Leto LX1X
štev. 183 a
¥ LJubljani, v sredo, 6. avgusta 1941-XIX
Poitnhu vtoton* * ottnrM Prezzo — Cena L 0.70
Naročnin« mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — ne* deljaka izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Noto mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milana

VENEC
Isba|a vsak dai ijutrsj razen ponedeljka la dneva po pranih,
s Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. s | Redazlone, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 I	Telefon 4001—4005.	1
Abbonamentl: Mete 12 Lire; Eatero, me •e 20 Lire, Ediziona domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.i Lubiana 10.650 per glj abbo-namentir 10.349 per le inaerzioni. Filiale! Novo mesto.
Concessionaria esclnsfva per la pnbblicifS di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicltft Italiana S. A., Milano.
Ducejev govor Črnim srajcam v Mantovi
Rim, 5. avgusta, lp. Duce je pregledal v Mantovi legijo Črnih srajc pred odhodom na vzhodno bojišče. Pri tej priliki je imel naslednji govor:
La parola del Duce
Ecco il testo del difccorso tennto dal Duce a Mantova aila Legione delle Camicie nere in partenza per il fronte orientale:
Legionari!
Un grande onore e un sommo privilegio vi attendono, e sono sicuro che voi lo sentite nell'animo vostro di combattenti volontari. L'onore e il privilegio di partecipare ad un'au-tentica battaglia di giganti.
Per venti anni i popoli della terra sono stati agitati da questa alternativa, da questa ferreo dilemma: Fascismo o bolscevismo. Koma o Mosca. (Vibranti1 acclamazioni.) L'urto tra i due mondi che noi obbiamo voluto e abbiamo iniziato negli anni lontanj delle squadre della Rivoluzione, e giunto al suo epilogo. II dramma e alFatto quinto, lo schieramento č oramai com-pleto.
Da una parte Roma, Berlino, Tokio dall'al-tra Londra (si fisehia a lungo), Washington, Mosca. Nemmeno il piu lontano dubbio ci sfio-ra circa 1'esito di questa immame battaglia: Noi vinceremo (si applaude freneticamente).
Vinceremo perehe la storia dice che i popoli i quali rappresentano le idee del passato devono perdere dinanzi ai popoli che rappresentano le idee delPavvenirrv,
Legionari I
Sul fronte rnsso voi combatterete insieme non solo con i camerati tedesehi, ma con i Fin-landesi, i Magiari, i Romeni, gli Slovacchi e con volontari di altre Nazioni. Sono sicuro che nelle soste il vostro contegno sar* irreprensibile e nel combattimento vi impegnerete con estrema decisione e con la massima energia. (I Legionari gridano: Si, Duce.) Nel combattimento chi esita. cade. Queste mie parole siano il viatico obe vi accompagna, un atto di fede, un auspi-cio di vittoria.
Legionari I Salnto al Re!
Ducejeve besede
Legionarji!
Velika čast in visoka predpraviea vas čakata in prepričan sem, da to čutite v dušah kot prostovoljni bojevniki. To je čast in predpraviea udeležiti se pristne bitke velikanov. Dvajset let že ljudstva zemlje razgibava ta izbira, ta železna dilema: fašizem ali boljševizem, Rim ali Moskva. (Viharno odobravanje.)	i
Spopad med dvema svetovoma, ki smo ga hoteli in ki smo ga začeli mi v daljnih letih, ko so nastopali revolucijski oddelki, je zdaj prišel do svojega dodatka. Drama je v petem dejanju. Razporeditev je zdaj popolna. Na eni strani Rim, Berlin, Tokio, na drugi strani London, Moskva, Washington. (Dolgotrajno žvižganje.)
Niti najbolj oddaljen dvom se nas ne dotika glede izida te ogromne bitke: zmagali bomo! (Navdušeno pritrjevanje.) Zmagali bomo, ker zgodovina pravi, da morajo propasti narodi, ki zastopajo ideje preteklosti spričo narodov, ki zastopajo ideje bodočnosti.
Legionarji!
Na ruskem bojišču se boste bili ne samo z nemškimi tovariši, temveč tndi s Finci, Madžari, Romnni, Slovaki in s prostovoljci drngih narodov.
Prepričan sem, da bo vaše vedenje v taborih brezhibno, v boju pa da boste napeli vse sile s skrajno odločnostjo. (Legionarji vpijejo: »Da, Duce!«)
Kdor se v boju obotavlja, pade.
Te moje besede naj bodo popotnica, ki vas spremlja, izpoved vere, znamenje zmage.
Legionarji! Pozdrav Kralju!
Odmev v Bolgariji
Sofija, 5. avgusta, lp. Ponosne besede, ki jih je Duce izrekel Črnim srajcam ob odhodu na vzhodno bojišče, objavlja ves bolgarski tisk na častnem mestu pod velikimi naslovi, v katerih podčrtava, da je vojna proti boljševizmu, ki jo je Fašizem sprožil takoj ob svojem pričetku, prešla v zaključno dobo s pohodom na Moskvo. Listi poudarjajo, da so izredno značilne Mussolinijeve besede o zvezi med Washingtonom, Londonom in Moskvo in pravijo, da je Združene države treba smatrati kot vojskujočo se državo, ker Amerika vedno bolj sodeluje z državami, ki so proti osi in proti narodom, ki so pristopili k trojni pogodbi. Bolgarski narod veruje v zmago osi, kajti ideje osi zagotavljajo bodočnost, kakor jo je izrazil Duce rimskim legionarjem.
Vittorioso contrattacco presso Tobruch
II Onartier Generale delfe Forze Armate comunica:
Nell'A frica settentrionale, sul fronte di Tobruk, il nemico ha effettuato un violento attacco contro le nostre posizioni.
Contrattaecato da reparti germanici e stato nettamente respinto con gravi perdite.
Sono stati catturati numerosi prigionieri; un centinaio di morti britannici sono rimasti sul terreno.
Velivoli germanici hanno eoneorso all a-zione, colpendo efficacemente postazioni di artiglieria nemica.
Sul fronte di Sollum attivita di elementi avanzati.
Aerei avversari hanno bombardato Der-na, distruggendo la chiesa e 1'ospedale colo-niale.
Un morto e quattro leriti fra i ricoverati.
Vojno poročilo štev. 427:
Zmagovit protinapad pri Tobruku
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku jc sovražnik izvedel silovit napad proti našim postojankam. Protinapadi nemških oddelkov so prizadejali sovražniku hude izgube. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in na stotine mrtvih Angležev je obležalo na bojišču. Ob istem času so nemška letala uspešno napadla sovražne artilerijske postojanke.
Bojišče pri Sollumu: Delovanje prednjih oddelkov.
Sovražna letala so bombardirala Demo in so bombe uničile cerkev in kolonialno bolnišnico. En mrtev in trije ranjeni med okrevajočimi.
Vzhodna Afrika: Tri sovražna letala so bombardirala, ne da bi dosegla kakšne uspehe, postojanko Uolkefit. Sovražna kolona, ki se je skušala bližati našim postojankam na sedlu Culquabert, je bila razpršena in jo je hitri napad naše posadke pognal v beg.
Angleško letalo je iz visoke višine metalo bombe in zažigalna sredstva na majhno kmet-sko bivališče na Siciliji, ne da bi prizadejalo žrtev ali škodo.
Na Sredozemskem morju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Ludvika Griona potopila sovražno petrolejsko ladjo (11.600 ton), ki je vozila r Tobruk. Prav tako je na Sredozemskem morju naša podmornica z ognjem iz strojnice potopila sovražno letalo vrste »Sundcrland«. Sovražna posadka je bila zajeta.
Pohvala 8. polka bersaljerov
Bengasi, 5. avgusta, lp. Med polki, ki oblegajo Tohruk Rf je nosehnn izkazal S, polk bersa-fjerov. V hudih bitkah v maju je ta polk, ki mu
poveljuje polk. Montemurro, pohvalil general Rom-mel, pohvalil pa ga je tudi polkovnik von Herjf, ki 6e je takole izrazil:
Izjavljam svojo najvišjo pohvalo oddelkom polkovnika Montemurra zaradi junaštva, ki so ga pokazali v srditih bitkah dne 15. maja. Oficirji in vojaki so držali svoje položaje do skrajnosti. Oddelek, ki je branil planjavo Halfaya, se je upiral z levjo hrabrostjo do zadnjega moža proti premočnim sovražnim silam. Večina njih se je žrtvovala, zve6ta svoji zastavi. Naj se jim ohrani ča6ten sjx)-min! Nadaljevali bomo borbo do končne zmage. To dnevno jjovelje naj se naznani takoj vsem oddelkom polka.
Nell'A frica ori en tale tre apparec-chi avversari hanno bombardato, seriza con-seguenze, il ridotto di Uolchefit.
Una colonna nemica, che ha tentato avvi-cinarsi alle nostre posizioni della Sella di Culquabert, e s ta ta dispersa e posta in fuga dalla pronta roazione del presidio.
Un aereo britannico ha lanciato, da alta quota, una bomba e spezzoni incendiari su d'un piccolo centro rurale della Sicilia sema causare vittime ni danni.
In Mediterraneo un nostro sommergibile, al comando del tenente di Vascello Lu-dovico Grion, ha affondato una petroliera nemica di 11.600 tonnellate diretta a-Tobruk.
Sempre nel Mediterraneo un nostro sot-tomarino ha mitragliato ed abbattuto un ve-livolo Sunderland — l°equipaggio nemico e stato catturato. (Štefani.)
Alto elogio ai Bersaglieri
Begasi 4 avg. Tra i reggimenti che strin-gono d'assedio Tobruk ve n'č uno che si e par-ticolarmente distinto ed e 1' 8" reggimento bersaglieri; — Nella dura battaglia del maggio questo reggimento comandato dal colonnello Montemurro ebbe un elogio dal gen. Rommel e piu particolarmente dal colonnello von llerff il quale si espresse in questi termini: — Espri-mo il mio piu alto elogio ai reparti Montemurro deli' 8" regg. bersaglieri ai miei ordini pel va-lore diinostrato durante i gravi comhattimenti del 15 maggio c. a. — Ufficiali e truppa hanoo tenuto le posizioni impegnandosi fino alPulti-mo. — il reparto preposto alla difesa della pianura di passo Halfava ha resistito con leonino coraggio fino ali' uhtimo uomo contro preponderanti forze nemiche. La mag-ggior parte di essi si e immolata, fedele alla bandiera. — Sia reso onore alla loro me-moria! — Continueremo a combattere ed im-porremo in tutte le situazioni la nostra azione al nemico fino alla vittoria (finale. — II pre-sente ordine del giorno sin communicato al piu presto possibile a tutti i reparti dal reggimento. — Colonnello von Herff. (Štefani)
Italijanski ekspetficijski zbor na vzhodu:
»V imenu Rima«
Berlin, 5. avgusta, ng. Nemški listi objavljajo poročila o prihodu italijanskih čet na vzhodno bojišče in poudarjajo, da je italijanska vojska Opremljena z odličnim vojnim gradivom.
Navdušenje italijanskih čet, ki so prišle na ta odsek bojišča s posebnimi vlaki, je kar največje. Polki in posamezne enote italijanske vojske razvijajo zastave na katerih je zapisano: »V imenu Rima«.
Izredni dopisnik DNB tako popisuje prihod italijanskega ekspedicijskega zbora na bojišče:
»Prihajamo ravno v trenutku, da bi bili navzoči pri prihodu italijanskih čet, ki so v glavnem ssetavljene iz izbranih čet. Vse se razvija z matematično točnostjo. Z vlakov izstopajo neprestano oddelki, skladajo avtomobilska vozila, topove, tanke in avtomobilska vozila oskrbovalnih kolon. Medtem, ko se počasi pomikamo ob četah, ki so 2e na pohodu, ne vidimo drugega, ko bleščeče jasne obraze.
Med veselim vzklikanjem italijanskih vojakov se lahko ugotavlja, da so to mladi močni vojaki, popolnoma izvežbani in iskreno se veselimo vsi skupaj, da lahko sodelujemo pri boju proti boljševizmu.
Popoldne je vse mesto zajelo veselo razpoloženje. Razširila se je novica, da bodo italijanske čete v paradnem koraku izvedle mimohod mimo svojega generala — glavnega poveljnika. Že več ur pred mimohodom se je zbrala ogromna množica ljudi ob edini glavni cesti v mestu. Med gledalci je opaziti mnogo pravoslavnih duhovnikov. Kmetje so oblečeni v kožuhovino in na glavah nosijo kučme iz ko-žuhovine, dasi je v senci 36 stopinj nad ničlo. Žene nosijo pisane rute na glavah. Vse se veselo in navdušeno pogovarja. Pogled na čete, ki opravljajo mimohod, opravičuje to navdušenje množice. Z vojaškimi godbami na čelu korakajo čete in polki drug za drugim. Z godbami vihrajo slavne zastave. Za pehoto prihaja težko topništvo, ki ga vozijo z vlačilci na ve-
Zmote angleške propagande
Berlin, 5. avgusta ng. Angleški oblastniki n« obveščajo angleškega javnega mnenja o pravilnem položaju in tako se zmotno mnenje angleškega ranga o poteku dogodkov naslanja zlasti na troje iluzij:
1.	Angleška propaganda poudarja, da so uspehi angleškega bombardiranja nad zahodno Nemčijo izredno veliki in da bo to bombardiranje nemškega ozemlja še naraščalo1,
2.	prav tako trdi angleška propaganda, da so nemška sredstva pri proizvajanju vojnega gradiva zelo omejena;
3.	angleška propaganda trdi, da se bo dalo zlomiti notranjo duhovno fronto nemškega naroda.
Tako si angleška propaganda predstavlja, da bodo prišli lepši dnevi in tem iluzijam odgovarjajo ta tri dejstva, ki jih podpirajo dejanja:
1.	takozvana angleška letalska ofenziva je na vsej črti doživela popoln polom. Angleži nimajo nobenega pojma o tem, kakšni bodo bodoči letalski napadi na Anglijo;
2.	če Angleži nimajo nobenega pojma o nemški vojni proizvodnji, tedaj bi lahko pač pomislili na to, koliko vojnega gradiva so Nemci zaplenili v premaganih državah, kajti tam je Nemčija dobila orožja, ki je zadostovalo 6 do 7 armadam;
3.	zrcalo morale nemškega naroda je zrcalo morale nemškega vojaka. Angleška propaganda se seveda ne zaveda, kolikšen je uspeh nemškega vojaka in zakaj so ti uspehi pri nemškem vojaku tako veliki. Zato tudi angleška propaganda ne ve, zakaj lahko junaštvo nemškega vojaka presega vse meje.
Kruh na karte v Švici
Bern, 5. avgusta. Ip. Na jesen bo tudi v kruh na karte. Ko bodo uvedene karte, bo priši na vsako osebo 225 gramov kruha na dan.
Racioniranje tudi v Ameriki
Washington, 5. avgusta, lp. Tudi ameriški državljani se bodo morali navaditi na delitev potrebščin na karte. Tako morajo trgovci bencina imeti zaprte svoje obrate vsako nedeljo od 7 zjutraj do 5 zvečer. To je samo uvod v splošno racioniranje. Pripravljajo se odredbe za racioniranjo glavnih življenjskih potrebščin, v Ameriki pa so začeli hitro zbirati vse vrste kovin.
Podtalno delovanje komunistov
v Švici
Bern, 5. avgusta, lp. V Baslu in v drugih' švicarskih mestih že nekaj tednov opazujejo tajno podtalno delovanje komunistov. To delovanje zavzema zelo različne oblike in bi lahko spravilo v nevarnost tudi nevtralnost Švice in zato je javno mnenje zelo vznemirjeno. Ko je neka potovalna agencija v Baslu poleg časopisov izobesila zemljevid o bojih na vzhodu, je bilo okno nenadoma popisano s psovkami in šipe so bile kmalu razbite, Ob isti priliki so se po mestu širili komunistični letaki, ki so psovali švicarske državnike, češ, da se naj takoj ustavjo vse dobave državam osi itd.
Amerika predlaga Braziliji zasedbo Azorov
Newyork. 5. avgusta, lp. »Times Herald Tribune« objavlja senzacionalno vest, ki pravi, da se je ameriška vlada prepričala, da misli Portugalska odločno braniti Azore proti Ameriki in zato je Amerika sklenila poslati v boj proti Portugalski Brazilijo. List piše, da ameriška vlada namerava brazilski vladi sporočiti, da naj prevzame pokroviteljstvo nad tem otočjem. Tako bi najvažnejše oporišče na Atlantiku prešlo pod nadzorstvo obeh Amerik.
Rooseveltova žena pride v Anglijo
Stockholm, 5. avgusta, lp. »Svenskadagbladet* objavlja novico iz Newyorka, češ da bo Rooseveltova žena v septembru prišla z letalom v Anglijo.
Angleška pomožna ladja potopljena
Rim, 5. avgusta, lp. Angleška admiraliteta 6c je odločila priznati, da je bila angleška pomožna ladja minolovka »Shaefell« potopljena.
Nova trgovinska pogodba med Madžarsko in Finsko
Budimpešta. 5. avgusta, lp. V Budimpešti je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Madžarsko in Finsko. Nova pogodba določa kar najživahnejšo izmenjavo blaga.
Kritično razmerje med Japonsko in Ameriko
Šanghaj, 5. avgusta, lp. Brzojavke iz Tokia poročajo, da je razmerje med Japonsko in Ameriko stopilo v kritično stanje zlasti zaradi tega, ker so se začele izvajati odredbe, ki ovirajo pomorski promet med Japonsko in Ameriko. Zaradi teh odredb približno 100 ameriških državljanov ne bo moglo odpotovati domov v San Francisko, dasi so že plačali vozovnice.
lika kolesa. Nato pa prihajajo motociklisti med silnim brnenjem motorjev. Mimohod pred poveljnikom so zaključili bersaglieri, ki v teku vozijo s seboj protitankovske topove. Italijanski polki so izginili na obzorju za ogromnim oblakom prahu.
Zvesti svojemu gesla imenu Rima« se podajajo v prve črte na fronti.
{
Boji na vzhodu:
Sovražni izpadni poskusi v Ukrajini odbiti
Berlin, 5. avg. lp. Nemški poročevalski urad javlja, da je južno od Kijeva nemška ogledniška patrola presenetila sovjetski tovorni avtomobil, ki je ostal v močvirju Po kratkem boju na nož, so Nemci premagali sovjetski oddelek ter ujeli tudi pribočnika neke brigade, pri katerem so dobili spet važne listine.
Zaradi drznega nastopa ogledniškega oddelka, je bilo mogoče obkoliti dva sovjetska polka severozahodno od Pejpuškega je7era v Estoniji. Del teh polkov se je udal, ostanek pa je bil uničen.
Budimpešta, 5. avgusta, lp. Madžarska brzojavna agencija poroča, da madžarski oddelki, ki so se trdno utaborili na reki Bugu, nadulju-jejo s preganjanjem osamljenih sovjetskih oddelkov, ki se skrivajo po gozdovih v ozadju madžarskih čet. Operacije na vsem madžarskem kosu bojišča se nadaljujejo po načrtih vrhovnega poveljstva. Število jetnikov in količina zaseženega vojnega materiala vedno bolj raste. Vojaški krogi so zelo molčeči glede sedanjih operacij, lahko pa se pove, da madžarske čete hrabro prispevajo k bojem in k uspehom zavezniških oddelkov.
Bukarešta, 5. avgusta, lp. Sovjetsko letalstvo je dobilo nov resen nauk. ti sovjetskih letal je napadlo romunsko pristanišče Con-stanzo in vrglo nanjo zelo veliko število bomb, ki so padle v središče mesta, zadele številne stanovanjske predele, toda eno samo važno stavbo, 'toda romunski lovci so kaznovali sovjetske letalce za ta napad in so sestrelili osem sovjetskih bombnikov nad mestom.
Stockholm, 5. avgusta, lp. Preteklo noč so nemška letala v večjih skupinah bombardirala sovjetsko prestolnico. Klub zelo močnemu protiletalskemu ognju je uspelo nemškim letolom ^metati eksplozivne in zažigalne bombe. Bombe so povzročile več požarov in precejšnjo škodo.
Berlin, 4. avgusta, lp. Izgube ruskega letalstva dne 12. avgustu znašajo 58 letal. Od teh je bilo 6 letal uničenih na tleh.
Helsinki, 4. avgusta, lp. Uradno je bilo objavljeno, da je bilo delovanje topništva v zadnjih dneh na obeh straneh pomembno. Sovražne izvidniške pa t rolo. so bile odbite. Na raznih krajih so sovjetski vojaki skušali izvesti protinapade. da bi ustavili prodiranje finskih čet, toda bili so prisiljeni umakniti se. Medtem prodiranjem so finske čete razbile sovjetske oddelke, ki so bili obkoljeni. Finski l>ojni plen stolno narašča. Najmanj 12 sovjetskih tankov je bilo uničenih in precejšno število ruskih vojakov je bilo zajetih. Obkoljeni ruski oddelki na severni strani jezera Ladoga so bili prisiljeni prodati se, potem ko so pustili na bojišču '-(K) mrtvih. Sovjetski napad na vzhodu od istega jezeru je bil odbit ia so bile sovražne izgube velike.
Berlin, 4. avgusta, lp. Ujeti ruski vojaki z ozemlja med jezeroma Onega in Ladoga pripovedujejo, da je nemško letalstvo resno poškodovalo Stalinov kanal. Kanal na nekaterih krajih ni več sposoben za plovbo.
Stockholm, 5. avgusta, lp. Moskovska radijska postaja je objavila v eni svojih oddaj, da se je »množica sovražnih bombnikov znova vrgla nad Moskvo«. Gasilci se z nadčloveškimi napori trudijo, da bi premagali požare.« Iz istega sovjetskega vira se je izvedelo, da je bombardiranje Moskve napravilo ogromno škodo in sicer na postaji ter na industrijskih napravah ter v središču, kjer so komisarijati. Okoli Lubianke je vse razbito, velike bombe pa so padle na sam Kremelj. Ogromna palača sovjetov, ki je bila pono6 režima, je popolnoma razdejana. Mestni predeli, kjer so lesene hiše, gore že več dni. Vse mesto je zavito v strašen dim. Civilno prebivalstvo beži iz mesta, v mestu pa zločinci že plenijo razne trgovine.
Iz Šanghaja prihajajo poročila, da je izbruhnil upor v Urgiji. Upor se j« začel pred enim tednom in uporniki so odbili vse čete tajne policij«.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 5. avgusta, lp. Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja:
V	Ukrajini so bili izpadni poskusi na ozkem prostoru stisnjenih sovražnih sil odbiti. Deli sovražnika so bili pri tem uničeni.
Pri razširjenju prodornega prostora 100 km jugovzhodno od Smolenska so bile sovražile skupine s presenetljivim napadom deloma uničene ali pa obkoljene. Na Estonskem je bilo zavzeto mesto Taps. Bojna letala so ponoči v zaporednih valovih napadla vojaške in važne vojno-gospodarske naprave v Moskvi uspešno z razdiralnimi in zažigal-nimi bombami.
Pri napadih proti angleški oskrbovalni plovbi je letalstvo potopilo zahodno od Irske in v Kanalu sv. Jurija dve trgovski ladji s skupno 10.300 tonami.
V	Severni Afriki se je ponesrečil napad močnejših angleških sil in je imel sovražnik hude izgube.
Nemška bojna letala so tudi v pretekli noči napadla angleška oporišča ob Sueškem kanalu. V noči na 4. avgust so pri Suezu uničila dve angleški trgovski ladji s skupno 18.000 tonami in zadela močno neko drugo laajo.
Sovražnik ni niti podnevi, niti ponoči priletel na nemško državno ozemlje.
V	boju proti angleški trgovski plovbi je vojna mornarica z letalstvom potopila v juliju 407.600 ton sovražnega trgovskega brodovja. Poleg tega je bilo mnogo sovražnih trgovskih ladij tako hudo poškodovanih, da za dalj časa niso sposobne, da bi oskrbovale angleško domovino. Sovražne izgube zaradi min pri tem niso vštete.
Letalska vojna na Zahodu
Berlin, 4. avgusta, lp. Včeraj se je nekaj angleških letal v zelo visokem poletu približalo norveški obali. Nemška patrolna ladja jih je opazila ter jih je začela obstreljevati. Sovražna letala so skušala zbežati in se s hitrimi zavoji izogniti topniškemu ognju. Vendar pa sta dva strela zadela dve lovski letali »llur-
rieane«, ki sta padli v morje. Zajet je bil angleški pilot, ki je pristal s padalom,
Berlin, 5. avg. lp. Zadnji poleti angleškega
letalstva nad Berlin so zahtevali 25 smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom, med temi pa večinoma žene in otroke.
laska in angleška propaganda na skupnih poteh
Churchill sklicuje »svetovno konferenco«, v Moskvi pa mu pomaga Žid — Lozovski
Berlin, 5. avgusta, ng. Angleška propaganda napoveduje »zgodovinski dogodek« izredne važnosti. Pripravlja se ogromna svetovna konferenca, kakor je to napovedal pred kratkim zunanji minister Eden v svojem govoru. Te konference bi se naj udeležili člani angleške vlade, zastopniki dominionov, zastopniki raznih vlad iz zasedenih držav in še nekaj izredno pomembnih osebnosti iz Kremlja, najbrž sam Molotov. Kot uradna opazovalca mislita pri konferenci sodelovati dva izredna odposlanca ameriške vlade in diplomatski zastopnik Cangkajškove Kitajske. Dnevni red te konference še ni bil določen, vedo pa samo za to, da bodo na konferenci obravnavali vsa vprašanja sedanje vojne in pa vprašanja, ki se nanašajo na čas po vojni.
Seveda je vse to samo Churchillovo delo, ki naj ima velik propagandni pomen. Čas je namreč zelo ugoden. V prvih dneh septembra bo druga obletnica vojne napovedi Nemčiji. Prav tako pa dogodki na vzhodnem bojišču dozorevajo in pričakovati je, da bo doba, ki se začenja, za Anglijo izredno kritična. Zato mora Churchill izrabiti teh nekaj tednov, ki so mu še na razpolago, da bi dvignil razpoloženje med angleškim ijudstvom. Zlasti pa je treba na levo in na desno deliti obljube, da prevarancl ne bi prehitro odprli oči.
Tako se je izvedelo, da ho Churchill imel ta teden velik govor in pri tem bo najbrž tudi navedel glavne točke dnevnega reda te svetovne konference. Toda nekaj se je že lahko izvedelo iz tega govora: Churchill bo govoril o zadnjih vojaških dogodkih, zlasti pa o dogodkih na Daljnem vzhodu in v Indiji.
Pri tej propagandni gonji pa bo sodeloval tudi Kremelj. Propagandno delo v Kremlju vodi mož, ki se je te obrti učil v Londonu, kjer je bil nekaj časa v posebni misiji. Ta osebnost je pod-komisnr v ruskem zunanjem ministrstvu Lozov-. ski, ki dvakrat na dan komentira vojna poročila treh rdečih maršalov. O tem Lozovskem objavlja nemški tisk zanimive podrobnosti. Predvsem njegovo ime ni Lozovski, ampak se imenuje Salomon Abraham Diidso. Kominterna mu je večkrat poverila zaupne naloge, organizirati Je moral štrajke, zarote in atentate. Ko je Stalin dal ustreliti Tuhnčevskega in njegove tovariše, bi moral biti ustreljen tudi Lozovski. Toda v zadnjem trenutku je Lozovski Stalinu dostavil imena raznih trockistov in za nagrado so mu doli življenje, nato pa je še dobil službo v zunanjem komlsariatu. Lozovski je bil tisti, ki je izdal in spravil v smrt Krestinskega, ki sam ni imel več časa, da bi igral vlogo izdajalca in de-nuncijnnta ter ga je doletela usoda, da jc bil ustreljen. Knr je Lo/.ovskl pri sovjetskih radijskih postajah, to sta Aleksej Tolstoj in Ilija Erenburg v sovjetskem tisku. Prvi pisari na-vduševalne članke v »Pravdo«, drugi pa v »Iz-vestja«. Erenburg je znan, ker je napisal nekaj romanov in knjig o državljanski vzgoji v Španiji. Mnnj znan je Aleksej Tolstoj, dasi je tudi on napisal knjigo o španski državljanski vojni. Oba pa sta vkljub temu v tej vojni najhujša komunistična propaganden. Erenburg je v tej propngandi bolj židovski, Tolstoj pa kot nečak slavnega grofovskega pisatelja mora s svojim vpitjem zabrisati svoje plemenitaško poreklo. Nemško glasilo armade podčrtava to dejstvo in pravi, da inorn ravno zaradi tega Tolstoj izbruhati dnevno celo golido psovk na nemško vojsko in nemškega vojaka. Kajti Tolstoj mlajši ima naslov »pisatelja boljševiške revolncije«. Ko se je Tolstoj leta 1928. vrnil v Rusijo, se jc z nekaterimi odličniki iz Kremlja podal na stričevo posestvo v Jasni Poljani in tam pred zbranimi kmeti imel navduševalen govor za komunizem ter je v govoril strahovito obsodil delo-
vanje svojih prednikov in tudi delo ter postopanje svojega strica Leva Tolstoja. Tedaj je svoj govor zaključil s temi besedami:	..
»Sinrt je bila usmiljena do Leva Tolstoja, ko mu je prihranila pravično kazen, zlasti pa mu je onemogočila, da bi lahko videl čudovito! vstajenje Rusije in njenega velikega votfitelja — Stalina.«
Glasilo nemške vojske pravi, da se iz vsega tega vidi, da je boljševiška vojna propaganda v dobrih rokah.
Autorizzazione alla »Societa Italiana degli Autori ed Editori« di svolgere la sua attivita nella provincia di Lubiana
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana
vista la propria ordinanza del 1 agosto 1941-XIX, n. 76, con la quale vengono poste in liqbida-zione le organizzazione locali delle societa Udru-ženje Jugoslovenskih Muzičkih Autora »UJMA« (Unione degli Autori di Musica Jugoslavi) e Udru-ženje Jugoslovenskih Dramskih Autora »UJDA« (Unione degli Autori Drammatici Jugoslavi),
ritenuta 1'opportuniti che in loro sostituzlone nell territorio della provincia sia provvedutto alla tutela dei diritti d'autore.
ordinat
Art, 1. La Societa Italiana degli Autori ed Editori, ente morale con sede a Roma, e autori-zzata a svolgere la sua attivita nella provincia di Lubiana.
Art 2. La presente ordinanza entra immediatamente { vigore e sara pubblicata nel Bolletino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 1 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: i	Emilio Grazioli
Sovjeti so odganjali Romune iz Bukovine
»Volkischer Beobachter« od 1. velikega šrpaha prinaša iz Bukarešte dopis svojega poročevalca Karla Hermanna Theila, ki je v pretresljivih besedah popisal vse grozovitosti, katere so bili Sovjeti uganjali v Bukovinl, ki so jo imeli komaj eno leto zasedeno. Ta dopis nam odpira pogled v tako nekulturno počenjanje Sovjetov, da se bo nad tem popisom nemškega lista brez dvoma zgrozil ves kulturni svet. Naj sledi poročilo nemškega lista: '
»Kako močno se je Sovjetom mudilo uresničiti svoja gesla, lahko vidimo že takoj, ko obiščemo tiste vasi, ki leže ob poti proti Černovi-cam. Nič več ne opazimo veselega prebivalstva, ki je bilo odkrito in vedro, kar je bila posledica posebnega kulturnega in gospodarskega razvoja z njim v bivši Donavski monarhiji, kar je v Romuniji postalo že pregovor. V enem letu se je Sovjetom posrečilo rumunskemu prebivalstvu Bukovine vzeti vse veselje do življenja ter iz njega napraviti topo in brezbrižno množico. Srečavajo na® utrujeni pogledi, če spregovorimo s kakim kmetom ali kmetico. Oko jima zažari le, če jima povemo, da je zdaj spet vse dobro, da zdaj lahko začnemo spet znova graditi Bukovino, ki se naj v varstvu zavez-, niških armad Evrope počuti kar varno.
Kajpada, to upanje v boljšo prihodnjost mo^no kale izgube, ki jih je rumunsko prebivalstvo Bukovine pretrpelo v teku tega enega leta. Skoraj ni ene same družine, ki ne bi objokavala izgube najmanj enega družinskega člana. Ni malo hiš, ki so docela prazne, ker so cele družine bile preseljene tjakaj v Sibirijo. Ta nasilja so boljševiki imenovali »presajanje« prebivalstva. To »presajanje« pa na) bi docela uničilo rumunskega kmeta ter ga nadomestilo z Mongoli in Kirgizi.
Ko preskušamo posamezne vasi, vidimo strahotno sliko boljševiškega nasilja in grozovitosti. Iz vasi Adancata je izmed 1200 prebivalcev moralo 186 družin nastopiti svojo pot v Sibirijo. Iz vasi Mahala, ki leži blizu Černovic je izmed 1500 prebivalcev bilo kar en tisoč nasilno preseljenih v druge kraja. Mestece Storojinec je izgubilo skoraj polovico svojega prebivalstva. Prav za prav so po tem takem ostali doma zgolj judovski prebivalci, ki pa morajo zdaj pod nadzorstvom rumunskih vojakov pospravljati po večini pogorelo ter razdejano mestece, katero je postalo žrtev boljševiškega divjanja, Tudi v Černovicah vedno znova lahko gledamo Jude, ki morajo telesno delati. Pospravljajo razvaline razdejanih hiš ter popravljajo poškodovane ceste. Tistih malo Romunov, kateri so še ostali v Černovicah, zdaj zadovoljno ogledujejo Jude pri delu. Preveč so ei upali ti Hebrejci med boljševiško vlado, ki so oni od nje imeli glavno korist.
Sprehod skozi mesto pa nam pokaže, da so Černovice vendarle manj trpel«, kakor bi si bil človek mislil ... Iz Bukovine se peljemo skozi Jas-sy v Besarabijo. Spočetka niti slutili nismo, da mora vse, k»r smo v Bukovinl videli kar zbledeti vpričo nasilja in groze, ki so jo boljševiki uganjali v B»i«r«biji. Kouiaj pi prvkv7*viSiO Plut, Vld-.=
| mo razliko v ravnanju z obema deželama: Z Bu-kovinp, ki ni bila nikdar ruska, so razmeroma še nekako ravnali, tako, tako. Boljševizaclja je tukaj bila bolj počasna. Ampak v Besarabijii ki je že sto let bila pod Rusijo, in ki je že poznala blagoslove boljševiške vlade izza zadnje svetovne vojne, tukaj pa se boljševiki niso prav nič ozirali na prebivalstvo in na njegovo premoženje. Pred očmi so imeli le en namen: Ljudi s silo napravljati za svoje somišljenike, da bi čim prej bili deležni vsega blagoslova sovjetskega raja. Ta brezobzirnost pa se je spremenila v brezsmiselno in brezmejno uničevanje, ko se je začela vojna z Rusijo in Nemčijo ...«
Nato poročevalec opisuje svoje grozne vtise iz Kišinjeva ter sklepa, da se zdaj nemško-rumunske vojske vojskujejo za to, da bi Besarabija bila za vedno rešena sovjetske vlade ter da bo njena osvoboditev zagotovljena, nakar se bosta Besarabija in Bukovina lahko za vselej vrnili v Evropo.
Messa in liquidazione delle organizzazioni locali delle soeietata UJMA e UJDA
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana
ritenuta la necessita di disciplinare nel territorio della provinria le-attivita di intermediario in materia di diritti d'autore o rd i n a s
Art. 1. Le organizzazioni delle societa Udruže-nje Jugoslovenskih Muzičkih Autora »UJMA« (Unione degli Autori di Musica Jugoslavi) e Udruženje Jugoslovenskih Dramskih Autora »UJDa« (Unione degli Autori Dramaticl Jugoslavi) con sede a Bel-grado, esistenti ed operanti in guesta, provincia quali intermediari in materia di diritti d autore ed aventi sede in Lubiana rcspettlvamente in via Resljeva i, 13/1 e Livada n. 29, sono poste in liquidazione.
La SocietA Italiana degli Autori ed Editori, ente morale con sede in Roma, e nominata liqui-datrice,
Art. 2. La liquidatrice nomlnerJi una consulta composta di 5 membri, scelti tra gli autori resi-denti nella provincia di Lubiana, per sentirne eventualmente il parere su questioni riferentisi agli interessi delle organizzazioni.
L'eventuale residuo attivo della liquidazione delle due societčt andri devoluto a favore della Glasbena akademija (Accademia musicale) dl Lubiana, Gosposka n. 8.
Art 4. La presente ordinanza entra immediatamente in vigore e sara pubblicata nel Bollettino Ufficiale per Ta provincia di Lubiana Lubiana, 1 »gosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Esiilic Grazioli
Esercenti puniti
Le sauadre della R. Questura, incaricate della vigilanza annanaria, nei giorni soorsi han-no dichiarato in contravvenzione i seguenti esercenti perche non avevano esposto il listino dei prezzi:
Kovačlč Luigi, frutto e verdura, Celovška cesta 8, Margon Emilio, coloniali, Vič, Brdni-kova 20, Remžgar Giovanni, coloniali e mani-fatture, Zuloška 30. 1 predetti sono stati puniti con 1'ammenda, il Kovačič, inoltre, per maggiorazione ubusiva dei prezzi, e stato denunziuto all'autorita giudiziaria.
Nei confronti, invece, dei seguenti esercenti, resisi responsabili di maggiorazione abu-siva dej prezzi, oltre alla denuncia alPautoriti giudiziaria, perche revidivi, 1'E'cc. 1'Alto Com-Ijussurio ha diposto la sospensione dela loro at-tivitž e la chiusura delPčsercizio per una du-rata di giorno 3: Kastelic Sofia, verdure, Cesta 29. oktobra 5, Keber Antonia, macelleria, Poljanska cesta 44 Alla Kastelic, per non avere esposto i I listino dei prezzi, e stota, inoltre, iu-flitta 1'ammenda.
Ž fatto 1'obbligo ai predetti di corrispon-dere i salari al personale dipendente per tutta la durata della chiusura.
Gospodarstvo
Zunanja trgovina med Italijo in Bolgarijo. V
bolgarski zunanji trgovini je na prvem mestu Nemčija, takoj za njo pa Italija. Leta 1935 je Bolgarija uvozila iz Italije blaga v vrednosti 94 mili j. 96.000 levov, izvozila pa v , Italijo blaga v vrednosti 285,339.000 levov. Lansko leto je dosegel bolgarski uvoz v Italijo 351,417.000 levov, izvoz v Italijo pa 373,280.000 levov. Te številke nam jasno pokažejo, da se je v zadnjih letih bolgarski izvoz v Italijo izravnal z uvozom in da je tako italijansko - bolgarski kliring lepo uravnovešen in brez trenj. Pri izmeni blaga med agrarnimi in industrijskimi državami je značilno, da izvažajo industrijske države mnogo vrst blaga, agrarne pa le malo, pa te v večjih množinah. To je posebno jasno opaziti pri trgovini med Italijo in Bolgarijo. Bolgarija je uvažala iz Italije 140 vrst blaga, izvažala pa v Italijo le 23 vrst. Težišče italijanskih postavk za Bolgarijo pa je vendar v tekstilnem blagu, ki zavzema skoraj 50% vsega italijanskega izvoza v Bolgarijo. Sem spada volna, bombaž, katun, klobuki itd. Iz kemične industrije vanilijške barve, bakreni vitriol, žveplena kislina, soda, strojarski ekstrakti itd. Iz kovinske industrije so uvažali Bolgari iz Italije železno pločevino, betonsko železo, baker, bakrene žice, surovo železo, precej avtomobilov in nekaj traktorjev, tekstilne stroje, motorje, razne poljedelske stroje, potem pa oranže, limone in mandarine. Najvažnejši bolgarski izvozni predmet v Italijo je pšenica. Leta- 1939 je izvozila Bolgarija v Italijo pšenice za 165 milij. levov (v Nemčijo za 161 milij. levov). Na drugem mestu je tobak, nato sončnice, oljčna repica, jajca, rožno olje itd. Tako bo na bolgarski strani tudi v bodoče, na italijanski strani pa se pričakuje povečanje izvoza tekstilij, ker jih sedaj Bolgarija ne more dobiti od Nemčije toliko, kakor pred vojno.
Popolna elektrifikacija italijanskega ielez-niškega omrežja. Po vsej državi se kljub vojnim časom nadaljujejo dela za popolno elektrifikacijo italijanskega železniškega omrežja. Sedaj je elek-trificiranih že okoli 7000 km državnih in zasebnih prog. Državno železniško omrežje meri 16.950 km. V teku je še torej elektrifikacija za nadaljnjih 12.000 km in je v ta namen predvidenih še 8 do 9 milijard lir. Električna energija, potrebna za pogon vlakov na teh progah se ceni na 1 milijardo KW in bi proizvodnja te energije veljala letno poldrugo milijardo lir. Železniški minister Eksc. Host Venturi je pred dnevi izjavil, da bo v letu 1942 elektrificiranih nadaljnjih 2500 km železniških prog. Pri tem bo država prihranila okoli dva in pol milijona ton premoga na leto.
' Letošnja sladkorna proizvodnja v Italiji. Čeprav je bila površina "posevkov sladkorne pese zmanjšana, se vendar pričakuje zelo ugodna letina, tako da bo država v letu 1941-42 pridelala prav toliko, če ne več sladkorja, kakor v prejšnjih letih, ko je bila posejana večja površina zemlje s sladkorno peso. Lanska proizvodnja sladkorja je znašala več, kakor je neobhodna potreba domačega konzuma, tako da so ga lahko celo nekaj izvozili. Kakor pravijo strokovnjaki, bo letošnja letina sladkorne pese zadoščala za kritje vseh domačih potreb sladkorja.
Srbsko - hrvaški gospodarski odnošaji. Srbija je obnovila zunanjni plačilni promet. Sedaj je že v teku plačilni promet z Italijo, Nemčijo, Romunijo in Hrvaško. Pripravlja se obnovitev plačilnega prometa z Madžarsko in Bolgarijo, za Albanijo pa ni treba posebnih pogajanj, ker je Albanija v carinski zvezi z Italijo. Isto velja za Črno goro. Promet z inozemstvom so obnovile nemške zasedbene oblasti v Srbiji, srbski komisar za gospodarstvo pa je tudi objavil uredbo za izvajanje zunanje trgovine. Promet z Nemčijo jo že popolnoma urejen. Celotni plačilni promet med Srbijo in drugimi državami je urejen tako, da bo, kar se obračunskega prometa tiče, šel preko berlinskega osrednjega kliringa. Promet med Srbijo in Hrvaško gre po tistih gospodarskih žilah, po katerih se je razvijal že prej, v kolikor niso pokvarjene zaradi vojne. Prejšnji teden se je mudilo v Zemunu hrvaško trgovinsko zastopstvo, srbsko stran pa sta zastopala opolnomočenca za gospodarstvo v Srbiji NSKK GruppenfUhrer Neu-hausen in šef vojaške uprave dr. Bergeinann. Pogajanja so bila uspešno zaključena. Upati je, da bo izmenjava gospodarskih dobrin med obema strankama vsaj v toliko napredovala, kolikor je to neobhodno potrebno za gospodarstvo obeh dežela.
Obvezna prijava tujega kapitala na Hrvaškem.
Vsa gospodarska podjetja na področju Hrvaške (delniške družbe, komanditne družbe, komandit-ne družbe na delnice, družbe z omejeno zavezo, javne trgovske družbe in druge tvrdke), katerih kapital je v celoti ali deloma v lasti tujih državljanov, morajo poslati preko pooblaščene banke Hrvaški državni banki podatke o svojem kapitalu, kjer morajo navesti ime in sedež podjetja po protokolaciji, kdaj so inozemci postali lastniki tega kapitala, popis kapitala, kako se vnaša in odnaša iz podjetja, kdo so lastniki itd.
Boksit v Kotorski pokrajini. Pokrajina okoli Roke Kotorske je zelo bogata na boksitu. V bivši Jugoslaviji tega bogastva niso ocenili, vendar pa so na prvi pogled vidi, da je zelo veliko. Vsekakor ne bo pretirano reči, da ga je najmanj 20 milijonov ton. Boksit v okolici Boke Kotorske ima še to prednost, da so njegova nahajališča prav blizu morske obale, kar zelo olajšuje dovoz v kraje, kjer boksitovo rudo predel ju jejo, ker je pomorski promet mnogo cenejši kakor suhozem-ski. Kotorski boksit je po kakovosti enakovreden z dalmatinskim, Vsebuje okoli 60°/o aluminija.
Montecatini Terme
' Termalno kopališče in zdravilišče Montecatini Terme, ležeče v Toskani, je eno najbolj znanih italijanskih zdravilišč. Spada med najelegantnejša kopališča, ljubko se naslanja na prve obronke to-skanskih Apeninov. Polno ima prijaznih vil in ponosnih stavb. Osvežujoč in prijeten je hlad obsežnih senčnatih parkov in vrtov.
Sezija traja v zdravilišču Montecatini. Terme od 1. aprila do 30. novembra. V tem času, zlasti pa spomladi in jeseni, ko se predstavi pri roda v najlepšem čaru, se zbere v kopališču izbrano občinstvo, ki išče, pa tudi v polni meri najde oddih in zdravje.
Izvirki so zelo bogati. Vsebujejo predvsem klor, žveplo in natrij. Raznovrstne so metode, ki • služijo zdravljenju: v kopelih in prhah v langu, z
inhalacijo ali z razpršenjem. Mnogo je tudi bolezni, za katere je to zdravilišče indicirano z izrednim uspehom, saj se tu zdravijo črevesna in želodčna obolenja, bolezni jeter in pankreasa, jevmatična obolenja, kot sploh bolezni preosnove, prekomerna debelost, sladkorna bolezen in pa vse bolezni, ki jih povzroča daljše bivanje v tropičnih krajih.
Mimo zdravilišča vodi odlična avtomobilska cesta Firenze-Viareggio. Od Firenze je oddaljeno zdravilišče komaj uro vožnje. Iz zdravilišča Montecatini Terme so kaj lahko dosegljivi še ostali kraji lepe Toskane. Ti kraji so predvsem po svoji zgodovini in umetnosti znane Firenze, Siena, S. Gimignano, Pisa, Lucca in drugi. Očarljive so tudi bližnje senčne doline Abetone in Vallombrosa.
V nedeljo je bil v Trstu odigran prijateljski turni v tenisu med najboljšimi igralci Ljubljane in Trsta. Za turnir je vladalo med tržaškim občinstvom veliko zanimanje, kar dokazuje tudi lepo število gledalcev, ki je prihitelo gledat ta dvoboj. Dvoboj je bil odigran na igrišču ob cesti Guido Reni, pri čemer so bile na programu štiri igre poedincev in ena ženskega singla, dalje sta bila na programu en moški double in en mešan double. Dopoldne so se ob 9. 30 začele tekme v singlih, popoldne ob 16 pa tekme v doublih. Ljubljančani so dosegli lepo zmago, saj so zmagali izrazito s 5 : 2. Upoštevati pa je treba, da nekaj boljših tržaških igralcev ni moglo nastopiti, ker so bili poklicani pod orožje. Dal je je velik delež na zmagi odnesel Boris Smerdu, ki ni premagal samo svojega nasprotnika poedinca Ebnerja, ampak je tudi odločilno posegel v potek obeh doublov, pri katerih je nastopil. Tudi v Luckmannu je imelo ljubljansko motvo odličnega igralca, ki je kljub mladim letom pokazal izreden borbeni duh in dobro tehniko, ki jo je pokazal v tekmi proti Scaiiniju in v doublu. Perles se je zelo dobro izkazal, nastopil je s krasno igro in kot IV leten, brez dvoma najmlajši igralec premagal rutinira-nega igralca ing. Rossija v dveh setih. Tudi ga. Maire-Sernečeva je bila prav dobra, čeprav je podlegla za razred boljši Arfni Mariji Kozman-Frisacco. Tržaški igralec Polarno pa je porazil Banka in pokazal, da obvlada taktiko presenečenj ter 6i je priboril zmago z ostrimi in dobro mer-
jenimi žogami. Vsa tekma je potekla v prijateljskem duhu in jo je tudi občinstvo tako sprem, ljalo. Po tekmi je tržaško moštvo pogostilo na prijetni malici svoje goste v spomin na to srečanje, ki gotovo ne bo ostalo zadnje.
Tehnični rezultati so bili naslednji: Smerdu— Ebner 6—4, 7—5; Polacco—Banko 6—3, 6—0; Luckmann—Scaunic 7—5, 6—2; Perles— ing. Ros-si 7—5, 6—4. Ženski single: Kozman—Frisacco proti Maire—Sernec 6—3, 6—1. Moški double: Smerdu—Luckmann proti Ebner—Polacco —2, 7—5, Mešani double' Maire—Smerdu proti Rozmanu—Carlino 6—4, 6—3. Vrhovni sodnik je bil dr. Maucci.
•
Športno življenje v Kočevju. Tudi v Kočevju je zanimanje za nogomet precejšnje, zlasti sedaj, ko igramo prijateljske tekme z moštvi iz drugih krajev. Tako je zadnjo nedeljo v juliju gostovalo v Kočevju moštvo SK Novo mesto. Obe moštvi sta bili [X) moči precej enaki, SK Novo mesto pa je imelo srečo in odločilo igro v svojo korist z 1:0 (0:0). Zadnjo nedeljo je gostovala v Kočevju enaj-storica SK Ribnice, ki že dalj časa ni prišla v Kočevje v goste. Ribničani so še mladi in se jim pozna pomanjkanje treninga, zato je bila tudi igra nezanimiva. Kočevarji so bili Ves čas v premoči in zmagali s 5:2 (3:1). Pri domačinih je bil najboljši mož inž. Horvat Mirjan, bivši ligaški igrabc ragrebške Concordije, pri gostih za Zbrizaj Danilo.
mmmirn)M»mmmmmt	nammam- irtmifu
i t s is i, k '*' >11.11'. 'SMl« * ***« i s S	• '»*•
Deseta obletnica smrti dr. Danila Majarona
Deset let že poteče 6. t. m. odkar nas jr za vedno zapustil dr. Danilo Mojaron. Razen mladih generacij je sicer vsej javnosti njegova plemenita osebnost še v živem spominu. Vendar pa je prav, da se ob desetletnici njegove smrti poklonimo njegovim Munom v zahvalo za njegovo zaslužno življenjsko delo. Zunanja pot njegovega življenja je precej enostavna. Rojen v Borovnici 12. decembra 1859 se je po prvotnem nagnjenju k slavistiki posvetil pra-voznanstvu in je do konca svojega življenju izvrševal odvetništvo. Tem pestrejšo pa je v tem navadnem okviru slika njegovega javnega udejstvovanja. ?.e gimnazijec in pozneje viso-košolec je bil marljiv sotrudnik skoro vseh tedanjih političnih in• leposlovnih časopisov, kot visokošolec in odvetniški koncipient in odvetnik nekaj let glavni sotrudnik »Slovenskega naroda«, njegov uvodničar, potem polog odvetništva nekaj let njegov glavni urednik. Notranja in zunanja politika, pa zlasti kulturna in posebno socialna vprašanja so bil« predmet njegovega zanimanja. Bil jc med ustanovniki društva »Pravnik«, preko 30 let njegov predsednik, njegova duša; prva štiri leta ter od leta 1898—1921 urednik »Slovenskega Pravnika«, "več. let njegov glavni pisec. Pazil je zlasti na njegov jezik in postal prvi oblikovalec našega pravnega jezika. V občinskem svetu (1890 do 1894 in 19tvb—1910) je marljivo deloval v upravnem in finančnem odseku. Kot poslanec mesta Idrije im« največ zaslug za ustanovitev mestne idrijske nižje realke. Sam je sestavil na podlagi zakona o realkah podfoben učni red
Tržaški izprehodi:
Na vrhu sv. Vida
V najmodernejši vilski četrti - Mladonna del Mare
Trst, v juliju.
Najbližji sosed Sv. Dusta v Trstu je Sv. Vid. Plitka, jedva doznavna dolinica loči vrhova gričev, krščenih na imena obeh svetnikov. Pobožni so morali biti stari tržaški meščani, skoraj s samimi svetniškimi imeni so krstili posamezne predele mesta. Sv. Justu delajo družbo sv. Vid, sv. Andrej, sv. Ivan. Najbližji mu je sv. Vid, pa vendar tako različen. Sv, Just je že iz prastarih časov center Trsta, njegovo srce. Bazilika, ena najstarejših na svetu, z znamenitimi zgodovinskimi zakladi, ga krona, poleg nje starinski grad, od obeh navzdol do morja pa se razprostira najstarejši del mesta. Sv. Vid pa je pravo nasprotje tega. Ime je dobil po skromni kapelici sv. Vida, ki je že davno ni več. Pred nekaj desetletji je bil samo deloma zazidan, med vilami in preprostimi predmestnima hišami so se širili vrtovi in vinogradi. Znano vino je rastlo na Sv. Vidu. Potem pa so bogati meščani spoznali, da je na griču čistejši in bolj svež zrak kot v zatohlih ulicah mesta, da je od tam prelep razgled na morje. Mrzlično so začele rasti iz tal vile, ena lepša od druge. Prejšnji vinogradi so postali naenkrat dragocena stavbišča in danes je vsak prostor zlata vreden. Kdor ima pri Sv. Vidu vilo, ta y mestu nekaj velja.
Čudovito lep je izprehod k Sv. Vidu — takole ▼ poletju, proti večeru, da prideš ravno k sončnemu zatonu na vrh, od koder vidiš morje. Precej strme ulice vodijo navzgor, vse pa odlično asfaltirane. Po teh ulicah je mirno in tiho, trgovin, ka-varen in bairov ne vidiš, zato pa tudi še sedaj precej avtomobilov. Glavni promet opravlja trolleybus, v primeri z ropotajočim tramvajem skoraj neslišno. Vozi pa po vseh glavnih ulicah jako pogosto in pripelje v osrčje mesta, na Piazzo Goldoni! Ceste peljejo med samimi krasnimi vilami, ki stoje v po-poldnevnem soncu tiho kot izumrle za cipresami in kostanji. Vsaka je obdana z visokim zidom. Ljudje v Trstu ne vidijo radi, da jim kdo gleda s ceste v krožnik. Nekatere vile obdajajo ogromni vrtovi. Pri Sv. Vidu se je naselilo tudi veliko ženskih samostanov. Sami ekskluzivni cerkveni redovi so to; samostani sličijo lepim vilam. Največjo stavbo pri Sv. Vidu pa so zgradile še pred preteklo svetovno vojno šolske sestre i« Maribora. V njej so imele ženski lice j. Je ogromna ta zgradba, visoka, zelo moderna. Takratni mariborski škof dr. Napotnik jo je posvetil. Stari meščani še vedo povedati, da je bila takrat velika slavnost. Toda sestre so začele preveč na veliko, nastale so težave in ve« plod dolgotrajnih naporov je propadel. Stavbo je odkupila država, po vojni je pripadla italijanski državi in danes je v njej vojašnica karabinjerjev. Sedanji tržaški škof si je veliko prizadeval, da bi poslopje prišlo v last škofije in je tudi uspel. Tukaj bo imelo streho novo tržaško bogoslovje. Lepo bo tu, prostor idealen z razgledom na ntorje, veliko zraka in sonca, okrog prelep park.
Še eno privlačno točko ima Sv. Vid: Madonna del mare — Madona morja. Prideš dp nje, ko se spuščaš z vrha Sv. Vida navzdol proti Sv. Andreju, proti morju. Naenkrat se končajo vile in vrtovi, pred teboj se preliva strmina v nialo ravninico kakor stopnice, da potem še naprej, še bolj strmo pada. In tu, na tej stopnici so si zgradili sinovi sv. Frančiška samostan, poleg njega pa bodo sezidali cerkev, v kateri bo kraljevala ».Devica morja«. Samostan je gotov že več let. Postavili so ga s tisto neumorno vztrajnostjo, ki je lastna frančiškanom pri zbiranju sredstev. Krasno lego ima, velika je ta stavba, v notranjosti ima veliko kapelo. Mesto, kjer bo stala cerkev, je tik ob samostanu, mogočna skala še štrli iz zemlje, na njej pa velikanski križ kot simbol bodočega svetišča. Od samostana navzdol pa sega velik samostanski vrt, poln lepih južnih Mdnih dreves. Čudovit ie razgled «1 samostana preko arzenala, pristanišč in njihovega vrvenja na tiho, mirno morje, na bregove Istre, ki na drugi
strani zaliva rastejo iz morja. Ob zatonu sonca se ves zaliv izpremeni v samo zlato, iz katerega se dviga temno zelenje istrskega polotoka.
Od samostana naprej pelje asfaltirana cesta navzdol med ogromnimi modernimi stanovanjskimi zgradbami. Pred prvo vojno je bila tu le velika kolonija Lloydovih delavcev in uslužbencev. V novem Trstu zadnjih 20 let pa se je tu izredno veliko gradilo. Palača stoji poleg palače, visoke po sedem nadstropij, obložene z mamorjem, okrašene z razkošnimi vežami. Nekaj jih je še napol dograjenih, vojna je ustavila delo. Sredi med stavbami so velik prostor zasadili s krasnimi nasadi ter ustvarili park kot zelen otok oddiha med. tem kamenjem. Še malo, pa preide cesta v ravnino, znajdeš se pred kolodvorom Campo Marzio in obisk pri Sv. Vidu je končan.
Postavitev krajevnih organizacij UJMA in UJDA v likvidacijo
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno urediti na ozemlju pokrajine posredniško poslovanje glede avtorskih pravic,
odreja:
Člen 1. Organizacije društev Udruženje Jugoslovenskih Muzičkih Autora »UJMA« Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev in Udruženja Ju-goslovenskih Dramskih Autora »UJDA« (Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev) s sedežem v Beogradu, ki obstoje in delujejo v tej pokrajini kot posredništva za avtorske pravice ter imajo sedež v Ljubljani, in sicer na Resljevi cesti 13/1 in na Livadi 29, se postavljajo v likvidacijo.
Za likvidatorja se imenuje društvo »Societa Italiana degli Autori ed Editori«, pravna oseba s sedežem v Rimu.
Člen 2. Likvidator imenuje sosvet 5 članov, izbranih izmed avtorjev, ki bivajo v Ljubljanski pokrajini, da po potrebi zasliši njihovo mnenje o vprašanjih, tičočih se koristi organizacij.
Člen 3. Morebitni aktivni presežek iz likvidacije obeh društev pripade Glasbeni akademiji v Ljubljani, Gosposka ulica 8.
Člen 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 1. avgusta 1941-XIX, Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Dovolitev društvu »Societa Italiana degli Autori ed Editori«, da sme poslovati v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi svoje naredbe z dne 1. avgusta 1941-XIa, št. 76, s katero so bile postavljene v likvidacijo krajevne organizacije društev Udruženje Jugoslovenskih Muzičkih Autora »UJMA« (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) in Udruženje Jugoslovenskih Dramskih Autora »UJDA« (Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev), smatrajoč za umestno, da se namesto njih poskrbi za varstvo avtorskih pravic na ozemlju pokrajine, o d re J•!
Člen 1. Društvo »Societa Italiana degli Autori ed Editori«, pravni osebi s sedežem v Rimu, se dovoljuje poslovati v Ljubljanski pokrajini.
Člen 2. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 1. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino : Emilio Grazioli
za to prvo slovensko realko. Za uresničenje zamisli slovenske univerze je izza leta 1898 deloval z najidealnejšo ljubeznijo in vztrajnim delom. Nepozabni so njegovi predlogi v deželnem zboru, njegove spomenice, njegova Vzpodbuda in slednjič njegovo udejstvovanje na čelu vseučiliške komisije leta 1919. Po svojem modrem smo trenem delu si je po j>ravici zaslužil vzdevek »očeta slovenske univerze«.
Pri vsestranskem delovanju v raznih panogah javnega udejstvovanja so dr. Majarona, kakor po pravici jiovclarja njegov življenjepi-sec v »Slovenskem biografskem leksikonu«, vodili le idealni nagibi, njegova velika ljubezen do naroda in zlasti do slovenskega jezika. Dr. Danilo Majaron spada med one politike, ki so Svoje delo osredotočili v pospeševanju domače kulture. Živel bo v naši zgodovini kot eden najbolj zaslužnih kulturnih delavcev. Slava njegovemu svetlemu spominu!
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešanih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Bojanič Olga, Brun Herman, Gerdina Jože, Gorup prof. Ljubo, Kelenc Zinka, Kmetič s. Sekunda, Lončarič Josip, Mikloševič Vlado, Pekolj Jože. Pfeifer Pepca, Pengov Agata, Rupnik Pavel, Udovičič Justina.
Pošto naj dvignejo: Clemenz Pavla, Puhar-jeva 5/5, Horvat Vida, Valjavčeva ul. 15, Hribar Ivanka, Zerjavova 50, Naglic Lenčka, Šubičeva 3, Peterlin Zofija, Hajdrihova 16, Pezdir Apolonija, Cesta na Brdo 2, Sotler družina Prebinova 4/1, Uratnik Edo, učitelj, Salon sMira«.
Prosimo, da se zglasita v naši pisarni v tajništvu: Majda Stoviček, Sv. Jakoba trg 7/2 m in Dušan Bajda, Zibertova 27, »Učiteljski dom«.
Da ne bo človek človeku volk...
Dokler bodo pri ljudeh neomejeno vladali živalski nagoni — sebičnost, lakomnost, nevosc-Ijivost, požrešnost, trdosrčnost, brezobzirnost, surovost, krutost — na svetu ne more biti bolje. Ne med narodi in ne med posamezniki. Homo lioinini lupus. Človek je človeku volk, je znan pregovor. Dokler pa človek ostane človeku volk, se bosta ravsala, trgula in grizla med seboj. Bo vednn vojska na svetu.
Toda — če volk svoje narave ne more spremeniti; človek, po naravi tudi z.možeu vseh hudobij, jo lahko in jo morn spremeniti — če note ostati žival! Dvoje sredstev ima, ki naj mu služita, da svojo naravo spremeni in svoj značaj ublaži: vero in oliko.
Ce so ljudje še danes, v tej dobi kulture in napredka, tako brezobzirni in samogoltni, jc to dokaz, da nimajo niti prave vere, niti resnične olike. Olike, kulture na kupe, na cente, na vagone — a kake? Ali ne služi vsu kultura le materialnemu napredku?
Ta kultura je samo umska, bolj prav: mehanična. Železo znajo ogrevati, mečiti, vlivati in kovati, piliti in gladiti; srca so ostala trda, mrzla, neobrušena surova, kruta.	_
Eno moč ima človek v sebi — pravi Faber — ki je pa ne zna rabiti. To je: dobrota. Vse hudo na svetu prihaja od tod, ker ljudje drug drugemu niso dobri. Ko bi hoteli biti dobri, bi se lice sveta popolnoma spremenilo. Trnje bi se spremenilo v rože, puščava v zelenico.
Ljudje, ki sebi privoščijo vse, bližnjega v potrebi pa ne vidijo, nnj se še tnko fino oblatijo, globoke poklone delajo in znajo vse predpise »bontona«, so neolikani, neotesani, surovi. Preprosta ženica, ki ima srce za bližnjega, je mnogo bolj olikana od njih. Kar človeka dela človeka, to ni obleka, tudi ne glava, ampak srce, značaj. Največji talent, učenjak, bistroumnež je lahko največji lopov. Njegovo znanje, njegova spretnosti učenost je človeštvu le v škodo. Dobrota, blago srce, plemenit značaj pa mu je le v korist.
Ker jc moderni svet gojil samo umsko kulturo, zanemarjal pa srčno, je prišlo tako daleč, kakor vidimo, da je prišlo: medsebojno sovraštvo, pobijanje in uničevanje do skrajnosti: svet v razvalinah.
Pa tudi vere nimajo prave, kateri nimajo usmiljenja — četudi so vsak dan v cerkvi in magai-i pri obhajilni mizi. Ti krščanstva ne poznajo. Prisvojili so si samo njegovo lupino, vna-nje oblike; duha Kristusovega pa si niso prisvojili. Niso slišali Kristusa ali ga ne hoteli slišati, ko je govoril: »Usmiljenja hočem in ne daru,« »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji, če se ljubite med seboj,« »Kar hočete, dn vam drugi store, tudi vi njim storite!« »Pojdi in stori tudi ti tako, kakor je storil Snmarijan!« Pozabili so. da je ljubezen bistvo krščanstva, da torej brez ljubezni krščanstva ni; vsaj ne pravega in resničnega.
Deloma to, da je bilo krščanstvo iz javnega življenja izgnano, deloma, ker je (naše) krščanstvo v praksi zvodenelo, je krivo, da je človeška družba prišla tako daleč, da se na tak strahovit način medsebojno uničuje
Kaj sledi iz tega?...
Gospod Edvard Lozej, geometer, Livarska ulica, naj se takoj zglasi v naši pisarni.
Rdečemu križu sta darovala gg. Rebolj Staša, trgovec iz Ljubljane, 100 lir, Lovrenčič inž. Zora 50 lir. Plemenitima darovalcema se Rdeči križ najlepše zahvaljuje.
Turnir dr. Euwe—Bogoljubov
Šahovski turnir med bivšim svetovnim prvakom dr. Euvvejem in znanim velemojstrom Bogoljubovim v Karlovih Varih se bliža svojemu koncu. Prejšnji teden sta oba mojstra odigrala še osmo in deveto partijo. Ker sta se dogovorila za turnir desetih iger, bo kmalu znan tudi končni izid tega dvoboja. Osmo igro je otvoril dr. Euwe z damskim kmetom, nakar je Bogoljubov odgovoril s prav malo kdaj uporabljeno potezo, z damskim konjem. Bivšemu svetovnemu mojstru se je posrečilo, da je že z deseto potezo spravil kraljevega kmeta na e6, kar je Bogoljubova zelo oviralo. Prav zaradi tega je dr. Euwe obdržal ves čas igre neznatno prednost ter je že v 26. poleži pnudil remis, kar je Bogoljubov sprejel. Predzadnja in deveta igra je zopet prinesla poraz Bogoljubovu, ki je začel z damskim gambitom. Spočetka se je zdelo, da je Bogoljubov v prednosti, vendar se je posrečilo dr. Euweju izvesti c5!o vrsto dobrih obrambnih potez. Od 30. poteze naprej je prav zaradi tega dr. Euwe imel že iniciativo v rokah. Bogoljubov je spoznal nevarnost prekasno in je polagoma prehajal v vedno bolj ogroženo pozicijo. Dr. Euwe je izpeljal prodor s kraljico in tekačem in srečno končal napad v 49. potezi. Po predzadnji igri je torej stanje: dr. Eu\ve 6'A, Bogoljubov 2'A.
Spori
Prijateljski teniški turnir L] aa ii 8| a n a—T rst
Ljubljana je zmagala s 5:2
Nove cene za meso I
Nove cene mesa, ki stopijo v veljavo v soboto, 9. avgusta, in sicer na podlagi določitve novih cen /a klavno živino, so sledeče:
1.	Voli, telice, biki: meso sprednji del 8.10, zadnji del 8.90 lir.
2.	Krave: meso sprednji del 6.90, zadnji del 7.70 lir.
3.	Drobovje: jezik 9.10, pljuča 3.10, srce 6.90, jetra 6.90, vranca 6.90, ledvice 7.60, vampi 3.80, glava 3, možgani 7.60 lir.
4.	Teleta: meso sprednji del 9, zadnji del 11 lir.
5.	Telečje drobovje: pljuča in srce 9.30, jetra 12, rajželc tO, vranra 2, priželc 4, jezik 5.50, možgani 4.50 lir. — Kakor je razvidno, so ostale za goveje in telečje drobovje stare cene.
Prodaja mesa je dovoljena samo na stojnicah oziroma v oblastveno dovoljenih lokalih.
Kolsdar
Sreda, 6. avgusta: Gospodovo spremenjenje, Sikst II papež in mučenik.
Četrtek, 7. avgusta: Kajetan, spoznavalec; Donat, mučenik in škof; Favst, mučenik; Kasij, mučenik.
Šiip ob 6.38. Hersphel napoveduje spremenljivo vreme.
—	Za pospeševanje gospodarskih stikov med Italijo in novimi pokrajinami. Za pospeševanje zasenne pobude in za poživljanje gospodarskih stikov med staro državo in novo priključenimi pokrajinami je bila ustanovljena posebna delniška družba z imenom »Zavod za gospodarski razvoj novih vzhodnih pokrajine, ki ima zaenkrat 1 milijon lir delniške glavnice. Družba bo v okviru svojih možnosti podpirala vsako pobudo za poživitev gospodarstva v novih pokrajinah in sicer v Dalmaciji in v Ljubljanski pokrajini, obenem pa se bo trudila za čim večjo in obilnejšo izmenjavo gospodarskih dobrin med Italijo in novima pokrajinama.
—	Koliko govedi imamo pri nas. Konec meseca julija je izšla naredba, ki ureja klanje goveje živine v Ljubljanski pokrajini. Važno ie pri tem vprašanje, s koliko živine naša pokrajina razpolaga, da se smotrno uredi klanje povedi. »Prevod« ceni, da imamo zdaj v pokrajini 737 bikov. 22.418 volov in juncev, 55.781 krav in lunic, 42">o juncev z enim letom. 10.695 telet, težkih nad 70 kg ter 3655 telet, težkih manj ko 70 kg, k tem je treba prišteti še 9<>0 glav naknadno prijavljene živine. Skupno bi imela naša pokrajina 9S.426 glav goveje živine, težke okoli 30 milijonov kilogramov žive teže. Računati moramo s povprečno 20 odstotki letnega prirastka, kar bi vrglo okoli 6.000.000 kg žive teže ali 3,000.000 kg mesa, govedine in teletine. Pri 350.000 prebivalcih bi to vrglo 9.5 kg na osebo, kar bj bilo kaj malo. Poprej so kraji sedanje ljubljanske pokrajine govejo živino uvažali, sedaj pa moramo računati le nase. Zaradi tega čaka našo govedere.jo v glavnem naloga: zvišati število, kakovost in plodnost živine.
—	Absolventi dentistične šole v Ljubljani se pozivajo, da takoj predlože svoja spričevala Denti-stični zbornici v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 7-1,
—	Volitve župnika v Borštu pri Trstu. Lepa vas Boršt v okolici Trsta je v nedeljo dne 20. julija doživela dogodek, ki se od časa do časa ponavlja samo v nekaterih župnijah tržaške škofije: volitev novega župnika. Ta privilegij so ohranile župnije Boršt, Sežana, Osp, Podgorje in Klane še iz predreformacijske dobe. Tridentinski cerkveni zbor je prenesel to pravico, ki je bila do tedaj precej splošna na škofe, toda imenovane župnije so jo še ohranile do današnjega časa. V Borštu je bila župnija dolgo časa brez pastirja. Na Belo nedeljo letos pa je dobila novega župnika. Iz Ospa v Istri se ie preselil v BorH tamošnji dekan g. Frac Malalan, rojak s sosednjih Opiin. Ljudje so se novega župnika, ki je takorekoč domačin ter so ga dobro poznali že od poprej, kmalu privadili ter ga vzljubili. S svojim demokratičnim življenjem, s svojo domačnostjo, odkritosrčnostjo in široko-grudno ljubeznivostjo si je pridobil vso župnijo ter jo navezal na cerkev. Versko življenje je v župniji oživelo ter se razveseljivo dvignilo. V nedeljo, ko so bile volitve, se je vsa župnija soglasno izrekla za novega pastirja. Volitev se je vršila po starodavnem obredu v farni cerkvi Udeležili so se je vsi hišni gospodarji iz Boršta pred g. dekanom iz Klanca in županom iz Doline. Prvi je oddal svoj glas z dvigom roke župan, potem vaški načelnik, nato 'najstarejši gospodar v vasi, potem pa vsi ostali gospodarji. Vsi so glasovali za g. Mala-lana, ki je šele s tem glasovanjem postal župnik v Borštu. G. župniku želimo, da bi bilo njegovo delo v Borštu obiino blagoslovljeno.
—	Požarna nesreča. V Borštu pri Trstu je nastal požar v mizarski delavnici Ivana Družine. Ogenj je zajel od sonca razbeljeno poslopje v ne-(:aj hipih, ker je imel dovolj hrane v mizarskem orodju in raznovrstnem lesu, ki je bil v notranjih prostorih nakopičen. Samo orodje, ki je zgorelo, Je bilo vredno 20 000 lir, zaloga lesa pa 30.000 lir. Ikoda je tem občutnejša, ker Družina sploh ni bil tavarovan.
—	izlet SPD. Planinci si bodo v nedeljo, dne 10. t. m. ogledali predele okrog Horjula in Polhovega gradca. Zjutraj z vlakom ob 7.45 krenejo Izletniki do postaje Drenov grič ter po Horjulski resti do naselja Lesno brdo, kjer se razgrne prijazna Horjulska dolina. Iz te vasice vodi pot čez potok šujco navzor k cerkvici Sv. Urha. kjer je v turških časih stal horjulski tabor. Dalje skozi vas Zaklanec se vzpenja pot na Koreno, 720 m visoko brdo med Horjulsko in Polhograjsko dolino. Pred cerkvico na Koreni je prostran razgled na Šmarno goro in Ljubljansko kotlino, na Savinjske Alpe, na Blegaš s Triglavom v ozadju. Pot po grebenu nas pripelje v malo vas Samato-rico, kjer pripravlja SPD zavetišče pri kmetu Je-rali. Nad navedeno kmetijo je vrh Kožljek. ki audi razgled proti Sv. Trem Kraljem, na Črni rrh ter v Polhograjsko dolino, kamor se bodo izletniki vrnili proti večeru, da dosežejo zadnji av-:obus proti Ljubljani. Prijaviti se je treba čimprej, najkasneje pa do sobote opoldne, in sicer fr društveni pisarni SPD.
—	Italija se bo udeležila velesejmov v Zagrebu, la Dunaju in v Leipzigu. Zavod za zunanjo trgo-»ino je objavil, da se bo Italija udeležila velesejmov v Zagrebu, na Dunaju in v Leipzigu, ki bodo vsi trije v septembru. Pri pripravljanju razstavnega materijala bodo sodelovale vse sindikalne organizacije. Udeležba Italije, ugotavlja »Agenzia d'Italia e delllmpero«, naj pokaže vso trdoživost in napredek italijanske industrije, ki 1 polnim obratom deluje navzlic sedanji vojni.
—	Prekop, ki bo povezal Lago Maggiore z Benetkami. Že 6 let grade v Italiji plovbni prekop, ki bo povezal Milan z reko Padom in po njej z morjem. Dela so doslej veljala «p fiOO milijonov lir. Odsek prekopa od Milana skozi Cremono do »eke Pada je dolg 76 kilometrov. Potem gre vodna
4. ar po reki Padu. Na nekaterih mestih,
r j tam. kjer se v Pad izlivata Adiža In Min-'io bodo reko očistili in poglobili, da bo plovba
nemotena. Ko bo ta prekop dovršen, bo Zgornja Italija dobila novo važno prometno zvezo, katere velike gospodarske koristi se dajo sedaj zaenkrat le slutiti,
—	V Prekmurju je že civilna uprava. V Prek-murju, ki ga je po razpadu biv. Jugoslavije zasedla madžarska vojska, je te dni prenehala dosedanja vojaška uprava ter je sedaj vse urade prevzela civilna uprava.
—	Smrtna kazen za atentatorje na ustaške vi-sokošolce v Zagrebu. V zvezi z atentatom na usta-ške visokošolce v Zagrebu, je bilo 5. avgusta objavljeno naslednje uradno poročilo: »Včeraj ie neka skupina iz zasede napadla skupino ustašfcih viso-košolcev. Napadalci so vrgli štiri bombe, od katerih so bili štirje ustaški visokošolci ranjeni. Štirje napadalci so bili prijeti na licu mesta ter po naglem sodišču takoj ustreljeni. Zaradi tega napada je bilo aretiranih 98 Židov in komunistov, ki so bili kot duševni povzročitelji tega napada postavljeni pred naglo sodišče ter obsojeni na smrt. Vseh 98 obsojencev je bilo takoj tudi ustreljenih.'
Ljubljana
Navodila za zatemnitev
Ljubljana, 5. avgusta 1941.
Mestni zaščitni oddelek spet opozarja, da se mora prebivalstvo pri zatemnitvi ravnali po naslednjih navodilih:
1.	Zatemnitev se sedaj prične ob 22 in neha oh 5 zjutraj.
2.	Pri zatemnitvi moramo paziti ne samo na sobe in na cestno stran, temveč prav tako tudi na kuhinje, hodnike, stranske prostore in sploh na dvoriščno stran, kjer mora biti zatemnitev prav tako popolna kot na cestni strani.
3.	Pri odpiranju veznih vrat ter izhodov iz gostilniških in drugih obratov ne sme uhajati svetloba iz notranjosti na cesto ali dvorišče. Zato je treba v lokalu napraviti pred izhodom tako imenovano svetlobno zatvornico kar iz dveh gostih zaves.
4.	Paziti moramo na prižiganje luči med zatemnitvijo, kakor pri prihodu domov, pri vstajanju ponoči ali pri odhajanju iz hiše. Preden kje prižgemo luč, moramo vedno ugotoviti in se prepričati, če so zatemnitveni ukrepi v redu in tudi učinkoviti.
5.	Uporaba nezadostnih zatemnitvenih sredstev pri svetilih samih ali pri svetlobnih odprtinah ni dopustna. Zavese iz presojne tkanine, ki puščajo svetlobo, prav tako tudi* zavese, ki se tesno ne prilegajo okvirom svetlobnih odprtin, nadalje roloji, če se njih deščice ne spajajo tesno druga z drugo, kakor tudi drugi nezadostni, poškodovani ali pokvarjeni zaslori niso dopustni.
Samo modro prepleskane ali ovite žarnice niso dosti zatemnjene. Tako v notranjih prostorih kakor na vozilih ali ročnih svetilkah morajo vsa svetila imeti še posebno zaščitno pripravo za zasenčenje svetlobe (zaslone, pokrove z ozko svetlobno režo in podobno).
6.	Uporaba ročnjh in žepnih svetilk tia odprtih prostorih je načelno prepovedana, vendar je pa v nujnih primerih dopustna raba zaslonjenih in zastrtih svetilk z razpršeno svetlobo. Tudi po vežah, hodnikih in sobah, kjer okna niso zadelana, smemo rabiti ročne svetilke samo tako, da svetloba ne uhaja iz dotičnega prostora in ne tvori odseva.
7.	Prižiganje vžigalic na odprtih prostorih ni dopustno.
8.	Hišni posestniki in nadzorniki hišne zaščite naj se sem in tja prepričajo o učinkovitosti za-temnjevalnih naprav.
9.	Vzdržujte zatemnjevalne naprave v dobrem stanju, izboljšujte in izpopolnjujte jihl Obnavljajte te naprave o pravem času I Posvetujte se z nadzornikom svoje hišne zaščite, kjer so že postavljeni in poučeni (v ožjem nevarnostnem okolišu, torej posebno tam, kjer so ulice zidane v strnjenem sistemu ter v industrijskih okoliših).
10.	Pri zatemnitvi ne gre samo za to, da iz zraka v navpični in poševni smeri ni mogoče videti žarkov svetil, pač pa mora biti zmanjšan tudi njih svetlobni učinek, obenem pa moramo
onemogočiti kakršen koli odsev.
•
t Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 7. avgusta, v uršulinski cerkvi. Ob šestih zjutraj bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščina. Prva sv. maša bo ob petih in en četrt. Člani bratovščine imajo ta dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se udeleže evharistične pobožnosli v četrtek v uršulinski cerkvi.
1 Vse peke in trgovce na drobno spet opozarja mestni preskrbovalni urad, naj se ravnajo po razporedu, da dodeljuje moko, riž in testenine v II. nadstropju Mestnega doma od 7.30 do 11. ure vsak teden trgovcem v ponedeljek od črke A—J, v 9redo od črke K—M, v četrtek od N—R in v soboto od črke S—2, vsem pekom pa samo ob torkih in petkih od 7.30 do 11. ure. Obenem mestni preskrbovalni urad prosi peke in trgovce na drobno, naj se v lastnem interesu ravnajo po tem razporedu. da ne bo gneče in nepotrebnih pritožb zaradi izgube časa.
1 Združenje mesarjev in klobasičarjev Ljubljani poziva cenjeno občinstvo odnosno stranke, da do petka dvignejo pri mesarjih, kjer so se prijavile, nabavne knjižice za meso. Meso se bo v soboto, dne 9. t. m. oddajalo samb na knjižice, na kar posebno opozarjamo občinstvo. Mesarski lokali bodo odprti od pol 7 do 11. Stranke lahko dvignejo meso ob sonotah za vse tri mesne dneve. Dalje sporočamo javnosti sklep mesarskih mojstrov, da se v bodoče meso ne bo dajalo več na up in =e z uvedbo novih nabavnih knjižic za meso ukinejo tako-zvane knjižice na up, ki so jih imele nekatere stranke za plačevanje mesa ob mesecu. Javnost naj blagovoli upoštevati okolnost, da mora vsak mesar glasom odredbe Vis. Komisariata v naprej odnosno takoj pri prevzemu živine isto plačati potom Prevoda. Cenjene stranke dalje naprošamo, da pri nakupu pripravijo drobiž, da pojde posel nitreje ml rok. Papir za zavijanje mesa naj stranke prinesejo s seboj.
1 Članicam Zveze gospodinj. V četrtek, 7. t. m., se odpeljemo z glavnega kolodvora ob 13.36 v Grosuplje. Odtam peš skozi Ponovo vas v Zupanovo jamo. Odhod z Grosuplja nazaj ob 19.46. Vabimo k lepi udeležbi.
1 Boj med uvoženim in domačim krompirjem je bil odločen že prva dva dneva, ko je mestni tržni urad v dogovoru s pridelovalci, prodajalci in zastopniki konzumentov določil maksimalno ceno domačemu krompirju na 1 liro. Naše dobre in izkušene gospodinje so takoj spoznale polno vrednost popolnoma zrelega, zdravega in res lepega uvoženega krompirja ter so zato pokupile vso zalogo meslnega pre»krli<>VMlnegll Urada, čepiav je bil njegov uvoženi krompir po 1.55 L, domačega krompirja je bilo pa na trgu prerej po 1 L. Pičlih 2500 kg krompirja, seveda najlepšega uvoženega blaga, je mestna stojnica prodala v pone-
deljek in torek ter tako razprodala dosedanjo
zalogo, danes, v si edo, f>a prične prodajati novo zalogo enako lepega uvoženega krompirja že po 1.40 L. V korist- uvoženemu krompirju so bitko za krompir odločile naše gospodinje, ki pač najbolje vedo kateri krompir kupijo najbolje. Mestni preskrbovalni urad bo zakladal mestni živilski trg toliko čpsa z uvoženim krompirjem po čim najnižjih cenah, dokler ne bo na trgu dosti do. mačega in res popolnoma zrelega in izdatnega krompirja po maksimalni ceni 1 L. Posebno se je pa mestnjmu preskrbovalnemu uradu spet posrečilo. da je znižal cene breskvam, ki so jih doslej na trgu prodajali po 7 do 8 L. Samo za poskušnjo je v ponedeljek prodal manjšo količino lepih breskev po 5.50 L in že so cene breskvam po vsem trgu padle colo še pod to ceno. Tako bo mestni preskrbovalni urad še nadalje delal ter prodajal najrazličnejše predmete, ki bi jih hoteli drugi prodajati po previsokih cenah, da bo prebivalstvo z vsem, kar je mogoče dobiti, preskrbljeno po čim najnižjih cenah.
1 Hišne gasilce do začela vežbati mestna zaščitna šola. Vsi hišni nadzorniki v ožjem nevarnostnem okolišu, .torej tam. kjer je hišna zaščita obvezna, so v tej šoli že dobili osnovna navodila o organizaciji hišne zaščite, o zaščiti pred požarom in o prvi pomoči. Hišni nadzorniki ali nadzorniki hišne zaščite so organizatorji in vodniki pri vseh ukrepih za zavarovanje dotične hiše proti napadom iz zraka, proti požaru in drugim elementarnim nezgodam. K tej organizaciji spada tudi izbira in vežbanje pomožnega osebja. Zlasti važno je pa gasilsko pomožno osebje, ki ga mora biti tem več, čim večja je hiša. — Da se hišnim nadzornikom to delo olajša, predvsem pa zaradi tega, da ti hišni gasilci in pomočniki hišnega nadzornika dobe več izkušenj, prireja zaščitna šola posebne tečaje z demonstracijami in praktičnimi vajami. Tečaji bodo trajali skupno 7 ur v treh dneh, hodo pa v Mestnem domu. Poučevali in vežbali bodo strokovnjaki zaščite in gasilstva. — Vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu bodo povabljeni, naj izpolnijo prijavo, ki so jo že pred nekaj časa dobili zaradi organizacije hišne zaščite, predvsem pa glede nove izbire in izpopolnitve hišnega gasilstva. Pri teh naznanilih lahko navedejo tudi čas, ki ga smatrajo za najugodnejšega za tečaj (dopoldne, popoldne ali zvečer). — Prepričani smo, da bo odziv prav tako velik kot je bil pri tečajih za nadzornike hišne zaščite, ko je bila udeležba že na prvo vabilo 90 odstotna. Hišni poseslniki naj se pri izbiranju pomočnikov in hišnih gasilcev posvetujejo s svojim nadzornikom hišne zaščite. Prijave naj hišni Ijstniki oddajo takoj, ko dobe poziVj da bo mogoče pri tečajih izkoristiti čim več za praktične vaje ugodnega vremena.
1 Avto je podrl na Karlovški cesti v torek dopoldne 43 letnega ključavničarskega pomočnika Batističa Viktorja. Pri padcu se je pomočnik precej potolkel in se sedaj zdravi v ljubljanski bolnišnici.
Radio Ljubljana
Sreda, 6. avgusta. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba. Med odmorom ob 8. napoved časa iz Rima — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 orkestralna glasba — 13 napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17 pisana glasba pod vodstvom mojstra Arlandija — 14 poročila v italijanščini — 14.15 orkester pod vodstvom mojstra Manna — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 kvartet violončelov iz Turina — 17.40 koncert so-pranistke Alde Pancera — 19 tečaj italijanščine pod vodstvom prof. dr. Stanka Lebna — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 lahka glasba — 20 napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 predavanje v slovenščini — 20.30 koncert violončelista Cende Sedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek — 21.10 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Franca Capuana. Med odmorom: predavanje v slovenščini — 22.30 plošče z operetno glasbo — 22.45 poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr Sušnik, Marijin trg št. 5; mr. Kuralt, C-osnosvetska cesta 10, in mr. Bohinc, Rimska cesta.
Poizvedovanja
Reven učitelj je izgubil denarnico z vsem svojim premoženjem v ponedeljek zvečer od 10 do pol 11 na Tržaški cesti — Vič, Bleivvei-sova — Gosposvetska, Dalmatinova do Bohoričeve ulice. Pošten najditelj se lepo prosi, da jo vrne upravi »Slovenca«.
Zgubila sem črno ročno torbico na poti od Sv, Križa po Smartinski c., Jegličevi c. do Lichten-thurnovega zavoda. V torbi je bila mašna knjižica, 2 roženvenca ter denarnica z 230 lirami. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v Lichtenthurno-vem zavodu proti nagradi.
Iz Goriške pokrajine
»Ljudska posojilnica« v Gorici, ki je poslovala že pred svetovno vojno in je imela zdaj svoje prostore v Gosposki ulici, v hiši, v kateri je bila nekdaj Gabrščkova »Goriška tiskarna«, je šla v likvidacijo in je dobila komisarja. Komisarske po-slj9. vodi g. Dalla Maestre, višji računski uradnik iz Vidma.
Ljudske šole s posebnim učnim načrtom. Iz
Rima poročajo tržaškemu »Piccoluc: Po naroČilu vladnega načelnika je ministrstvo za nacionalno vzgojo odredilo, da bo za šolsko leto 1941—42 ustanovljenih v Gorici šest, v Trstu šest, v Pul.ju osemnajst in na Reki 3 nove posebne ljudske šole (scuole elementari di categoria), ki bodo imele svojstven učni značaj.
Cene za zelenjavo. Pokrajinski odbor za nadzorstvo cen v Gorici, ki se je ustanovil na pobudo generalnega tajnika fašistične stranke, je na svoji zadnji seji določil za zelenjavo naslednje podrobne cene, ki veljajo na goriškem trgu od i. avgusta naprej za kg: češenj L 4.40, zeljn^te glave L 1.00, repa 1.80, kumarice 0.70, cikorija L 1, čebula 2, pesa 1.10, fižol navaden 2.45, glavnata solata L 1.30, krompir 1.20, paradižniki 1.60, grah boljši 3.40, grah navaden 2.95, radič prve vrste 3.05, radič druge vrste 1.95, fižol v stročju 1.40, ohrovt 1.40, bučice 0.70, marelice po 5. in 6 lir, lige L 3, jagode 6.40, jabolka 1., 2. in 3. vrste L 3. 2.20 in 1.50, hruške od 2.40 do 4, breskve od 2 do 3.50, češplje od 1.80 do 3.20, limone 0.80 kos.
Skupina članov ljubljanske Opere v Gorici. 0 nastopu Članov ljubljanske Opere v gledališču »Verdi« v Gorici v ponedeljek, 28. julija, je prinesel »Slovenski donu obširno in laskavo poročilo. Tudi italijanski listi, posebej tržaški »Piccolo«, so se razpisali o skupini ljubljanske Opere, ki je gostovala po nekaterih italijanskih mestih, in so priznalno pohvalili njeno umetniško višino in stva-riteljsko moč. Naj nam bo dovoljeno opozoriti na dve, tri pomanjkljivosti, ki jih je občutilo goriško občinstvo, da se pri prihodu.;.'b obi»Ui"n odairanijo.
Naši ljudje vobče, deželani pa še posebej, niso imeli prilike se seznaniti s tehniko in globino umetnega plesa. Sem pa tja so nekateri ie videli
baletne nastope, plesalcev-»oli6tov pa skoraj ns poznamo. V doumevanje te prefinjene in subtilne umetnosti bo naše občinstvo treba šele uvesti. Zato želimo, da bi se za vsako tako ali slično prireditev dali na razpolago programi, na katerih bi bile v kratkih besedah podane posamezne točke in skromno objasnilo. Nadalje: umetniški večer je bil razglašen kot ptireditev članov ljubljanske Opere, kar pomenja našim ljudem petje in glasbo; ni čuda, če si je marsikdo želel več pevskih točk in z večerom ni bil tako zadovoljen, kakor bi moral biti.
Gozdne jagode. Majhna posebnost letošnjega •goriškega sadnega trga so bile velike množine gozdnih jagod, ki «0 prišle na trg. Kljub slabemu vremenu je ob svojem Času dospelo na trg do deset kvintalov jagod, ki so dosegle na debelo ceno 8 lir kilogram. Jagode ao pripeljali v Gorico večinoma s Staregore in z Vogrskega. Manjši del smo jih porabili doma, večinoma smo jih izvažali pa v sosedne pokrajine, v Trst in Benetke.
Iz Trsta
Župnija sv. Jakoba ▼ Trstu je slovesno praznovala god svojega farnega patrona. Je to ena največjih tržaških župnij ter šteje okrog 40.000 vernikov, obsega pa ves Jugovzhodni del mesta med Sv. Justom, Skednjem in Katinaro. Svoj farni praznik je obhajala župnija s tridnevnico, na god sv. Jakoba pa je bila še slovesna procesija po glavnih ulicah šentjakobskega okraja. Cerkvenih slovesnosti se je udeleževalo veliko ljudi.
Nastop članov ljubljanske opere in baleta. Veliko zanimanje je v Trstu za nastop članov ljubljanske opere in opernega baleta, ki bo v četrtek, dne 7. avgusta v gledališču Politeama Rossi. Pri nastopu bodo sodelovali solisti opernega baleta, prima baldHna Erna Moharjeva in soloplesalec Boris Pilato, soloplesalka Marta Remžgarjeva, znana sopranistka primadona Ksenija Vidalijeva ter dirigent Dimitrij Zebre. Pričetek bo ob 21. Na sporedu so izbrane plesne in pevske točke. Pred-prodaja vstopnic v Biglietteria Centrale (Galerija Protti).
Filmsko snemanje v Trstu. V Trstu Je te dni zanimivo filmanje nekaterih scen za nov italijanski film >11 chiromante«, ki ga režira Mario Mattioli, glavno vlogo pa ima znani italijanski komik Ermi-nio Macario. Filmska karavana je prispela v Trst z vsemi igralci in tehničnimi pripravami, posnetki pa bodo v veseličnem parku na Riva Traiana.
Prodaja mesa v Trstu. Fašistični trgovski sindikat je določil sledeče dneve za prodajo mesa v Trstu: Goveje, ovčje, kozje in svinjsko meso se prodaja samo ob sobotah in nedeljah; meso perutnine se prodaja ob sobotah, nedeljah, ponedeljkih in torkih; vse dni v tednu se prodajajo klo-basni izdelki, gozdna in poljska divjačina, ribe in meso kuncev. Konjsko meso se prodaja v soboto, nedeljo in ponedeijek. Pršut, gnjat in prekajeno meso se prodaja v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek.
Dve smrtni nesreči sta se pripetili te dni ter zahtevali življenje dveh delavcev. V bolnišniei Je umrl 59 letni livar Rudolf Gori, ki j« padel po stopnicah ter si pretresel možgane in prebil lobanjo. — V pristanišču Dura d'Aosta se je smrtno ponesrečil delavec Franc Franza, star 58 let. Veliko pristaniško dvigalo ea je udarilo po glavi ter ga ubilo.

POSTNI PILOT
»Povejte mi še kaj o tem razbojniškem zrakoplovu, ki smo zdaj v njem«, ie povzel »pet Mišek. »Kaj pomeni tisti pajek? In pajčevina?«
»Pajčevina je velikanska nesreča«, mu je povedal kapitan. »V njej lahko obtiči vsakršno letalo Pajek pa je izvidniška kabina.«
Mišek ie začudeno poslušal kapitana, ki je govoril dalje:
»Zrakoplova ni moči videti skozi oblak. Zato se pajek skrije, ln dasi je zares velikanski, je le premajhen, da bi bil viden z zemlje.«
»Kako pa to, da ni zrakoplova nikdar videti in da ga nihče ne uniči?« je vprašal Mišek.
»Zato, ker je zmeraj skrit v črnem oblaku, ki si ga sproti sam na reja.«
Mlšku ni š>la ta skrivnost v možgane. Belil si je glavo s temi ugankami in ip kar dalje tiščal z vprašanji v kapitana.
KULTURNI OBZORNIK
Dr. A. Vratuia:
Lovec in Ljubljanski Zvon
Mladi slavist dr. Anton Vratuša, ki je znan po svojih literarno zgodovinskih sestavkih in kritikah, priobčenih v raznih slovenskih revijah, j« napisal kot svojo doktorsko disertacijo razpravo o prvih desetih letnikih Ljubljanskega Zvona ter njega uredniku proi. Fr. Levcu in jo izdal pod zgornjim naslovom.v posebni knjigi (str. 80, tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani, 1941). Vsa razprava obstoji iz uvoda ter treh poglavij: Franc Leveč (kot osebnost), kot urednik ter celotna oznaka njegovih (deset) letnikov Ljubljanskega Zvona.
V uvodu se mladi doktor ozre 6 kritičnim pogledom na dosedanjo znanstveno literaturo o Lev-čevd vlogi v slovenskem književnem dogajanju, navaja tozadevne študije proi. Prijatelja ter njegovo sodbo smatra za previsoko, pa tudi na ostalo literaturo, obenem pa navaja 6voje vire, ki so večinoma korespondenca (preko 4000 pisem!) ter izjave njegovih sodobnikov in dedičev. 2e tu navaja tudi problematiko, ki se vsiljuje slovenskemu kulturnemu, še bolj pa literarnemu kritiku ob njegovem imenu ter jo poskuša sam reševati v nadaljnjih treh poglavjih svoje študije.
Prvo poglavje naj pokaže Franca Levca kot osebo in njegov značaj, toda zdi se mi to poglavje podano premalo organsko, premalo psihološko sintetično v smislu Prijateljeve umetnosti, prikazati celotno duhovno postavo portretiranca (saj ne izvemo niti letnice ne kraja rojstva!), temveč iz mozaičnih analitičnih ugotovitev, ki 60 vsa dokazana in izpričana, dobimo na koncu potrdila nekih Lev-čevih lastnosti, obseg njegovega obzorja in njegove slovanske orientiranosti, njegovega liberal-stva pa zopet kompromis ar s tv a ob načelnih vprašanjih ter značaj njegovega dela. To poglavje je spričo Prijateljevih podobnih vzornih zgledov res da bledo in premalo življenjsko, organsko in razgibano, je pa dobro dokumentirano ter je po tej strani bolj zanesljivo in porabno kot sicer. Čutimo pa, da je gradivo preveč razkosano, razdrobljeno, ne organizirano ob centralnem poudarku.
Ostali dve poglavji pa trezno in stvarno na analitično opisni in prijemljivi način podajata opis Levoevega dela pri uredništvu Ljubljanskega Zvona. Najprej njegovo sodelovanje s Stritarjem in njegovim Zvonom, njegovo literarno omizje v Ljubljani in navezanost na Levstika ter ustanovitev Ljubljanskega Zvona (1881), ki mu je od vsega po-četka bil Leveč urednik. Vratuša označuje Levca kot urednika po posameznih geslih: tako po njegovih sposobnostih, njegovemu idealizmu, vljudnosti in obzirnosti, ravnanju z rokopisi, podvzetno«ti, uglajenosti pa tudi prilagodljivosti, po veliki korespondenci in prijateljskih odnosih do sotrudni-kov, označuje njegovo delo pri listu, ki je obstajalo predvsem v zbiranju sotrudnikov in mentorstvu mladih, njegovega načina razporejanja snovi, njegove težave za gradivo ob Tavčarjevem Slovanu in celovškem Kresu ter na koncu Dom in Svetu, ki 60 bili konkurenti Zvona. Privlačenje in odbijanje od Stritarja in Levstika ter končna maloduš-nost spričo domačih težav, predvsem zaradi dolga in deželnega nadzorništva, kakor tudi padanja naročnikov, zaradi česar je po desetih letih pustil uredništvo. Tu vidimo, da Leveč ni bil nadpovprečen tvorni duh, temveč stari praktik, delavec in dober urednik,, kj pa ni, ka^al .novih poti, temveč samo iskal in razvrščal gradivo,, v Čemer se je naslanjal kolj kot ha svoje kof na Kersnikovo mnenje. Sobrudniški krog ni bil enoten, pasiven in ne borben ter neodločen za kakšen nov pravec. Včasih je imel urednik malo pesnikov, včasih je slabo stal 6 pripovedniki. Dobro je označeno tudi osnovno umetniško naziranje Levčevo, ki je bilo idealistični realizem ter je v listu družil skrajno romantiko s skrajnim realizmom.
Zadnje poglavje je poskus označili deset letnikov revije pod enotnim zornim kotom. Najprej Vratuša statistično poda urejevanje lista z ozirom na razdelitev snovi, ter ugotovi, da je v prvih letih prevladovala literatura, pozneje znanstvo. Dobro razčleni Levčevo urejevalno metodo ter njegovo razporejanje snovi. Označuje list po njegovem namenu ter ocenjuje njegove doneske po pripadnosti pod posamezne oznake (leposlovje, dramatika, estetsko teoretična vprašanja, lilologija, itd. itd.). Tako vidi, da je ta revija v teh letih prinašala najboljše leposlovne stvaritve tedanjega slovenskega duha, gojila predvsem literarno zgodovino in jezikoslovje, se zanimala za protestantsko dobo in Prešerna, slaba pa je bila v ocenjevanju del, dobra pa v registriranju književnih dogodkov doma in dogajanj v slovanskem svetu (ruskem in hrvatskem). To sta največji odliki te revije in njen ka-rakteristikon. Pomanjkanje naročnikov in težave pri Levčevi karieri ga je pripeljalo, da je list, katerega lastnik je bil, predal Narodni tiskarni 1. 1890.
To je gradivo, ki ga kaže pričujoča disertacija. Vratuša je skrbno zbral vse, kar se nanaša na stavljene probleme ter uredil po kartografski metodi pod posamezne rubrike, kar izpričuje vidno njegovo metodološko šolo. Dobro je podano Levčevo delo pri Ljubljanskem Zvonu in oznaka revije kol take, preveč pa ie samo opisno deskriptivno ter premalo čutimo kulturno zgodovinski pomen revije kot take pod Levčevim vodstvom. Tako Vratuša ne načenja duhovno kulturne diferenciacije in bojev ob reviji in njene kulturno zgodovinske naloge. Sicer bi bilo to že naloga za novo razpravo: kulturni pomen Ljubljanskega Zvona, dočim je Vratuša dal le dober jiogled v notranje delo Levčevo ob reviji ter je s tem zadostil stavljeni nalogi, dasi je bolj orisal značaj kot podal ceno Lev
čevega uredniškega posla.	td.
*
»Italia« je naslov reviji, ki izhaja trimesečno in trna namen propagirati lepoto Italije ter pospeševati tujski promet v tej deželi izletov in od-počitka. Zadnja številka, urejena pod geslom »poletje 1941-XIX« je nam bila poslana te dni, ter je izvrstno urejena ter tudi po tehnični strani lahko tekmuje z vsemi podobnimi evropskimi publikacijami. Angelo Lipinsky je napisal lepo pismo neznani prijateljici o italijanskem poletju ter jo vabi na ogled te lepote. Slike južnega sadja, italijanske žetve, beneških poletnih večerov in rož po jasnjuje članek. Poseben članek vabi na morje in kaže barvane slike italijanskih kopališč (Formia, Brioni, Sicilija, Benetke, Opatija, Capri, Ischia, Viareggio, Alassio, Noli itd.) in življenja v njih. Fragiondo opisuje delo italijanske opere na prostem v letnem času kar je ena največjih umetniških užitkov italijanskih poletnih noči. Podobe ponazo-rujejo članek. Nadaljni članki govore v besedi in podobi o italijanski mladini na morju in soncu, o planinstvu v severnih predelih in Dolomitih, Mont Blancu itd. Poseben članek pa je posvečen Dalma cijij in njenim starim spomenikom. Nadalje stavbi novega ogromnega rimskega postajnega poslopja Termini, ter Albaniji, njenim goram in vodam. Vmes med te članke pa je posejan drobiž kultur-nega. arheološkega, umetnostnega, turističnega in informativnega značaja. Barvane priloge dajejo re-
viji še poseben sijaj in razkošje ter učinkovitost lepi propagandi tujskega prometa v Italiji.
Zadnja številka »Documenti di vita italiana« je
v celoti posvečena desetletju osušitve pontinskega močvirja ter prikazuje podobe, kako je bilo pred Mussolinijevo odločitvijo in njegovim delom ter kako je sedaj ko ta močvirja prehranjujejo 40.000 prebivalcev ter 60 dala prostor lepo se razvijajočim novim mestom, n. pr. Littoria, Sabaudia, Pontinia, Aprili«, Pomezia. Ta osušitev spada gotovo med največje zasluge fašizma ter pomeni svetoven gospodarski uspeh.
Zbrana Goldonijeva dela. V Benetkah že od . 1907 dalje izdajajo celokupna dela slavnega italijanskega komediografa Carla Ooldonija ter se sedaj končujejo z 38 zvezkom. Glavni urednik tega velikega dela, s katerim se beneška občina hoče oddolžiti spominu velikega pisatelja ob njegovi 200 letnici rojstva, je prof. Giuseppe Ortolani. Prvotno je bilo mišljeno, da bo vse delo izšlo v
20 zvezkih, toda gradiva je bilo preveč. Do 1. 1917 je izšlo 20 zvezkov, po 1. 1927 pa se je zbirka nadaljevala ter je zdaj dosegla 36 zvezek kronološko urejenih spisov, dva pa bosta izšla v kratkem, tako da bo zbirka posegala 38 dramatskih del ter morda še dva zvezka OoTdonijevih Spominov. To so naj-monumentalnejša zbirka celotnega Ooldonija ter lepa oddolžitev Benetk velikemu pisatelju, o katerem vemo, da je s svojim lutkovnim gledališčem nastopil tudi v Vipavi. ^
Zagrebški Novi list z dne 2Q. julija se je spominjal bO letnice osnivanja katoliške hierarhije v Bosni, ko je 5. septembra 1881 bil postavljen za vrhbosanskega škofa dr. Josip štadler. Josip Ko-privčevič je napisal ob tej priliki lep članek o tem ter je še posebej podčrtal delo velikega nadškofa za kulturno rast katolištva in hrvatstva v teh pokrajinah, ki sedaj pripadajo Hrvatski državi, kar je stadler zahteval že 1. 1917 od cesarja Karla.
Iz Gorenjske
V	Tržiču je veleindustrijalec Edvard Glanz-mann pri prehodu železniške proge stopil tako nerodno, da se je spodtaknil in padel na tir. Pri tem si je zlomil nogo. Ponesrečencu je nudila prvo pomoč bolnišnica na Golniku.
Ziri je obiskal okrajni vodja Koroške ljudske zveze ter je imel posvet s krajevnimi funkcionarji te organizacije.
Voditelj višje šole v Kranju, prej realne gimnazije, sporoča, da se naj vsi dijaki in dijakinje prejšnje realne gimnazije v Kranju javijo v niže navedenem času v poslopju dekliške ljudske šole. Prijava se vrši po razredih, ki jih je dotičrii obiskoval v preteklem šolskem letu 1940-41. S seboj naj prineso zadnje šolsko spričevalo. Torek, dne
12.	avgusta, je določen za prijavo: Ob 14. uri razred la, lb in lc; ob 15.30 razredi Ila, Ilb in lic; ob 17. uri razreda lila in IUb. V sredo, dne
13.	avgusta, pa se naj javijo ob 14. uri razredi IVa, IVb ln IVc; ob 15.30 razredi Va, Vb in VI. Ob 17. uri pa VIL in VIII. razred.
Sadna letina na Gorenjskem bo dobra. Po podatkih, ki jih je zbral s posameznih krajev gospodarski urad Koroške kmetske zveze, kaže sadna letina ha Gorenjskem zelo dobro. Leta 1937. so na Gorenjskem našteli približno 593.000 sadnih dreves, ki so istega leta rodila 68.000 dvojnih stotov namiznega sadja.
Iz Spodnje štajerske
Nove prostorno-politične naloge Spodnje Štajerske. Z ozirom na okolnost, da je bila Spodnja Štajerska 23 let ločena od ostale štajerske in se je tudi 6tavbno čisto drugače razvijala, kakor pa ostali štajerski kraji, je šef civilne uprave izdal naredbo o potrebnih ukrepih za izdelavo novih stavbnih in regulacijskih načrtov za Spodnjo Štajersko. Načrte za ureditev posameznih prostorov in krajev bo izdelal posebni pooblaščenec za ta vprašanja pri šefu civilne uprave, kateremu se morajo v p os lati v ponovno odobritev tudi vsi regulacijski načrti posameznih mest in trgov, ki =0 bili odobreni že prej od bivših jugoslovanskih oblasti.
Na zadnjem ljudskem koncertu šfaj. dom. zveze v Mariboru je orkester izvajal tudi dve koračnici Maksa Schonherrja »Maribor osvobojen« in »štajersko koračnico«. Schonherr je bil dolgo vrsto let kapelnik železničarske godbe v Mariboru.
Celje kot biser Spodnje Štajerske popisuje Wal-ter Fčirsfcner v nedelj, številki »Marburger Zeitung«.
Šef civilne uprave za Spodnje štajersko je maksimiral cene spodnještajerskemu zgodnjemu krompirju, sadju in jx>vrtnini.
V	mariborski bolnišnici je umrla Celestina Karara. V Hartheimu je pred kratkim umrla Mariborčanka Marija Wokai.
Prihodnji živinski sejem v Mariboru bo šele 13. avgusta, na katerega je treba prignati klavno živino že do 20 prejšnjega dne.
Štajerska domovinska zveza je odprla pri Sv. Lovrencu kuharski tečaj.
V	Jarenini je bil ob zaključku prvega jezikovnega tečaja veseli vaški večer s petjem, starošta-jerskimi plesi in jodlanjem.
V	Kamnici je bil sestanek žena krajevne skupine Štaj. dom. zveze.
Iz Hrvatske
Koncentracijska taborišča za ljudi, ki jih policija zasači še po policijski uri na ulici. Kakor smo že poročali, je zagrebška policija že pred časom uvedla denarne kazni za vse |>onočnjake, ki jih zaloti še po policijski uri (po 11) na ulici. Ker pa ta kazen ni pomagala ter so se ljudje kljub temu še dalje zadrževali na ulici, je policijsko ravnateljstvo sklenilo, da bo vse ljudi, ki jih bo po 11 še zateklo na ulici, takoj odposlalo v koncentracijska taborišča.
Hrvatski poslanik v Bratislavi, dr. Dragotin Toth, je bil po prihodu v slovaško prestolnico sprejet pri predsedniku slovaške republike dr. Tisi, kateremu je izročil svoje poverilne listine. Ob tej priliki sta dr. Tiso in dr. Toth izmenjala nagovore, v katerih sta poudarjala prijateljske zveze med obema državama.
Hrvaški katoliški seniorat se je razšel. Odbor Hrvatskega katoliškega seniorata je poslal zagreb-
škemu nadškofu g. dr. Stepincu pismo, s katerim ga je naprosil, da naj kot pristojni cerkveni poglavar razpusti Društvo ceniorjev hrvatskih kat. društev Domagoj. V dopisu, s katerim Hrv. kat. seniorat napr<ža nadškofa za razpust, med drugim jx>udarja, da so se v enem delu hrv. javnosti stalno širile in se tudi še danes vzdržujejo trditve in mišljenje, da ima društvo kakor tudi njegovi člani pred sabo druge cilje in tendence. Seniorat 6toji na stališču, da v neodvisni državi Hrvatski ne sme in ne more biti nobenih drugih tendenc razen tistih, ki jih ima državni poglavar, poglav-nik dr. Pavelič, na versko cerkvenem pa nobenih drugih, kakor jih imajo cerkveni poglavarji, da bi preprečil napačna in zlonamerna tolmačenja, ie seniorat sklenil, da se društvo razide. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je prošnji Hrv. kat. 6eniorata ugodil ter je društvo razpustil. Istočasno je pa iz-' rekel najtoplejšo zahvalo vsemu članstvu razpu-ščenega društva ter mu je podelil tudi svoj nad-pastirski blagoslov.
Zagrebški župan je dobil povabilo za obisk Monakovega, kjer bo septembra meseca tudi konferenca zastopnikov vseh nemških mest.
Mestno županstvo v Koprivnici je razpisalo nagrado 1000 kun. Dobil jo bo tisti, ki bo odkril elemente, ki v mestu sabotirajo vsako delo in kvarijo javne naprave.
Iz Belgrada
»Donauzeitung« z dne 30. julija objavlja naslednje poročilo: »Kljub večkratnemu opozorilu in izdanim ukrepom so neodgovorni komuni6tično-judovski elementi nadaljevali svojo razdiralno delavnost. Njihovi zločinski podvigi so tem pogub-nejši, ker njihova nasilja prinašajo največjo škodo srbskemu narodu. Radi dogodkov zadnjih dni je bilo 28. julija zjutraj ustreljenih v Belgradu 122 komunistov in židov. Radi vzdrževanja miru in reda je bilo treba tudi skrajšati čas za svobodno gibanje.«
Uvedba živilskih knjižic v Belgradu. Ravnateljstvo za prehrano je izdalo živilske knjižice za nakupovanje kruha, moke, sladkorja soli in drv. Vse te vsakdanje življenjske potrebščine bo odslej mogoče tudi v Belgradu dobiti samo na karte. Višino količine in njihovo ceno bo od časa do časa določilo ravnateljstvo za prehrano.
Kaznovani trgovci
1 . Oddelki policije, ki jim je poverjeno tržno nadzorstvo, so v poslednjih dneh ugotovili, da so naslednji trgovci prekršili odredile glede ma-ksimiranih cen:
1. Lojze Kovačič, sadje in zelenjava, Celovška 8, 2. Emil Margon, specetijska trgovina, Vič, Brdnikova 20, 3. Ivan Remžgar, specerija in m&nufaktura. Zaloška 30. Bili so kaznovani z globo. Kovačič pa je bil poleg tega zaradi protizakonito povišanih cen prijavljen sodišču.
Glede naslednjih trgovcev, ki so ponovno protizakonito povišali cene svojemu blagu in so bili zaradi tega prijavljeni sodišču, pa je Eksc. Visoki Komisar odredil, da prekinejo svoje poslovanje in zapro svoje lokale za dobo treh dni: Zofija Kastelic, zelenjava, Cesta 29. oktobra 5, Antonija Keber, mesnica, Poljanska 44. Ker Kasteličeva ni izvesila predpisanega cenika, je bila še posebej kaznovana z globo.
Vsj kaznovani trgovci so dolžni, ria plačajo tudi v času, ko bodo njihove trgovine zaprte, svojim nameščencem odgovarjajočo mezdo.
, Lisjak na sprehodu
V zadnjih vročih dneh se je v Švici dogodil tale slučaj: Mimo kmečke hiše je čisto domače prikorakal dobro rejen lisjak. Kmetica živali ni poznala in je mislila, da ima pred sabo navadnega pobeglega psa. Z lepimi besedami ga je privabila k sebi in ga pričela gladiti ter božati po hrbtu. Lisjaku je v začetku božanje prav dobro delo in je lahno upogibal hrbet pod roko svoje oboževalke Toda samo nekaj časa, nato se je pa hitro obrnil in vgriznil kmetico v roko tako močno, da so jo morali prepeljati v bolnišnico
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam, da je umrl danes v Lennišču moj ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod
inž. Pavel Kobler
načelnik uprave monopola v pokoju
v starosti 62 let.
Leži na Žalah, v kapelici sv. Jožefa, od koder bo prevoz 1 avlofurgonom v Litijo dne 6. avgusta ob 15. uri, kjer bo položen k vpčneniu počitku nn Litijsko pokopališče ob 17. uri.
Ljubljana, dne 5. avgusta 19il Kristina Gregorčič, sestra	Anica Kobler roj Knailič, žena
Križ na Himalaji
Veliko začudenje je vzbudilo med svetom odkritje raziskovaleov Himalajskega pogorja. V tem pogorju so namreč visoko v planinah med samo pogansko okolico našli zelo star napis z znamenjem kriza. 0 odkritju tega napisa poroča prof. Helmut de Terra v svoji novi knjigi o Indiji »Skozi pra-gozdove ob Indu«, ki je izšla pri Brockhausu. P< njegovih izvajanjih so visoko v neki gorski verigi našli napise s križem, ki so v treh različnih je zikih in izhajajo tudi iz treh različnih dob. Naj bolj zanimiv je napis v sogdiškem jeziku. Napil se končuje s križem. Ime Jezus je danes še komaj mogoče prebrali. Oblika križa je takšna, kakor je bila v navadi pri nestorijancih v VIII. stoletju. Iz kitajskih kronik je znano, da so nestori-jatici poslali misijonarje v Tibet in na Kitajsko. Zato je precej vorjetno, da je potoval kak misijonar skozi Afganistan preko IfindukuŠa v Kaš-mir. Dokaz, da je prišel visoko gor v Tibet je prav ta napis. Pot v Tibet je šo danes kljub vsem modernim prevoznim in prehodnim sredstvom zelo težavna. S kakšnimi težavami je morala biti združena šele prej! In je res brezmejna požrtvovalnost in pogum, ki sta navdajala dotičnega misijonarja, da je sam in peš in brez vsakih drugih pomožnih sredstev prehodi) tako naporno in nevarno pot. za katero je gotovo rabil več kot leto dni.
Rekordna počasnost
Vsi vemo. da je polž naipočasnejša žival. Ne vemo pa. s kakšno počasnostjo se premika ta svojevrstni rekordnik. To so sedaj izračunali ludi Amerikanci in so dognali, da polž v tridesetih dneh prepluzi 2 km dolgo pot, kar približno odgovaria 0.002 km na uro.
Sinovi samih milijonarjev v šoli za razbojnike in vlomilce
V	Kaliforniji je policija pred kratkim zaprla mlajšega človeka, ki je stal pred neko vilo z revolverjem v roki in ponarejeno brado. Ker mu pa ni mogla dokazati nobenega zločina in je bil do-tičnik se razen tega sin uglednega milijonarja, ga je morala izpustiti. Kljub temu je pa policija postala nanj le oprezna ter ga je stalno zasledoval policijski uradnik v civilu. Ta je kmalu lahko ugotovil, da je dotični milijonarjev sin vsako noč zahajal v vilo izven mesta ter je v njej vedno prebil po več ur. Na podlagi poročila svojega organa je policija vdrla v omenjeno vilo ter je za veliko mizo zalotila 28 mladih otrok, ki so bili vsi sinovi samih milijonarjev. Pred sabo na mizi so imeli revolver, ponarejene brade in razno vlo-milno orodje. Pri zasliševanju so izpovedali, da so imeli v vili vsako noč šolo za ropanje in vlome. Za pouk so najeli pravega »strokovnjaka«. To so delali samo iz kratkočasja, kar so pozneje tudi ugotovili. Toda »strokovnjak« je romantiko milijonarjevih sinov temeljito izkoristil, ker je od njih zvedel za vse podrobnosti stanovanj in vil njihovih staršev, pri katerih je nato z največjim uspehom Izvajal svojo prakso. Zanj to udejstvo-vanje pač ni bilo nobeno kratkočašje.
Boj z moli
proti slabemu filmu
V	Newyorku so pred kratkim predvaiali film, s katerim občinstvo ni bilo zadovoljno ter je med predstavo večkrat glasno protestiralo. Film je gledal tudi neki moški ljubitelj filmske umetnosti ter .ie sklenil, da bo proti nadaljnjemu predvajanju filma nastopil s čisto novim sredstvom. Ko je naslednjega dne zopet pričela predstava, je prinesel dotični mož s seboj tudi veliko posodo samih molov, ki jih je spustil v dvorani, kakor hitro so se na platnu prikazale prve slike. Vsi moli so zaradi teme, ki je bila v dvorani, leteli proti
■ platnu, ki je bilo razsvetljeno ter so zakrili vse slike. Vsi poskusi, da bi iz dvorane pregnali armado molov, so ostali brezuspešni ter so morali predstavo prekiniti. Lastnik kina je pri izhodu občinstva iz dvorane izsledil iznajdljivega moža s posodo, s katero je prinesel v dvorano legije molov, ter je proti njemu dvignil odškodninsko tožbo, ki je sedaj še v teku.
Kaznovana nezvestoba
Špansko časopisje se je v zadnjem času zelo razpisalo o velikem družabnem škandalu Alfonza Sanches Romera, ki je izbruhnil čisto slučajno. Alfonz Sanches Romero se je v mlajših letih poročil v Barceloni s precej starejšo ženo, ki je namesto mladosti prinesla v zakon svojemu možu veliko premoženje. Oba sta brezskrbno živela, razsipavala denar in prav nič mislila na dneve, ko denarja več ne bo in bo vseeno treba živeti. Premoženje sta hitro zapravila. Tedaj je pa postala tudi nezanimiva Alfonzova žena. Enostavno jo je zapustil in pobegnil v Villanuevo, kjer se je kmalu nato v drugič poročil z nekim mladim dekletom. Z njim je zivej v srečnem zakonu petnajst let. Medlem se je bližala sedemdesetletnica rojstva njegove tašče, ki so jo hoteli slovesno praznovati ter so povabili na slavnostno kosilo vse polno znancev in prijateljev. Med drugimi gosti je bila povabljena tudi daljnja nečakinja Alfon-zove tašče, ki so jo klicali samo po imenu in jo je tašča vzela za svojo, čeprav ni vedno živela pri njej. Zanjo so določili mesto poleg hišnega gospodarja Alfonza. Nečakinja se Je vabilu svoje tašče in dobrotnice tudi odzvala in ji je z ostalimi gosti prišla čestitat. Med številnimi gosti je Alfonz v nečakinji spoznal svojo prvo ženo, ki ji je poslal nezvest ter jo je pred leti zapustil. Ves presenečen in prebledel se nikakor ni mogel dobro počutiti v novo nastalem položaju in v škandalu, ki je nastal. Zato tudi o kaki slavnosti ni moglo biti govora. Užaljena prva Alfonzova žena ga je ovadila sodišču, ki je nezvestega moža zaradi sklenitve drugega zakona obsodilo na tri leta zapora ter je istočasno razveljavilo tudi njegov drugi zakon.
Snaga nad vse.
»Tri leta ste bili z našim hotelom popolnoma zadovoljni. Zakaj nas seda| zapuščate?«
»Nekaj sem ugotovil: Saj v celi hiši nimate nobene kopalnice.«
Njegov element.
Učitelj: »Janezekt Povej mi en element!«
»Pivo.«
»Pivo ni noben element.«
»Naša mama pa vedno pravi, če očka ptjf-pivo, da je v svojem elementu.«
Zabava posebne vrste.
Amerikansko strast za senzacijami odkriva udi statistika, ki so jo uvedli za obiskovalce velikih klavnic v Chicngti. Prt tej statistik) Je zanimivo to. da prihaja v klavnice gledat in »užival« pobijanje in klanje živine dvakrat toliko žen^ >uw j?a moških.
ČETRTI GOST
88
Roman.
»Da, tisti je,« je odgovoril Šuman, ki g* je osupnilo, da uradnik to vč. Tanleyeva živita na svojem posestvu na deželi in le malokdaj prideta v mesto. Odšel sem bil ob desetih po njiju v hotel. Dojx>ldne smo vsi trije prebili v državni knjižnici, potem pa smo šli v hotel kosit. Hey je bil zvedel, da sem tam in mi je telefoniral, da naj zvečer pridem k njemu, kjer da bo majhna intimna družba. Odgovoril sem, da imam obisk in da mi ne bo mogoče priti.«
»In potem, gospod Šuman?«
»Hey mi je povedal, da pride še en gost, in sicer gospa Sinclairova, še pozneje. Zato na6 je naročil šele za enajsto uro. Rekel mi je, da moram na vsak način priti. Potem sem bil še v družbi s Tanleyevima; bili smo skupaj v gledališču pri popoldanski predstavi. Ko smo bili izpili čaj v kavarni »Clar«, smo se odpeljali k meni na dom k večerji. Takole okrog en četrt na enajst, sta se moja dva gosta odpeljala s taksijem v njun hotel. Koj nato sem naročil avto in se odpeljal naravnost k Heyu. Mislim, da je bilo takrat tri četrt na enajst. Hey je bil že doma. Menim, da sem vam 6 tem povsem odgovoril na vaše vprašanje. Tanleyeva sta še v mestu in vem, da bi rada potrdila mojo izjx>ved.«
»Zahvaljen,« je dejal Peelard, ki si je vse to natančno zapisal, »še eno vprašanje: Ali sta bila s Heyem prijatelja?«
Ne. Bila sva si le znanca. Spoznaj sem se bil z njim pred nekaj leti v Kairu.«
»V Kairu?«
»Da. Takrat, ko me je bila zadela huda nezgoda.«
Peelardu se je dozdevalo, loo da ga Šuman s svojimi svetlimi očmi ves čas skrivši opazuje.
»Razumem,« je dejal. »Bržkone imate v mislih tisti požar, ki vam j« uničil skladišče z vso dragoceno vsebino? To je zares huda nesreča.«
Sumanov gla6 je bil ves pretrgan, ko je dejal:
»Res, straSno, strašno je bilo ...«
Nekaj trenutkov sta oba molčala, nato pa je povzel Peelard:
»Ali vam Hey ni bil nikoli omenil neke ženske, po imenu Judita Adams?«
Suman je premišljal in se je pri tem nemirno igral z nožem za papir. Nenadoma pa se je oglasil, ko da se je iztrgal mislim, rekoč:
»Kako ste rekli? Judita Adams? Ne, ne spominjam se, da bi bil to ime kdaj imenoval.«
»Ali ste povsem prepričani, da Hey takrat, ko 6te bili poslednjikrat z njim skupaj, ni imenovaJ te ženske?«
»Nič se ne spominjam... Toda, zakaj pa to?«
»Ta Judita Adams je napisala knjigo, ki je, kakor kaže, v nekaki zvezi z umorom,« je pojasnil Peelard. »Našel sem jo danes popoldne v Heyevi sobi.«
»Knjigo? Kakšna pa je vsebina?«
»Piše o vsakovrstnih čudnih stvareh.«
Zunaj je bilo že precej temno. Ogenj v kaminu je ponehavail v žerjavici in je rdeče obseval Sumanov obraz.
Šuman je zakašljal in dejal:
»O vsakovrstnih čudnih stvareh? Kaj pa naj bi to bilo? Vi menda mislite na zločince, ali ne?«
»Ne, ne, to so bajeslovne čudovitosti — zmaji in slično. Mi menimo, da je ime Judite Adamsove v zvezi z neko osebo, ki je Hey o njej mislil, da mu streže po življenju.«
»Ali se je Hey bal, da bi ga kdo ne ubil?«
Ker Peelard na to ni odgovoril ga je šuman vprašal dalje:
»Ali je to tista knjiga, ki vam štrli iz žepa? AH si jo smem bliže ogledati?«
»Seveda! Izvolite! Imenuje se .Knjiga o zmajih'. Ali vam ta naslov ničesar ne pove?«
»Kaj pa naj bi mi povedal?«
»Prosim vas, gospod Šuman,« je svojo trdil dalje Peelard, »tu je na vsak način nekakšna zveza z umorom. Res moram priznati, da nič ne vem, kaj bi to bilo, saj vem le to, da so zmaji bitja iz bajk, ki so bljuvala ogenj. Ali je vam nemara kaj več znanega o tem?«
Sedemnajsto poglavje Mumije
Šuman je bolj krepko stisnil prste krog noža za papir, odkašljal se je spet in dejal:
»Tu vam pa, žal, ne morem nič pomagati. Mogoče jc vse le kak neslan dovtip, saj se je Hey rad na ta način zabaval.«
Peelard je vzel beležnico, zaprl Knjigo o zmajih in je vstal.
»Potem pa vas ne bom več nadlegoval, gosf>od Šuman. Prosim, da mi oprostite. Nadzornik Masters čaka mojega sporočila.«
»Nikarte no,« je živahno vzkliknil Šuman. »Ta stvar je nenavadno zanimiva. Ne smete še oditi. Prosim, sedite spet in izpijte z menoj šilce žganja!«
»Žal mi je, toda...« .
»Nemara bi vam mogel dati še kako pojasnilo,« je brž dodal Šuman.
»Zdajle? Ali je še kaj, kar mi morete povedati?«
»Seveda! Samo vsedite se, prosim!«
šuman je globoko zavzdihnil in je potem s precejšnjim trudom nadaljeval:
»Ce imate ta vtis, kakor da bi bil vam doslej premalo pomagal v vašem jx>slu, jx>tem je potrebno, da vpoštevafe, da sem bolehen in da so moji slabi živci težko sprejemali vaše napačne aluzije ...«
»Napačne aluzije?«
»Da, da, dragi moj! In vi prav dobro veste, kaj da hočem s tem reči. Večkrat ste z besedami čakali na požar in zločine. Govorili ste o strašnem jx>žaru v Kairu, ki ga še do današnjega dne nisem povsem prebolel... Namignili ste glede na TanLeyevo knjigo o velikem požaru v Londonu, na
knjigo, katero pozna le pičlo število ljudi... Potem ste govorili o jx>šastih, ki bruhajo ogenj iz 6ebe... Saj vsega tega, mogoče, niste govorili namenoma, ampak sem to le jaz tako občutil. Torej, na vsak način je treba, da izpijeva skupaj šilce žgania.«
Šuman je iztegnil roko, da bi dosegel zvonec, pa jo je mahoma sp>et povesil.
»Pozabil sem, da ni nikogar doma.«
Pristopil je k mizi pri oknu in je začel premikati kozarčke in steklenice. Nato se je vrnil h kaminu z dvema šilcema žganja in 6e je veedel v 6voj naslanjač.
Peelard je postal nestrpen. Nekaj ni bilo v redu. Vprašal je:
»Kaj 6te mi hoteli fx>vedati, gosf>od Šuman?«
»Nekaj o zmajih in jx>žarih. Toda preden bom to storil, pričakujem od vas majhno protiuslugo.«
»Zal, ne bo šlo,« je odvrnil Peelard in je vstal.
Šuman je mirno obsedel v naslanjaču.
»Gospod, nespametni ste. Tisto, kar bi vam jaz povedal, bi vam nemara razrešilo vso ^agonet-ko. In kaj zahtevam za to? Da žrtvujete nekaj trenutkov svojega službenega časa in da mi poveste eno ali dve dejstvi, ki bosta 6icer čez štiri in dvajset ur že v vseh časopisih. Ako ne prista-nete na to uslugo. gosjx>d, jx>tem to pomeni, da niti za las ne razumete svoje službe.«
Peelard je sklonil glavo. Postavil je svoje šilce zganja na kamin in je pričakovaje obstal.
»Samo eno vprašanje bi vam rad dal,« je dejal Šuman. »Ko je bil včeraj nadzornik Masters tukaj, je dejal, da smo vsi trije Heyevi gostje obtoženi zločinstva. Povejte mi, kakšen zločin so naprtili meni?«
Tedajci je zvonec presekal tišino, ki je bila v hiši. Čeprav je Šuman še dalje mirno obsedel, 6e je Peelardu zazdelo, da se mu je spremenil obraz in da je ves vzdrhtel.
»Mislim, da vam lahko odgovorim na to vprašanje, gospod Šuman, in se s tem prav nič ne Dre-grešim zoper svojo službeno dolžnost.«
Statistika izgledov na poroko
Neka danska statistika porok se je v zadnjem času bavila tudi z zbiranjem podatkov o izgledu na poroko žena v raznih evropskih državah in deželah ter je prišla pri tem do zanimivih podatkov. Predvsem je ugotovila, da se dekleta v posameznih državah poročajo v različni starostni dobi. Povprečno se večina triindvajset let starih deklet zaroči. Od tisoč triindvajset let starih deklet se jih v Evropi poroči 168. Od 24. do 25; leta pa pri dekletih izgledi na poroko padejo že za dva procenta. V starosti od 27. do 33. leta so dekleta že kritičnejša in 6e jih v enem letu pojoči samo 142.
Omenjena danska statistična družba je te podatke sestavila na podlagi poročil o sklenjenih porokah v posameznih evropskih državah v zadnjih petih letih. Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo dekleta od 16. do 18. leta zelo malo izgledov na poroko. Šestnajst let staro dekle v komaj razcveteli mladosti potisne v ozadje žena, ki ima za sabo že 50 do 55 let. Žena, ki je pa praznovala že 38 letnico svojega rojstva, čeprav morda sama in skrito, lažje dobi moža, kakor pa 18 letno zdravo in še nej>oročeno dekle. Devetnajstletna dekleta tolčejo celo štiriintrideset let stare device, katerih se od tisoč poroči 53, od tisoč devetnajst let starih deklet pa samo 48. Iz tega je razvidno, da imajo zrelejše žene več izgledov na zakon, kakor pa letniki, ki so komaj dozoreli. Verjetnost, da se žene i>oroče z mlajšim možem, je pravtako večja, kakor pa ljudje mislijo. Statistika zopet dokazuje. da je pri šestini vseh sklenjenih zakonov mož mlajši od žene.
Zamenjava imen dveh slavnih mož
Slavni italijanski in svetovni ienorist En-rico Caruso je ob neki priliki z velikim uspehom, kakor povsod drugod, gostoval tudi v New Yorku. Nekega popoldne se je s svojim avtomobilom odpel jal na daljši izlet. Med potjo je pa imel nesrečo. Slavnemu pevcu se ni sicer nič pripetilo ter se je poškodovalo samo vozilo. Toda nesreča je Carusa le tako pretresla, da jc moral stopiti v bližnjo farmarsko hišo, kjer se je hotel malo od poč it i.
Gospodar dotične hiše slavnega pevca ni poznal ter ga je kljub temu sprejel nadvse gostoljubno in mu je tudi dobro postregel. Po odpočitku se je Caruso najtoplejše zahvaljeval svojim gostiteljem ter jim je končno izdal tudi svoje ime. Možak je ves vesel poskočil in pričel na vso moč klicati svojo ženo z besedami: »Pomisli, žena! Robinson Crusoe, je bil pod našo streho! Kdo bi si bil to mogel misliti!«
»Ljubezen na prvi pogled« v odstotkih
Neka francoska revija je uvedla v zadnjem času zabavno in zanimivo anketo. Izmed raznih letopic in lej>otičnikov, je izbrala mlado, brhko dekle in lepo s.tasitega fanta ter ju pokazala sto {rosnem in gosjK>dom. Vsakega od njih je vprašala, kaj je najprej pogledal na drugem spolu. Rezultat ankerte je bil prav zanimiv, ker je številčno pokazal, na kaj^ je bil naperjen »prvi pogled«. Žene so pri možu najprej pogledale: 20% usta in oči, 28% ovratnik in kravato, 13% manšete in gumbe, 8% lase in frizuro, 8% čevlje, 6 obleko, 4% likalne pre-ibe, 2% roke, 1% kroj, 1% primernost jopiča, loški so pa pri ženski na »prvi pogled« opazovali: 21% noge, 19% oči, 17% usta, 9% noge in čevlje, 9% lase in frizuro, 8% kolk, 6% vra^, 5% roke, 4% prsi in 2% ročne torbice.
NI
Največja ženska skrb sedanjih dni
Poleg vseh težav, ki jih v posamezne dežele prinaša sedanje vojno stanje v svetu, izgleda, da je za ženske le največja skrb, kako bi prišle zopet do svilenih nogavic. Večina žensk pač misli, da brez njih ni mogoče biti in da ženska, ki jjh ne nosi tudi ne more biti lepa. Kakor vse kaže, se bodo pa le morale sprijazniti z okolnostjo, da pravih svilenih nogavic tako hitro ne bo mogoče dobiti ter se bodo morale zadovoljevati z nogavicami iz umetne svile. Ali bodo pa napravile tako, kakor so storile iznajdljive Parižanke, ki so si na zadnjem delu noge dale potegniti tanko črto, ki naj bi pomenila šiv na svileni nogavici. Parižanke namreč sedaj hodijo brez nogavic in v lesenih sandalah. Prve svilene nogavice pa ni uvedla ženska, temveč kralj Henrik, ki jih je nosil pri poroki z Margareto Savojsko. Od tedaj pa tudi pričenja kariera svilenih nogavic.
Najstarejše ljubavno ime
Pred kratkim so v Kaldeji odkrili ljubavno pismo, katerega znanstveniki smatrajo za najstarejše ljubavno pismo na svetu. Pismo je bilo napisano v letu 2200 pred Kr. rojstvom. Pošiljalec pisma je stanoval v Babelu, njegova izvoljenka pa v Sefarvani, kjer so ga sedaj tudi slučajno našli. Vsebina pisma na kameniti ploščici je približno sledeča: »Plemeniti Kasbuji pošilja Kimil Marduk sledeče besede: Sončni bog naj ti podari večno življenje. Pišem ti, ker hrepenim po tebi. Prosim te, pošlji mi kako sporočilo! Živim v Babelu in te že dolgo nisem videl in sem zato žalosten. Bogovi naj te varujejo še nadalje!«
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih )e beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
a Službe B B Kupimo B
Dobe:
Šiviljo
za pletenine, ki zna šivati na en tel stroj, in pletiljo za rokavice in nogavice sprejmem. Nolda Anica, Poljedelska št. 13, Zelena jama.	(b
V Šmarjeti
Steklenice
Pr. Jožefove grenčiče — kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul. 1.
Preddelavca
za kamnolom iščemo. Oni z znanjem italijanskega jezika ima prednost. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 10158.
(b
B Službe B
JšUle:
Inteligentka
s perfektnim znanjem nemščine išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6000 — 10139.	(a
■ Sobe ■
I Mej o:
Sobo
z vso oskrbo, v sredini mesta, išče gospodična. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Središče« št. 10148.
(s
Vsako količino medu
kupim. Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Ued« st. »329.	.(k

Večje skladišče
po možnosti s pisarno ob Tržaški cesti med Vičem in Brezovico, najamem takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pogoji in opis« št. 10157.	(m
B Stanovanja^
Najhitreje oddaste
sobo aH stanovanje zanesljivim strankam, dobrim plačnikom, potom pisarne »REALITETA«, Prešernova 54, poleg trafike. Za najemodavce posredovanje brezplačno.!
pri Novem mestu, lepem letoviškem kraju, čaka na Vas lepa primerna zidana hiša s trgovskim lokalom. \ velikimi sobami, s pritlklinami, velikim obdelanim vrtom, njivami, kjer se lahko redi 4 glave živine. Lepa točka za vsakogar. — Cena 65.000 lir zelo ugodna. Pohitite, da ne bo prepozno. Rudolf Zore, Gledališka ulica št. 12, Ljubljana.	<P
Monograme za robce
ln perilo, gumbe, gnmb-nice, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikeš
Ljubljana. FrantiSkanska ulica
nasproti hotela Union _
! •JgijiiE nnoco
Slovenca
...........ftSniMHIItl'111"
ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO ?
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. in 20. url
Dramatična ljubezenska zgodba v srca mogočnih Dolomitov
Trpeča srca
Silvia Monto, Camilo Piloto. Dria Paola Kino Matica, telefon 22-41
Zgubljena žena
Zabavna filmska opereta. Liubezen glasba. doživljali, sen. vsakega miadga človeka. Elli rarvo, Luiseiia Beprhi, Ugo Landi, Carlo Campamm, Os-
valdo Genazzani. Muzika: Giuseppe Petri Kino Sloga. t e I e » o n 27-30
ŠTUDENT NA KRIVIH POTIH
LA GERLA DI PAPA MARTIN - Pretresljiva povest o žrtvah dobrega očeta, za spreobrnjenje sina edinca. Roberto Vitla, Luiseiia Beghi, Rng-gero Ruggri, Hermana Paolieri itd.- Film je v celoti opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! Ki no Union, teletom 22 21
LIOUORE
LIKER
S T R € GI
T0NIC0 DIGESTIV0
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Matija MaleSiS
37
l/ zelenem polju roža
izvirna povest
Metka je vedela, kaj napravi, če jo teta zavrže. Od gladu ne umirajo po svetu ni slepci ni hromi, ki sploh ne morejo delati. Da bi umrla od gladu Metka? Ptičke pod nebom žive, ribe žive v vodi...
IX.
Deževen, pust, pust jesenski dopoldan v Ljubljani.	, . . ,
»Ostani doma, če ti ni dobro!« je prigovarjala
teta Metki.
Metka pa je hotela s teto na trg. Tako se je bala zadnje čase samote. Ko so ob jutrih odvihrali študentje iz treh sob, je bilo drugo nadstropje tiho ko mrtvašnica. V sobici z oknom na grad letos nista stanovala osmošolca, modra, učena, preudarna fanta, eden med njima pesnik . .. Peto-šolca 6ta bila, ki nista sobici z oknom na grad in 6vojim prednikom v njej delala nikakih časti. Sama sta včasih posegala v prepir v ostalih dveh sobah, nista mirila drugih študentov ko včasih Tine in Ribničan. V vsem prostranem drugem nadstropju Metka ni našla kotička, kjer bi ji bilo prijetno in lepo ko časih. Sobica z oknom na grad ji je le vpila, kako lepo je bilo včasih, kako gro. zotno je sedaj v primeri s takrat...
Ob Tinetovih pismih prošle jeseni si je Metka naslikala vojašnico kot ogromno poslopje z velikimi sobami, pustimi, praznimi stenami, kjer vzdihujejo fantje po prostosti ko ptički v kletkah. Tako jim mora biti pri srcu, ko je Metki, kadar je ostala sama v tetinem stanovanju.
Pa kako more taka hiša spremeniti človeka tako, ko je spremenila Tineta? Uganki Metka ni prišLa do dna. Silila pa je b teto vsako dopoldne
na trg tudi zato, da si je prihranila razočaranje j ob pismonoševem prihodu. NT bilo skoraj dneva, da bi se ne oglasil pismonoša v drugem nadstropju velike ljubljanske hiše. Ko je Metka že upala, da dobi od Tineta odgovor, ji je vselej ob pismonoševem prihodu začelo hitreje utripati srce. Ko je pregledala naslove pisem, ki so jih dobili študentje, ji je pa vselej zastala kri. In ko da je vroča kri "ledenela. In tisto vedno vprašanje tetino: »Zopet nič? Le pripravi se naj, čul jih bo od mene!« Pisala mu je, da je utekla z doma h teti. Preveč je trpela doma po tistem strašnem velikonočnem ponedeljku ... Zbolela je, bolezen noče in noče po dobrem... Ni odgovoril. Pisala je jasneje: Bolezen ji jemlje ves mir. Skrb je tako 6trašna, da včasih dolge noči ne zatisne oči... Nobenega odgovora. Metka ni hotela več pisati in se poniževati. Pisala je teta: Gospod Tine, kaj ste napravili z mojo ljubljenko? Niti teti ni Tine odgovoril. Ali ni razumel pisem in obupnih klicev? Ali je v vojašnici res tako otopel proti vsakemu klicu srca? Teta je bila jezna,Tineta je vedno hvalila. In mu je pisala: Ce nimate sedaj kedaj napisati vsaj drobnega pisemca, vsaj pozdravov na razglednici, oglasite se, ko dokončate svoje vojaško leto. Morate se oglasiti ali domov, ali na Dunaj grede. Morate, morate! Govoriti moram z vami o stvari, ki je v pismu ne morem napisati. Tudi Metka mora govoriti z vami, če je do tedaj ne spravi v grob skrb in žalost, v katero ste jo lahkomiselno in jto naukih, ki ste se jih nalezli v vojašnici, pahnili vi, gospod Tine!...
Morda se pa vkljub temu pismu ne oglasi? Metki je kljuval dvom po možganih. Teta pa vselej huda: Da bi se na tako pismo ne oglasil?! Tine, ki je bi! najboljši vseh njenih študentov! In kako tenkočuten in natančen za vsako podrobnosti Ne čarajo vojašnice, v enem letu ne morejo tako spremeniti človeka I Tinetu bi morali iztrgati srce iz prs in mu všiti drugo, če bi bil res tak, da bi ne prišel... Tine pride! Prav te dneve pride I Morda že danes 1
Metka je silila s teto na trg. Samo da je v njeni bližini! Streslo jo je. kadar je pomislila, da bi stopil Tine pred njo na samem. Kaj bi mu rekla? Kako naj mu razloži? Kaj poreče? Kako se konča mučni razgovor? Naj govori teta!
In Metka je šla s teto na trg. Vzela ji je košaro, dasi se je teta branila. Tako se spodobil Med branjevkami tam za škofijo je Metka ko po navadi zastala in šla za teto. V gneči bi težko šli vštric.
Naenkrat pa je Metka obstala. Teta se je naglo ozrla po njej. In je odrinila s komolci ženkse, ki so se drenjale med Metko in njo, ter jo hlastno prijela pod komolcem.
»Križ božji! Kaj ti je, Metka?«
V Melki pa je plamtela le misel: Nobene pozornosti! Marija, pomagaj mi, da se ne zgrudim! Odženi slabost od mene, obdrži me na nogah I Vkljub gneči so ženske že opazile njeno slabost.
»Saj je že bol jše ... saj... saj... In Metka je stiskala pesti in zobe, zaprla je oči in se skušala ohraniti pri zavesti... »Tam ... Tine ...« je skušala odvrniti tetino pozornost od sebe in ji je pomignila z glavo proti semenišču.
In teta je pozabila na njo. Sledila je njeni kretnji in napela oči. Ko je opazila med ženskami človeka v unifotmi, je Metko potegnila s seboj. Ni je vlekla za Tinetom, tja proti škofovi cerkvi je silila iz gneče, med cerkvijo, stolnim župniščem in semeniščem, je skoraj tekla in prisilila tudi Metko k naglici. Tudi na drugi strani semenišča se ji je še mudilo, ko pa sta zavili okoli ogla in je krenila teta med semeniščem in Ljubljanico nazaj proti branjevkam, je zaustavljala korake. Metkinega komolca ves čas ni izpustila, med naglo hojo ga je stiskala, ko da ee boji, da ji Metka ubeži.
Sedaj je Metka spoznala tetino namero. Po tej strani, med kostanji in semeniščem mora priti Tine. Skozi lo gnečo se ni mogel preriti v času, ko sta hiteli okoli semenišč«. S tem valom ljudi
se mora preriti do njiju, uiti jima v tem tesnem prostoru ne more.
O, kako prav, da jo drži teta pod pazduho, kako prav, da je tu taka tešnava! Metkine noge so bile tako težke, da je ne bi nosile, če bi je ne držala pokonci tetina pomoč in telesa prerivajočih se ljudi.	.
Kako se le konča to nepričakovano srečanje? Kaj, če se zgrudi prav pred Tinetom? 1 Neprijetno mu bo... Nič zato! Pretrpela je dovolj zaradi njega, grd je bil dovolj, ko je na vse obupne klice molčal...
Tam je!
Hipoma se je zavrtelo vse pred Metko, vsi ti ljudje v gneči, kostanji, zidovi semenišča... Ob 6lokem vojaku v sivi uniformi, s črno čepico na glavi se je prerivala Vida, nadučitel jeva Vida ...
Metka je napad premagala. Bolečina je bila tako ostra in skeleča, da je prevpila slabino v udih, nogah, sklepih', okoli srca in v glavi. Ugriznila se je Metka v sjKKlnjo ustnico...
Tako torej! Saj se je Metki že tam med branjevkami zdelo, da se Tine ne preriva sam med ljudmi. Ali Vide od strani in od zadaj ni mogla spoznati. Nista slučajno skupaj, nista se niogla stoprav v tej gneči sestati, drugače bi ne bil njiju pogovor tako miren, smehljata se. kaj prijetnega ji pripoveduje. Za ljudi se ne briga, ne vidi ju, nje in tete ...
Tako torej, Tine, nesreča mojega življenja ...
»Dobro jutro, gospod Tine!« Teta ga pozdravi šele, ko jo hoče odriniti izpred sebe. Tako zaverovan je bil v Vido, da ju vse do tega trenutka ni opazil.
»O, gospa...« Tine je v prvem hipu prijetno iznenaden. Ali ko mu zdrkne pogled s tete na Metko, mu zastane beseda, pobledi, zmede se. Povesi pogled. Reši ga sablja. Tine sedaj ne nosi bajoneta kot ob Veliki noči, sablja mu binglja ob boku. In za to sabljo zgrabi in jo pritisne k sebi. ko da mu jo hoče gneča odtrgati z jermena. Z drugo roko si začne zapenjati odpet plašč.
Za Ljudske tiskarno V LiublianI: Jože KranarR
izdajatelj: inž. joži Sotiia
Urednik: Viktor toLl