Aktualni zapisi prostorske informatike: Poročilo Lorda Chorleya Author(s): Franc J. ZAKRAJŠEK Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 79- 84 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179827 Accessed: 03-10-2018 08:47 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:47:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Prostorska informatika S to Stevüfco Urbaucga ìzziva od- ,.piramo novo stálao rubriko Pro- storska informal ¡ka, Vsebovata naj bi predvsem farajSe zapise (do dveh strani>o stanju, projcktih, iz- kušnjah in ostatili vpra&uijih, po- vezanifi s prosíorsko informatiko tal» pri nas kot v tujtni. Vljudno vahìm raziskovalcè, strõkovnjake, uporabnìke, proîzvajalce opřeme in ostale k sodelovanju. Franc J. Zakraßek Franc J. ZAKRAJŠEK Aktualni zapisi prostorske informatike Poročilo Lorda Chorleya Lord Chorley je skupaj s svojo ko- misijo leta 1987 připravil poročilo o stanju in predlogih nadaljnjega raz- voja prostorske informatike v Veliki Britaniji (Department of the Environ- ment, Handling Geographic Informa- tion-Report of the Committee of In- quiry, Chaired by Lord Chorley, Her Mayesty's Stationary Office, Lon- don, 1987). Viada je pozneje z ne- katerimi pripombami to poročilo tudi sprejela. Ker menimo, da tudi v Slove- niji čim prej potrebujemo takšno po- ročilo, povzemimo nekatere elemente poročila lorda Chorleya: * Osredótočili so se na uporabo nas- lednjih vrst geografskihi nfor- macij: - podatki o zemljišču in lastništvu (zemljiški register), - podatki o naravnih virih in okolju (raba prostora, naravni viri, ekolo- ģija, okolje); čedalje pomembnejši - vir tovrstnih podatkov prcdstavljajo satelitski posnetki in ostale vršte od- daljenega zaznavanja, - podatki o infrastrukturi (kanaliza- cijsko, vodovodno, električno, plin- sko, cestno ... omrežje), - socioekonomski podatki (desetletni popis prebivalstva, podatki o zapos- lenih, nezaposlenih, zdravstvu, po- trošnji). * Podrobno so obdělali ovire razvoja in aktivnosti za preseganje le-teh: - priprava digitalnih topografskih kart (kako čim prej doseči pokritje celotnega območja), - razpoložljivost vhodnih podatkov (oblika podatkov, zaupnost, stro- ški), - povezovanje podatkov različnih podatkovnih baz (geokodiranje, standardně teritorialne enote, staņd- ardizacija izmenjave prostorskih podatkov), - promoviranje geografske infonna- cijske tehnologije med uporabniki in zagotavljanje izkušenega kadra, - stratēģija raziskovanja in razvoja ter vloga vlade, raziskovalnih skladov, akademije in drugih. * Posebno śo opredelili vlogo vlade in ostale institucionálně podpore, ki je potřebná za zagotavljanje učin- kovite uporabe sodobnih tehnik rav- nanja s prostorskimi podatki. Za- ključili so, da obstaja potřeba po centralnem telesu, Centru za pros- torske informacije (Centre for Geo- graphic Information). Le-ta bi pred- stavljal središče različnih interesnih skupin (sektorjev) ter bi odgovorjal za uvajanje novih tehnik in prostor- sko orientiranih podatkovnih baz. * Struktura poročila v zvezi z digital- no topografsko kartografíjo: - uvod (osnovne karte, karte izpel- janih meril), - přenos kart osnovnih meril v digi- talno obliko (obstoječe stanje, zahteve uporabnikov za hitrejše pokritje celotnega območja Velike Britanije, tehniķe digitaliziranja, specifikācijā OS ("Ordinance Sur- vey") digitálně karte, struktuirana podatkovna baza kart osnovnih me- ril, program prenosa osnovnih meril v digitalno obliko, politika OS v zvezi z digitalizacijo s strani upo- rabnikov in ostalih agencij, - upravljanje z digitalnimi kartami (OS cenovna politika uporabe digitalnih kart, vzdrževanje digi- talnih kart, inventarizācijā pťo- stora), - přenos kart izpeljanih meril v di- gitalno obliko. * Struktura poročila v zvezi z raz- položljivostjo podatkov: - težave pri pridobivanju vladnih podatkov (ovire pri dajanju podat- kov, splošen pristop, osnovni prin- cipi, stroški in cene, zaupnost, pravice kopiranja, popis zahtev po podatkih), - posredovanje ostalih podatkov jav- nega sektorja, - lokacija podatkov in dostopnost do njih (distribuirane podatkovne baze in registri, nacionaīne in regionalne podatkovne baze, staína informa- cija). * Struktura poročila v zvezi s pove- zovanjem podatkovnih množíc: - standardi geokodiranja in prostor- skih enot (geokodiranje, prostorske enote, prostorska cnota - naslov, prostorska enota - poštna koda, prostorske enote za ruralne vire in podatke okolja), - promoviranje standardov geokodi- ranja in prostorskih enot (vloga vladnih sekretariatov, vloga pošt- negaurada), - standardi za dokumentacijo podat- kov (ne-kartografski prostorski po- datki, digitální kartografski podatki, mednarodni standardi), - standardi informacijske tehnolo- gije. * Struktura poročila v zvezi z i zob ra - ževanjem: - splošno izobraževanje, - ostale možnosti šolanja (izobraže- vanje ob dělu, podiplomsko šo- ' lanje, ostale oblike izobraževanja, vsebine tečajev), - izobraževanje učiteljev. * Struktura poročila v zvezi z razis- kovanjem in razvojem: - kje je potřeba po raziskavah (ovire pri razvoju, zájem podatkov, uprav- ljanje s podatkovnimi bazami, analiza in prikaz podatkov, bolj prilagodijivi sistemi), - naloge na področju raziskovanja in razvoja (zájem podatkov, upravlja- nje s podatkovnimi bazami, analiza in prikaz podatkov, inteligentni sis- temi osnovám na znanju, splošen razvoj v informacijski tehnologiji), 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:47:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 - financiranje (vloga vlade, vladna shema raziskav in razvoja, univerze in inštituti, raziskovalni svet). * Struktura poročila v zvezi z vlogo vlade pri koordinaciji: - vloga vlade in njene povezave z ostalimi (ponudniki in uporabniki podatkov, standardi, aktivnosti na področju zakonodaje, zagotavljanje usposobljenega osebja, raziskova- nje in razvoj, povezave v okviru vlade in izven nje), - vloga skupnih interesnih skupin, - vzpostavitev in funkcije centralne- ga telesa (Center za prostorske in- formacije). Projekt Corine Aktivno varstvo okolja zahteva poleg aktivnosti na lokalni ravni tudi obrav- navo na mednarodni, kontinentální in svetovni ravni. Pogoj za to pa je se- veda razpoložjivost usklajenih infor- macij za potrebe varstva okolja. Kot primer navedimo project CORINE (Coordination of Information on the Environment), ki ga od Ieta 1985 iz- vaja Evropská skupnost. Osnovni cilji tega projekta so: - zbiranje informacij na državni ravni o okolju za potrebe prioritetnih pro- gramov Evropské skupnosti, - koordinācijā pobud v državnih čla- nicah oziroma na mednarodni ravni za izboljšanje informacij o okolju, - zagotavljanje konsistentnosti klasi- fikacij, definicij ipd. ter ustvarjanje splošnih pogojev, potrebnih za združljivost podatkov. Operativní del projekta CORINE je dejansko příprava (zbiranje, přenos, obdělává, prikaz) podatkovne baze za celotno območje Evropské skupnosti. Izpeljano merilo za večino geokodi- ranih podatkov je 1 : 1 milijon do 1 : 3 milijone. Čeprav vsebina podat- kovne baze še ni popolnoma dokon- čno opredeljena, pa je pretežni del podatkov že zbraň in obdělán v centralni bazi podatkov. Podatkovna baza projekta CORINE vsebuje naslednje skupině podatkov: - Obalné črte in državne meje. - NUTS teritoriálně enote (Nomecla- ture des Unites Territoriales Statis- tiques). To so standardně teritori- álně enote (administrativna ob- močja), ki se v Evropski skup- nosti uporabljajo predvsem za statistične namene. - Vodné površine (podzemně, reke, jezera, kanali, umetna jezera, ...) - Pobočja. Osnova za proučevanje erozije zemlje in za modeliranje različnih hidroloških, gcomorfološ- kih in atmosferskih procesov. - Naselja (naživ, pripadnost drugim teritorialnim enotam, geo-kode lo- kacije, populācijā). - Imenik zcmljcpisnih imen ("Gazet- teer"). - Biotopl. Določene lokacije oziroma območja prostora, ki gaje potrebno zaščititi oziroma varovati zaradi po- sebnih značilnosti rastlinstva in živalstva. - Določena območja. To so območja, ki so tudi formalno zaščitena na na- cionalni ravni s ciljcm varovanja naravne dediščine. - Veģetācijā. Karta vsebuje preko sto vcgctacijskih tipov. - Tla (vrsta prsti, razred naklona). - Klima (padavine, temperatura, vlažnost, větroví...). - Lastnosti .tal (nevarnost erozije zemlje, kvaliteta zcmljišča). - Površinski pokrov. - Emisije v atmosfero. - Vodni tokovi. - Kvaliteta površinske vode. - Socioekonomski podatki (zračni promet, atomske centrále, socio- ekonomske aktivnosti). Viri: - Commission of the European Communities, Communication from the Commission to the Council and to the European Parliament Con- cerning the Corine Programme Results and Future Guidelines at the Halfway Stage in Accordance with Article 3 of the Decision of the Council of 27 June 1985. 1988, Brussles, - CORINE Data Base, Version 2.0, 1989, Brussles. Koordinirani informacijski sistemi Na podobnih osnovah, kot smo mi že pred časom představili koncept Infor- macijskih sistemov za planiranje in urejanje prostora, tcmelji tudi koncept t. i. koordiníraníh informacijskih si- stemov (CIS - Coordinated Informa- tion System). Povzemimo definicijo po Svenu Trollegaardu (The Coordi- nated Information System Approach to Urban Management and Land In- formation Systems, OECD - Coordi- nated Information Systems for Urban Functioning and Management, 1989, Copenhagen). Koncept koordiniranih informacij- skih sistemov je definirán kot skupina principov, ki omogočajo kombinira- njc in integriranje informacij različnih vrst in izvorov za uporabo v več apli- kacijah in scktorjih. Posameznemu uporabniku je tako omogočeno pri- dobiti informacije od ostalih posa- meznikov oziroma scktorjcv bodisi v okviru iste inštitucije ali pa zunaj nje. Koncept CIS-a zagotavlja okvir in tu- di náčine za medsektorski pristop na področju urbane politiķe in upravlja- nja. CIS je tudi tehnično orodje. Predvsem pa ta koncept omogoča "menedžerski" pristop. Koncept CIS-a vključuje naslednja načela: - koordinirane koncepte in definicije informacijskih struktur (npr. iden- tifikatori), - super struktura (po možnosti hierar- hična) med fizičnimi objekti, - skupni komunikacijski in mrežni standardi, ki omogočajo přenos in- formacij, - dostopnost do informacij, - transparentnost postopkov vzdrže- vanja in kvalitete informacij, - mere, ki omogočajo kar najširšo uporabo možnosti CIS-a, Povzemimo v nadaljevanju nekatere elemente stan ja in strategije razvoja koordinacijskih informacijskih siste- mov na Dánskem: - Koordinirani informacijski pod- s is tem i na Dánskem (stanje 1989): register parcel (računalniško), kar- tografska osnova katastra (delno računalniško, delno ročno), register zcmljišč (ročno)> mestni register 80 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:47:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Prostorska informatika cxg št. 15/1991 posesti (računalniško), register zgradb in stanovanj (računalniško), register planov (računalniško), po- datkovni sistemi naravnih virov (račiinalniško), centralni register podjetij (računalniško), davčni si- stem (davki dohodkov in davki do- datne vrednosti) (računalniško). - Novejši razvoj je integrācijā ad- ministrativnih registrov in digi- talnih kart kot osnova za uporabo številnih analitičnih in upravljal- skih pripomočkov. Tako je omo- gočeno spremljanje in tesnejša povezava med fizičnim in ckonom- skim planiranjem. - Pomembna smer razvoja je tudi te- snejše sodelovanje in izmenjava informacij med javnimi agencija- mi in privatnim sektorjem. - Ministrstvo za stanovanjsko in gradbeno dejavnost ne usmerja samo razvoja koordiniranih infor- macijskih podsistemov. Stalna ko- ordinacijska komisija je odgovor- na za opredelitev směrnic, princi- pov vzdrževanja in pravil uporabe (vključno s shemo cen za uporabo izven krogov javne uprave, npr. za privatni sektor) koordiniranih infor- macijskih sistemov. - Medtem ko Stalna koordinacijska komisija usmerja in nadzira razvoj vseh koordinacijskih informacij- skih sistemov, pa vladna Stalna koordinacijska komisija za poda- tke, ki zadevajo nepremičnine in ostale prostorske podatke, koor- dinira razvoj vseh informacijskih sistemov, ki zadevajo nepremičnine v smeri kar najširše uporabe s kar najmanjšimi stroški izvajanja. - Izredno pomembno za dejansko uporabo informacij prcko organiza- cijskih in sektorskih mej je spoz- nanje přednosti uporabe enotnih konceptov in definicij. Koncepti in definicije, ki zadevajo upravljanje s prostorom, na primer fizični objekti kot zgradbe, mreža ulic, elementi nepremičnin, vode, gozdovi in po- dobno. Izmenjava prosorskih podatkov Kako učinkovito prenašati/izmenja- vati prostorske podatke med razio- nimi prostorsko orientiranimi infor- rmacijskimi sistemi oziroma instituci- jami tako v okviru določene državě kot celo na meddržavni ravni? Lahko govorimo o več možnostihP. 1. Razvoj standardnega formata S tem mislimo na opredelitev do- ločene vmesne podatkovne struk- ture, prcko katere bi lahko prostorske podatke v katerem koli formatu prevajali v kateri koli drug format. Primeri standardizacije formatov obstajajo, npr.: - UK Nation Transfer Format (NTF), - Canadian Map and Chart Data Interchange Format (M ACDIF), - American Spatial Data Transfer Specification (SDTS). Problem tegapristopa je komplck- sen opis univerzalnega formata, prav tako pa tudi izredno zahtcvno vzdrževanje dejanskih vmesnikov. 2. Razvoj vmesnikov S tem mislimo na razvoj vmesnika, ki ga bo možno rělativno enostav- no prilagoditi za prevedbo ka- terega koli formata v kateri koli drug format. Seveda je mogoče razviti orodje, ki na osnovi vhod- no/izhodnega formata avtomr tično generira ustrezni vmesnik. 3. Standardizacija logičnega ni- voja Podobno kot je opredeljen grafični standard (Graphic Kernel System) vendar mnogo dosledneje, je po- trebno standardizirati prostorske podatke. Logični nivo geo-töpo- loške podatkovne baze naj mate- matično natančno opredeljuje do- ločene geo-topološke elemente in strukture. Ta opis je neodvisen od dejanske fizične realizacije siste- ma. Logični nivo je v bistvu opis virtualnega medija, kar je osnova za komunikacijo med posamezni- mi elementi na nivoju realizacije. Možnosti uporabe hiperteksta na področju urejanja prostora Hipertekst. Klasično obravnavamo tekste s pomočjo sistemov za obde- lavo tekstov, kjer je iskanje po tekstualni bazi implementirano s po- močjo ključnih besed - indeksov. Hipertekst je nov náčin organizacije in pristopa do informacij in pomeni razširitev tradicionalnega teksta v naravnem jeziku v nelineární tekst. Osnovni koncept hiperteksta je zelo preprost: nad tekstom je napět graf, ki daje tekstu strukturo; po njem se spré- hajamo in iščemo ustrezne infor- macije. Shema: HIPERTEKST = TEKST + GRAF + ... 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Alipapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:47:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Hipermedij. Hipermedij je posplo- šitev koncepta hiperteksta, ki je v bistvu star nad 40 let. Čeprav.ne ob- staja splošna definīcija pojma hiper- medij, so za večino sistemov za hipermedij in hipertekst značilne naslednje lastnosti (povzeto po Robert M. Akscyn, Donald L. Mc- Cracken, Elise A. Yoder, KMS: A Distributed Hipermedia System for Maneging Knowledge in Orga- nizations, Communications of the ACM, July 1988): - Informacije so razdeljene ria maj- hne enote (po navadi imenovane beležka, okvir, vozel ipd.). Te enote lahko vsebujejo tekstne podatke, medtèm ko so v hipermediju lahko vsebovane tudi druge oblike infor- macij (npr. vektorska grafika, bitna grafika, zvok, animacija). - Enote informacij so prikazane na ekranu, ena enota informacije na vsakem oknu ekrana (sistemi se raz- likujejo po številu, velikosti in or- ganizaciji oken). - Enote informacij so med seboj po- vezane s povezavami. Uporabnik krmari po hipermedijski podatkovni bazi, izbira povezave z namenom potovanja od ene enote informacij do druge enote informacij. - Uporabnik zgradi strukturo infor- macij (vnos, popravljanje, povezo- vanje enot...) za različne namene (npr. pregledovanje dokumentov...) - V večņamenskih hipermedijskih sistemih lahko različni uporabniki istočasno uporabljajo hipermedij- sko podatkovno bazo. Večnamen- ski sistemi so realizirani kot distribuirani sistemi, kjer so ßodat- kovne baze porazdeljene med raz- ionimi delovnimi postajami. Razvoj informacijskih sistemov na področju planiranja in urejanja pros- tora mora stremeti po zagotavljanju integralne informacije uporabniku informacijskega sistema. Pod poj- mom integralna informācijā razume- mo takšen "vseobsežen" kompleks podatkov, ki omogoča uporabniku sprejemati odločitve na področju pla- niranja in urejanja prostora, v sploš- nem brez kakih drugih dodatnih virov podatkov. V okviru takšnega sistema so uporab- niku dostopni naslednji podatki glede na vrsto izvora: - izvorni podatki; uporabniku so dos- topni takšni podatki kot-$o bili zajeti oziroma přeneseni v informacijski sistem, - obděláni podatki; uporabniku so do- stopna orodja (postopki, metode, . modeli) za predelavo podatkov v obliko, primerno za sprejemanje odločitev, - meta podatki; uporabnik sicer ne dobi samega podatka, vendar vsaj zve, kje le-ta obstaja. Po drugi strani pa mora takšen sistem pokrivati "vse" različne oblike po- datkov: - formalizirani podatki (po navadi numerični oziroma šifrirani podat- ki), - tekstni podatki (neformalizirani po- datki v obliki prostega teksta), - grafični podatki (po navadi vektor- sko / rastrsko osnované slike), - meta podatki (identifikācijā arhiva dejanskih podatkov). Glede na to je hipertekst "idealna" lupina programske opřeme za podpo- ro informacijskih sistemov na podro- čju planiranja in urejanja prostora in pomeni: - enoten vhod preko teksta do drugih delov strukturiranja teksta in tudi drugih vrst podatkov, - prilagodljivost informacijskega si- stema različnim in različno zah- tevnim uporabnikom (od eno- uporabniškega sistema do računal- niške mreže), - možnost uporabe različne program- ske opřeme (npr. grafična, podat- kovna baza) pod enotnim okriljem hiperteksta. Predlog razvoja modela ekspertnega sistema prostorskega prispevka Osnově Poleg rieposrednih instrumentov ure- janja prostora (neposredno planirana lokacija določenih posegov v prostor, dóvoljenje / prepoved za določeno vrsto posegov; pogoji za realizacijo posega v prostor) je potrebno opre- deliti tudi posredne instrumente (tiste, ki posredno vplivajo na doseganje javnih interesov v prostoru). Gotovo je eden od najučinkovitejših po- srednih instrumentov ekonomski me- hanizem uravnavanja prostorskega razvoja. Zakaj integralni prostorski prispe- vek namesto ločenih prispevkov v obliki ekološki dinar, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, klasič- na zemljiška renta, minula družbena vlaganja...? Pojem "integralnost pros- torskega prispevka" razumemo v dveh smislih: - "vse" vršte vplivov (ekonomski, ekološki...), - vse vršte zemljíšč (stavbna zemlji- šča, kmetijska zemljišča...). Tako definirán prostorski prispevek ima naslednje funkcije: - vlogo davka, ki ga plačuje inves- titor/uporabnik za dejansko/možno uporabo javnih dobrin prostora, - vlogo ekonomskega usmerjanja v smeri racionalnejše uporabe zem- ljišč v okviru dovoljene rabe pros- tora (optimizācijā na mikro ravni), - vlogo instrumenta varovanja okolja; večino mehanizmov varo- vanja okolja v obliki da/ne je po- trebno nadomestiti z ekonomskimi 82 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:47:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Prostorska informatika * št. 15/1991 instrumenti (optimizācijā na mikro ravni), - vlogo redistribucijskega meha- nizma med posameznimi uporãb- niki prostora (optimizācijā na mezo ravni) iņ tudi med različnimi terito- riálními skupnostmi (optimizācijā na makro ravni), - vlogo stimulacije določenih pose- gov; tako definiam prispevck je lahko negativen in predstavlja sti- mulacijo oziroma subveneijo, - vlogo ekonomskega kazalca úspěšnosti gospódarjenja z narav- nimi/ustvarjenimi danostmi (stanje, razvoj, varoyanje) na ravni dolo- čene teritoriálně skupnosti. Prostorski prispevek se zajema: - ob samem posegu v prostor (bo- disi ob prometu z zemljišČi ali izdaji prostorskega dovol jenja) (osnova: prihranki/dodatni stroški při izvcdbi samega posega, npr. bližina komu- nalne opremljenosti), O is Osnovno vprašanje, na katero bi ekspertni sislcm odgovarjal, je ocena prostorskega prispevka. Tcorctično so pri oceni prostorskega prispevka sicer prisotne vse možné kombinacije vpliva okolja (pozitiv- ni/negativni) na določeno dejavnost, pa tudi vpliv dejavnosti (pozitiv- ni/negativni) na okolje. Seveda pa se pri dejanski aproksimaciji (oceni) vplivov iz/na okolje osredotočimo le na bistvene komponente. Program razvoja modela ekspert-' nega sistema 1. Dcfinicija problema ekspertnega sistema: - opredelitev domeñe ekspertnega sistema, - analiza prostorskega prispevka (zlasti pregled tujih izkuSenj v zvezi z davki, ki izvirajo iz lo- kacije in uporabe prostora), - povezava z določenimi eksperti s tega področja, - opredelitev pristopa k razvoju ekspertnega sistema. Shēma: KOMPONENTE OCENE PROSTORSKEGA PRISPEVKA - ob uporabi(načelno je osnova tega dela prispevka "seštevek" ugodno- sti/prihrankov in "odštevek" ne- ugodnosti / stroškov za izvajanje določene dejavnosti na dotočeni lokaciji.) 2. Zasnova ekspertnega Sistema: - opredelitev virov za pridobiva- nje znanja v bazo znanja ek- spertnega sistema, - opredelitev osnovnih principov za strukturiranje znanja v bazi znanja. 3. Izbor računalniške lupine za pro- to! ipno testiranje: - izbor ?ahtev za izbiro računal- niške lupine, - pregled, spoznanje ter testiranje nekaterih razpoložljivih račun- alniških lupin, - izbor lupine ekspertnega siste- ma, - prilagoditve lupine ekspertnega sistema. 4. Razvoj prototipa ekśpertnega sis- tema: - razvoj prototipa baze znanja, - razvoj prototipa ekspertnega sis- tema, - testiranje prototipne verzije ek- spertnega sistema. 5. Izhodišča za dejansko realizacijo in implementacijo: - ocena prototipnèga modela ek- spertnega sistema, - izhodišča za realizacijo in im- plementacijo ekspertnega siste- ma v praksi. Nekaj primerov implemenfacije ekspertnih sistemov na področju upravljanja s prostorom - ENERGY EXPERT je prototipni ekspertni sistem,ki je bil razvit za svetovanje arhitektu v fazi priprave idejnega osnutka arhitekturnega ob- jekta. ENERGY EXPERT hitro aproksimativno izračuna energet- ske značilnosti zgradbe v obdobju enega Ieta, analizira energetske iz- gube in svetuje načrtovalcu mož- nosti, izboljšanja projekta. Predla- gane spremembe stremijo k temu, da bi bila zgradba energetsko bolj učinkovita ter s tem, da bi bili stro- škiogrevanjain hlajenjačim manjši. ENERGY EXPERT je na pravilih osnováni ekspertni sistem napisan v Turbo Prologu. (Bharati Jog, Monica Zemenkova, Energy Ex- pert: An Expert System for Ar- chitect, Computers, Environment and Urban Systems, Veļ. 13, 1989). 83 w 100% recycled paper 100% recikliran papur aus 100% Altpapier r a pozitivní vplivi okolja na negativní vplivi določene določeno dejavnost (npr. dejavnosti na okolje (npr. in- bližina rekreacijskih območíj dustrijskiobratinaneposredno na stanovanjsko dejavnost) bližnje stanovanjsko okolje) ^ določena dejavnost ^ ļ (vrsta, lokacija, količina,...) / negativni vplivi okolja na pozitivní vplivi določene določeno dejavnost (npr. dejavnosti na okolje (npr. os- neposredna bližina avtoceste novna šola na bližnje na stanovanjsko dejavnost) - stanovanjsko okolje ^ ' This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:47:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms ■c£geg št. 15/1991 - ESSAS (Expert System for Site Analysis and Selection) je prototip- ni ekspertni sistem, ki trenutno vse- buje 240 pravil. Prototipni ekspertni sistem ESSAS poizkuša sintetizirati multidiscipliname aktivnosti urba- ňega in regionalnega planiranja v celovit sistem za podporo odločanju v zvezi z analizo in izborom lo- kacije. Prototip skuša představili přednosti in pomoč takšnega orodja z upoštevanjem pravil varstvaokol- ja, varnosti, konstrukcijskih pravil, varstva zdravja ter namenske rabe prostora. (Song - Yun Han, T. John Kim, An Application of Expert Sys- tems in Urban Planning: Site Selec- tion and Analysis, Computers, Environment and Urban Systems, Vol. 1,1989). - ESMAN (Expert Systems for Ma- nufacturing Site Selection) je pro- totipni ekspertni sistem, razvit s pomočjo sistema Personal Consult- ant Plus. Namen ekspertnega sis- tema je podpora izboru lokacije posebej za proizvodne dejavnosti, ki jih finansirajo tuji investitoci. Predlagani sistem ni uporaben le za manj izkušene prostorske planerje, temveč tudi za študente urbanega in regionalnega planiranja. (Sunduck Suh, Moonja Pork Kim, Tschangho John Kim, ESMAN: An Expert Sys- tem for Manufacturing Site Selec- tion, Computers, Environment and Urban Systems, Vol. 12, 1988). Nevronske mreže V zadnjem času se vse več raziskoval- cev ükvarja z razvojem in uporabo nevronskih mrež (neural networks) kot področja umetne inteligence. Bralec lahko kaj več v zvezi z osnov- nimi pojmi nevronskih mrež najde v článku Igorja Kononenka Nevronske mreže (Informatica 2/89). Nevronska mreža je graf, katerega vozli so nevroni (ki se lahko nahajajo v različnih stanjih), povezávě pa ime- nujemo sinapse (ki jim je pridružena utež - realna vrednost). Stanje dolo- čenega nevrona se spreminja glede na stanje lokalne nevronske podmreže (tj. stanja nevronov in vrednosti na sinapsah, ki so z obravnavanim nev- ronom povezani). Za dobre lastnosti nevronskih mrež lahko štejemo: relativno dobro ma- tematično podlago, biološko podob- nost, visoko stopnjo paralelizma, večsmerno izvajanje, robustnost in možnost učenja. Nevronske mreže lahko deHmo glede na naslednje kriterije: - topoloģija nevronske mreže (brez nivojev, dvonivojska, večnivoj- ska, dvosmerni asociativní pomnil- nik ...), - namen nevronske mreže (avtoaso- ciativni pomnilnik, heteroasociativ- ni pomnilnik, klasifikacija, grupi- ranje, samoorganiziranje in sorti- ranje ...), - pravilo učenja nevronske mreže (Hebbovo pravilo, pravilo del- ta, tekmovalno pravilo, pozablja- nje ...), - funkcije kombiniranja vhodov nev- tronov v izhod (funkcija aktivacije, funkcija izhoda ...). V zvezi z možnostjo uporabe nev- ronskih mrež na področju urejanja prostora omenimo dve možnosti: - približnoreševanjeNP-polnih pro- blémový jih je v zvezi z upravljan- jem s prostorom kar precej (npr. problem trgovskega potnika pri od- vozu smeti), - razpoznavanje geotopoloških vzor- cev pri avtomatskem zajcmanju prostorskih podatkov ("scanning", letalski in satelitski posnetki). Franc J. Zakrajsek, dipl. inž. mat. Ksenija KO VAČEC-NAGLIČ Primer uporabe PcARC/INFO za kartografske prikaze Pri interpretaciji rezultatov raziskav, ki obravnavajo določeno območje v prostoru, so kartografski prikazi v ve- liko pomoč. Poznamo različne vršte kartografskih prikazov, omejili pa se bomo le na tiste, pri katerih območje na karti razdelimo na več poligonskih območij, le-ta obarvamò glede na vrednost nekega atributa, składno pa oblikujemo tudi legendo karte. RoČno oblikovanje tematskih kart že nekaj časa vse bolj izpodriva uporaba različnih računalniških paketov/apli- kacij. NaS namen je bil izdelati aplika- cijo za pripravo in izris tematskih kart na osebnem računalniku, ki bo enos- tavna za končnega uporabnika, njena uporaba pa ne bo zahtevala posebnega računalniškega znanja. Odločili smo se, da aplikacijo izdelamo s pomočjo programskega orodja PcARC/INFO (verzija 3.3), saj smo želeli med dru- gim tudi preiskusiti možnost uporabe tega orodja za pripravo aplikacij. PcARC/INFO je programsko orodje, ki podpira geografske informacijske sisteme in med drugim omogoča raz- lične prikaze podatkov iz alfanume- ričnega in grafičnegadelapodatkovne báze na zaslon / tiskalnik / risalnik. Paket je obsežen, zato za seznanjanje z njim potrebujemö kar precej časa. Poleg tega je ukazno orientiran in kljub vgrajeni interaktivní pomoči s seznamom in strukturo ukazov deluje na uporabnika celo několiko neprijaz- no. Z namenom, da omogoči delo in uporabo tudi končnim uporabnikom, ki programskega orodja PcARC/ INFO (v ceļoti) ne poznajo, je v paket vključen makro jezik za pisanje 84 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:47:30 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms