Posamezna številka 20 stotink vj.aja — izvzcmSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FranSIka AslSkega štev. 20, L nadstropje, - Dopisi naj sc pošiljaj® uredništvu. — Nefrankirsna plama se ne sprejemajo, rokopltl se nt vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Cl od I na. — Ustnik koasorclj Usta IZdinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol eia L 32.— In cci> leto L 60.—. — Telefon uredništva in nprave štev. 11-57. V Trstu, y nedeljo 6. februarja 1S21 EDINOST Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI Posamezne Številka v Trstu in oLotld po 20 stothik. — Oglasi se rsčunajo v širokosti en« kolon« (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 itot., osmrtnic«, zahvale, poslanic« la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 23 stoL beteda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacij« se pošiljajo izključno upravi Edinost!, v Trsta, ulu a sv Frančiška A§13!sega Stev. 20,1, nadstropja. — Telefon urednifeva in uprava 11-37 kleičah Sklepi zadnje medzavezniške ^ konfe* Tence v Parizu o razorožitvi Nemčije, zlasti pa o vojni odškodnini, ki naj jo plača zaveznikom, so vzbudili, kakor je bik) pričakovati, enodušen velikanski odpor v vsej državi. Vsa zbornica zalite* va, da se ti sklepi katkomalo zavrnejo, naj se zgodi karkoli. Tudi zastopstva po* .sameznih nemških pokrajin, v kolikor so sc zamogla že izjaviti, so se postavila na to stališče. Vesoljno nemško časopis? ie pa je zagnalo tako silovit krik, da je završalo po vsej državi kakor ob sklepu versailleske pogodbe. Ta silna nemška razburjenost jc utemeljena v zares gorostasnih zahtevah, o katerih bomo spodaj Šc govouli, drugič pa ima svoj vzrok v razočaranju, ki so Nemci doživeli, zakaj nikakor niso pričakovali takega izida zanje usode* polne pariške konference. Nemci so bistrih oči in tankih ušes sledili kot po navadi posvetovanju mo* gotcev zapadnih velevlasti. Nesporan zumljenje med Angleži in Francozi, ki ie grozilo, da razbije konferenco, jih je navdalo z upanjem, da bodo Angleži hoteli in znali preprečiti uveljavljenje pretiranih f rancoskih zahtev. To pričakovanje ni morda temeljilo na kakšnih malenkostnih spornih zade* vali med zavezniki, ampak ie bilo utemeljeno na u važe van j a vrednih okoliš ščinah. Ako hočemo to bolie razumeti, moramo poseči nekoliko globlje. Predvojna nemška statistika o vrednosti izvoznega in uvoznega blaga izka* zuje sledeče številke: uvoz: 10.700 milijonov mark. izvoz 10,000 milij. mark. Vrednost mark je razumeti v zlatu. Resnica ie, da je nemški izvoz, ki je le malo zaostajal za angleškim, tvoril resno konkurenco angleški trgovini in obrti; z druge strani pa je petina angles-kega izvoza šla v Nemčijo. Nemčija je bik v vrsti angleških izvoznih trgov na drugem mestu. Če ie torej z ene strani nciiiška izvozna trgovina ogroževala an-bleski kapital, ie z drugo strani Anglija imenitno oddajala svojo surovine nem* škeinu tekmovalcu. Danes, po strahovitem vojaškem, po* liričnem in gospodarskem porazu ie Nemčija prenehala biti Angležem kon* kurent. Anglija se je otresla nevarnega, tekmeca, toda zato je izgubila nemški trg za svoie izvozno blago. Gospodar* &ko oslabljena, skoraj uničena .Nemčija ne more plačevati angleških surovin, posebno z ozirom na visoko valuto angleške novčne enote. Iz teh razlogov je v interesu angleških kapitalistov, da se Nemčija gospe* darsko toliko dvigne, da bo zamogla postati zopet odjemalec angleških surovin. Gospodarsko pa se more Nemčija dvigniti, ako dobi prvič potrebne kredi* te za nakup potrebnih surovin, drugič Ca mora najti take izvozne trge, da ne o delala konkurence svojim zapadnim sosedom, med katerimi je seveda v prvi vrsti misliti na Angleško. Tu prihaja v poštev Rusija, ki je bila najboljši odjemalec nemških izdelkov pred vojno. Zato je naloga Anglije precej težavna in zamotana, t. j. zavarovati se mora tu* di v bodoče pred nemško konkurenco, istočasno pa pustiti toUko sape Nemcem, kolikor pride to v prid angleškim kapitalističnim interesom. Na te razloge so stavili Nemci svoja upanja* ki so jih lahko bridko pre-varila. Dasi so tudi določbe glede razorožitve stroge in poniževalne, vendar ne pome* ni j o nič napram tistemu uničujočemu »plačilnemu povelju«, katerega namen je dvojen: 1. zavezniki, predvsem Francozi, hočejo imeti res denar, ker ga potrebujejo, in ker je pravilo, da kdor je razbil, ta plačaj; 2. zavarovati se hočejo pred gosnodarsko silo sovražnika za vse čase; ta namen zasledujejo zlasti Angleži. V dosego obeh namenov je bilo treba razdeliti ogromni dolg na dolgo vrsto let, ker bo Nemčija zamogla plačati lažje več manjših svot nego manj veUkrh, a drugič gospodarsko suženjstvo bo dlje časa trajalo. Za danes se hočemo pečati le s prvo izmed obeh zgoraj omenjenih točk. Vprašati se nam je, kako je mogoče, da so v Parizu sklenili nekaj tako blazne* ga. Letni obroki se stopnjujejo, tako da bo prv a leta Nemčija manjše svote »od* rajtovala« zaveznikom. Polagoma z leti pa ti obroki rastejo od 2 do 6 milijard zlatih mark. 2e prva svota 2 milijard mark, ki naj jo po sklepu omenjene konference plača Nemčija zavezniko m v dveh polletnih obrokih od 1. maja 1921. do 30. apr. 1922., je z ozirom na obupni gospodarski položaj Nemčije tako visoka, da jc .Nemčija ne bo zmogla. Pred vojno izkazuje nemški državni proračun 4 milijarde vseh dohodkov. Te* daj je bila država v cvetu, v položaju, ki se ne da niti primerjati z današnjim brezupnim stanjem. Poleg tega je izgu bila na podlagi versailleske pogodbe desetino svojega ozemlja in prebivalstva, vse kolonije, 7S premogovne produkcije in če izgubi še Gorenj o Slezijo, % svoje železne produkcije, da niti ne omenimo izgube na človeških silah, oskrbovanje vojnih sirot, vdov itd.; potem pa pride še valuta marke, katere vrednost je padla na dvanajstino njene prejšnje veljave. Iz povedanega sledi, da je po človeškem računu izključeno, da bo Nemčija mogla zadostiti tem zahtevam. Pa to ni še vse. Pride še 12£tni izvozili davek, kateri ima svoje posebne za* vratne namene, o katerih bomo govo* rili v enem prihodnjih člankov; ta do* loČba nam prikazuje zapadne kulturo* nosce v njihovi pravi kramarski duše v* nostL Nemški odpor je tako upravičen, da ga mora razumeti vsak človek, ki čuti količkaj pravičnosti in človekoljubja v sebi. Jugoslavija Ustavotvorna skupščina od goden a do srede marca BEL GRAD, 4. Ustavotvorna skupščina se je odgodila do srede mcseca mar* ea, da bo komisija za ustavo mogla iz* delati načrt ustave In z vršiti svoje delo. Odkritje spominske ploče francoskim vojakom BELGRAD, 4. Iz Kosova brzojavija* i o: Semkaj je prispel general Franchct d' Esperev, ki bo prisostvoval posvetitvi spominske ploče v Gračaruei v spomin francoskim vojakom, ki so padli v Srbiji. Franclfa Posvetovanje med Pilsudskim in Millerandom PARIZ, 4. Maršal Pilsudski jc sel ob 11 v elizejsko palačo in še je s predsed* nikom Millcrandom dolgo pogovarjaL Anglija Zavezniki proit Habsburžanom LONDON, 4. Angleška vlada je ob* ventila ogrsko vlado, da so zavezniške vlade proti temu, da se na ogreki prestol poklical kak Habsburžan. Znižanje cen moki na Angleškem PARIZ, 5. »Matin« ima iz Londona vest, da je angleška vlada odredila zni* •/anje cene moke za en šiling na vrečo. Celokupno znižanje znaša dosedaj že 12 šilingov in v kratkem času bo sledilo novo znižanje. Anglija odpravila davek na vojne dobičke PARIZ, 5. Listu »Echo de Pariš« j a v* Ijajo iz Londona: Vest o odpravi davka na vojne dobičke je bila sprejeta v angleških trgovskih in obrtniških krogih z velikim zadoščenjem. Opažajo se bla* Eodejne posledice tega ukrepa- Pričakuje se, da se bodo začele zopet živahne kupčije in da se brezposelnost znatno ublaži. Italija Minister BeneŠ pri grofa Sforzf RIM, 4. Danes ob 17 Jc češkoslovaški minister za zunanje zadeve g. BeneŠ šel obiskat italijanskega ministra za zuna* nje zadeve grofa Sforzo, s katerim je imel dolg pogovor. Nato je šel dr. Be-neš k vit. Castariniju, državnemu podtajniku za zunanje zadeve. Jutri zvečer priredi grof Sforza v palači Chigi pojedino v čast g. Benešu. Nemčija Nemčija odločno proti pariškim sklepom BERLIN, 4. »Berliner Tagblatt« ob* i avl j a poKiradno noto, ki pravi, da BeFgmann nadaljuje svoja prizadevanja. List dostavlja: Nahajamo sc v dobi pri* pravljanja in prehoda. Razume se, da se more iti naprej le korak za korakom. Bruseljski sestanek je odložen in lon» donska konferenca ni še bila Nemčiji uradno naznanjena. Ta položaj bo trajal nekaj časa. »Berliner Tagblatt« javlja, da se pripravljajo nemški protipredlogi in dostavlja: Odločilni krogi so mišlje* nja, da kaže Briandov govor, da se Francija pripravlja na dolgotrajna poga* janja. Nemčija bo nastojala odločno na svojem stališču, da se pariški sklepi ne morejo nikakor smatrati za podlago pogajanj. Nemčija sc bo v tem opirala na svojo pravico, na življenjske potrebe Nemčije in na versaillesko pogodbo. »Berliner Tagblatt« zaključuje z izjavo, da Nemčija ne računa na pomoč nikogar niti na pomoč Zedinjenih držav, Nemčija se obotavlja tudi glede premoga BERLIN, 4. Minister za javno gospo= darstvo Scholz je pri razpravi o vpraiša* njih namignil na vprašanje premoga, ki ga zavezniki zahtevajo od ^Nemčije do 20. t m. Nemčija bi morala do tega roka izročiti 200.000 ton premoga. Vsled pomankanja premoga v Nemčiji ni gotovo, aH bo Nemčija mogla izvršiti svoje obveze. V zavezniških državah se o-paža ravno nasprotno, n. pr. v Franciji in Belgiji imajo že toliko premoga, da ne vedo. kaj bi z njim začeli. Prišlo ie že tako daleč* da je uprava belgijskih premogovnikov moral* odpustiti dobršen del delavcev. V Franciji In Angliji pa so odpraviB Izkaznice za premog. — Državni zbor se je nato odgodil do 23. februarja. ______ Zedlnjene driave Konferenca za razorožitev narodov \VASHINGTON, 4» Predsednik komisije za mornarico, ki je imel pred kratkim pogovor a Hardingom, jc izja* vil dane3, da bodo Zedinjene države sklicale mednarodno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o vrtanju razorožitve. _____ Turttia Turška v zadregi radi Kemai pase CARIGRAD, 3. Optimizmu turških krogov vsled obetanja londonske kon* ference je sledilo hudo razočaranje vseld neodnehlj ivosti vlado v Angori. Neki vi* soki turški uradnik jc izjavil, da si tur* ška vlada prizadeva, da bi nacionaliste pridobila za bolj proktčno politiko. To? da ti nasveti carigrajskc se no poslušajo in ni nikakega upanja, da bi se sestavilo enotno turško odposlanstvo iz vlad* nih pristašev in pristašev Kemai paže za londonsko konferenco. Vsa odgovor* nost — je dostavil dotični uradnik — bo padla na Kemai pašo In drugo pogls* var je nacionalističnega gibanja. Kakor trdijo zdnje vesti, je Kemai paSa izjavil, dit smatra poziv na londonsko konferen* co kot nekaj, kar je njemu neznano. Ho* tel bi biti neposredno povabljen in te* daj bi povedal zaveznikom svoje mišljenje. Važna posvetovanja o londonski konferenc! CARIGRAD, 4. Ministrski svet sa je sestal, da izdela noto, ki se predloži kon* feraci v Londonu. Rešid beg, ki je bil s posebno misijo v Parizu, je bil poklican nujno v Carigrad. Cim jc prišel v Carigrad, je imel z velikim vezirjem važno posvetovanje. Danes ga sprejme tudi sultan. sprejme III. internacionala med svoje člane. Moskovski izvrševal nI odbor pa ie že uradno priznal novoustanovljeno komunistično stranko Italije za svojo članico ter tako končno vel javno določil, da priznava edino to stranko za svojo. Tozadevna listina je podpisana po Le* ninu in po zastopnikih vseh dežel. Vsekakor bo tudi drugo livornsko zborovanje zanimivo, ker bo odločilo, katera izmed obeh strank bo dobila v svoje roke najmočnejše orožje v poli* tičnem boju z meščanstvom. Današnja seja se je pečala z nekate* rimi popravki k govorom včerajšnjih govornikov ter z rešitvijo interpelacij, nato se nadaljuje razprava o žitnem za* konu. Govoril je samo Rameila (socia* list), ki je začel s sledečim dnevnim redom: Zbornica ugotavlja, da je sistemi-ziranje državne žitne uprave le prevara, katere edini resnični namen je povišanje krušne cene, in preide k dnevnemu redu. Brani svojo stranko, ki ji očitajo da ne razume težavnosti sedanjega položaja. Vlada je v skrbeh le za ta primanjkljaj, nič pa je ne brigajo neproduktivni stro* ški za armado. ,Napada ljudsko stranko, j ki zastopa interese agrarcev na škodo I države in splošnosti. Govornik je za soj I cializacijo zemlje. Zaključuje rekoč, da i je postopanje njegove stssnkc, ki sc u-; pira sprejemu tega zakona, resnično v korist delavskih razredov. Seja je končala ob 19'10. Jutri ob 15 Lse nadaljuje razprava o žitnem zakonu. Italijanska zbornici! Rim, 4. febr, 1921. Po včerajšnjem glasovanju, s katerim se ie zaključila razprava o notranji po-* litiki, stopa zopet v ospredje žitni za* kon. Toda obstrukcicrtiistična taktika socialistične stranke gre bržkone proti koncu. Danes zvečer so imeli socialisti zboro* vanje, na katerem se je razpravljalo o nadaljnem postopanju stranke napram vladi in parlamentu. Kakor so že včera j vedeli poročati nekateri časopisi, mislih jo namreč socialisti opustiti obstrukcijo ter stopiti v pogajanja % vlado glede žitnega zakona. Socialisti bi bili baje pripravljeni podpirati tak zakonski predlog, ki odreja dvoje cen kruha, eno za ubožne, drugo za premožne sloje, V pro* dajo bi prišH veliki hlebi z nizko, tako* zvano politično ceno, in pa manjši za imovitejše stanove. Zdi se, da bo vlada vzela v pretres ta predlog socialistične stranke in ni torej izključeno^ ampak celo zelo verjetno, da pride v tem vpra* sanj u do sporazuma med vlado in so<> cialistL To bi bil prvi korak socialistične stranke na poti k sodelovanju z meščan* skimi strankami v parlamentu. Po li-vornske mkongresu smo predvidevali, da bodo socialisti primorani izpremeniti svojo taktiko. Prvi dokaz za to trditev bomo kmalu imeli. Komunistična parlamentarna skupina ostane najbrže Se nadalje v opoziciji ter bodo komunisti sami nadaljevali z ob* strukcijo. Z ozirom na njihovo majhno število pa seveda ne bodo mogli prepre* čiti proti volji ostale zbornice, da se sprejme zakonski načrt, za katerega bo* do glasovali najbrž tudi socialisti. Socialisti se bodo torej uklonili raz* meram ter ubrali drugačno taktiko, ki bo stremela za reformami, ne pa za na* silnim prevratom. To je pač posledica Hvornskega kongresa, pa tudi uspeh po* litike, Giolittija, ki plava spretno nad vsemi strankami- • S tem, da uberejo socialisti oportuni* stično smer, bodo imeli prostejše roke v boju s komunisti, ki kaže, da bo srdit. Socialistom gre zdaj za strokovne orga* nizacije delavstva- Komunisti bodo napeli vse sile, da podvržejo tudi te organizacije svojemu političnemu vodstvu in svojim končnim smotrom. Proti kon* cu tega meseca se bo vršilo zborovanje vseh strokovnih organizacij delavstva v Livornu. Borba za organizacije bo hujša nego ona januarskega zborovanja, ki je razcepilo stranko. Jutri so poklicani k skupnemu posvetovanju tajniki strokovnih zvez in ve* čjih delavskih zbornic vse Italijo^ da izvrše nekatera pripravljalna dela za zborovanje v Livornu. Določiti je treba nove smernice strokovnih organizacij, zlasti z ozirom na njihovo razmerje s socialistično politično organizacijo. Namen socialistov je reformirati strokovne organizacije takov e tudi Marks naslanja svoj sistem na zgodovinski materiali* zem, vendar nobeden Idealist ni, tako hote povdarjal prednost Ideje, kot na? čelo vsega razvoja Človeštva, kakor je to storil Mark3 nehote v svojem manifestu na proletarjat celega sveta. Ta poziv na delo. na organizacijo, na revolucijo je zanikanje osnove na katero na* slanja Marks svoj^ sistem in on sam je s svojim protislovjem o nujnosti razvoja kapitalizma v socializem in komuni* zem na eni strani Tana drugi strani s pozivom na proleiarjat vseh dežel na revolucijo, položil kal razdora in raz>-kola, med socialiste, ki se je pojavil najprej v literaturi med »čistimi mar* ksisti« (Kautzky, Bebel) in »revizionisti« (Bernstein), a ki sc danes pojavlja v praktičnem življenju med boljševiki in menjševiki, spartakovci * socialdemokrat ti. komunisti * reformisti! Marks se je instinktivno zavedel, da jc tudi človek bitie navade, ki se prilagodi vsakim še tako nečloveškim razmeram (irski kmet, ruski in sibirski mužik, črnci itd.) doj kler jih ne obvlada revolucionarna ener* giia, ki jim naslika njihov nečloveški pofožaj, v katerem ž-rve, vzroke bede — na drugi strani pa lepoto sveta in živ^ lienja, bogastvo sveta, ki bi moralo biti vsem na razpolago. Beda proletarca in njegove družine, naslikana v temnih barvah — »carstvo, nebesa na zemlji« na* slikana v rožnatih barvali, bila je sila, ki ie potegnila proletarjat vseh dežel v socializem, in danes na Ruskem v bolj* ševiško — komunistično revolucijo. Neskončno silo duševne revolucije po* zna samo oni, ki je doživel revolucijo v Rusiji. Kdor je videl slepce — »hmlo* delce«, ki so presedali 10*15 let v Sihi* riji v iečah in slišal njih govore, mislil ie da se ie v njih povrnil Kristus in Sv. Frančišek Asiški, — govorili so o »ljubezni Kristusa, ki jc sebe žrtvoval, da bi narode odrešil«, o ljubezni med liudmi. narodi in državami in njih konč* n.i vzklik je bil: »Rusija vstanl in odreši človeštvo«. In kdor prisluškuje z globo* kim čustvom, v harmoniji razuma in srca. ruski revoluciji, ki ie uničila gotovo že 10 milijonov ruskih kmetov in delavcev, ki ie uničila bogato rusko žit-nico. 3/i ruskega narodnega gospodarstva. ki je zahtevala tolike žrtve od rus* Politične vesti Rdeča vojska in sovjetska zunanja pos litika. V eni zadnjih številk »Obščega Dela«, t j. dnevnika, ki ga izdajajo v Parizu ruski izseljenci, je priobčil g. F. Rodičev, znani voditelj kadetske (ruske ustavno - demokratske) stranke, zani* miv članek o sovjetski rdeči armadi s posebnim ozirom na pomen te armade in njen vpHv na zunanjo politiko sovjetske vlade. ^ Po vesteh, ki prihajajo iz Rusije — pravi g. Rodičev — je razvidno, da se je vstvarila posebna psihologija boljševiš-kih vojakov, ali bolje rečeno: dve različni psihologiji Kmetje, Id so klicani pod orožje, se ne marajo bojevati, no» Čejo služiti In hočejo domov. V vojni se predajajo, dezertirajo in odhajajo proč s fronte. Drugače pa je s starimi vojaki, kega naroda, kakor do danc3 zgodu vi* na ni še od nobenega zahtevala, tako da je danes Rusija ena velika krvaveča rdeča rana — najde v njenih poslednjih globočinali vodo, ki bi jo hotel piti do konca svojih dni: »Živo vodo ljubezni, ki hoče ustvariti nov gospodarski, društveni, državni red. In umazane pene so samo »rdeči teror«, nebrojna umorstva, nečloveška postopanja, ki vendar niso rodila Šc takih ekccsov ,kot jih je rodila francoska revolucija. Zavest pa vstaja v vsakem poznavalcu zgodovine, da človeštvo more žrtvovati samo do gotove meje, da uničevanje živ* ljcnj in gospodarskih vrednot ima svoj konec. Prepričanje sc vzbuja, da je Rusija le dragocena žrtev, ki bo rodila za ves svet plodove. In prav gotovo bo po* znejši zgodovinar, ki bi mogel z mirnim in hladnim očesom preživeti v svojih študijah to. kar danes življenje obrazuje, in konstatirati uredbe prihajajočega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja, vzkliknil: »to je bil plod ruske krvi«. Zapad je spoznal ncvzdržljivost današnjega reda. To spoznanje se rodi zlasti v takozvani inteligenci, kateri Marks očita, da je [podpora kapitalizmu. »Duhovnik, jurist, učitelj, umetnik, inženir itd.« vsi njemu služijo, tako pravi Marks. Ali danes sc tudi ona prerata. {Spoznanje »inteligence« bo rodilo delo, j ki pomeni radikalno reformo politike. ] diplomacije, gospodarstva, države, društva, z eno besedo vse kulture. Pred 2 leti sem rekel predsedniku severno*kav-kazke sovjetske republike Rubinu (rec-te Rubinstcin) in Rusu Brazovcu, ukrajinskemu boljševiku; »Rusija bo samo žrtev za zapadno Evropo, ki pride po zaslugi ruskega naroda, potoni re* forme do onega, kar hoče Rusijo* po revoluciji ustvariti.« To misel povdarja tu* di Maksim Gorkij v svojem apelu na poslance »Zveze Narodov« v Ženevi. Zato vsi znaki kažejo, da se tudi široke plasti vedno bolj o tem prepričujejo, da zapad premaga vse težavo poroda novega društvenega, državnega reda brez revolucije, to pa radi tega, ker je socialno, politična in tudi gospodarska struktura zapadnih držav drugačna, kakor ona Rusije. Tii so struje, po katerih se razvija zgodovina človeštva in v katerih stopa človeštvo k napredku: 1. Vojska, ki jo začenjajo državniki in vladarji po hladnem, matematičnem računu, 2. Revolucija, ki jo začenjajo ljudje, ki nc morejo prenašati kri\ ienih političnih, gospodarskih, kulturnih razmer, ljudje brez duševne harmonije in tretja slmia, ki stopa danes v akcijo, ko so državniki in Tevolucijoneri razbili in uničili, kar se je uničiti dalo. Tretja jo struja pozitivnih ljudi, ki nočejo podirati, marveč graditi, zidati, ustvarjati. Grupa, ki noče biti predmet eksperimentov, bilo državnikov, bilo revolucionarjev, ki pa tudi noče eksperimentirati z masami kmeta in delavca, marveč jim pomagati, da ž njimi v zvezi ustvarijo nov gospodarski, socialni red. Vla£e ljudi so bile v zgodovini vedno razdeljene, so danes in bodo vedno. Zato stopa tudi na Primorskem struja s svojim socialnim programom, v katerega se je takoj zagnal komunist Anin v »Delu« 14. I. 1921. ____________________ (Dalje) ki so navajeni živeti na račun dr/avc, katerim ni pr! sedanji socialni uredblj odprta več nobena pot, ker so se vsi od* navadili delati, dalje kmetje, ki se na marajo več posvetiti trudapolnemu kmeti skemu delu — vsi ti ljudje so postali častniki in vojaki po poklicu In niso več za nobeno drugo rabo razen za vojaško službo. Ni mogoče reči, kaj in kakšni bi lahko postali pozneje, toda sedaj so z dušo in srcem za boljševike in za vojno. Vladi jih je nemogoče odpustiti ker ne ve, kam z njimi. Da bi ropali in plenili brez vsakega redal To se ne sme dopustiti, ker bi se tedaj obrnili predvsem proti komisarjem in državnemu imetju. Vsled tega je treba držati to armado v napetosti, pripravljenosti in v veri, da JI vojaško delo ne bo zmanjkalo. Zato pa so meje sovjetske Rusije velika nevarnost za sosede. Vojna je zakon Stran Q. »EDINOST« V Trsia, dne 6. februarja 1921. sovjetske Rusije. Vojna je hrana za dik* taturo proletariata, dokler je ne reši splošna svetovna revolucija. Kakšna bo ta rešitev, ni težko ugeniti: lakot, smrt, siromaštvo. To je jasno tudi sedanjim diktatorjem, ali za njih ni drugega izho* da, ni druge rešitve razen vojne, ki naj zanese revolucijo na vzhod in na zapad. Toda samo napredovanje proti vzhodu ne zadostuje: ono je le sredstvo za bor* bo proti zapadu. Vojna proti zapadu za splošno revolucijo mora priti, nanjo so boljševiki obsojeni. Oni se morda tega bojijo, toda to jim ne uide. Ali morajo odpustiti vojsko, ali pa se vojskovati. Tako prorokuje Rodičev. Njegov na* men, ki ga ne skriva, pa je šuntati za* padne države na novo vojno proti X.u* siji, da bi se prehitel napad z njene stra Postala je kuharica v nek! -družini, ki pa po njenem pripovedovanju živi veliko slabše, kakor je živela ona v Rusiji pred revolucijo. Vdova nekega bivšega ko? mornika s carskega dvora je odprla li* karnico na svojo roko. Toda v začetku je bila nespretna, delo ji ni šlo od rok in ni zaslužila zadosti, V isti ulici pa je bila druga likarnica. Ruskinja je takoj za* čela iskati priliko, da bi se seznanila z lastnico. Posrečilo se ji je, postali ste prijateljici in slednjič sta se dogovorili, da F rancozinja sprejme Rusinjo kot vajenko v svojo likarnico. Tako se je zgodilo in v par mesecih se je Ruskinja izučila, tako da ji gre sedaj delo od rok in da je preskrbljena. Takšnih in podobnih slučajev je na stotine. Vsi so si več ali manj podobni ni. Dosedanje izkušnje bi ga bile morale! med seboj. Teh par, ki smo jih navedli. poučiti, da zunanji napadi proti Rusiji nikakor ne ubijajo v vrstah rdeče ar* made zvestobe nasproti sovjetski vla* davini, temveč da se dogaja ravno nas sprotno. Kako živijo ruski izgnanci v Parizu. Vsled ruske revolucije je na tisoče Rus sov moralo zapustiti svojo domovino in iskati rešitev in zavetje v inozemstvu. Dandanes ni več v zapadni Evropi nobe* nega važnejšega središča, ki bi ne bilo pribežališče vsaj za par sto ruskih iz? gnancev. Ena največjih in najvažnejših naselbin teh nesrečnih beguncev pa je brezdvomno francosko glavno mesto Pas riz, kjer je sedaj najmanj 30.000 Rusov. Velik del jih pripada k srednjim dru* žabnim slojem, toda zelo veliko je med njimi članov bivšega ruskega plemstva, dalje bivših visokih dostojanstvenikov izpod carske vladavine, višjih častnikov, državnih uradnikov itd. Kako živijo ti izgnanci pod okriljem francoske vh.de in francoskih zakonov? nam kaže, da je to ponižano rusko plems stvo našlo v svoji nesreči več moralne moči, kot bi se bilo moglo od njega pri* čakovati na podlagi dosedanjih opisov in kritik. Domače vesti Promocija. Na zagrebški univerzi je bil pro-no-viran doktorjem vsega prava gospod Diemz Godina, iz odlične naredno rodbine v Ške-dnjti. Čestitamo! darila, poklocfena n&Jim gojenem. Obd&rovaafli fe bilo okrog 6Q otrok, kateri teo darer.-® irvaJežno •prejeli Skromno vprašanj«. Prejeli «mo: V II. Itev. »Jadranke« čitamo »kri.no sestavljen jedilni list za ves leden. S tem je gotovo us tref eno kuharicami vojnih dobičkarjev in veriinikov, nikakor pa ne nam, slovenskim gospodinjam. Zato prosimo g.o Lotko, da nam za prihodnjo Stev. sestavi jedilni list. ki bo odgovarjal našim dohodkom. — A nt. G. Velik ples. Danes zvečer ob 8 in pol začne v parketirani fn okrašeni dvorani Narodnega doma pri Sv. Ivanu velik ples. Sviral bede orkester. Vstopnina za gccpcde 5 in za dame 3 lire. Za vse običajne ugodnsta je preskrbljeno. Nič potnih listev za Jugoslavijo se ne dobi do 10. t. m. Đajfe radi aneksije, ki bo baje tako lepa, da bi bilo Skoda, če bi jo le en Slovenec zamudil Vse dpbrote bomo videli ta dan in ni nemogoče, da so popolnoma »preobrnemo in porečcmo črni kozi, da je bela, krivici, da je pravica. Gotovo ni, jc dejal Ribničan, u poizkusiti je treba vendarle. Magdalenčani, ne pozabite, da bo v nedeljo 13. t. m. pri vas šolska prireditev ob 3 in pol v dvorani Miklavec*čač. Na* stopijo otroci katinarske šole v prid do* mači šolarski knjižnici. O sporedu po? ročamo med tednom. Iz tržaškega ShrUenSa T&tvin«. Včeraj ajutraj f« pwpravijaTa vrata^ rica svoje stanovanje, U me nahaja v petem nadstropju hiše fct. 7 v ulici della Zonta. Med poa- tija tnakarf 80 odstotkov kulturno delo za nas, poštena zabava z igro in peljem, ki je velikega izobraževalnega pomena za prireditelje in za poslušalce, pa ni prav, da tako kulturne prireditve obtežijo z davkom, ki grozi našim društvom z deficitom. Strogld za eno predstavo so tako veliki ponavadi, da jih teiko krijejo dohodki. Posebno v današnjih razmerah, ko je vojna vničila vse društveno premoženje. Kam pa so šli vedno društveni dohodki? V žepu kakega posameznika, kot pri ve« čiri plesnih prireditev? Vsi dohodki, ki so bili itak pičli, so ili za nahavo odra, oblek, zidanje novega doma, za nakup knjižnice, tedaj v čislc kulturne namene, katerih dobrote vživajo tudi njih potomci. Tudi v Jugoslaviji bo pred časom naložili na vse prireditve 30 odštetni davek, toda poznem &o znižali davek na kulturne prireditve, koncerte, predstave, predavanja samo na 10 odstotkov'. Mlada država se je zavedala, kako velikega pomena so take prireditve za kulturo njenega naroda, zato Jih sii ltoittla z 30 odstotki popolnoma onemogočiti. Tudi je priznala s tem, da kulturnih prireditev ni primerjati s plesom ki da ples ni kulturna prireditev. Tudi to priznanje je častno za vsako državo. In kaj porečeino pri nas T 40 oditotki? Reči moramo samo to, da potreba nujno zahteva, da se prične tudi pri cas razločevati med vesclico m x veselic o«, ia da i»e onih prireditev, ki imajo izključno samo izobraževalni pomen, ne zatre popolnoma 6 taka visoko pristojbino. Uvideti bo treba, da so pri nas popožnoma drugačne razmere, kot * dragih ifc&kih pokrajic.ah. kjer ne pom&jo priredit er, na katerih bi igrali in peli vaščani tami, am- pak povabijo koga, da 4i»a na kratko to opravi, Narodno-obr&snbfi! sklad. Prefe!! smo nekoliko' pravnem |e «aoški *laa. ki je prihajal gJ,mo pa je ples in zabava, podobna oni naAih dopisov z nasveti in priporočili glede priprav za 12 dvon*Č2- £ste hiše. Stopila je k oknu, da h: se zabavnih večera*-. Noben narod nima tiLo razvi-nabiranje »Narodno-obrambnega sklada t. : Nabi- prepričala, kdo jo fcKče. Eden izmed treh moSkifr, druitvenega življenje, kot na5 nsirod, noben ralni odsek jemlje vse to hvaležno na znanje In ki. 80 ataIi oa dvMfflfci, ji velel nr* mu vrJs'Pjirod nima v tihi toliko Igralskega in pevskega bo tudi po možnosti upošteval, kar se da izvestij j WJUČ hifoih vrat, Vratanca, ki je mislila, da so talenta, ket ca§ narod. S tem svojina talentom se vsakomur pa žal ni mogoče vstrečif Iz več krajev stanovalci zavila ždfrč v papar ter ga vrgla z po&tavlja na domačih odrih in hoče ž njhn prido-pcvprašujejo že po nabiralcih, po blokih, liitičih okaa neznancem. Pel tire* za tesn Je tla vratarlca bitt w,e material«e pomoči Id jo rabi za sv09 cilj. ka mu je izobrazba. Kdor bo hote' živeti 2: itaiim ljudstvom ali celo vladati nad njim, bo moral spo-zaatl tudi to In delali ž njim tako, da bo vpošteval njegove težr'e :ji njegove žrtve 7.0. deb^o »I•■ \.r, tcr aH polah; vse to kaže. da ve zanimanje za to na- P°metat «t©F*dce ter videla hiina vrata odprta rodno mauifcstocifo povsod povoljno razvija. Pro-1 Okoli 6. ur© »o prišli v *iuibo uslužbenci tvrdke simo pa še nekoliko potrpljenja, ker potrebne pri-1 Buchbinder, Sigar dJidiSče se nahaja v fsti hiši, prave niso še pevsero dovršene. V kratkem bo paj J*1" vkieli< da i« v efcladiSču vse razmetano. Eden _ JI, L__. vsakemu našemu rojaku Sirom zasedenega ozomija i izilied usJužbenccv j o ©topil k blagajni, da bi se , ićsS Cmo ^ belega," pTes od koncerta dana prilika, da prispeva po svojih močeh zx N.! prepričal, aii je ostala nedotaknjena- Blagajna je j Slovenske 8o!e v Gorici. V »Edinosti« srn črtal. O. Sklad. Danes naj omenimo le še toliko, da soj Prevrtana aii 10.000 lir, ki je bilo v njej d/v «rc govori, da &o dobili naši otroci v slovenskih nelu lepo in ubrano pesem pesmijo, ta chzi. Pr* phn onlomstvnin \Hxnki 11 o i n n s tve - i ^onjo polrdila za prispevek 10 lir kolekovall po ic ostaiio nedoiakrvjeruii. Cudnol Ko fe priScl last. ra2r-dih ffcli-'anska izpričevala fn d* so n ali ra?re-• njevala le Golici, da sedi na rioveaskih tleh in dr. LU ^^lil-i^Baćnih predpisih s kolekom 5 stotirk. a^ladiiča na Uco mesta je ugotovil, da »fdi grozno zapostavljeni za vsemi drugimi. To fe jc ne mika, da bi ee koga bala v svoji hifi. IV- fičsli sj strahopetni, kadar je treba, nastopiti v ob« stokov davka, pa bodo vriiH tiščal bajanet aa grlo in zahteval, naf vptjet is. Toda če ae vrli v kaid vasi Jugoslavija!«, če ne ga ubije. Natančnega por . i- čila, koliko fe ca tem resnice, če nimamo. Toda p ribi jemo lahko ono, da naic ljudstvo v gorah D i tako vročekrvno, da bi napadlo človeka kar ti meni nič, jaz tebi nič in ga pobilo na tla. Seveda pa meramo tudi svariti naše ljudstvo pred vsaki -i naglim in nepremišljenim dejapfem, ker je v« samo na in v fckodo. Na morebi a izzivanja fc rat. boljži odgovor preziranje izzivalcev in pedpirar*« narodne stvari. Poročila o tem dogodku, ki neprestano ponavljajo besedo župan in zopet žrp« pa imajo zopet prozoren namen, da bi kolikor si da diskreditirala naie župane, čeS taki so, L tem dala povod, da imenujejo oblastva £e nek i gerentev, o zmožnosti katerih so že pisali liili Ln ki jih uvažajo bogve od kje. Če bi mi hoteli pisati o vsakem dogodku z isto prikrito tendcnco in Širokim razmahom, bi ne imeli prostora dovolj. — Nage občinstvo pa prosimo, da nam o vseh dogodkih poroča točno in stvarno takoj, da nam nJ treba o tako kočljivih zadevah, ki jih nasprotni časopisi radi izrabljajo, ravno k njim po iniorma* cije. »O fašistih ? je predaval v Verdijevem gleduliš^.i v Gorici g. Giunta iz Trsta. Tu je jasno, da je povedal o njih samo dobro: če je štei med junaštvo teh junakov tudi zahrbtno metanje homb na sodržavljane druge narodnosti, tega poročila ne vedo povedati, ali pa zamolčijo. Got^-od Giunta Jc govoril v velikem pometi u ftiSizjaa, ki je pripra.3 vc3 italijanski narod v č-adno buč pred vs^m K»e« tom in prosi pedpore in pvr ioči od občinstvu, l-e^ jim ni dovolj, da dobijo za fevoja zahrbtna dcjti^j dobre službe, kar je postalo že Javna taioocL T« »duša zmagovite Italije«, kot se pompozno saani naziva jo, ima na Primorskem 4 8 organizacij, ofcl-roma .podružnic. Morda pa. je oblast pri naštevanju novih slovenskih Sol rrisliLi na te organih-cije, kjer se slovenski ttčicno, ki»j je barbu retv c. Fažifctovska idila. Večja družba Slovencev j» bil« zbrana na Svečnlco ob pc*5teni zabavi in petju slovenskih pesmi v neki gortilni ra 0«»lavrhi. N.» daleč proč ffta sedela dva goriška faSiata, le w> frizirana go^podka, ki sta srkata siovenako vioo, dihla slovenski zrak in vlivala slovensko potreib; , le alovenske pesmi jima niso b 'e kaj po volji. Po Rtrani sta pogledovala na zbrano družbo^ ki je niki? Ali jim je francoska vlada podelila i Pr€dP kako izdatno materialno pomoč, ki bi se: y. *?°^^ugoPokojnemu Svetku Marjaneu. _____ui ^ 1;___4j^__■; rrejeli smo tz Idnje: List za listom izginja z ca- ji stotero povrnila, ako bi ti ljud e pnsh|s ; narodaicža ^^ Ederf najbolj Motečih jx> padcu sovjetske v^davme (s katerim taidfa si w n Dajdniii cara Svetko! Bil si kri?taLao čist znači-f, kakor tna'o takih. Geslo Ti jc Hlo: delo^-ati za narod do zadnjega diha. Tega feala sd se držal, kcUkor si le mogel, ktjti v francoska vlada še vedno računa) zopet do vpliva in gospodarstva v deželi? PaTiški list »Le Temps« je objavil pred kratkim zanimive podrobnosti iz življe« nj a teh bivših ruskih ve lik a še v, ki doka« zujejo nasprotno. Ako mora n. pr. ta k* šen gospod, kakor je bil prej v Rusiji grof Ignatiev, prodajati sedaj mleko in si ni k skladišča na lice mosta je ugotovil, ma odnesli iatovl, ki niso bili drugi nego oni mo- želu*** le preveč res. Nase slovenske" iole no sko-žakarji. ki to zahttcvaij od vratarice ključ, la 2000 ^ edinole na papirju, globok poklon fn uic dru-lir steklenic vaa, Tatvina jo bila javljena kve"! gega, kost, ki fo vržeš psu, da ga odier.eS. To je eitirl. J mtra kot je bila svoječasno na koroikih £olah. Pijanec. Preteklo noč fo bil pozvan zdravnik v prvih ra zredili malo slovenščine, ptMcnj tu) ae-rc silne postajo v ulico Cavarzeni. Tam je naic I otrok, ki je stopil v svet ivi znal ca ne tnoža, ki jc ležal ca tieh, fn ne. fe imel rano. drutferfa. Ista mera ie danes za Slovence v Gotici. ki jc ležal ca tieh, fn ne. glav* fe ime! rano. ( drugega. Ista mera |'e radniem času"w> TI 'bil« ^ok^Kcr afld'| ^^ J® stepal, da ie, kil mož pijan ter v pi- • V rjiiih razredih - in nitš ne za vre otroke - je kristalno čist znaČa*, si bi! preganjan, aii vendar! P*?« m ** £ ^f?3^ holr'1', m^lo slovenščino, potem 8e vrii raznarodovanje, si ohranil kljub vsemu tcmu tkto lepo kb^l^ 5trežmk i»pe, fc Brfel pri njcaj fartek z ime- j Na gimnaziji imenujejo za učitelja slovenščine tlaki a pravdo: narodna zavest. — S kakim vese-jl^ KarI *t.ar,.28 f331^1^ v uJ3C1i veka, ki niti jezika ne zr^, Uc una pcjm o eriem Ijem rf stavil nade v bližnjo bodočnost, ko ; R^ž^a ^ 520. Odp^afe ro ga njegov dom. Upadovjvr, o fcist.-u .lovc^kc^a jezika? V za«neh zopet ustanovi teli ootrebni v BcrkovijahI i, AreUdfa, Včera, aretlrsb orožniki več moža-i dr jo otrokom izpričevala v italijanskem jezik«, in Aii, ni Ti bilo usojeno, to dočakati. - Poln upov j ^^ suaia' pred par ,; po^^ijo njih poSteoa doven.Ua feae« take. da grob. Ob odprtem! dneli v Baxo;'lri «abojev_razstreliva. Viš^o J te ^ reklanvnl raplsi potujčccih trgovcev v »v potu svojega obraza služiti vsakdanji _ __ _______________ kruh«, tedaj ie jasno, da francoska vla# ' ln nad moral leči v rani groo. vd oapneanj - , „ , _ • _ , AI , . , — '— ------—— —»—'-----»------ da ne računa več na njegove usluge ne v! grobu Ti slovesno prisegamo, dragi nas Sveikot I b ti kf ^n r a i v ^^ ^ fcadaljevaH. ^^ ^ Vcf:l liti. ^ otroke v lulifansko razrede, ker - z"aX SianQVSKe vzajemnosti je sprejel i Ti :—J---zieri it. I. «r,oje^a triletnega otroka. Po kopelji. so v siovenskih radi sistematičnega omrdovaževa- ga jo postavila op. posteljo ter te odpravila na' Rja ^ strani oblaste^/ olr^ci zapos-iivlicni' ln na- 1 D______J _J__i__, - __ -__1_____•!_ *_____ _ . . . . Bodi Ti lahka zemljica domača! Ka »videnje rad zvezdami! raz, o tem co naa poučile že bonibe. Po stru1« ko eta bila pri cduodu če napol odstranjen«, {0 padla glasna psovka na «>ščave«. Trezni drurbi £mata zahvali d, da ta ia&istcvska idjla ni kon&Ji« bolj klavcmo. Družba je imela, za v»e to s^sjo r.A-«nvh, ki jo edini na anettu, saj poznamo ob!a*ti v takih elučajih. Naj reče|o kar hočejo, mi smo ua svxrjih tleh, privadrancl pa ao ord ki poiur o vrneJ. — Ta aiučaj «cio omenili r.ato. da haow> i.i.e-li pred očmi primer ene onih dobrot, ki tih doilivarno dan za dnem in ki tih bomo ie debivv.!^ Ni hujše jez« zanje kot ta. da vn*» fci da jumo na svoji zemlji trdno bi neu>trsieco. Tu a« človek »pomni tudi na nap%e, Ki *mc jah hrtli te dni v italifaaakih lfciih: »FnSar-cni je du^a j-ovite Italije«. ICom^taiia n( trefca. Kobarid, Da »e obrabljer * prisJovica >lz Kolt.^^ rida je malo prida«, ki rekatrrcrvj tako rada fji pergos.to »iTi na jezik pobije, tr >ba iavr/'j*t n»Lcuks> poučitu — Naia vrla mladina je delavna. Vse al za ženska ročna dela, v katerem je zaposleno več ko 350 bivših ruskih ple? menitašinj in žen bivših visokostojnikov. Zena nekega bivšega pobočnika carja Nikolaja, ki ni imela nikoli prej iale v svojih rokah, je postala zelo pridna si* vilja ter je tudi zelo ponosna, češ sedaj ima vsaj svoj »meštir«. Njena sestra grofica K. plete po osem ur na dan in zena nekega bivšega visokega državne^ £a uradnika, ki je bil večkrat minister pod carjem Aleksandrom III. in Niko; lajem II., je sedaj izvrstna likarica. Admiral X. se je tudi zatekel s svoio ženo v Pariz. Priletna sta Že, a živeti je treba. Admiralova gospa je prišla na mi* sel, da bi lahko delala ženske bluze, a gospodu admiralu je padlo v glavo, da bi lahko delal škatle od kartona. Začela sta delati in svoje izdelke prodajati. Šlo ji* ma je fn tako živita »brez skrbi«. Neki drugi plemenitaški ji se igla ni nikdar do* padala, toda znala je izborno kuhati. Vesti !x Goriške Iz Velikega Repna nam pišejo: Kakor po vseh naših kraških vaseh, smo se lenii uaSciJa narodnega poslanca. Hvala Bogn, da »o j«? »Etlinort« začela bolj zanimati za css. One člpn-ke g. Ščuka sem prav z veseljem čita!. Iz njih veje res rar. duh. tDelo« piše sicer v našem je-, f, ziku. toda iz nje^a veje vse drugo kot ljubezen: Zbudili tudi ma m ZSUiGli Živeti zopet SVO* do slovenskega naroda. T« dni te-m govoril e ne-'JC narodno življenje. Preteceno nedeljo kim gospodai^era melema lokala, katerega sem SO nam priredij domaČi fantje in dekles spcr.nal, da fe bil vedno zaveden Slovenec. Rekel ta 8 Sodelovanjem pevskega društva »Dom« prav lepo uspelo veselico. Ker so ravnotako veseloigra, kot pesmi občina opare-| iklh pravice z itaii-ani. rvared, ki ni lotite, pc.ten. j bratov-setrpanerv »Mau izr..'i t, ki se je tir o da W dal vsakemu, kar nau gre, ni spcsc-ber, da bi! hif-o razširila po vseh na> di >.v9&h, Nič reč pel r.e vladali j bom*, tako bi lahko rekli twdi mi. Nolranjft sila Nov« Sol«. Nove šole smo dobili, kje? Le .*p::ča- jo marsikomu porodila ' • , v oko. led., Kobarid, m? fe, da je imel ramen voliti socijalista, saj naJi ne bodo unell kandidata v mestu in okclfci. Mi-alil fe gotovo, da eno io v»j tržaSki Slovenci pod xmdečim klobukom. T«a dat pa fe videl, da se je salamensko mctiL Pa co samo on,, velika večina SIrrvenccv, ki nehote in nevede v dobri veri i-skala. rešitve pri accijali&tih, se je zavedla in ve danes dobro, da zan> nI rešitve ne pri komunis.Liht j stvu izvanredno ugajale, se na splošno željo vseh zabava ponovi danes v ne* deljo ob 4. uri popoldne v dvorani Ivana Škabarja. I2 Repen tabora. Bralno fo pev&ko dro5tvo »laže man; pa pri unitarcib, temveč, da ee moramo i bor* iz Vrhove!) fo Imelo tc dni svoj talni prasnik. mi > če bi o priliki aneksije pegledali, koliko Sol šc niso odprli, koliko naših otrok še danes čaka na rešitev tega vprašanja, koliko naših učvtc'jev Be danes čaka, da ss vma ii Jugoslavije na svoje šol*. Morda so našf vladajoči goapodje šteli slovensko gimnazijo v Gorici, ki jc ni, &loven3ko žensko in moško učiteljišče, ki jjib ni, mestno slovensko šolo, ki jc ni in če vse dru^e šole, ki bi nam šle po vseh zakonih. Pač res so nam dali to in ono šolo za bo-dcčuost, posebno pa to, da ne bomo nikoli več tako naivni, da bi verjeli in slepo zaupali frazam kot je praviCnost in samoodločba narodov,- te šole fcmo dobili več kot dovolj. Če bi našim otrokom brali zgoraj imenovane dobrote, bi se jam smejali, ko ve vsak dojenček, koliko krajev je pri nas brez učitelja in brez šole. Kadar bodo spravili pri nas šolstvo na prejšnje atanje, tedaj bo to prva ramo kulturno srabavo od cae zabave, ki stane' zasluga, ki jo lahko zapišejo; toda niti zato nismo samo par zastavic ia godce, potem pa se vrši ple9 do danes videli prave volje ln pripravljenosti, do blaznosti. Na te veselice, ki naše ljudstvo ' Zločin na Grahovem. Italijanski listi so polni drži glavo pokončni ga imenujeio Capo-reUc. Pevski zbor napreduje, v razmeroma kratkem je napravil velik kora i naprej in bi se lahko koeaJ z ruarsikateram naše oije domovine. — Vsporrd Je icaidjučila veseloigra »Moč ur-ši' -rrae«. Ne.*top krojaškega mojatra Cvirna (Ivančtč Albin) je bil nndvr j slmpaLiien in je vzbudil mnogo smeha in dobre voljo med občinstvom. Veselo razpoloženje je p't-nesel židovski agent Majer (Janz Matejev), Agata, ženica mojstra Cvirna ja bila naravna hi je dobro spadala v avojo vlogo. Pozabiti ne smemo tipičnega hlapca Jerneja, Mileka in Lizo, ki sta tako lepo pela ter druge igralce, ki so vsi čas-lno don šili svoje vloge. Videlo se jim je, da 90 od zadniid zuio napredovali in jčn želimo tudi v naprej obi-lega uspeha. ^ Valovje s.e dviga, lirumijo "iharji A vstavljajo krepko st vrli veslarji • • • Gregorčič. II koncu vendar dovoljujem napraviti kot o pazovalec nekaj opomb m sicer radi »edanjega odbora, ki mora biti glava vsakemu društvu. Izbrati se morajo delavne ei!e v pravem pomenu te He-aede. Te naj bodo vedno na razpolago društvu! — Čitalnica je zastopana v lepem Številu članov in članic. Patrebno bi bilo, da se deli v različne 00-eeke, kakor n. pr. v dramatični odsek, prosvetni odsek, pev«ki fn gospodarski odsek. V tem ozirj 5e ni popcktonia nič urejeno. Opazovalec. Iz DornbergA Preteklo nedeljo je naga ndadiiu uprizorila igro t Revček Andreiček« s peijem in telovadbo. Telovadci so se povsem izkazali. I c tak« dalje! Domača id>ora pod vodstvom g. crganiata in sicer mešan, posebno pa meški »ta dobra. Ie ui dinamiko bi bilo treba obračati večjo pozornost spravljajo samo ob pamet ki ob denar, naj le nalo-j tega. Baje je grahovski župan napadel vojaka, mu j Oseški zbor v tem pogledu bolj izurjen. Skoda. PODMSTCK Nehaj M o idrijskem rudniku Veliko se jc zadnji čas pisalo iwIdriji. < asopisi so poročali, da so se celi dan prepirali pri rapalski pogodbi ali naj pri* pade rudnik Jugoslaviji ali Ifaliji. Moč* nejši ie zmagal ter prisodil sebi imeniten letni dohodek. Ko bi bila Idrija kje na Nemškem aH Oeškem, bi bila gotovo boj poznana, kakor je sedaj. Imela bi gotovo svojo Zgodovino v obširni knjigi, tako imamo pa le malo nemško brošuro, katero je spisal postojnski dekan Hicinger. Du* naj je pač znal grabiti lepe dohodke, a da bi se posebno zavzemal za Idrijo, ni bilo opaziti. Kako neki? JSJa meji drža® ve v nizkem kotlu med gozdovi je stala nekako pozabljena, saj je bila poleg te* ga še na Slovenskem in mi maloštevilni Slovenci smo bili bolj narod druge vt* ste. Po pravici je tožil idrijski poslanec ministrskemu načelniku pi. Korberju, da je Idrija daleč, daleč od Dunaja sko? raj bKzo turške meje. Pošiljali so v Idrijo za načelnika rud* nika le tujce in večinoma je bila za do? ličnega to zadnja služba. Mož je v Idriji čakal, da je dozorel za penzjon, zato ni nikakih načrto\T delal, kaj bi za Idrijo storil, najrajši je v primerni starosti rad v miru živel, gledal le da se je vse v starem, praktičnem tiru gibalo. Našega jezika niso poznali, za šege in nrav na* šega ljudstva; se niso brigali, zadovoljni so bili, ako je pri vsakoletni reviziji, ko je došel kak višji uradnik z Dunaja, us gotovil, da gre v naravnem razvoju vse delo svoj navadni korak, prišla je pos hvala od ministrstva, o kaki posebni pri* liki kak križec, ali povišanje v višji či* novni razred. Kaj se je vse storilo za Češki Premisi! Na državne stroške so omislili šole, pripravnico, akademijo, zidali razne koristne stavbe. Če je do* srpel kak nižji uradnik, rojen Čeh v Idrijo je na tihem pozabavljaJ, kako se malo stori za Idrijo in jo primerjal s Pfemislom. Seveda je to govoril le v krogu ljudi, na katerih molčečnost se je zanesel; naj bi prišlo do ušes predstoj* kovih, bi dobil ukor ali bil prestavljen. Sicer je zadnje skoraj vsak nižji urad* nik želel. Vedel je da po »turnusu« m o* ra enkrat v Idrijo, a vesel je bil, ko je odhajal. Saj dohod med nas je bil tako težaven, v 400 letih našega življenja nI dobila Idrija niti železnice. Če je zapa* del sneg, je bil coto promet do Logatca ustavljen. Če je imel uradnik otroke, jih je moral šolati izven Idrije in to je precej stalo. Zabave v Idriji nisi dobil. Družba uradnikov je sicer pred 150 leti zidala gledališče, a predstav ni bilo kaj dosti. Če je prišla gledališka družba v Idrijo igrat, si je lonalo pomagala od nas, kajti udeležba pri predstavah je bila pičla. Rudar k nemškim igram ni rad hodil. Naj je znal tudi nemško, zanj je bilo le predrago. Razumništva — u* radnikov, učiteljev in meščanov je bilo le premalo. Če so diletantje omislili predstavo, niso našli v krogu Istega za* nimanja in polivale. Zato so vse opustili. Ni čuda, da se je rudniški uradnik Čutil v Idriji osamljenega in želel v me* sta, kjer se mu je micfila ve£ja zabava in za otroke lažja in cenejSa izobrazba. Tako so tekla leta naprej ln v patriar* hafičnem razvoju je Slo počasi v prav navadnem tiru vse naše bivanje in neha* nje. Moralo je biti že kaj posebnega, kaka nesreča ali Hva potreba, da so sklenili kaj zidati aH prenarediti. Bili so časi ko je drsava bila radi voiske v denarnih stiskali, tedaj se je gledalo, da se je le več skopalo in vefc dohodkov do? bOo. hi naš rudnik je bil zelo hvaležen , državi. Nobeno leto vseh 400 letih kari obstoji ni bil pasiven, pač pa vsako leto dajal lepe dobičke, ki so včasih tudi mi* lijone presegali. Naj le omenim, kaj piše 16. 9. 1726 načelnik pi. Steinberg o tej 6tvari: »V uradnem arhivu sem vzel nekaj raču* nov, pa sem dobil da je Idrija skozi 200 let preskrbovala ves svet s cinobrom. Leta 1519 so napravili 240 stotov 30 funtov, leta 1521 pa 1000 stotov cinobra in tako gredo številke včasih nižje vČa* sih višje; če je kterikrat rudnik kaj na* zadoval, se jc pozneje pospel do še višje stopinje.« Toži pa da se je pod njego* vim prednikom zmanjšala prodaja ci* nobra. Vzrok je najbrž ta, da so drugod znašli boljšo pot kako bi iz živega sre* bra s pomešan jem žvepla napravili ce* neji cinober. »Stari naši mojstrkrudarji so izumrli, oni so imeli precej praktične skušnje, a novih zelo vsposobljenih mo* či — zinnobermeistre — niso nastavljali. Zdravniki, doktorji, lekarnarji in Judje so pa vedno delali nove poskuse, da bi pri istem ognju ne izpuhtelo preveč sre* bra. V Idriji se pa za taka pota niso brigaH, zato smo zaostali. Vsaj iz listin, katere sem preštudiral, se ne razvidi, da bi mi mogli 8 časom napredovati.« Tako tedaj uradno poroča Steinberg — doma iz Kale a v Zagorju na Notranjskem, ki 'je bil 24 let oskrbnik rudnika; ki mož je slovel kot strokovnjak, geolog. Tako smo bili zapuščeni v dušnem oziru. Pa saj se za ceste celo niso dosti brigali. Začetkoma se prvo srebro to* vorili. Y zabojih — Laze — po 150 fun* tov se je naložilo na eno stran hrbta konju, in toliko na drugo stran, pa smo jo počasi po stezah si pomagali iz našega kotla v svet. Začetkoma je šlo največ skozi Beljak na Koroško in od t a in. v Amsterdam. K sreči je bilo takrat vhc* po ceni. Prevoz iz Idrije do Dunaja je stal za en btot le 2 gl. 16 kr., za potninn v Trst pa naznanja načun za 20 laze*nov toraj 30 stotov 22 fl. 40 kr. še zraven spremljevalec 2'16 toraj skupni stroški za 30 stotov srebra 24 fl. 56 kr. Zakai niso cest zidali do leta 1730 ni doznati, najbrž so se bali turških napadov aH dnigih vojska, in tako bi olajšali sovraa^ niku pot do Idrije. Niso pa preračunali, koliko več dobička bi dosegli, ko bi biLe prometne zveze ugodnejše, kako lažje bi se za rudarje uradnike in obrtnike v Idriji poskrbelo, ko so bili tako lo* čeni od sveta in da pri neugodni zimi je včasih preneha! ves promet in je nas1** la občutna lakota pri rudniku. V irslu, dne b. februarja 1921. »fciilNUbV« Stran III. fta nI mcrgel priti do prave veljave, ker je bil oder res odprt; tako nekako «sn « predstavljal betlehemsko r$tal«w, o kateri poje božična pesem: frSrečna je štalca betlehemska, če glih odprta«,.. Pri 3. dejanju bi bili prav lahko odstranili ozadje odra in Pavle bi tako iskal Franico v g kadar mora vračati vloge, a mu tekoče poslovanje-trga ne dovoljuje in si tudi ne more preskrbeti sredstev s takojšnjim unovčenjem drugih aktiv. Tak zavod je dolžan vlagati v korist omenjenega odprtega računa svoje normalne 'bla-gajnične prebitke. ČL V. Državno zakladriištvo predplača zavodom protivrednost obresti, ki so že irplačanc ali ki se imajo izplačati vlagateljem do viiine državne garancije, ki se bo določevala od leta do leta v kolikor ni bila ta garancija že izčrpana z dvigi kredita, ki je omenjen v čl. 4. Tako predplačilo za dobo 20. aprila 1919 do 31. decembra 1920 je enako višini faktično izplačanih obresti vlog. Od 1. januarja 1921 se bo pa izračunalo po uradni obrestni meri, ki je zmanjšana 13. 50 stotink. ČL VI. Predplačila v »misiu čL 4, 5 se bodo morala vrniti skupaj z obresti iz izkupila aktivov, ki so povzročili primanjkljaj, v kolikor to Iskupilo prekorači znesek, ki je bil vzet v bilanco 19. 4. 1919, in iz poslovnih dobičkov vseh nadaij-nih let. Pri določevanju letnega dobička so bo moralo vzeti v poStev, da se zadružni deleči ne bodo smeli obrestovati višje ne£» 5%. Čl. VII. Zavedi, ui eo označeni v tef naredbi, ee postavljajo pod nadzorstvo zakladništva, ki bo lahko ©dpoStfjaio svojega zastopnika k eejajn upravnih fci nadzornih odberev ter izvrševalo revizije, ki fih bo smatralo za potrebno. Zakladništvo je upravičeno odrediti likvidacijo posameznih zavodov. Likvidacija ne zmanjSa garancije, ki jo dovoljuje ti 3. ČL VIII. Zaklaslcfi ministrstvo je pooblaščeno, da 6tcpi v stik z emiEskimi zavedi, da jim poveri vsem aJi ■poedmjm. izvršitev operacij, Id so omenjene v tL 3, 4, 5, te naredbe, ki da nadzirajo nph gospodarsko in administrativno poslovanje. Kroženje papirnatega denarja, Id je izdan v svrho takih operacij, je pristojbin prosio, kakor tudi iz-zfcto od določb čL 11. zakona o emisijskih zavodili, ki je bil odobren s kr. dekretom 28. 4. 10, št, 201. ČL IX. Zakladno ministrstvo bo s posebnim dekretom .spremenilo tvoj proračun izdatkov, v kolikor bo to potrebno za izvršitev te naredbe. ČL X- Ta naredba stopi v veljavo istega dne, ko fco predložena parlamentu, da spremeni v zakon -skupaj a kraljevim dekret o/i fc dne 27. novembra 1919 št. 2227. • • • Važnejše določbo te naredbe fevfo aaJitn članicam raztoimačene v posebni okrožnici, ki se razpošlje. Zadru ž ca Zveza v Trste. Krmska pesa. Velike neprilke ima živinorejec s krmljenjem živine po zimi. posebno pri današnjem pomanjkanju sena in njegovih visokih cenah. leg raznih krmnih rastlin, ki pospešujejo ^fvino- rejo, zavzema odlično mesto tudi krmska pesa. Gojitev pese je pa tudi važna kot okopa vina, ki stoji v kolobarju na prvem mestu ter zapušča tla v dobrem in čistem stanju vslesl prejšnje obilne gnojitve in čestega okopcm in če le mogoče, tudi s kalrjevo soljo čili pa pepelom, ker je pesa kalijevnata raslima in od-! jema tem mnogo kalija. Pesino seme je veliko za \ drc-ben grah ter vsebuje več zrnc. Iz vsakega se-j mena požene več cimic, od katerih se ena pusti,} ostale pa se izlijejo in po potrebi proradi j o na' prazna mesta. Pesa ^e sadi v 50-60 cm oddaljene vrste, a v vrsti 30 - 40 cm zrno od zrna. V jako rahli in gnojeni zemlji se pa lahko sedi v 2 cm globoke jamice po 4 - 5 zrn v četvorni razdalji 40 do 50 cm. ki sc jih takoj pokrije iSchnabeL> črn, v najboljšem stanju, se proda v ulici Cc* roneo 9, III, vrata 9, danes od 9-11« i—cd 10 dalje, a 212 VESELIČNI ODSEK v Materiji priredi v torek, na zadnji dan pusta, plesni venček v dvorani g, Kastelica. 224 PARTIJO aluminijevih žlic. po ugodni ceni, proda Crcglich, uL Madonnina 13, II. 223 ŽELEZO okroglo in voglato, novo po L 2'10. Podkve po 1 L kos, klanfe za graditelje po L 1'20 kg in kladiva za kovače a L 1*50 kg, prodaja Micheucich, via S. Francersco 10. 222 VELIKO POSESTVO na Gorenjskem se proda ali pa zamenja s posestvom ob morju. Pisati na poštni predal 369, Trst. 213 ELEKTRIČNE baterije, zajamčene 4% volts, za prodajalce tovarniške cene. Freisiager, Piazza Vittorio Veneto 4. 214 GOSPODIČNA izučeca trgovine ia pisarniških del išče službe. Ponudbe pod »Takoj« na upravni- štvo. 215 KROJAČ sprejme pol delavko in učenko. UL S. Michde &t. 6. 218 400 DO 500 L ml »»ka kupi dnevno pod ugodnimi pogoji mlekarna Božič & Comp., via Giov. Bcccaccio št 4, Trst. Položi tudi kavcijo. (219 STEKLENO omaro, atol za vodo in cedilnik, pov-lečen s cinkom, vse novo, prodam v via Luigi Ricci št. 5, n, vrata 9. 220 NOVA KOLESA, nemške znamke, prodam za 550 L. Scorcola S. Pietro 29, Rojan. 221 NA NOVO odprto trgovino s pohištvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babič, ul. Artisti št. 7, zraven Corsa VitL Em. Piazza S. Catterina. Najnižje cene. Svoji k svojim. 587 MED za pitanje čebel In 6Ietno kobilo Lipičanko, predasta Dekleva in 2agar, p. Kcšana — §t. Peter. Cene po dogovoru, 128 ČEVLJARSKI STROJ, nov, prodam. Via Ruggero Mana 3, pritL ' 178 BUFFET ali gostilno želim vzeti v najem ali na račun, tudi a malimi dohodki. Naslov pri uprav-ništvu. 184 DETELJNA, travna in vsa zelenjadaa semena prodaja tvrdka Sever &. Komp., uL Machiavelli 13. 183 VEČ POSTELJ, solidno delo, proda sa polovično ceno mizar, Via S. Franceaco 51. 195 ŠOFER išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »fiefer-« aa upravo. 200 SPREJEMAM tirsa. V stevb.no ^troko , spadajoč a dela. Načrti in preračuni brezplačno. Specijalist za štedilnike in peči, katere nabavljam in postavljam p» najnižji ceni. Franc Batagelj, zidarski mojster, Trnovo pri II BistricL 201 GOSPODIČNA govori hrvaSkL nemški, deloma italijanski, vešča a! a vensko j »tenografiji, strojepisju, knjigovodstvu fiče tlužfco. Ponudbe pod »Ari- stide« na opravo. 202 KOČIJA v dobrem stanju in ljig (biročin) nov ee proda po ugodni coni pri L. fcirca, trgo\rec, Du-tovljc. 203 Živilo oprovlziicllske komlslle za teden od 6. do 12. februarja 1921. (Preščipne sc štev. 3 živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: 40 dkg po 1'90 lir kg: Pšenična (amer.) moka: 30 dkg po 2'40 lir kg; Riž: 40 dkg po 2'20 lir kg; Češki iladkor v kockah: 20 dkg po 2'15 lir porcija; Koruzna moka: 40 dkg po 90 sto t kg; Olje: poljubno po 8'80 lir liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja. KOVAŠKEGA pomočnika, sposobnega za kovanje volov sprejme Anica Milič, kovač, v Saležu št. 7, pošta Prose k. 204 POHIŠTVO se proda radi selitve. Obrniti &e na knjigitEao Novak, Pazin. . 209 SLUŽKINJA, vešča vseh hišnik deL se sprejme pri mali družini. Predstavili ce zjutraj v via Pale-strina 8, III. 196 OPREMO spalne sobe in kuhinje prodam. Via U-dine 28, vogal Torquatio T ase o, mizar. 179 ŽENSKA, vešča vaeh hišnih del, dobi stalno službo pri zakcaskih samih. Naslov pove uprav-ništvo. " 176 ŽGANJE na drobno in debelo, pocebno pristen elivovec, dobite v žgaajami, ulica Trento 18. Fran Szolik, lastnik. 33 ŽGANJARNO v ulici Mcdia št. 22. kjer se dobi vsakovrstno pijstno imanje in razni likerji po zmernih ceaab, priporoča l&slaica Marija Szolik. 34 FOTOGRAF ANTON JERKIČ, TRST, ulica Roma (poštna ulica} 24, Goric«, Corso Verdi (vrtna ulica) gt. 36 priporoča se svojim sorojakom. (35 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznoi-rstne obleke. Priporočam ee za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Conunerclale 3. 586 —""J— I ——-------- KROJAČNICA Avgust štular, ul. S. Francesco D'Assisi St, 34, III. ctd. ;« cđiaa dobrozaana -krojačnica v TrshJ, 395 2GANJARNA F. Pečenko v T«tu, uL Scala Bcl-veder« it, 1, prodaja na drobno in debelo pristna vipavska vina In teran, razno žganje in sladke mešanice po rrcernih cenah. Priporoča se sL občinstvu. * ŠTEDILNIKE za vsi d »nje, vtake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica Štedilnikov, Kranjec Ludo vik, Trnovo pri II BistricL GOSPA, ki fe abaolvirala obrtno iolo umetnega vezanja, se priporoča ceaj. damam za vezenje vsakovritniii jnonogramov. Ulica Cologna 13, I. nadstr., levo, 170 ZAHVALA. Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem onim, ki so nadvse dobrega in nepozabnega brala, odnosno strica spre-inili k večnemu počitku. Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. duhovščini, tule občin, odboru, pevcem nagrobnic ter darovalcem cvetja. KNEŽAK NA PIVKI, 3. februarja 1921. 143 Žalujoča Amalija Trošt ro]. CučeK in otroci "vi ZAiVALA Povodom ekshuminacije in pogreba našega predragega sina Rudolfa Miklaviča padlega kot praporščaka na geriski fronti, zahvaljujemo se vsem onin kateri so nam žli na roko pri tem žalostnem opravilu. Zahvaljujemo se preč. g. župniku Primožiču v Prvaćlni ter vsem onim, ki so skušali s tolažilnimi besedami olajšati pokojniku zadnje ure. Naša največja In najorisrčnejša zahvala pa velja domačemu kobariškemu dekanu preč. g. Koršiču za »jegov prekrasni in ganljivi nagrobni govor, nadalje g. kaplanu, pevskemu in gasilnemu društvu ter nebiojnemu spremstvu, kar vse jc povzdignilo svečanost pogreba. "6 Stariii in brata. z večletno prakso išče Toparna testenin o Ilirski Bistrici. Stanovanje in hrana v h ši. 45 Zluto in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Hazzlni 46 (70) (v bllSini drvenega trga) IZREDNA PRILIKA! Zeleno NILO prve vrste pa L 2.50 kos 590 gramov. Zaloga CORREALE — Trst 144 Piazza Venezia 4. plaća vedno par cen?. ve£ nego vsak drugI — kupec, edinole — Alogzij Pov 13« trgovina Piazza Oa-ribaldl fit. 3, tel. 3-29 (prej trg Barriera) (25 Od 1.—20. svečana je razpisana služba občinskega tolniho v občini Ročinf 2 letno plačo 2.100 L. Ponudbe se sprejemajo pismeno ali ustmeno v občinskem uradu v Ročinju. Županstvo Ročinja. (119) Lsr. komisar STRGA R. Pusojiina in hranil, društvo v ffirnsajiii v IlKvidacijS r«gi£lr. zediu^a z ncom. zavezo vabi na ki se bo vršil dzie februarja 1921, ob 9. url predp. v dvorani Konsum. driiatva v Klcinaijih. DNEVNI RED; i Otvuii ev zborovanja. 2. Prodaja društvenih neprtinu- r. S. Slučajnosti. Likvidacijski odbor. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se isti vrši pol ure pozneje ob navzočnosti vsakega števila članov. Konsurr.ua đruHtuo u Lonlerju ^abi na redni občni zbor ki se bo vršil 13. februarja t. J. ob 10 predpoldne v društveni gostilni v Lonjerju. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Sprejem novih članov. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi (135) ODBOR. ALESSANDUO LEVI HINZI-Trst Via R«t*orl i«. 1 — Piazza Rosario — Via Malcanton it. 7 Velika izbera spalnih In fedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi posameznih predmetov. Proračuni in projekti (30) Delo solidno i 6 3(rižman< 1 Trst — Via Hazzlni stev. 40 — Trst. | S Velika skladišča iranifakturntga blaga Velika i2bera blaga S za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije j* L Na debelo (28) I*3 ^^obno | Bll ----------—»—»ir^i. uanl Schicht Sile nas uči Stediii? Zalo uporabljalo IskuSene gospod S rje samo kol. nejbo!J5c preizkušeno, pravo Schichtovo mil o" £ znamko „Jelen", tO pranj« p*rtlo> kakef iudi ta v»ako drugo »naienj« v kuhiAji In htlf. Milo z »JELENOM* dobiva m sedaj povsod v naslednjih velikostih:. \\hQ komadi, 2-deinL V* ^ tornadi. 4-dcbtL žftstoprfkl FRATELU FINZl — Trat, Via Tintor« Stev. 5. - Telefon itev. 11-64 Schicht Stran IV. »EDINOST« Zgodov ina vstaje proti arditom na Krku (Dopis s Krka.) Na božične praznike so se dogodila pri nas nasilja, ki so bila do sedaj le ne» popolno opisana. Zraven tega so itali* .lanski listi priobčili popolnoma zvrnje» ne podatke o junaških činih reških ar* ditov, ki so nas počastili s svojim »obi* skom« po naredbi tedanjega reškega diktatorja D'Annunzija. Ko je D'Annunzio izvede! afi bolje, ko se mu je povedalo, da bo Italijanska vlada morala izvršiti rapalsko pogodbo tudi glede Reke, jc razširil svoje zakone tudi na naš otok in takoj nato poslal svoje oddelke k nam, katerih naloga je bila, da zasedejo otok in se polastijo vse oblasti. Ti D'Annunzijevi arditi so se iz* krcali sredi novembra. Vladne čete se jim niso prav nič upirale, temveč so jih lepo in simpatično sprejele. Arditi so imeli v kratkem času vso oblast v rokah. Čim so to dosegli, jim je bil prvi cilj, da ostrašijo in oplašijo domače prebi* valstvo. V ta namen so vprizarjali ne* pretržno streljanje iz pušek in metali so bombe. Pri tem so se arditi ranili med seboj in ubili nekoliko domačinov, n. pr. v Dobrinju in v Dubašnici. Prvi uradni korak je bil proglas D'An» j nunzijevega zastopnika v Krku. V pro* .Ljlasu je bito rečeno, da je blagodušni D'Annunzio sklenil vzeti otočane pod svoje okrilje proti Srbom, da bo spošto* val njih jezik in njih običaje. Vsi župa? ni in občinski tajniki so bili poklicani v Krk. Dasi so jim obljubljali zlate grado* ve, jim ni šel nihče na limanice. Poslu* zevali so se tudi zvijače. Dočim je bilo vsem znano, da se glasi uradno ime D'Annunzijeve države: Reggenza Itali* ana de! Carnaro, se je pridevnik »italia* na« dosledno izpuščal v vseh proglasih, ki so bili naslovljeni na otočane. Toda - Boduli« (otočani) so razumeli in ostali eo zvesti sebi. Nekaj časa ste bili na otoku dve po* Fadki, vladne čete in D'Annunzijevi ar* eliti. Ko pa so se odnošaji med D*An= nunzijem in uradno Italijo zaostrili, so v ladne čete nenadoma zapustile otok in ljudstvo je bilo izročeno na milost in nemilost D'Annunzijevim razbojnikom. Takoj jc bilo proglašeno vojno stanje, uvedel se je nagli sod in razsajanje je doseglo vrhunec. Arditi so krali in ro* pali, in mi smo živeli v strahu za svoje lastno imetje in življenje. Nekoliko svobodni smo bili samo še v cerkvi. Ali arditi niso prizanesli niti cerkvi. Strašen dogodek, ki se je pripet til na Božič v Baski, jasno izpričuje o ardirskem nasilju. Bilo je tik pred veli* ko mašo. Verniki so bili zbrani v cer* kvi in so prepevali božične pesmi. G. Bonefaeić ki je zastopal ta dan odsotne* ga župnika, se je ravno oolačil v sakrio stiji za sveto opravilo, kar stopita pre« tienj dva ardita in ga nagovorita s su? rovim glasom: »Per ordine del Coman* dante lei oggi deve dire la messa in la* t ino«. Duhovnik se ni mogel in niti smel udati tej zahtevi, ker se v Baški čita sv. maša od pamtiveka v staroslos venskem jeziku. Tedaj pa sta mu ardita zagrozila z besedami: »Se non vuole, ve* dra cosa succede oggi!« Nato sta ardita odšla in župnik dr. Bonifaeie je mislil, da je konec pravde ter je šel k oltarju. Ljudje pa pripovedujejo sedaj, da je ča* kal ona dva ardita pred cerkvijo poroč* ni k Mario Cesco Bonaldi, njihov povelj* iiik. Ardita pa sta mu povedala izid svo* jega koraka s temi besedami: II male* detto prete non vuol dire la messa in la* kaka komisija iz Krka, da izvrši pre* iskavo, toda vrana vrani oči ne izkljujov Takšen Božić smo imeli v Baški L 1920 Ali tudi naslednjo dni ni bilo boljše. Arditi sa začeli ropati in krasti. Najpre so oropali župnika dr. Bonefačića, sakri* stijov župno cerkev, dalje domačine Mar* ka Frančiča, Božo Kaftaniča in še druge. Odnašali so vse, kar so naštf; denar, dra* gocenosti itd. V hiše so vdrli z revolverji in bombami v rokah, vsi hišni so se mo* rali zbrati na enem mestu in medtem so po trije pod poveljništvoro imenovane* ga poročnika, preiskovali skrinje, omare, postelje. Na dan sv. Štefana so odpeljali svoje mrtvece v Krk. JVa isti avtomobil so spravili tudi štiri domačine. Čim je avto* mobil prišel v Krk, so tamkajšnji arditi napadli naše domačine in bi jih bili go* tovo ubili, da ni slučajno en ardit pade pod avtomobil. Ardti so ropali in krali tudi na Puntu. V noči od 28 na 29 de* cembra so vdrli tudi v škofijo v Kanajtu. Pri tej priliki je upravitelj Galzinja v si* lobranu ubil dva ardita in enega ranil. Drugi dan so prišli zopet in v večjem številu ter so vse poropali. V Kanajt so pripeljali s seboj štiri duhovnike, med njimi tudi- častitljivega starčka Andrije čiča. Tepli so jih in zlostavljali ter jih silili, da morajo klečati pred nagimi trupli ubitih arditov. Arditsko nasilje je nazadnje izzvalo odpor po vseh krajih na otoku. Ljudje so se začeli organizirati in braniti. Mla* di in stari, vsi so se vdignili proti tej strahovladi. Arditi so se hudo ustrašili5 in so se začeli umikati. Na otok je bilo prišlo nekoliko domačih beguncev in ar* diti so mislili, da so italijanske vladne čete. Večina arditov je pobegnila v Krk, kjer so se pripravljali za brambo. Nasta* lo je pravo vojno stanje med arditi in domačim prebivalstvom. Pri Dobrin j if in pri Sv. Donatu pri Punti je bila prava bojna fronta in prišlo je do hudih spo* padov in bojev. Arditom v Krku ie po* stalo zelo hudo in ni jim bilo več rešitve. Da bi se rešili so pristali na predajo ter so Izpustili domačine, ki so jih imeli za* prte po ječah v Krku. Kmalu potem pa so morali zapustiti Krk za vselej. Po odhodu arditov so se na Krk po* vrnile zopet čete in oblastva italijanske vlade Ljudstvo se je morda malo od* uahnilo, toda ne more zabiti tem oblast* vom, da so dopustila, da so prišli na Krk razbojniki, ki so po otoku ubi vali, ro* pali in krali... Vprašujemo kulturni svet: Kdo je za vse to odgovoren, kdo bo dal zadošče* nje in odškodnino za mrtve in za stor* ''eno škodo? Edini odgovor na to vprašanje bi bil: Tisti, ki je imel dolžnost, da v imenu zaveznikov jamči za mir, red in za varnost življenja in imetia! To je prava sramota za ves kulturni svet, a največja za tiste, ki se s čim takšnega še ponašajo. DAROVI Za dražbo S t. Cirila h Metod* V pečenj« «pomžn» pok. Src tka Mart«I*nc daruj« drufina Sosi6«va La Bftrkcv^j 30 L V proslavo veselega dogodka Frsn KavSd fe 3t Vida pri Vipavi 50 L* Angela Zafred v 9t Petni sa Krasu c&fcrala jxri caefcCnih itfrah med font) 54 L, V prosi* vo spo. mina prijatelj* Svetka Mait»lanc, darujejo Kolera, tOVebcnta In TiiUr 60 L; sirupa® 184 L, katero hrani uprav*, V počeščenf® ffpammai pok. Svetle* Martclanc darujejo pevskemu društvu »Adrija« v Barkmifah: po 50 L: Rafaela £n Ivt> KroMf, Kai-I Versa, Viktor Zmdcr§i<3, ^emirka ca kulfamem polji*, Proeekasi in Kontcrveljci; po 30 Lt Dr. Edvard Siavik in družina Pertotorva pri Rameni hiSU vaU* ca verige 26 L; Linko L trza 25 L; po 20 Lt Stanko Godina ver-deliaki, AngeJJ Marteknc, St. Ivan, Tončka in Mihael, Gracija StepančlC. dr. Matej Prctner, Vladko, Janko in Milka Jan. Janko ia Lucija Spangker; po 11 Lj Ivan to Amalija Ro2anc; po 10 L: Nande Starec, Pojja&ur, Kari Simonič, Joško, Ivan Parček, A. O., Anton Šverca, Ivan Puntar; po 5 L: Bre-ntc, Jealoo, R. M,, Keber, Rafael Pi-teanc. brata Zulfan, D. K., Tonček Basovski. Leopold Pertot, Karei in Fara, Pertot, Bracdj Jo-rek, FrandolMJ roizarj Pertot 6 L; po 3 L: Iran GotJ-uj* Mafcea; po 3 Lt Cisti, Tonček,* Divača, Vrtovec, Fran Cfakj po 1 Li Pertot Fran žn Pertot Best,; skupno 676 L, V počejCecf« spomina pok. Srelka Martclanc daruje za barkcvljanžic« sirote družina Soslčeva iz BarkovelJ 20 L. Na svatbi Ivana Grdine in Loj-zike Mesar na Greti nabrano 71 L, (Ob?. tneslia hrani uprava.). Darovi za CMD. če^i^oj 23 L, Cernijfco} Milica 25 L, Semerl 12 L. Kovanec RudoU 10 L, Černigoj Josipina 100 L, Kova£i6 Rudoli, zoboteanlli 50 L, Ii-an Jelenih 23 L. Deaar hrani blajaintk, Z« obrambni sklad daruje druSiaa Ptščanc Iz Barko-v elJ v spomin Svetka Martelunca 30 L. VT Trstu, dne 6. februarja 1921. DoDrozra MRk fl. Ferfollo — Trst — bl Tomonco 22, teL 18-03 uljudna naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet začela trgovati z raznovrstnimi vini, likerji in sploh z vsakovrstnimi opojnimi pijačami na debelo. Priporoča se najtopleje udanl ti24 /1. FERFOLJfi. ponuja po mzklh cenah gospodarske stroje In sicer: Pluge, brane, fcultivatorje, mla-tllnlce In čistilnice za žito, stroje za setev Itd. (137) tmurna imtmi m obehad s ^iMm - akt. spol. fizika ? Terstu Via S. Nlcoio 4 - Tel. 36-S9 Prostovolio gasilno društvo v Hrusevlu priredi (111) danes, v baraki g. župana A. Mllharčiča Plesni urth in ZDbounK'cćer. ČisU dobiček namta-Jen sra cal.op Jasiinc^. orodj«. PrepkčMa •© hvaJetno •prejeruajei Začete* točno ob 4. uri popoldns. Posebna porab-ia bratskim društven in dru^itr, U9 bedo dop-oslaia. K obikii tideJežbi vabi Oi^OR. Tr$ovsk8-obrtna znđrusa y Trstu rcg. zadruga a RCC-ir.ej. poro§tvom Begunci Amerikanci pozor! Posestva od 4 do 400 oralov, gostilne tudi z zemljiščem, trgovine, hiše, vile, grajščine se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica št. 3. (122) KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Udine It, 49 (prej Belvedere) Piiporoča se (27) F- CINK Izdeiani raznobarvne v (29) vabilo To in ©no Ustrojenje, izdelovanje in barvanje se izvršuje z Jamstvom. — Kupujejo se :: navadne Hsičje koZe in Kune. a Trgovina kszisvlii - M. Via (HM 32 Za direktno dobavlinnje fzbornega, ^ čistega ali baker vsebujočega, naj- I izdatnejšega in najbolj ekonomičnega ■ 2VEPU AIHAHIM f 54 obrnite se samo na zastopnike P. Rocco & Nfpoti, Rovinj l Prvi nem&ki senator v Rimu -bo dr. Kar! Grab-mayr, mani bivši nem^kcnaeijonalni pc«!anec in nazadnje član gospodske zbornice na Dunaju. Obenem je tudi veleposestnik v južnem Tirolu. Arstro-Ogrska, Črnagora in Albanija so edine 3 države v Evropi, ki se niso mogle rešiti iz svetov-ne^a poloma. 2 milijona dolarjev čistega dobička fe vrjsla ena sama pcjediaia. ki so fo napravili v Washmgto-nu amerikanski finančniki v korist straua?oč'm evropskim otiokom. Jugoslovansko časopisje v Ameriki. V Ameriki izhaja sedaj 24 jugoslovanskih „ čaaopisov. Ti so: Edinost v Chicagi GJa® Nareda v Newyorku, A-merikanski Slovenec in Svoboda c Chicagl Slovenija v Milwauke, Ameriška Domovina in Enako-pravnosj v Clevelandu, Hrvatski Glasnik v Pits-burghu, Jugoslavenski Svijet kl st bo vršil v poncieljek, dne 14. februarja 1921, v zadružnih prostorih v ulici Pierlulgl da Palestrlna St. 4 1. n. ob url zvečer s sledečim dnevnim redoin : 1. Poroč lo naCelništva. 2. f oročilo nadzorništva. 3. Odobr tev računskih zaključkov za L 1920. 4. Raz-1 elite v čistega dobička. 5. Privoljenje nagrad načclnižtvr. fn nadzor ništvu. 6. Volitve. 7. Slučajnosti.®) TRST, dne 30. januarja 1921, Ferfolja Vekoslav l. r. Gradlšar Matko i, r. *) Opombe: § 37. Vsak zadružnik sme na obenem zooru staviti predloge, ki niso na Jncvnem redu, a jih mora naznaniti pismeno naCeloišivn vsaj 5 diil pred občnim zboroift. (i02) drsi PyrIc-koval trst - ulica Hetiia ši. d prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-1 lwrd) in druge potrebščine, ter izvršuje (32> vsakovrstne poprave 7 fibLb "ivu »uv/i uit« ia iiit»9tt tii ni' "—»"»i »vijei * Newvnrku, Jugo- tino. Poročnik da je tedaj ukazal edne? Journal v Los Angelas, Hrvatsl^i v Ca- ,—. J _ lil--__* __ 1 « a a limofu ^rtv&lri «. ___ A___fl___ mu od njiju, naj gre domov po bombe! Cerkev je biJa nabko polna. Kmalu po zaCetku sv. maše so prišli v cerkev štirje arditi in eden je šel naravnost proti ^la\T»emu oltarju. Tu je zagledal nekega učitelja in mu rekel: Vada dire ai prete chc continui in latino. Učitelj mu ni ho» tel ugoditi, nakar se jc ardit razsrdil in začel mahati z rokami, kakor da bi hotel vreči bombo. Ljudstvo se je takoj vzne* mirilo Ln prestrašilo ter začelo drveti proti vratom. Ali glej, vsa vrata so bila zastražena od arditov. Ljudstvu pa se je Kljub temu posrečilo prodreti obroč. Ar* dni so tedaj potegnili bodala. Zadeli so pa na odpor in nekateri srečnejši do* maci so se vrgli z golimi rokam! nanje, j*n razorožili ter jih naklestili, kakor so pač zaslužili. Dva ali trije arditi so po* zneje vsled ran umrli, več pa jih je bilo ranjenih. Kmalu pa so pritekli na po* moč drugi arditi. Prinesli so s seboj pu, ske, strojnice, zadušljive pline, bombe itd. in so začeli pravi lov proti doma: onom. kateri je (rajal od 11 do 1'30 Ljudje so se raztekli na vse strani Ar diti pa so streljali za njimi: dve ženski in en moški so bili ubiti, dočim jc /up ! mk jedva ziv utekel iz cerkve, a ranje iiih je bdo d ali 6 oseb. Nato so šli ar-ditii po mestu in streljali proti oknom ir metali bombe. Ninče se ni upal pokazat* na u.ico. Drugi dan je prišla iz Krka ne- lumetu. Srpski Dnevnik ▼ Newyorku, Amerikanski Srbobran- v Pittsboui-ghu, Srbobran v New City, Ujedinjeno Srpstvo in Jugoslavija c Chicagi, Jugoslavenska Zastava v Ciicao, Glas Slob&le v Chicagi. Jugoslavenska Domovina v Punta Arenas, Jadran v Bucnos Airesa in Jugoslavenska Država v Valparaisu. zo tiskovni sklad „Edinosti" Kr&fšek Fran 2 L. Sufič E«ter 3 L. Nabrano v Materiji 36 L. — Darovali so: B. Kastelic 15 L, R. Volarič 6 L, Fran Babič 5 L; po 2 L: Martin Čebohin iz Kozine, Rac« Dragotin in A. Babic; po 1 L: Vinko Čebohin. M. Babic, neimenovan in Fr. Bernetič; skupno 36 L. Na svatbi g. Joška Koa in Marice Stegu v Št. Petru na Krasu nabrali svatje 200 L. (Novoporo-Čencema obilo sreče, darovateljem pa iskrena hvala). France Kavčič iz Št. Vida pri Vipavi L 50'80 l^rcslavo veselega dogodka. Ker se nI udeležila veselico pev. društva »Venec«. daruje družina Margon iz Herpelj 15 L. Vesela družba pri Miliču nabrala 39 L. _ Darovali so: Povškov 10 L, Korotan 6 L; po 5 L: Žgane, (Mrka, Ton ko in slab pe\*ec, po pomoti 3 L. Josip Bužan, Buzet 3 L. Vesela družba v Grinialdi nabrala 35 L. — Darovali so: po 10 Lj Tavčar, trgovec na Kozini in g. Fran c ino v; po 5 L; Ivan Pavlo vič, Krivičić, knez Grinialdi in Jc sip Blagovič, V počeščenje spomina pok. Svetka Martelanc darujejo: Linko Luxa 25 L, družina Sosičeva iz Barko volj 20 L. Dcsedaj izkazanih L 35.S16 20; v današnjem izrazu L 403 60. Skupno L 36.220'—. Ma ALARICO LAHnCHHER Lastnik UGO de VISINTIN1 Trrt VI« f (blizu Post« T«Iefoa I9S) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa. 31 motorna kolesa in avtomobile. — Zastopstvo koles „STL-CCHC" — /\AMKA PRALNA MILA R»žev škrob - UKramarte - Soda v kr!stalfh - Soda solvay - Octova-va kiselina - Ban e fn lake -Rafija -Glauberjeva sol ______- Lim za mizarje COLONIALE OLANDESE Družba za uvoz in izvoz tmini izfeiki. Surarae u [cđostrijske mht. Đrafe. fciiosij. blago Trst - Pler Lulgi da Palestrina 5t. 2 Na zahtevo ceniki LUBRA lisic, dihurjev, kun, vider kupujem, ter jih plačujem pa najvišjih cenah. D. Windspach, Trst, Via Battist! (77) (Stadion) št. 10, II. iiastr. neovržne, neprekosljive kakovosti, absolutno zajamčeno, brez škodljivih snovi. ANK i BeoM Celje, DuDrouniK, Kotor. Kron], Ljub- g j liano, Maribor, mmt, Opatijo, Sarajevo, mm ulofle no hranilne Knjižice, žiro ln Uruše vlose pod najusodnejšimi pogoji.! Split, Sifienlk/zatfar, Zasreb, Trst, Men! Prev2ema vse bančne P°s!e p°d najugodnejšimi pogoji J Poslovne zuszezvsemllSkraJiufu-fn Inozemno