217. ateviJIka.
Ljubljana, petek 24. septembra.
VIII. letu, 1875«
SLOVENSKI
Izhaja ti** 'tao, llVBOJUlM aonodeijke m dneve po p?.VMiikih, tor velja po pootl prejemku, za avetro-ogerake dežele za celo >eio 16 gold., za poi itma 8 p> d. sa čotii. >'t* 4 gold. — Za LJubljano biet pobijanja na lom za c»io ieto 13 «rold.. sa četrt leta 3 srold. 30 kr., za en mesec I aoid. 10 kr.   Za pošiljanje na
- Kom. iu kr.   z.a pošilji___
dom se računa 10 krajc. za me?ec, 30 kr. «a četrt leut. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja mizama ceua in nicer: Za Ljubljano M četrt leta 2 gold. 50 kr., po poeti preieinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotir
peju-vreto 6 kr., će se osnanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali večkrat tiska.
:Vv'i>is? ri*j a« is vole .V.Aukirati. — Uoxopisi le O p i » 0 u iit v-*. r-A        ro   ej se hlapove!« i<> pootljai
i*> vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evrop»". tasodnine) reklamacije, OBn Silila, t. j. idrtiinistrativnp reči, |o v „Narodni tiskarni" v Tavčarje1*!
Vabilo na naročbo.
Vse dosedanje gg. naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
•>lov. \;u <hI velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta     ....    3 gld. 30 kr. Za en mesec     ....     1   „    i O „ Za pošiljanje na dom se računa 10 krajc.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja: Za Četrt leta     ....     4t gld. — kr. Za en mesec     ....     I .   „   -40 „ Za gospode   u<i *<>l j<»   na ljud-s k i h šolah in za «1 ij.iko velja Zlli-ziaiiii cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — ,, Administracija „Stav. Naroda*'.
Schmerling o jugoslovanskem vstanku.
Škoda, velika škoda, da gospod vitez Schnierling nij v Ljubljani govoril ali pisal pred 14 dnevi tega, kar je govoril 21. sept. kot predsednik delegacije državnega zbora. On bi bil gotovo konfisciran, tako gotovo, kakor snio bili mi, ki smo v več konfisciranih Člankih stvarno ihto izrazili, namreč simpatije do „nelegitimnih" (kakor se je baje jeden ljubljanskih neodvisnih sodnikov izrazil) bojevnikov v Hercegovini in Bosni. Schmerliog je v svojem ogovoru rekel mej drugim:
„Zahvaliti se je modrosti Nj. Vel. našega najmilostivejšega cesarja in gospoda, da se je dosedaj posrečilo, kljubu nakopičenej nevarnosti, da splošen požar nastane na jugozapadnoj meji naše države, mir ohraniti nam, dasiravno si ne n.orenio zakrivati, da so dogodki, ki so se tam doli godili od nekaj časa sem, in kateri — če se ne motim — bodo še precej časa potrebovali predno se povoljno rešijo, nam uže nemale škode prinesli."
„Samo ob sebi za drŽavo nij čisto brez pomena, da smo bili vendar pisiljeni, vsaj nekoliko vojske na meji postaviti, in ravno za nekatere dele naše države nij vse jedno, ako vedno i u vedno do posameznih izmej njih skušnjava prihaja, preko meje iti in tam prostovoljsko službo opravljati. Pred vseni je materijalna škoda ne malega pomena, ki nas je dosedaj zadela, da je veliko število begunov iz vstalih krajev na našej zemlji pribežališča iskalo, pod razmerami, katere so cesarskej vladi uže iz ir/, roku v človekoljubja ostro nalagale, skrbeti za pribeglih Življenje, kar se ne more zgoditi brez prilično velicih izdatkov.
„Tem Živejša bode torej pri nas vseli želja, da bi se vladi Njeg. Vel. iu njenim zaveznikom posrečilo, dovesti odnošaje, ki so onkraj jugovzhodne meje, kmalu do dobrega konca, pri čemer pač ne dvomiui, da previdnost naiiega vnanjega urada vodi prepričanje, da ne gre zato, vstanku konec napraviti, ampak spit h zato, v tem ozemlji take razmere narediti, katere bodo ponovljenje uporov ne-verj etno delale."
„Kajti mi vsi vemo, da se tam ne ravna za kako pridobitev na liberalnem polji, nego za rešenje socijalnih vprašanj, da je prav za prav si 1 a i n p o tr e b a, katera orožje v roko utiska. Ali se bode vladi posrečilo, to doseči, ali pa se bode, če se tudi od strani tnrške vlade obljube delajo, to res doseglo, o tem mi nij denes preiskavati."
Schmerling, oče sedanje ustave, ki nas Slovane v umetno manjšino potiska, nij pan-slavist, bi djal. In vendar je govoril za Jugoslovane ! To je mnogo. Ko bi vstanek ne bil imel druzega vspeha dosedaj, kakor da je primoral predsednika prve avstrijske reprezentacije, ki poleg tega še iz samih protivnikov obstoji, da je konstatiral „silo in potrebo, ki orožje stiska v roko" jugoslovanskim vstašem, ter je tako z drugimi besedami priznal opravičenost vstaje, — mnogo je uže doseženo! In kar še nij, to bode. Stališče Schmerlingovo je res humanno, in to mora človeka tem bolj veseliti čuti iz nemških ust, ako zraven tega vidi in bere kako grdo piše iu vso Človečnost zasramuje velik del nemškega časopisja od velike „Neue Freie Presse" do bereta ljubljanskega „Tagblatta" ki od duševne novinarske tatvine svoje življenje hrani, a ipak skoro nobene prilike ne opusti, kjer se more slovansko ime ogrditi.
Z jugoslovanskega bojišča.
Iz Kostajnice 22. sept. [Izv. dop.] Četa G00 Ličanov je šla pod vodstvom SkundriČa v Bosno, drugi pojdejo za njim. V nekdajšnjih krajiških regimentih liškem otoškem, ogulinskem in slunjskem obudila se je naenkrat ratobornost proti staremu dušmaninu. Ti krajišnici ne bodo Turkom uobenega pardona dali, in zato je strah mej Turki splošen postal. Ne mara, da bodo nazadnje tudi oni, kakor raja na našo stran begati začeli. Raje pa prihaja čem dalje več preko meje, zlasti iz novo insurgiranih pokrajin okolo Novega in Dobrlina.
Iz SpIJcta 20. sept. [Izv. dop.] Sledeči brzojavi so došli iz Cetinja, katerih iznetek sem vam uže bil brz ojavil. Od 18. sept. Včeraj boj pri K uljani v Bosni 80 vstašev razbilo 200 Turkov, kojih je 18 mrtvih, in mnogo ranjenih.   Od vstašev sta
2 ranjena. — Raja opira oči v Srbijo in Crnogoro, od koder pričakuje pomoči. Čit ie konečno. Sloboda ali smrt! Od 18. t. m. „GI. Crnogorca" od 18. t. m. obžaluje, da skupščina srbska še nij odgovorila na knezovo besedo. Zeli in pričakuje, da v mali dobi pride določeni odgovor. — Vstanek narodni v Turškej morebiti samo zdaj uspešen, in ako se narod ne oslobodi zdaj, pozneje se neče. Crnagora je prenapolnjena s sirotici in z živino hercegovinsko. Ona ne more dolgo teh izdržavati in boreče se Her-cegovince gledati, in vendar jej ji dolžnost da čaka, dokler skupščina i Srbijo v slobo-deu položaj ne dovede. — Za odlaganje nij čas. Srbija i Črnogora morati odmah na posel. — Knin 18. t. m. Si-noč so ubili vstaši Bega Kalioovie i. U Tiskom je čardak zapaljen, nocoj je napadlo 3G vstašev 140 Turkov, ubivši jih 6, ranjenih 10. — Tiskovčani so pribegli k nam.
G. Miroslav Hubmajer telegrafnje 22. sept. iz Dubrovnika, da ide v severuo Hercegovino, kjer se je začel vstanek, a nij še pravih vodjev.
Iz Belgrada se poroča 21. sept., da se znane štiri zmage vstašev v Bosni in Hercegovini dne 19. sept. obistinjujejo. Konzuli pišejo, da BoTurci povsod bili ali nazaj vrženi, ali tepeni. Trebi u j e je obkoljeno in tudi Višegrad v nevarnosti. Pop Žarko maršira na Prizren. Prostovoljci se v velikih četah organizujejo.
Iz Cetinja se poroča o boji pri Vernim, v katerem je palo 30 Turkov. — Tudi našega spljetskega poročevalca vesti potrjuje Ci.tiuj8ki dopisnik „Politike".
Iz Drniša se 21. sept. „Obzoru" tele-rafira : Bokelji se zopet napravijajo na Grahovo, kamor so uže odpravljeni večjidel Ma-ljaui Črnogora močno pomaga. Pop Žarko je vzdignil vstanek od Nevovaroši do Priepolja, in se zjedinil s Hercegovci. Vse pričakuje zaključek Kragujevaški. Na meji pri Kniri širi se vstanek, v prospeh našim!
Iz Belgrada se „Pokrokuu brzojavlja: Srbija nij še pripravljena. Za zdaj podpira in bode dalje podpirala vstajnike neposredno kar najizdatnejše more. Prejšnji vojni ministri Beli Markovič in Kosta Protie (?) so se krive storili najčrnejŠih zločinov na narodu srbskem, ker so velike svote izneverili za svoj žep, ki so bile za orožje namenjene. Srbija se zbira, kadar bode gotova, stopi na javno. — Češki „Narodni Listy" imajo pak iz Kragujevca sledeči telegram, dačerkezke čete vsak dan prestopajo srbsko mejo in ropajo po srbskih vaseh. Zopet je več srb-
akih čet šlo črez mejo vstašem pomagat. — Isti list poroča, da se je črnogorskemu knezu mignilo iz Peterburga, naj podpira upor toliko, da se bode do pomladi ohranil, potem bode tudi politika  Rusije odločna.
Iz (Mavske ima „ \Yieu Tagbl." dalje 21. sejit. zvečer ta-le telegram : Konzoli Vasic, Licbtcnberg in Dnraudo vabijo Ljubo-bratića naj pride v Poljeko mej Glavako in Trebinjtm, Ljuhobratić je odgovoril, ko se je zmenil z drugimi vojvodi, naj konzuli je-dntga odposlanca, ki se podvrže v vojni navadnim, pravilom, kot parlamenterja pošljo v tabor v Glavsko, da bode povedal, kaj konzuli Žele.   Konzuli še nijso odgovorili.
Zagrebški listi donašajo Bledeči „Oklic na vse človekoljube! Jesen s hladnimi normi se bliža, uboga k nam pribegla raja prenočuje z ženami in otroci na prostem, in odeti bo samo z listjem. Da bi bo tej revščini malo v okom prišlo, sklenilo je več zagrebških mestjanov, pribeglim to neugodnost s tem odstraniti, da nabirajo staro obleko, koltre, perilo, rjuhe ali plahte, koce itd. in pošiljajo najpotrebnejšim.
Zaradi tega se uljudno vsakateri prosi, po mogočnosti pripomoči in n en potrebi j ene stvari pri pn slat i g. Iliju GuteSi v zgornjem mestu, ali pa g. dr. Kopača v poštnej ulici v spodnjem mestu." — Naj se tudi po vsem Slovenskom nabirajo taki darovi in pošiljajo v Zagreb enemu navedenih rodoljubov ali ljubljanskemu odboru, ki ima uže dosta tacih rečij nabranih in jih bode te dni začel odpošiljati, kjer bo najbolj potrebujejo.
Politični razgled.
Notranje držale.
V Ljubljani 23 Beptembra.
Cemnv je delegacijam, ki so se mu predstavljale, odgovoril: „Jaz sem prepričan, da boste mojo vlado v vsem podpirali, kar se vidi potrebno za varnost monarhije in za nepogojno čnvanje njenih interesov. Gibanje, ki je v necih provincijah turške države, mora zavoljo naravnostne soseščine in zavoljo mnozih od tod izvirajočih razmer našo monarhijo v prvej vrsti zadevati. Naše srčne razmere do dveh sosednjih držav, kakor tudi prijateljske razmere z druzimi državami dajejo upanje, da se kljubu tem dogodbam obrani pokoj monarhije in tudi mir Evrope." — Gotovo se bodo iz teh cesarjevih besedij različni komentari delali.
Dvanajst milijonov hoče skupno mini-Bterstvo od fletegacij več imeti dovoljenih za 1876* nego letos. Osem milijonov je treba več samo za nove kanone. Vsa stoječa vojska pri nas ima zdaj 268,255 mož, vsak mož stane na leto z vsem skup (povprek, to se ve) 344 gld.. — Za nove kanone bode trebalo 17 milijonov in pol, ali prihodnje leto se le polovica plača, polovica OBtane za 1877. To so glavne številke iz predlog predloženih delegacijam. — Sicer ho Številke: minister vnanjih stvari potrebuje vknp 8 milijone 576.GO00 gld., vojni minister vsega vkupej 87 milj. 800.489 gld. za vojsko in skoro 9 milijonov za marino. Finančni minister 1 milij. in 8G0.809 gld., računska kontrola 127.000 gld. Torej skupaj rednega razhoda 102 milijona in 3G3,982 gld. Izrednega razhoda (kanone) je še 7 milj. 140.798 gld. torej vseh skupnih državnih stroškov 109 l/i milj.
v n*a*ijc driave.
Bivši predsednik franc&mlce republike, stari Thiers, je odposlal neko pismo J nI en Simon-u, v katerem govori o sedanjem položaji in o dnevnih vprašanjih. „Tablettes d'nn Špectateur," neka Thiers-ova inspirirana avtografična korespondenca, objavila je bila oddelek tega poslanja. Thiers potrjuje v svojem pismu razlaganje pogovora z Gor-čakom, on potrjuje, da je ruska vlada sploh miroljubnega mišljenja in da je ruski državni kancelar posebno naglaŠal, da navzlic v h t ji j i v Hercegovini in kljubn srbske j v o j n c ž c I j n o h t i mu se evropski mir ne vidi v nevarnosti. Gorčakov izreka dalje, daklerikalstvo, katero gospoduje nad versailjsko vlado in tudi nad tamošnjo zbornico, napravIja splošno nevarnost. — Thiers je odgovoril Gorčakom na to: Ljudje, kakor Broglie, Ernoul in Labouil-lerie, so pač izginili od političnega pozo-rišča, ali vendar njih dnh gospoduje za kulisami. Buffet in Wallon ne bi bila drugače nikakor mogla podpirati novo postavo o višjem poduku. Gorčakov je rekel, da je za Rusko jako težavno, sovražnike Francije v strahu imeti, kajti naglost in metodični duh, s katerim francoska duhovščina nove postave na svojo korist rabi, dajeta sklepati, da bode pri važnejših dogodjajih duhovščina ravno tako obnašala se. Thiers govori v svojem pismu tudi o namerah in borbi nespravljivib radikalcev proti novej ustavi, graje ostro Naquetovo obnašanje in pravi, da izobražena Evropa vsako solidarnost s francoskimi radikalci vdvrača. Thiers končuje z zagotavljeujem, da so vsi državniki, s kojimi je govoril, izrekli se, da le utrjenje zmerne republike na Francozkem more za-gotoivti mir Franciji in tudi Evropi.
dopisi.
Iz fnorlce 21. sept. [Izv. dop.] Bliža se čas trgatve, katera obeta biti letos izobiljna, in nadejati se je letos prav dobre vinske kapljice na Goriškem. S trgatvijo vzbudilo se bode zopet novo živenje bornega oratarja. Tudi v našej lepej Gorici, je sedaj, ko so nas zopet obiskali gg. učitelji kmetijskega tečaja, bolj živahno in veselo kajti vrli rodoljubi pa izvrstni pevci nas sleherni večer v našej domačej gostilni z milodonečimi pesnicami razveseljujejo. — Mej tem, ko se naši bratje po krvi bore za slobodo zlatno, nabiramo mi, ker jim drugače pomagati ne moremo, denarne doneske Prihodnjo soboto napravi ožji krog slovenskih mladeničev ples v Solkanu z vstopnino in vse, kar se bode nabralo, odpošlje se po uredništvu nSoče" podpiralnemu odboru za nboge Hercegovce. Tem vrlim mladim gospodom je Želeti na j izdatnejšega vspeha.
2. oktobra pa napravi goriška čitalnica besedo s petjem in igro z vstopnino za ubogo trpečo rajo. Pri tej besedi bodo iz rodo-1 julija sodelovali gg. učitelji kmetijskega tečaja. Pevci in igralci se uže pridno pripravljajo. Nadejamo se, da bodo goriški Slovenci mestni in okoličanje se v velikem številu besede udeležili in položili bvoj obuluB na bratski altar. Vstopnina za neude je 40 novcev ; ndje pa bodo dali. kolikor je njih radodarnoBt do trpečih sobratov.
Govoril sem z našimi gorjani in je vprašal, da-li store kaj za trpeče brate Hercegovce? Odgovorili so mi: „saj mi bi radi, akopram smo sami potrebni, kaj ubogim bratom po krvi in krstu pomogli, a gg. duhovniki nam nijso do sedaj še nič v cerkvi o tej Btvari naznanili". Ali nij to žalostno, rodo i Človekoljubnemu srcu? Naj naši vrli
gg. duhovniki ne prezirajo želja našega radodarnega in vernega kmeta nego naj ga izpodbujajo in navduševajo, da bode vedel, da ima tam na jngu za slobodo in krst borečega se sobrata — Slovana. Veselje je poslušati kmeta, kako ga Hercegovinci zanimajo in baš ta častni boj na jugu ga navdušuje in krepi v njemu narodui čut in vam gospoda duhovniki in učitelji, je dana sveta naloga, da utrdite to narodno zavest, da mu radovoljno poveste, da ima tam doli na fugo še brate Slovane, s katerimi, če bog da in sreča junačka, se bo-demo če še sedaj ne, a vendar enkrat lepše združili.
Tndi rodoljubni Doreuberčanji napravijo besedo za v Avstrijo pribegle hercegovske brate. Ti so pa vse hvale vredni, kajti dvakrat so uže poslali lepe nabire in sedaj napravijo še besedo. Pa tudi tamošnja g. duhovnika sta hvalevredna, kajti po hišah in v cerkvi verne izpodbujata in posrečilo se jima je lepe svote nabrati. Gospodje duhovniki na Goriškem, posnemajte ja!
Haš ko sem dopis končeval, obiskal me je prijatelj, ki sedaj po Goriškem potuje i pravil mi je, kako je vse navdušeno za Hercegovince in da se pripravljajo za besede v korist uboge raje : čitalnica v Tolminu, v Vipavi, v Sežani in društvo „Sloga" v Ajdovščini. Na Krasu so jedino Nabrežinci do sedaj nekaj izdatno nabirali, Sežana, Komen Dutovlje, Tolmin itd. vse velike srenja, nijso še prav čisto nič storile; prav tako Ajdovščina, in vendar so to važni kraji, kder bi se lehko dosta nabralo, naj pa sedaj s podvojenim trudom to stor6.
Iz Celovca 21. sept. flzv. dop.] Tukajšni c. kr. učiteljišči pričeli ste 16. t. m. novo šolsko leto. Slušateljev in slušateljic je v vseh štirih razredih prav obilno; v eno letni tečaj, kateri je od drugih razredov neodvisen, se je dosedaj baje 44 slušateljev oglasilo. Mej njimi se nahajajo zastopniki raznih avstrijskih krono vin, kojih večina je Nemcev. Slovencev i mam o samo šest. Zarad »premnogih" predmetov se bode slovenščina predavala v tednu le eno uro kar jim je za izobraženje našega materinega jezika dosti premalo. Da tudi v tem predmetu duševno napredujejo, da v boja proti tujščini ne omagajo, temveč se čem dalje tem bolj krepe treba jim je obilno duševne podpore.
Iz Kt. ItiiiM'L <it na Dolenjskem 19. septembra. [Izv. dop.] V nedeljskej številki „Slov. Nar." priobčili ste v kratkem o slavnosti otvorenja „slov. kat. pol. društva v št. Rupertu," ki se je vršila 12. t. m. Menim, da vam nstrežem, ako vam poročam malo ponatanČneje o onej slavnosti, ki je za dolenjsko stran važna zaradi tega, ker je to prva slavnoat bila na Dolenjskem, ki se jej morejo uže sedaj pripisovati vspehi glede izbujenja narodne zavednosti v najzaspanej-šem kraju Dolenjske. Omenjenega dne se je blagoslavljal v Št. Rupertu novi stolp, in prišlo je k tej svečanosti mnogo ljudij iz daleko in bližine. Ker se je mej blagoslav-ljanjem stoprv vršilo kinčanje Apč-tove hiše, v kojej se ima po polu dne otvorenje drnštva goditi, ter so se stoprv sedaj razobesile slovenske zastave, bilo je to uzrok da se je začelo burno razgovarjati o popol-dnejnej svečanosti; nemčurjem našim je vide* slovenske trobojnice začela vreti kri i vraz-vnemali so se, kakor se razone puran, ka-
dar se ran pokaže rudeča enoja. Dr. Škedel je, ko ga je peljal pot mimo one line, razjaren izrazil se proti nekema kaplanu: „Dies wird ftlhren za einer Revolution." Dolar pak se je skrival pri znanem nemčurskem kra-marčka Gačniku, ter grozil se onim, ki bi prišli ta dan v „čitalnico." Delalo se je bo vsemi nemčurskimi mehovi, da bi napravila svečanost fijasko.
Narodnjakom aranžerjem je bilo nže tesno pri srci, ko 80 videli le rogajoče se nemčurske obraze, a le malo kmetov blizu. Bila je to huda tišina; toliko truda i požrtvovalnosti, i dobra stvar bi morala biti osra-motena po nemčurskih zvijačah ? Naenkrat se pripelje voz z dvema slovenskima troboj-nicama. Bili so to novomeški junaci, njim na čelu vrli g. Rozman.
Km*lu potem pripelje bc od druge strani voz; na njem izvrstni domorodci iz Mokronoga! Ob G. uri se ima otvorenje pričeti 1 A le malo kmetov je blizu! Pri gosp. Jančingar-ju so se zbrali pevci novomeški i mokronoški. Zdajci primarširajo ti dolenjski sokoli, pevajoč krepko junaško pesen, njim na čelu velečestiti grof Barbo, gospoda Rozman in Jančingar. Čakalo se je še na ces. kr. komisarja, ki pak ga nij bilo, akoprani je bil napovedan. O 1(i na sedem se odmeva krasna pesen ; slavnost se je pričela. Zdaj stoprv prihajajo kmetje iz vseh strani j, sami jaki možje, pošteni narodnjaki. Bilo je to, kakor bi se bili ti kje poskrili, da bi ne bili nadlegovani od zlobnega nemčurstva; i stoprv poslednji moment se prikazujejo ; sladkih pesni j mili glas jim omehčuje d orno-rodna srca; krepki govori, ki so vnemali i navduševali slovenske kmete za najsvetejše njega svetinje; narodne pravice, izsilili Bi pri marsikaterem kmetu solzo, živijo-klici so se razlegali, navdušenost bila je velika. Pred hišo, v kojej je društvo se otvorilo, bilo je veliko ljndij: m6ž, žensk in otrok, ki so poslušali pazno, kaj da se notri godi. Govorniki so bili s živijo- in slava-klici pohvaljeni. V vašem zadnjem poročilu izpuščen je govornik Strbenec, ki je govoril v smislu : Budnim pravica. Slednjič se izvoli novi od-odbor. Ker gosp. Blagne, vrl narodnjak, zarad obilnega posla v svojej stroki meRto predsednika refizira, izvoli se potem per ac-clamationem gesp. Karel Jančingar za predsednika, za njegovega namestnika g. Raj-mund Vašič, za zapisnikarja g. A. Tramtč, za denarničarja g. Franjo Stergar, za odbornike : gg. Anton Zajec, Jože Bercar, Alojzij Košir. Ker je na presvitlega cesarja, čegar podoba je visela okinčana na zidu sobe, kjer se je zborovalo, trikratni Blava-klic doprinesel i ne je zapela cesarska himna, naj bode dr. Skedel-u i njegovim vrednim nemčurskim pristašem v pomirjenje. Preje bode nemčur b6 svojimi pruskimi težnjami prouzročil „punt," „revolucijon," nego 8lavnej habsbnrškej rodovini vedno udan Slovan!
Ko se je svečanost končala, ostalo je še več kmetov, vsi pevci i drugih gospodov pri g. Ape tu. Vrstile bo se napitnice: na vrlega slovenskega domoljuba i pisatelja g. prof. Stsklasa, na pognmnega boritelja za slovensko narodnost : gosp. Jančingar-ja, na novomeške i mokrouoške goste, izmej jih so je slavili vrli pevci, napilo se je tudi vrlima domorodkinjama gospej Ape-tovej i gospodični Joscpini Stergar-jevej, ki sti z mnogim
trudom delali za okinčanje društvene sobe i se tudi drugače ponašajo vedno požrtvovalno v prid slovenstva. Slava jim!
Posebno hvalo še izrekam v imenu št. Ruperških rodoljubov gospodom pevcem novomeškim i mokronoškim. Imejte še v prihodnje prijaznost, z izbornim vašim petjem poveličevati enake narodne svečanosti.
Omeniti še moram, da je mej pevci bilo več abiturijentev novomeške gimnazije i dragih dijakov, ki so se svojim izvrstnim vedenjem i voliko navdušenostjo za svojo slovensko očetnjavo napravili najboljši vtisek na odlične goste i na drug«. Ponosna sme biti novomeška gimnazija, ka izgojeva v vrlem duhu slovenske sinove, ter da svojim izgojencem niti betvice narodnega ponosa nij iztrgala, timveč ga še pomnožila, kakor ro to jasno kazali njeni odgojenci sami, ki se smejo istinito za dike novomeške gimnazije smatrati. Naj bode tudi v prihodnje novomeške gimnazije učiteljev vodilo: pospeševati i buditi v mladih srcih ljubezen do slovenske domovine, navduševati mladež za mili m a -temi jezik; ako to stori, hvala ne bode izostala i Rlovenski narod je in bode vedel vselej ceniti one moževe, ki na ta načiu delujejo za boljšo bodočnost slovenske narodnosti.
Iz Zil^retlis 22. sept. [Izv. dop.] Iz Bosne prihajajo o turškej okrutnosti grozne vesti. Žive na kolec nabijajo! Taka žrtva se vČaBih po več dnij moči, predno po strašnih bolečinah dušo izdahne. Tik avstro-ogerske meje, tako rekoč prad pragom civilizovanega sveta v Bišču je kajmakamski sod osem predorskih trgovcev na temelju ponarejenih in podvrženih pisem na smrt obsodil, pa na kakšno smrt ! Naj preje se je koža iz njih živih odrla, in potem so jih stoprv na kosce razsekali. Enega, ki nij imel s čem'harač (davek) plačati, so zaprli na dila, in potem pod njim mokro slamo žgali, da je siromak v dimu zadušil. Umorstva, požiganje, batinanje, to so vsakdanje turške zabave. Kristijanske žene nijso nikoli sigurne, da jih pohotni Turek ne oskruni. Mož bo niti geniti ne sme, drugač ga Turek pri pri priči ubije. Tožbe pred sodom nem a jo nobenega vspeha. Kristijanske priče nemajo nobene dokazilne moči, Turčiu pa nikoli kristijanu v prilog ne pričuje za kristijana na Turškem nij nikjer pravice, razen pri bogu. Pribegli na našo strni kristijani se pri takem denašnjem stanji na Turškem nečejo več nazaj k svojemu ognjišču vrniti, razen v tem slučaji, če bi Bosna pod kristijansko oblast prišla. To so begunci pred tistim našim poveren-stvom izrekli, katero je bilo v ta namen -"/.poslano, da izve razloge njihovega bega. Turki so poslali tri, se ve da podkupljene, kristijanske trgovce na našo stran, naj bi begunce pregovorili, da naj se spet v Bosno nazaj vrnejo. Te tri kristijanske izdajnike je pa Magistrat v Sisku kot špijone prijel in lepo pod ključ del. Turki bi ravno sedaj begunce naj bolj potrebovali, ker je treba slive nabirati in suditi in koruzo iz polja pospravljati, kar oboje je letos v Bosni jako obilno obrodilo. Bosniške suhe slive so v trgovini zelo čislane, ter gredo celo na Francosko in Angleško. Letni izvoz iznaša preko 500.000 centov. To je pa vse samo turška roba kristijanske je razmeruo malo vmes, in zato bodo Turki letos kake tri mil-
jone goldinarjev škode imeli. Po „Obzoro-vih" vestih je v Bosni spet na dveh novih krajih raja se vzdignila, in sicer mej Dobr-linom in Novem in v okolici Livnega. Če je res, da je Avstro-Ogerska Turkom zabranila preko Kleka vojsko v Hercegovino pošiljati, potem sta Bosna in Hercegovina od ostale Turčije celo izolirani, kajti cesto iz U imeli, je in stare Srbije gore je presekal pop Žarko, združivši se zhercegovinskimivstajniki. V Kozari planini se vstajniške čete na novo zbirajo in organizujejo, in kmalu bodo spet v ravnino prodrle. Turška oblast je v Bosni in Hercegovini tako v nihanje prišla, da se tudi po sicer neverjetnem premaganji vstaje ne bo nikoli več urtdila.
Domače stvari.
— („Venček"), nagrada naročnino doplativšim prejemnikom „Zora" se dotični-kom razpošilja proti poslanim (v prostih pismih) .5 kr. poštnim markam.
Administracija „Zore" v Mariboru.
— (Čitalnica v Sovodnjah) na Goriškem napravi prihodnjo nedeljo 2G. t. m. s pomočjo gg. učiteljev kmetijskega tečaja besedo, katere čisti donesek je namenjen ubogim ondašnjim šolarjem.
— (Vabilo) k velikemu plesu v Solkanu, ki ga napravi ja dražba narodnih fantov v salonu gosp. Rupnika dne soboto 25. sept. ob 8. uri zvečer. Plesne stroške plača omenjena družba. Vsa vstopnina je namenjena na Avstrijsko pribeglim ubogim družinam bošnjaškim i h c r c e g o v i n s k i m. Vstopnina je 1 gld. Radodarni človekoljubnosti vsakega je dana priložnost se še posenej izkazati. Godba bode meščanska. Gospod Rupnik je k tema svoje prostore milodarno odprl.
Odbor.
— (Iz Kranjske gore) 19. sept. se nam piše : Nova maša do pola dne, brez števila ljudi, zvečer poslopje gori! Vendar delavnost domačih, posebno pa Ratečenov in Podkorencev so neizrekljivo nesrečo odvrnili, da je samo eno poslopje zgorelo, pohištvo drugih pa ostalo, le strah še nekoliko po kosteh tiči. Kjer lenoba in zanikernost ne dovoli nekaterim prebivalcem mošnjo odpreti, tam tudi gasilnica ne more domovja oteti. Hvala presrčna vsem gasilcem in pomagval-cem, posebna Janezu Mežiku po domače Baj8 iz Ratič.
— (N e b r e č a.) Iz velikih Lašč se nam piše 22. septembra: V torek po polu dne gre mož Štefan KerŠe, posestnik v Dvorskej vasi, blizu velikih Lašč na Dolenjskem svoje .orehe trest. Spleza na visoko drevo: komaj trese nekoliko časa, nenadoma se mu noga spol z no in takoj pade nesrečnež tako močno na tla, da se je hndo poškodoval, in zdaj trpi hude muke, meni si, da ne bo več dolgo časa živel. Ta žalostni prigodek naj bo izgled vsem hlapcem in gospodarjem, da nij varno, lehkomišljeno in brez skrbi po visocih drevesih hoditi, zlasti pa ob Času, kadar se sadje spravlja, kar se je uže dostikrat pripetilo.
— (Požar.) Iz Zagorja 20. sept. se nam piše: Včeraj zjutraj vzdramil nas je krik : ogenj iz sladkega spanja. Vnelo se je bilo nasproti postaje pri Ivečku. Brzo tekli smo s postajno brizgalnico na kraj nesreče. Gorel je hlev in gumno. Razven živine, koja se je bila otela množim  trudom in nekaj
hlodov, pogorelo je vse. Na gumnu bilo je precej neomlateutga žita, a pod streho ko-luza in mrva, koje vse je zapalo neusmiljenemu, požrešu« mu zublju. Gospodar nij bil zavarovan. Škoda ceni se na 500 gld. Graje vredno, bogme prav turško obnašali 80 se delavci tukajšnjega rudnika. Ko sem jih pozval ua pomaganje, krohotali so se na vse grlo, rekoč: „Da je premalo, naj mu pogori še hiša." Gospodar ima krčmo, a ker jim ue upa mnogo, in jih tirja češče, menim, bode to osveta in uzrok grdemu dejanja. Cul sem tudi, ka jim je prepovedal iti gasit njih nadzornik S., ki je celo jedinega, ki je pomagal, odklical od ognja. Istinito, kaj lep značaj! Baje je ntkdo zažgal navlašč. Drugi trde, da sta spala dva Šmarčana pod streho, ter uaihrže v pijanosti zatrosila ogenj.
— (Iz Dolenjskega) se nam piše: V noči od 14. do 15. sept. je v Stattenbergu pogorela žaga za tavolete, lastnina baron Berga; ogenj je baje nastal po neprevidnosti. Škode je blizu G000 gold. Tavolete te žage bile so pri dunajskej svetovnej razstavi pohvaljene. — Na Dolenjskem je IG. in 17. sept. pala v nižavah slana, ter pri ajdi mnogo škode napravila. — 17. sept. so imele cenilne komisije na Dolenjskem Bvoje zadnje delovanje za letošnje leto. Koliko uspeha za boljek kmeta bodo te komisije imele, se še ne ve. A obče se tukaj trdi, da bode mnogo več davka, nego preje.
— (Iz Gorice) se nam piše: 10. in in 14. t. m. je Šlo več Garibaldincev b&ozi goriško postajo v Trst, da odpotujejo v Hercegovino, sploh so pravi Italijani jako navdušeni in polni simpatij za llercegovince ki bo za slobodo boreči se, mej tem ko so naši goriški slovenski renegati podobni renegatom Ljubljanskim in Tržaškim. To bo vam pravi — Turki.
— (Milodari za pribegle iz Hercegovine in Bosne.) Sprejeli smo: Iz Borovnice: Lovro TuršiČ 1 gl., Franjo Košir 40 kr., X. 1 gl., Matevž Škrlj 1 gl., Franjo Malavašič 30 kr., J. Pečak 1 gl., Karel Okorn 50 kr., A. Hartmann 2 gl., Franjo Zmerzlikar 50 kr., Jurij Vranic 50 kr., J. Leben 50 kr., F. Leben 20 kr., J. Zalar 20 kr., J. Borštnik 2 gl., A. Fnrlan 20 kr., J. Seliškar 10 kr., kr., J. Drašlar 10 kr., A. Drašlar 10 kr., L. Cestnik 10 kr., J. Hrvatin 50 kr., Matija Podboj 30 kr., F. Pe-trovČiČ 10 kr., L. V. 3 gl., skup 15 gl. 60 kr. Iz Ljubljane: B. Š. 5 gl., grof \Vurmbrand 5 gl., T. Pavlic 1 gl., Hienc gl., J. Gorjup 10 kr., J. K. 1 gl., G. Z. 10 kr., Johana Babnik 30 kr., Ana Kostr 50 kr., Ludovika Maurer 1 gl., Cec. Mit,ker 20 kr., A. K. 1 gl., J. Vodnik 1 gl., A. Vodnik 30 kr., M. Žigur 1 gl., A. Gale 1 gl., J. Povše 20 kr., M. Bezavičar 44 kr., F. Kločič 1 gl., M. Zdravje 20 kr., Marija Bložič 20 kr., J. Križaj 1 gl., A. Tomas 20 kr., Konstancija 20 kr., Ana Zaje 20 kr., Marija ImoviČ 40 kr., Marija Ažbe 12 kr., A. Š. 20 kr., Bobm 50 kr., M. II. 1 gl., Marg. Kraljic 1 gl., Jan. Trtnik 1 gl. — Iz Kranja: Čisti dobiček od ke-glanja 100 gl., Zaverl 5 gl., dr. Roje 2 gl., gdCna. Fani Rakove 3 gld. — Iz Šmarja: Martin Ivane, dekan 6 gl. 60 kr. — Iz Materij e: R. Z. 5 gl., Janež 2 gl., Franjo 3 gl., Luka V. 2 gl., Kast. „Bog blagoslovi" 5 gl., A. N. 5 gl., Jože 2 gl., Bogdan 3 gl. Bku-paj IM gl. 50 kr. L i II. izkaz 387 gl.
82 kr., za vsem 584 gl. 38 kr. Zraven tega še dosti obleke i drugih stvari.
Sprejem potrjuje odbor: J. N. Horak, Dr. J. VoŠnjak,
predsednik. denarničar.
Vnem
bolnim moč in zdravje brez leka hrez stroškov po izvrstni
ReTalesciere đu Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov, zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate iilo, vodenico, mrzlico, vnoglavje, silenje krvi v glavo. Šumenj«• v ušesih, slabosti iu blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnili, brez vsake medicine, mej njimi spri čevala prolesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beueka, pravega prolesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, rdnivilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda. Ur. Cauipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinje Castle-»tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih i«ob, Be razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj.
Kratki izkaz iz so.ono spričevalov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonu, 10. jul. 1852. Kevalesciero Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih, a t, d. pri kainnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistili In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje m in neprecenljivo Bredstvo ne Bamo prt vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in aušenji v grlu. (L. S.) Ku d. "W u r zer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
WincheBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne l  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, Solne rut niče in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciero du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g o 1 s t e i n , tajni »nv.it. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Kevalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciero du Barrv po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piflo v „ B o r 1 i n e r Klinische W o c h e n s c h r i 1' t" od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabiin, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Kevalesciero). Dete je v 1 mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila aiJBO bila v stanu odpraviti: toda Kevalesciere gaje j zdravila popolnoma v 6 tednih.
S t. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, aa dolgoletnem bolehanji glave in davljenju
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na uru panj i, t res liri na vseh udih, shuj sanji in hipohondriji.
Št. 65.715. Gospodični de MontlouiB na nepre Davljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.970. GoBpoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na tkoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.877. Flor. KOllerja, c kr. vojašk. oskrb-aika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščauji v prsih.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah itd.
Kevalesciere je 4 krat tečueja, nego meBO, ter te pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehastih pu&ioah po pol funta 1 gold. 50 kr , . tant .2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran ;ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold.,
- Kovaleaoiero-Bisouiten v pušicah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Kevalesoiere-Chocolatee v prahu m 7 ploščicah sa 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold *) kr« i8 taa 4 gold. 50 kr., v prahu sa 120 ta 10 gold., sa 288 las 20 gold., — za 576 tas 36 gold
— Prodaje: Barrv du Barrv & Comp. na Do-utejl, Wadl£U«hgas»e it. o, v JLjubljuui Ed tt&hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Gradel bratjo Oboranzmevr, v Ina oirtoJku Dioohtl & Frank, v Cclovel P. Birn* 'acher, «/ I-onei Lndvig Mtlller, v Mariboru
£. Morič, v Nerana J. B. Stockhaaeen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v (er-aovioah pri N. Snirhu, v Oieka pri J nI. Davidu, lekarju, v Uraden pri bratih Oberranz-ineyr, v TeuieSvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri (J. M. Jahnerju, lekarju, v Varai-diuu pri lekarju dr. A. H al ter ju, iakor v vsoh lu-atih pri dobrih letarjib in ipeeerljikfh trgovcih; :udi razpošilja duiRJ«i» hifta na -ao kr.*jo r.<> poštnih .....n»n>ir> ili '»'»trT.Ht'ih (227)
21. septembra:
Kvropat Fabri iz Novega mesta. — gro t Cernim iz Gorenjskega. — Morandin iz Celovca. — Brever iz Dunaja.
Pri •<«>n..: Lober iz Toplic. — Oser iz Dunaja. — Zaiuitig iz Gradiške. - KUnl iz Dunaja. — Javornik iz Pianine. — Drašler iz Nov. mesta.
Pri NttlH'i: Paranoa iz Belgrada. — Kielti iz Trsta. — Lutz iz Dunaja. — baron Mladota z gospo iz Toplic.
I>iiUH..jB*a QOrxa 23 septembra. Izvirno tolografiouo poro^ilii.) Bnotnl drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 15 is;. Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73   ,   90 ,
1860 ti/., posojilo.....112   „ 20
Akcijo naroano banko   .   .     907       — „ Kreditno akcije    ....     214   , 50
London........111   „   80 A
Napol........ .    H    , 92
C. k. cekini.......o    ,   30'/» n
Srebra    . ~ .  .     v02   . —
Gospod GrCCelj ali Kocelj, naj blagovoli v privatnem pismu svojo adreso naznaniti uredniku „Slov. Naroda".
Vodna žaga
blizu velikih gozdov, pri lCobu v velkem LuNkcni okraji, se v last proda, ali pa so za več let v najem da. — Pogoji so izvedo pismeno ali ust-iin 11 < • v Včlkili l.at»i<-iili hišna št. 32.     (318—2)
Lekarna Piccoli.
0) a lal
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanjc zob, zoper difteritis ali vnetim grla iu skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za Či-stenjo zob. kedor ga enkrat poskusi, dal mu hude gotovo prednost, vzlic \sini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surflns
de I'aria, 1 Hacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda «acon i gid. Esprit dto. dto. de Ylang-Ylang
Hacon 1 gold.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različno organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno srodstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljSu spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kuko se rabi 10 kr.
GlyCerin-Creme, jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnico in kožo na rokah. 1 tlacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi um i \ alniini Mulami, lepotičjem in lepoticuiui sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—107)
NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Izdatelj in urednik Josip Jnrčič.
Lastnina in tisk -Narodne Unkarnea.