Štev. 227. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 3. (vbod čez dvvrliče nad tlakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniikega telefona iter. 74. V Ljubljani, v sredo, 5. oktobra 1904. I*ha]a vsak dan, fcvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemam: s. celo lato 3« K, za poldrtfififtta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupr.Iffi prejeman: ia celo leto 20 K, ia pol leta 10 K, xa četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljub^ani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo je y Kopitarjevih ulicah štev. i Vspre|ema naročnino, Inserate in reklamacij*. — laaeratl ae računajo enostopna petltvrsta (dolžina Ta milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, aa trikrat d b, za v«č kot trikrat 9 h. V reklamnih noticah stane tnoslopna f armondvrita ** b. — Pri večkratnem objavl|en|H primeren pspaat. Uprarnlikeia telefona iter. 188. H " i . i Dr. Danilo Majaron in kranjski deželni zbor. Ker je zadnja afera v kranjskem dež. zboru močno razburila vse duhove na Slo venskem, bo sanimivo izvedeti, kakšne nazore je razvijal g. dr. D a n i I o Majaron na narodno političnem polju, dokler ga ni ▼pregel dr. T a v č a r. Pisal je tole: »Treba je vendar enkrat začeti z dokazi spravoljubivega duha, treba vsaj poizkusiti s b 1 i i a n j e tam, kjer je posebno tačas nujno potrebno in po mojem ne-isogibno, namreč na narodno - poli-t i č n e m polju. Imejmo pred očmi, da se pri sedanjih spravnih pogajanjih gre v prvi vrsti za j e d n o t n o nastopanje Slovencev v kranjskem dež. zboru, kakršnega že več let ni bilo in kakršno je bilo zadnji dve leti skoro izključeno. Kdo pa si kaj takega Se naprej želi ? Samo naš narodni nasprotnik, ali tisti, ki je na potu, da postane renegat, ali končno tisti, ki čuta za narodnost nima. Vsi drugi pa moramo želeti io tudi želimo, da v kvanjskem deie 1 nem zboru zastopniki slovenskega naroda ta narod kot samosvojo politično celoto predstavljajo, branijo in jačijo, to pa posebno zategadelj, ker imamo Slovenci sdino v tem sboru večino, katero moremo sa svojo narodnost iskoriščati, in katero bi morali izkoristiti tudi tedaj, ako bi na Kranjskem slovenska narodnost imela, kar še davno ni, popolno veljavo, izkoristiti namreč za obmejne Slovence, ki kot gole parlamentarne manjšine ne morejo doseči nobenega sklepa v prilog slovenskega naroda. Da se slovenska večina v kranjskem dež. sboru vsaj v vseh narodnih in političnih vprašanjih vedno tudi pokaže kot večina, to je naravna želja vseh slovenski čutečih src v naši deželi, in isto tudi po vsej pra- vi o i od nas slovenskih poslancev zahtevajo od nekdaj izvenkranj^j^ji rojaki, ne le Slovenci, nego tudi Hrvatje, zahtevajo dandanes tembolj, ker nam prav zadnji dnevi kažejo, da se tudi drugi deželni zbori r narodnih rečeh ne omejujejo na svoje kro novine. — Toliko sem moral povedati in se zavarovati proti očitanju, da so vsi poslanci narodne stranke zadovoljni z omenjenimi berostratskimi poizkusi. Seveda sem mogel govoriti le o načelnem stališču svojem. Odličnim spoštovanjem dr. Danilo Majaron, deželni poslanec.« Za danes rečemo samo to: Kako naj narod kot samosvojo politično celoto predstavljajo, branijo in ščitijo tisti poslanci, ki so po klubovih načelih prišiti na S c h w e -g e 1 n o v frak ? Memento, g. Danilo! Marijin shod v Lvovem. Religiozna misel se oživlja povsod. Najbolj nas pa veseli, če čujemo o veselih pojavih v tem oziru med svojimi slovanskimi brati naše države. Zato se s prisrčno ra dostjo spominjamo Marijinega shoda v Lvovem dne 28., 29. in 30. septembra. Te dni so se Poljaki po svojih najboljših zastopnikih iznova posvetili božji Materi. Kralj Jan Kazimir je v lvovski katedrali ob navzočnosti vseh veljskov poljskega kraljestva in ogromne množice ljudstva posvetil svojo domovino Mariji. Spomin na njegovo slovesno prisego se je obnavljal letos o priliki jubileja Brezmadežne v ravno ti steua mestu, pred ravno tisto podobo Matere Božje. Poleg 8'ovesne posvetitve se je vršil tudi važen shod, ki je obravnaval Marijino češienje in v slovesnih sejah dal navdušenega duška svojemu verskemu prepričanju. Volili so se trije odseki, ki so zborovali dne 29. septembra. Zavoljo važnosti in zanimivosti objavljamo tu predmete odseko vih delov* n!. Prvi odsek je obravnaval Češčenje Device Marije splošno in na Poljskem. O tem so bila sledeča poročila: Cist Matere Božje v vseh krščanskih vekih (univ. pref. dr. Ad. Miodi riski); Mater boni consilii (Stef. Trzecieski); maloznani privilegij Pija IX. za Poljake (kanonik Avg. Blachut); dogma brezmadežnega spočetja in vatikanski zbor (Alfr. Wio!>lewski); zgodovina Marijinega češčenja na Poljskem (dr. Fi|ihk); »Bogorodica« (o sem j jas, ti pa pov-vem da sem oče doktorjs, d-da. Pobe-eri se stra stran, ti opica, š še če-če čevlje mi boš snažila!« i i. Doktorja je spreletelo nekaj hladnega po vsem životu; v sosednji sobi je zašu mela svilnata obleka soproge, kakor bi vstala in prislu8koyala. V tem hipu pa se je tudi is potisnil mimo hiSine starec v oguljeni, z blatom po Skropljeni obleki, z neobritim, umazanim licem, pijanimi očmi in glupim nasmehom, zmečkani klobuk še na glavi; opote- kajo se na vse strani, je iskal z rokami ravnotežja. »Dober da-an! Smo o ie tu tukaj!« je dejal in jezik ss mu je zapletal. Ko je zagledal sina, gospoda v elegantni, dolgi črni suknji, z zlatimi naočniki, je postal pa mahoma treznejši in prijaznejši. Snel je najprej klobuk in ga vrgel v kot za peč, potem pa je razpel roki in se vrgel v doktorjs, kričeč na vse grlo: „0 - o - oh! Moj ljubi s - i - ne! Naj te ob - obja - me m - mem, na - mej te prit -tisnem n - na svoje serce!" Objel ga je kakor s kleščami, drgnil svej vijoličaste-rdeči nos po njegovem obrazu ter ga cmakaje poljubljal s svojimi klejastimi usti, ki so izpuhtevale neznosen smrad pe žganju in nesnagi. Komaj se ga je mogel doktor rahlo oprostiti. Ah, kje so sedaj njegove lepe sanje! „No oče, torej prišli ste, Bog vas sprejmi! Pa veseli, veseli! Take ne bo smelo biti več, veste, ker se je treba pač tudi nekoliko ozirati ... Le vsedite se tu-le v naslonjač, pa mi pripovedujte kaj o Ameriki. Kako da vam je tako hudo šlo?" In vsedel se mu je nasproti ter ga gledal z mirnim obrazem in vprašujočimi očmi, a s strašno tesnobo v prsih. „Uh, kaj n-ne bo hudo; žga-ganje je ved-no dražje, de-den-narja p-pa nič!" Postal je zaspan, kakor hitro se je vsedel in še nekaj časa mu je pripovedoval v pretrganih stavkih, z zapletajočim se jezikom, robatimi izrazi in številnimi kletvicami, kako hudo je v Ameriki, ker so ga vedno po prvem tednu pognali iz vsake službe, odkar je bil začel i>epivati. Sedaj pa da bode vse debro, saj ima njegov ljubi, zlati sinko denar, ta bede že gledal, da njegev oče ne bodo hodil žejen po svetu okrog. Vedno češče so zamirale njegove besede na pelovici pota. Slednjič pa se je zleknil po blazinah in hrčč zaspal. Doktorju je bilo neizrečeno hudo. Kdo bi si tudi mislil kaj tacega! S takim blažen-stvom je vedno pričakoval očeta, predstav-ljaje si ga kot prijaznega, častitljivega starčka, utrujenega po delu in nesreči, kakršen je živel v njegovi pobežni domišljiji. In zdaj to razočarenje. Zazdelo se mu je umestno, da bi se Rusko-Japonska vojska. Vojaka v Mandžuriji. L o n d o n , 4. oktobra. Dopisnik »Daily Telegraph« v Sinmintinu sklepa ii infor macij, ki jih ima, da Japcnci, ki ao poprej hitro prodirali ter so sedaj neodločni, ne nameravajo prodirati proti Mukdenu ter čakajo pomožnih čet od Port A-turja. To so znamenja slabosti. Zadnji d»e di viziji sta zapustili japonske luke dne 3. septembra. Najbrže sta poslani pred Port Artur. Druge čete bodo poslali pa v Inkav. Vse to gibanie jako Bkrivsio. Mukden, 4. oktobra. Japonoi porabljajo ori svojih operaoijah zahodno od Muk* dena Ilunhuze za oglednike. Ruska konjenica je v teh krajih jako močna in njeni konji se nahajajo v dobrem položaju. Rusi delnjejo na vzhodu. Med prednjimi stražami se vrše mali boji. Berolin, 4 oktobra. Iz Mukdena poroča »Beri. Tageblatt« : Vyborgski polk, čegar lastnik je cesar Viljem II, je dcb l za svoje vojne čine pri Ljaojanu 97 zasluinih križcev. London, 4 oktobra. Gen. Stackel-berg je izpremenil svojo pozicijo. Poprej se je nahajal na desnem krilu, sedaj pa je na levem pri Fulinu. Debil je v ojačenje sveiih evropskih čet, da šiiti cesarske grobove. V Mukdenu ter v okolici vlada mir. Gen. Kuropatkin ne namerava prodirati v juž. smeri. Pač pa bo izkušal japonskim četam Škodovati, kadar bodo prodirale, z napadi na posamezne oddelke. V ruski armadi je trdno upanje, da Port Artur ne pade Se več tednov. Na prelazu Motien sneži že tri dni in nastopil je mraz. London, 4. oktobra. Po novem brambovskem zakonu bo Štela skupna japonska vojna moč 1 milijon vojakov. Port Artur ne pade! Včeraj smo poročali, da se je Ru3om po krvavem štiridnevnem boju posrečile, Ja ponce izriniti iz vsth zavzetih pozicij. Danes pa prihajajo poročila iz Londona, ki pri iajo, s kako silo napadajo Japonsi. Brzojavka se glasi: London, 4. oktobra. Privatna pisma, datirana cd 23. septembra, so došla v Čifu ter popisujejo bombardement, ki se je vršil od 19. septembra naprej na vse zunanje utrdbe ter tudi na mnoge notranje. Posebno mečno so streljali na obkope, ki Ščitijo vodovod. Dne 18 septembra zvečer so bile vse vodovodne naprave in vsi okopi pop:l noma razdrti in pjsadka se je morala v varstvu teme umakniti v glavno utrdbo. Napad na Veliki hrib se je vedno zajel s budim bombardementom. ki mu je sledil naskok. Vrieni nazaj so Japonci ponovili bombarde ment in potem s 3 je zopet pričel naskok. S fanatično triovrataostjo so poizkušali štiri dni vzeti Veliki hrib. London, 4. oktobra. 01 Japoncev izkopani rov za mine pred Port Arturjem je bil 24. septembra dovršen ter takoj porab Ijen ; s kakim usoehom, ni znano London, 4 oktobra. General Steselj je baje izgnal vse Kitajce in ženske, iz vzemši samaritanke, iz Port Arturja, da bo s hrano in vodo dalje izhtjal. Cifu, 4 oktobra. Na parobkih Vslikega hriba je vse polno razmesarjenih trupel. 300 Rusov in 200 Japoncev je mrtvih ležalo skupaj v enem samem jarku Japonoi so za prli vodovod, vendar se lahko dobiva voda Sa po drugih sredstvih. Tudi živil je še dovolj, le mesne konaerve so že skoraj porabljene, vsled česar zakoljejo v Port Arturju vsak dan 30 oslov. London, 4. oktobra. Dopisaik »Times« v Tokiu svari, naj se ne verjame ruskim vestem, da so bili Japonci pri Port Arturju odbit1, nasprotno,, dosegli so mnogo uspehov. Več važnih pozicij so vzeli Rusom. Nasprotno pa trdijo ruska porodila o izidu bojev s tako odločnostjo, da jih ni mogoče prezreti. Car Nikolaj Peterburg, 4. oktobra. Gir Nikolaj se je danes vrnil v Petrov dvorec. Boksarsko gibanje. H a r b i n , 4 oktobra. Bokserji so se začeli nanovo živahno gibati. Zbirajo se v porah ter se družijo v pravilne vojaške čete. Gibanje ie naperjeno proti kristjanom ia tujcem. Vstaja sega celo deloma v Mandžurijo, v kolikor je je v ruskih rokah. Kuropatkin in vojaiki begunol Nemirovič Diščenko nam podaje sledečo sliko: V sami srajci in bosonogi ao ušli, de-sertirali. Imeli bi biti ustreljeni. Tu pride mimo Kuropatkin. »Zakaj ste utekli?« Nič odgovora. „Napačen alarm je bil vzrok«, poroča častnik. Kuropatkin ne odgovori; ogleda si bedne. Napol izstradani, goli, oči, ki že več dni niso videle spanca, globoko vdrte, stoje tu tresočih nog. General se obrne na službujočega častnika: »Dajte ljudem kaj poštenega jesti ter jih pustite, da se naspe.« Nato odide. Kako dolgo bo trajala vojaka? Pariz, 4. oktobra. »Pet t Pariaien« priobčuje razgovor svojega peterburškega dopisnika z voj. atašejem ondctaega franc. poslaništva, gen. Moulinom, ki se je med dvugimi izrazil, da bo vojska pri normalnem razvitku trpela najmanj dve leti. Rusiji ne bo pustila, da bi se v vojsko vmešavala kaka druga velevlast. Hunhusi napadli ruski transport. London, 4. oktobra. »Times« poročajo iz Tokia: Oddelek 500 jahajočih Hunhuzov je vzel severozahodno od Tjelina po hudem boju velik ruski transport, ki je vozil strelivo. Med bojem je eksplodiral en voz s strelivom; pri tem je bilo ubitih okrog 100 kozakov in vojakov. Hunhuzi ao vjeli 70 Rusov. Poglavar Hunhusov je iz javil, da bo v maščevanje zato, ker so Rusi postrelili na stotina Hanhutov, d a 1 usmrtiti vse. razjokal, kakor je čital v romanih in videl v gledališču. Začel je vzdihovati in nabirati obraz, da bi ga jelo peči v nosu in bi vsaj par solz priteklo izza trdnih jezov. A zaman je stiskal oči in sklepal roke, solz ni bilo... In ko je pogledal pred se, je videl v zrcalu svoj smešnonamrdnjeni, od napora zardeli obraz; zazdel se je hipoma sam sebi največji norec na svetu. Hišina je poklicala k obedu in šel je. Nekaj ga je davilo v grlu, da ni mogel niti jesti, niti govoriti z Olgo o očetovem prihodu. Ona je kramljala brezbrižno o raznoterih stvareh, on pa bi ji bil rad povedal, razložil, opravičil... toda kakor hitro mu je prišla beseda na jezik, je silno zardel in plaho pogledal soprogo izza polzaprtih trepalnic, če ga opazuje. Ona se navidezno ni zmenila za izpremene na njegovemu obrazu Ko pa je bil obed pri kraju, se je vzravnala, položila ozki, prozorni roki v krilo, pogledala ga s tistimi velikimi, globokimi očmi, ki so gospodovala njegovemu srcu ter dejala: »Zakaj pa mi ne poveš ničesar o očetu ? ... Saj slišim, da je prišel, . . . etwas angeheitert . . . Mislim pač, . . . du selbst denkst jetzt nicht mehr ernstlich daran ?" Brez odgovora je vstal Vinko in šel. Neznosno mu je bilo pri srcu. (Konec prih.) Kitajei in Japonci. London, 4.jokt. Na K tajskem se pojavlja nezaupanje proti japonski nesebičnosti pri osvojenju Mandžurije. Na poluotoku Tan-tui vsled tega vre. Oklic japonskega ministrskega pred sednika. London, 3. oktobra. Japonski ministrski predsednik je izdal danes zjutraj pro-klamacijo, ki se glasi: Vojska mora Se dolgo trajati. Narod mora biti trdno odločen, doseči uspeh, in pripravljen, doprinesti potrebne žrtve. — Ju tri bo shod vseh provincijalnib guvernerjev. Baltiiko brodovje. Peterburg, 3. oktobra. Dne 30. sep tembra je izplula iz kronstadtske luke vojna ladja „OreP, ki je pa b izu velikega ladjišča zadela ni sipino, vendar je oatala brez po-fikodbe, ker je plula le v hitrosti pol vozla. Orel" se je ša zvečer vrnil nazaj v pristanišče. Admiral Birilev je grajal v dnevnem povelju poveljnike v pristanu se nahajajofih vojnih ladij »General admiral O.eg*. „Zem čuk", „KamČatka" in „Notron| Monju", ker niao pomagali „Orlu". „Z°.m5uk" je odplul 1. oktobra. Križarica »Bajan*. London, 4 oktobra. Reuterjev urad poroča danes ic Sangaja: Neresnična je ve3t, da bi se bila križarica „Bijan" usidrala pri vodovjih b'.izu Sangaja. Pomanjkanje krme v Mandžuriji London, 4. okt. »Daily News« poročajo iz Ihrbina: Najtežje je Rusom preskr bovati krmo za konje. C ;la okolica je opusto šena in prebivalci je nočejo dajati niti za visoko ceno. Treba bo voziti krmo za zimo po leznici. Rasne vesti. Peterburg, 4. oktobra. V Sova stopolju je velikanski požar uničil zaloge streliva. Trinajsta iopniška brigada je mobi lizirana. Poveljnik „Novika* je zamenjal ka pitana Dabiša, ki je bil ranjen na »Gromo-boju". Prostovoljni kozaki so na reki Ljao za palili devet japonskih ladij, naloženih s strelivom. Ogromne eksplozije so uničile ladje. Ko so se kozaki vračali, so zadeli na Ja ponce. Dva so vjeli in vlekli v Mukden. Peterburg, 4, oktobra. Dne 1. oktobra je general Mlščenko udaril dvakrat s 24 topovi na levo krilo Kurokijevo. Po vro čem boju so se Rusi umaknili, izgubivši dva častnika in 87 mož. Japonske izgube bo velike. Razpust državnega zboraw Po mnenju krščansko-seoialnih poslancev bo dr. pl. Korber za slučaj obstrukoije puitil državni zber le en teden zborovati in ga bo nt t) razpustil. V najkrajšem času bodo razpisane nove volitve. Ministrstvo za notranje stvari je tikoj, ko so bile volitve v splošni Bkupini štajerskega deželnega sbora končane, zahtevalo od štajerskega namest ništva, da vse volivne spise takoj predloži ministrstvu. Zasedale deželnih zborov. Za včerajšnjo sejo moravskega deželnega zbora so napovedali socialni demokratje veliko demonstracijo. Na daevnem redu je bilo namreč prvo čitanje nujnega predloga poslano Stranskega, da naj se uvede za moravski deželni zbor splošno, enako in direktno volivno pravo Ker šo že pred rsmimi dnevi soc. demokratje preprečili sejo deželnega zbora, je pnliciia zaprla vse dohode, tako da soc. domokratje n so mogli izvesti svojega načrta, ko je opoldne prikorakalo več tisoč delavesv iz raznih tovarn. Ker niBO mogli v zbornico, so pol ure demonstrirali za solešno volivno pravico na ulici. Demonstranti so napadli tudi brnskega podžupana Rohreria, ko se je peljal k seji, in zahtevali od njfg«, da glasuje za splošne volivno pravico. Pos'aaca H y b e š in E 1-derseh sta med demonstraoi o večkrat govorila demonstrantom. V seji je izjavil deželni glavar-grof Vetter, da bode ukazal izprazniti galerije, če se posluSavei ne bodo hoHi pokoriti njego vim opominom. Poslanec Stransky je nato utemeljeval svoj nujni predlog o volivni pre-osnovi za moravski deželni zbor. Nemci so glasovali proti nujnosti. Vsled tega so obiskovalci galerij demonstrirali. G'avar je pustil izprazniti galerije. Obiskovalci bo b krikom zapustili zbornico. Položaj na Češkem. Včeraj so imeli češki poslanci poaveto-vanje. Temeljito so se posvetovali o politič nem položaju in določili p »stopanje čeških poslancev v deželnem iboru. Sklenili so, da odpošljejo k deželnemu maršalu knrau Lob-kovicu deputaciio, ki naj maršala naprosi, da postavi na dnevni red prve deželnocbor ske seje predloge o podporah. Agrarski krogi smatrajo polržaj za jako resen, znna-Sajo se 'e nekoliko na današnji shod čfških aarrarcev Upajo, da bodo Nemci' izločili iz obstrukcije pieUoge o podporah. V četrtek bodo zopet zborovali češki poslanci. — Nemški viri poročajo, da bodo Nemci toliko časa nadaljevali v č?škem deželnem "boru ob atrakcijo, d kler ne prenehajo Cehi z ob strukcijo v drži»nem zboru, češki deželni zbor bo imel k večjemu le tri seje. Danes je ,saja nemških agraroev in posvetovanje vseh nemških deželah poslancev V nedeljo je govoril poslanec Iro o političnem položaju Izjav 1 je, d« Nemci ne bodo nrenehali z obstrukci'f> v deželnem zboru, dokler ne prenehajo Čehi c cbstrukcijo v državnem zboru. ^Nova ogrska stranka. Član Kofiutove stranke, poslanec Ludo vik C.3avolszky, je imel v Siabadszallasu shod, kjer je besno napadel vodilne osebe Košutovi stranki, ker so povzročile, da je stranka prenehala z bojem za mažarski po veljni jeziš Csavol3ziy in njegov, privrženci bo nato takoj ustanovili novo stranko, ki se bo imenovala »neodvisna« Košutova stranka. Papež in Francozi. Pariški »Tempa" poroča iz Rima : Pa pež je v daljšem zaslišanju sprejel nekda niega francoskega ministrskega predsednika Emila Oiliviera. Poročetalcu lista »Temps« je rekel Oliivier po zaslišanju: Francoska vlada naj premisli dobro, preden prične boj s takim papežem, kakor je Pij X. Papež se bo odločno uprl vsakemu poizkusu, ki bi hotel kratiti pravice rimskega papeža. Balfour proti protekciji. L >rd Balfour je v klubu škotskih kon servativcev izjavil, da bo odložil načelništvo stranke, če bo stranka sprejela v svoj načrt protekcijo, ki e;aSi s cer nekatera industrijska podjetja, a zato oškoduje zopet druga. Po trebno pa je, d« se na tuje blago naloži uvez ia carina. Razmerje med Angleško in njenimi velikimi naselbinami zahteva, da pride med naselbinami in Angleško do jasnosti le po svobodnem posvetovanju. Oklic makedonskega odbora. Notranji makedonski odbor je izdal vže dlje časa napovedano spomenico, v kateri našteva vse važnejše dogodke od 1. 1903 nadalje. Spomenica, kateri sta priložena dva zemljevida, natančno našteva vse boje vstašev in zlodejstva. Končno izjavlja, da bo odbor toliko časa vodil boj za osvobojenje Make donije, dokler ne bo po mednarodnem vojaškem posredovanju odstavljeno vladarstvo Turčije v Makedoniji in zagotovljen prebivalstvu človeški obstanek. Mirovni shod r Ilostomi. Pri otvoritvi mednarodnega mirovnega shoda v Bostonu je državni tajnik Zedinje-nih držav pozdravil zborovalce in naznanil/ da ameriška vlada odobruje načela, ki vodijo zborovalce. Zedinjene države bodo podpirale stremljenje, da one mednarodne spon, katerih ne poravna diplomacija, rešijo razsodišča. Predsednik Roosevelt proučuje sedaj vprašanje. kako naj bi se spori msd Zedinjenimi državami in evropejskimi nsrodi rešili po razsodiščih. — Prihodnjo zimo bo predložil svoje nasvete senatu. Predsednik je tudi pred kratkim obljubil, da povabi države na drugi mirovni kongres v Hiag, kjer bo nadaljeval 1. 1899. pričeto delo. Štajerske novice. š Stieger, poslanec p» milosti tajnih socialnih demokratov, je premeten tič; pa hvaležen je tudi. Ker ve, da bi ga pri volitvi združeni Slovenci in katoliški Nemci tako podrli na tla, da bi kar umrdelo za njim, kakor ca slavno propalim Vračkom, čut i je za svojo svote dolžnost se s „c.frastimi" besedami zahvaliti socialnim demokratom za njihovo veliko milost in pomoč. Komaj je prestopil prag deželne hiše, že je hitel se klanjat poslancu socialnih demokratov R e s s e 1 n -a mu iikacat svojo reverenco in ginljivo izročil svojo srčno zahvalo. Prav ima mož! 6 Icseljevanje v Ameriko. Kakor piše ameriška „Nova Domovina", se je število naseljencev iz stare domovine v Ameriko pretečeni mesec jako zmanjšalo. Med tem ko jih je spomladi došlo povprečno najmanj 2000 na mesec, b« ie število ca mesec avgust skrčilo na 197. Iimed teh je več kot polovioa Slovanov, največ Poljakov in Rusov. Sadna razstava v Radovljici- (Dopis.) Ko sem te dni obiskal razstavo v Radovljici, nisem pričakoval, da odkritosrčno govorim, veliko. Mislil sam, k a.j posebnega v tem oziru more prirediti samo stolno mesto. A reči moram, da sem bili popolnoma iznenaden. Zigledal sem v Radovljici razstave, ki bi v vsakem oziru delala čast naši lepi prestolnici. Zie na prvii pogled mi je imponirala ideja, katero sem zagledal tu uresničeno, ideja namreč, uprizoriti veliko sadno razstavo na deželi takorekoč sredi kmečkih, domov. Ta idejm je nekaj novega in zasluži, da se jo posnema. Pri vstopu v razstavo se mi je pa posebno zdela drzna misel, da se ca sadno razstavo na deželi gradi poseben paviljon, zgradba, ki gotovo ni bila po cani. Saj smo do sedaj bili navajeni slišati sadnih razstavah v kakem izpraznjenem starem poslopju! Ko pa se le površno ozrem po razstavnem poslopju, sem takoj spoznal, da je razstavni odbor zadel pravi smoter, ko je zgradil lepo poslopje. Nekaj preprijetoega te obzeje, ko Btopš v sredo tega prostora! Oiroginkrog z najraznovrstnejšim sadjem bogato obložene orjaške raice, in to sadje ti je došlo iz cele kranjske dežele, a sredi tega prostora je visoka piramida z velikim doprsnim kipom našega premilega vladarja. Ta piramida je bujno ekrašena s samimi izvanrednimi pridelki sadjarstva. V prvič je tu izloženo sadje gosp. Iv. T o m š i č a z Vrhnike, ki skoro nima para; spredaj je orjaška bruJka kongresovka vrta g. pl. PremerBteina z Jalič-nega vrha pri Idriji- Po piramidi okrog so raiobešene groedom podobne jabolčne kro-zule; a splošno občudovanje vzbujata dve jablani v cvetličnih loncih, kateri je vzgojil v sobi g. o. kr. okr. glavar pl. D e t e 1 a v Radovljioi. V skrajnem koncu razstavnega prostora na desno in levo v kotu so ukusno urejene police Tschinkelovega zeta. ic Ljubljane in pa izložba raznih žganih sadnih pijač gg. A n d r e j a M e j a č a iz Komende, g. G a b r. Eržena iz Zapul na Gorenjskem, gosp. B e n e d i k a od Sv. Jošta pri Ktanji, gosp. d e G 1 e r i a iz Logatca, g. dr K o p t i v e iz Ljubljane, gosp. TomoTollazcia iz Logatca in raznih drugih. Impozantno ozadje pa izpolnjujejo mnogovrstni stroji in drugo v stroko sadjarstva spadajoče orodje, katero so razstavili češka tvrdka Ježek v Blanskem (Moravija), Schneider in Verovšek iz Ljubljane, M a j d i č (»Merkur*) ic Kranja-Cjlja in drugi. Posebno moram omeniti na tem meatu, da je razstavil na radovljiški razstavi svoje lepe tovarniške izdelke tudi gosp. M a 11 y > izdelovalec lesne volne v Belipeči in da je daroval odboru sadne razstave vso krasno pobarvano leseno volno, katera krasi izlož bene mise. Ako stopiš na krasno prirejen oder, moraš iireči odkrito priznanje odboru, ki je v pravem narodnem navdušenju priredil ra»-stevo, ki mora ostati v živem spominu komur, ki jo je obiskal. vs»- Resnično je pač, da je na razstavi opaziti tudi napak in hib, ki se dajo — na b o d o & i sadni razstavi morda — preprečiti. A katera razstava je brez napak in hib? Morda bi bito boljše, ako bi bilo kloier.o sadje, lo čano po vrstah n. pr. jabolka skupaj, hruške skupaj, potem sadje s pritlikovoga drevja skupai, in vse lepo popisano, v kaki zemlji in legi je rastlo. na kaki podlagi je cepljeno i.td i.t.d Ali taka rairedba zahteva širših priprav, nego so bile mogoče tu, kjer so ne, kakor se mi je pripovedovalo, sploh delale velike ovire, da so razstava onemogoči. Ta razstava je torej v prvi vrsti i z • 1 o ž b a malone vsega kranjske ga s a d j a , kattro je ie ia tolikem višku napredka, da je obiskovalec razstave v Radovljici po pravici iznenaden! — Ako je to sadje na razstavi strogo strokovno razvrščeno ali ne, to so na prvi pogled ne zdi tako ve likega pomena. Na obiskovalca napravi ra dosten in impozanten utis le ta množina vsakovrstnega sadja, ki ga pridelava do danes kranjski kmet in sadjcrejec. Saj se tu uprav zrcali resnična Blika našega sadjar stia, ki je dokaj zadovoljiva in nas napolnjuje z na lepšimi nadami za bodočnost. — Treba je le žive vzpodbuje na vseh koncih in krajih. Saj je naši Kranjska prava obljub ljeaa dežela, kar se tiče sadjarstva! Lo oglej si posamezne zbirke na tej razstavi, pa pritrdiš tem besedam. — Zbirke Al. Pav lira iz Podbrezja, Pr. Tršarja z Vrhnike, Fr. Suho dolnika iz Borovn c-, Brusa iz L-gotoa, Pre mersteina iz Idrije Poharja iz Polč, Hafner jev iz Žabnice in Škofje loke, Fil. Pogačnika z Dobrave pri Kropi, Cvenkeljna iz Ljub nega, ter druzih, — posebno pa zbirko ra dovljiškega okr. glavarja gosp. pl. Deteli in župana ljubljanskega Ivana Hribarja, ter župnika Strupija iz Smartna pod S-narno goro. Ni pisat bi moral cele pole, da bi mogel na vesti zaporedoma vse odlične razstavljavce prekrasnega sadja! — Upam, da se bede to storilo v strokovni oceni, katero gotovo preskrbi nepristransko eden ali drugi Btro kovnjak Dnevne novice, V Ljubljani, 5. oktobra. Zloraba zaupanja, h liberalnih krogov smo prejeli naslednji dopis: Kar smo doživeli v petek v deželnem zboru in kar beremo v uvodnem članku »Slov. Naroda« 5t. 225, nam je jasen dokaz, kako gnilo je vse v liberalni stranki. Pač hoče to svojo gnilobo prikrivati v omenjenem članku z naslovom »Zloraba narodnosti«, toda ta poizkus se je žalostno ponesrečil, in vsak človek, ki razpolaga z navadnim razumom, bo izprevidel na prvi pogled, da je ravno to beBno napadanje katoliško-narodne stranke dokaz liberalnega poraza Pravo hudodelstvo je«, pravi »Slov N>rod«, „če sa važne, resnega truda zahtevajoče zadeve zlorabljajo v umazane strankarske namene." — Pravo hjdodelstvo, — pravimo mi, — je to, če se važne narodne zadeve sploh ne obravnavajo in namenoma pozabljajo iz umazaRih strankarskih namenov. D/'. Susteršič je s Čehi proti Nemcem v obstrukciji, on stavi predloge za slovensko univerzo, on predlaga, da se ubogim pomaga, cn se unemassvojo stranko za čast slovenskega naroda, on dviga slovensko zastavo! Liberalci pa protestujejo in vpijejo: »To je obstrukcija, to je umazano!« — Zakaj pa Tavčar tega vsega ne prime v roke ?! Zakaj pa je izpustil dr. Tavčar narodno zastavo iz rok ? Ali naj leži naša zastava v blatu, teptana od naših nasorotni kov — ker se je njemu ne ljubi več držati, ali ker je ne sme? Ali je samo dr. Suster šič opravičen, dvigniti jo in klicati: „Tu je! Pri nas je I« Naj dr. Tavčar vpije: »To je reklama?« Zakaj pa dr. Tavčar spusti to reklamo iz rok, ako lučo biti vodja narodno napredne stranke, prvak slovenskega narodu ? Pa to je politika — on ne more in ne sme — kakor bi tudi rad ! On, ki bi bil lahko dika kranjskih Siovencev, in tudi Slovencev sploh, on, na katerega bi zrla polna zaupa nja cela Slovenija — on vodi sedaj lajedno složno politiko z Nemci. Ia v ti zvezi mu ni stmo nemogoče agresivno nastopiti za narod, nego prisilen je, nastopiti aktivno za potuj-čevanje našo dežele. On, ki bi lahko imel zase simpatije in navdušenje vseh slovensko čutečih s c, on je sedaj nasprotnik vaega narodnega gibanja in jezen, da se je ravno sedaj, ob priliki poizkušnje nemških nacijo-nalcev, ali je glavni steber mostu do Adrije trden dovolj, slovensko občinstvo pokazalo nasprotno ti slovensko nemški kliki, smeši to nepekorno Slovenijo, jo duši za vrat in pravi : »Zverina, ali se še ganeš? Kaj pa bode Sohwegel mislil o meni, ko šo živiš !" In zakaj vse to? — Zato, ker je dr. Tavčarju ljubše deset zaguljen h nemških naoijonalcev, kakor eden sam slovenski klerikalec. — Ta ideja Tavčarjeva je vtelešena že dolgo let v »Slov. Narodu", listu, ki bi bil poklioan, kli sati narod na branik proti nemškemu navalu, a neti mesto vsega tega le neslogo z divjim napadanjem katoliško - narodne stranke. To svojo mržnjo in to svoje sovraštvo je gojil dr. Tavčar s toliko doslednostjo, da je popolnoma pozabil, da ni samo liberalec, nego v prvi vrsti tudi Slovenec Kako bi bilo Bi cer mogoče, da je sede! o priliki vs'sokol skega zleta s sarkastiičnim smehljajem na obrazu » gostilni „Pri roži« in kvartal z nemškularji, ko so se v »Pnširnovem hra mu" prvaki češkega narod', oboževani voditelji Čehrv, zajedno z boljšimi Slovenci, nego je dr. Tavč»r, navduševali za narodno stvar! In v ti isti doslednost: je pozebil, da bi dandanes, — ako bi bil narodnjak, — tudi lahko imel večino v deželnem zboru, ne da bi bil z Nemci zvezan. Zakaj tisti, ki dviga na rodno zastavo, gospodari nad največjim ka pitalom ki ga lahko izkorišča z največjimi obrestmi. Ranorre, ki ga ima Ta;čar, mu veliko nese, in na ta renomč mu zaupajo tuintam po širni slo\enski deželi, misleč, da se Tavčar roo le kc ličke j zavzema za narodno Btvar. Mi pa vprašamo sedaj: Kaj je hudodelstvo? Postopanje dr. Susteršič?, ki je pograbil narodno zastavo, katero je izpustil dr. Tavčar, ali zl raba zaupanja, ki ga še goji slovenski narod do dr. Tavčarja in ki ga le-la izkorišča po svoje v svoji slovensko nemški zvezi? Veduo nove stvari nam odkriva dr. Tavčar v „Slov. Narodu". Jezi gs, da se je končno vendar tudi po ljubljanskih gostilnah pričelo proti njemu zabavljati. Včeraj je povedal, da pravzaprav samo on ve, kaj bo dolžnosti kranjskega deželnega zbora, drugi pa o tem še »nikakega pojma nima j o Torej to bedi dokaz, da dela samo Tavčar prav!? „N«rod" trdi, d a s o tudi lani stavili naši poslanci predlog o k orebp ondenčn e m uradu, da so liberalni poslanci glasovali za nujnost, da je bila nujnost sprejeta, a da predlog zato ni prišel več v zbornico, ker so ga »klerikalci« sami obstruirali. T o je nesramna laž, s katero hoče »Narod« v imenu nemško-slo venske zveze oslepariti javno mnenje! Res je, da so lani na$i poslanoi stavili nujni predlog, katerega pa so ae slovenski in nemški liberalni poslanci tako ustrašili, da bo pričeli prositi vlado, naj zasedanje hitro zaključi. Ko je dr. Susteršič vložil že lani ta svoj nujni pred log, bila bi dolžnost slovenskih liberalnih poslancev za nujnost glasovati. Tega pa niso storili! Schwegel je sprevidel situacijo in je ujel slovenske liberalce v pust. Vstala sta Tavčar in Schvvegel ter izjavljala, da bodeta njuni stranki glasovali proti nujnosti vsakega predloga. Tako ježe lani ujel S c h w e g e 1 dr. Ivana Tavčarja, da bi preprečil nujne in v a ž ne narodnostne razpravel In dr. Tavčar mu je sedel na lim! Nad takim narodnim izdajstvom egorčena, je katoliško narodna stranka začela odločno cbstrukoijo in je sklenila onemogočiti druge razprave, katere so žtleli Tavčar in Svegelj. — Tako sošelani napraviliv isti zadeti narodno-napredni p o s 1 anci pra v i narodni škandali Celo leto so imeli časa dovolj, da bi se v isti zadevi kaj ganili, a molčali so na Svegljevo povelje. Letos ao jih naši poslanci prisilili, da so popolnoma jasno pokazali svojo zvezo z Nemsi! Na ljubo Sveglju bo Tavčarjevi poslanci glasovali proti nujnosti, dasi so naši poslanci izjavljali, da to ni obstrukcijski predlog. Upravičeno je radi tega ogorčen vsak pošten Slovenec, a z lažmi »Narod« Tavčarju ne bo pomagal iz za drege. Kaj namerava nemiko liberalna veiina? Kakor bolnemu konju, tako prigovarja »Narod" svojim ljubim liberalcem, naj za božjo voljo ne verjameje, da so liberalci res vsled zveze z Nemci izdali slovensko narodnost. A dejstva govore drugače. Tudi okoli vprašanja volilne reforme hodijo liberalci kakor mačka okoli vrele kaše. „Narod" priznava, da je petrebna volilna reforma, a hkrati trdi, da se ne sme dovoliti. Kakor nam „Narod" poroča, ima nemško-liberalna večina sledeči načrt: Dokler ne neha obstrukcija, je tudi v odseku za volilno reformo izključeno vsako meritorno razpravljanje o volilni reformi. Zato je torej doktor Schoppel, vsled nemško-slovenske zveze načelnik ustavnega odseka, nastavil prvo sejo šele po prihodnji deželnozborski seji! To se pač pravi, da liberalci obstruirajo volilno reformo! Katoliško-narodni poslanci niso začeli z obstrukcijo, ampak so pokazali, da jim je de rednega dela. Obstruirajo pa liberalci in sicer obstruirajo volilno reformo, ker bi vsled nje Nemci izgubili svoj vpliv. Liberalno obstruiranje volilne reforme je torej le izvajanje one točke nemško-liberalne zveze, po kateri so slovenski liberalci izrečno vezani, varovati nemško posest. Ker katoliško-narodne obstrukoije do zdaj letos sploh še ni bilo, imamo samo liberalno obstrukcijo proti volilni reformi. Izvajanja včerajšnjega »Naroda" so torej popolnoma nezmiselna. Vi nehajte z obstrukcijo proti volilni reformi, od tega je odvisna bodočnost deželnega zbora! Shod v Idriji. Poroča Be nam ii Idrije: V nedeljo je naš deželni poslanec poročal svojim volilcem o položaju v deželnem zboru. V enournem govoru nam je po jašnjeval politične naše razmere. Začudeni smo poslušali zanimivo poročilo. Nismo mo gli skoraj verjeti, da naš deželni predsednik govori večinoma le nemški in dasi na to opozorjen, vedno le še nadaljuje v nemškem govoru. Naj bi v Trstu govoril vladni zastopnik le slovenski, Italij ni bi mu gotovo pokazali vrata ali hrbet. Naj bi v Gradcu ali Celovcu govoril deželni predsednik le slovenski, Nemci bi ga ne trpeli dolgo v svoji sredi. In vendar bi bilo tam bolj opravičeno, kakor na Kranjskem. Tu imamo le 25.000 Nemcev, a na Štajerskem je nad 400.000 Slovercjv in »a Koroškem 120.000. Kje pa je bil takrat dr. Tavčar s svojim črerljem »na kveder« ? Kje so bili oni pri ■taši »absolutne narodnosti«, ki so se tako ponosno biii ob junaške svoje prsi, češ, edinole mi radikalci smo Slovenci, drugi pa brezdomovinci? Sedaj nimajo niti ene gra-jalne besede, ako se na slovenske vloge in slovenska vprašanja odgovarja le nemški! Ali se res more izobražen, resen in posta-ren Slovenec tako zasužnjiti materi Germa-niji, da pozabi na čast in ugled svoje do movine ? Naša nemška vlada poroča v svet, da imo Slovenci nekak surov narod, ki z revolverji strelja na došle goste. Ko pa se sodnijsko dokaže, da to ni bilo resnično, vlada tega ne popravi, tako da madež še vedno ostane. In naši radikalni Slovenci to mirno trpo ? Tako jih je torej uklenila v tesne spone slovensko-nemška zveza. Naši pradedje so se z orožjem in krvjo branili turškega jarma, a njih nasledniki se prostovoljno zasužnjijo svojim nasprotnike m? Žalosti bi se v grobu obrnili, videč take svoje otroke. Tuina nam majka! — Soglasno so bile sprejete resolucije: 1. Protestiramo, da večina v deželnem zboru v naših resnih časih ne ve boljšega, nego gojiti in utrjevati nemščino; 2. izrekamo z nastopom katoliško-narodnih poslancev svojo popolno zadovolj nost ter jim kličemo, naj vztrajajo na tem Btališču, ki je v teh razmerah edino megoče za pravega ljudskega zastopnika; 3. isrekamo ogorčenje nad zastopniki liberalne stranke, ki s svojim uastopanjem kaiejo, da niso ne iz našega naroda, ne iz našega ljudBtva; ne iz naroda, ker v zvezi z nemškimi baroni glasujejo le za nemške koristi, ne iz ljud stva, ker mu ne privoščijo najpotrebnejših podpor. Kranjski deielni »bor bo imel pri hodnji petek ob 10. uri dopoludne sejo. Po naznanilih dei. glavarja pride na vrsto samostojni predlog dr. Iv. Sustoršiča o kore-spondenčnem uredu. Shod v Selcih. Pišejo nam: Minolo nedeljo je naš poslanec g. Fr. D mšar sklical shod po § 2. ker ni bilo več mog. sklicati javnega shoda. Poročal je o zadnjih dogodkih v dei. zboru, kjer so slovenski liberalci na ialost in sramoto slovenskega ljudstva zatajili slovenski program ter molčali, ko je dež. pred sednik pokazal, da ni na svojem mestu v deželi, ki je v ogromni večini slovenska. Zbrani volivci so izrekli g. Demšarju io vsem kat. narodnim poslancem zaupanje z željo, da vztrajajo v boju za pravice slovenskega ljudstva, dokler ne zmaga pravici. — Od Dev. Marije v Polju. „Slov. katoliško izobraževalno društvo pri D. M. v Polju" je priredilo v nedeljo popoldne veselico z jako mičnim sporedom. Mešani zbor je zapel krasno pesem o „zvonu". Nato se je komični prizor jako dobro obnese!, za kar gre vsa čast igralcema. Zlasti vrlo pa napreduje tamburažki zbor, ki v tako kratkem času svojega obstanka igra zelo težke skladbe. Najbolje ae je pa obnesla igra »Zvon na Krtini«. Vsa čast vrlim igralcem; zlasti pa je g. F. čopič, kot berač Coteljček izvrstno igral svojo vlogo. Le tako naprej, draga mladina! Pod zastavo sv vere se navdušuj za slovenski narod. Vsa čast gosp. kapelanu R'harju, ki tako požrtvovalno vodi vrle fante in može v slovenskih društvih. Bog živi vrle Poljce! — »Slov. kat. pol. druitvo sa radovljiški okraj« je imelo v nedeljo popoldne na Brezjah občni zbor. G. predsednik V u r n i k je pozdravil zborovalce in jih bodril k vztrajnemu delovanju. Tajnik g. župnik M r * k ja poročal o delovanju društva v preteklem letu. Zadnji obč o i zbor, združen z javnim ljudskim shodom, je bil v Srednji vasi v Bohinju dne 8. septembra 1903. Na shodu Bta govorila p:slanca Pogačnik in dr. Krek. Velikanska mno žica iz celega Bohinja je navdušeno izjavila, ela poslancem katoliško-narodne stranke po polnoma zaupa in da daje deželnim poslan cem glede njih postopanja popolnoma prosto roke. Ako v deželnem zboru nima odločilne besede ogromna večina kmetijskega ljudstva, naj deželnega zbora sploh ne bo. Preteklo spomlad je naš okraj najbolj zanimal velik štrajk, katerega bo vprizorili domači delavci na Javorniku in Jesenicah zopor kranjsko obrtno družbo. Naša društvo, kakor tudi vodstvo stranko v Ljubljani, se je z vso vnemo zavzelo za opravičene težnje delavcev. Priredili smo takoj javen shod na Jesenicah, udeležba je bila ogromna. Uspeh ehoda je bil pa ta, da se je delavatvo na Ja senicah in Javorniku toliko tesneje oklenilo naše stranke. Ta stavka je delavcem sploh oči odprla, da duhovščina ne nasprotuje njih težnjam; videli so, da sta gg. župnika Košir in Zabukovec s svojim vplivom mnogo pripomogla k temu. da so je stavka zanjo kolikortoliko povoljno končala. Vodja tovarne je moral odnehati, ko sta ga gosp. župnika javno vprašala, ali kaj velja njegova slovesna objava ali ne. Vse hvale vredno ja tudi bilo strogo objektivno postopanje g. radovljiškega okr. glavarja. V obrambo za prihodnjoat osnovalo se je strokovno delavsko društvo. Ustanovila 89 je posojilnica na Bohinjski Bistrici, v katero Bohinjci od zgradbe železnica prihranjeni denar pridno vlagajo, morda za hujša poznejše čase. Ravno tam se je osnovalo tudi,Katol. izobraževalno društvo'. Tekom leta bo te vršila semintje predavanja. Političnih boje? v tem letu ni bilo, bil je mir pred viharjem, kakor kažejo burni nastopi v driavnem in deželnem zboru. Naša stranka se jih ne boji. Pripravljoni pa moramo biti, spopolnujmo organizacijo in ne spimo ob času občinskih volitev. Društvo je štelo to leto 973 članov. Dohodkov je imelo 1226 kron 84 vinarjev, stroškov 1015 kron 15 vinarjev. Občni zbor je pritrdil poročilu g. tajnika in zshvaljevaje so mu ga napro-sil, da še nadalje prevzame ta posel. Nato se je vršila volitev. V odbor so bili izvo ljani: Janez Vurnik, podobar v Radovljici ; Janez Novak, dekan v Ra dovljici; Janez Aiman, župnik v Gor jah ; Jakob Žumer, župan v Gorjah ; Matija Mrak, župnik na Bjb. B.li; Janez Pristavec, župan v Mošnjah; Josip Pogačnik, državni in deielni poslanec v Podnartu; Janez Burja, župan na Boh. Bjli; Peter Rozman, tovar. delavec na Jesenicah ; Janez B e r lic, župnik v Srednji vasi; namestnika: Klemen Dolžan, posestnik v Zibrez-niči; France Arh, župan v Bohinjski Bistrici. — Beda isseljencev. Z R.ke poro čajo, da je došlo 19 t. m. tja 1000 izso-ljencev, ki odpotujejo v Ameriko, 1000 jih pa še pride, predno odpluje parnik »Uitonia« Cunardovo proge. Ubogi ljudje, ki so se na dejali tukaj primernega zavetišču, so silno iznenadoni, S temi siromaki ravnajo kakor z živino in jih tlačijo kar po 50 skupaj v prostor, ki je premajhen oelo za 20 Ijudij. Tri zgradbe, ki so namenjene zi izselnike, obsegajo prostora komaj za 600 ljudij. Vlada (rgreko-hrvaška), ki ljudi sili ma priganja Cunerdovi progi, obljubuje, da napravi za izselnike obširna zavetišč«, storila pa ni ni česar! Tako stanje je nevzdržno in bi ob času kake epidemije lahko postalo za mesto prav usodno. — Jugoslovanska umetntika ras stava. Včoraj smo poročali, da bodo jugo« slovansko umetniško razstavo bodoči mesec prenesli iz Belgrada v Sarajevo. Danes pa sta pušla v Ljubljano dva odposlanca razstavnega odbora, ki mam poročata, da se to ne zgodi in da so Hrvatje, Bolgari in Srbi že odpovedali udeležbo ua nameravani raz stavi v Sarajevu. — Grozoviti oSe V Grosupljem so aretirali 42letnega kajžarja Franceta Tom šiča doma iz Slivnice, kateri jo svojo lastno llletno hčerko oskrunil. Hčerka je nevarao obolela. — Nemški turnarji so v nedeljo na Jesenicah dražili a svojimi frankfurtaricami. Turnarii so psovali Slovence z „Windisohe Hunde", vsled česar so bili napedeni s ka menjem. Svojo Blavnost so imeli v lutrov-skem »templju". — Razpuščeno jo v Trstu politično društvo »D.menico Rossotti.« Ustanovitelj tega društva je bil bivči župan dr. Karol D o m p i e r i. — Slovenske novice Is Amerike. V zsporih v Jclio-lu, III., je uorirl rojak Martin L u j a r vsled srčne kapi. V ječi je bil vsled pijančevanja in bi moral »sedeti« tri mesece. — V Jolietu, III., jo umrl Martin Stefanič. Pc-kopali so ga dne 17 t. m. V Ameriki je bival 16 let — V New Yorku je umrl 641etni krojaški mojster Josip Stirn doma iz Tu osliča n« G irenjskom. V Ame riki je bil nad 20 let. — Ogenj. V ponedeljek opoldne je po eestnitu Kocjanu na Blatu pri Smariji po gorel kczolec. Štiriletni sinček je zanetil otep skrrr, njegova sestrica pa je nagrabila v lonček prsti, češ da beta kosilo skuhala. Le velikemu naporu vaščanov in pa ugodnemu vetru se je zahvaliti, da ni pegorela vsa vas. Neki posestnik s a'*ofe!jce je zasedel konja, da bi tem hitreje prišel na po moč, a padel s kenja in si spahnil roko. Pred kratkim pa se je v isti vasi utrgala skala t?r ksjžsrju Znidarju do strehe zasula kozolec z gramozom. — Poroka Poročil se je g. Slavko B r g 1 e z, posestnik in gospodarski pristav kneza VVindisobgraet /a v Z čah z gospico H e d v i k o Rosina, ziravnikovo hčerko v Ločah. — Pokopali so v soboto v Gorici vpokojenega policijskega svetnika Antona pl. F o 1 s c b. Pokojnik je bil rojen v Zadru, a je največ časa služboval kot polic, uradnik v Trstu. — Malo več potrpežljivosti Iz ljubljanske okolice se nam piše: Pri nas se ljudje vedno pritožujejo, kako odurni so nekateri gospodje v Ljubljani, kjer se davki plačujejo. Ubogi kmečki revež se trudi celo leto in dan na polju, nazadnje mu pa še suša ali toča ali povodenj uniči sad njegovega truda. In zdaj, ko prinese one težko pritrgane denarje, da bi plačal davke, pa sliši večkrat le zabavljanje iu zmerjanje! Boga zahvalite, da je naš kmet tako trde kože! Pred par dnevi sta prišla mož in žena, da bi plačala davke. Ura je bila par minut čez pol štirih in dasi je uradna ura do štirih popoldne, vendar se je g. uradnik zadri nad njima, češ, da zdaj več ne sprejema, pridita jutri! Za božjo voljo sta prosila uradnika, da nimata drugi dan časa in se bosta odpeljala z vlakom. Uradnik pa kratko-malo zaloputne vrata in hočeš, nočeš sta morala iti in za njima vsi drugi, ki so čakali na milostni vsprejem. Ako bo šlo tako naprej, se nam ne bo treba prav nič čuditi, ako začno nekega lepega dne vsi davkoplačevalci — štrajkati! Ali ni to res narobe svet: denar zahtevajo; če ga jim pri-neseš, ga n o č e j o, če ga ne prineseš, te r u b i j o 1 To ni v redu! — Glas iz občinstva. Večkrat pripeti, d™ ca manjših železniških postajah oblegajo vhod razni radovedneži, ki obenem svoji naobraženosti primerno nadlegujejo po tujoče občinstvo pri prihodu in odhodu. Pot niki so navadno brez obrambe, ker se postaj nrčelniki zaradi ljubega miru neradi prepirajo z domačimi sitneži. Tako je zadnjič v Višnji gori vinjen človek napadel potnika. Gospod načelnik p staje je sicer poslal po g orožnika, a ni gs bilo. Posebno graje vredno pa je, ako smejo tuintam osebe brez vozovnic neljube jim osebe celo do vozov pregrnjati z zijali — Ne kupujte prepovedanih srečk! Razne tuje tvrdke poskušalo razpe^ati v Av atriji prepovedane srečke Na vse načine poskušajo take prepovedane srečke spraviti v denar. Stranke, ki so zasačene, d« kupu jejo take prepovedane srečke, so po finančnih oblastih cbdutno kaznovane in jim tudi zaplenijo kupljene srečke. Zlasti svarimo pred sledečimi tujimi tvrdkami, ki Sirijo in rasprodajaio v Avutriji prepovedane srečke: Maks Fischer et Comp., Monakovo; Fisoher et Riess, Bud.mpešta; A. Balog et Comp., Monakovo in Budimpešta; Avguštin Valja, Monakovo; Adler et Comp.. Budimpešta; EfaritAdler, Budimpešti); banke „Mirkur\ Budimpešta; Herme*, Budimpešta; Fieisaig bandor, Budimpešta; H. Fuohs, Budimpešta; Kronfald tt Comp, Zig-eb; Mercur, Hiib ner et Comp v Stuttgartu; Konstantin E-lee v Stuttfrartu; Adam Halman v Norim bergu; F. Wuiful et C mp. v Monakovem; Julij Weil v Monakovem; Ludvig Niia-htwski v Monakovem; Ivan Hufman v No-rimbergu; Steinhaus.r et Comp v Karls-ruhe; Oton Stdinhauaen v Karlsruhe ; B ga previd li. Na škarje se Je nasadil meiarski pomočnik pri Urb«au Frano Fiater. Imel jo v žepu suknje velike škarje, n ko je padel z voza, se je nasadil na škarje in se težko ranil. Obolelega zdravnika g. Finza so iz bolnice prepohali na njegov dom. Vojaški novinci nastopijo aktivno službo štile 10. t. m. V železniškem vozu težko poškodovan. V poštnem vlaku mod Litijo iu LjuMjano je včeraj pomožni železniški paznik Škofic mornariškega rekruta J a n o s a Lajosa težko poškodoval Nova ulica pred Kolezijo. N« ondotnih Btavbiščih so dogradili to poletje nove hiše sledeči posestniki: Koman Marija, Andlov:c Fran« in Štefan Jurij, Šsma Anton. Zupančič J. in Treo Simon. Ker so KolezijBko cesto potegnili zdnj mimo teh hi$, je nastala nova ulica kot podaljšane Kclezijske ulice. Manjka pa v njej seveda še električne razsvetljave in vodovoda, ki sta oba nujno potrebna Gosenice na Golovcu bo začeli uničevati. Onidan je neki možak pal pri tem delu z drevesa ter se na očeh opasno poškodoval. Na ljubljanskem gradu so postavili ob potih več lesenih klopii, ki so bile že zdavno potrebne. Petindvajsetletnico poroke bosta jutri obhajala gospod Franc Jeločnik, krojaški mojster in načelnih krojaške zadruge, in njegova Hooro^a. Č°8t tamo ! Književnost 'm umetnost * „Dom in Svet" ima v 10 številki naslednjo vsebino: Bogdan Vened: V smrtni senci Baltiška p v st. (Dalje.) Cvetko Slavin : Z a p o j t e m i 1 Anton Medved : J o b. Svetop^mska Zgodba. 24, 25., 26, 27., 28 , 29., 30. Ksa\er Meško : Lastovkam naproti. Potopisne črtice. (Dalje.) Fr. S. Finžgar: I z modernega sveta. Roman. (Dalje.) Janko Jo-van. Domači obrti na Kranjskem Anton Medved : T r n o 1 j e. 4., 5, V. R : Brez žice. (Dalje.) L Lsnard: M a k s i m i r. 1, 2. J. K : N e k a j o n a-š i h imenih. Rodbinski priimki in krajevna imena na Slovanskem, napravljena iz imen svetnikov. (Konec.) K n j i ž g v n o b t. To in ono. S a h (na ovitku). — Slike: Lovci. O. Kovale*,skij. — V zadrakem pristanišču. — Dioklecianova palača v dpljetu. — Spljet. — Spljetsko pristanišče. — He raldika J. Subic. — Na poizvedbi. J. Szer ner. — Japonci pokopujejo ruske častnike. — Na Japonskem. — Profesor Janez Gnjezda. — Kitajsko pristan šče Čifu. — Genercl-major Fok. poveljnik 4, sibirske brigade v Port Arturju. — Admiral Roždjestvenskij, poveljnik baltiškega brodovja. — Kuropat kin nadiira vojaštvo v Ljaojanu. — Major Veličko, ki jo vodil zgradbo portarturskih utrdeb — Admiral Vitheft, ubit na »Cesar-ieviču«. — Kurokijeva srmida na poti. — Harakiri. * O Simonu Gregoriifiu prinaša „Novy Život" daljši članek, v katerem po pifuje neki Franta obisk pri Gregorčiču. Članek je pisan z velikim spoštovanjem do pesnika in no prizanaša Mahniču in »Slovencu", ampak jadikuje, ki kor da bi bil dr. Mahnič Gregorčiča spravil na beraško palico. Nehajte vendar b to obrabljeno pesmijo 1 Dr. Mahnič je imel vendar pravico kritisi-rati Gregorčičeve pesmi, kakor ima vsakdo pravico kritizirati Mahnile ve kritike. Kaj ao vse dr. Mahniču rekli, pa ni vrgel puške v koruio, ampak je stal kot mož za svoje prepričanje. Naj pride Franta še k nam, pa bo videl, da znamo ceniti vse, kar je dobrega in lepega. * Slovensko gledaliiSe. V torek se je priredila v proslavo godu N|. veličan etva cesarja Franca Jožefa I. prva operna predstava, namreč Meyerbeer jevi .H u g e -noti". Radovedno smo pričakovali vče rajšnje uprizoritve, Baj izvedeni kritiki sploSao hvalijo to veliko delo Mtyerbeer-jevo, po drugi strani je snov s*fire sa sebi viharna in polna notranjih bojev; poleg tega pa so ta večer na slovenskem odru nastopile ne katere nove operne moči. Kakor ime pove, je operno besedilo povieto iz francoske zgodovine in sicer iz najbolj razburjene dobe, ko so bile razmere med hugenoti t. j. pro testanti in katoličani tako napetie, da je bilo prišlo do groznega klanja zlasti v takozvani „Sent Jernejski nočj". — Besedil« predoduje katoliško Valentino ds St. Bris, ki se proti svoji volji poroči s ka toliškim grofom Nevera om, ker ji je njen ljubimec hugenot R»oul po zmoti odklonil zakon radi nekega njenega sumljivega na etopa, misleJ, da je skvarjena, neanačajna in goljufiva ženska. — Valentin« je n«vezana s strastno ljubeznijo še vedno na protestant skega plemiča Raoul«. Njeni sorodniki skle nejo maščevati se nad njim ter umoriti njega, ki pozneje spozna svojo zmoto, in pokončati tudi druge hugenote. Rioul umrje ob enem z Valentino kot žrtev sarote. — V podrobno kritiko snovi, ki ima kolikortoliko strankarsko • tendenoijozni namen ia ki pro-slavlj« ljubezen zakonske žene do prejfiajega ljubimca, kot »čisto ljubezen«, se ne spuščamo. Opera sama pa je dosegla popoln uapeh ter moramo splošno čestitati g. režišerju in vsemu opernemu osobju. Glavna junaka celega de-janja gdč. Skalova in g. Ofželski, kot Valentina in Raoul, sta bila tuli junaka i glede naBtopa i glede pevske zmožnosti. Res čuditi se je tako orjaškemu nopranu, kakor ga ima gdč. Skalova. Morda bi bilo prav, če bi se semintje malo temperirala. Nastop gosp. Orželskega je eleganten in prikupljiv, po-pevanje njegovo čudovito lahko, nežno, čiBto, brez napora. Gospod Oufednik, kakor tudi g. Betetto sta pela s krepkim, odločnim glasom. Vlogo Margarete je pela gospodična Klementova s precejšno spretnostjo ter je obvladala čvrsto in jasno izredne višine. Gdč. Stolzova je očarala občinstvo z ljubkim, čistim in lahkim g asom; žal, da ni imela mnogo prilike pokazati svojih, — kakor se kaže — izrednih zmožnosti. Prezreti ne smemo starega sluge Marcela, g. Peršl-a, ki je s svojim jeklenim basom ustvarjal mikavno razliko med drugimi pevci. Zbor je prav častno rešil svojo nalogo. Godbo je oskrbel orkester c. in kr. pehotnega polka Leopold II. Gledališče je bilo natlačeno polno. — V petek ponavljajo opero „Hugenoti." V nedeljo dve predstavi. # Islandski ribič, franeoski spisal Pierre Liti, prevel Fran Sturm. Ta roman obsega peti zvezek »S etovne knjižnice Tiskala in založila »Goriška tiskarna« v G j-rioi Cen« K 120, po pošti K 130. # Nov oratorij p. Hartmanna. Iz Berolin« poročajo, da je p H.rtmann dovr šil svoj najnovejši orakrij »Gospodova zad-nja večerja«. Latinsko besedilo je spisal oia toriju škof Ghezii. Oratorij je skladatelj po klonil nemškemu cesarju in ga bedo prvič proicvajali v Berolinu. Iz brzojavk. Pariz. Tukajšnja izdaja »New York Heralda« poroča iz Tangera, da hjče maroški Bultan predložiti sporno zadevo o iz gonu svojega bi »šega vojnega ministra E Manabhija, če bo iigonu ugovarjala Angle ška, mednarodnemu razsodišču v H»agu. G y a n g t s e. Del angleške tibetske eks-pedicija je že došel v Indijo Pot je jako te žavna in je že zelo mraz. Pogodbe, skle njene s Tibetanci v Lhassi, ni podpisal ki tajski zastopnik, ker mu kitajska vlada ni poslala pooblastila. D u n a j. Tu je bil ministrski svet, pri katerem so bili navzoči ministrski predsednik dr. Korber, ministra baron p I. C a 11 in dr. pl. B o h m B a w e r k ter ministrski poročevalci. Dunaj Vsenemško društvo za »Vzhod marko" priredi 11. t. m. javen shod. Vse-nemci bodo govorili o političnem položaju v Avstriji in napadali vlado zaradi znanih vladnih naredb o pravoslovnih študijah na zagrebškem vseučilišču, o slovanskih vspo rednicah v Sleziji ter o italijanski pravo slovni fakulteti v Iiomostu. E v r e u x. Pri dopolnilnih volitvah v poslaniško »bornico je bil izvoljen Combov pristaš Lefevre. Socialno stvari. soc Krščanska strokovna organi-aacija v Nemčiji trajno napreduje. Preteklo leto je poskočilo število članov od 189 900 na 203 161 članov. Krši. strokovna organisacija ima 31 strokovnih zvez z 2132 krajevnimi drnštvi. bonskih članio je 5445, za 1374 več, kakor prejšnje leto. Strokovnih glasil za v kršč. strokovni organizaciji sdru-iene delavca je bilo 1. aprila t. leta 23 z 239.000 naočniki. Izmed teh jih je bilo 12 tednikov (203.600 izvodov), 9 jih je izhajalo na fitirnaiat dni (30.800 izvodov) in 3 vsak mesec (5500 naročnikov). Zvez« kršč. rudarjev izdaia svojim poljskim člaoom poljsko tiskano strokovno glasilo. Na Po-tnanjskem pa izhaja poljako kršč. del. glasilo »Prsyjaciel Robotmkov« (Delavski prijatelj), kateri ima 1500 naročnikov. Djhod-kcv ja imela »Zvesa« 1 131.605*93 mark, etroškov pa 938 363 06 mark. Pnn.7,rtelili so Be tako le: „Zvezmo" glasilo 193 641 mar«; podpore stavkujočim m sarsdi agitacije kaznovanim delavcem so inašale 155.030 mark; pogrebščine so iznlaiali 86.028 mark; raznih podpor je bilo 157 998 murk; z» agitacijo in z« upravne stroške so izdali 119 756 mark; z« poučne namene in za knjižice s j porabili 7709 mark._ Bazne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Bojmedvojaki in kmeti se je vršil v aaebnem vlaku blizu postaje Kisko ioi na Ogrskem. En podčastnik je potegnil sabljo ter posekal nekega kmeta. Po pri hodu na posta|0 so zaprli vse udeležence tepeža. — Surovimajor. V Barolinu je major pl. Sydov svojega otroka tako pretepel b pasjim bi Sem in ga tako mučil, da ga je sodišče obsodilo na štiri mesec«* ječe in na izgubo b užbp. — Velikomestna beda Pretesno ne deljo se ]e zgodil v neki ulici v H.noveiu gnjusen prizor. Ii neke kavarne je vrgla kuharica na ulico psu kost, na kateri se je držalo še precej meaa. Pes se je splazil s kostjo na stran ter hotel ca nekim drevesom povžiti južino. Kar plane proti psu Čedno opravljen človek, prime z eno roko psa sa za vratnik, z drugo pa kositer jo iztrga psu. Več mimoidočih je pristopilo k možu ter ga vprašalo, zakaj to dela. Stokajoč zakliče: »Jaz sem bolj lačen ko pes; kajti že tri dni nisem jedel ničesar in prositi ne morem.« Potem je s slastjo pojedel mesne ostanke ter použil vse, kar je bilo užitnega. Nekaj mož je dalo revežu denarja, eden mu je dal zajtrek, ki ga je použil z isto slastjo. Ko se je nabralo več ljudi ter bo pričeli zanj nabirati denar, je izginil. Videti je bilo, da je imel nekdaj boljše dni. Najnovejia modna norost za dame. Iz Amerike prihaja nov« modna norost, ki obstoji v tem, da nosi dama malo ogledalce n« sunanji strani rokavic To služi lepi po-sestnici v to, da sa v enomer lahko gleda v ogledalce ter sa prepriča, če ji klobuček prav stoji, če se niso laski zmešali itd. Ogledalce je pritrjeno na dlani leve roka vice, da Be ta skrivnost pri podajanju rok ne izda. /■ločin v pravem pomenu beBede je na Irskem skoraj neznan, neznani so tudi nezakonski porodi Irska ja v tem pristno katoliška dežela. Če bi bita le Kranjska tudi v taki meri! Petletni deček reiil življenje. V Londonu sta bila petletni James Neidl in njegov dveletni bratec sama v hiši, katera je pričela goreti. Jimes je bežal po stop njicah, a med potjo se je spomnil, di bra tec še spi v postelji. Urno se je povrnil po stopnjicah nazaj, ki so bi e polne dima, da je komaj dihal, ter vzel spečega bratoa in ga S'"čno prinesel na proeto. Ziidov na vsej zemlji je 11,017 721, in 8'cer v Evrooi 8,747.971 v A-ni 342.410 v Afriki 354 500, v Ameriki 1556 000 in v Avstraliji 16 840 Nova moda pri obedu. V angleških visokih krogin je sedaj novi moda. Pri obe dib, kjer je gostija, ne sedi vsaki gost ves čas na istem mestu. Vsaki sedi tam, kamor je sedel od začetka, le toliko časa, dokler ni končana juha. Potem sazvoni gospodinja na zvonec in vsak g spod se pomakne za en prostor dalje k d ugi dami. To se godi ttko pri vsaki jedi. To ie za ženske jako koristna moda, da jim ni treba vedno poslušati pri Booodarii svojih kavalirjev. do 1907. Razprava o tozadevnih ponudbah se bo vršila dne 7 okt. 1904 ob 10. uri dopoldne v imenovani bolnici v Ljubljani, Zaloška cesta št. 29. Sprejemale se bodo le pismene ponudbe in sicer najkasneje do na vedenega razpravnega dne 10 ure dopoldne, v garnicijski bolnici št. 8 v Ljubljani. Natančnejši pogoji in ponudbeni uzorec s a v navedeni bolnici vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne na vp.gled. Društva. Darovi. Poslani našemu uredništvo: Darovi sa f Leonarda Be sr u š sirote na Bohinjski Beli P. n. g. g A it in M-rael na Igu 10 K; dr. Mathias, Novomesto 6 K; dekan Janez No-vak, Radovljica 10 K; župnik Jos. Seiger Bchmied. Lesce 2 K; župnik Jan. Oblak, Bled 2 K; neimenovan iz ribniške doline 5 K. V imenu obdarovanih sirot itkrena zahvala! Matija Mrak, župnik. Narodno gospodarstvo. — Dobavni razpts. Oskrbovalna komisija c. in kr. garnmjske bolnioe št. 7 v Ljubljani naznanja trg. in obrtniški zbornici v L;ubljani, da bo preskrbovanje hrane za imenovano bolnico oddalo za čas od 1. jan. do 31. dec. 1905 eventuelno za tri leta t. j. (Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev") se je konst toval v svoji seji dne 22. t. m. takole: Predsednik g. Anton Stritof; pred-tednikov namestnik g. d r. V 1 a d i m i r Ravnihar; zvezni pevovodja g. Matej Hubad; zvezn. pevovodje namestnik g. Pavel Gorjup; tajnik g. Dragotin S e b e n i k ; tajnikov namestnik g. Ivan K o c m u r ; blagajnik g. Ivan Gott h ar t; blagajnikov nam. g. Ivan Dražil; upravitelj evidence slov. pevskih društev g. M a k s o Armič; upravitelja evidence slov. pevskih društev nameatoik g. S 1 a v o j L e b a r ; odbornik brez portfelja g. A n t. Dek 1 e va. Izvenljubljinski odborniki uprav-neera odbora so gospodje: Srečko Bartl v Trstu, Ivan Mercina v Gorici, dr. Anton S c h w a b v Calji, Fran Za c h e r 1 v Lutomeru in Val. btangel v Smihelu pri Piiberku. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. Pariz, 5 oktobra. Ruski krogi pričakujejo za sredo oktobra odločilnih dogodkov na maadlurijskem bojišču. Akoravno je ob čudovanja vredna japonska tiktika, vender nihče ne dvomi nad Kuropatkinovo zmago. Proti Angleški je ogorčenje od dne do dne večje, ne le v cficijelnih krogih, ampak v celi javnosti. Peterburg 5. oktobra. S.eselj poroča o odbitih napadih na Port Artur: Japonci so od 19. do 23. t. m. neprenehoma po noši in po dnevi napadali Port Artur. Ruski vojaki so metali piroptelin granate na Japonce. — Jarki so bili še drugi dan po odbitem napadu napolnjeni s krvjo. Največjo zaslugo za odbiti napad ima poročnik Podgorski, ki je sam vrgel 18 pirop. granat. Rusi in Japonoi so se borili kakor bestije. V Rumenem morju divja vihar. Japonsko brodovje torpedovk je močno poškodovano moralo iskati zavetja. London, 5. oktobra. Vest, da so Ja-ponsi pred Port Arturjem zavzeli dve veliki in štiri manjše utrdbe, še ni potrjene. Paril, 5. oktobra. V tukajšnjih ruskih cficijelnih krogih potrjujejo vest, da odide baltiško brodovje v prvi polovici tega me seca. Iz Črnega morja bode istočasno od-plulo več prevoznih ladij s premogom, da se Sredozemskem morju zdruiijo z baltiškim bredovjem. V vojaškem klubu je trdil neki ruski politik, da bo brodovje 25.000 milj iz Kronstadta do Port Aiturja prevozilo v 93 dneh; ako dotlej Port Aitur pade, bo posku šalo brodivje, združiti se z vladivostoško eskadro. London, 5. oktobra. Iz Peterburga poročajo : Poroča se, da je japonska baterija v nekem boju pomotoma streljala na japon ski oddelek. Pešci so odgovorili na to streljanje, naskočili baterijo ter pobili nekoliko topničariev. Vsled tega slučaja je bil sklican vojni sViit, ki je obsodil 90 vojakov na vislice. Berolin, 5 oktobra. Iz Mukdena poro čajo »Berliner Tageblattu« : Kaže se, da Ja ponci ne nameravajo več prodirati in da se pripravljajo za obrambo pred ruskimi na padi. Jesenice, 5. okt. Neki nemški inženir je napadel včeraj popoldne visokošolca J. Pret iarja in ga pabil na tla. Pretnar je njen na desni roki. ra- I Cm opi-MTt»]> Bu«j» oiro-Mtn. v n«, Temperatur po 0o1>I)H v«tm»l. Rab« 1677 i Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo Ivano Čemažar, poeostniao, včeraj, 4. vinotoka, ob 6. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni prevideno s svetimi zakramenti, v 39. letu njene starosti pokluati na oni boljši svet. Truplo drage rajnke bode v četrtek, dne 6. t. m., ob 4. uri popoiudne iz hiše žalosti, Konjušne ulice štev. 4 prenešeno na pokopališče k Sv. Krištofu ter pokopano v rodbinsko gomilo. Sv. maše se bodo darovale v farni cerkvi pri sv. Janezu v Trnovem. Drago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 5. vinotoka 1904. JuriJ Čemažar, soprog. — Ivan, Anton, Rudolf, sinovi. — Minka, Vera, hčerke. — Ana Lavrin, mati. — Ana Soštarič, sestra. — Alojzij Šoštarič. svak. — Vnuki in vnukinje. Mesto vsacega posebnega naznanila se je dn6 25. septembra srednje svitlo rujav ^ se je čine zo. sepiemnra 'tt __ . . . 1 velik, eno leto star sviti Agubll -rpsiček, brez repa, ki sliši na ime .Mufl1*. — Kdor ga zasledi, naj sporoči lastmku Gregorja Hvastja v Savljah St. 50.__1672 2-1 Mesečno do ^r-v-v-v m kron si more vsak kot *m || IIII postranski zaslužek pri-| dobiti na lahek in pošten način brez stroškov. — Vpošlje naj se naslov na Sfelnhausen & Co., Karlsruhe, Baden- i67i 3-1 Učenec se sprejme«* v trgovino z mešanim blagom na deželi (Dolenjsko) pod ugodnimi pogoji. Star bi moral biti nad 14 let, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo in čvrste postave. Prednost imajo oni, kateri so že bili v kaki taki prodajalni. Oglase sprejema iz prijaznosti upravništvo .Slovenca" do dnč 20. t. m. 1676 3-1 Zahvala. R>di ločrn ga in hit ega nastopa ob priliki požara, ki j t naslai dne 1. oktobra ob 7. uri vjutraj v moji hiši se najsr*neia za hvahuiem »lavni požarni brambi žlrovski in dobračevski. Is otako izrekam naj tople šo zahvalo vsakemu, ki je prip; mogel k odvmtvi vt-čie nesrert«. L i u b 1) a n a, 3. ck',obra 1904 Katarina Kopše. lf/73 1-1 Kuharica, v službo. poštenega veile-tija, vajena v kuhi in gospodiojstvu, želi priti h kakemu 6. gospoda župnika Naslov pri upravništvu. 1675 3—1 pozori Naprodaj hiša. Pozor! V Starem trgu št. 19 pri Kočevju, okraj Črnomelj, se proda enonadstropna hiša, v kateri je tpodaj lokal za prodajalno, ena soba ia kuhinja, zgoraj pa tri sobe in kuhinja. Pri hiši je vrt, skedenj in hram. Hiša je pred malo leti nova in stoji par minut od farne cerkve. Dobro bi izhajal prodajalec ali pek, ker peka še ni nobenega tukaj. Proda »e iz proste roke — Oglasiti se je pri lastniku J. Zupanu, fotografu, p. Stari trg pri Kočevju, Dolenjsko. 1654 3-2 Meteorologije porodilo. V iSina nad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9 m is i 2 2 . 4 | 9. zvež. | 738 (Tj " fc ti I sl......)ug- 1 ol)l' I 73* 6 I 12 3 I brezvetr. i . 735 0 | 17'8 | sl. jvzh. | pol. obl. Srednja včerajšnja temperatur* 131', norm. 12 3' K I 7- »jutr. I |2. popol. 1-9 Namizno grozdje, sladko, gorsko, chasse-las, pošilja 6kilogramov po K 2 50 Dr. Horvath v Szeutendre. Uhry. lt'52 7—2 s 11 ^ 5prcjcmo v Flcrijanskib olioob 15> II. 1122 100— 28 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko bOO podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenik reči Hanns Konrad tovarna za nre In Izvozna trgovini Moat it. 955, Ceiko. Pt»t» »mer. ilk. remontolr- ur» s ildro, . « •latem Honkopf patent t trpežnem futralu fflfj 0'CH li Jelenovega uunja a elejg. verlilco la nlk- &lu« L Jv« U* la priveskom, komad ————— Suhe gobe m fižol kupuje po najvišjih cenali MATIJA KRIŽMAN v Ribnici, Dolenjsko. I6i4 a—2 mm po ugodni ceni -»a sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. * k* m mm. 479 104 58 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. II se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna duhovnUk« obltkt Iz trpežnega In solidnega blaga ps alzkih oenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleki posebno na havelake v največji izberi po najnižjih cenah llbivltelj ontrorm avstrijskega drnitvi isleznlšklb uradniku nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii |1 Grenčica || Florian" j| in liker 11 „Florian" || najboljša kapljica 11 | za želodec. 1238 66 || UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllM ž § s = š = s = i = I i Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporočil slamoreznloe, mlatllnloe, čistilnice, gepeljne, prede za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nloe Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, knhlnjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljako, žago, kotle za klajo m žganje. Fortland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mivoo. Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spada Joče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-25 cerijskega blaga. t>i Cft < E p- S 2. C* < s a s o : § s < 1J IS 3 O T3 5 o 2 ux 3 j* T3 , O T3 O C l/J < ?> p ^^ 3 • Sfl t/1 n o« r*- o. H p M 3 T3 P 3. < N * W S ° 3 N« 2 3 * P c O M K =* O" m CD 2. e- c p 55 ca ca fvl ca pr* Ne prezreti! ^mg Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko __V Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. doleniske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji LJubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švloi nakupljene žepne nre, dalie vsakovrstne stenske (pendel) nre z donečim bitiem v krasno izrezanih omaricah Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledž izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahA torej lahko izvolite kaj ugodnega. fle pretirane cene I Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali ohlna srebru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v DajmodernejSih oblikah Jako primerna ln porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 38 katere se želijo izobraz ti v šivanjii ia domačo porabo in v krojiieni risanju po najnovejšem sistemu spreiem« FR*NJ*l JESIM Ljubliana, Stari trg št. 12. Istrska vina lastnega pridelka, = nova, = muškateljee, belo, rdeče »n teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20-5 £ Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo U&f velijo zalogo i ■ ......II ■ ..........HI' II .....—a—————— I 1 ...... I zlatnine, srebrn i ne, (J briljantov, diamantov in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih csnah. ISGESaSO5SSSE Za mnogobrojen obisk 5C najuljudneje priporoča S spoštovanjem 1643 27—2 >1 tfarol ){QŠak, slatar K Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, 3alošniK c. ^ avstrijskih javnih uradnikov. ^ 5 Obraz sv. Prokopa dle originalu ViktOTd pOCTStrJI, vyjde koncem zAH t. r. v krasne barevne reprodukci, v rozmčru 29'/, X 16 cm i s okrajem 44'/, X 28 cm. Subskripce na Qbraz te n pro-dlužuje se do konce zan t. r. V subskripci stoji list K 4'—, v rdmu dubovčm, orechovdm, umč-lecky komponovandm a ručne vyrezavančm pod sklem K 10'—. Ž&dejte tčž vzorky (jež se pujčujl) nastennych nabož. obrazu, jež v rdmech dobrč kvality, barokovych, orechevych, dubovych, jakož i umčlecky kemponovanych a ručnč vyfezdvanycb do všech stanic Ra-kousko-Uherska franke doddvdm. Bedny se neučtujf, takže se nakoupi všechny možnd obrazy bez zvvšenf ceny. Všechny tyte včei doddvd na mirnd meslčni' spldtky Waro\ Simpk "akladatelstvi rvdl ti OIllItN relig. obrdzku a obrazu v Č. Budejovicich, Rudolf, tr. 42-1. It 29 6-4 Velky sklad malych naboženskych obrazku, jichž vzorky jsou vždy k disposici. fikif l> »rs4alt H t a a k o v r s t n i h Arlavmlh pa#lrJeT, irett, Inarjn itd. knnmll M X(nbe pri Kratenjih, pri istrebaajn najaknj-li« dobitka. — Preaeie ca vsaka knbanja. (al || t ■ a I« v r I •' e » aanlll aa borat. 99 Menjarična delniška družba MKBC1IB« I., VBlIaili 10 in 13, Dunaj, U Stribilguii L Pojasnila v vseh gospodarskih ia finančnih stvareh, potem o knnnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrodnostnlh papirjev ln vestni nasveti aa doaego kolikor |e atogoče Tisočega abraatovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnlo. 134 38i