati šibe, ki jih tepejo. (Klici: Kakšna sramota!) Talko se godi na Koroškem današnje dnij, na Koroškem, kije del Avstrije pod že zlom cesarja Franc Josipa. Temu se tudi ni čuditi, (kajti kaj morete pričakovati od vladarja, «ki je večkrat prelomil prisego, ki je tolikokrat sne! dano beseod? Nagon k slabim delom je v krvi habsburške rodbine in ta rodbina je bila skozi stoletja rabelj Slovencev in Hrvatov. Čujmo, kako opisuj« (hrvatski ban, grof Peter Zrinjski, pradeda Franc* Josipa, cesarja Leopolda (1657-1705): Bil jfe človek, ki je bil ,po svoji zunanjosti in obrazu bolj podoben živali kakor pa kristijanu. Grof Zrinjski v pismu poljskemu kralju Mihajlu Visniovieckemu ipiše to le: "Kakega olajšanja more pričakovati država od slaboumnega vladarja, čegar bla-*v gajna je praina, ki nima kredita, katerega sosedi prezirajo, prijatelji in podaniki mrzijo? K temu pride tudi še njegova vkore-ninjena mržnja proti Hrvatom, katere bi hotel uničiti ta njih vladar. Avstrijska vlada je samo navidez zavzeta za katoličan-stvo, ker v resnici je ona lajžnjiva, nestanovitna, ki vidi samo v nemiru drugih svoj mir, ki v nesreči drugih lovi svojo srečo ter v zatiranju svobode in popolnem podjarmljenju Hrvatov išče svojo velikost in slavo. Ni na svetu vlade, ki bi bila tako pokvarjena in ki bi gojila tako živinska čustva proti Bogu in mednarodnem pravu, kakor je Avstrijska, a ni upanja, da se bi to moglo sploh kdaj spremeniti ali popraviti. Avstrija hiti k svojemu propadu in vse njene dežele vpijejo po maščevanju." Tako je pisal o svojem kralju njegov podkralj (1>an), kije vladal v Zagrebu v njegovem imenu in ki je dobro poznalhab-sburško hišo. Grof Peter Zrinjski je sicer poznal krvoločni nagon ;; cesarjev, ali da bi ravno on moral zapastfkot njegova žrtev, tega si ni v snu .mislil, on, Zrinjski, toliko zaslužen za cesarsko hišo in .prqslavljen v bojih proti Tuiikom za križ iti zlato svobodo. Dne yx aprila leta 1671 je na cesarjevo zaipoved nemški Tabelj odsekal glave banu (Petru Zrinjskemui in njegovemu svaku kne-| zu Franu K. Frankapanu. Mbrali so umreti, ker so ljubili svoj narod in ker so bili bogati. Zato so jih požrešni cesar in njegova nemška druhal povabili na Dunaj in jih prikrajšali iza glavo, da bi se polastili njihovih posestev I Toda večna pravda izrekla je svojo obsodbo nad to s krvjo omadeževano rodbino in nikejo ni bil bolj kaznovan za svoje lastne pregrehe in za grda dela svojih prednikov, kakor ravno cesar Franc Jožef I. Umorjen mu je bil njegov edini sin, umorjena mu je bila žena, umorjen mu je bratov sin, umorjen mu je lastni brst, in kako je po vsem tem onemoglemu starcu pri duši, to si je teško predstaviti t Prst božji ne miruje, in kasen ne izostane 1 In tu se drznejo nekateri, od avstrijskih konzulatov tplačani listi grditi plemenitega kralja Petra, moža naše krvi in naših misKj. Njegov stari oče je bil kmet, in je govoril jezik, kakor ga igovore naši Belolkranjci v Bojancih in v Zumberku. Kralj Peter je skozi in skozi kmetski kralj, ki izvede 1e to, kar narod' želi in zaključi* v Narodni) skuipščtni, ki živi ,priprosto s svojo razmerno malo plačo, od katere raadeli tretino za kulturne zar vode, za siromake, itd. Kralj Peter in njegova vlada so dali »slovenskim umetnikom v zadnjrh desetih letih več zaslužka, nego habsburška dinastija cetth šesto let, odkar tlači in izsesava; Kralj Peter ima junaško srce, ki iskreno čuti za narod; on star in zlomljen od' bolezni ne čaka smrti v razkošni sobi, na mehki, s svilo pogrnjeni postelji, ne on je nerazdružljiv od svoje hrabre armade, deli z njo vse težave, ki jih prinašajo boji «f bitke. Ne enkrat, ampak večkrat je zašel k vojakom v strelne janke in rove ter ostal pri njih s puško v roki in jih navduševal. Zato pa ga vojaki ljubijo kot svojega očeta, prenašajo nadčloveške težave in izvršujejo slavna dela na . rani! (Klici: hočemo! hočemo!) " j Jfcz vam navedem še enega tožnika avstrijskega sistema in krivic, ki jih tr.pe Slovenci pod žezlom -cesarja "Franca Jožefa zatohla'bi ne mislili, da so izpovedi neistinite in da morda prečrno gledam. Jaz vam hočem v kratkem omeniti« vsebino knjige "Vila jet Koroško", iki je pisana v nemškem jeziku. Ta knjiga je bila napisana v "času, ko so Srbi premagali Turke pri Komanovem in Bitolju, ko so osvobodili poslednje svoje (brate izpod turškega jarma in spremenili turške vilajete v "okruge" ali okrajna glavarstva ! Tiste dni so odmevali po Avstriji strašne stvari, in to od one strani, od katere se sicer človek kaj tacega ne bi nadjal. Vsakdo izmed nas, iki le površno pozna slovenske politične • razmere v stari domovini, zna, da je politika takozvane "Sloven- t bke Ljudske Stranke" (.poprej "katoliške-narodne" ali "klerikal- s • ne*') prijazna avstrijski vladi, daje mlačna v narodostnem oziru, ( , in da bi bila prej pripravljena dopustiti kršenje in prikrajšanje j • narodnih koristij in pravic, nego zameriti se Dunaju, nego nekaj j i odbiti, kar cesar in dinastija želi. "Slovenska Ljudska Stranka'' t f na Slovenskem predstavlja lojalno stran naroda in je zato tudi t podpirana od vlade in dinastije v borbi z ,fNarodno-napredno j Stranko" in nacijonalno radikalnimi elementi. Njeno (geslo se r glasi: "Vse za vero, dom, cesarja", a v resnici se glasi: "Vse za vero, cesarja in dom!" Ta stranka pomeni, odkar Jq.IRdi.IJ^ dn Johann šuistcršič, zvezo med oltarjem in tronom, kar pak prinaša i narodu i katoliškemu krščanstvu ogromno šikodo. Kratko, g ta stranka je lojalna in če se nekdo od njenih javno žali na Av-strijo in njen sistem, potem mora biti prokleto slabo, potem mo- g ra nekje vpiti krivica do neba. In ena taka knjiga, ki hudo obto- & žuje Avstrijo, je prej omenjena knjiga "Vilajet Koroško", i^la- . na od katoliškega političnega društva za koroške Slovence. To- * rej katoliški, možje, ki a priori dovoljujejo cesarju Francu Jožefu i civilno listo, i vojajte i milijarde za vsdržavanje plašne av- bruhu vojne £anclarji s prignali sloveske duhovne zvezane kakor tolovaje in lopove ter jih iprkirali' v Celovec. ? (Dalje prihodnjič.) c t " d Agitatorji in ljudstvo. * Ta članek se tiče prohifbicij-jonističnega gibanja v Zjedinjenih državah. Mi smo vselej povdarjali, da čimveč bo državljanov onih naržidov, ki so prišli sem iz Evrope, tem manj upljiva bodejo imeli oni ame-rikanski zagrizeni krogi .iz časov kvekerjev, ki ne dopustijo svobodnemu človeku, da si izbere sam, kar si poželi. Najbolj vroči zagovorniki prohibi-cije so vedno razni duhovni različnih veroizpoved anki se bojijo, da če delavec potroši nekaj -centov v gostilni, da dobijo raditega toliko manj oni, ki propovedujejo božjo besedo. Nadalje so dobri pospeševate-Iji prohibicije naši milijonarji in reformatorji, ki si slkrivej pac saimi privoščijo obilo mo-> kre kapljice, toda kričijo s Silnim pritiskom na delavca, oa ne sme piti, ker si skod'uje zdravju, blagostanju in predvsem — ker škoduje delodajalcu, ki ftak delavca tako. malo plačuje, da si le težje privo-vošči pijačo. Agitatorični shodi se vrše po vseh mestih v Ameriki proti uživanju-opojne pijače. Ti re-formatoski agitatorji, v služb! religije in velek&pitalizma ho- čejo dokazati ljudem, da so izdelovalci opojnih pijač in ameriško ljudstvo v velikanskem nasprotju, kar se tiče moralnega položaja. Agitatorji hočejo naslikati prodajalce in izdelovalce opojne pijače kot izvrž-ke človeštva, ki rabijo vse zločinske metode, da ljudstvo zastrupljajo. To danes ne velja več. Ogromna množina ameriškega ljudstva je sprevidela, da nima nobene škode, če zmerno, dostojno in ob gotovih časih vživa opojno pijačo. iProhibicijoništicni govorniki najraje povdarjajo v svojih govorih, da se mora rešiti mladino. Toda poleg te mladine, ka^ tero hočejo rešiti prohrbicijoni-sti, se nahaja še druga mladina, za katero prihodnjost je treba skrbeti. lAnti-saloonska liga hoče rešiti naše mladeniče saloona in skušnjav. Toda mi povdarjamo to: Če se oče in mati (brigata za svojega sina, če mu podelita dobro vzgojo, tedaj se ni treba bati za tega dečka, za mladeniča. V Ameriki imamo na milijone družin, kjer dobivajo otroci ipijačo pri družinskih obedih na mizo. Pa kljub temu med njimi ne bod'ete dobili pijancev. V Belgiji n. pr. je $yo ravno tako domača pijača kot mleko v 'Ameriki med otroci, in kljub teniu dobimo v Belgiji več moških starih nad 80 let, kot v 'Ameriki. aJ I " ■ ti _■ . I »-Inost je odvisna od svobode. Mi lijone slučajev imamo, rj ne rodi druzega kot hinavšči-jn na, ker se mladeniču ne pove, ti_ kaj je med svetom, kaj je svet, , in ko pride tak mladenič nenaT; jn doma prost med svet, ga ne zume, raje se poprime slabse- ! 10 in iprivlačnega, kot moralne-•j. ga in dobrega. V mladih lju- ' deh se ne sme nikdar ubiti Vein felja do svobode, mlademu člo-ra veku se mora neprestano pri-a- povedovati veselje do svobodi, to in učiti se ga mora, da zna svo-il. bodo pravilno ralbiti, kadar stole pi v svet. 1- Ni treba nobenega Jgrika "re-1- site mladino/' če taka mladina J, dobi primerno, svobodno vzgo-e jo, da zna ločiti dobro od sla'be-tj ga. Če se nahaja sin ali hči matere in očeta v slabi družcini, tedaj je to vzrok in greh očeta 0 in matere, ki sta otroka napač-e no vzgojila, ki nista znala otro-^ ku globoko vtisniti v spomiu 1 ^msn in c1°kT" PK men svobooein sužnjosti. Mi smo prav tako sužnji, če živimo v zločinski dnužbi, kot če smo politično zatirani. Ljudi se mora iz mladega učiti, kaj je svoboda in suižnjost. In z6pet nam pripovedujejo agitatorji, da če popolnoma u^ j ničimo vino in pivo, da bode- i mo rešili prihodnji človeški . rod. Imeli bodemo dečke in 1 _ deklice, ki ne bodejo nikdar vi- -. deli saloona. In v tem oziru 4 j so prohibiclijonisti popolnoma J nasprotni človeški naravi sami. 1 } iMožje pijejo, ker čutijo ape- 1 . tit za pijačo. (Ljudje imajo v I j sebi naravno poželjenje za p*- I - jačo; katero zahtevajo. Reci- I i mo, da se danes naredi posta- 1 j vo, ki popolnoma prepove vsa- 1, ko alkoholično ipijačo -in po- -a stavno izdelovanje pijače, in i takoj bodemo imeli nekaj dru-■ zega, ki ravno tako prija clo- - veški naravi. Vsaka narodnost 1 ima kako narodno pijačo. To je » 1 resnica že iz prastarih časov in Ibo še resnica, dokler človeški rod- stoji. Ce se opojna pi-c jača izrablja, tedaj države nap ( 1 redijo regulacijo te pijače, toda skrajna blaznost je trditi, da bo pijača popolnoma zginila. Resnica je, da profiibicija uniči postavno predajanje pi-. jače, toda ob istem času prohi-. btcija skrbi, da se pijača nepo-j stavno prodaja. r In rekli smo, da se nahaja pole^g one mladine, katero hočejo rešiti prohibicijonisti, še * druga mladina, ki tudi potrebu- * je rešitve. Brzojavka, datirana, . 12. aprila, 1914, priobčena, te-. daj v raznih časopisih, nam pri-1 poveduje o desetletnem deČIcu . iz Blue field, W. Va. ki je bil , aretiran od izvezinih maršalov v gorah, kakih 20 milj od Nor-tona. Kot pripovedujejo zvezl-ni uradniki, je imel ta dečko v — zvezi s svojim 18 letnim /bra- I trancem popolno žganj ari jo, oziroma distilerijo žganja, od katere distilerije je dobival po 30 galonov žganja na dan. In tiu vidimo torej eno posledico jprohibicije v West Virginiji, kjer je vse "suho". Dečko je postal kršitelj postave, izdeloval je žganje proti državnim predpisom. On ni samo pil žganje neprestano, ampak ga je tudi protipostavno izd*eloyal. Razna patent zdravila, protipostavno izdelovanje žganja, razne potvorjene pijače, vse to ima slabše posledice in ulpljiv I na človeštvo kot pijača, ki se __ prodaja pod zvezinim nadizor- r stvom in z državnim dovoljenjem onim, ki so 'pijače potrebni, in iki sami izvolijo, da pijejo tako pijačo. A.meriš»ka agitacija za prohi-bklijo je največja farsa modernega- amerikanizrna. Prohibici-jonj^em, ki deluje že toliko let v Ameriki, ni samo povzročil, da se je Vživanje pijače pomnožilo, ampak povzročil je že na tisoče (prepirov in pobojev. Prohibicijo pridigajo v prvi .Vr-I sti orti, ki imajo doma, na svojih ^ I MK gm0UtL dovolj, da se ko * norčujejo iz drugih, prohi-bicijonizem pridigajo ona, ki živijo od te*i pridig. Billy Sunday, eden največjih sovražnikov osebne amerikanske svobode, zasluži kakih $15.000 na teden, da pridiga proti pijači. Odlkod ddbi ta denar? Od be-dakov ali pa zločinskih oseb, ki Hočejo uničiti postavno industrijo. ' INIe svetujemo ljudem, da žive v pijanstvu in da ne poznajo mere v pijači. Vsaka žival ve, kdaj ima dosti, in toliko bolje bi moral človek vedeti, kdaj je mera polna. In na dostojne,? trezne ljutdi se zanašamo y .(boju za pijačo. Nihče ne 11 , A ... j .. more zalc|raniti Ameriki, ^ ,——- - 11 '''..... '' (S^ fUiiiruUn NattaiuaiinH*) ' .» ■ ......i ' ■' UST AN. 3. AVGUSTA. 1114. INKORP. IT. AVOUSTA 1*14. / V DR2AVI OHIO / .................. ..Ill I . I III M UPRAVNI ODBOR: < Predsednik: Dr. FRANK J. KERN, 6202 ST. OLA1R AVE. Podpredsednik: JOSIP K A LAN, 6101 pflT. CLAIR AVB. ; Tajnik: FRANK HUDOVKKNIK, 1062 E. 62od STRMET. \ Blagajnik: MIHAEL SBTNIKAR, 6305 GLASS AVE. ' NADZORNI ODBOR: Frank fertde, 6033 St Clalr ave. Frank M. JartcMč, 1203 Norwood Rd. Mat Petrovich, 1006 E. 67th »t STAVBENI ODBOR: Joelp tele, 6108 8L Clalr ave. Anton M. Kolar, 3222 Lakeside ave. ; Loula J. PItc, 6119 St. Clalr ave. FINANČNI ODBOR: J Rudolf Perdan, 5802 iProoaer a|ve. Zofl Blrtc, 6006 St Clalr ave. Louia J. Pire, Josip Kalaa in Frank Oerne. J Seje direktor! Ja ee vrfte vsa/k drugi to Četrti petek v mesecu < na 6029 Glaaa ave. \ Ve e dohodke ln korespondenco tikajoče se S. N. D. na] se po- , aijajo na prvega tajnika. -— m-—- t I IZDAJALSKI NAČIN BOJA AVSTRIJCEV. Iz IPetrograda poroča ruski generalni štab sledeče: Dne 15. aprila so Avstrijci pri Trzibu-toovice v Galiciji naipadli naše strelne jarke, in niso imeli pri sebi samo puške in bajonete, a>mpak celo (bodala. Ko so prišli do naših strelnih jarkov, so i pometali puške in bajonete od I sebe in dvignili roke v zrak, kot bi se 'hoteli udati. Mi smo f seveda takoj prenehali s stre-i ; ljanjem in smo obkrožili Av-j strijce, da jih odpeljemo kot ujetnike. Toda v tem trenutku .( so Avstrijci potegnili bodala iz-( za pasov in začeli mahati po naših presenečenih vojakih. Namerili smo na nje strojne puške, ki so kmalu dovršile svoje delo. Kar ni bilo postreljenih, je bilo ujeto. Dobili smo 5 oastnikov in 280 mož živih v roke. Avstrijci so izdajalski način boja precej drago plačali. AMERIKA V BOJU Z JAPONCI? Wk Charles Towne, bivši senator iz Minnesote in kongres-/iman države New York, je imel lipred kratkim poseben razgo-/ vor t zastopniki časopisja, te-1 kom katerega se je izrazil, da F naj se Zjed. države pripravijo ) na vojno z Japonci. iPo mnenju I Towneja se hoče Japonska rav-1 no tako razširiti kot Nemčija in bo povzročila silovit boj. Zjedinjenim državam ne bo / preostajalo druzega kotali u- I* makniti se s svojo trgovino iz Pacifičnega oceana, iz Kitajske in Japonske ?li pa boriti se z Japonsko, ki je mnogo bolj pripravljena kot Zjedinjene dr-1 zave. IBo mnenju Mr. Towneja I morajo Zjed. države narediti eno iamed sledečih) treh stvarij: Umakniti se popolnoma iz Dalj-, nega vzhoda in prepustiti he-j gemonijo v vseh zadevah Ja-JKKtfiski. Drugič, 'boriti se z Ja-Hftsko za obstanek. Tretjič/ jPPaditi takO ogromno brodov-1 je, da lahko popolnoma obvla-j dajo Japonsko, in da se Japon- ( ska ne bo drznila nas napasti. Gotovo je, da Japonci prej ali slej spodrinejo Amerikanc^ iz Dtaljnega* vzhoda. | FRANCOSKA IN AMERIŠKA TRGOVINA. / Tekom letošnjega poletja .običšče več članov ameriške trgovske zftGftyae . Francijo, da se pogovpri K francoskimi vo- j dilnimi frogi glede rehabiliti- , ranja Francije po vojni. Ta na- , črt.se je naredil lansko jesen, . ko se je mudila v Ameriki ko- , misija francoske republike. . Francoska vlada je na najbolj uljuden način povabila atneri- -ško komisijo, naj pride v Francijo, kjer ji bodejo skazane vse j ugodnosti. Ameriški trgovci bf 1 I jalko radi trgovali s francosko < ' republiko, in tudi francoski tr- < I govci sklepajo jako radi kujv < ' čije z Amerikanci. Glavni na- 1 1 men obiska ameriške trgovske i komisije je, da se prepričajo 3 ' Amerikanci, koliko je Franci- J jfi trpela rad"i vojne, in koliko | s« more francoski republiki hl-Mro pomagati. Pri komisiji, ta 1 /obišče Francijo, bodejo zasto- i ijpanej vse industrije. Meseca ju- 1 "nijp se vrši v Parizu razstava, \ L katere nahien je pokazati vo- r f 1 jo francoskega naroda, da je c sposoben si hitro odpomoči od t A Rusi o ameriški krizi. Londion, 3. maja. Londonski ki dopisnik "Chronfcia" je imel 5. pogovor z generalom Bruisllo-11- vam, ki je vrhovni poveljnik se armade na ' avstrijski fronti., ri Izjavil se je: 'Nobena stvar na e, svetu ne Ibi Nemce ibotj udarila, i- kot če tu Zjedinjene države prejo kinile diplomatične razmere z >d Nemčijo, ali če bi Amerika zale, plenila nemške ladije v ameri-10 sikih pristaniščih. Nemčija bi e- bila izolirana, in to bi imelo t' ogromen tipljiv na konec vojne. >t Darila za bulgarski Rdeči :u Križ. Za bulgarski Rdeči križ z- 'So darovali: Mestna hranilnica 10 v Kranju 100 kron; župni urad ti. Šenčur pri Kranju 10 kron in ie šolska mladina v Svibnjem pri |e Krškem 10 kron. Ze lastne si-fomake doma nimajo denarja, G zato pa ga tim več pošiljajo turškim zaveznikom. , NAZNANILO. Clahom dr. Mir, št. 10. SDZ senaznanja, da je prihodnja seja prestavljena od nedelje, 28. i- maja na "soboto, 27. maja ob 5- 7 30zvečer. Seja se je prestavila ;1 radi piknika dr. &v. Lovrenca >- in da bo vSak član imel priliko udeležite se seje, ker-Jia dnev-a nem redu je volitev delegata o za glavno konvencijo SDZ. u 'Dolžnost vsakega člana je ude-r- težiti se te seje in voliti ranim-a nega in delavnega delegata, j. Bratski pozdirav. 0 ^_Fl. Cesar, tajnik lz" NA VAŽNO . iz van redno sejo društva 'J "TRIGLAV", se tem potom vabijo vsi člani, / in sicer v sredo, 19. maja, točno " ob 9. uri zvečer v na\fcdnih . prostorih. £eleti je, da se brez izjeme člani udeležijo. ODBOR. 1- _=_ * POZOR! Cenjeno občinstvo se opozarja na vzpotedno veselico, kate- 1 i, (ro priredijo članice dr. Sroa Ma- - rije (staro) dne 27. maja v John -jGrdlnovi dvorani, točnp ob 7. 1 - (uri zvečer. Društvo si je omisli- " [. lo posebne vrste igodibo, katera 1 bode razveseljevala staro in , z mlado. Kuharica ravno došla iz I starega kraja, nam je obljubila, j da pripravi najokusnejšo jed k za vse laone želodce. Srečok>v je že vnaprej zajamčen s kras-1 nimi darili. Vstopnice za žen-s ske kaikor tudi za moške stane- : 1 jo samo 50c. Vstopnice je dobiti pri John Grdina in pa pri " članicah društva. Kjer je to skoro zadnja veselica v tej se- j ' zoni, se cenjeno občinstvo naj-uljudneje vabi k tej pomembni 1 • zabavi. (62) ' Odbor- ' VABILO ; na veselico, ki jo priredi Slo-' venska godba "Triglav" v ne-> deljo,2i . maja, 1916 v Dan s ■ Stanešičevi dvorani, 15820 Cal- 1 - cutta ave. Co'llinwood, pod s • vodstvom rojaka L. Mksle. 2 J VSPORED : * 1. Govor, 2, (Nastop godbe. 3. i ■ Srečolov in šaljiva pošta, 4. c * ples in prosta zabava. Tem potom uljudno vabimo č 1 vsa cenjena slovenska društva c • kakor tudi vse posamezne roja- ■ ke in rojakinje, da nas ta večer t , v obilnem številu posetijo. To- ■ rej pridite vsi, ki ljubite lepo \ : domačo zabavo. Na svidenje v 1 nedeljo, 21. maja. ^ ^ (58) Odbor. F "k rVtr-i fanf., a . .....j..^, „ — g tanta 9« sprejmeta na g stanovanje in hrano, u77 Nor- I wood Rd. (62) _____ Naznanjam prijateljem in I znancem, da bodem v nedeljo, ; 21. maja odprla svojo novo hi-; šo. Ob tej pri'liiki vabim vse svo-; je prijatelje in Znance, da me ! obiščejo. Frančiška Hrvat, p. t d. Obermaii, stop • 126%, Cut • Rd. Nottingham, O. (58) ZAHVALA. I I ©anket dr. Mir, št. 10. SDZ se je povoljno obnesel, zato se društvo zahvaljuje vsem, ki so kaj pomogli v to, posebno se zaihJvaljujemo g|g. govornikom vrhovnemu odboru SDZ, društvu "Zvon-' za krasilo petje, vsem slavnim društvom, ki so se udeležila veselice in posameznikom, ki so pripomogli d<^ ! dobrega uspeha. 10% čistega dobička se bo poslalo Ibednim v, J staro domovino, takoj ko bo narejen čisti račun . (58) Odbor. J POZOR! A: Kam pa v nedeljo, 4. juni-C ja? B: Na Kasteliceve farme, p. j 1 d. pri Jernkovki, ali ne veš, da ' imajo Slovenske Sokolice*' svojo prvo vrtno veselico in pa še 1 kakšno! Slišal sem, da se članice prav marljivo pripravljajo', " da nudijo občinstvu lep užitek 1 in zabavo. * A : Kje se pa dobijo tisti "^ik-; ci?" } B: .Ali ne veš, da pri Zofki 1 Birkovi, ali pa pri mami Lati-j schetovi ali pa pri g. Jos. Zele-tu, slovenskemu pogrebniku? Torej v nedeljo, 4. junija pu-hitimo v krasno spomladansko naravo na stop 126, in pol v ' EuClid, O. na Kastelceve farme. Za godbo* in ples je vnaprej . preskrbljeno kakor tudi za domači prigrizek. Vsem prijate- ■ ljem in znancem se že naprej zahvaljujemo. (June-4) Slovenske Sokolice. * Trije fantje se sprejmejo jia | 1 hrano in stanovanje. «11392 E. I 47th St._*_(59) ; Vaš lastni dom! Najboljša prilika, da pride- i te po ceni do svojega lastnega doma. Kupite si lot 40x150. • čevljev. Cena $180 in več Plača se na obroke ali pa takoj. , The Clark Manchester Co. j Prodaja zemljišč in lotov.. , Za vse podrobnosti se obrni- ( te na »zastopnika: (57) 1 JOHN KOVAČIČ, j 1060 E. 61 st St. Cleveland, O. t DELO! DELO! DELO! < TAKOJ DOBIJO STALNO ! DELO DELAVCI, DA DE- ^ LAJO (PRI BATERIJAH. DO BRA PLAČA, PRILIKA, DA J PRIDETE NAPREJ. OGLA- j SITE SE PRI WILLARD 1 STORAGE BATTERY CO. r 280 E. 131st St blizu St. Clair i ave. in na Marquette ft Lake -side ave. (59) POZOR, COLLINWOOD. h •Naznanjam rojalkom v Col- f linwood«', da sem otvoril še eno J prodajalno s pahiištvom. Vse, 0 kar potrebujete .sed'aj ,v svoji ^ hiši, dioft>ite sedaj pri meni. Ni- 11 kakor vam ni treba hoditi več c § v iClevelandi kupovat, kajti vi sedaj lahko dobite vse, kar želite, doma v CoHinwoodu. Vselej bom imel dobro blago v zalogi, toda ne predrago. Pri po- n ročam se rojakom v Obilen o- 11 bisk in se jim zahvaljujem za * vsako naklonjenost. (58) n * CHRISTIAN MANDEL, d Železnina in pohištvo. CJ 15703 Waterloo Rd. f -:_ 11 Razglasi Vsem Rojakom v Clevelandu _ se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se pdločilo sprejemati nove člane od 16 do n 35- leta vstopnine prosto, in sicer za tri mesece, april, maj in junij. 1 " Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega 11 društva v Clevelandu, naj ni- 0 kar ne odlaša, ampak naj se ^ takoj posluiži ugodne prilike, ^^ katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se vpraša pri _ predsedniku John Pekolj, 1-197 C E. 61 st St. ali pri Math Oblak, v 1235 E. 60th St. Jtme 9) M r- ski pomočnik za grocerijo iti 2) mesnico. Tudi za razvazanje - odjemalcem. Plača po »dogovoru. Mora znati angleško 1680a . Waterloo Rd. (58) m ___VJ ' 0, CENIK MALIH OGLASOV. I4CE se DELAVCI VW VRSTE, do 2S besed «11 0 vrst 1. krat po.......................40c. • 8 krat po.......................85o. P* 6 krat po.......................30c. Lit vsaka nadaljna vrsta po 6c. 0 DELO IA6EJO VSE VRSTE, - do 25 besed all 6 vrst 1 krat po.......................20c 3 'krat in več po.................17c. y vsaka nadifjna vrsta po 3o. »e SOBE 8E ODDAJO — ---------- ■ ■■ j DELAVCI 1 DOBIJO TAKOJ DELO, 1 MOLDERJI ENI MOLDER-a SKI POMOČNIKI. PRILIKA DA SE NAUČITE DOBRO | ) LIVARSKEGA POSLA. NAJ - VEČJE PLACE. OGLASITE SE PRI (58) - ALUMINUM CASTING CO. * 2043 E. 61st St. ».-:— 1 Dve čedni hiši , ste naprodaj v EwclW, O. in se 1 prodajo po jako nizki ceni. V 1 slovenski naselbini, samo dve 1 minuti od mestne meje, ena l > hiša 5 sob, na vogalu, druga i hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Sa- j ; mo $200 takoj, drugo na lahka £ I odplačila. Vi podvojite vred- 1 ) nost tega posestva v dve*i letih 1 . če takoj kupite. Jako pripravno i > Vprašajte pri Louis Reehar, c k Euclid, Ohio. (58) ] " Proda se poceni eno leto rab- * * ljepo, dobro ohranjeno motor- * np kolo "Pope" z dvema sede-žema- '3" & 55*h St. (59) J 1 Kdor izmed Slovencev hoče kupiti v resnici dobro hi1- ® . šo, ki se mu bo izplačala in ki a , je na dobrem prostoru, naj se oglasi na 1416 E. 40th St. Na-| prodaj ste dve hiši z 18 sobami, blizu hrvatske cerkve, Po- $ , ceni, dobro se izplača, lep pro- v I ^_(S®) 1< POZOR! F Cenjenemu občinstvu naiztfa- I njam, da sem preselil svojo S mesnico iz 917 Addison " Rti. na 961 Addison Jtd. Mes-nicia je sedaj (popolnoma moderno urejena. Imel bodem ve- ^ dno sveže meso ter se priporo- z čam rojakom za obilen obisk f in dobro postrežbo. (58) J' MATIC KRIŽMAN, 961 Addison Rd. b POZOR, LORAIN, O. [ Vsem Slovencem v Lorainu d naznanjamo, da je p MR. LOUIS BALANT, b 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za 11 Lorain, 0. pooblaščen spreje- ^ mati naročnino, tiskovine in n oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika. Uprava "Clev. Amferike." £ Odda se lepo opremljena soba d v najem za enega ali dva fanta, v '1163 E. 61st St. (58) d SVOJI K SVOJIMI ;« i in * " > ■ femii «M ' |e Pozor rojaki! > Vsem cenjenim rojakom tia->•1 znanjam, da sem prevzel znani 0 saloon in hotel "Gilbreaht" na j 694 E. 152nd St. v Collinwood. Pri meni dobite vselej sveže t, pivo, najfinejše vrste, poleg,te-)c ga pa vedno dobro žganje, bran-dy, slivovka, dtožmik in tropi-njevec. Jako dobre smodke za - goste. Poleg tetga imam okusno kosilo in večerjo vsak dan )c na razpolago, dober gulaš, pni-c* stne kranjske klobase in drugo - vedno za prigrizek. 0 Posebno opoziarjam rojake na mnogo dobro opremljenih sob za prenočišče. V sobotah s vira v mojih prostorih godba ' ~ in vršrse dobra zabava. Uljudno j se priporočam Slovencem in Slovenkam za obilen obisk in >. jim jamčim, ida jim bom vedno . pošteno postregel. Anton Ser-c! schen, 694 E. 152nd St. Collin-c- wood, O. (Mon-Fri-68) U MtfBMMHMMi E ; Dr. L E. i 0 SIEGELSTEIN ! -— I " 3. NADS. PERMANENT BLDG. j a 746 EUCUD AVE. blisu E. 9th St. - KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo V VELIKIH SAN1TORI-JIH V EVROPI Utadnsurs: 9. ay. do 4. pop. t 7. syo£. do 8. ■▼«£. ' 10. do 12 dop. ob nodoUah. ^ ========1=========^^ ^ Ixrš£ite ta ogla*, da J m pozabit* nastopa 1 ) ■ 11 ■ ■ H HI I ' NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu in slav-" nim društvom! Kot že omenjeno, da priredi dr. Glas Cleve-t landskih Delavcev št. 9. SDZ -r veselico spojeno z banketom, ' > na nedeljo, 28. maja, t. 1. v 1 Schwalbovi dvorani na 6131 1 Srt. Clair ave. ob priliki razvit- - ja in blagoslovljen j a nove dru-1 štvene zastave. Uljudno nazna- - njamo, da se dobijo vstopnice 1 za banket pri sledečih rojakih > in trgovcih: John Gornik, Fran-, cjs »Lausohe, Anton Grdina, > Lawrence Petkovšek, Mike Ja-' lovec, Andy Kranjc, John Skuf- ' ca, Jos. Modk, Frank Mlako- i " vec, Henry Zalokar, Josip 2e- i Ie, John Cimperman, in pri vseh | društvenih bratih. -May, 26) Odbor. * . Soba se odda v najem za enega - i ali dfva. 1114 E. 76th St. (58) DELAVCI! Stalno delo dobijo možje, po ■ $2.50 in več na dlan. Tudi "piece ■ work" zo polnenje sodov in nakladanje soli v kare. Dobra plača. Oglaisite se pVi THE UNION SALT CO. . E. 65th St. & Lake Shore R'y St. Clair kara. (57) ZOBJE! Kadar zgubite en zdb* žgu-bite dVa. In ali veste, da kadar , zgubite dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobov-je? Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zdba, ki je do- -tičniemu nasproti v gorenji-zobni in narobe. In to vam ško-daije na zdravju, kajti brei popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi. Jaz vam lahko preskrbim manjkajoče zobe in jih naredim da zgledajo popolnofna naravni. Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik. • - , Uradne ure: Od 9. zjut. do 5.30 zveČ. Ob ponedeljkih, četrtkih,in sobotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se iz-vlečejo (brez bolečin. Mi govorimo slovensko. (38) m-- ^ : ' , mBE ^ .-H^"- r" 1 KOGA ŽELITE ZA PREDSEDNIKA?7 Letošnje predsedniške volitve bodejo izvanredno zanimive, enake volitvam tedaj, ko je bil izvoljen Lin- J coin in se je pričela meščanska vojska v Ameriki. Mno- % žica kandidatov se je oglasila. Mi Selimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Na- h' f redite križ za imenom onega kandidata, katerega želite, da bi bil zvoljen. Pošljite izrezek v našo pisarno osebno ali po pošti. Kontest se sklene 10. maja, nakar naznanimo uspeh te "volitve". Glasujejo naj državljani tako v Clevelandu kot po vseh državah. 9ebs ............[ | Wilson ...........| | Roosevelt ...] Sherman .........j fiughes I Bryan ...........| ^ La Follette......~| Burton ..........| '| i . Cummins . | j . Pord ............j | Root ............| I Fairbanks ...... ."v • . ........... i. . ... ' 1 - ! l "'iiftwiB Pravi starokrajski briojevec Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13*00 Imamo najhnejii tropinjevec in drožnik, 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. Vinska poioda ob ^ do 10 gal. velja $ 1.00, za 25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni naslov. -........... ■ i ■ ■■ The Ohio Brandy Distilling Co. Prva alovenakfe družb« m prodajo finih pijač. 6102-04 St. Clair Ave. - • Cleveland, 0. tZSfcfSZSt Tka Groat SUp "SEEANDBEE"* ^SSKMCSP S SnofSr^—S MaanHkaat Staaawrt- "OTT OF »UFfAlUT U s CLEVELAND-Dafly, Maylat to Nov. l5th-BUFFALO B S jfe^sM^i^yi^^ \ 7* W W H*Piy< plttiylti MM dllm^Ti boflimlrli, _ri i ji upIJJ B r THE CLKV til. nuNcrroN rnu, CRANK ČERNF 4 SLOVENSKA TRGOVINA Adl S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO- ^^^mmmmmmm^mmmmmmmmmm^m^mmmmmmmmmm^mtrnB FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are^ Kadar iellte kupiti dobro nro ln drago slatnino, CoiamMa grafofooe, ploMe v vaeh jeaikili, poacbno Importiraac alovcneke plošče is stare doasoviae ter tm t td atroko »padajoče predme U, obrnite ac aanpno aa arojega rojaka. Prodajam tadi na meaačna odplačilo. Točno popravQa^ or, alataina ln gra/ofonor. Vsako bls^o jejamčeno. Zavarujem proti ognju i in drugim nezgodam POSEBNOST 1 Varnbatai boadl m društrane aradaika pa Sc. od «100.00 na leto. — Javni aotar. - PojanUa in naareti aaatonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road I i JOSIP 11 SLOhVENT r ^grebni zavod, zaloga Sni p pohištva, pečij in barv. /pip Kočije in avtomobili za ilULiijf] poroke, krste in druge msmmm Prilike' i lil in—i i SB3SB.I ............ i i - .1.1 n..nr» i o ■ 6108 Si Clair & a za naklonjenost m podporo! Po- Avenue. strežba vedno točna in poltena. ——-- -• — i _IL.la,- -ML- KRALJ MATJAŽ. (ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA ' SLOVENCEV) ' ; —Da, stara .pravda mora priti zopet v veljavo, vladati mora spet pravičnost. Tista moč, kt jo imenujemo bog, žljo udje v isti namen, vsi ljudje imajo enake ,potrebe, vsi čutijo enalko žalost in veselje, zadovoljstvo in nesrečo, vsi hrepene po sreči, se enako množe ' in umiraljo enako. Po zakonu .— narave to vidi vsaik kdor ima oči — so vsi ljudje enaki in nima nobeden večjih (pravic ali prednosti pred drugim. Bog je; pa dal tudi dovolj sredstev, da 'bi si vsi' ljudje lahko ostali enaiki in se pošteno preživeli in sicer tako, -da bi nobenemu ne ibilo treba služiti drugemu, da so torej lahko visi ne le enaki, nego tudi svobodni. Enakost in tsvoboda &ta naravna zalkona, sta bažjja zakona, to tzhaj&riz narave same, in kdor drugače tiči, ta je sovražnik pravice in resnice. Možje so zadržuje sapo poslušali Magajno. Vsi pogledi so bili nanj obrnjeni. Poprejšnja pozornost se je spremenila v pravo drhtenje. —Enakost in svoboda sta podlaga vse -pravičnosti in naravna podstava vsake človeške združitve. Vsi zalkoni morajo sloneti na tej podstavi; kjer ni enakosti in svobode, tam vlada sila, a ne ipravica. Narodi morajo odstraniti vse ipredipravi-ce, ki jih posamezniki uživajo, in vse krivične odlike, odvzeti se inoni ljudem, kar jega hlapca in v hipu, ko je Završan odpodil večjo mno- zil r iupni&ča in v temi ube-žal na cesti proti Horjulu, kjer je imel defore znance in kjer je bil varen. Bežal je, kar so ga nesle noge, a še iz daljave je slilal za sefcoj nekako votlo grmenje — vpitje na Vrhniki zbranega ljudstva. Samostanski stražarji so prišli iz bistre šele pozno (ponoči na Vrhniko. Prijor Celestin jih ni hotel prej poslati, dokler ni dobil rz (fajišijih vasij nekaj Samostana* še zvestih mož, zakaj , bal .se je, da so bili nemiri na Vrhniki uprizorjeni samo zato, da bi mogli nepdkorni kmetje naskočiti samostan. Med tem časom so bili nemiri na Vrhniki postali že nevarni. Zlasti itisti tržani in kmetje, ki so bili po oznanilu prijorja Čelestina in drugih duhovnikov , nekako izobčeni iz rimske cerkve, so pod vpiljivom zaužitih pijač nagovarjali množico, naj se žliupniku maščuje za vse, kar je storil ljudem zlega. Ljudje niso imeli pravega pojma o pogodbi, ki so jo bili deželni sta- , novi sklenili v Brucku z nadvojvodom Karolom. Domnevali so, da je po tej pogodbi odpravljena rimska vera in mislili,- da store še zaslužno delo, če uničijo cerkve papistov in pre-ženo rimskega duhovnika. Zar radi tega mnenja so^ kaj lahko dali dobiti, da poskusijo naskok na župnišče in te so jih sodnika Završana oboroženi hlapci enkrat odbili in razgnali, so se vrftili čez nekaj časa vnovič. In hrup in vik je od ure do ure naraščal in sodnik Završan je bil v največjih skrbeh, kako se to konča. Ravno se je zopet bližala večja množica župnisču. Završan je poklical tja svoje hlap ( ce in grozil ljudem, da bodo hlapci streljali, če se množica ne razide. A v času, ko se je Završan bavil s to skupino kričečih ljudi, se je priplazilo druga krdelo in se zagnalo na curkev, da bi vanjo vlomilo. *rotlo je donelo kričanje množic. —Temp.i, malikovce/ se mora porušiti1 * —Vlomite vrata! —Kondo mora .biti malikova-nja! —Smrt papistom! Ljuti udarci s sekiro so padali na cerkvena vrata in žven-ketaje so pdkala okna, v katera so prileteli kamni. Dalje prihodnjič.) tli-— DR. Z. M. B. NaC. F. H. Mervar, 1361 E. 55. St. podnftčelnlk Andy Sadar, podna- čelnlkoi/ namestnik Job. VeBel. preds; J. MegllC, 6614 Schaefer Av podpredsednik; Mike žele, I. totf. L. Mrfcar, il 146 E. 61»t St. II. tajnik Job. Glavič; blagajnik Math Glavlch, • 6305 Glase ave. Društvo aboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri .pop. v Knausovl dvorani. , aug. 16. -«---a4 Samostojno žensko podporno dr. 8RCA MARIJE (staro.) iPredaednlca Mary Ulftar, 1197 E. 61st St. tajnica Fannie Trbežnlk, 1177 Norwood Rd. blagajnica Marv Poftli, oor. E. 45th In Hamilton ave. i DruStvo zboruje vBak drygi Četrtek ob 8. zvečer v Grdlnovi d|vo-rant. DruStveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. 4»-:-m Telovadno In podporno druitvo "8LOVEN8KI SOKOL" star. J. Kahm, 6101 St. Clair ave. taj. F. Hudovernlk 1062 E. 62. St. blag. John Pekolj 1197 E. 61. St. zdrav. F.J. Kern 6202 &t. Clalr Av. DruStvo zboruje vsako drugo me-deljo v mesecu ob 9. uri dop. v mall Schwalbovl dvorani. dec.-16. dvorani. avg. 16. John Grdlnovi dvorani 6036 SL Clalr ave. "RIBNICA" it 12. predB. Fr. Virant, 969 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 5523 Carry avs. blag. Nlcki Vidmar, 1145 B. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave. Zborige vsak drugI četrtek v mesecu ob 8. zvečer t John Grdlnovi dvorani, 6025 St Ctair ave. "CLEV. SLOVENCI" it 14. preds. Frank Laurlč, 601/1 Glasa ave. taj. Josip Gašper, 1145 B. 60th St. blag. Frank BranoelJ, 5615 Garry ave. zdrav. F.J. Kern, 6204 St. Clalr ave. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdlnovi dvorani, 6025 St. Clalr ave. "DR. A. M. 8LOMAEK" it 16. preds. Job. Megllč, 6614 Schaefer ave. taj. Leopold Kušlan, 1221 B. 61th St. blag. Frank Kebe, 1221 E. 61at St. 1 zdrav. J.M. Seliškar, 6*27 SLClalr ave. , Zboruje vsako iprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v šolski dvorani sv. Vida. "FRANCE PREŠEREN" it. 17. preds. Fr. £odnlkar, 6218 St. Clair ave. Tajnik J. Jevnikar, 6124 St. Clalr ave. blag. A. Anžlovar, 6111 8t. Clalr ave: zdrav. J.M. Seliškar, 6127 St.Clalr ave. Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani, G025 St. Clalr ave. ' "SV. CIRIL IN METO O" it. 18. preda. J. Zakrajšek, 6218 St. Clalr ave. taj. John Viden,-oil, 1153 B. 61st St. blag. Anton Bašca, 1016 B. 61st St. zdrav. J.M. Seliškar, 6127 SLClalr ave. Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolski dvorani sv. Vida. OPOMBA: Vsako apremembo naalo-va teh uradnikov ae mora takoj naznaniti na vrhovnega tajnika. Dr. Richter's Pain-Expeller za revmatizem, bolest ln otrpe-lost udov in mišic. Pravega dobite v zavoju kot vidite na sliki. Zavrnite vse zavoje, ki pimajo naše Trade Marke. 25c ln 60c po lekarnah ali na ravnost od nas. RICHTER CO. 74—80 Washington Str. New York, N. Y. ____ . . , , i - * .- OBRESTI SE ZACNEI0 vsak dan VtOZlTE DENAR NA LAKE SHORE BANK is pm pravilih plačamo do dneva, Ito potegneta dsnar vso 4% St Clalr tad SSth/St Prsapsct and Huron Superior and Addisen. MLEKO •Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Frank .Jerič 1166 E. 60th ST. Pr-odaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim! h«M|m, a« »1 »j*^ r«»M mmum. te* hi Mjei^iUh Un^O, ^ VM MMr««s