■ji.las ..fci.-M m nrT rli t £ 08U1UIB pIBCSm T RDUrvim« Leto XVL, št 282 Ljubljana, četrtek S. decembra 1955 Cena 1 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126, 31266. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova Ui. 3. — TeL 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St.lL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St, 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana St. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien St. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—* Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nova politična situacija na Grškem V Grfigii se razpletajo važne stvari. Kralj Jurij IL je pričel svojo vlado na jako odločen način, vsekakor zelo samostojno, kar je dalo vsemu političnemu razvoju prav poseben značaj. Prvo vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti po kraljevem povratku, je bdi problem, kdo naj sestavi vlado. Da je moril že iz formalnih razlogov in iz takta general Kondiilis predložiti demisijo kabineta, je bilo seveda po sebi umlljivo. Toda kdo naj sestavi novo vlado, v tem je tičala že ogromna težava. Kajti odgovor na to temeljno vprašanje je pomenil osnovno linijo celotne politike na Grškem, je pomenil nič manj in nič več kakor usodno d&lemo, na kak način naj se novo uvedeni rojalistični režim uveljavi in s kakimi silami naj se utrdi novo stanje. Prvi je bal general KondiLis, ki je pričakoval, da se mu znova poveri mandat za sestavo nove vlade. Saj je naglasa! v vseh svojih emuncijacijah, da potrebuje Grčija sedaj po obnovi monarhije vlado močne roke. Ker se je vedelo, ^da je pred vsem on predstavnik politične struje z močno roko. je bilo jasno, da smatra za najsrečnejši izhod, ako še na-dialje sam vodi vlado, morda z osebnimi popolnitvami kabineta. Pri tem pa ni šilo dte za vlado samo po sebi, marveč tudi za odgovor na vprašanje, ali naj vlada dlelia še nadalje z dosedanjim parlamentom, ali pa naj ee izvedejo nove volitve. Kondiilis je bil odločno za volitve, M jih je nameraval izvesti sam. Te KondFttsove zahteve se niso izpolnile, marveč je kralj Jurij poveril mandat profesorju Demerdžisu z nalogo, naj sestavi delovni kabinet, sestoječ iz nev-trailcev. To je pomenilo načelno važno odločitev, namreč zaključek, dia je kralj odločen svoj režim ustanoviti tako rekoč povsem na novo. Zato je za prehod postavil nevtralno vlado, ki sama naglasa, d>a je delovna vlada in da ne bo dolgo na krmilu, marveč ima le nalogo, da izvede prehod v normalne razmere. Drugi načelno važni akt novega režima je bšfla izvedba splošne amnestije Z njo se je posebno jasno pokazala prava namera novega režime, namreč to, da hoče kralj smatrati vse Grke za povsem enakovredne državljane, brez ozira na to, kako stališče so poprej zavzemali napram vprašanju vladavine. Z amnestijo so dosegli popolno svobodo vsi republikanci, ki so se udeležili marčnega upora; tudi takrat zaplenjeno imetje se jim vrne. Tako odločni vodje kakor Go-natas so stopili zopet na prosto in možje kakor Venizelos se pripravljajo na pov-ratek v domovino. To so dtalekosežne stvari, ki so vzbudile seveda ogromno pozornost doma in v inozemstvu. Samo po sebi je uimljiivo. da so v največji meri zadovoljile republikance vseh frakcij ter jim omogočile, da se sprijaznijo z novimi razmerami. Značilen za napetost, M se še vedno ni polegla, je incident, ki se je dogodil v Solunu. Tamkaj so republikanci porabili priliiko amnestije, pa so pripravljali povratnikom zmagoslaven sprejem in poskrbeli, da je solunsko časopisje glo-sdralo pomilostitev 'kot povračilo usode ter se obračalo zoper stare nasprotnike z ne ravno miroljubnimi ali spravnimi besedami. Vodja venizelfetične stranke, SofuiHs, ki se je bil med prvimi priglasil v avdfrenco k novemu kralju, je morali porabiti vso svojo avtoriteto, da je vplival na solunske politične pristaše pomirjevalno, in se je moral z javnim proglasom obrniti zoper nespravljive manifestacijske projekte. Na drugi strani so mnogi, zlasti najbolj vneti rojailisti izrazili svoje pomisleke zoper amnestijo in se še selaj niso sprijaznili ž njo. Rojalisti trdijo, da se bo pomilostitev slabo obnesla, čes da pomirjenje republikancev ni iskreno, marveč da se hočejo samo okoristiti s spremembo režima, pa porabiti prvo priliko za obnovo svoje propagande. Toda če amnestija najhujših rojalističnih strankarjev ni zadovoljila, Hmi_ nasproti močno pada na tehtnico dejstvo, da je široko javno mnenje z amnestijo jako zadovoljno in da pričaikuje od nje toHiko zaželjenega notranjega miru. S tem naziranjem in s tem pričakovanjem očividno računa tudi kralj, ki^ se m bal odmakniti se od onih faktorjev, M so najbolj nestrpno forsirali njegov povra^-tek, sklepajoč povsem pravilno, da je to najboljši način, da si pridobi najširše sloje prebivalstva. Vse to so nedvomno politični ukrepi, ki pričajo o veliki samostojnost o krepkem političnem taktu, o sposobr.o-sti za dalekosežne odločitve, tudi za ceno, da so v neposredni sodobnosti in v najbližji politični okolici nekoliko nepopularni. S tem je smer bodoče notran je politike na Grškem nakazana jako določno in vsekakor samostojno ter energično. O nadaljnjih korakih ne more biti dvoma. Jasno je, da stoji Grčija neposredno pred volitvami. O tem bo očividno padel sklep prav kmalu. Parlament se skliče v kratkem. Tam se bo med drugim tudi odločilo, po kakem volilnem POOSTRITEV SANKCIJ ALI LIKVIDACIJA VOJNE Napori Francije in Velike Britan ije za ureditev vzhodno-afriškega spora — Italija pred važno odločitvijo London, 4. decembra o. Čimbolj se bliža 12. december, ko bo sankcijski odbor v Ženevi sklepal o prepovedi uvoza petroleja v Italijo, tem intenzivnejša postaja izmenjava misli med Parizom, Londonom in Rimom o osnovah za likvidacijo vojne v Afriki. Francoski in angleški strokovnjaki so že izdelali svoj predlog, ki se giblje v okviru Društva narodov in bo. čim bo končno redigiran, takoj sporočen italijanski vladi, da se izrazi o njem, ali pa postavi svoje predloge. Angleški zunanji minister Hoare, ki 6e pripravlja na odhod v Švico, kjer bo prebil večtedenski dopust, je imel snoči zopet dolg razgovor s francoskim poslanikom, danes pa je sprejel še italijanskega poslanika. Hoare bo nedvomno o abesinskem in sredozemskem problemu razpravljal podrobno tudj z Lavalom, s katerim se v soboto sestane v Parizu. Vse je pač sedaj odvisno od Italije, ki se bo morala odločiti za popuščanje v abesinskem sporu ali pa bo morala trpeti vse posledice prepovedi uvoza petroleja v Italijo. Kakor zatrjuje »Daily Mail«, je italijanska vlada sicer pripravljena privoliti v nova pogajanja, zahteva pa častno mirovno pogodbo in važne teritorialne koncesije, ki bodo zadoščale potrebam Italije po ekspanziji in ustrezale rezultatom dosedanjih italijanskih vojaških uspehov. Pariški politični krogi govore že o tritedenskem premirju, v katerem naj bi se sankcije proti Italiji ne izvajale in nada- ljevala diplomatska pogajanja. Mussolinijeve zahteve sicer še niso znane, domneva pa se, de bodo gotovo nesprejemljive tako za Abesinijo kakor tudi za Društvo narodov. Spričo tega je treba seveda še vedno računati s tem, da bo končno le prišlo do prepovedi uvoza petroleja v Italijo. Tudi pariški listi računajo prav resno s tem. da bo končno le prišlo do prepovedi uvoza petroleja v Italijo. Tudi pariški listi računajo prav resno e tem. Vsi namreč soglašajo, da angleški prestolni govor ne kaže nobene izpremem-be v angleški zunanji politiki. »Echo de Pariš« naglasa, da je ministrski predsednik Bakhvin izrecno napovedal prepoved izvoza petroleja v Italijo. Stališče angleške vlade glede na sankcije bo torej tudi v decembru ostalo povsem enako, kakor je bilo oktobra. Drugega tudi ni pričakovati, če se pomisli, da je dosegla vlada svojo sijajno volilno zmago predvsem zaradi svojega odločnega stališča glede na vzhodnoafriški spor. »Oeuvre« pravi, da bosta Lvala in Hoare na svojem sestanku v soboto skušala določiti osnovo za nov načrt sporazuma ki naj bi se predložili Franciji in Britaniji v odobritev. Vzhodnoafriška strokovniaka de Saint Quentin in Peterson nista mnego dosegla. Enako sodbo je treba izreči tudi o rimskih razgovorih poslanika de Cham-bruna z italijanskim državnim podtajni-kom Suvichem. Kljub temu pa v Londonu m Anglija vztraja sta prepovedi izvoza petroleja v Italijo, ee prizadevanja za mir ne bodo uspela London, 4. decembra. AA. Sestanek odbora osemnajstih ki ima sklepati o prepovedi izvoza petroleja v Italijo, bo za vsako ceno 12. t. m. Države, ki so najbolj in-teresirane pri izvozu petroleja, so se načelno sporazumele in angleška vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila, da se bo zavzela za poostritev sankcij, če pogajanja z Italijo do 12. t. m. ne bodo dosegla nika-kega uspeha. Izkoriščanje domačih petrolej skih vrelcev v Italiji Rim, 4. decembra. AA. Proti morebitnemu sklepu Društva narodov o prepovedi izvoza petroleja v Italijo pripravlja vlada naslednje ukrepe: 1) čim temeljitejše izkoriščanje obstoječih petrolejskih vrelcev v Italiji in iskanje novih vrelcev; 2) ukrepe za čim izdatnejšo zamenjavo oljnatih goriv s surogati. Petrolejski vrelci se nahajajo predvsem v okolici Piazence, v Pie-montu in na Siciliji. Nove vrelce bodo iskali predvsem na Toskanskem. Med zakonskimi dekreti, ki so bili objavljeni v poslednjih dneh v okviru borbe proti sankcijam, pripisujejo poseben pomen zlasti dekretu, s katerim se je ustanovil poseben kontrolni urad za vse nabave bencina, nafte in petroleja. Urad je dobil najširša pooblastila. Pravijo, da pomeni dekret prvi korak k monopolizaciji petroleja, nafte in bencina v Italiji. Izprememba zakona o nevtralnosti Amerike Washington, 4. decembra, o. V Washing. tonu se mudi posebna misija angleških delegatov in strokovnjakov, ki ima nalogo, prepričati vlado Zedinjenih držav o potrebi prepovedi petroleja v Italijo. Ka. kor pa vse kaže, ni doslej ničesar dosegla, ker vztraja ameriška vlada na svojem sta_ lišču, da lahko glede na obstoječe zakone le kontingentira izvoz petroleja v Italijo na osnovi lanskega izvoza. Zato bo kongres takoj v začetku svojega novega zasedanja pretresal zakonski načrt o izpre. membah in dopolnitvah zakona o nevtral_ nosti. V ameriški javnosti prevladuje čim_ dalje bolj razpoloženje za končno, na zakonu slonečo prepoved izvoza sirovin v vojskujoče se države. Naglašajo, da dose. danja taktika, ki se omejuje na nasvete ameriškim izvoznikom, ne vodi do cilja. Sedanja vojna je velika skušnjava za ame_ riške industrijce, ker jim obljublja ogrom. ne dobičke. Z novimi zakonskimi določba_ mi bo dobila izvršna oblast najširša poob- lastila, tako da bo lahko prepovedala iz, voz vsega blaga. Novi angleški vojaški ukrepi Rim, 4. decembra, o. Kakor poročajo tukajšnji listi, so Angleži pričeli utrjevati pristanišče Mudros na otoku Lemno6, da bi ustvarili novo pomorsko oporišče, ki bi služilo za kontrolo nad prometom skozi Dar-danele. Vse to je v zvezi s prepovedjo izvoza petroleja v Italijo. London, 4. decembra. AA. Te dni bo odpotoval iz Palestine v Aleksandrijo en angleški pehotni polk, iz Anglije pa bo prispel v Palestino en planinski bataljon. V Gibraltarju so bile snoči velike kombinirane vaje mornarice, vojske in letalstva. V zadnjih dveh mesecih so Angleži priredili v Gibraltarju že tri take vaje. Manifestacije za kralja Jurija na Atene, 4. decembra. AA. Iz Kandije na Kreti poročajo, da so se vršile tam veJike manifestacije za kralja Jurija, ki se jih je udeležilo okrog 40.000 ljudi, med njimi tudi pomiloščeni venizelisti. Kralj Jurij bo v kratkem obiskal Kreto. Policijska uprava je izdala komunike, po katerem so davi okrog 2 eksplodirale dina-mitne patrone pred hišo amnestiranega generala Srantosa, pred tiskarno, kjer tiskajo venijelistična lista »Neos Kozmos« m »Elenik Melon«, ter pred hišo letalskega polkovnika Ekonomua. V Siderokastronu so komunisti povzročili večje nerede. Oblasti so morale odločno intervenirati in je bil en orožni&i poročnik v spopadih ubit. Nemški listi na Južnem Tirolskem dovoljeni Inomost, 4. decembra, o. Kakor poroča današnji »Tiroler Anzeiger« je avstrijskemu veznemu kancelarju dr. Schuschniggu uspelo pregovoriti Mussolinija, da je zopet dovolil izhajanje nemških katoliških listov v Južni Tirolsiki. 1. t. m. so nemški listi v Južni Tirolski zopet redno izšli. Prebivalstvo Madžarske Budimpešta, 4. decembra. w. število prebivalstva na Madžarskem se je v 15 letih povečalo od 7.6 milijona na 9 milijonov. Tudi število prebivalstva glavnega mesta Bud&mpšte je naraslo na 1.6 milijona. redu se naj vrše nove volitve. Med politiki so seveda mnenja o tem jako deljena. Kondilis je proglasil, da se parlamentarne seje sploh ne udeleži, zakaj po njegovem naziranju je parlament s proglasit'/i jo monarhije izpolnil svojo nalogo. Od ostalih strank je Tsaldaris kot predstavitelj najmočnejše, populi-stične stranke postavil zahtevo po ma-joritetnem volilnem sistemu, saj si od njega obeta, da mu bo dal absolutno večino. Toda ostale stranke so iz razumljivih razlogov vse za proporc. Zdi se po vsem tem, da bo zmagal predlog za proporcionalni volilni sistem, kd bo vsekakor pruvedel v bodoči par- lament zastopnike vseh političnih sfil in razpoloženj, tako rojalističndih kakor tudi republikanskih. Nova zbornica bo mogla zares reprezentirati pravo sliko sodobne politične strukture v Graji. In to je poglavitni nagib politične taktike kralja Jurija, ki si očividno zelo želi najprej napraviti objektivno sliko o političnih raipotofotijttl V državi. Šele nato bo dana ■ aiova za dokončno orientacijo, za pravilno in pravično sintezo, ki je pač glavni cilj novega režima. Priznati je tr rba, da je vse to jako dober koncept in da je treba novi Grčiji samo želeti,, da ga srečno Anrarte do uspešnega zaključka, še niso izgubili upanja, da bo Italija sprejela vsaj osnovo za pogajanja, kakršno ji bosta predlagala zunanja ministra Francije in Anglije. »Matin« je objavil vest i z Rima, po kateri tudi rimski poučeni krogi trdijo, da je bil v Parizu med francoskimi in angleškimi strokovnjaki dosežen sporazum o osnovi za likvidacijo vzhodno-afriškega spora. Spor naj bi ee rešil v okviru predlogov odbora petih. Potemtakem bi se ustanovil mednarodni mandat nad Abesinijo. Pri izvajanju tega mandata bi Itali-lija imela neke prednosti. Italija in Abesinija bi tudi zamenjali nekaj ozemlia. Abesinija bi dobila izhod na morje. Če bodo vse vlade, ki so prizadete, pristale na to osnovo, bi se prekinile sovražnosti v vzhodni Afriki. Sankcije proti Italiji bi se za čas pogajanj prekinile. »Petit Journal« pravi med drugim, da se bo sedaj pričelo tekmovanje med težnjami za čim prejšnjo poostritev sankcij in prijateljsko rešitev spora. Vprašanje je že sedaj, katera izmed teh dveh tendenc bo imela največ uspeha. Optimizem v Parizt Pariz. 4. decembra. w. popoldanski listi presojajo okoliščine za sporazum v itali. jansko.abesinskem sporu zelo ugodno. K temu je pripomogla zlasti izjava v angleškem prestolnem govoru, da se bo Angli. ja zavzemala za mir, ki bo sprejemljiv za vse stranke, pa tudi Baldwinova izjava H spodnji zbornici, da ne bo opusti nobene prilike, da se doseže mir. »Intransigeamt< doznava, da bosta Hoare in Laval na svojem sestanku skušala doseči podlago za pogajanja ter jo prilagoditi upravičenim zahtevam Italije. Ker notranji politični položaj v Egiptu zelo vznemirja angleško vlado, je postala napram Rirmi nekoliko bolj popustljiva. Rezerviranost v Rimu Rim, 4. decembra. w. O načrtu za uredv tev itailijansko-abesinskega sp^ra s© trenutno v tukajšnjih krogih ne more dobiti nobena točna informacija. Listi kažejo največjo reeerviranost, še najbolj previdni pa so odgovorni krogi, ki pa zasledtude" jo z največjim zanimanjem razvoj poky žaja v z ve i e sestankom LavaLa in H0a-reja. Pariške vesti o načrtu francosko-an, gleških strokovnjakov, ki bo predložen na sobotnem sestanku Lavala im Hoare ja, poročajo tudi o sondiranju v Rarnu, katerega je odvisen uspeh te®a načrta. Sprejem teh prizadevanj v Rimu še m znan, ker Italija noče žrtvovati koristt svoj« vojaške pozicije, dočim na drugi strani ne bi odklonila pametno in pravično rešitev sv0jega kolonialnega, pr^bleima- Abesinski cesar za kompromis T London, 4. decembra, o. V London Je prispel bivši osebni svetovalec abestoske-ga cesarja, švedlski general Vergis. Novi" narjem je izjavil, da je cesar pripravljen ©prejeti kompromis, po katerem bi se mu zagotovifla suverenost v deželah, ki m« jfiti bodo še pustiili in ki so v prvi vrsti amharske Pokrajine, zahteval pa bi od Mu/sso^inija jamstvo, da mu pozneje ne bo delal niikakifa težav, ker bo vsekakor treba računati z velikimi intrigami ra6ov» ki bodo izgubili svoja Posestva na zasedenem ozemlju. Z abesinskih bojišč Nobenih važnejših dogodkov — Italijani domnevajo, da bodo Abesinci v kratkem prešli v napad Rim, 4. decembra, o. Italijanski glavni stan poroča, da so Abesinci koncentrirali svoje čete na tigrejski fronti v smeri od Kvorama preko jezera Ašangi do prvih italijanskih črt pri Makali. Abesinske čete dobivajo vsak dan nova ojačenja. Njihovo premikanje se vrši zelo oprezno in ga skrbno maskirajo, da bi prevarili italijanske izvidnike. Kljub temu se je italijanskim letalcem posrečilo točno ugotoviti, kje zbirajo Abesinci svoje glavne čete. Glavni oddelki abesinske severne armade so na področju Amba Alagija. Zdi se, da so se Abesinci odločili na tem odseku nuditi glavni odpor za primer, če bi italijanske čete prodirale v južno-vzhodni smeri od Makale. Po zanesljivih vesteh je koncentracija abesinskih čet končana, ni pa še znano, ali ima ofenzivni ali defenzivni namen. Na vsak način bo iniciativa za vojne operacije ostala tudi še nadalje v rokah Italijanov. Za sedaj je gotovo, da so Abesinci opustili svojo dosedanjo taktiko umikanja v notranjost dežele in gverilske vojne. Dejstvo, da so Abesinci ustvarili svojo fronto nasproti italijanski črti, jasno kaže, da so pripravljeni na boj in da bodo sprejeli bitko, ki jim jo bo vsilila italijanska vojska. Neguš na fronti Asmara, 4. decembra, o. Abesinska armada med jezerom Agangijem in Ambo Alagijem je pod poveljstvom rasa Kase. Pravijo, da sta se pripeljala tja tudi cesar in prestolonaslednik, ki je prispel z letalom iz Addis Abebe v Desie in nato odšel na fronto. Po informacijah iz Addis Abebe se pričakuje velika abesinska ofenziva na severni in južni fronti. Na severu naj bi Abesinci najprej skušali zavzeti Makalo, nato pa potisniti Italijane do prvotne eritrejske meje. Na podlagi opazovanj so italijanski poveljniki prišli do sklepa, da pripravljajo Abesinci svojo ofenzivo ne samo proti Makali, temveč tudi na področju reke Takaze. Vse kaže. da Abesinci na reki Taka-zi še ni9o določili mesta, kjer bodo poizkusih prehod čez reko. Na južni fronti se Abesinci zbirajo v odseku oikrog Dagaburja. V okolici Džidžige in Hararja postavljajo celo vrsto poljskih bolnic, kar se smatra za nov dokaz bližnjih bojev. Pričetek abesinske ofenzive na jugu Addis Abeba, 4. decembra, o. Abesinska vlada kategorično izjavlja, da je točna vest o umiku Italijanov ia Goraheje in Gerlogubija. Po najnovejših vesteh so se vzdolž vse fronte že pričeli prvi boji, ka jih je smatrati kot pričetek abesinske ofenzive. Dvanajst oklopnih avtomobilov v blatu L©ndon, 4. decembra, b. Kakor javlja Reuterjev uraid iz Abesimije, je 12 italijanskih oklopnih avtomobilov, ki so i italijanskimi patrolami operirali pri Bu-sal, 70 miilj jiužno od Goraheje, na popolnima razmočenih Potih obtičalo v blatu. Posadke eo jih zato zaipustile. V Ogadenu s0 abesinski vojaki napadli neki italijanski oddelek, ki je pobegnil, po poročiflu iz abesdnskega vira so Italijani imeli pri tej akciji 130 mrtvih in ranjenih. Abesinci so izgubili 70 mož. Pomoč abesinskemu Rdečemu križu Ankara, 4. decembra, o- Tukajšnji Rdeči križ je poslal v Addis Abeb0 100.000 zabojev z zdravili in drugim sanitefcskim materialom. V Turčiji fie je ra®vi3a zelo veiilka akcija za pomoč abesimskemu Rdečemu križu. Buenos Alres, 4. decembra AA. Zveza argentinskih zdravniških udruženj je sklenila poslati a.besrirasketmu Rdečemu križu večje koMčine kirurškega, in sani-tetstkega materiala. Komunike št. 61 Rim, 4. decembra. w. Ministrstvo za t »k in propagando je objavilo naslednji komunike št. 61: Maršal Badoglio brzojavlja: Na eritrej-ski in na somalski fronti ni nobenih posebnih dogodkov. Povišanje plač italijanskim vojakom Rfcm, 4. decembra, o. Vojno ministrstvo je izdajo odlok, s katerim se podčastnikom, vojakom in miličnikom v Vzhodni Afriki povišujejo plače. Naredniki in pod" naredniki bodo prejemaili v Eritreji pQ 7, v Somaliji po 8 lir na dan, 06tald podčastniki po € in 7, vojaki odnosno miiičmki pa Po 5 o^1110®110 € Mr. Dar italijanskega kraljevskega para Rim, 4. decembra. AA. Nj. VeL kralj in kraljica Italije sta izročila državi svoja zlata poročna prstana. Kraljica Jelena je poslala pri tej priliki Mussolini ju brzojavko, v kateri pravi, da ji je poročni prstan, najdražje, kar ima- Kritičen položaj španske vlade Madrid, 4. decembra. AA. Politični krogi pričakujejo, da bo objava poslanskega odbora, ki proučuje afero zaradi nabave avtomobilov, izzvala krizo vlade. Dejansko bi imela krira globlje vzroke, ker ministrski predsednik Ghapaprkrta ni zadovoljen z zadržanjem desničarskih strnak, kd zahtevajo uiblaženje novih davčnih načrtov, in ker so se nesoglasja med ministrskim predsednikom in znatnim delom vladne večine še poostrila spričo vprašanja o ureditvi žitnega tržišča, na katerem vladajo zadnje čase nevzdržne razmere. Ministrski predsednik je tudi odločno proti zahtevi, da so odobri kredit 200 milijonov peset za posojila kmečkim posestnikom, češ, da za take finančne transakcije vlada nima dovolj sredstev. Razen tega so radikali nezadovoljni z načinom kako se obravnava Strau-sova afera. Admiral Caranca je izročil predsedniku parlamenta spomenico o velikih zlorabah ▼ državnih ladjedelnicah. Admiral trdi, da so v te zlorabe zapletene tudi osebnosti, ki igrajo v javnem življenju veliko vlogo. Iz državne službe Beograd, 4. decembra, p. V višjo skupmo so napredovali Vladimir Knez, višji tehniški pristav sreskega načelstva v Mariboru, Anton Komelj, višji tehniški pristav sreskega načelstva v Celju, In tehnični pristav Emil Navinšek pri banski upravi ▼ Ljubljani, Slovenija in njeni izseljenci | Beležke Poti v talino se zapirajo, oporo Imajo izseljeni rojaki samo v svojih starih organizacijah Ko je prvi teden decembra posvečen mislim na rojake, ki so razkropljeni š:rom sveta, je umestno, da se posebej spominjamo svojih najožjih rojakov. V Zedinjenih državah Amerike so Slovenci v svojih ko. lonijah še kolikor toliko zadovoljni. Mnogi »o gospodarsko trdni, imajo svoje trgovine svoje hiše in tudd posestva. Seveda je pa mnogo takih, ki jim tudi v Ameriki ni bila sreča mila. V socialnem pogledu so Slovenci v Zedinjenih državah izvrstno organizirani. Sami so si ustanovili ugkdne pod. porne organizacije, kakor n. pr. Slovensko narodno podporno jednoto v Chicagu, ki im« nad 700 včlanjenih društev s 40.000 čkni ter nad 6 milijonov dolarjev premoženja. Poleg te organizacije so še: Kranjska slovenska katoliška jednota, Jugoslo. venska katoliška jednota, Slovenska svobodomiselna podporna zveza, Slovenska dobrodelna zveza. Slovenska ženska zveza in Jug06lovenska podporna zveza »Slo. ga«. Slovenci imajo tudi svoje denarne zavode ter zelo razširjen slovenski tisk. Le slovensko šolstvo je v splošnem precej slabo. Tretja, če ne že druga generacija naših izseljencev bo že popolnoma pozabila svoj materni jezik. Izseljevanje v USA je silno omejeno. Amerika stavi izseljencem vse mogoče ovi. xe z motivacijo velike brezposelnosti. V splošnem se morejo izseliti tjakaj le take osebe, ki so se v Ameriki redile ter 6i z rojstvom pridobile ameriško državljanstvo. Nadalje osebe, rojene v Kanadi, Meks ki ali v ostalih državah Južne Amerike, ter žene m otroci bivših naših državljanov, ki so si z naturalizacijo pridobili ameriško državljanstvo. V Kanado 60 se pričeli izseljevati Slovenci že pred svetovno vojno. Ko pa je ta izbruhnila, se je izseljevanje v takrat še novo deželo ustavilo in šele leta 1923 na novo pričelo. Splošne razmere tamkaj niso baš slabe. Tako je n. pr. zaslužek v rudnikih province Ontario še dovolj dober. Tudi na velikih farmah se še precej zasluži, le na manjših farmah je plača zelo slaba. Nekateri naši izseljenci morajo delati skoraj zastonj. Stavbne delavce i»o izpodrinili Angleži. Zdaj pa je Kanada ravno tako kakor Zedinjene države priseljevanje skoraj popolnoma ustavila. Tja smejo le žene in otroci naših tam zaposlenih rojakov, če imajo ti tam trajno zagotovljen zaslužek, potem pa oni naši državljani, ki so delali že več let v Kanadi ter so bili odsotni največ leto dni. V splošnem so naši izseljenci v Kanadi dobro zaslužili, vendar so imeli zelo težavno in nevarno delo. Mnoge je zadela smrt pri delu v rudnikih, gozdovih ali tovarnah. Tudi v Kanadi so Slovenci organizirani v podpornih društvih. V Montrealu je tudi jugosloven. sko prosvetno društvo. Argentina je sicer velika dežela naših izseljencev, vendar se Slovencem ne godi posebno dobro. V boljših razmerah so le kvalificirani delavci v večjih tovarnah. Tudi zidarji so še precej zadovoljni. Silno slabo pa se godi nekvalificiranim delavcem in poljedelcem na farmah, ki se v skupinah selijo vsako leto po dvakrat za setev in žetev od severa proti jugu ter niso nikjer stalni. Slovenci iz Primorske, ki so se izselili v Argentino, se tam počutijo tako slabo, da so uvedli akcijo za kolonizacijo v Južni Srbiji. Iz dravske banovine se je izseljevanje v Argentino v zadnjem času skoraj popolnoma ustavilo, le iz Prekmurja se posreči izseljenskim agentom, da spravijo tu in tam kak transport skupaj. Neugodne delavske in splošne gospodarske razmere v Argentini so večinoma posledice vedno ponavljajočih se revolucij. Razen nekoliko slovenskih prosvetnih društev v Buenos Airesu in bližnjih provincah ni v Argentini nobenih slovenskih organizacij. Slovenski tisk je šele v povojih. Izhajata lista »Gospodarstvo« in »Slovenski tednik« V Braziliji so slovenski izseljenci precej raztreseni, vendar se nahajajo tudi tamkaj večje skupine naših ljudi. Tako je v San Paolu slovenska naselbina, ki šteje približno 400 oseb. Za s'ovenske izseljence so v Braziliji skoro iste razmere kakor v Argentini. Iz dravske banovine je izseljevanje v Brazilijo v zadnjem času skoro popolnoma prenehalo. Urugvaj je dežela emigracije za naše rojake iz Prekmurja. Samo v Montevideo se je v zadnjih letih izselilo nad 400 slovenskih deklet iz dolnje-lendavskega in soboškega sreza. V Avstraliji je okrog 300 slovenskih delavcev, večinoma doma iz Prekmurja in logaškega sreza. V Sidne7u je celo damski krojaški mojster, doma iz Ljubljane. Izseljevanje naših rojakov iz dravske banovine v Avstralijo je v poslednjem času zaradi dolgotrajne in drage vožnje ter zaradi neugodnih poročil slovenskih izseljencev skoro popolnoma ustavljeno. V evropskih državah so večje naselbine naših izseljencev v Nemčiji, večinoma v rudnikih Westfalije in Porenja. nadalje v Franciji. Holandiji in Belgiji. Izseljevanje Slovencev v Nemčijo se je začelo pred nekako 35 leti in je zdaj popolnoma prenehalo, zakaj tudi pri naših rojakih tamkaj se je začela pojavljati brezposelnost. Vendar pa so naši ljudje v Nemčiji precej dobro organizirani. V Francijo se je pričelo izseljevanje iz dravske banovine kmalu po svetovni vojni v velikem številu in je šele v zadnjem času prenehalo. Razmere za naše delavce tamkaj so take, da se komaj preživljajo. Izseljevanje v Belgijo, Holandijo in Luksenburg naših ljudi je skoraj popolnoma prenehalo. Vzrok temu je prenapolnjenost ondotnega delavskega trga. Skrb za naše izseljence vodi ministrstvo socialne politike, ki ima za vso državo izseljenski komisarijat v Zagrebu. Ta ima v Beogradu in Ljubljani svoje izseljenske nadzornike ter poleg teh še na raznih izhodiščih iz države obmejne izseljenske nadzornike. Uprava naše banovine ima svojega posebnega izseljenskega referenta, ki posluje v palači Delavske zbornice. Pri tem referentu se koncentrirajo vsa izseljenska vprašanja ter dobi tamkaj vsakdo, bodisi interesenti v domovini ali v tujini in njihovi svojci, potrebna pojasnila in navodila. Tamkaj se vodi tudi kataster izseljencev iz dravske banovin' Gerent za Mestno hranilnico v Kranf ? Banska uprava v Ljubljani je razre« šila dosedanji, od občinskega odbora izvoljeni upravni odbor Mestne hra= nilnice v Kranju ter za vodstvo hranil* ničnih poslov imenovala gerenta z de« vetčlanskim sosvetom. Razrešeni so bili dosedanji predsed« nik Mestne hranilnice Franc Holcha« ker, podpredsednik Anton Adamič ter člani upravnega sveta Franc Berjak, dr. F. Crobath, Janko Engelman, Peter Kristan, Josip Majdič. M. Mayr, Ciril Pire, Adolf Prah, Fran Sire in Josip Tajnik. Za gerenta je imenovan Maks Fock, tovarnar v Kranju, za člane sosveta s posvetovalno pravico pa odvetnik dr. Igo Šilar, trgovec Ivan Savnik, gostil« ničar Miro Peterlin, odvetnik dr. Be* no Sabotv, prof. Josip Malnar, trgovec Matko Kokl, kamnosek Rudolt Jeglič, trgovec Franc Ahačič in ključavničar Ivan Bitenc, vsi v Kraju. Kakor je iz tega razvidno, v novem vodstvu Mestne hranilnice ni ostal no« ben član dosedanjega unravnetfn od* bora. Visoka šola za telesno vzgofe Beograd, 4. decembra. AA. Na poziv ministra za telesno vzgojo naroda in zastopnika ministra za socialno polotiko in narodno zdravje g. Mirka Komnenoviča se je sestala komisija, ki naj pripravi ustanovitev šole za telesno vzgojo. Komisija bo delala 12 do 15 dni pod predsedstvom dr. Stepanoviča, načelnika splošnega odelka. Poleg zastopnikov raznih ministrstev so t komisiji gg. dr. Stevan Ivanič, ravnatelj centralnega higijenskega zavoda, dr. Alfred Pihler, asistent vseučilišča v Zagrebu, dr. Vladimir Alaleš, docent vseučilišča v Beogradu in dr. Božo Škerl, šef antropološkega oddelka higienskega zavoda v Ljubljani. Komisija je po navodilih ministra Komnenoviča najprvo proučila dosedanje sklepe, nato pa je nadaljevala delo, da sestavi elaborat o ustanovitvi šole. Zaenkrat bodo šolo otvorili z navadnim sklepom, nato pa s posebnim zakonom. Komisija bo sestavila podrobne načrte in program šole. Po dosedanjih načrtih bo šola za telesno vzgojo visoka šola v položaju fakultete. Pouk bo trajal tri leta. Imela bo dva oddelka: civilnega in vojaškega. Komisija bo sestavila tudi zakonski načrt o visoki šoli za telesno vzgojo. Kakor ouje-mo, bo začela delovati šola začasno v prostorih Sokola matice v Vračaru. ki jih bodo v to ?vrho vzeli v najem, čim bo izšel sklep o ustanovitvi šole. Kasneje, ko bo vprašanje rešeno s posebnim zakonom, bodo zgradili posebno poslopje na zemljišču bivšega diplomatskega teniškega kluba na Vračarju (stara zvezdama). Sklicanje odboi^ za trgovski zakon Beograd, 4. decembra. AA. Predsednik skupščinskega odbora za proučitev načrta trgovskega zakona dr. Branko Nikolič je sklical sejo odbora za 12. decembra ob 10. dopoldne. Seja bo v ministrski sobi narodne skupščine. Ban dr. Natlačen y Beogradu Beograd, 4. decembra, p. Tukaj se mudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Dopoldne se je vpisal v dvorno knjigo, nato pa je posetil razna ministrstva, v katerih je interveniral v zadevah dravske banovine. Opoldne je imel daljši sestanek z notranjim ministrom dr. Korošcem Kongres jugoslovenskih mest Zagreb, 4. decembra, o. V soboto in nedeljo bo na Sušaku redna letna skupščina Zveze jugoslovenskih mest. Na skupščini bodo med drugim sklepali tudi o bodočem sedežu zveze. Doslej je imela zveza svoj sedež v Zagrebu. To vprašanje je bilo že na dnevnem redu zadnje skupščine, vendar pa so ga takrat odgodili, ker so pričakovali. da bodo med tem volitve v mestnih občinah, in so želeli, da bi o tem vprašanju sklepali bodoči izvolieni nredstavniki mest. Prihod poslanika Cincar-Markoviča v Berlin Berlin, 4 decembra. AA. Snoči je pr--spel v Berlin novi jugoslo venski poslanik Aleksander Cincar-Ma.rkovič Na postaji so ga sprejeli kot zastopnika nemškega zunanjega ministrstva šef odseka Busse tn zastopnik šefa protokola Rei-ehert, jugoslovenski opravnik pos!o PoiMeo, odvetnik v Zagrebu dr. Rudolf Sajcrvic, kasacijeki sodnik v Zagrebu, dr. Janko Bedekovič, predsednik upravnega sodišča v Celju, Zvonimiir MrkušiA, predsednik upravnega sodiišča v Dubrovniku, dr. Žinko Nježič, predsednik upravnega sodlišča v Sarajevu, dr. Djerman Djadirov, sodmik apelacijskega sodišča v Splitu, dir. Frem Ži-her, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru ; z redom siv. Save 3. stopnje dr. Avg. Mtm-da, namest. viš. drž. tožilka v Ljuhliiani, Vilko Lavreučak, državni tožilec v Ljubljani, dr. Joso Požar; državni tožilec v Celju, Gustav Barle, državni tožilec v Novem mestu, dr. Janko Zirovnik. predsednik Odvetniške zbornice 'in dr. Luka Kraivima, višji držamni tožilec v Ljubljani. z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje drž. tožilec dr. Matko Zorjam v Mariboru, starešine sres- sodišč Gv. Mlihedič v Slov. Konjicah, dr. Jiaikob Jan ▼ Krškem, Ivam Hu-terr v L/Mji, dr. Ožbold Llaivnig pri Sv. Lenartu, Alojzij Nendil v Celju. dr. A/rnold Pernalt v Laškem, dir. Aleš Poraniiik v Ptuju, dr. Avgust Leiitseb na Vrhniki, dir. I'vo Močnik v Višnji eori, Kajetan Premereitein v Logatcu, Anton Foe vršil v dvorani česk^sio vaškega narodmaga doma v GaraSaiiiiiiov ulici prvi občni zbor novoustanovljenega enotnega »Društva Slovencev v Beo&ia du«, nastalega po dolgotrajnih p0gajanjili med tremi uoslej v Beogradu deiujočim. slovenskima prosvetnimi diruštvi »Cankarjem*, >Bdinostjo< in »Triglavom«, ki s« sklenila, da se razndejo, da, bi se ustanovilo noyo enotno društvo, katero naj b. bilo ognjišče im žarišče vsega slovenskega proc>v«uiega, sociaJno-gospiMlarskega iu v^bče družabnega udejstv0 vanja beograj" ekih Slovencev. »Jutro« je precej ousirii() poročalo o ustanovnem občnem zbora društva, ki se je vršil 5. oktobra t. L, in o delovanju, ki si ga je začrtalo in tudii ž ki naj bi vodilo društvo do prvega redne ga občnega zbora, kar pač z oziram ua to, da 60 bila društvena pravila šele sprejeta e strani priglašencev za vstop v društvo, ne še oblastveno potrjena, ni odgovarjale, društvenemu zakonu. Po oblastveni po' trditvi pravil ee je ta napaka morala popraviti, pa se je za 30. november sklical ©bčni zbor, ki naj bi v smislu društvenih pravil iznova izvolil predsednika, upravni odbor in vse ostaile društvene funkcijonar- Ze ustanovni občai zbor 5. oktobra se Je vršil v visoko napetem ozračju. Kljub vsem meddruštvenim pogajanjem ln doSo yorom sta ostala v nekaterih krogih >Cankarjevcev« in »Bdinjašev« staro nezaupanje in animoznost, ki sta prišla do hsraza zlasti pri volitvah predsednika. Izvoljen je bil tedaj odvetnik dr. Joža Ravnik 6 skoraj dvema tretjinama vseh odda" sih glasov. Nasprotni predsedniški kamdi* dat je bil dr. Vinko Zore. Na sobotnem občnem zboru 60 bile na dnevnem redu štiri točke: poročilo prad-seofcništva, čitasnje odobrenih pravil, volit-ye odbora in slučajnosti. Dvorana je bila nabito Polna, zanimanje za društvo torej največje. Ali se je ie takoj v začetku pokazalo, da se priprav Ija hud vihar. Vsepovsod se je kazala ne-]ta nenavatina nenvoza, ki je napovedovala da pride v kratkem do izbruha komaj za-»brževane strasti, kar se je zgodilo takoj pri prvi točki dnevnega reda. predsednik dr. Ravnik je Po pozdravu j;borovalcem Poročal o nastanku društva in začetnem delu, ustanovitvi in delovala ju rajznih društvenih sekcij, ki je v glavnem zelo dobro, ter društvenem gmot" nem položaju, ki je tudi zadovoljiv, ko čista društvena i imovina v tako kratkem u znaša že 9758 Dim. Društvi yCankar< in »Triglav« sta že popolnoma likvidiral! i:n izročila svojo imovino noveamu društvu, društvo »Bdinost<, pa je pismeno izjavilo* da stori isto takoj po tem občnem zboru. Po predsednikovem poročilu se je razvila brezkončna, mestoma Zelo ostra, silno hrupna razprava, ki je prehajala v splošen krik in vik, v katerem ni bilo čuti predsednikovega glasu, ne njegovega svonca. In vse večinoma za prazen nič. Zahtevalo se je, da naj čita in potrdi izapisnik ustanovnega občnega zbora, das' je v pravilih izrecno določeno, da zapisnika n© Potrjuje občni zbor, temveč dva za to izvoljena overovalca, kar se Je bilo pravilno izvršilo- Vse je kazalo, da se x neke strani naimenoma delajo neprilike m težave, pa ee je z druge strani zato ravno tako hrupno in brezobzirno protestiralo. Po celi vrsti nepotrebnih glasovanj se ie naposled vendarle prešlo na drugo točko dinevne©a reda, čitamje pravil, ki pa se je PoPolnoma utopilo v splošnem hrupu. Tisto pa, kar je sledilo nato pred volitvami predsednika, je pa bolje, da ce zamolči Pri zapeki, lenivem črevesju, odvišni želodčni kislini ln zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. Ogi. ng. 6. br. 1&48V» vsaj podi obnosti, ki so šle preko vseh meja, do ogabnosti. Predsedniška kandidata sta bila zoPet dva, zopet i6ta: dr. J0ža Ravnik in dr. Vinko Zore. po dvorani je krožila pod unenam >Slovenski dom< tiskana kandidatska lista z dr. Zorcem na čelu, ki je zajaimčevala zgradbo slovenskega doma v Beogradu, Poleg nje pa vest, da je dr. Zore obljubil prvi prispevek v ta namen v znesku 10.000 Din. Nasprotna s traja je izrabila v svoje agitacijske namene, pa je prihajalo Vigred se povrne« in »Blagor mu«. Ob odprtem grobu se je od Francija toplo poslovil tovariš cand. techn. Koželj.. Vsa pogrebna svečanost je bila poroštvo, da bo Franci ju Gnezdi ohranjen trajen spomin. Z globoko žalujočo materjo sočustvuje vsa Ljub_ ljana. Gasilski tečaj zaključen Ljubljana, 4. decembra. Nocoj je bil zaključen prvi tridnevni banovinski gasilski tečaj, prirejen v smislu novega gasilskega zakona. Vršil se je od ponedeljka v gledališki dvorani Mestnega doma in udeležili so se ga odposlanci iz vse dravske banovine. Razpored predavanj je bil smotrno sestavljen in vsebinsko tako bogat, da so lahko tečajniki dobili mnogo pouka o vsem, kar jih zanima in jim koristi. Prvi dan so bila predavanja o zakonu in o predpisih o gasilstvu; o osnovnih pojmih fizike, kemije in elektrotehnike; o gasilskih ceveh; o redovnih vajah; o stavbarstvu in zaščitnih merah proti požaru. Drugi dan o dimu, dušljivih planih io o zaščiti pred nijini; o gasilstvu in sovražnih napadih iz zraka, o disciplini in gasilski požrtvovalnosti; o gasilski taktiki in gasilskem orodju; o administraciji in knjigovodstvu; o dopisovanju in proročanju žu-pam in zajednici. Tretji dan je bil pouk o motorni brizgal ni, o gasilski taktiki, o ravnanju ob eksplozijah, potresih, poplavah in stičnem, o vajah ▼ nastopih in ▼ javljanju ter slednjič o prvi pomoči pri poškodbah in epidemijah. Vsak dan je bila tudi debata t memotrf. vanji o predavanjih snovi. Med tečajem se je vršila tudi seja osrednjega odbora gasilske zajednice, ki je med drugim sklenila, da se morajo do konca januarja 1936. izvršiti župni tečaji, za tem tečaji po četah, nakar bodo tečajniki položili predpisane izpite. Gasilski funkcionarji so se razšli na evoje domove s trdno voljo, da izvedejo reorganizacijo gasilstva v dravski banovini. Avgust Jersekt Umrl je upokojeni poštni podumdnik g. Avgust Jeršek. Poznali so ga vsi starejši Ljubljančani, saj je celih 30 let obiskoval ljubljanske hiše kot denarni pismonoSa. Mnogo se je trudil v tej službi, zato pa je tudi bil povsod dobrodošel. In kakor de ga je poživljala splošna simpatija, si je ohranil še v starosti mladostno živahnost. Dolga leta se jc udejstvoval v narodnih po- j kretih. Zlasti v šentjakobskem okraju ni ' društva, kjer ne bi bil član in požrtvovalen sodelavec. Med svoje ustanovnike ga je štel Sokol II. in kakor steber je že desetletja podpiral šentjakobsko napredno politično organizacijo. Posebno vidno je bila izpričana njegova priljubljenost, ko je r avgustu pred dvema letoma praznoval 70-letnico in mu je krajevni odbor JNS za bonbon ZAVIT V PAPIR Z NAPISOM UNION Vse ostale odkloni, ker je ponarejeno. šentjakobski okraj priredil častni večer. Zaslužni mož bo nastopi] svojo zadnjo pot v petek ob pol 15. iz Baragove ulice ca |pi«W(r Bežigradom k Sv. Križu. Njegov spomia bo častno ohranjen med neštetimi njegovimi prijatelji. Trem sinovom in trem poročenim hčeram, ki žalujejo za vzornim očetom, izrekamo naše iskreno so žal je J Salve smeha! (Amphitrion) wniy Fritsch, Kathe _ Gold, Paul Kemp, Adele Sandrock KINO SLOGA Telef. 27-30 Milijonski film Ufe, ki je žel triumfe po vsem svetit. Premiera najsijajnejše veseloigre ob 16., 19.15 in 21.15 Bogovi se zabavajo Sneg sv. Barbare in tisoč prošenj Naval prosilcev na mestni socialni urad Ljubljana^ 4. decembra Danes je bil god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, in ko so ljudje zjutraj uzrli s snegom pobeljene strehe, ce3te in bregove, so takoj uganili, da je velikodušna svetnica prinesla zimo, ker bi rada spra. vila nekaj več kurjave v promet in bi tako svoje varovance odškodovala za tisto, za kar so bili prikrajšani pri zadnji redukciji državnih naročil. Toda zima s snegom je v tej dobi krize že takšen dvorezen nož, da nima niti rudar kaj dobrega od nje, vsem drugim pa prinaša novih za. gat. Marsikod se je pomanjkanju pridružil še mraz. Komaj je padel prvi sneg, takoj se je pred vrati socialno.političnega urada v Mestnem domu natrlo ljudi, ki so prišli prosit kurjave, ohleke, obutve, česarkoli. Referenti so imeli ves dopoldan čez glavo dela, a kar so mogli nuditi strankam, so bila skoraj sama opravičevanja in prazne tolažbe. Vsi krediti so do kraja izčrpani, in če se ne odpro kakšni novi viri, bo socijalne akcija mestne občine letošnjo zimo doživela tragičen polom. Sneg, ki je ponoči zasul ulice, je mnogim brezposelnim prinesel upanje, da bodo lahko vsaj za nekaj dni zagrabili lopate in s poštenim delom prislužili malo kruha. Navalili so na delavski urad, a tam so jim mogli sporočiti le žalostno vest, da mestni ma_ gistrat še za kidanje snega ne premore niti pare kredita. Med posameznimi oddelki mestne občine so se pričela živahna pogajanja o tem, ali se ne bi mogla v ka. teremkoli delu proračuna le najti majhna vsotica, brez katere prihodnje dni, če bo le še nekajkrat padlo malo snega, promet po Ljubljani sploh ne bo mogoč. Cestno nadzorstvo s svojimi delavci, ki jih redno zaposluje okrog 280, s svojimi močmi tega dela nobeno zimo ne zmore in mestna občina bo morala na vsak način poskrbeti, da se ta reč o pravem času uredi. Na socijalno-političnem uradu čaka nad 1000 nerešenih prošenj, največ povpraše. vanja pa je bilo danes, razume se, po kurjavi. Kakor lani je mestna občina tudi le_ toa poskrbela, da bo od raznih podjetij dobila nekaj vagonov premoga in drv, ki ga bodo potem v treh obrokih razdelili med prosilce. A spričo majhne količine, ki bo na razpolago, in spričo velikega navala prošenj bodo mogli biti obdarovani samo v resnici najpotrebnejši, to se pravi, predvsem družine z velikim številom otrok in pa družine, ki imajo še kakšno poseb. no nesrečo nad sabo, kakor je bolezen in podobno. Tudi akcija pod geslom »delavec za delavca« je prinesla nekaj več, kakor so pričakovali — doslej so posamezni uradi obračunali že 33.000 Din, kakšni trije ali štirje tisočaki pa še menda pridejo zra_ ven — vendar pa bo vse to samo kapljica v morje. Mestna občina Zato pričakuje, da ji bo v njenem stremljenju, da premaga bedo in mraz, še vsa javnost priskočila na pomoč. Sneg sv. Barbare je bil moker in težak. Potrgal je ponekod telefonske in električne žice, cestni promet se je zaradi silne brozge le počasi razvijal, že dopoldne je začelo deževati, tako da so biie ceste spremenjene v težko brozgo. Snega so se oveselili mnogi, zlasti športnik^ ki so zju_ traj vedelo vriskali in že organizirali veliko manifestacijo snegu za zvečer. Zbrali naj bi se na velesejmu, kjer bi dobili ba_ kle in bi nato korakali po ljubljanskih uli. cah ter se naposled razšli pri Cankarjevih brezah v Tivoliju, kjer bi se izvršil svečan krst snega. Toda zgodnji sneg se ne da po polževo ukaniti. Dopoldanski dež je vse načrte pokvaril. Manifestacija je bila preložena na ugodnejši dan s suhim snegom. Kulturni pregled Nova pisarija (Nekaj načelnih vprašanj ln nekaj obrobnih opazk k najnovejšemu Slovenskemu pravopisu) Jezikoma vprašanja in pravopisna pose. bej sodijo gotovo med najkočljivejša med vsemi, ki se tičejo slehernega našega so. besednika, najsi izmenjavamo z njim svoje misli v govorjeni ali v pisani besedi. Zelo občutljiva in odzivčna so, kajti krog zanimancev se ne da zaokrožiti niti zožiti s silo zakona izven jezika: kolikor govorečih in pišočih, toliko tudi piscev, če hočete, pravopiscev. Knjižni jezik ni zgolj tehnika, marveč nadvse razborit ži-velj z vsemi pestrimi prilastki življenja: zaživi, se Siri, raste, zamre. Je najlepši božji dar, ki smo z njim okrašeni, je naš zvesti dosmrtni drug, naš pristni krvni oče in sin obenem ter se preliva iz roda v rod. Jezik je najčistejši izvleček in najbistvenejši odznak narod, nosti; z njim postavljamo mejnike damo. vini; je najmočnejša vez naše skupnosti in edinstva in le v njem je naš samostojni, kulturni in gospodarski obstanek in napredek. Ce je jezik sploh res tako važna stvar, tedaj je za nas pač naš slovenski jezik Se celo važen, ker je v svoji knjižni obliki kot časovno omejena kompromisna tvor. ba nikdar dovolj doseženi ideal. Ko pišemo o njem v zvezi z najnovejšim sloven- skim pravopisnim priročnikom, ki ga je izdalo in založilo Znanstveno društvo v Ljubljani, se bridko zavedamo nemožnosti, da bi mogli do dna izčrpati vse obilje majhnih in velikih vprašanj ob njem. Drugod je navada, da izdajatelji takih pomembnih knjig v posebnem poročilu ali vsaj v predgovoru zaupajo javnosti pobude, smernice in načela, ki so jih vo. dila pri napravi dela, kakršno naj ne pridobi samo knjižnega trga, ampak tudi pristašev — vernikov. Pri nas je drugače, zato smo navezani zgolj na ono, kar nam nudi knjiga sama, da iz nje presodimo, ali je to tisti mogočni pravopis, ki si bo sam od sebe izsilil splošno veljavno obvezno moč. če nima te notranje prepričevalne sile, potem mu še tako visoka založniška znamka ne more pripomoči k osvojitvi in pokoritvi vseh peres. Javnost, ki bo segala po tej knjigi, bo pač upravičeno spraševala, kdo je in kako je poslovala pravopisna komisija, ki ji nudi neke vrste akademski, torej dosegljivo najpopolnejši pravopis, in tu sp naj spomnimo tretjega, ki bi po svoji uradni, naravni dolžnosti moral govoriti in sood-ločevati: Slavistično društvo. Bolj ko vse drugo je njegova prvenstvena naloga ta, da bedi nad našim knjižnim jezikom in pravopisom, ga vodi in ureja, kar je v njegovi organizaciji laže izvedljivo, kakor pa pri Znanstvenem društvu s pravopisno komisijo, ad hoc članov izven njega, ki ni v permanenci. Znanstveno društvo, za. metek naše bodoče akademije, naj bi spokojno pripravljalo in zbiralo gradivo za veliki zgodovinski in dialektološki slovar, Slavistično društvo pa naj se posveti vsak. danjim, praktičnim, tako rekoč krušnim potrebam jezika, da upraviči svoj obstoj in izpolni nade, ki so se stavile vanj ob njegovi ustanovitvi. Ker pa je pravopis zadeva vseh živih udov našega jezikovnega občestva, naj nikar ne gredo suvereno preko onih činiteljev, ki naš jezik, knjižni jezik, v najodličnejši meri soustvarjajo: pisatelji, novinarji, gledališki igralci, korektorji ter prav vsi. ki dnevno zadeva, jo ob pravopisne težkoče pri siceršnji zadostni, da, najboljši šolski slovniški izobrazbi. Slavistično društvo bodi skratka, neka vsenarodna jezikovna posvetovalnica in centrala, bodi to, lca-r so podobna dru. štva pri drugih narodih. Že kar prve strani pravopisnega slovarja nam govore, kako je knjiga neuravnovešena i po ustroju i po besedišču; le označba pravorečja kot prepotrebne novosti ji daje trajno ceno. Vzlic poskusu upravičenja jo moramo proglasiti za ne. donošeno, kajti naposled anarhija v našem jeziku le ni tako obupna, da ne bi mogli dočakati popolnejše dozoritve. še več, smatramo, da bi visoka založnica storila javnosti mnogo večjo uslugo, da ji je predložila kratko predhodno poročilo o dosedanjem delu za naš pravopis, ali če hočete, nekako začasno pravopisno napo. tilo, iz katerega bi zainteresirana kritična javnost posnela vodilne črte našega novega obečanega pravopisa ter za časa mogla popraviti to, kar je izšlo zdaj v neki dokončni obliki. Po toči zvoniti je prepozno, misel na boljšo drugo izdajo pa je post festum komaj toiažilna. V takem zdravem in učinkovitem poprejšnjem občevanju s širšimi činitelji bi se rodila marsikatera uporabna misel o bistvu, obsegu in nalogi našega pravopisnega slo. varja, razmejil bi se prostor med slovnico in pravopisom, opredelil pojem knjižne in dialektične oblike, preprečil tako zmagoslaven pohod dialektičnih besed v knjižni jezik, kjpr so zdaj tujke med tujkami, in verjemite, vse to ne brez koristi za naš slovar. Ker se ni dovolj upoštevala stvarna potreba, smo dobili pravopis, ki ni prinesel razjasnitve in odrešenja naše. mu pismenemu jeziku, ki smo ga imeli že za sorazmerno ustalienega, nego je vzbudil vse polno odvišnih novih dvomov, ob ka. terih bo prenekateri s Prešernovim učencem nepotešen vzdihal. »Te čudne zmesi stariga ostanka In iz novink Slovenic v KoratAni, Ne bo razumel Stajerc, ne Ljuihljanka« Ako je pravopisna komisija zamišljena kot stalna ustanova, tedaj jo v imenu vseh, ki so dobre volje, prosimo, da bi upoštevala številne opombe iin nasvete, ki jih bo prejemala z vseh strani zaradi skrčene ali razširjene, vsekakor pa popravljene nove izdaje. S to željo bomo na tem mestu podrobneje razbirali posamezna po. glavja knjige: o kraticah, o črkopisu, o pisavi domačih in tujih krajevnih imen s posebnim ozirom na rabo mestnika, o ne. kih starinskih oblikah (n,pr. Goričane), o stanovniških imenih (Vransko: Vran. čan). o potrebnem ln nepotrebnem besedišču. opozorili zlasti na tiskovne in pismene napake (Andrejevljev: Cehovlji) itd. Vse brez »zamere«, čeprav je po novem vendar le dovoljena! M. Jelene Žeromski in Reymont Ob desetletnici smrti dveh predstavHe-Ijev moderne poljske pripovedne umetnosti, Štefana 2-eromskega in Wl. Revmonta, je priredilo ljubljansko Društvo prijateljev poljskega naroda v ponedeljek v verandi dvorani Uniona predavanje prof. Tineta Debel jaka o Žeromsketn in ReJ^montu kot dveh tekmecih za Nobelovo nagTado. Prireditev bi bila vredna večjega obiska. Med drugi ni gosti 60 bili prisotni: češkoslovaški konzul Minjovskv, poljski konzul dr. Štele, predsednik Jugoslov,-češkoslovaške lige dr. Egon Stare, univ. profesor dr. J. Pole c, mestni fizik dr. Rus, odborniki društva s predsednikom dr. R. M o 1 e t o m na čelu i. t. d. Prof. Tine Debel jak je v enourenem govoru orisal literarni profil obeh mojstrov poljskega romana in zaradi ostrejše opredelitve njunega dela osvetii tudi splošen položaj poljskega naroda v dobi pred osvo-bo j en jem. Povedal je marsikaj zanimivega iz življenja Žeromskega in Revmonta. Tako je širin čita tel jski občini, ki po vsej pravici ceni »kmete«, gotovo neznano, da je imel Re7mont samo osnovno šolo. Izučil se jc krojaštva, bil je potujoči igralec železniški delavec in progovni nadzornik, dokler ni postal pisatelj, ki je po desetletnem delu ustvaril svojemu narodu mogočno mojstrovino »Kmete«. Predavatelj se je obširneje pomudil pri odnosu med obema pisateljema, katerih vsak je tvoril majhen svet zase: Žeromski je bil sve-tovnonazorno blizu materializmu; po prvotni fazi skrajnega individualizma in pesimizma je postal nacionalist, nekak pesniški glasnik Pjlsudskega akcije in nato socialist z revolucionarnimi idejami, ki so se posebno zaostrile v romanu »Predpo- Domače vesti * Zahvala češkoslovaškega poslanika g. ministra dr. Girse. Ob svoji 60-letnici je čsl minister g dr. Girsa v Beogradu prejel iz vse Jugoslavije m zlasti tudi iz dravske banovine številne čestitke. Ker mu fizično ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti, nas je naprosil g. minister, da tolmačimo jugoslovenski javnosti njegovo iskreno in globoko hvaležnost. • Predavatelji Zj(D bodo predavali: Pri Sokolu v Mostah 6 t. m g Pirnat Viktor o temi: »Potovanje 8 Kraljico Marijo* Pri krajevni organizaciji jugoslov emigrantov v Trbovljah 8. t. m. ob lo. na osnovni šoli Tr^ovlje-Vode 2 dr Lavo Cermelj o temi: »Kulturne prilike v Julijski krajini« Pri Sokolu na Vrhniki 9. t. m. ob 20 g Vliidimir Kravo? o grozotah svetovne vojne t diapozitivi. Pri Sokolu v Novem mestu 10 t. m. ob 20. g. dr. Vreon Branko o Abesiniji Pri Meddruštvenem odboru v Kočev-ju 10. t. m ob 20 g. profesor Stražar Konrad o temi: »Prešeren in n.jegova doba« SMUČARJI ! Odprl se je za Vas raj. -Predno daste smuči na rame ne pozabite dati v žep URAN KREMO. Edino URAN KREMA bo obvarovala Vaše lice ln roke od vseh vremenskih nepogod. • Priznanje zaslugam. Občinski odbor v Mokronogu je na svoji zadnji seji soglasno sprejel za svojega častnega občana, bivšega sreskega načelnika v Krškem g. dr. Tina Cula v zahvalo za veliko naklonjenost. ki jo je ob vsaki priliki izikazoval občini. ♦ Zveza mest bo imela svojo redno letno skupščino v nedeljo 8. t m. na Sušaku. Zborovanje bo v veliki dvorani magistrata. Skupščine se bodo udeležili predstavniki vseh naših mest in računajo po dosedanjih prijavah da se bo zbralo na Sušaku nad 200 delegatov jugoslovenskih mestnih občin. * Diplomirani so bili včeraj na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Viktor K»>rpar iz 0«luševcev. Stane Bidovec iz Trsta in Viljem Zupanr iz Ljubljane. Parfumi — Kolonjske vode »VENUS, nasproti glavne pošte * Na diibrovmški trgovski pomurski akademiji so se te dnj končali izpiti kapitanov in poročnikov trgovske mornarice. Med drugimi je položi! izpit z odličnim uspehom g. Albert Jiingling iz Sevnice. Česti. tamo' * Misliniska podružnica Slovenskega planinskega društva v S ovenjgradcu sklicuje za sredo dne 18. decembra ob 20 uri v prostorih »Sokolskega doma redni letni podružnični zbor s sledečim dnevnim redom: otvoritev in pozdi-av ob ačun gradnje koče na Kremžarjevem vrhu poročila funkcionar lev. poročilo preglednikov ra"unov, nadomestne volitve proračuni in delovni program za leto 1936. raznoterosti. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oct IŠČEMO TRI LIČNE PRODAJALKE v Nebotičniku za Miklavžev večer. — Zglasiii se je v četrtek do 12h v pisarni 9. nadstropja, ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnn » Premestitve v železniški službi, pre meščeni so: inž. Bleršek Ladislav, višj. pristav, od gradbenega 0->Ielka direkcije k progov. sekciji Ljubljana glav pr0 ga; Knafeljc Valter, prometnik, iz Ljubljane glav. kol. v Ljubljano gor. kol.; Kepee Al0jizij, prometnik, iz Ljubljane gor. kol. v ob6i oddelek direkcije; Zu panc peter, nadzornik brzojava, v Ljutomer; Klopčar Izidor, pomožni prometnik, iz Slov. Bistrice-meeto v Radohovo va.s; uradniški pripravniki: Albin Ku-ret iz Radohove vasi v Sl0v Bistrico-me stos dir. Alojzij Rustja te Zagorja na Rakek; Adirijan SegalLa iz Zagorja v Rim ske toplice; Greisch Alojzij iz Rimskih toplic v Zagorje; avaničniki n. kategorije: Korošec Štefan ia Maribora glav. k^i. v postajo "Beograd, direkcije Beograd; Nadtu Ivan iz Zidanega mosta na prager sko; Jakoš Rudolf nz pragenskega na Zidani most; Jamšek Ivan iz Vrhnike v Ljub glav. koi.; Tomažič Jakob z Vrhnike v Ljub. glav. kol.; Avguštin Vnučec od progovne °ekcije Novc mesto k progovni ■ Z. K. D. film ■ ELITNI KINO MATICA Pride Johann Straussova opereta ROŽE Z JUGA sekciji Ljubljana glav proga; Bukovnih Frančišek iiz Hrastnika v Ljubljano glav. kol-; dnevničar Soldo Ivan ia Sevnice v Kotoritbo. ♦ Službeni list dravske banovine od 4. t. m objavlja: Uredbo o mali prodaji in drvarjenju iz državnih gozdov, pravilnik o nadziranju proizvodnje plemenitih kovin tečaj 6-odstotnih dalmatinskih agrarnih ob veznic, pravilnik o ureditvi in voditvi lov skega katastra in lovne statistike in odločbe o sejmskih in tržnih pravicah v srezu Maribor—levi breg. ♦ Podružnica SLO v Ribnici vabi na iz redni občni zbor, ki se bo vršil 10. decembra ©b 19 pri Miklovih v Ribnici. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu. Ulica Kraljice Marije št 3. priredi miklavževanje za otroke in odrasle. Mi klavž bo otroke obiskal drevi ob pol 6.. odrasle pa v soboto zvečer oh pol 9. i Valček na N evi 1 Kdaj ? * Miklavže r večer v Beogradu Društvo Slovencev v Beogradu nrireja svoi Miklavžev večer v sobote 7. t. m., v dvorani -»Saveza nabavljaakih zadruga dirž. -lužbenuka« v Pomoarejev. ulici št. 21. Na sporedu ao glasbene in pevske točke katere bo 'zvaja) društven mošb zbor Ob 21 30 nestor Mi klavža z angelci M^fisibom. 9v. Antonom in oeiklenšoki nato razdelite* iariJ. Po^nei*3 godba petje in ples v s«n>entinah daljna pošta in druge zabava stoomna Dir za osebo, za družinske plane in diiake po 5 Din Začetek odreditve ob 21 Razav^lalo se je velkn število vabil Krion- pomotoma ni dobil vabila. smatra ia ie povabl^r s tem ob^m obvpsHlom. Miklavževa -larilo se sorejemajo od 14 uire Halje na "lam pri reditve v prireditven' dvorani. k'er 5- bo-r}m 7fiisti ki b? mrvdia pozabil' nra^O-časno nabaviti darila mogl* na dnišbveni etojinioi npibaviti kar bodo potrebovali. * Pri zaprtju, motnjah v nrebav? vze mite zjutraj nn prazpn želodec kozarec naravne FVa.nc Trvžefove grfnčice —ibb—m M— MliUJJUl.A Manikire — Doze za puder »VENUS. nasnroH o-I^vtip nnšfe ELITNI KINO MATICA Teleton 21-24 DANES VELIKA PREMIERA.'! ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer Igra str ti; S pravico lahkG trdimo, da ta umetnina dela čast filmski umetnosti! Pokazali Vam bomo film, ki Vas bo navdušil in Vam bo ostal v večnem spominu! Ta nevsakdanja vsebina, dovršena režija in igra igralcev, ter prekrasni posnetki Kasablanke so glavne odličnosti tega um tvora!! NAJNOVEJŠA POROČILA Z ABESINSKIH BOJIŠČ. Predprodaja vstopnic od 11. — pol 13 in od 15. dalje. P R E M 1 E R N 1 KINO IB^^S^^SE ♦ Ustreljen iz zasede H Članku pod tem naslovom o tragični smrti Pavla Zeleznika iz Save pri Litiji, ssno dobili iz Vojniča naslednja pojasnila; Zeleznik je bil zaposlen pri rudnikih Železni majdan in topilnice Topusko d.d. v Slavskem polju kot strojnik in mehanik Ustreljen je bil. ko je kot šofer vozil svojega upravitelja na službenem potovanju Zločin je bil izvršen v Vojniču poleg sreskega aačelstva in občine. Morilec Sava Kovačevič je znan potepuh in ie bil že večkrat kaznovan zaradi ubojev. Zločin je bil izvršen v trenutku. Upravitelj je slišal strel in v istem hipu je tudi videl, kako se je Železnik zrušil Takoj so ga odnesli v zdravstveni dom mu nudili tam prvo pomoč. potem pa so ga odpeljali z avtomobi-lom v Karlovac v bolnišnico. Po 28-urni globoki nezavesti je Železnik izdihnil. Njegova družina — žena, 61etni sin in 41etna hčerka — bo dobila od invalidskega oddelka i bratovske skladnice v Zagrebu pokojnino, ker je Zeleznik kot žrtev zločina umrl med izvrševanjem službe. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ne Okusno opremljene in odlično polnjene BONBONIERE kupujte pri P E T R I C K U ! ♦ Proti hazardnim igram so predstavniki muslimanskih verskih organizacij v Banjalu-ki uvedli akcijo ter prosili bansko upravo, naj hazardiranje v javnih lokalih prepove, ker je povzročilo že mnogo gorja. Akcija je imela ta uspeh da so sedaj prepovedali najbolj razširjeno hazardno igro, ki ima čudno ime »božji blagoslov«. ♦ Obsodba okrutnega zločinca. Okrožno sodišče v Petrinji |e obsodilo na dosmrtno rotijo kmeta Jovana Miriloviča iz Severov-ca. ki je letos meseca julija iz maščevalnosti ubil llletnega Ljubomira Slepčeviča. Deček je pasel na vaškem pašniku konje in zaspal. Spečega je okrutni zločinec ubil s sekiro, potem pa odvezal konje, da bi bilo videti kakor da so konji pobili spečega dečka. Okrutni zločin je izvršil zaradi tega, ker ga je Ljubomirova mati nekdaj tožila Večkrat je grozil z maščevanjem Mi rilovič je nasilnež, ki je strahova! vso vas. Zaradi uboja je bil že nekai let zaprt in. ko je prišel iz ječe se je znašal nad ljudmi, ki so nekdai pričali proti njemu Zaradi groženj je [>o umoru nesrečnega dečka takoj padel sum na Miriloviča. javil pa se je tudi neki sošolec umorjenega Ljubomira- ki je skrit za nekim grmom postal priča umora Na prvi razpravi pa je deček preklical svoje izjave in razprava je bila '>d'.:Oiietia Vaški učitelj je razkril čudno ob našavlienju živa-i v šumah Vis->ke Sierre »Senuoia« Duhovita črtica »Smise stare pravjiee« bo_ara modna priloga 'n knžanVe zakljucuieio redakcijski del lista ki prinaša nolug filmskih slik še bogato aktualno sl-kanieo in reprodukcije de; razstave kip^ria F-anceto Gor-šeta Posebna 32 stranska nr'lo'ja nrnaša valovno dolžino oddajn h postaj ABC radijskih poslušalcev in tnčne sporede vseh evropskih oddamih po=taj. Po zg edu velikih mednarodnih revij p-inaša »NAS VAL« tudi dnevno razdelite^ po urah in v posebnih stolpcih še zvlečke naizanimi-vejših točk dnevnih snoredov. »NAŠ VAL« ni samo najboljši, ie tudi najcercši slovenski tedensk' ma^azin Izha;a vs^ko soboto v Ljubljani in je mesečna naro:nina ^ani koma i 12 Din Zahtevajte tudi V' Razpršilci — Brivski aparati »VENUS, nasproti glavne pošte brezplačno in brezobvezno na ogied eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«. Ljubljana. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS- REICH. Iz Ljubljane n— Božična razstava slovenskih umetnikov. Društvo likovnih umetnikov je sklenilo, da priredi za božične praznike raz stavo, na katero so vabljeni vsi res®go-čil mlademu talentu nadaljevanje študij, prijKiroeamo obisk večera vsemu gledališkemu občinstvu! Kritikj našega strokovnega poročevalca je iz tehničnih razlogov zaostala in izide v eni prihodnjih številk. u_ Na dobrodelnem Miklavževem sejaiu, ki bo prirejen danes ob pol 17. v Kazini, bo posebno prisrčen Miklavž, ki pride brez parkliev obdarovat vaše pridne otroke. Dostop na sejem ie ves dan vstopnine prost, le ob [>o[>oldanski prireditvi ot pol 17 ie malenkostna vstopnina. Zvečer bo čajanka s plesom in Miklavž za odrasle Nikjer drugod ne dobite tako originalnih in okusnih daril Na razjiolago pa so tudi posebne de-likatese iz vseh krajev države in zares lepe igrače, vse pa po izredno nizkih cenah. Vsakdo je vabljen. t G ttrehladu vodi največkrat skozi usta Zato si pogosto j desinficiiajte usta in grlo z Mr. Babovčeviml bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola ia ublažijo kašelj tn hripavost Zavitki Din 3.— in Din 5.— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahoves LJUBLJANA jvoiigieonj trg Štev. 12 u— češkoslovenskž obec v Lublani po-rddd v sobotu, dne 7. prosince t. r. o dva-c&tč hodinč ^>Mikuiašsky večer« v restauraci »Zvezda« s programem a zve všechno člen-stvo k u časti. — Ddrky se pfijimaji tamtež od 19. hodiny, jakož i pred zahajenim večera. — Cleny uvedeni hoste vitani. u— Gospa Magda Russy) od^čna pia-u.istka Brandfl0vega tria priredi v t0rek, 10 t.m. sam(j6tojen koncert v okviru intimnih koncei-tov Glasbene Matice v Hu-badovi dvorani. Zaigrala nam bo izredno .nteresanten spored, ki obsega deia Bacha, Brahmsa, Schuberta, Chopina in Doh uanija pianistka Russy je odlična umetnica, ena najboljših pianistk, ka>r srno jih sploh slišali v Ljubljani. Zato opozarjamo na njen koncert v torek 10. t.m. v Hu-badovi dvorani. Sedeži po 10, stojišča Po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— Šentjakobčani! Okrajna organizacija JNS za šentjakobski okraj vas obvešča, da je umrl dolgoletni sodelavec g. Avgust Jer-šek. Udeležimo se v častnem številu pogreba. ki bo v petek ob pol 15. iz Baragove ulice za Bežigradom. u— »Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog), zabavno Hopvvoodovo veseloigro, ponove osmič v Šentjakobskem gledališču v soboto in nedeljo ob 20.15 Igra je izvrstno naštudirana in je dosegla pri vseh predstavah nenavaden uspeh. Ker je bila tudi zadnja predstava razprodana, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v predprodaji od sobote dalje. u— Zadružno predavanje. V nedeljo 8. t.m. ob 11. doPoAdme bQ predaval v dvorani O UZD, Mikl0šičeva cesta šL 20, član uprave Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev g. Milan Ikonič o temi: »Iz zadrugaretva«. Vabljeni vsi zadrugar-ji, diržavni in samoupravni uslužbenci 1 u— Pod okriljem društva >Tabor< nam bo drevi ob pol 21. v kemični dvorani na realki predaval znani predavatelj g. abs. jur. Andirej Uršič o narodni misli. Po predavanju važne društvene zadeve! u— Esperantsko društvo priredi 14. t m. družabni večer v proslavo ustanovitelja esperanta dr. Zamenhofa ob 2o. v dvorani hotela »MetropoLac. Bogat spored. Vabljeni so vsi! u— Lovci ljubljanske podružnice SLD, izredmi občni zbor v svrho sprejetja novih pravil bo v ponedeljek 16. t m. o13 v hotelu Miklič. Odbor. u— Umrl je Matej Jora«, posestn2k in načelnik zadruge mestnih konjačev. Pogreb bo danes ob 14. s Ceste na Loko. Lep mu soomin žalujočim naše sožaljel mlad«. Reimont pa je bil pristaš ljudske, kmečke politike in je izpovedoval katoliške nazore. Prof. Debeljak je posebno živo prikazal ozadje značilnega boja za Nobelovo nagrado Medtem ko so nekaj časa službeni poljski krogi podpirali Zeromskega, se je s spremembo režima prevesil njihov vpliv na stran Reymonta, ki je imel že izpočetka zase Poljsko akademijo v Krakovu. Po dolgi borbi, ki osvetljuje zakulisje Nobelove nagrade, je L 1924 zmagal ReJmont, a že leto dni pozneje sta oba tekmeca umrla drug za drugim. Njune delo pa sega v vrhove poljske epične tvornosti. Zanimivo je, da tendenčni spisi Zeromskega že se daj blede, medtem ko Reymontovim jKmetcm« ne more čas do živega, so pač izrazita umetniška stvaritev, čisto epično delo. ki o njem velja najnovejša sodba nekega nemškega kritika da so podeljevalci Nobelove nagrade imeli v Reymontovem primeru izredno srečno roko Poslušalci so z napetim zanimanjem sledili lepo in pregledno zaokroženim izvajanjem prof Debel jaka Večer je bi>l skromna vendar pa topla počastitev spomina W W BeVmonta ki ie pred desetim let' (5 decembra 1925) obsinjen s slavo svetovnega pisatelia umrl na veliko ža lost poliskega naroda kateremu je božja dek'a v štirinajstih dneh pokosila dva vodilna pisatelja —o. Avstrijski koncert V ponedeljek je priredila ljubljanska Glasbena Matira v seriji svojih intimnih koncertov produkcijo r>o«ebne skupine a* striiskih to 'p pc državni pripadnosti av atrijskih skladateliev ki se zbirajo v kro ?ek Arnolda Sch5nberga in ki so nekoč veljali za avantgardiste neke nove umetnosti. Takoj pripominjam, da je doba, ko je muzikalno človeštvo od te skupine pričakovalo posebnih razodetij, med tem prešla in da ima ta smer večidel le še historično vrednost, saj je njena muzikalna evolucija bila pretežno papirnata v besedi in dejanju. Voditelj Schonberg je nedvomno glasbenik najširšega horizonta in velikega tehničnega znanja in je že v svojih po-četkih pokazal nadpovprečno muzikalno potenco. Kasneje je zašel v teoretiziranje in skušal doprinesti teoretično utemeljitev in zagovor dvanajsttonske glasbe, ki 9i je navdela zveneč in antimuzikalen naslov: atonalna glasba. Z zanikanjem harmonskib odnošajev se je ta glasba sama oropala enega temeljev in naravnih elementov glasbe sploh, ki ga ni mogla nadomestiti s kontrapunktom Naravna posledica je bila papirnost teh poskusov, ki se maščujejo nad njihovimi avtorji sami s tem, da teknejo le teoretično. Intimni koncert avstrijske sodobne glasbe (!), ki jo je nekoliko ekskluzivno navajal spored, je obsegal skladbe Schonber-ga. Berga- Piska. Apostela in Plessa. Schonberg sam je bil zastopan z mladostnimi deli romantičnega značaja, s tremi pesmimi ki jih je zapel Vekoslav Janko Prav tako je bil njegov najodličnejši učenec, ki je mojstra v sili izraza gotovo prekosil. Al ban Berg. na sporedu z mladostnim delom 5e dokaj nezrelo in neenako, a zato tem daljšo sonato v enem stavku V nji se dru ži Wagner z Debussviem in predvsem tu di s Skrjabinom s čimer pa ne trdim, da ie skladatelj zavedno hodil v senci teh mož pač pa so ga njegovi izsledki vodil' v naznačeno smer Kar mu je manjkalo i' *e8ar še do danes ni mogel izčrpno pristo -iti. to je notran ji zanos sila. vzgnn in on t elementarna* neporušljiva muzikalnost, ki je dičila navedene genije in jih vsposab-ljala, da so vzlic najdrznejšim in v oko teorije udarjajočim novotarijam vendar obdržali pravo mero in okus in vse druge estetične in etične vrline, ki jih je njih glasba polna. Namesto teh prednosti nam nudi navedena struja skladateljev odlično porcijo dolgoveznosti in izbrane brezzvoč-nosti in z nekako solipsistično naslado nametanih kanoničnih umetnij, ki zmorejo zanimati zgolj vidno slušno pa so neizsled-ljive zaradi brezznačajnosti tematskega materi jala. Kar velja za Schgnberga in za Berga, je katekizem vdanih epigonov, ki se trudijo, da ju posnemajo v vseh odtenkih in manirah Skrbno izogibanje vsemu, kar bi moglo zveneti znano in zato tanalno. vestno izbegavanje vsakih že stoletja uvedenih kadenc in drugih harmonskih barv, napeto iskanje docela novih in še nezaslišanih kontrapunktskih in zvokovnih kombinacij napravlja njih glasbo toliko bolj nezanimivo, kolikor vidnejši je napor po originalnosti. Ker je njih stremljenje po samo-niklosti vedno enosmerno, so si te kompozicije na las podobne in pove poslušalcu prva isto ko zadnja—pri čemer pa njih vsebina ni vedno ravno zanimiva. Vsekakor pa je bil zanimiv poskus, predstaviti naši publiki nekaj znanih in neznanih dunajskih autorjev Schonbergove šole in gre v tem -mislu pohvala vsem ki so se potrudili za izvedbo sporeda: pevcu Vekoslavu Janku ki je svojo pevski dokaj nehvaležno vlogo mojstroval hladnokrvno, dr Danilu ^vari. ki se je izkazal kot pianist odlične Sriljantne tehnike in izredno čistega poda-.in ja f poleg solistične točke je tudi sprem 'ial pevca) pianistu Pavlu šiviru ki v Ber rovi sonati vzlir resni vol ii ni mogel po kazati prave klavirske kulture ker se je delo ne poslužuje, ter violinistu Marcelu Vekjetu in violistu Albertu Dermelju, ki sta požrtvovalno skušala položiti v svoje instrumente izraze posameznim tonom Plessovega tria. Mislim pa. da bi ta glasba potrebovala drugačnega načina izvajanja: godala, igrana s čustvenim vibratom, kaj malo vstrezajo suhoparnemu mentalnemu nastrojenju, ki prevladuje v nji. Bolje bi morda rabil pizzicato kajti sicer se toplina vibrata na instrumentu ne krije z namerno ali posledično askezo teh zvokov. Klavir je primernejši instrument za muzici-ranje te vrste. Večer je bil srednje obiskan, odobravanje deljeno, prav za prav omejeno na ožji krog prijateljsko razpoloženih občudovalcev. L.M.Š. Zapiski Ksavera Meška »Henrik, gobavi vitez« je pravkar izšel v češkem prevodu Anto. ša Horsaka v Prerovu na Moravskem. Dr. Ivana Prijatelja »Profili naših prepo-roditeljev«, eden najboljših in najznačil. nejših primerov slovenskega literarno-zgo-dovinskega eseja izidejo za avtorjevo SpcHecptiptmfn v izda i- njegovih učencev Skek preko kože 7. decembra ob 20. na Taboru Zvočni kino Ideal mm Danes ob 4., 7. in 9^4, Ruskosovjetski veiefilm „V IH A h" igrajo člani Hudožestvenega teatra V Moskvi. LE PAR DNI ! Knjige Tiskovne zadruge, ki se dobe v njenih trgovinah po izredno znižanih božičnih cenah: Stendhal, RDEČE EN ČRNO, poslovenil Franc Sturm, 683 st. To je centralni roman iz francoske književnosti XIX. stoletja. Ob njem so se učili vsi veliki mojstri modernega romana. Delo je danes aktualnejše, kakor pred 100 leti, ko je izšlo. Adamič Louis, SMEH V DŽUNGLI, poslovenil dr. Stanko Leben, 416 str. Zvveig Štefan, MAKIA A-NTONIETTA, biografski roman, prevel Fran Albrecht, 568 str. Roman o nesrečni francoski kraljici, ki je živela brezskrbno v razkošju in potem umrla pod giljotino, je najboljše biografsko delo svetovno znanega nemškega pisatelja. Zola Emile, GERMTNAL, prevel Alfonz Gspan, 617 str. Največji socialni roman v svetovni literaturi. A. Dumas, DAMA S KAME1JJAMI, roman, prevel Boris Rihteršič, 284 str. Gunnar Gunnarson, LJUDJE NA BORGO, roman, prevel Juš Kozak, 447 str. Andre Gide, VATIKANSKE JECE, ironičen roman, prevel dr. Anton Ocvirk, 314 str. Ivan Olbracht, HAJDUK NIKOLA 8U-HAJ, roman, prevel B. Borko in Oton Berkopec, 255 str. Duhamel Georges, PRIZORI IZ BODOČEGA ŽIVLJENJA, poslovenil Oton Župančič, z uvodom dr. St. Lebna, 222 str. Georges Duhamel je eden najvidnejših sodobnih francoskih pisateljev. Njegova bi-strovidnost pronica globoko pod površino človeškega življenja. »Prizori« so ostra kritika zmehanizirane in brezdušne Amerike, obenem pa pereče svarilo pred težnjami sodobne civilizacije, ki hoče narediti tudi iz evropskega zapadnjaka mrtev stroj. Knjiga je izzvala, kakor malokatera nešteto za in proti in je zaradi tega prav senzacijonalna. u_ Sokol Ljubljana II. javlja člansbvu, da je preminil zvest in neumoren delavec br. Avgust Jeršek. Pokojnika spreanumo v petek ob pol 15. iz Baragove ulice 11. v oivilu z znakom. Članstvo naj se pogreba uetaleži poluošteviLno- u— Sokol Ljubljana II. priredi danes na prulah na letnem telovadišču Miklavžev večer za mladino ob za starejše o. v restavraciji hotela >Sk>na<. Za njegov sprejem se ligaška enajstorica z ostalimi aktivnimi člani že pripravlja. Da bo ©ko^o vsak obdarovan in ošvrkan, nam je obljubljeno. Vabimo člane in prijatelje Ilirije, da se Miklavževega večera polino-številno udeleže. Darila s« 9prejemaj0 y soboto popoadme v restavraciji pripravljalni o^^bor. Valček na Nevi Kdaj ? u— Tiskovna pravda Bat'a ea. Jara. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s.o. s. g. Fran K°vač, se je imela včeraj opoldne vršiti tiskovna pravda tvrdke Bat'a proti lastniku tvrdke »Jara< g. Razborsku iz Tržiča. Prva tvrdka je tožila g. Razbor-ška zaradi klevete po § 52 t z., ker je »Jara« v ljubljanskih dnevnikih objavila in-serat z vsebino: »Batine dobi. kdor kupuje slabo blago.< Obravnava je bila preložena, ker je pričakovati, da bo ta proces na podlagi amnestije od 1. decembra aboliran. Sodišče pa še ni prejelo uradnega teksta 0 amnestiji in tudi ne navodil pravosodnega ministrstva, zato zaenkrat ni moglo pravde uradno ustaviti. u— Sneg in tržni dan. Včeraj je bil običajni tržni dan, ki je drugače vsako prvo sredo v mesecu izredno živahen in bogato založen z vsemi dobrinami. Na prostoru za zelenjavo in perutnino je vladala velika praznota. Dobro je bil zaseden sadni odde lek. kjer je bilo v 5 vrstah nad 200 zabojev in košar lepih jabolk, ki so bila boljše kakovosti od 2 do 4 Din, slabša celo po 1 Din kg. Dovoz sadja je letos nazadoval v primeru z lanskim letom. Letina je bila sicer ugodna kljub temu, da je majska po-zeba uničila cvetje zgodnjih jabolk. Vendar pa so velike množine lepih jabolk izvozili v tuje države in tako je prišlo oktobra v Ljubljano le 536.146 kg svežega sadja, zlasti jabolk in grozdja, lani pa 635.139 kg. September je bil nekoliko boljši: 536.635 kg, lani 485.842 kg. u— Kup nesreč iz Ljubljane In od dru god- Včeraj e0 pripeljali na kirurški oddelek 771etno dminaric0 Katarino K robate tovo iiz Mengša, ki je bil v nedeljo po drl neki kolesar nr> bolnišnico PoPoIdlne je moral na kirurSkf oddelek tudi 24 letni brezposelni mizarski pomoč oik Vinico Toni ia Orlov« ulice. Na glav MODRE GDJLETTE električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogo-, sto uporabo vsake britvice. nem kolodvoru je imel nekaj opravka, pa js pristopni dober njegov znanec im ga z n0žem porezaJ Po roki in životu.— Lz Ce lja je moral v ljubljansko bolnišnico ključavničarski pomočnik Jože Zupan, zapo slen pri Ves-ni' v Celju, ki mu je bila v delavnici padla iskra v Levo oko> i® leznlkov na^i škof jo Loko pa 6letni delav čev sinček Konrad Trilar, ki je padal m si zl0mi.l desno nogo. u— JNAD Jadranova plesna vaja, —čajanka bo danes na Miklavžev večer, v ve liki dv0rani Kazine Igral bo Ronny, na stopili pa bodo tudi Jadiranovi jazz-pe? ci. Najvljudneje vabi odbor. u— Priporoča se svetovnoznana tvrdka Ign Žargi, Ljubljana, Sv. Petra c. 11, za nakup raznega zimskega perila. moškiih srajc. Velikanska izbi.ra kravat, volnenih nogavic moških dokolenic. moških in domskih robcev Po zelo niizkih cenah ib prvo vre t no blago. Iz CeSfa c— »Otroci* v celjskem gledališču V spretni im vestni režiji je Bahrova komedija. v kateri biča dednostno teorijo m naturalizem, na novo oživela m marsikatera neaktualmost v ign je bila prebrode-na. Ano Scharitz-erjevo je igrala gdčna Le-varjeva naravno, prikupno ter s temperamentom m prijetno toplino. Nien partner g. Drenovec (Konrad) je podal soliden, pretehtan lik. Grčavega. a v resn;ci dobrodušnega. nesenfimentalnega dvornega svetnika je igral g. Bratina vseskozi premišljeno, na-tumo, s krepkim pointiranjem V treh zelo različnih vlogah so se docela uveljavili gg. Levar Jerman iin Pianecki. Scenerija je bila precej povrma, vendaT ni zelo motila. Gledališče je bilo obiskano mnogo bolje kakor pri prvi predstavi. e— Celjski šahovski klub je zaključil svoj splošni turnir. Lepe nagrade in pravico, da se udeležijo glavnega turnirja, ki se i e že pričel v torek v klubovih prostorih. so sneeij«ki telovadnici. Docent dr Murko bo predaval o gospodarskem napredku Slovaške in Pod-karpatske Rusije v dobi 15 letnega obstoja ČSR. Predavanje bodo ponazorovale števiJ-ne lepe 9liike. Pridete vwi. ker bo predflvsoje jako zanimivo in zares poučljivo. a brex vstopnine. Iz Zagorja z— Lep pogreb so priredili šolarji tragično umrlemu součencu Jošku Stupnikar-ju. Ko je ležal na mrtvašktm odru, so mu nanosili cvetja in vencev in zlasti »k>lska d^ca u potočila solze. Vse so*i*"vuje s starši, ki so izgubili edinega mnogo obetajočega sinčka. Vsa top iška m'adina z učiteljstvom je spremila Joška do groba. Žalni sprevod je otvorila šolska deca z zastavo, šolarji so zapeli poslovilne žalo-stinke ob odprtem grobu pa se je poslovil ičite'j Adamič z— Tovorni avtobus se je prevrnil s tovorom v jarek V ponedeljek je bil v Zagorju novi sejem Na Lokah se je prevrnil avtobus s j>olnim tovorom in so ga šele po več urah mogli spravit1 spet na cesto. Zaradi te nezgode in zaradi slabega vremena so prišli kramarji precei kasno na sejem Nezgoda se je primerila ker je ob 'esti navoženi gramoz močno oviral promet Cesta je ozka in težko naloženemu Avtobusu ni bilo mogoče izogniti se. Človeških žrtev ni bilo i— Krava na strehi. Malo čuden pa vendar resničen dogodek se je primeril v torek v Toplicah G Rajcar lastnik valjčnega mlina, ima nad poslopjem strm travnik. Tam so se v torek na«1e krave, dokler jih niso nagnali v hlev En« krava pa je za-Va. spodrsnilo ji je in je pnd-ča'a nad betonsko $t'ri metre visoko streho 0o«po-lanskega noslopia Zaradi no'edenelosti >iva' ni m^gl-i vstati in se ie le poč"K' po mikala nroti k™ in strehe. Le previdno so io spravili spet na tla. Goipodanlvo Naše gospodarstvo v oktobra Narodna banka je izdala svoje običajno mesečno statistično poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Na jugoslovenskih efektnih borzah je bil promet v oktobru manjši nego toni, namreč 26 milijonov Din (lajni 34. predlanskim 16). devizni promet pa se je po. večal na 164 milijonov (lani 142, predlan. skem 94). Gibanje cen Kakor znano, se je v zadnjih mesecih naš indeks cen v trgovini na debelo precej dvignil, in sicer od 63.3 v juliju na 70.0 v oktobru (lani v oktobru je znašal 63.6, predlanskim pa 61.5). Mesečno statistično poročilo Narodne banke objavlja sedaj tudi podatke indeksa cen na drobno, ki je sedaj pričel slediti dviganju indeksa cen na debelo. V avgustu je še nekoliko po. pustil na 67.6, v septembru se je dvignil na 68.4, v oktobru pa 69.9. Tako je prišlo do izenačenja med obema indeksama medtem ko je bil prejšnja leta indeks cen na drobno precej višji nego indeks cen na debelo. indeks cen na drobno na debelo razlika okt. 1933. 61.5 72.2 + 10.7 okt 1934. 63.6 70.5 4- 6.9 okt. 1935. 70.0 69.9 — 0.1 Čeprav se je zadnja dva meseca tudi in. deks cen na drobno nekoliko dvignil je vendar še za malenkost nižji nego lani, dočim je indeks cen na debelo za 10% viš. ji nego v lanskem oktobru. Razlika med indeksom cen na debelo in indeksom cen na drobno, ki je pred dvema letoma znašala skoro 11 točk, lani pa še skoro 7 točk, je letos doecla izginila in je sedaj celo indeks cen na drobno za 0-1 točke nižji nego indeks cen n debelo. Hranilne vloge Stanje hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah v Jugoslaviji je zadnje mesece precej stabilno. V začetku oktobra so zna. šale hranilne vloge 10.238 milijonov Din nasproti 10.291 milijonom v začetku septembra. če hočemo to številko primerjati s številkami za prejšnja leta, moramo od. biti hranilne vloge v tekočem računu pri Državni hipotekami banki, ki v statistiki za prejšnja leta niso bile upoštevane. S tem odbitkom so znašale hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v začetku oktobra 9985 milijonov nasproti 9872 mili. jonom v začetku lanskega oktobra. Seveda pa gre povišek nasproti lanskemu letu v celoti na račun večjih hranilnih vlog pri državnih zavodih. Pri 20 največjih bankah so znašale v začetku oktobra hranilne vloge 3140 mili. jonov, nasproti 3185 milijonov v istem času lanskega leta. V mnogo večji meri pa so pri teh zavodih nazadovala posojila in sicer od lanskih 4823 na 4325 milijonov. Naraščanje železniškega prometa Dočim je v prvem polletju železniški tovorni promet v primeri z lanskim letom nekaj zaostajal, opažamo v drugem polletju precejšnje naraščanje železniškega tovornega prometa. Tako je bilo v oktobru natovorjeno na naših železnicah 170.000 vagoaiov nasproti 153.000 vago. nom v istem mesecu lanskega leta. V juliju, avgustu, septembru in oktobru je bilo vsega natovorjenih 586.000 vagonov nasproti 527.000 v istih mesecih lanskega leta, tako da znaša povečanje 11%. Tudi pomorski promet se je zadnje mesece po tonaži v luke došlih ladij povečal v prime, ri z lanskim letom, le rečni promet je slabši, kar je v zvezi z manjšim prevozom žita po rekah zaradi slabše letine. Gospodarske vesti = Naš izvoz v najvažnejše države. Skupne podatke o našem izvozu in uvozu v oktobru smo že objavili pred dobrim tednom. Sedaj so nam na razpolago tudi podatki o gibanju naše trgovine 9 posameznimi državami v tem mesecu. Čeprav je bil oktober zadnji mesec pred prič.etkom izvajanja gospodarskih sankcij, je znašal naš izvoz v Italijo v tem mesecu le 63.3 milijona Din nasproti 76.8 milijona Din v lanskem oktobru. Naš uvoz iz Italije pa je znašal le 32.7 milijona Din (lani 53.5), vendar je bil nekoliko večji nego v prejšnjih mesecih, ko se je gibal izpod 30 milijonov. To povečanje uvoza (od 26.4 milijona Din v septembru na 32.7 milijona Din v oktobru) je morda pripisati uvedbi privatnih kompenzacij, ki so se pričele sredi oktobra. — Izvoz v Nemčijo je v oktobru dosegel rekordni obseg 100.5 milijona Din nasproti 62.6 milijona Din v lanskem oktobru. Tudi u-voz iz Nemčije je bil večji, čeprav nadalje zaostaja za izvozom. V oktobru smo uvozili iz Nemčije za 69.3 milijona Din (lani za 43.7). — Naš izvoz v Avstrijo je bil za malenkost manjši nego lani in je znašal 62.4 milijona Din, dočim je znašal uvoz 44.4 milijona Din ter je bil na lanski višini. — V Češkoslovaško smo izvozili za 77.8 milijona Din (lani za 67.9), dočim se je uvoz izr Češkoslovaške dvignil na 57.9 milijona Din (lani 39.5). — Znatno se je v zadnjih mesecih povečal naš izvoz v Madžarsko, ki je v oktobru dosegel 28.3 milijone Din (lani 15.3), dočim je bil uvoz iz Madžarske slab in je znašal le 8.9 milijona Din (lani 11.6). _ Po sklenitvi novega trgovinskega sporazuma se je naš izvoz v Grčijo v oktobru zopet znatno dvignil in je znašal 21.0 milijona Din (lani 18.0). enako pa se je povečal tudi uvoz na H.7 milijona Din (lani 8.9). = Stanje Državne hipotekam« . banke. V jSluibenih novinah« je objavila Državna hipotekama banka svojo mesečno bilanco za oktober, ki ne kaže nasproti prejšnjim mesecem večjih sprememb. Likvidnostna sredstva so ostala na višini prejšnjega meseca. tako da je imel zavod ob koncu oktobra za 412 milijonov Din gotovine in blagajniških zapiskov Narodne banke (lani za 169 milijonov). Pri posojilih ne vidimo večjih sprememb, le lombardna posojila so narasla na 107 milijonov nosproti 81 milijonom pred enim mesecem in 71 milijonom pred dvema mesecema. Zadolžitev finančnega ministrstva, ki je v avgustu dosegla znatno višino 708 milijonov Din, je dokonča septembra popustila na 696 milijonov, do konca oktobra pa do 621 milijonov. — Na strani pasiv opažamo tudi v oktobru, da se je naraščanje vlog ustavilo. Hranilne vloge so znašale ob koncu meseca 1130 milijonov nasproti 1139 milijonom ob koncu septembra in 1141 milijonom ob koncu avgusta, vloge po tekočih računih pa so znašale 239 milijonov, nasproti 253 milijonom ob koncu septembra in 256 milijonom ob koncu avgusta. Fondi in kapitali javnih ustanov, ki so od konca avgusta do konca septembra narasli od 1707 na 1737 milijonov »o zopet nazadovali na 1714 milijonov. = Nov upravni odbor železarne v Zeni-ei. Dne 30. novembra se je vršil izredni občni zbor delničarjev industrije železa d. d. v Zenici, za katerega je vladalo veliko zanimanje ker so bile na dnevnem redu volitve nove uprave. Za predsednika upravnega odbora te družbe (katere delenice so v rokah države), je bil izvoljen odnosno imenovan inž. Stjepan Bosak. načelnik ministrstva za šume in rudnike. Člani upravnega odbora pa so naslednji: Svetislav Ra-ketič. polkovnik v pok iz Beograda, Haniid Kurbegovič posestnik iz Dolnjega Vakufa. Milo? Ljeskovac pred«ednh mestne občine v Sarajevu Vitomir Lombardič s Sušaka Hardaga Harmandič, trgovec iz Zenice, dr I NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE 80--180'- neram vlada a ikomp. ■ TeoKARovic I MDU5TR.I J A VOLNENIH TKANIN-PARACIN Dušan Davidovič iz Sarajeva, Vaso Vasi-Ijevič iz Sarajeva, Hasanbeg Alibegovie, posestnik iz Modriča in Jovo Pavlovič iz Trebinja- Od dosedanje uprave so ponovno izvoljeni samo predsednik Bosak in član uprave polkovnik Raketič, vsi ostali so izpadli med drugimi tudi inž. Viktor Gostiša iz Ljubljane, tako da v tem važnem podjetju sedaj ni več nobenega predstavnika iz Slovenije. = železarna v Zenici odpustila vse delavstvo. Upravni odbor železarne v Z®nici je na svoji seji 2. decembra odločil, da podjetje odpove vsem delavcem železarne, in sicer na tri tedne. Do te odpovedi je prišlo zaradi tega, ker se je v podjetju cakupičilo mnogo izdelanega blaga. Odpoved je zadela 1025 delavcev. Kakor se zdi, bo delo mirovalo nekaj mesecev, dokler podjetje ne bo prodalo nako. pičenega izdelanega blaga. = Odobrena zaščita. Kmetijski minister je odobril zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih zadrug naslednjim zadrugam: Hranilnici in posojilnici v Blagovini, r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let od 22. oktobra t 1. dalje za obveznosti pred 25. marcem t L; obrestna mera za stare vloge 2%); Hranilnici in posojilnici za blejski kol na Bledu, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 18. oktobra t. L dalje, za obveznosti pred 20. majem t L; obrestna mera 2%); Hranilnici in posojilnici Borovnica, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 2. novembra t. 1., dalje za obveznosti pred 13. avgustom 1934.; obrestna mera 2%); Posojilnici v Cerknici, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 2 novembra t. L dalje za obveznosti pred 24. februarjem 1934; obrestna mera 3%); Hranilnici in posojilnici v Cirkovcah, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 22. oktobra t l. dalje za obveznosti pred 29. marcem t. L; obrestna mera 2.5%); Kmečko-delavski hranilnici in posojilnici v Dolu pri Hrastniku, r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let od 22. oktobra t 1. dalje za obveznosti pred 22. junijem 1934; obrestna mera 2%); Hranilnici in posojilnici v Hi-njah, r. z. z n. z. (odlog za 4 leta od 22. oktobra t. 1. dalje za obveznosti pred 31. avgustom 1934; obrestna mera 2%); Posojilnici v Križevcih pri Ljutomeru, t. z. z n. z. (odlog za 6 let od 22. oktobra t. L dalje za obveznosti pred 2. avgustom 1934.; obrestna mera 2-5%); Posojilnici v Mako-lah, r. z. z. n. z. (odlog za 6 let od 22. oktobra t. 1. dalje za obveznosti pred 22 julijem t. 1. obrestna mera 2%); Hranilnici in posojilnici v Motniku, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 22 oktobra t 1. dalje za obveznosti pred 14. majem 1934; obrestna mera 2%); Ljudski hranilnici in posojilnici v Ormožu, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 22. oktobra L L dalje za obveznosti pred 4. junijem 1934; obrestna mera 25%); Hranilnici in posojilnici v Preddvoru, r. z. z n. z. (odlog za 5 let od 24. oktobra t. L dalje za obveznosti pred 24. julijem 1934; obrestna mera 2%). = Naš klirinški dolg v Češkoslovaški se je v zadnjem mesecu nekoliko povečaL Dne 30. novembra smo dolgovali Češkoslovaški v kliringu 83.8 milijona Kč (155 milijonov Din) dočim je znašal saldo 25. oktobra 79 milijonov Kč (146 milijonov Din). Klirinške terjatve češkoslovaške na_ sproti ostalim državam pa so bile 30. novembra t. 1. naslednje: v Romuniji 115 milijonov Kč, v Bolgariji 2.5 milijona Kč, v Grčiji 30.6 milijona Kč, v Turčiji 58-5 milijona Kč. Znatna je klirinška terjatev Češkoslovaške v Nemčiji, kjer je v kliringu zamrznjenih preko 200 milijonov Kč. V kliringu z Italijo, ki je bil šele nedavno uveden pa je češkoslovaška terjatev tudi že narasla na 44 milijonov Kč. = Redni občni zbor delničarjev Splošne maloželezniške družbe v Ljubljani je sklican za 20 december ob 18.30 v posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani. Na dnevnem redu je med drugim odobritev poslovnega poročila, volitev treh članov upravnega sveta in treh članov nadzorstva, ter poročilo o izvedbi sklepov zadnjega občnega zbora glede povišanja delniške glavnice ter sklepanje o spremembi pravil, ki je potrebna zaradi tega. Borze 4. decembra. Na ljubljanski borzi eo tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le New York fe nekoliko popustil V privatnem kliriTmi notirajo avstrijski šilingi 8.80 do 8.90. aneVški fu/ntl pa 2S2 20—253.80 V zagrebškem privatnem kliringu Je bil promet v avstrijskih Siltogih p<> 8.9160, ▼ angleških funtih po 263.13, v grških bonih po 30 in v Španskih pezetab Po 6.65. Nemške kompenzacijske marke so bile v Zagrebu zaključene po 14.8260, v Beogradu pa po 14.7472. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca t vojna škodi nadalje prijazna wi je bil za kašo zabeležen promet po 3<64 in 366 (v Beograd« po 366), za december pa Po 364 (v Beogradu pa po 366—3o6), 7% Blairovo posojil^ ee je trgovalo Po 70 (v (Bteograriu Po 71), 8®/« Btla^ovo Po®oPo pa po 80. Devize LJubljana. Amsterdam »77.12—2091.72, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 741.79 do 746.86, Curih 1421.01 — 1428.08, London 216.13—218.19 New York 4357.20—4393.51. Pariz 289.46—290.85, praga 181.49—182.59' Trst 353.87—366.96. Curih. Beo^md 7.08, Pari« 20.3660, Lon" dion 15.2475, New York 309.126, Bruselj 52.2760, Amsterdam 209.40, Berlin 124.30, Dunaj 56.75, Stockhokn 78.6250, K^ben-havn 68.0760, Praga 12.78, Varšava 58.20, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednot«: Vojna škoda 366—367, sa dec. 965—367, za jan. - marc 366 den., invest. 76—78.60, TI* staibiliz. 78 den., 4% am. Začetni teča>-jI: pšenica: za dec. 97, za nvaj 96.50, za julij 99; koruza: za dec. 57.375, sa maj 58.625, za julij 59.875. -f VVlnnipeg, 4. decemibm. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.75, aa maj 88.75, za julij 88.76. Novosadska blagovna borza (4. t, m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 159—163, ladja Tisa ali Begej 170—172, sremska in slavonska 161—163, banatska 160—163. Oves: baški sremski, slavonski 130—132.50; Ječmen: laški tn sremski 64 kg 132.50—137.50; Koru«a: baSka in srem 104—105, banatska 103—104, baška, sremska in slavonska nova 95—96. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 235—260, »2« 215—240, »5« 195—220. »6* 175 —200, »7« 145—160. »8« 105—110; Fižol: baški in sremski 240—250. Otrobi: baški in sremski 82—85, baški 83—85. -{- Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) pšenica: za marc 18.10—18.12, Za maj 18.18—18.20; koruza: aa maj 16.00 dol6.02. BO MB A 2. ' 4- Llverpoo'. 3. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.51 (prejšnji dan 6.40), za maj 6.24 (6.32). + New Yo*k, 3. decembra. Tendenca stalno. Zaključni tečaji: z« dec. 11.95 (11.78), za maj 11.63 (11.43). Obsojeno mazaštvo . Ljubljana, A decembra V samotni Orlovski ulici je ustanovil samski bolničar, 31-letni Ivan Jurjavčič iz Hotederšce atelje za zdravljenje raznih bolezni in odpravo telesnega plodu. Skromen kakor lokal je bil tudi njegov medicinski in kirurgični instrumentarij. V sobi je H" la samo zofa, nekaj zdravil in igla. Raz-predel je obširno prakso. Zdravil je ljudem najrazličnejše bolezni, tako revmatizem, pljučnico, trganje po ušesih in glavi, ohromelost nog. vnetje Srevesne mrene, otekle noge, zapiranje vode. vodenico, želodčne bolezni in druge bolezenske nadloge. Od pacientov je tu in tam prejemal skromne nagrade. Zaslovel je zlasti kot specialist za odpravljanje. Nagrada je bila od 300 Din naprej. Pravijo, in to navaja tudi obtožui-ca. da je od lani do letošnje jeseni zaslužil lepe tisočake. Včeraj je prišel Ivan Jurjavčič pred mali senat. 2 njim je bilo obtoženih Se 6 dragih oseb. Razpravo je vodil s.o.s. g. Fran Gorečan. Iz ozirov na javno moralo je bila javn06t izključena. Sest ur je trajalo re-šetanje. naposled ie bil Ivan Turjavčič obsojen na 1 leto strogega zapora, dve žen ski pa na 2 meseca zapora, pogojno na ' leti. ker sta si dali odpravili plod. Dvospolni ženskem športu Primer češkoslovaške lahkoaf letin je Koubkove - Usoda svetovne rekorderke, ki se bo spremenila v moškega Češkoslovaški listi poročajo obširno o senzacionalnem orimeru znane svetovne rekorderke v področju lahke atletike, Zdenke Koubkove. Pravijo, da se bo v bližnjem času podvrgla operaciji- ki bo iz »nje« napravila »njega«, iz ženske moškega. Koubkova je danes stara 23 let, zelo vitka in z moškimi potezami v obrazu. Lansko leto je na ženski olimpijadi v Londonu dosegla svoj svetovni rekord v teku na 800 m (2:12.4). potem ko je že prej dosegla celo vrsto domačih prvenstev v teku od" 50 do 1000 m. Že pred pol leta so se pojavile vesti, da z njenim spolom ni vse v redu in da se namerava podvreči operaciji. V tem času je prenehala tudi športno nastopati, odšla je v svojo moravsko domovino. pozneje pa je postala uradnica neke praške nogometne tekmovalne pisarne. Pred nekoliko tedni so ji zdravniki po temeljiti preiskavi spet svetovali, naj se da operirati in stvar se bo odločila te dni. Seveda je to v znanstvenih krogih kakor v javnosti zbudilo veliko pozornost. Znani praški ginekolog prof. Hermann Knaus je izjavil na vprašanje nekega časnikarja, da niso primeri žensk, ki prihajajo v 20. letu ali še pozneje k zdravniku in zahtevajo operativnega posežka, da se jim odstranijo slabo razviti moški spolni organi, prav nič redki. Prof. Mathes iz Insbrucka poroča o neki mladi ženski, ki je prišla nekega dne k njemu in mu dejala, da bi se rada poročila z nekim moškim, ki ga ljubi, a je ta spolno ne privlačuje. Mathes jo je preiskal in ugotovil v njej slabo razvite moške spolne organe. Izvršil je majhno operacijo in ženska je postala šele prava ženska. S tak- šnimi primeri je imel opravka tudi prof. Knaus sam. Tudi k njemu je prišla n. pr. mlada ženska, ki se je hotela poročiti, a bi rada, da bi ji prej odstranil slabotno razvite moške spolne organe. V tem primeru pa učenjak ni mogel izvršiti operacije, ker nesrečnica ni iniela pogojev za normalno funkcioniranje ženskih organov. Ostala je do danes dvospolno bitje. V De-kem drugem podobnem primeru pa je Knaus mladi dami lahko odstranil znake primešane moškosti in dama je postala prava dama. Prof. Knaus izvaja iz premnogih podobnih primerov, ki so znani zdravniškemu svetu, da je treba pri določitvi spola novorojencev velike pazljivosti. Babice dajejo le v redkih primerih potrebno jamstvo za pravilno določitev spola, v dvomljivih primerih se bodo gotovo motile, a takšne zmote postanejo za človeka lahko katastrofalne. Sprememba ali točna usmeritev spola je v takšnih primerih z nekom-plicirano operacijo večinoma mogoča, vendar pa je bolje, da se takšna operacija izvrši čim prej, kajti pozneje imajo spremembe spola lahko zelo neugodne duševne posledice za pacienta oziroma pacientko. Priporočljivo bi bilo tedaj, da bi za določitev spola novorojenega otroka pozvali na pomoč zdravnika. Sicer je pa zanimivo, da ni primer Koubkove v športnem svetu prav nič redek. Lansko leto je ob priliki londonske ženske olimpijade pisala Else Srennader, avstrijska tekmovalka na kratkih progah, da je potrebno spregovoriti končno odkrito besedo o moškem tipu v ženskem športu. Ta tip danes že prevladuje. Temu tipu pripada Koubkova, ki je bila sicer zelo huda, ko so dunajske kritike ob nekem njenem nastopu tam pisale, da je bolj fant nego dekle. Seveda ni to zanjo samo noben očitek, saj ni kriva, da je tako. toda v korist ženskega športa bi bilo, če bi se stvar končno odkrito obravnavala. Nemška rekorderka Krausova spada k istemu tipu kakor Koubkova, samo še bolj očitno. Taisto velja za Holandko Schnurmannovo, Poljakinjo Valasiewiezevo in Angležinjo Lunnovo. Tako kakor je tekla Koubkova na 80 m, prav za prav ne more teči nobeno dekle. Ne bi bilo pravilno, če bi trdili, da ustvarja šport takšne tipe, resnica je marveč ta, da šport takšne tipe privlačuje še na poseben način, v njem pa imajo potem zavoljo svojih moških primesi večje upanie na uspehe nego pravi ženski športni tipi. V Londonu je pred tekmami neki zdravnik dobil dovoljenje, da sme preiskati atletke. v kolikor bi te same dovolile. Preiskavo je izvršil v 60 primerih in je našel med njimi mnogo moške primesi. Zanimivo je vsekako. da se zgoraj omenjene športnice niso hotele dati preiskati in zdravnik je prepričan da pri eni ali drugi moška primes prevladuje. Zanimivo je tudi to, da pri nekaterih športnicah tipično ženske telesne funkcije manjkajo, kar jim že samo po sebi daje nedovoljeno prednost pri izvajanju športa. V Londonu se je zgodilo, da so se morale neke atletinje vsak dan _ boriti. Vsekako bi bilo potrebno, da bi se pri naslednji ženski športni olimpijadi vse udeleženke natančno preiskale, brez zdravniškega spričevala, da so nepo-mešane ženske, pa bi jih sploh ne smeli pripustiti k tekmovanjem. Izvidniki na motociklih r Italijanska vojska v severni Abesiniji se poslužuje tudi motoriziranih izvidnikov zaradi hitrejših poročil o položaju na bojišču Bencinske posode brez eksplozivne nevarnosti Zanimiv izum malega čsl. rokodelca Na poveljstvu praškega gasilstva so preizkusili zelo zanimiv izum nekega čehoslo-vaškega malega rokodelca, ki si je dal ta izum že patentirati v vseh kulturnih državah. Po tem izumu ne bo več mogoče, da bi gorljive tekočine v posodah eksplodirale. V bistvu gre za preprosto reč. v posodo, ki naj hrani gorljivo tekočino, naj si bo to majhen vrč z,a špirit ali velik tank za bencin, se pritrdita dve zviti cevi. Pri vlivanju tekočine skozi eno teh cevi, izrine tekočina sama zrak iz posode, tako da ni v njej nič kisika, ki bi bil potreben za eksplozijo. Ogenj nastane lahko samo na mestu, kjer se tekočina vliva v posodo, a ta ogenj ugasne po nekoliko trenutkih sam od sebe. To so pokazali tudi poskusi. Vžgali so n. pr. bencin v manjšem bencinskem tanku. plameni so visoko zagoreli, toda spodaj je iztekal avtomatično negoreč bencin. V lijak, iki so ga zgradili po novem sistemu, so zgoraj vlivali goreč bencin in spodaj se je prav tako odtekal brez plamena. Z novo pripravo zavarovan in do vrha z bencinom napolnjen vrč so vžgali in so vrhu tega postavili še na gorečo grmado, toda do eksplozije ni prišlo. V sod so vlili nekoliko litrov bencina in ga vžgali. Nastal je plamen, ki je takoj sam ugasnil, in eksplozije prav tako ni bilo. Kakor so pokazali ti poskusi, je novi izum zelo uporaben tako za industrijske obrate, kakor za gospodinjstva. Izobraženi Turki Od 1. t. m. se morajo vsi uradniSei turškega gospodarskega ministrstva učiti angleščine, francoščine in nemščine Uradniki, ki se tej odredbi ne bodo pokorili, izgube službe. Bencin, petrolej in nafta za hude čase Pri nas ne govore fraze temveč dejstva! JE NAJJACJA V CELI JUGOSLAVIJI 1. po vsebini litija, (proti sečni kislini) 2. po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon) 3. po množini in raznolikosti sestavin i n edina v celi Jugoslaviji 4. s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu). Zato je tako zdrava in dobra! Novi grški premier Banane izdale ugrabitelja MaU Klavdij Malmejac je otet! Dr. Malmejac, oče ugrabljenega otroka Senzacionalno ugrabljen je dveletnega sinčka marsejskega vseučiliškeSa profesorja Matmejaea je zdaj pojasnjeno. Detektivom se je posrečilo odkriti ugrabitelja v osebi 25-letnega medicinca Hilberta Rolanda. Po njegovem nasvetu je ugra-bilaotroka njegova mati, ki je 6tara 58 let. Mater in sina so aretirali, pri zaslišanju 6ta izjavila, da sta hotela z ugrab-ljenjem samo izsiliti od očeta večjo vsoto denarja, kar je tuidi verjetno. Policija je vdrla v zaklenjeno stanovanje Rolan(l0vib, kjer se je pojavil na pragu medicinec Hilbert Roland z revolverjem v roki. Rekel je, da bo otr0ka ustrelil, če mu ne dovolijo prostega odhoda. Stražniki so nato pristali na njegov pogoj- Sli 60 v sobo, kjer so našli malega Klavdlija, takoj nato pa s© zdirjali za Ro* landom, ki je bil že na ulicL prijeli so ga, nato pa 6o aretirali še njegovo mater. Novica o najdbi otrGka in aretaciji ugrabiteljev Be je po Marseilleu raznesla z bliskovito nagiico- Na ulicah «e začele zbirati trume ljudstva, kri je izražalo policiji pohvalo za dosežen uspeh. Nato pa se je množic polastilo silno ogorčenje. Masa je odšia pred zapore, kjer so medtem spravili Roianda pod ključ m njegovo mater. Zahtevala je, naj ji izro^e mater in sina, da 6ama obračuna z njima Le z največjimi napori je policija preprečila naskok na jetnišnico, Potem pa razkropila demonstrante, da niso mogli izvesti sv0je namere. O odkritju ugrabiteljev poročajo naslednje podrobnosti: Neka ženska v Marseilleu je te dni opozorila tafno policijo, da ee zaxtaje dni sumljivo čudno vedeta neki medicinec ia njegova mati, ki stanujeta na buijvaru des Fauvettes. Posebno čudno se je zdelo tej ženski, da študentova mati nikakor ne zapusti svoje 6obe, dočim je sin neprestano tekal ven in kupoval ter nosil domov banane. Ker je otrokova mati, žena univ. pro*. Malmejaca vsak dan po radiu o^^j®-^ nav0dila glede otrokove prehrane ter priporočala posebno banane, Je postala poliicija pozorna zlasti na one osebe, ki So kupovale ta sadež. Medicinec je res kupoval in nosil domov banane in to je nemalo pripomoglo k izsleditvi ugrabiteljev. Visa Francija Si Je spričo vesti, da »o krivci aretirani, oddahnila, kajti nihče ne želi, da bi v pogledu kriminalnih senzacij Man&eMle prekosil ameriška gangsterje. Šestnajstletna Georgetta Perrachonova, služkinja pri Malmejacovih. k! ugrabili otroka, med zasliševanjem na policiji g. Konstantin Demercis Mrtvec zadel dva milijona V srajco zašita srečka pod zemljo Navzlic dogodkom v Abesiniji se italL janska javnost ta čas zelo zanima za senzacionalno, skoraj neverjetno zgodbo. Pred časom je umrl v bližini Turina posestnik Ettore Zamorra, ki ga ob njegovi smrti nihče ni objokoval, kajti mož ni živel samo s svojimi sorodniki ampak z vsem svetom v prepiru. Njegovo posestvo je bilo vrhu tega zelo zadolženo. Kratko pred svojo smrtjo si je kupil srečko državne loterije. Po njegovi smrti bi ga tudi najbližji sorodniki kmalu pozabili, da se ni oglasil nekega dne pismonoša iz Turina s pismom zanj. Sinovi pokojnika so pismo odprii in so s presenečenjem čitali sporočilo neke banke, da je oče s svojo srečko dobi! 2 milijona lir, ki jih lahko takoj dvigne. Dneve in dneve so iskali sedaj srečko, toda nikjer je niso mogli najti. Na zadnje so se začeli sorodniki pisano gledati med Tntankamnova osveta Deseta žrtev faraona v Luksorju godi petroleja, nafte in bencina v Maseaui m italijansko vojsko v Vzhodni Afriki Orientalist James Brendsted. znani ameriški učenjak, je te dni umrl na ladji med prevozom v Ameriko. Njegovo truplo so takoj po prihodu izročili neki bolnišnici v Newyorku zaradi naknadne preiskave. Zdravniki, ki so izvršili preiskavo, pa molčijo ko grob. Brendsted se je za svojega življenja večkrat norčeval iz legende, da se Tutankamen osveti vsakomur, ki se skuša približati skrivnostim, ki jih hrani njegov grob v Egiptu. Tutankamen bi bil že davno izginil iz spomina vsem, ki spremljajo dnevne dogodke, če ne ti se množili skrivnostni smrtni primeri raziskovalcev grobov faraonov v Dolini kraljev. Skoro namreč ne mine leto dni brez takšne žrtve, ki tudi letos ni izostala. James Brendsted je bil eden najzvestej-■ših sodelavcev lorda Carnarvona in eden najboljših poznavalcev kulturne zgodovine časov, ki so že davno zatonili. Tudi njega je pobrala skrivnostna bolezen, ki je zahtevala pred njim že devet človeških življenj. Za to bolezen zdravniki današnje dobe sploh nimajo diagnoze. James Brendsted je dolgo bolehal. Zdravniki so že davno obupali nad njim in zadnje čase je hodil po svetu le še kakor senca lastnega jaza. Z njim je padla deseta Tutankamnova žrtev. Prvi je odšel v večnost lord Carnarvon, odkritelj grobov ▼ Luksorju. Pičila ga je strupena muha v trenutku, ko je dvignil pokrov zlaie rakve, v kateri je ležal maščevalni faraon. Mumijo je potem fotografiral prof. Raleigh, ki je zbolel že na vožnji iz Egipta proti Londonu. Umrl je čez dva tedna. Kot tretjega je doletela smrt fran- Vse je zadovoljno, saj ni cenejše in večje izbere blaga za obleke, za gospode in dečke, dalje zimskih sukenj, suknjičev, plaščev in dežnih plaščev, kot pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA coskega zgodovinarja Leclerca, izbornega poznavalca egiptske mitologije, ki je bil v usodnem času takisto v grobnici. Leclerc je preživel Raleigha samo za nekaj dni. Diagnoza se je glasila na zastrupljenje, čeprav niso mogli ugotoviti značaja strupa niti pri raztelesenju mrliča. Malspero ki spada med vodilne egiptolo-ge sedanjosti, pravi, da so visoki egiptski svečeniki ki so bili obenem zdravniki, sijajno poznali kemijo. V njih interesu je bilo, da očuvajo grobove in mumije pred skrunilci in vsiljivci. Zato so preparirali mumije in povoje za mrtve faraone s snovmi ki se niso v teku tisočletij prav nič raz-strupile. Osebe, ki pridejo v dotik s temi strupi, morajo svojo drznost plačati z lastnim življenjem. Popolnoma verjetno je torej, da je orientalist Brendsted zapadel isti usodi, ki je zadela pred njim ze devet mož... San Marino in Turčija Neki turški veščak za poljedelstvo je hotel pred kratkim odpotovati v malQ republiko S0® Marino, dia bi ta/m študiral metode modernega obdelavanja zemlje. Ko je predložil Potni list za vizum, pa so mu oblastva prošnjo odbila. V začetku ni razumel vzr0ka. Kmalu pa se je iakaaalo, Ne cenim politfiziTajočti ženska, je dejal Napoleon gospe Staelovi »V splošnem imate, VeJiičanjStiva, prav«, se je odreaa&a ta, >toda v deželi, kjer so ženske obg-lavjjaii, je Uimljivo, da so pričele vpraševati: Zakaj?«. VSAK DAN ENA »Samo obriti! Nočem, da mi ostrižete lase, tudi ne, da me .umijete, da mi negu. jete roke, da mi umijete glavo. PrihranL te si špirit, kinin in briljantino! Samo obrijte me, razumete, kaj se to pravi?« »Ali gospod ne želi tudi, da ga namilim, preden nastavim britev?« ♦ Zane Qrey: u Teksaški iezdec »Ne. Ze nekajkrat bi bila lahko pobegnila, pa sem 'se bala. Gotovo bi bila padla v še hujše roke. Euchre mi je tako rekel. Gospa Blandova me tepe in stradati moram pri njej, a vsaj toliko je, da me brani pred možem in pred ostalimi. V tem je dobra in hvaležna sem ji. Seveda tega ne dela iz ljubezni do mene. Sovraži me že od nekdaj. In zadnji čas postaja name celo ljubosumna. Tu je bil neki človek z imenom Spence — tako se je vsaj imenoval. Izkušal je biti prijazen z menoj. Toda ona mu ni dovolila. Bila je zaljubljena vanj. Slaba ženska je. Bland je nazadnje ustrelil Spencea, in tako se je končala tista stvar. Od tistih dob je ljubosumna. Slišala sem jo, kako se je prepirala z Blandom — zaradi mene. Zaklinja se, d ame ubije, preden me on dobi. Bland se ji je smejal v oči. Potem sem slišala, kako je Chess Alloway izkušal pregovoriti Blanda, da bi me mu dal. A tedaj se Bland ni več smejal. Tik preden je Bland zdaj odpotoval, je bilo najhujše. Še spati nisem mogla več. Prosila sem Boga, da bi me gospa Blandova ubila. Prav res, da se sama ubijem, preden se me dotaknejo. Podvizati se morate, Duane, če me hočete rešiti!« »Tudi meni se tako zdi!« je zamišljeno odvrnil Duane. »Mislim, da bo zame težava v tem, kako naj prevarim gospo Blandovo. Ce bi ta kaj zasmnila, bi naščuval aname ves tabor.« »To bi storila. Biti morate previdni — in urni!« »Kakšna ženska je to?« je vprašal Duane. »Kakšna — nesramna je. Slišala sem jo, ko se je pogovarjala s svojimi ljubimci Časih se tudi napije, kadar Blanda ni doma. Njena nrav je strašna. Ni-čemurna je. Rada ima, da se ji dobrikajo. Oh, kaj lahko bi jo prekanili, če bi se le mogli tako ponižati — « »Da bi se hlinil zaljubljenega vanjo?« ji je segel Duane v besedo. Jenniejine sramežljive oči so se hrabro uprle v njegove. »Dete moje, še kaj hujšega bi storil, da vas rešim«, ji je odkrito dejal. »Ali, Duane«, je za jecljala in spet proseče iztegnila roke proti njemu, »Bland vas bo ubil«. Duane ni odgovoril. Boril se je s čudnim nemirom, ki mu je vstajal v prsih, in ga izkušal potlačiti. Staro razburjenje — vzkip gona po ubijanju! Haldna zona ga je oblila. »Chess Alloway vas ubije, če vas ne ubije Bland«, je spet začela Jenny in žalostno pogledala Duanu v oči. »Morda!« je rekel Duane. Težko se mu je bilo posiliti, da bi se nasmehnil. Toda posrečilo se mu je. vzeli s seboj«, je dejala. »Rešite me, ne da bi se izpo- »Oh, najbolje bi bilo, če bi me kar pri tej priči stavljali tolikim nevarnostim — ne da bi se delali zaljubljenega v gospo Blandovo«. »Seveda, če bom le mogel. A tamle vidim Euchra, Id prihaja z neko žensko«. »To je ona. Ne sme me videti pri vas«. »Stojte, še trenutek,« je šepnil Duane, ko je Jenny smuknila v hišo. »Velja torej. Ne pozabite. Našel bom pot, da vam sporočim, nemara po Euchru. Za zdaj pa: pokonci glavo! Nekako vas rešim. Poizkusiva najprej z zvijačo. Karkoli bi videli ali slišali, da delam, nikar ne zdomite o meni —« Jenny je mahnila z roko in mu s preČudnim bliskom svojih sivih oči prestrigla besedo. »Osrečiti vas hočem s sleherno kapljo svoje srčne krvi,« je strastno zašepetala. Šele ko se je obrnila v sobo, je Duane videl, da je šepala in da je nosila mehiške sandale na bosih nogah. Sedel je na klop na verandi in obrnil svojo pozornost na bližajočo se dvojico. Drevesa v gaju so rasla dovolj gosto, da je bil brez skrbi: nihče ga ni bil videl, ko je govoril z Jennyjo. Ko se je gospa Blandova približala, je Duane zagledal veliko, močno in bujno ženo v polnem cvetu mikavnosti. Toda Buck je opazoval bolj izraz njenega lica kakor njeno lepo postavo. Na pogled je bila videti nič hudega ne sluteča, tako da mu je kar odleglo. Zdelo se mu je, da je to položaju v posebno začimbo. Euchre je stopil na verando in nerodno predstavil Duana. Gospa Blandova je bila mlada, ne dosti več ko pet in dvajset, in od blizu manj zapeljiva kakor od daleč. Njene rjave oči so bile velike in nekoliko izbuljene. Tudi usta so bfla veHka, s kipečiml ustnicami in belimi zobmi Duane ji je segel v roko, ki mu jo je ponudila, in prostodušno dejal, da ga veseli, ker se more seznaniti z njo. _ , . Gospe Blandovi je to očividno dobro delo. a»-smejala se je, in njen smeh je bil glasan in je prijetno zvenel. »Gospod Duane — Buck Duane, mi je rekel Euchre — kaj ne da?« je vprašala. »Buckley,« je popravil Duane. »Vzdevka si nisem sam izbral.« »Res me zelo veseli, da vas spoznam, gospod Buckley Duane,« je rekla in sedla na stol, ki ji ga je Duane ponudil. »Na žalost sem morala iti z doma. Mali Fuller leži tamle pri Degersovih. Bržkone veste, da so ga snoči obstrelili. Danes ima mrzlico. Kadar Blanda ni doma, moram biti jaz bolniška strežnica pri vseh teh obstreljenih fantih, in to mi jemlje mnogo časa. Ali ste sami čakali? Niste videli moje zanikarne dekline?« Bistro ga je pogledala. Ta ženska ima nenavadno izrazit obraz, je pomislil Duane, in kadar se ne smeje, ni prav nič zala. »Sam sem bil,« je odvrnil Duane, »in nikogar nisem opazil razen dekleta bolne vnanjosti z vedrom v roki. Še ta je zbežala, ko me je zagledala.« »Bila je Jen,« je rekla gospa Blandova. »To je tista sirota, ki smo jo vzeli v hišo; vendar ne morem reči, da bi se izkazovala hvaležno. Ali vam je Euchre že kaj pravil o njej?« S p o r t železniški popust. Zveza za tujski promet v Sloveniji sp0roča: Ministrstvo železnic je dovolilo delegatom plavalnih klubov za udeležbo na občnem zboru Ju-goslovenskaga plavalnega saveza v Zagrebu 15. decembra polovično vGžnJo Olajšava velja od 11. d0 18. decembra. Jugoslovanski zimsko-sportni savez (Zb0r smuških učiteljev). Danes ob 20. se vrši v damski sobi kavarne Bmona sestanek smuških učiteljev zaradi konstituiranja o^ora. Vabljeni So vsi smuški učitelji na teritoriju ljubljamskega podtsa-T©za. Zanesljivo naj 6e udeleže sestanka tile gospodje: Ivan Tavčar. Stane Pelan, Janez K veder, dr. Stane Kmet, Hinko šir-celj, Tone Kunstelj, Ladko Kosec, Jernej Jelenič, Lado Vučnik, Lojze šmuc, Josip Cernič, Tone Banovec, Ladislav Michel. Ervin Zupan, Ur0š Zupančič, Lad0 Knž-man, kap. Miodrag Markovič, Viljem Gregorčič, -Ivan Saje, France Sešelj, Vitomii Zupan, Ciril Križman. Smučarski tečaji SK Ilirije. SK Ilirija bo priredila v letošnji sezoni stalne brez-, plačne smučarske tečaje za mladino obojega spola in za dame. Tečaji pričnejo ta" koj, kakor hitr^ bo za to ugoden sneg na razpolago- Tečaji se bodo vršili v naj-bližnji mestni okolici pod strokovnim nadzorstvom prijave za te tečaje sprejema smučarska sekcija pri blagajni kavar" ne Evropa, odnosnq pri gimnastičnih va jah, ki se vrše v telovadnici na liceju za dame vsako sredo in soboto ob 18.30, za gospode pa vsak ponedeljek in petek o1' 19.45. •• .- T- SK Ilirija (nogometna sekcija). Obveščam^ vse članstvo im starešinstvo sekcije, da se vrše v petek 6. t.m ob 2-0. v re" stavraciji hotela »štrukel« letni občni zb0r sekcije, z ozirom na izredno važnost im resni položaj, v katerem se sekcija nahaja, vabimo vse članstvo, posebno pa starešinstvo, da se o1>^'neoa zbora brez-PoSojn0 u/deleži. SK Ilirija (Smučarska s©kclja). Sefccij-eko vodstvo opozarja vse svoje člane, ki se žele v doslednem času podvreči izpitu za savgzne smuške učitelje, da bo organizirala v lastnem delokrogu p0sebee teoretski in praktični pripravljalni tečai po'i vodstvom saveznega smuškega učitelja. Prijave za ta tečaj, ki prične v najkrajšem času. se sprejemajo na naslov sekcije, kavarna Evropa. SK Ilirija (težk0atletska sekcija] poziva vse rokoborbce, boksače in dvigače, da se udeleže sigurno članskega sestanka v Kolodvorski ulici 28. pritličje 6. t.m. ob 19 Pridite vsi, ker se gre za nadaljne treninge in občni zbor. JASO. Danes ob 18. na tehniki seja odbora. STK Moste. Drevi ob 20. str0go obvezen trening vseh verificiranih igralcev v salonu gostilne »Pod lipo«. Kdor ima čevlje za popravilo, naj jih prinese s 6eboj Opremo za trening naj si preskrbi vsak sam. Vsi zanesljivo in sigurno. Trboveljski S. K. Amater bo na Silve-strovo priredil v dvorani ge. Fortejeve na Vodah športno veselico z bogatim sporedom. Olimpijski drobiž Med ogromnimi pripravam; za olimpijske prireditve v Nemčiji zaslužijo veliko pozornost tudi priprave na železnici, ki jo čakajo v prireditvenih dneh v prvi polovici februarja in prvi polovici avgusta zelo težke naloge. Za zdaj se železniška uprava bavi najbolj intenzivno z ureditvijo prometnih vprašanj v okviru zimskih iger v Garmisch—Partenkirchemu. V to malo zimovišče vodi iz Monakova enotirna, okoli 100 km dolga gorska proga, ki je zaradi še ne doseženega prometa v februarju 1936 potrebna temeljitih popravil in izboljšanj, že samo kolodvorsko poslopje v Garmischu je za rekordni promet v glavnih dnevih (6. 9. ie 16. februarja) — v katerih računajo na povprečno 65.000 potnikov — mnogo premajhno im so ga morali znatno povečati Med drugim so položili v bližini skoraj 5 fem novih tirov, cia bodo mogli po njih raamestiti številne posebne vlake. V ostalem bodo pr0go temeljito popravili, izrav" nali nekatere hude vzpone ter mestoma uredili posebna izogibališča za vlake. Nove ureditve na železnici bodo stale Nemčijo samo za zimsko olimpijado okoli sedem milijonov mark. - ' 'I V 'V.-- • Arne Borg, ©lavni švedski plavač in še marsikje nedoseženi svetovni rekorder, je zdaj spet doma in so ga nedavno nekje vprašali, kako misli o najboljših mestih v plavanju na prihodnji olimpijadi. Njegovo mnenje je vsekakor med najbolj tehtnimi, saj je sam izdatno poskusil, kako visoko so olimpijske lovorike. V splošnem presoja izglede evropskih plavačev precej neugodno; samo v waterpolu računa na evropski finale med Madžarsko im švedsko ali Nemčijo. V skokih daje ameriškim skakačem prednost pre--; n; • škimi, nemške prsne plavače pa zapostav" Jja japonskim. S'cer pa so Japonci po njegovem veliki favoriti. Na 100 m proste pričakuje najprej dva Japonca. (Yušo in Simuro), nato pa šele Ficka, Fischerja in Csika. 400 m prosto naj bi dobil Ameri-ričam Medica pred Japoncem Negamom in Makkinom, medtem ko bodo točko 1.500 m prosto opravili Japonci sami med seboj. Tudii štafete 4 X 200 m rumenim naj. brže ne bo mogoče vzeti; Borg misli, da bodo za njimi Nemci, nato pa Madžari. Bonio videli! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 5. decembra: Kako zabogatiš. Red Četrtek. Petek. 6. decembra: Zaprto. Sobota. 7. decembra: Vesela božja pot Izven. Znižane cene. Izven. Znižane cene. Mladinsko dramsko literaturo je obogatil z novim delom ravnatelj ljubljanske drame. znani pisatelj izredno priljubljenih mladinskih iger g. Pavel Golia. Celi vrsti njegovih mladinskih del se pridružuje sedaj najnovejša mladinska igra »Uboga Ančka«. Golieve mladinske igre se igrajo danes na vseh jugoslovenskih gledališčih. Za božične praznike to uprizorilo Narodno pozorište v Beogradu Golievo »Princesko in pastirčka« v režiji prof. Šesta. Na krstno predstavo »Uboge Ančke* že danes opozarjamo starše, ter jih vabimo, da pripeljejo svoje malčke k predstavi. OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 5. decembra: Ob 15. Od bajke do bajke. Mladinska predstava. Nastop Miklavža in obdaritev otrok. Izven. Znatno znižane cene od 24 Din navzdol. Petek. 6. decembra: Ob 15. Pepelka Angelina. Dijaška predstava. Izven. Glo- boko znižane cene od 5 do 15 Din. Sobota, 7. decembra: Kraljičin ljubljenec. B. Miklavž ▼ operi. Danes se uprizori cb 15. sijajni Nedbalov balet »Od bajke do bajke«. Balet ima 4 slike: Prenceska zlatolaska, Krojaček-junaček, Trnjulčica in Razbojniki. Vmes bo prišel Miklavž z vsem sijajnim spremstvom, ter obdaril otroke. Prosimo vse one starše, ki žele, da bi njihovo deoo Miklavž med obdaritvijo tudi nagovoril, da se zglase danes v sredo med 17. in 18. zvečer ali v četrtek 5. t. m. med 13. in 14. pri g. Gregorinu v opernem gledališču. da mu dajo vse potrebne podatke. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota, 7.: Škandal pri Bartlettovih. (Vzorni soprog). Nedelja. 8.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog). Mariborsko gledališče Četrtek, 5. dec.: Zaprto. četrtek, 5. decembra. Ljubljana 12: Ura lahke solistične gla,*- be (plošče). _ 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13M5: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18.00: Otroci, zdaj posluh! Miiklavž in parkeO govorita. . . — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: čas, vreme, poročila, sipored, obvestila. — 19.30: Nacionalna' ura- _ 20: Prenos iz Beograda: Koncert kvarteta Anita Ast z Dunaja, narodne pesmi im klavirski koncert ge. Pev- aner. _ 22: Cas, vreme, Poročila, spored. _22.15: Koncertna plesi (Radio orkester) Beograd 1€: Jazz. — Plošče. — 20.00: Lahka godba — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.16: Koncert orkestra — 20: Prenos fe Beograda. — 22.15: plesna muzika — Praga 20.10: Kalmanova opereta »Car.da-ška kmeginjac. — 22.15: Godba za ples.— Varšava 20: Koncert solistov. — 21.00: Zvcčna igra. — 23.05: Simfonični koncert-. — 23.05: Lahka glasba. — Dunaj 12: Orkester. — 1-6.06: Dunajski filhar.moniki na ploščah. — 17.30: Koncertna ura — 19-20 Ariji in pesmi. - 20: Slušna igra — 22.20 Lahka god/ba orkestra — 2-3.00: Jazz. — Berlin 19: Iz Mumchena. — 20.10: Pester program. •— 22.30: Orkestralen koncert. — Miinchen 10: Lovsko življenje. — 20.10. Moeartonr koncert. — 21.00: Zabaven programi. —17.30: Komorna glasba. — Stutt-gart 10: Neanšk« pesmi. — 20.10: Prenos iz Mtocbena. — 21: Zvočna igra _ 22.30 Iz Berlina. — 24: Nočni koncert — Rim 16.40: Lahka godfba —20.50: Veseloigra,-22.16: Komorne skladbe. (□□□□UUUUUDDDDUUUUUUUDOLILIUULIU GOSTILNA PRI »FAJMOŠTRU« SV. PETRA NASIP 5 priporoča sledeča izborna vina : Namizno belo . . 10.— čez ulico Din 9.— Črnina sv. Nedelja 12.— » » » 10.— Cviček .... 12.— » » » 10.— Rizling f ?» . t . 12«— » » » 10.— Grašenina ... 16.— » » » 14.— v:oDDauuLiuLinnriLiLJui a inDnaDnmnn Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik POTNIKA za Slovenijo išče ljubljanska tovarna modno-galanterijske stroke. Želi mlajšega, zelo agilnega in dobrovpeljanega zastopnika, po možnosti avtovozaca. Ponudbe z navedbo zahtevkov in referenc na Društvo industrijcev in vele-trgovoev, Ljubljana, Trgovski dom. f Združenje obrtnikov konjaSke stroke v LJubljani sporoča svojemu članstvu tužno vest, da je umrl njega zaslužni prvi predsednik JORAS MATEJ ki si je stekel nevenljivih zaslug za naše združenje od ustanovitve dalje do mnogo prerane smrti. Zato ga bomo ohranili v nepozabnem spominu. Pogreb dragega predsednika se bo vršil dne 5. decembra ob 14. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Loko 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 4. decembra 1935. PREDSEDSTVO. Javljamo tužno vest, da Ja naS ljubi oče, oziroma strte in start oče, gospod JOSIP SORKO trgovee in gostilničar, v torek, dne S. decembra po dolgi bolezni ob 15. uri popoldan previden s tolažili sv. vere v 64. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo 5. t m. ob 15. url Iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Breg pri Ptuju, dne 3. decembra 1935. Žalujoča žena, otroci in vnuki. Najslajša in najboljša krepilna pijača je B E R M E T — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora. Opr. št. 3815/2-1935-62. RAZPIS. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, razpisuje pri zgradbi uradove hiše svoje ekspoziture v Kranju PONOVNO pismeno ofertno licitacijo za sledeča dela: 1) Kleparska, krovska dela; 2) mizarska dela, 3) slikarska dela, 4) pleskarska dela, 5) ključavničarska in kovaška dela, 6) pe-čarska dela, 7) steklarska dela, 8) dobavo platnenih zaves, 9) parketna dela, 10) elektrotehn. dela. Vse ponudbe za razpisana dela morajo biti vložene do 20. decembra 1935 do 10. ure dopoldne v vložišču urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20, soba 205. Brzojavno ali telefonsko najavljene odnosno prepozno vložene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudna obravnava se vrši dne 20. XII. 1935. ob 10. uri dopoldne, v posvetovalnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20/1. Tekom razpisanega roka morejo dobiti intereeentje vse razpisne pripomočke pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201, odnosno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, vsa eventuelno potrebna pojasnila pa tudi pri nadzornem organu ing. Marjan Mušiču, pooblaščenem inženjerju. Ljubljana, Za Bežigradom št. 12. Ljubljana, dne 4. decembra 1935. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Trenutni globoki učinki Creme Mousou ge nanosi na lice Creme Mcmson v znojnieah je iiginila Posvetite svojo pozornost temu očividnemu dokazu globokega učinkovanja Creme Mouson. V trenutku se je vlezla ter izginila v znojnieah kože. Crema Mouson se ne zadovoljuje s tem, da samo omasti površino kože, temveč ustvarja tudi s svojo posebno preparirano mastjo brez bleska temeljito obnovo tkiva pod kožo. Sestavine, ki predro globoko skozi organizem tkiva, čistijo, izgladijo, izravnajo in pomladijo kožo. Te sestavine ozdravijo pri tem tudi v najkrajšem času trdo, raskavo in nečisto polt. Pred vsako uporabo Creme Mouson je zelo potrebno očiščenje kože s Creme Mouson milom. Tako očiščenje kože ustvarja najučinkovitejše priprave ter izpopolnjuje nego kože s Cremo Mouson. OUSON MIKLAVŽ KUPUJE OBUTEV FBI NAS ŽE KES IMAMO moške čevlje z usnjatim podplatom po . ženske čevlje z usnjatim podplatom po . otroške čevlje z usnjatim podplatom po moške galoše po. •••••••• ženske snežke po. ••«••••• Din 75.— Din 65.— Din 17.— Din 38.— Din 78.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 — LJUBLJANA — Stritarjeva ul 1-3 f Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustil ln se preselil v boljše življenje naš nadvse ljubljeni oče, zlati stari očka, tast in stric gospod AVGUST JERŠEK poStni poduradnlk v p. Dragega očeta položimo k večnemu počitku v petek dne 6. dec. ob %3. popoldne Iz hiše žalosti, Baragova ulica 11 (Bežigrad) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 4. decembra 1935. .__„_____Majda por. Slapničar, Tinka por. Avgust, Franc, Adolf K^Danica por. Knkman sinovi hčerke In vse ostalo sorodstvo »TUTRCJ« 3T 282 Čefr*e£. 5 XTT. TC33. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—k Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OgIasnega^dde.ka,Jut|K JJj,, J>. r mamkab Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tačoša se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam? H Potniki Beseda 1 Oln. lavek J Din, ta šifro »II daianje naslova 9 Oin. Na)man]Sl mesek ti Din. Halo! Kam pa kam v čeitrtek, 5/13 35. ob 7 uri zvečer prihod sv. Miklavža v Raj-ninghaus. Razdelitev daru na t/i koncem s pleeom brez vstopnine. Darila se spre- jemaj°- 2638SM6 Službo dobi B»sem takoj v trgovino. Karlov v vseh posl. Jutra. 2S30S4 Frizerko prvovrstno moč sprejme v gtj.lno nameščenje salon »Ela« Ljubljoma, ul. 6. Gajeva 26309-1 Hišnico sp-ejmssn » vilo v cemfcru-aki Naslov v vseh P051" M 25401-1 V«ak.. beseda 50 o ar: davek Oin, ca dajanje naslova 5 Din. tiaimanišl tnesek 13 Oin. Trg. pomočnik mlad, aposoben, vaj c ie-leznine, špecerije in galanterije ter vodstva velike prodaje tobaka sprejme mesto kot prodajalec ali podobno. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Delaven«. 26362-2 Ne prosim milosti ajiipak iščem dela. Ako mogoče kd-o rabi pisarniška moč, blaga jničarko, prodajalko vzgojiteljico, sveni. tudi natakarico, prosi mlajša čedna in simpatična gospodična. absolventka meščanske šole s pisarniško prakso za cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Y delu je rešitev« 26342-2 Mlad moški samski, tresen in nekadilec, vajen konjem in vsega poljskeiga dela išče službo za stalno. Pripravljen je tudi položiti Din 1.000,- kavcij«. Nastop takoj ali z novim letom. Jakob Oto-repec, vas Roje Sv. Peter v Savinjski dilini. 29D80-2 Šofer pošte®, zanesljiv in trezen z večletno prakso išče namestitve. Dobre reference. Naslov: Hrovatin Josip, Ljubljana, Sv Jakoba trg B. 263M-2 (faienc« (Ce) Besrua i Dla lavek > L za 4ifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 tn. Frizersko vajenko i vso oekrbo sprejmem takoj. Salon Štefan Osojnik Kranj Gor. Sava. 2&10&44 Beseda l Oln. davek 3 Din, ta Šifro ali dajanje aaslova S Din. NaJmanJSI tnesek 17 Oin. Zastopnike za vse vrste bivaiovanj proti fiksumu in proviziji sprejme zavarovalni«« An-ksr Ljubljana, Kralja Petra trg. a 264115-5 PoUk Beseda 1 Oin. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Instruiram nižježolke francoščino tat matematiko. Naelov v vseh posl. Jutra, 26113-4 111 rt i Besedi 1 Oin. Javek 3 Oln. za Šifro ali daianje iaslova 5 Din. NaJmanJSI tnesek 17 Din. Damske plašče in obleke v veliki izberi tn najnovejših krojih priporoča po ze-po nkkih cenah Ign. Zargi, Sv. Petra c. 11, Ljubljana. 26101-6 Kaj naj prinese Sv. Miklavž??? Voziček za punčko, konja, tricikelj. avtomobil, Ivo-kolo itd. Vse to vam nudd v veliki izberi tn poceni S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska 13. 2S325-6 Perutnino piščance, pitane z mlekoen, pulaidie, kapune, purane itd. po nizkih cenah. Prednaročila za praznike — prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška ul. 3. (za dramo). Telefon 37-55. 1 2940&-6 Smuči in sanke dobite najbolje pri izdelovalcu, Matej Fajfar, Ljubljana, Trnovska ul. 25. J ' 3&4I6-6 Glasbila Beseda 1 Din. iavek S T n. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oln. Nov klavir prvovrsten ugodno prodam, ugodna oena, tudi na obroke. Naelov v vseh posl. JUtra" 26403-33 Knjige Seseda 1 Din, Javek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanjSl znesek 17 Din. Popolnoma brezplačno dobite ponatisk »Za človeško življenje« od dr. LObla ki Vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilido. V pol leta izšlo * 16 Jezikih. Pišite nam šn danes! »Družinski tednike, Ljubljana, Tyrševa 29/J. 26069-8 iieseda 1 Din. Javek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. Dobra jabolka po Din 1.25 za kg prodaja v zabojih od cca. 30 kg A. LottspeAch Rimske Toplice. 263179-34 Jabolka lepa te za kompot po najnižjih conah prodaja »Ekonom«, Kolodvorska ul. 7. 26335-34 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko ii Nato so z združenimi močmi zavlekli čoln nazaj do prekopa in ga spustili v vodo. »Vsega je krivo to, da je bil zad-nj5 konec preobtežen«, je rekel kapitan, ko so spet sedeli v čolnu; »nos je gledal preveč navzgor. Sedimo zdaj vsi naprej in poizkusimo še enkrat.« Urejuje Davorin Ravljen, — todaja m Zimska jabolka najskrbnejše sortirana, » takojšnje uživanje (zlata parmena, vožJenke, kanad-ke itd.) iin pozue sorte po konkurenčnih temah. Pri večjem odjemu znaten popust. Oglejte si razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani. Novi trg 3. Telefon 21-06. 26405-34 K Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Slfro ali dajanje -aslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din. Galoše popravlja najboljše Gumi-klinika Tyrševa c. 9. 26393-30 Kapital Beseda I Oln. Javek 3 Oln. za Sirro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi znes(k 17 Din. Vlogo Mestne hranilnice ljubljanske Din 10.000-16.000 kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« na ogl. odd. Jutra. 20100-16 Dražba znane trgovske hiše M. SPREITZER, Ljubljana, Maistrova al. 2, se vrši dne 12. decembra lf>35 ob 10.30 uri. Hiša leži v ceotru mesta. je trgovska prvovrstno vpeljana ter z večjim dvoriščem, velikimi skladišči in hlevt. Dražbeni pogoji so na vpogtei pri Mnlišču soba St. 16 Cenilna vrednost Din 607.1)10.- najmanjši ponudek Din 303.556 Kavcija potrebna 60.7IU1.-V plačilo se sprejemajo tudi hranilne knjižice. Vse podror.t-osli in zelo ugodni plačilni pogoji ee poizve pri Aloma Oompany d. z. o. z., Ljubljana. 26409-20 Lokali Beseda 1 Oin. davek 3 Oln, za Slfro ali dajanje oaslnvs 3 Oin. Na.imanJSl znesek 17 Oin. Mlekarna v centru ee ugodno odda. Poizvedbe: Malovrh, Rožna diodiina e. H. štev. 14. 26408-03 Vndjem Beseda I Din, davek 3 Cm. ta Šifro al) dajanje aaslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Oia. Gostilno t industrijskem kraju, dobro vpeljano t tujskimi sobami, zatožnimi kletmi, primerno ta vinsko trgovino, oddam e L. januarjem proti kavciji ln primerni mesečni najemnini v najem poročen cema. Naslov v vseh posl. Jutra. 26336-19 Skladišče s kletjo Ljubljana Kolodvorska 6. takoj oddam v najem. 20389-17 Hišo s 3 sobaaoi lin v 1 tulili vi3* mern v najem ob glavni cesti Ljubljane oziroma kupim. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Triglav«. 2539247 ieseda i Din. davek 11 Din, zn Šifro ali dajanje naslova > Oln. Najmanjši mesek 17 Oln. Stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin se 8 1. januarjem odda. Naslov T vseh posl. Jutra 26&47-21 Stanovanje soba, kuhinja takoj oddam in stanovanje soba kabinet kuhinje se .dda e L januarjem povsod parket elektrika. Natančneje pri ge. Sfiligoj Kosovo 323 26395-31 Stanovanje z opravo. 4 »obe M<*te Selo Slapničarjeva 3 takoj oddam v najem. 26386-21 Stanovanje obstoječe i« 1 »obe in kuhinje za Din 350,- oddam. Vprašati pri hišniku Celovška cesta 78. 36375-21 Stanovanje eno in dvosobno oddam na na Viču v novi vili takoj. Pojasnila Aleksandrova 16. H. lervo 26407-21 Stanovanja Beoerta 1 Oln. davek 3 Din. za Šifro al) dajanje oaslrva 5 Din. NaimanJSl tnesek 17 Oln. Stanovanje dveh do treh sob z kovnico, za prvi januar v sredini mesta, išče mirna tričlanske družina. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »Točen plačnik«. 36397-21» Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Slfro ali dajaoje naslova S Din. Nalmanjšl znesek 17 Din. Sobo dobro opremljeno, mirno, veliko s posebnim vhodom se eni osebi takoj edda. Napoleonov trg 6-/II. nad. 26378-23 Sobe primerne za pisarn«, eJi zobni atelje oddam takoj nasproti gla-vne počte. Naslov T veeh poel. Jutra. 36381-23 Opremljeno sobo 8 poseb. vbodom blizu Tabora takoj oddam. Nasilov v vseh posl. Jutra. 20348-23 Sobo g posebnim vhodom oddam takoj Rožna ul. II. cent. Križna!. 29300-23 Sobo oddam v centru. Naelov t veeh posl. Jutra. 394ll>4-® Sobo pri Sv. Jožefu oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 264CB-23 Razno Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. Malaga vino „Gonzales" Uvožen iz Malage V originalnih steklenicah Na debelo in drobno pri A L K O" Gosposvetska c. 13 Dvorišče Kolizeja. n Telefon 2 9 5 i PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska ceste ČOKOLADA TAKO JE IZVRSTNA DA SE V USTiH TOPI (UmetniC NA SVOJEM KLAVIRJU 166e pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi Vi, madam. iz vzorcev barvanlh rdečll za obraz od Bourjois izbrati pri svojem dobavitelju ono nljanso rde-čila za obraz, ki Vaši lepoti najbolje prlstoja. Nikar se ne zanašajte samo na poljubno lzberol Zahva-lujoč vzorcem barv od Bourjois Vam Je omogočeno, da takoj pri nakuvu Izberete ono rdečllo, ki najbolje odgovarja Vašemu obrazu. Fard pastell od Bourjois so ročno delani, sterilizirani v pari ln ostanejo na čopiču trajno mehki ln puhasti do končne porabe ln nikdar ne otrde BOURJOIS biser higiene NAJNOVEJŠI BATERIJSKI APARAT MARCONIPHONE MODEL 257, štiri elektronski superheterodin-aparat s permanentnim magnetnim zvočnikom, prvovrstna konstrukcija. Angleški izdelek, odličen ton, izpisane postaje. SPREJEMA OD 200 DO 2000 METROV^ Cena: za gotovino " na obroke Din 4.I50.— Din 4.6OO.— VSE ELEKTRONKE KAKOR TUDI VSI DELI VEDNO V ZALOGI. Zahtevajte v vsaki trgovini te stroke brezobvezno predvajanje in prospekte kakor tudi pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo M. MAJSTOROVIČ zastopnik GRAMOPHONE Co. LIMITED, ZAGREB, Amruševa uL 5 THE Jnserirapte v „&utru"f Kupujte domače blago! V težki bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod MATEJ MESTNI KONJAC, POSESTNIK IN NAČELNIK ZADRUGE KONJAČEV, dne 3. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 5. decembra 1935. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Loko 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. decembra 1935. MATKO, MILANČEK — sinova ROZI por. DOVIČ — hčerka JANKO DOVIČ, zet in ostalo sorodstvo. MARIJA JORAS — soproga ANTON JORAS — brat tonzordj »Jutra« Adoll Ribnika*. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskaniarja Franc Jesertek. - Za taaeratnl de) Je odgovoren Alo* Novak. - V* s MubUanl.