MOHORJEV KOLEDAR 2O23 MOHORJEV KOLEDAR 2023 Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe za leto 2023 © Celjska Mohorjeva družba, 2022 Vse pravice pridržane. Legenda okrajšav: ap. (apostol), ces. (cesar, cesarica), c. uč. (cerkveni učitelj), diak. (diakon), dev. (devica), d. p. (državni praznik), d. p. d. (dela prost dan), duh. (duhovnik), ev. (evangelist), kn. (knez, kneginja), kr. (kralj, kraljica), men. (menih), mis. (misijonar), muč. (mučenec, mučenka), op. (opat, opatinja), pp. (papež), pr. (prerok), puš. (puščavnik), red. (redovnik, redovnica), red. ust. (redovni ustanovitelj, redovna ustanoviteljica), slov. (slovanska), soust. (soustanovitelj, soustanoviteljica), sp. (svetopisemski mož, svetopisemska žena), spok. (spokornik, spokornica), šk. (škof), ust. (ustanovitelj, ustanoviteljica), vd. (vdova). MOHORJEV KOLEDAR 2O23 VSEBINA KALENDARIJ 2023���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 6 PRAZNIKI V LETU 2023������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������30 ASTRONOMSKI DOGODKI V LETU 2023���������������������������������������������������������������������������������������������������32 PREGLEDNI KOLEDARČEK ZA LETO 2024�������������������������������������������������������������������������������������������������36 OBZORJA ČASA IN PROSTORA MartinBrecelj BORIS PAHOR, ISKALEC PRISTNEGA���������������������������������������������������������������������������������������������37 AlešMaverUKRAJINA SPET JOKA ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 42 AlešMaverKRALJICA STOLETJA JE UMRLA, NAJ ŽIVI KRALJ ������������������������������������������������������������������������� 46 FranceCukjati»ZA SVOJE OTROKE SEM PRIPRAVLJEN …« ������������������������������������������������������������������������������ 49 KOLO ZGODOVINE MarijaČeščutOB 100-LETNICI USTANOVITVE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE���������������������������������������� 53 DejanPacekSLOVENIK – POSTOJANKA SLOVENSTVA V SREDIŠČU KRŠČANSTVA��������������������������������� 56 DušanŠkodič130-LETNICA ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA NA NAŠIH TLEH IN 70-LETNICA SLOVENSKE PLANINSKE POTI�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������61 DEDIŠČINA PRETEKLOSTI AndrejArkoOBLEDELA BARVA����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 65 LjudmilaBokalPREGOVORI O ČEBELI��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 69 FerdinandŠerbeljRELIKVIJE��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 73 JanezSuhadolcMOJA CERKVENA DELA��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 78 JožeČakšOBNOVLJENA ŽUPNIJSKA CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V ŠMARJU PRI JELŠAH����������������81 ZvonkaZupaničSlavecPRVA ZDRAVSTVENA KNJIGA V SLOVENSKEM JEZIKU���������������������������������������� 85 MatejŠekliZGODNJESLOVENSKI ŠTEVNIKI V HEILIGENKREUŠKEM ROKOPISU������������������������������������������ 89 POBEGI V NARAVO TadejGajserMOJA SLOVENSKA PLANINSKA POT����������������������������������������������������������������������������������������������� 94 AnaSrovinCoralliKOSTARIKA, PARADIŽ ZA LJUBITELJE ŽIVALI���������������������������������������������������������������������� 99 OliverTičPEŠ ČEZ DVE CELINI OD PATAGONIJE DO ALJASKE���������������������������������������������������������������������� 103 ČLOVEK NE JEZI SE TomažErzarKDOR JE LAHKO ISKRENO HVALEŽEN, BO VSAK DAN DOŽIVEL NEKAJ DOBREGA IN LEPEGA������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 107 MatejaCvetUČENJE BRANJA IN DISLEKSIJA�������������������������������������������������������������������������������������������������������110 IvankaKorošecVZGOJA JE UMETNOST�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������113 PORTRETI JanDominikBogatajOD NARAVOSLOVCA DO BOGOISKATELJA���������������������������������������������������������������116 AndrejŠaleharANTON JANŠA, PRVI UČITELJ ČEBELARSTVA ���������������������������������������������������������������������� 120 StaneGrandaFRANC KOSAR (1823–1894) �������������������������������������������������������������������������������������������������������� 124 MiraDelavecTouhamiJOSIPINA URBANČIČ TURNOGRAJSKA (1833–1854) ��������������������������������������� 126 RenatoPodbersičml�P. ALEKSANDER VAVPOTIČ ������������������������������������������������������������������������������������������� 129 AndrejaLeganRavnikarMAKS PLETERŠNIK (1840–1923) ����������������������������������������������������������������������������� 131 MatjažKlemenčičMONSINJOR JOŽEF FRANČIŠEK BUH ������������������������������������������������������������������������������� 134 IgorGrdinaJOSIP STRITAR ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 138 UrškaPereničNA VALOVIH ŽIVLJENJA: UVERTURA V LETO IVANA TAVČARJA �������������������������������������� 142 AndražArkoLETOS BI LAHKO BIL STOLETNIK ������������������������������������������������������������������������������������������������������ 145 JožefAbramKRAŠKI KRISTUS ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 148 MilanJazbecNA DIPLOMATSKIH MERIDIANIH ������������������������������������������������������������������������������������������������� 150 MilčekKomeljSTANE KREGAR ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 154 ČRKA ZA ČRKO GregorČušin TELO ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������158 GregorČušin ROKA ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������159 GregorČušin NOGA ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������160 BertaGolob OBLIČJE ČASA ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������161 JožeUrbanijaVEDNO PRIHAJAM V MIRU �����������������������������������������������������������������������������������������������������������162 JožicaPizzoniPOZDRAV MATERE OTROKOM S PRAGA VEČNOSTI ������������������������������������������������������������163 PeterOrešnikLEGENDA O LOVCU �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������164 IgnacijVojeVERJAMEM V ANGELA VARUHA ����������������������������������������������������������������������������������������������������167 PREGLED DRUŽBENEGA IN KULTURNEGA DOGAJANJA SaškaOcvirkSLOVENIJA IN SVET OD OKTOBRA DO OKTOBRA�������������������������������������������������������������������169 TI SI PETER SKALA IN NA TEJ SKALI BOM SEZIDAL CERKEV ToneGorjupIZ ŽIVLJENJA KRAJEVNE CERKVE���������������������������������������������������������������������������������������������������173 NA TISTI NJIVI, KI LE SMRT JO ORJE AndrejArko»IMELI SMO LJUDI …« �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������183 KRONIKA MOHORJEVIH DRUŽB TanjaOzvatičCELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA��������������������������������������������������������������������������������������������������� 188 KarlHreninFrancKelihMOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU������������������������������������������������������������������������� 194 MarkoTavčarGORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA������������������������������������������������������������������������������������������������� 197 JANUAR – PROSINEC 1. Nedelja 2. BOŽIČNA NEDELJA – MARIJA, BOŽJA MATI – NOVO LETO, d. p. d. 4 Mz 6,22-27; Ps 67,2-3.5-6.8; Gal 4,4-7; Lk 2,16-21 2. Ponedeljek Bazilij in Gregor šk., c. uč. – NOVO LETO, d. p. d. 3. Torek Ime Jezusovo; Genovefa, dev. 4. Sreda Angela, red.; Elizabeta, red. 5. Četrtek Simeon, puš.; Milena (Emilijana), dev. – tretji sveti večer 6. Petek GOSPODOVO RAZGLAŠENJE – Gašper, Miha, Boltežar 7. Sobota Rajmund, duh.; Lucijan, muč. 7.07 8. Nedelja JEZUSOV KRST – Severin, op. Iz 42,1-4.6-7; Ps 29,1-4.9-10; Apd 10,34-38; Mt 3,13-17 9. Ponedeljek Julijan, muč.; Hadrijan, op. 10. Torek Gregor Niški, šk.; Viljem, šk. – cerkveno leto A/I 11. Sreda Pavlin Oglejski, šk.; Teodozij Koinobit, men. 12. Četrtek Tatjana (Tanja), muč.; Alfred, op. 13. Petek Hilarij, šk.; Veronika, dev. 14. Sobota Oton (Odon), red.; Malahija, pr.; Feliks, duh. 15. Nedelja 2. NEDELJA MED LETOM – Absalom, šk. 3.10 Iz 49,3.5-6; Ps 40,2.4.7-10; 1 Kor 1,1-3; Jn 1,29-34 16. Ponedeljek Marcel, pp.; Berard, muč. 17. Torek Anton (Zvonko), puš.; Anton Koprski, red. 18. Sreda Marjeta Ogrska, red.; Priscila, muč. – teden molitve za edinost kristjanov 19. Četrtek Makarij, op.; Suzana, muč. 20. Petek Fabijan in Boštjan, muč.; Ciprijan, red. 21. Sobota Neža (Agnes, Janja), muč. 21.53 22. Nedelja 3. NEDELJA MED LETOM – Vincencij (Vinko, Zmago) diak., muč.; Lavra, dev. Iz 8,23-9,3; Ps 27,1.4.13-14; 1 Kor 1,10-13.17; Mt 4,12-23 23. Ponedeljek Henrik, duh.; Urban, šk. 24. Torek Frančišek Saleški, šk., c. uč.; Felicijan, šk. 25. Sreda Spreobrnjenje ap. PAVLA; Ananija, sp. mož. 26. Četrtek Timotej in Tit, šk.; Robert, ust. cistercijanov 27. Petek Angela Merici, ust. uršulink; Henrik, duh. 28. Sobota Tomaž Akvinski, šk., c. uč.; Karel Veliki, kr. 16.18 29. Nedelja 4. NEDELJA MED LETOM, nedelja Božje besede – Valerij, šk. Sof 2,3; 3,12-13; Ps 146,6-7.8-10; 1 Kor 1,26-31; Mt 5,1-12 30. Ponedeljek Martina, muč.; Hijacinta, red. 31. Torek Janez Bosko, ust. salezijancev; Marcela, vd. Sonce stopi v znamenje vodnarja 18. 1. ob 8. uri. Do konca meseca se dan podaljša za 57 minut. JANUAR – PROSINEC FEBRUAR – SVEČAN 1. Sreda Brigita Irska, op.; Katarina de’ Ricci, red. 2. Četrtek Jezusovo darovanje – svečnica 3. Petek Blaž, šk., muč.; Oskar, šk. 4. Sobota Gilbert, red. ust.; Leon, muč. 5. Nedelja 5. NEDELJA MED LETOM – Agata dev., muč. 19.28 Iz 58,7-10; Ps 112,4-5.6-7.8-9; 1 Kor 2,1-5; Mt 5,13-16 6. Ponedeljek Pavel Miki, muč.; Doroteja, muč. 7. Torek Koleta (Nika), red.; Egidij, red. 8. Sreda Hieronim, red.; Jožefina, dev. – PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, d. p. d. 9. Četrtek Apolonija (Polona), muč.; Sabin, muč. 10. Petek Sholastika, red.; Alojzij Stepinac, šk. 11. Sobota Lurška Mati Božja; Benedikt, men. – 31. svetovni dan bolnikov 12. Nedelja 6. NEDELJA MED LETOM – Evlalija, muč.; Erna; Aleksij, šk. Sir 15,15-20; Ps 119,1-2.4-5.17-18.33-34; 1 Kor 2,6-10; Mt 5,17-37 13. Ponedeljek Kristina, vd.; Adolf, šk. 17.00 14. Torek Valentin (Zdravko), muč.; Anton, red. 15. Sreda Klavdij, red.; Georgija, dev. 16. Četrtek Julijana, muč.; Onezim, šk. 17. Petek Sedem ust. servitov; Aleš, spk. 18. Sobota Flavijan, šk.; Frančišek Clet, muč. 19. Nedelja 7. NEDELJA MED LETOM – Bonifacij, šk. 3 Mz 19,1-2.17-18; Ps 103,1-2.3-4.8.10.12-13; 1 Kor 3,16-23; Mt 5,38-48 20. Ponedeljek Leon Sicilski, šk.; Frančišek in Jacinta 8.05 21. Torek Peter Damiani šk., c. uč.; Irena (Mira), dev. – PUST 22. Sreda ++ PEPELNICA, sedež ap. PETRA 23. Četrtek Polikarp šk., muč.; Montan Toledski, šk. 24. Petek + MATIJA, ap.; Sergij, muč. 25. Sobota Alojzij in Kalist, muč. 26. Nedelja 1. POSTNA NEDELJA – Aleksander (Branko), šk. 1 Mz 2,7-9;3,1-7; Ps 51,3-4.5-6.12-13.14.17; Rim 5,12-19; Mt 4,1-11 27. Ponedeljek Gabrijel Žalostne Matere Božje, red. 9.05 28. Torek Ožbolt (Osvald), šk.; Roman, op. Sonce stopi v znamenje rib 16. 2. ob 18. uri. Do konca meseca se dan podaljša za 1 uro in 21 minut. JANUAR – PROSINEC MAREC – SUŠEC 1. Sreda Albin (Zorko), šk. 2. Četrtek Neža Praška, dev.; Angela, red. ust. 3. Petek + Kunigunda, ces.; Marin, muč. 4. Sobota Kazimir, kr.; Lucij, pp. – kvatre 5. Nedelja 2. POSTNA NEDELJA – Hadrijan, muč.; Olivija (Livija), muč. 1 Mz 12,1-4; Ps 33,4-5.18-19.20.22; 2 Tim 1,8-10; Mt 17,1-9 6. Ponedeljek Fridolin (Miroslav), op.; Julijan, šk. 7. Torek Perpetua in Felicita, muč. 13.40 8. Sreda Janez od Boga, red.; Štefan, op. 9. Četrtek Frančiška Rimska, red.; Vital, op. 10. Petek + 40 mučencev; Makarij, šk. 11. Sobota Benedikt, šk.; Marko in Aleš, muč. 12. Nedelja 3. POSTNA NEDELJA – gregorjevo 2 Mz 17,3-7; Ps 95,1-2.6-7.8-9; Rim 5,1-2.5-8; Jn 4,5-42 13. Ponedeljek Kristina, dev., muč.; Patricija, muč. 14. Torek Matilda, kr.; Lazar Milanski, šk. 15. Sreda Ludovika, red.; Klemen, red. 3.08 16. Četrtek Hilarij Oglejski, šk.; Herbert, šk. 17. Petek + Patrik (Patricij), šk.; Jedrt (Jerica), dev. 18. Sobota Jožef, Jezusov rednik (liturgično praznovanje) 19. Nedelja 4. POSTNA NEDELJA – Jožef – teden družine 1 Sam 16,1.6-7.10-13; Ps 23,1-6; Ef 5,8-14; Jn 9,1-41 20. Ponedeljek Klavdija, muč.; Marija Jožefa, red. ust. 21. Torek Nikolaj iz Flüe; Serapion, muč. – svetovni dan poezije 18.23 22. Sreda Lea, spk.; Bazilij, muč. 23. Četrtek Rebeka, red.; Alfonz, šk. 24. Petek Dionizij, muč.; Katarina Švedska, red. 25. Sobota Gospodovo oznanjenje – Rebeka, sp. žena 26. Nedelja 5. POSTNA NEDELJA, tiha – poletni čas Ezk 37,12-14; Ps 130,1-2.3-4.5-6.7-8; Rim 8,8-11; Jn 11,1-45 27. Ponedeljek Rupert, šk.; Peregrin, red. 28. Torek Bojan, kn.; Venturin, red. 29. Sreda Bertold, red.; Jona, muč. 4.32 30. Četrtek Amadej (Bogoljub); Janez Klimak, men. 31. Petek + Kornelija, muč.; Benjamin, muč. Sonce stopi v znamenje ovna 20. 3. ob 19. uri. Začetek pomladi. Do konca meseca se dan podaljša za 1 uro in 37 minut. JANUAR – PROSINEC APRIL – MALI TRAVEN 1. Sobota Irena in Agapa, muč.; Tomaž, muč. 2. Nedelja 6. POSTNA NEDELJA, cvetna Iz 50,4-7; Ps 22,8-9.17-18.19-20.23-24; Flp 2,6-11; Mt 26,14-27,66 3. Ponedeljek Sikst I., pp., muč.; Rihard, šk. 4. Torek Izidor Seviljski, šk.; Benedikt, red. 5. Sreda Vincencij Ferrer, duh.; Albert, šk. 6. Četrtek Veliki četrtek – Viljem, op.; Irenej, šk., muč. 06.34 7. Petek ++ Veliki petek – Janez de la Salle, duh.; Herman, red. 8. Sobota Velika sobota – Julija, red.; Valter, op. 9. Nedelja VELIKA NOČ – Hugo, šk.; Heliodor, muč. Apd 10,34.37-43; Ps 118,1-2.16-17.22-23; Kol 3,1-4 ali 1 Kor 5,6-8; Jn 20,1-9 10. Ponedeljek VELIKONOČNI PONEDELJEK – Ezekiel, pr., d. p. d. 11. Torek Velikonočna osmina; Stanislav, šk.; Biserka (Gema), dev. 12. Sreda Velikonočna osmina; Julij I., pp.; Sava, muč. 13. Četrtek Velikonočna osmina; Martin I., pp., muč. 11.11 14. Petek Velikonočna osmina; Lidvina, dev.; Valerijan, muč. 15. Sobota Velikonočna osmina; Helena, kn.; Damijan, duh. 16. Nedelja 2. VELIKONOČNA, BELA, Božjega usmiljenja – Bernardka, red.; Benedikt, spk. Apd 2,42-47; Ps 118,2-4.13-15.22-24; 1 Pt 1,3-9; Jn 20,19-31 17. Ponedeljek Rudolf, muč. 18. Torek Evzebij, šk.; Galdin, šk. 19. Sreda Leon IX., pp. 20. Četrtek Teotim, šk.; Bernika, muč. 6.12 21. Petek Anzelm, šk., c. uč., Anastazij, op. 22. Sobota Aleksandra, muč.; Hugo, op. 23. Nedelja 3. VELIKONOČNA NEDELJA, Jurij, muč. Apd 2,14.22-33; Ps 16,1-2.5.7-11; 1 Pt 1,17-21; Lk 24,13-35 24. Ponedeljek Fidelis, duh., muč.; Honorij, šk. 25. Torek MARKO, ap., ev.; Makedonij, šk. 26. Sreda Marija Mati dobrega sveta; Klet in Marcelin, pp. 27. Četrtek Hozana, dev.; Cita, l. – DAN UPORA PROTI OKUPATORJU, d. p. d. 23.19 28. Petek Peter Chanel, duh., muč.; Ludvik Monfortski, duh. 29. Sobota Katarina Sienska, dev., uč.; Hugo, op. 30. Nedelja 4. VELIKONOČNA NEDELJA, duhovni poklici – Pij V., pp. – teden molitve za duhovne poklice Apd 2,14.36-41; Ps 23,1-6; 1 Pt 2,20-25; Jn 10,1-10 Sonce stopi v znamenje bika 22. 4. ob 14. uri. Do konca meseca se dan podaljša za 1 uro in 30 minut. JANUAR – PROSINEC JMAANJU –A VRE –L IPKRI OTRSIANVEECN 1. Ponedeljek JOŽEF DELAVEC – PRAZNIK DELA, d. p. d. 2. Torek Atanazij, šk., c. uč., d. p. d. – PRAZNIK DELA, d. p. d. 3. Sreda FILIP in JAKOB, ap. 4. Četrtek Florijan (Cvetko), muč.; Silvan, muč. 5. Petek Angel, muč.; Gotard, šk. 19.33 6. Sobota Dominik Savio, mlad.; Petrina, muč. 7. Nedelja 5. VELIKONOČNA NEDELJA, – Gizela, op. Apd 6,1-7; Ps 33,1-2.4-5.18-19; 1 Pt 2,4-9; Jn 14,1-12 8. Ponedeljek Bonifacij, pp.; Viktor (Zmago), muč. 9. Torek Pahomij, puš.; Izaija, pr.; Marija, ust. 10. Sreda Job, sp. mož; Viljem, duh. 11. Četrtek Nerej, Ahilej; Aleksander, pp., muč. 12. Petek Leopold Mandić, red.; Pankracij, muč. 16.28 13. Sobota Fatimska Mati Božja; Marija Mazzarello, soust. HMP; Servacij, muč. 14. Nedelja 6. VELIKONOČNA NEDELJA – Bonifacij, muč. Apd 8,5-8.14-17; Ps 66,1-3.4-5.6-7.16.20; 1 Pt 3,15-18; Jn 14,15-21 15. Ponedeljek Zofija (Sonja), muč.; Izidor, km. – prošnji dan 16. Torek Janez Nepomuk, duh., muč.; Marjeta Kortonska, red. – prošnji dan 17. Sreda Jošt, puš.; Paskal, red. – prošnji dan 18. Četrtek Gospodov vnebohod – Janez I., pp., muč.; Erik, kr. 19. Petek Urban I., pp.; Peter Celestin, pp. – binkoštna devetdnevnica 17.53 20. Sobota Bernardin, duh.; Teodor, šk. – svetovni dan čebel 21. Nedelja 7. VELIKONOČNA NEDELJA – nedelja sredstev družbenega obveščanja Apd 1,12-14; Ps 27,1.4.7-8; 1 Pt 4,13-16; Jn 17,1-11 22. Ponedeljek Marjeta, red.; Julija, muč. 23. Torek Socerb, muč.; Renata, spk. 24. Sreda Marija Pomočnica – Marija Pomagaj, zavetnica Slovencev 25. Četrtek Gregor VII., pp.; Beda, duh. 26. Petek Filip Neri, duh.; Lambert, šk. 27. Sobota Alojzij Grozde, muč.; Avguštin Canterburyjski, šk. 17.22 28. Nedelja BINKOŠTI – Anton Julijan, muč. Apd 2,1-11; Ps 104,1.24.29-30.31.34; 1 Kor 12,3-7.12-13; Jn 20,19-23 29. Ponedeljek Marija Mati Cerkve – binkoštni ponedeljek; Maksim Emonski, šk., muč. 30. Torek Kancij in oglejski mučenci; Ivana Orleanska, dev. 31. Sreda Obiskanje Device Marije; Silvij, šk. Sonce stopi v znamenje dvojčkov 23. 5. ob 13. uri. Do konca meseca se dan podaljša za 1 uro in 9 minut. JANUAR – PROSINEC JUNIJ – ROŽNIK 1. Četrtek Justin, muč.; Estera, kr. 2. Petek Marcelin in Peter, muč.; Erazem, šk., muč. 3. Sobota Karel Lwanga, muč.; Janez XXIII., pp. – kvatre 4. Nedelja SVETA TROJICA – Frančišek Caracciolo, red. ust. 5.41 2 Mz 34,4-6.8-9; DanD 3,52-55; 2 Kor 13,11-13; Jn 3,16-18 5. Ponedeljek Bonifacij, šk. 6. Torek Norbert, šk.; Bertrand Oglejski, šk. 7. Sreda Robert, op.; Bogumil, op. 8. Četrtek SV. REŠNJE TELO IN KRI – Medard, šk. – Dan Primoža Trubarja, d. p. 9. Petek Primož in Felicijan, muč.; Efrem, diak. 10. Sobota Bogumil, šk.; Edvard, duh. 21.31 11. Nedelja 10. NEDELJA MED LETOM – BARNABA, ap. Oz 6,3-6; Ps 50,1.8.12-13.14-15; Rim 4,18-25; Mt 9,9-13 12. Ponedeljek Eskil, muč.; Gašper, duh. 13. Torek Anton Padovanski, uč.; Trifil, šk. 14. Sreda Valerij in Rufin, muč. 15. Četrtek Vid, muč.; Germana, dev. 16. Petek Srce Jezusovo – Beno, šk.; Gvido, red. 17. Sobota Srce Marijino – Albert, duh.; Sancija, dev. 18. Nedelja 11. NEDELJA MED LETOM – Marko in Marcelijan, muč. 06.37 2 Mz 19,2-6; Ps 100,1-2.3.5; Rim 5,6-11; Mt 9,36-10,8 19. Ponedeljek Romuald, op.; Nazarij, šk. 20. Torek Silverij, pp.; Adalbert, šk. 21. Sreda Alojzij, red.; Julijan, muč. 22. Četrtek Tomaž More in Janez Fisher, muč.; Pavlin, šk. 23. Petek Jožef Cafasso, duh., Agripina, muč. 24. Sobota Rojstvo Janeza Krstnika – kres 25. Nedelja 12. NEDELJA MED LETOM – Viljem (Vilko), op. – DAN DRŽAVNOSTI, d. p. d. Jer 20,10-13; Ps 69,8-10.14.17.33-35; Rim 5,12-15; Mt 10,26-33 26. Ponedeljek Ciril Aleksandrijski, šk., c. uč.; Jožefmarija Escriva, ust. Opus Dei 09.49 27. Torek Ema Krška, kn. 28. Sreda Irenej (Hotimir), šk., muč. 29. Četrtek PETER in PAVEL, ap. 30. Petek Prvi rimski mučenci; Ladislav Ogrski, kr. Sonce stopi v znamenje raka 21. 6. ob 16. uri. Začetek poletja. Do 18. 6. se dan podaljša za 15 minut, od 24. 6. se skrajša za 3 minute. JAUNLIUJ A–R M –A PLRI SORSPINAENC 1. Sobota Estera, sp. žena; Oliver, muč. 2. Nedelja 13. NEDELJA MED LETOM, izseljenska – Frančišek Regis, red.; Ptujskogorska M. B. 2 Kr 4,8-11.14-16; Ps 89,2-3.16-17.18-19; Rim 6,3-4.8-11; Mt 10,37-42 3. Ponedeljek TOMAŽ, ap.; Anatolij, šk. 13.38 4. Torek Urh (Uroš), šk.; Elizabeta (Špela) Portugalska, kr.; Ozej in Agej, pr. 5. Sreda CIRIL in METOD, slov. ap., sozavetnika Evrope 6. Četrtek Marija Goretti, muč.; Artezij, šk., muč. 7. Petek Anton Marija Zaharija, duh.; Vilibald, šk. 8. Sobota Gregor Grassi, šk.; Prokopij, muč. 9. Nedelja 14. NEDELJA MED LETOM – Avguštin, muč. Zah 9,9-10; Ps 145,1-2.8-9.10-11.13-14; Rim 8,9.11-13; Mt 11,25-30 10. Ponedeljek Amalija, red.; Veronika, op. 03.47 11. Torek Benedikt, op.; Olga Kijevska, kn. 12. Sreda Mohor in Fortunat, muč. 13. Četrtek Henrik (Hinko), kr.; Joel, pr. 14. Petek Kamil de Lellis, duh.; Božidar, šk. 15. Sobota Bonaventura, šk., c. uč.; Vladimir, kn. 16. Nedelja 15. NEDELJA MED LETOM – Karmelska M. B. (Karmen) Iz 55,10-11; Ps 65,10.11.12-13.14; Rim 8,18-23; Mt 13,1-23 17. Ponedeljek Aleksij (Aleš), spk.; Hedvika, kr. 20.31 18. Torek Elij, muč.; Friderik (Miroslav), šk. 19. Sreda Arsenij Veliki, puš.; Rufina, muč. 20. Četrtek Marjeta Antiohijska, muč.; Apolinarij, šk., muč. 21. Petek Lovrenc, duh., uč.; Danijel (Danilo), pr.; Jeremija, pr. 22. Sobota Marija Magdalena, sp. žena; Valter 23. Nedelja 16. NEDELJA MED LETOM – Brigita Švedska, red. Mdr 12,13.16-19; Ps 86,5-6.9-10.15-16; Rim 8,26-27; Mt 13,24-43 24. Ponedeljek Krištof, muč.; Šarbel Makhluf, duh. 25. Torek JAKOB STAREJŠI, ap.; Teja, muč. 26. Sreda Joahim in Ana, starša Device Marije 0.06 27. Četrtek Gorazd, Kliment, Sava 28. Petek Viktor I., pp.; Samson (Samo), šk. 29. Sobota Marta, sp. žena; Olaf, kr. 30. Nedelja 17. NEDELJA MED LETOM – Rufin, muč. 1 Kr 3,5.7-12; Ps 119,57.72.76-77.127-128.129-130; Rim 8,28-30; Mt 13,44-52 31. Ponedeljek Ignacij Lojolski, ust. jezuitov Sonce stopi v znamenje leva 20. 7. ob 22. uri. Do konca meseca se dan skrajša za 51 minut. AVGUST – VELIKI SRPAN 1. Torek Alfonz Ligvorij, šk., c. uč.; Tomaž, šk. 20.31 2. Sreda Porcijunkula; Evzebij, šk. 3. Četrtek Lidija, sp. žena; Gamaliel, sp. mož 4. Petek Janez Vianej, duh.; Tertulin, muč. 5. Sobota Marija Snežna (Nives); Ožbolt, muč. 6. Nedelja 18. NEDELJA MED LETOM, Jezusova spremenitev na gori – Just Španski, muč. Dan 7,9-10.13-14; Ps 97,1-2.5-6.9; 2 Pt 1,16-19; Mt 17,1-9 7. Ponedeljek Kajetan, duh.; Sikst II., pp., muč. 8. Torek Dominik, ust. dominikancev 12.28 9. Sreda Terezija (Edith Stein), red., muč. 10. Četrtek Lovrenc (Lovro), diak., muč. 11. Petek Klara (Jasna), dev.; Suzana, muč. 12. Sobota Ivana Šantalska, red.; Lelija, dev. 13. Nedelja 19. NEDELJA MED LETOM – Hipolit in Poncijan, muč.; Gertruda, op. 1 Kr 19,9.11-13; Ps 85,9-14; Rim 9,1-5; Mt 14,22-33 14. Ponedeljek Maksimilijan Kolbe, duh., muč.; Evzebij, duh. 15. Torek MARIJINO VNEBOVZETJE (VELIKI ŠMAREN), d. p. d. 16. Sreda Rok, spk.; Štefan Ogrski, kr. 11.38 17. Četrtek Hijacint, red. – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, d. p. 18. Petek Helena (Alenka), ces.; Manes, red. 19. Sobota Janez Eudes, duh.; Timotej, muč. 20. Nedelja 20. NEDELJA MED LETOM – Bernard, op., uč. Iz 56,1.6-7; Ps 67,2-3.5.6.8; Rim 11,13-15.29-32; Mt 15,21-28 21. Ponedeljek Pij X., pp.; Zdenko, šk. 22. Torek Devica Marija Kraljica; Sigfrid (Zmago), šk. 23. Sreda Roza iz Lime, dev.; Irenej, muč.– dan spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 24. Četrtek Jernej (NATANAEL), ap.; Emilija, red. 11.57 25. Petek Ludvik, kr.; Jožef, duh.; Patricija, dev. 26. Sobota Tarzicij, muč.; Hadrijan, muč. 27. Nedelja 21. NEDELJA MED LETOM – Monika, mati sv. Avguština Iz 22,19-23; Ps 138,1-3.6.8; Rim 11,33-36; Mt 16,13-20 28. Ponedeljek Avguštin, šk., c. uč.; Hermes, muč. 29. Torek Mučeništvo Janeza Krstnika; Sabina, muč. 30. Sreda Feliks (Srečko), muč.; Agil, op. 31. Četrtek Pavlin, šk.; Jožef in Nikodem, sp. moža 03.35 Sonce stopi v znamenje device 21. 8. ob 4. uri. Do konca meseca se dan skrajša za 1 uro in 27 minut. JSAEPNTUEAMRB –E RP R–O KSIMINAEVCEC 1. Petek Egidij (Tilen), op.; Verena, dev.; Brezjanska M. B. 2. Sobota Marjeta, dev.; Ingrid, red. 3. Nedelja 22. NEDELJA MED LETOM, angelska – Gregor Veliki, pp., uč. Jer 20,7-9; Ps 63,2-6.8-9; Rim 12,1-2; Mt 16,21-27 4. Ponedeljek Rozalija (Zalka), dev.; Irma, dev. 5. Torek Mati Terezija, red.; Viktorin, muč. 6. Sreda Zaharija, pr.; Bertrand, red. 7. Četrtek Regina, muč.; Marko Križevčan, muč. 0.21 8. Petek Rojstvo Device Marije (mali šmaren) – Serafina, red. 9. Sobota Peter Klaver, red.; Friderik Ozanam, duh. 10. Nedelja 23. NEDELJA MED LETOM – Nikolaj Tolentinski, spk. Ezk 33,7-9; Ps 95,1-2.6-7.8-9; Rim 13,8-10; Mt 18,15-20 11. Ponedeljek Bonaventura, red.; Helga, spk. 12. Torek Marijino ime; Tacijan (Tihomil), muč. 13. Sreda Janez Zlatousti, šk., c. uč.; Elidija, muč. 14. Četrtek Povišanje sv. križa 15. Petek Žalostna M. B. (Dolores); Melita, muč. – vrnitev Primorske k matični domovini, d. p. 3.39 16. Sobota Kornelij, pp., in Ciprijan, šk., muč.; Ljudmila, kn. 17. Nedelja 24. NEDELJA MED LETOM – Robert Bellarmino, šk., c. uč. Sir 27,30-28,7; Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12; Rim 14,7-9; Mt 18,21-35 18. Ponedeljek Jožef Kupertinski, duh.; Irena, muč. 19. Torek Januarij, šk., muč.; Teodor Angleški, šk. 20. Sreda Andrej Kim, muč.; Evstahij, šk. 21. Četrtek MATEJ, ap., ev.; Jona, pr. 22. Petek Mavricij, muč.; Tomaž Vilanovski, šk. 21.31 23. Sobota Pij iz Pietrelcine, duh.; Krištof, muč. – jesensko enakonočje – dan slovenskega športa, d. p. 24. Nedelja 25. NEDELJA MED LETOM, Anton Martin Slomšek, šk. Iz 55,6-9; Ps 145,2-3.8-9.17-18; Flp 1,20-24.27; Mt 20,1-16 25. Ponedeljek Sergij, men.; Nikolaj, km. 26. Torek Kozma in Damijan, muč.; Terezija, red. 27. Sreda Vincencij, ust. lazaristov 28. Četrtek Venčeslav, muč.; Lovrenc Ruiz, muč. 29. Petek MIHAEL, GABRIJEL, RAFAEL, nadangeli 11.57 30. Sobota Hieronim, duh., uč.; Gregorij, šk. – kvatre Sonce stopi v znamenje tehtnice 23. 9. ob 8. uri. Začetek jeseni. Do konca meseca se dan skrajša za 1 uro in 33 minut. OKTOBER – VINOTOK 1. Nedelja 26. NEDELJA MED LETOM, rožnovenska – Terezija D. J., dev. Ezk 18,25-28; Ps 125,4-5.6-7.8-9; Flp 2,1-11; Mt 21,28-32 2. Ponedeljek Angeli varuhi; Modest, muč. 3. Torek Gerard, op.; Evald, muč. – teden za življenje 4. Sreda Frančišek Asiški, red. ust.; Kalistena, muč. 5. Četrtek Marija Favstina, red.; Apolinarij, šk. 6. Petek Bruno, ust. kartuzijanov; Renato, šk. 15.47 7. Sobota Rožnovenska Mati Božja; Sergij, muč. 8. Nedelja 27. NEDELJA MED LETOM – Pelagija, spk. Iz 5,1-7; Ps 80,9.12.13-14.15-16.19-20; Flp 4,6-9; Mt 21,33-43 9. Ponedeljek Abraham in Sara; Dionizij, šk., muč.; Janez, duh. 10. Torek Florencij, muč.; Danilo (Danijel), muč. 11. Sreda Filip, diak.; Kanik, op. 12. Četrtek Maksimiljan Celjski, šk., muč.; Serafin, red. 13. Petek Koloman, muč.; Edvard, kr. 14. Sobota Kalist I., pp., muč.; Silvan, muč. 19.55 15. Nedelja 28. NEDELJA MED LETOM – Terezija Avilska, red., uč. Iz 25,6-10; Ps 23,1-6; Flp 4,12-14.19-20; Mt 22,1-14 16. Ponedeljek Marjeta, red.; Hedvika (Jadviga), kn. 17. Torek Ignacij Antiohijski, šk., muč.; Florencij, šk. 18. Sreda LUKA, ev.; Just, muč. 19. Četrtek Pavel od Križa, duh.; Izak, muč. 20. Petek Irena (Mira), muč.; Vendelin, op. 21. Sobota Uršula, dev., muč.; Celina, mati 22. Nedelja 29. NEDELJA MED LETOM, misijonska – Janez Pavel II., pp. 5.29 Iz 45,1.4-6; Ps 96,1.3.4-5.7-8.9-10; 1 Tes 1,1-5; Mt 22,15-21 23. Ponedeljek Janez Kapistran, duh.; Roman, šk. 24. Torek Anton M. Klaret, šk.; Senoh, men. 25. Sreda Darinka, muč.; Bernard, šk. – dan suverenosti, d. p. 26. Četrtek Lucijan muč.; Demetrij, muč. 27. Petek Sabina Avilska, muč.; Frumencij, šk. 28. Sobota SIMON in JUDA TADEJ, ap.; Štefan, men. 22.23 29. Nedelja 30. NEDELJA MED LETOM, žegnanjska – zimski čas 2 Mz 22,20-26; Ps 18,2-4.47.51; 1 Tes 1,5-10; Mt 22,34-40 30. Ponedeljek Marcel, muč.; German, šk. 31. Torek Volbenk (Bolfenk), šk. – DAN REFORMACIJE, d. p. d. Sonce stopi v znamenje škorpijona 25. 10. ob 21. uri. Do konca meseca se dan skrajša za 1 uro in 33 minut. JNAONVUEAMRB –ER P –RO LISSITNOEPCAD 1. Sreda VSI SVETI, d. p. d. 2. Četrtek Spomin vernih rajnih 3. Petek Viktorin Ptujski, šk., muč.; Just Tržaški, muč. 4. Sobota Karel Boromejski, šk.; Emerik, kr. 5. Nedelja 31. NEDELJA MED LETOM, zahvalna – Martin, red. 9.36 Mal 1,14-2,2.8-10; Ps 131,1.2.3; 1 Tes 2,7-9.13; Mt 23,1-12 6. Ponedeljek Lenart (Narte), op.; Monald, red. 7. Torek Ernest, op.; Engelbert, šk. 8. Sreda Bogomir, šk.; Elizabeta, red. 9. Četrtek Posvetitev lateranske bazilike; Teodor (Darko), muč. 10. Petek Leon Veliki, pp., uč.; Andrej Avellino, duh. 11. Sobota Martin, šk.; Bartolomej, op. 12. Nedelja 32. NEDELJA MED LETOM – Jozafat, šk., muč. Mdr 6,12-16; Ps 63,2.3-4.5-6.7-8; 1 Tes 4,13-18; Mt 25,1-13 13. Ponedeljek Stanislav Kostka, red.; Bric, šk. – svetovni dan ubogih 10.27 14. Torek Nikolaj Tavelić, muč.; Lovrenc Irski, šk. 15. Sreda Albert, šk., c. uč.; Leopold, kn.; Marija, ust. 16. Četrtek Marjeta Škotska, kr.; Jedrt, dev. 17. Petek Elizabeta Ogrska, red.; Hilda, op. 18. Sobota Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla; Karolina, muč. 19. Nedelja 33. NEDELJA MED LETOM – Matilda, red. Prg 31,10-13.19-20.30-31; Ps 128,1-2.3.4-5; 1 Tes 5,1-6; Mt 25,14-30 20. Ponedeljek Edmund, kr.; Gelazij, pp. 11.49 21. Torek Darovanje Device Marije; Maver Poreški, šk. – teden Karitas 22. Sreda Cecilija, dev., muč.; Ananija, muč. 23. Četrtek Klemen I. pp., muč., Kolumban, op. – dan Rudolfa Maistra, d. p. 24. Petek Andrej Dung, muč. 25. Sobota Katarina Sinajska, dev., muč.; Mojzes, muč. 26. Nedelja KRISTUS KRALJ – Valerijan Oglejski, šk. Ezk 34,11-12.15-17; Ps 23,1-6; 1 Kor 15,20-26.28; Mt 25,31-46 27. Ponedeljek Virgil in Modest, šk.; Marija s čudodelno svetinjo 10.16 28. Torek Katarina Labouré, red.; Berta, žena 29. Sreda Saturnin, muč.; Filomen, muč. 30. Četrtek ANDREJ, ap.; Mirokles, šk. Sonce stopi v znamenje strelca 24. 11. ob 16. uri. Do konca meseca se dan skrajša za 1 uro in 10 minut. JANUAR – PROSINEC DECEMBER – GRUDEN 1. Petek Eligij, šk.; Marija Klementina, muč.; Nahum, pr. 2. Sobota Natalija, muč.; Bibijana (Vivijana), muč. 3. Nedelja 1. ADVENTNA NEDELJA – Frančišek Ksaver, red. Iz 63,16-17.19;64,2-7; Ps 80,2-3.15-16.18-19; 1 Kor 1,3-9; Mr 13,33-37 4. Ponedeljek Janez Damaščan, duh., uč.; Barbara, muč. 5. Torek Saba (Savo), op.; Fili Rinaldi, ust. 06.49 6. Sreda Nikolaj (Miklavž), šk. 7. Četrtek Ambrož, šk., c. uč.; Boetij, mis. 8. Petek Brezmadežno spočetje Device Marije 9. Sobota Bernard Jezusov, red.; Valerija, muč. 10. Nedelja 2. ADVENTNA NEDELJA – Judita, sp. žena Iz 40,1-5.9-11; Ps 85,9-10.11-12.13-14; 2 Pt 3,8-14; Mr 1,1-8 11. Ponedeljek Damaz I., pp., Sabin, šk. 12. Torek Devica Marija iz Guadalupe; Amalija (Malka), muč. 13. Sreda Lucija, dev., muč.; Otilija, op. 0.31 14. Četrtek Janez od Križa, duh., uč.; Apolonij, muč. 15. Petek Drinske mučenke M. Krizina in M. Antonija, Kristina (Tinca), dev. 16. Sobota Albina, muč.; David, kr. – božična devetdnevnica 17. Nedelja 3. ADVENTNA NEDELJA – Lazar iz Betanije, sp. mož Iz 61,1-2.10-11; Lk 1,46-48.49-50.53-54; 1 Tes 5,16-24; Jn 1,6-8.19-28 18. Ponedeljek Gacijan, šk.; Teotim, muč. 19. Torek Urban III., pp.; Anastazij, pp. 19.39 20. Sreda Evgen, muč.; Zenon, muč. 21. Četrtek Peter Kanizij, duh., uč.; Temistokles, šk., muč. 22. Petek Frančiška Cabrini, red. ust.; Izrael, duh. – zimski solsticij 23. Sobota Janez Kancij, duh.; Ivo, šk. – kvatre 24. Nedelja 4. ADVENTNA NEDELJA, sveti večer – Adam in Eva 2 Sam 7,1-5.8-11.16; Ps 89,2-3.4-5.27.29; Rim 16,25-27; Lk 1,26-38 25. Ponedeljek Božič – GOSPODOVO ROJSTVO, d. p. d. 26. Torek Štefan, diak. – DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, d. p. d. 27. Sreda Božična osmina; JANEZ, ap., ev. 01.33 28. Četrtek Božična osmina; Nedolžni otroci 29. Petek Božična osmina; Tomaž Becket, šk.; David, kr. 30. Sobota Božična osmina; Vincencija, red. ust.; Feliks, pp. 31. Nedelja SVETA DRUŽINA – Silvester I. (Silvo), pp. – drugi sveti večer 1 Mz 15,1-6; 21,1-3; Ps 105,1-6.8-9; Heb 11,8.11-12.17-19; Lk 2,22-40 Sonce stopi v znamenje kozoroga 22. 12. ob 5. uri. Začetek zime. Do 16. 12. se dan skrajša za 18 minut, do 31. 12. se podaljša za 2 minuti. JANUAR – PROSINEC PRAZNIKI V LETU 2023 Državni prazniki novo leto 1. in 2. januar Prešernov dan – kulturni praznik 8. februar dan upora proti okupatorju 27. april praznik dela 1. in 2. maj dan državnosti 25. junij dan spomina na mrtve 1. november dan samostojnosti in enotnosti 26. december Državni prazniki, ki niso dela prosti: 17. 5. nacionalni dan spomina na žrtve komunistič nega nasilja; 8. 6. dan Primoža Trubarja; 17. 8. združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom; 15. 9. vrnitev Primorske k matični domovini; 23. 9. dan slovenskega športa; 25. 10. dan suverenosti; 23. 11. dan Rudolfa Maistra. Verski prazniki Zapovedani katoliški prazniki (poleg nedelj): telovo (sv. Rešnje telo in kri) – 8. junij veliki šmaren (Marijino vnebovzetje) – 15. avgust vsi sveti – 1. november božič – 25. december Slovesni katoliški prazniki: 1. 1. novo leto; 6. 1. Sv. trije kralji; 2. 2. svečnica; 19. 3. sv. Jožef; 10. 4. velikonočni ponedeljek; 25. 3. Gospodovo oznanjenje; 18. 5. vnebohod; 29. 6. sv. Peter in Pavel; 8. 9. mali šmaren; 8. 12. Brezmadežna; 26. 12. sv. Štefan. Premakljivi katoliški prazniki: 22. 2. pepelnica; 9. 4. velika noč; 18. 5. vnebohod; 28. 5. binkošti; 4. 6. Sveta Trojica; 8. 6. te lo vo; 1. 10. rožnovenska nedelja; 22. 10. misijonska nedelja; 29. 10. žegnanjska nedelja; 5. 11. zahvalna nedelja; 26. 11. nedelja Kristusa Kralja; 3. 12. prva adventna nedelja. Verski prazniki, ki so (poleg nedelj) dela prosti: 10. 4. velikonočni ponedeljek; 15. 8. Marijino vnebovzetje; 31. 10. dan reformacije; 25. 12. božič. Prazniki po pravoslavnem koledarju: 7. 1. božič; 14. 1. novo leto; 16. 4. velika noč; 31. 5. vnebohod; 4. 6. binkošti; 28. 8. Marijino vnebovzetje. Prazniki po judovskem koledarju: 6. 4. do 13. 4. pasha; 26. 5. praz nik tednov; 16. 9. novo leto (5784); 25. 9. praznik sprave; 30. 9. šotorski praznik; 8. 12. praznik luči. 30 Prazniki po muslimanskem koledarju: 19. 7. novo leto, 1. moharam 1445; 23. 3. do 15. 4. postni mesec ramadan; 22. 4. id-ul-fitr (bajram), 1. šaval; 30. 5. gor ban, 10. zul-ka-da. Prazniki v sosednjih državah AVSTRIJA: novo leto (1. 1.), Sv. trije kralji (6. 1.), velikonočni ponedeljek (10. 4.), 1. maj, vnebohod (18. 5.), binkoštni ponedeljek (29. 5.), sv. Rešnje telo in kri (8. 6.), Marijino vnebovzetje (15. 8.), dan zastave (26. 10.), vsi sveti (1. 11.), Brezmadežna (8. 12.), božič (25. 12.), štefanovo (26. 12.). Deželni patroni v Avstriji: sv. Klemen (15. 3. – Dunaj), sv. Jožef (19. 3 . – Koroška, Štajerska, Tirolska), sv. Gebhard (27. 8. – Predarlska), sv. Rupert (24. 9. –Salzburška), sv. Martin (11. 11. – Gradiščanska), sv. Leopold (15. 11. – Nižja in Gornja Avstrija); v nekaterih deželah so ti dnevi tudi dela prosti. ITALIJA: novo leto (1. 1.), Sv. trije kralji (6. 1.), velikonočni ponedeljek (10. 4.), državni praznik Italije (25. 4.), 1. maj, dan republike (2. 6.), Mariji no vnebovzetje (15. 8.), vsi sveti (1. 11.), Brezma dežna (8. 12.), božič (25. 12.), štefanovo (26. 12.). – V Trstu je dela prost praznik mučenca Justa (3. 11.), praznik sv. Andreja v Gorici (30. 11.) je delavnik. MADŽARSKA: novo leto (1. 1.), državni praznik (15. 3.), velikonočni ponedeljek (10. 4.), 1. maj, binkošti (28. 5.), binkoštni ponedeljek (29. 5.), sveti Štefan (20. 8.), državni praznik (23. 10.), vsi sveti (1. 11.), božič (25. 12.), štefanovo (26. 12.). HRVAŠKA: novo leto (1. 1.), Sv. trije kralji (6. 1.), velikonočni ponedeljek (10. 4.), 1. maj, dan anti- fašističnega boja (22. 6.), dan državnosti (25. 6.), dan domovinske zahvale (5. 8.), Marijino vnebo vzetje (15. 8.), dan neodvisnosti (8. 10.), vsi sveti (1. 11.), božič (25. 12.), štefanovo (26. 12.). 31 AIvanS MTohaRr ONOMSKI DOGODKI V LETU 2023 Vsi navedeni časi so v srednjeevropskem času (SEČ), Meteorski roji v letu 2023 v obdobju, ko je pri nas v veljavi poletni čas, pa v Vsako jasno noč lahko občasno na nebu vidimo srednjeevropskem poletnem času (SEPČ). utrinke ali meteorje. To so drobcena prašna zrnca, ki med letom po Osončju zaidejo v Zemljino at- Mrki mosfero. Ob trenju z zrakom se segrejejo in iz- V letu 2023 sta dva Sončeva in dva Lunina mrka. parijo. Tej svetli sledi, ki jo puščajo za seboj, pra- 20. april 2023 – popolni Sončev mrk vimo meteor. Ponavadi lahko vidimo od 5 do 10 Popolni Sončev mrk 20. aprila je viden iz skraj- meteorjev na uro. Ob določenih datumih v letu nega zahodnega dela Avstralije, vzhodnega dela pa Zemlja prečka gostejše predele prašnih delcev, Vzhodnega Timorja, otočja Damar in province ki so jih za sabo pustili kometi. Takrat se število Papua v Indoneziji. Kot delni mrk je viden iz In- meteorjev močno poveča. Pravimo, da je aktiven dijskega oceana, jugovzhodne Azije, Avstralije, meteorski roj. Vsi meteorji istega roja priletijo iz severa Nove Zelandije in zahodnih delov Tihega določenega predela neba, ki mu rečemo radiant. oceana. Pri nas mrk ni viden. V noči s 3. na 4. januar je maksimum aktivno- 5. maj 2023 – polsenčni Lunin mrk sti meteorskega roja Kvadrantidov z radiantom v Polsenčni Lunin mrk 5. maja je viden iz Evrope, ozvezdju Volar. Ob maksimumu je v povprečju od Afrike, Azije in Avstralije. Pri nas je mrk viden, 60 do 120 utrinkov na uro. a ker bo Luna zaplula le v Zemljino polsenco, ga V noči z 12. na 13. avgust je maksimum aktiv- bodo lahko opazili le opazovalci z optično pomočjo. nosti meteorskega roja Perzeidov z radiantom v 14. oktober 2023 – obročasti Sončev mrk ozvezdju Perzej. Ob maksimumu je v povprečju 14. oktobra je obročasti Sončev mrk, ki je viden 100 utrinkov na uro. iz ZDA, delov Mehike (Jukatan), Srednje Amerike, 21. in 22. oktobra je maksimum aktivnosti me- Kolumbije in severa Brazilije. Kot delni mrk je vi- teorskega roja Orionidov z radiantom v ozvezdju den iz obeh Amerik, zahodnega dela Grenlandije Orion. Ob mak simumu je v povprečju 20 utrin- in zahod nega roba Afrike. Pri nas mrk ni viden. kov na uro. 28. oktober 2023 – delni Lunin mrk 17. in 18. novembra je maksimum aktivnosti V noči z 28. na 29. oktober je delni Lunin mrk, meteorskega roja Leonidov z radiantom v ozvez- ki je viden iz vzhodnih delov obeh Amerik, Evrope, dju Lev. Ob maksimumu je v povprečju 15 utrin- Afrike, Azije in Avstralije. Pri nas je mrk viden. kov na uro. Polsenčna faza mrka se začne ob 20:02. Zemljina 13. in 14. decembra je maksimum aktivnosti me- senca se Lune dotakne ob 21:35 in jo zapusti ob 22:53. teorskega roja Geminidov z radiantom v ozvezd ju Sredina mrka je ob 22:14. Ob največjem zakrit ju Dvojčka. Ob maksimumu je v povprečju 120 utrin- bo Zemljina senca prekrila 0,12 premera Lune. kov na uro. Polsenčna faza mrka se konča 29. oktobra ob 0:26. Letni časi Vidnost planetov Začetek pomladi – spomladansko enakonočje (ek- MERKUR vinokcij): 20. marca ob 22. uri in 25 minut. Merkur je Soncu najbližji planet in je v povpreč ju Začetek poletja – poletni Sončev obrat (solsti- od njega oddaljen le 57,9 milijona kilometrov. Ob- cij): 21. junija ob 16. uri in 58 minut. hod okoli Sonca zaključi v 88 dneh. Okoli svoje osi Začetek jeseni – jesensko enakonočje (ekvinok- se zavrti v 58,7 dneva, kar pomeni, da je dan na cij): 23. septembra ob 8. uri in 50 minut. Merkurju dolg kar dve tretjini njegovega leta. Po Začetek zime – zimski Sončev obrat (solsticij): svoji velikosti in masi je Merkur bolj podoben Luni 22. decembra ob 4. uri in 28 minut. kot Zemlji. Njegov premer je le 4880 kilometrov. 32 Bojan Kambič Ubež na hitrost z njegovega površja je 4,3 kilome- prav gotovo ne moremo zgrešiti, saj je za Luno in tra na sekundo in je torej premajhen, da bi mogel Soncem najsvetlejše nebesno telo. obdržati omembe vredno atmosfero. Okoli Mer- Vidnost Venere v letu 2023: Venera je na za- kurja ne kroži nobena luna. četku leta Večernica in je vidna zvečer po zaidu Opazovanje: Ker je Merkur bliže Soncu kot Zemlja, Sonca nizko nad zahodnim obzorjem. Z vsakim je na našem nebu vedno navidezno zelo blizu Sonca. dnem je navidezno vse bolj oddaljena od Sonca. Občasno ga lahko vidimo s prostim očesom, vendar Največji odmik 45,4 stopinje doseže 4. junija. Po ga veliko teže opazimo kot ostale planete. Največji tem datumu se začne Soncu navidezno približevati. navidezni odmik od Sonca, ki ga lahko doseže, je V spodnji konjunkciji s Soncem, ko nekaj časa ni 27,7 stopinje, zato planeta nikoli ne moremo videti vidna, je 13. avgusta. Po tem datumu se pojavi na sredi noči. Opazujemo ga lahko zjutraj nad vzhod- jutranjem nebu nad vzhodnim obzorjem pred vzi- nim obzorjem, ko vzhaja pred Soncem, ali zvečer dom Sonca kot Danica. Zdaj se navidezno odda- nad zahod nim obzorjem, ko zahaja za njim. ljuje od Sonca in je vse bolje vidna. Največji odmik Vidnost Merkurja v letu 2023: V letu 2023 bomo 46,4 stopinje od Sonca doseže 23. oktobra. Po tem lahko Merkur opazovali zjutraj (pred vzidom Sonca) datumu se začne Soncu navidezno približevati, a nad vzhodnim obzorjem v dneh okoli 30. januarja ostane Danica vse do konca leta. (25,0 stopinje od Sonca), 29. maja (24,9 stopinje od Sonca) in 22. septembra (17,9 stopinje od Sonca). MARS Zvečer (po zaidu Sonca) bomo lahko planet Mars je četrti planet po vrsti. Njegova povprečna opazovali nad zahodnim obzorjem v dneh okoli oddaljenost od Sonca je 228 milijonov kilometrov, 11. aprila (19,5 stopinje od Sonca), 9. avgusta (27,4 obkroži pa ga v 687 dneh, kar je le malo manj od stopinje od Sonca) in 4. decembra (21,3 stopinje dveh zemeljskih let. Mars se okoli svoje osi za- od Sonca). vrti v približno enakem času kot Zemlja – njegov dan traja 24 ur in 37 minut. Skoraj za polovico je VENERA manjši od Zemlje, njegov premer je 6790 kilomet- Venera je drugi planet v našem Osončju. Od Sonca rov. Ubež na hitrost na njem je nizka in zaradi tega je povprečno oddaljena 108,2 milijona kilometrov, ima planet redko atmosfero, sestavljeno v glav- za pot okoli njega pa potrebuje 224,7 dneva. Planet nem iz ogljikovega di oksida. Mars obkrožata dva se zelo počasi vrti okoli svoje osi. Za en obrat po- majhna satelita, Fobos in Deimos. trebuje kar 243 dni, kar pomeni, da je Venerin dan Opazovanje: Mars je v ugodni legi za opazova- celo nekoliko daljši od njenega leta. Venera je po nje približ no vsaki dve leti. Na nebu sveti s svojo masi in velikosti na moč podobna Zemlji. Njena značilno rdečeoranžno barvo, ki so jo že stari na- masa znaša približno štiri petine mase Zemlje, njen rodi povezovali s krvjo, planet sam pa z bogom premer pa je le malo manjši od Zemljinega – 12.100 vojne. S srednjevelikim amaterskim teleskopom kilometrov. Planet obdaja gosta in nepredirna at- lahko na Marsu vidimo nekaj značilnih površin- mosfera. Venera nima svojega naravnega satelita. skih tvorb: severno in južno polarno kapico ter Opazovanje: Tudi Venera je bliže Soncu kot Zem- velika temnejša in svetlejša oranžna področja, ki lja, zato jo lahko opazujemo le zjutraj ali zvečer. se z Marsovimi letnimi časi spreminjajo. Ko vzhaja pred Soncem, jo najdemo nad vzhodnim Vidnost Marsa v letu 2023: Mars je v začetku obzorjem jut ranjega neba. Takrat jo imenujemo leta dobro viden in je v ugodni legi za opazova- Danica. Kadar pa zahaja za Soncem, jo lahko vi- nje. Na nebu je praktično vso noč, saj zahaja proti dimo nad zahodnim večernim obzorjem, in ji re- jutru. Aprila in prvo polovico maja je viden prvo čemo Večernica. Venera nam podobno kot Luna polovico noči, kas neje pa je le še večerni planet. Z kaže mene od krajca do polne Venere. Na nebu je vsakim dnem je navidezno vse bliže Soncu in za- 33 ASTRONOMSKI DOGODKI V LETU 2023 haja kmalu za njim. 18. novembra je v konjunkciji viden, saj je navidezno preblizu Sonca. Sredi maja s Soncem, ko nekaj časa ni viden. Proti koncu leta ga že lahko izsledimo zjutraj pred vzidom Sonca se spet pojavi na jutranjem nebu, ko vzhaja malo nizko nad vzhod nim obzorjem. Vzhaja vedno prej, pred Soncem. a je do avgusta viden le drugo polovico noči. Od Mars je do konca marca v ozvezdju Bika, nato pa septembra do konca leta je v ugodni legi za opa- se preseli v Dvojčka, kjer ostane do sredine maja. zovanje, saj je 3. novembra v opoziciji s Soncem, Do sredine junija prečka ozvezdje Raka, nato pa ko nam je najbliže in je viden praktično vso noč. vse do sredine avgusta ostane v Levu, ko se preseli Jupiter se od januarja do sredine maja zadržuje v Devico. Sredi oktobra prečka mejo z ozvezdjem v ozvezdju Ribi, nato pa se preseli v ozvezdje Ovna, Tehtnice, v začetku decembra pa vstopi v Škorpi- kjer ostane do konca leta. jona, kjer ostane do konca leta. SATURN JUPITER Saturn je šesti po vrsti in drugi največji planet v Jupiter je peti po vrsti in največji planet v našem našem Osonč ju. Vanj bi lahko stlačili 744 Zemelj. Osončju. Njegova masa je večja kot masa vseh osta- Od Sonca je povprečno oddaljen 1,427 milijarde lih planetov skupaj. Je velikanska krogla, v katero kilometrov, obkroži pa ga v 29,46 leta. Tudi Sa- bi stlačili kar 1330 Zemelj! Od Sonca je povprečno turn je plinasti velikan, ki se hitro vrti okoli svoje oddaljen 778,3 milijona kilometrov, za en obhod osi. Za en zasuk potrebuje le 10 ur in 12 minut. okoli njega pa potrebuje 11,86 leta. Dan na Jupitru Zaradi tega in zaradi majhne povprečne gostote traja le 9,8 ure. Ker se planet izredno hitro vrti je močno sploščen. Njegov ekvatorski premer je okoli svoje osi in ker ima majhno povprečno gos- 120.700 kilometrov, premer čez pola pa je znatno toto, je močno sploščen. Premer Jupitra vzdolž ek- manjši – 108.000 kilometrov. Saturn je najbolj znan vatorja je 143.000 kilometrov, premer čez pola pa po čudovitih kolobarjih, ki ga obdajajo. Trenutno le 134.000 kilometrov. Danes poznamo že 79 Ju- je znanih 82 satelitov, ki krožijo okoli njega. Naj- pitrovih satelitov, od katerih so štirje (Jo, Evropa, večji med njimi je Titan. Ganimed in Kalisto) vidni že z manjšimi amater- Opazovanje: Saturn je vsako leto nekaj mesecev v skimi teleskopi. ugod ni legi za opazovanje. Že manjši teleskop pokaže Opazovanje: Jupiter je več mesecev v letu v ugo- enega najlepših prizorov, kar jih ponuja nebo – planet je dni legi za opazovanje. Na nočnem nebu je to zelo obdan z velikim in svetlim kolobarjem. Saturn vi- svetlo nebes no telo; po siju ga prekaša le Venera dimo kot rumenkasto ploščico, ki je prepredena z in občasno Mars. Z amaterskimi teleskopi vidimo vzpored nimi temnejšimi pasovi. Le redko lahko Jupiter kot rumeno ploščico, ki jo prepredajo tem- opazimo še druge atmosferske tvorbe, saj je planet nejši pasovi. V manjših teleskopih opazimo dva iz- manjši in mnogo bolj oddaljen od nas kot Jupiter. razita pasova, po enega na vsaki strani planetovega Vidnost Saturna v letu 2023: Saturn je v začetku ekvatorja. Z boljšimi teles kopi vidimo več pasov, leta večerni planet in zahaja kmalu za Soncem. opazimo pa lahko tudi druge atmosferske tvorbe, Ni več v ugodni legi za opazovanje, saj se bliža ki se stalno spreminjajo, saj ima planet zelo raz- konjunkciji s Soncem, ki jo doseže 17. februarja. gibano in nemirno atmosfero. Okoli tega datuma nekaj časa ni viden, saj je navi- Vidnost Jupitra v letu 2023: Jupiter je v začetku dezno preblizu Sonca. Proti koncu marca pa ga že leta viden prvo polovico noči, saj zahaja okoli pol- lahko izsledimo zjutraj pred vzidom Sonca nizko noči. Februarja in marca je le še večerni planet in nad vzhodnim obzorjem. Do konca junija vzhaja zahaja kmalu za Soncem. Ni več v ugodni legi za vedno prej, a je viden le drugo polovico noči. Od opazovanje, saj se bliža konjunkciji s Soncem, ki jo julija do oktobra je v ugodni legi za opazovanje, doseže 12. aprila. Okoli tega datuma nekaj časa ni saj je 27. avgusta v opoziciji s Soncem, ko nam je 34 najbliže. Viden je praktično vso noč. Novembra je kane. Njegov ekvatorski premer je 49.500 kilome- viden prvo polovico noči, kasneje pa je le še večerni trov, premer čez pola pa je 47.400 kilometrov. Od planet, ki ob koncu leta zahaja kmalu za Soncem. Sonca je povprečno oddaljen kar 4,5 milijarde ki- Saturn se do sredine februarja zadržuje v ozvezdju lometrov, za en obhod pa potrebuje kar 164,8 leta. Kozoroga, nato pa do konca leta ostane v Vodnarju. Okoli svoje osi se zavrti v 19,2 ure. Danes je zna- nih 14 Neptunovih satelitov. Največ ji med njimi je URAN Triton, ki je večji od naše Lune. Uran je sedmi planet po vrsti in prvi, ki smo ga Opazovanje: Neptun je tudi v največjih amater- odkrili v modernih časih. Je na meji vidnosti s pro- skih teleskopih komaj kaj večji od zvezd. Vidimo stim očesom, zato ga stari narodi niso poznali. Leta ga kot majhno, enakomerno modrikasto ploščico, 1781 ga je s teleskopom povsem po naključ ju odkril na njegovi površini pa ne moremo videti prav no- William Herschel, ko je risal zvezdno karto. Tudi benih podrobnosti. Uran spada med plinaste planete velikane, čeprav Vidnost Neptuna v letu 2023: Neptun je v za- je mnogo manjši od Jupitra in Saturna. Njegov ek- četku leta večerni planet in zahaja kmalu za Son- vatorski premer je 51.800 kilometrov, premer čez cem. 16. marca je v konjunkciji s Soncem, zato pola pa 49.000 kilometrov. Od Sonca je povprečno okoli tega datuma nekaj časa ni viden. Na jutra- oddaljen 2,87 milijarde kilomet rov, za pot okoli njem nebu se pojavi šele konec aprila. Vzhaja vedno njega pa potrebuje kar 84 let. Dan na Uranu traja prej in prihaja v vse ugod nejšo lego za opazovanje. 18 ur. Danes je znanih 27 Uranovih lun. 19. septembra je v opoziciji s Soncem in je v tednih Opazovanje: Uran je na meji vidnosti s prostimi okoli tega datuma viden vso noč. Na večernem očmi, lahko pa ga vidimo že v manjših teleskopih. nebu ostane viden vse do konca leta. Neptun se Vendar pa je zaradi velike oddaljenosti njegov na- do marca zadržuje v Vodnarju, nato pa do konca videzni premer zelo majhen. Zato je v amaterskih leta v ozvezdju Ribi. Če hočemo planet najti med teleskopih videti kot majhna zelenkasta ploščica, zvezdami, potrebujemo teleskop, dobro zvezdno na njem pa ne moremo videti nobenih atmosfer- karto in natančne koordinate planeta. skih podrobnosti. Vidnost Urana v letu 2023: Uran je v začetku SONCE VSTOPI V ZNAMENJE leta viden praktično vso noč, februarja in marca Vodnarja 18. januarja ob 8. uri prvo polovico noči, aprila pa je le še večerni planet, Rib 16. februarja ob 18. uri ki zahaja kmalu za Soncem. 10. maja je v konjunk- Ovna 20. marca ob 19. uri ciji s Soncem in nekaj časa ni viden. Konec maja se Bika 22. aprila ob 14. uri pojavi na jutranjem nebu in je jutranji planet vse Dvojčkov 23. maja ob 13. uri do začetka julija. Avgusta je viden drugo polovico Raka 21. junija ob 16. uri noči, septembra pa že praktično vso noč, saj prihaja Leva 20. julija ob 22. uri v opozicijo s Soncem, ki jo doseže 14. novembra. Device 21. avgusta ob 4. uri V tednih okoli opozicije je v naj ugodnejši legi za Tehtnice 23. septembra ob 8. uri opazovanje. Vse do konca leta je viden praktično Škorpijona 25. oktobra ob 21. uri vso noč. Strelca 24. novembra ob 16. uri Uran se vse leto zadržuje v ozvezdju Ovna. Kozoroga 22. decembra ob 5. uri NEPTUN Neptun je osmi planet po vrsti. Astronomi so ga odkrili leta 1846. Na moč je podoben Uranu in tudi njega uvrščamo med plinaste planete veli- 35 PREGLEDNI KOLEDARČEK ZA LETO 2024 J A N UA R F E B R UA R M A R E C N 7 14 21 28 4 11 18 25 3 10 17 24 31 P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 4 11 18 25 T 2 9 16 23 30 6 13 20 27 5 12 19 26 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 6 13 20 27 Č 4 11 18 25 1 8 15 22 29 7 14 21 28 P 5 12 19 26 2 9 16 23 1 8 15 22 29 S 6 13 20 27 3 10 17 24 2 9 16 23 30 A P R I L M A J J U N I J N 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 P 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 T 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 S 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 Č 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 P 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 S 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 J U L I J AVG U S T S E P T E M B E R N 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 T 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 Č 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 P 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 S 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 O K TO B E R N OV E M B E R D E C E M B E R N 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 P 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 T 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 S 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 Č 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 P 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 S 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 36 OBZORJA ČASA IN PROSTORA Martin Brecelj BORIS PAHOR, ISKALEC PRISTNEGA Misel tržaškega pisatelja je tesno prepletena z njegovo življenjsko izkušnjo Eno je sveto: Preprosto in Pristno Srečko Kosovel, Ecce homo Borisa Pahorja nisem takoj vzljubil. V mlajših letih mi je bolj imponiral drugi pisatelj iz naše bli- žine, Alojz Rebula, in to s svojo eshatološko naravnanostjo, pripovedniško ustvarjalnostjo, pa tudi s svojim vznesenim jezikom. Ključ do Pahorja mi je podaril nekaj let starejši prijatelj, ko mi je ob rojstnem dnevu poklonil njegov Odisej ob jamboru s posvetilom: »V pretres in odkritje«. Tedaj sem res odkril, kako se ta književnik zavzeto posveča svoji ter posredno naši življenjski stvarnosti, jo skuša razumeti in ubesediti, pa tudi, kako je ta njegov nizki let docela smotrn, saj skuša pokazati, da lahko ima tudi ta posebna človeška izkušnja širšo ali kar občo veljavo. Narod kot domovina srca Weisbergerja do Mikela Dufrennea. Narodnost Prav zato, ker mu gre za stvarno življenje, Pahor ni je torej zanj po eni strani zgodovinsko določena nepristranski. Postavlja se na stran »ponižanih in pojavnost, po drugi strani pa konstitutivni element razžaljenih«, med katere ga je usoda vrgla. To še človeškosti: »Kljub vsem vzponom človeškega posebej v narodnostnem smislu. Njegovo življe­ razuma, kljub pridobitvam človeškega duha, s nje so namreč od otroštva zaznamovali pojavi katerimi se vzdigujemo nad etnične meje, je naro­ narodnostne mržnje in nasilja, začenši s požigom dno občestvo še zmeraj najbolj žlahtna domovina Narodnega doma v Trstu in s fašistično ukinitvijo človeškega srca, in prepričan sem, da bo v prihod­ slovenskih šol na Primorskem. nosti plemenita vrednost njenega bistva, četudi To kalvarijo narodne skupnosti, ki ji je pripa­ nekoliko spremenjena, v glavnem ostala ista.«2 dal, je Pahor hotel prikazati že v svojih prvih lite­ Pisec označuje narod kot »najbolj žlahtno rarnih poskusih, pri tem pa ga je najbrž odločilno domovino srca«, ker narodnost pojmuje kot eno podprl Edvard Kocbek. Ugledni predstavnik teda­ osnovnih oblik ljubezni. Narodna pripadnost nje slovenske kulturne elite je 6. maja 1941 trža­ namreč daje človeku občutek, da ni sam, da je škemu pisatelju začetniku, s katerim se ni dotlej član neke skupnosti, kar pomeni, da je narod­ nikoli osebno srečal, takole pisal: »Čutim, da Te nost tudi skrb za druge. Poleg tega živeti svojo mučijo slutnje in dvomi in načrti polnokrvnega narodno samobitnost po njegovem nikakor ne tvorca besede, ki mu je dano, da izrazi še neizra­ pomeni zanikati samobitnosti drugih, kakor tudi ženo trpljenje sočloveka, in to na nov način.«1 Šlo pravica do samoodločbe narodov ni skregana z je za pravo pisateljsko investituro. mednarodnim sodelovanjem. Pri tem rad navaja A kaj je pravzaprav za Pahorja narod? To je Srečka Kosovela, kjer pravi: »Naš ideal je evropski skupnost s kulturno tradicijo, ki ji človek praviloma človek, različen po svojih obrazih, a samo eden v pripada po svojem rojstvu in ki mu omogoča, da svojem velikem stremljenju: ljubiti vse ljudi in v vsestransko razvije svojo osebnost. Tako bi lahko tej ljubezni delati.«3 strnili odgovor, do katerega se je pisatelj dokopal, V tem duhu se Pahor ni pomišljal zastaviti sklicujoč se na vrsto predstavnikov sodobnega svojega dela in ugleda, kadar je šlo za uveljavljanje kulturnega življenja, od Konrada Lorenza in Lea 2 Boris Pahor, Odisej ob jamboru, Druga razširjena izdaja s po­ sebnim epilogom, Zaliv, Trst 1971, 7. 1 Edvard Kocbek, Peščena ura. Pisma Borisu Pahorju 1940–1980, 3 Boris Pahor, Srečko Kosovel. Pričevalec zaznamovanega stoletja, Slovenska matica, Ljubljana 1984, 10. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2008, 73. 37 OBzORjA čAsA in PROsTORA enakopravnosti Slovencev na kateri koli ravni, v je bila sicer med primorskimi Slovenci razširjena matici, v italijanskem ali v drugih zamejstvih. Toda in globoka, saj je že rodila upor bazoviških juna­ z nič manjšo vnemo se je razdajal za enakoprav­ kov, v tistem času pa tudi mučeniško smrt gori­ nost drugih teptanih narodnih skupnosti. Veliko škega glasbenika Lojzeta Bratuža. O tem govori truda je vlagal v delovanje Mednarodnega zdru­ več Pahorjevih literarnih del, začenši z romanom ženja za obrambo ogroženih jezikov in kultur po Parnik trobi nji. vsej Evropi. Z zvestobo narodni biti je povezan tudi njegov Zato je zavračal etiketo nacionalista v slabšal­ upor nacizmu. Zlom Italije je 8. septembra 1943 nem smislu, ki so mu jo mnogi skušali prilepiti, ne doživel kot italijanski vojak v Bergamu v severni samo med Slovenci. »Zamejci smo imeli zadosti Italiji. Neki tamkajšnji župnik mu je predlagal, naj opraviti s tujim nacionalizmom, da lahko vemo, bi se pred nemškimi okupatorji umaknil v hribe in kakšna spaka je to. Vendar zvestoba svoji biti ni pridružil krajevnim partizanom, toda on se je tudi nacionalizem,« je poudarjal.4 po Kocbekovem zgledu že opredelil za slovensko Drugače rečeno, šlo mu je za pristno življenje v Osvobodilno fronto (OF) in se je vrnil v Trst, da širšem kulturnem ali bolje antropološkem smislu. bi se vanjo vključil. Motilo ga je, da so komuni­ Res pa se ni posebno poglabljal v vprašanje, kako sti v njej prevzeli vodilno vlogo. »Osvobodilni boj, uresničevati to zahtevo po pristnosti, kadar se to smo mi vsi /…/, če pa bi kdaj v prihodnosti v narodne in druge kulturne pripadnosti med seboj imenu svojega pogleda na svet marksisti hoteli prepletajo in prekrivajo, kar je pogost pojav ravno zatirati druge poglede, potem bo pač potrebno na obmejnih območjih in še zlasti v globalizira­ spet sprejeti neko odločitev na podlagi novega nem svetu. razvoja,« razmišlja Pahor alias Radko Suban v romanu Zatemnitev.6 Zavrnitev totalitarizmov Njegovo delovanje v slovenskem partizanskem Narodnost vsekakor ima pri tržaškem pisatelju gibanju je bilo kratkotrajno, saj je bil februarja izrazit demokratičen naboj. Prav zvestoba narod­ 1944 deportiran v nacistična taborišča. Bolelo ga ni biti mu je narekovala trikratni »ne« trem tota­ je, ker ga je v tisti pekel pomagala pahniti sloven­ litarizmom – fašizmu, nacizmu in komunizmu, ki ska roka. Na dom ga je namreč prišla aretirat so zaznamovali 20. stoletje, še posebej na Sloven­ domobranska policija. skem, pa tudi njegovo osebno življenje. Kako skrajnega ponižanja so bili deležni tabo­ Kot sam pravi, se je fašizmu prvič zavestno uprl, riščniki, je potem prikazal v pripovedi Nekropola. ko je v koprskem semenišču po zgledu sovrst­ Odvzeli so jim ime in jih reducirali na številke, nikov Albina Bubniča in Bernarda Šemerla začel sestradali so jih, da so »mislili le še s trebuhom«, razmišljati o svoji identiteti ter odkril, da je »Italija morili so jih kot na tekočem traku in njihov pepel slovensko ozemlje severno od Trsta in Gorice in so uporabljali kot gnojilo za cvetlične grede. pa hrvaško ozemlje v Istri pridobila, prebivalstvu Kljub vsemu temu Pahor ni padel v skušnjavo, pa vsilila poitalijančevanje«.5 Kako nasilno je pri da bi gorja, ki ga je prizadel nacizem, okrivil celo­ tem ravnala, je tudi sam okusil že kot otrok in ten nemški narod. Zavračal je trditev svojega pozneje posebno pronicljivo opisal v zbirki novel sotrpina Andréja Ragota, češ da bi bilo treba Grmada v pristanu. pokončati pleme, ki je dalo Nietzscheja, Hitlerja in Jasneje se je politično opredelil, ko je kmalu po Himmlerja ter tiste, ki so izvajali njihove ideje in tem kot študent teologije v Gorici prišel v stik s njihove ukaze. »Nimaš prav, ker ne da bi se zave­ Kocbekom in se približal krščanskim socialistom. dal, sprejemaš zlo, ki te je okužilo. /…/ Razumem Kocbekovo Pričevanje o Španiji iz leta 1937 mu te, a hkrati vem, da nisi moder,« ga je opomnil.7 je pomagalo izostriti protifašistično usmeritev, ki Tudi Pahorjeva zavrnitev komunizma je pove­ zana z narodnostjo, točneje s slovenskim narodnim 4 Boris Pahor, Odisej ob jamboru, n. d., 96. 5 Boris Pahor v sodelovanju z Milo Orlićevo, Trikrat ne – Spomini 6 Boris Pahor, Zatemnitev, Zaliv, Trst 1975, 43. Glej tudi str. 133. svobodnega človeka, Cankarjeva založba, Ljubljana 2011, 33. 7 Boris Pahor, Nekropola, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, 181. 38 BORis PAhOR, isKAlec PRisTnegA Martin Brecelj vprašanjem. Izzvala jo je namreč ugotovitev, da vojne. Pahorju je bil tedaj kot avtorju intervjuja za so komunisti sicer vodili slovenski narodno­ več let prepovedan vstop v Jugoslavijo, bojkotirale osvobodilni boj med drugo svetovno vojno, a da je pa so ga tudi jugoslovanskemu režimu zveste orga­ bil njihov cilj revolucionarna vzpostavitev družbe­ nizacije v italijanskem zamejstvu. Tarča napadov je nega reda, v katerem naj bi narodi odmrli. ne nazadnje postala Slovenska levica, ki jo je trža­ »Kakor je narod nastal na osnovi specifične ški pisatelj ustanovil leta 1968 s skupino somišlje­ družbene delitve dela epohe kapitalizma, tako bo nikov. Do nje niso kazali nobenega razumevanja kot določena zgodovinska družbena kategorija z niti krajevni italijanski levičarski krogi, tako da nastankom novih oblik in obsegov družbene delit ­ se je naposled združila s Slovensko skupnostjo, ve, ki jo bo prinesel socialistični oziroma komuni­ samostojno stranko Slovencev v Italiji. stični družbeni red, tudi postopno izginil z zgodo­ vinske pozornice,« je učil Edvard Kardelj, glavni Ljubezen in telesnost ideolog slovenskega in jugoslovanskega komuniz­ Svoj trikratni »ne« fašizmu, nacizmu in komu­ ma.8 V skladu s tem so komunisti po vojni začeli nizmu je torej Pahor izrekel ne le z besedami, graditi »jugoslovansko socialistično nacijo« in ampak tudi z dejanji in sploh s svojim življenjem. sprejemali ukrepe za postopno preseganje posa­ Dejansko se je pri njem kot človeku in kot pisa­ meznih narodov ljudske republike.9 telju družbenopolitična razsežnost prepletala z Tem načrtom so se postavili po robu nekateri drugimi bivanjskimi dimenzijami. In če je bil v predstavniki slovenskega kulturnega in širšega politiki svoboden človek, ki se ni pomišljal postav­ družbenega življenja, med njimi posebno odločno ljati pod vprašaj uveljavljenega reda in celo tabu­ Boris Pahor, ki si je kot zamejec lahko privoščil jev, je podobno ravnal v svojem ljubezenskem, večjo svobodo izražanja. Oglašal se je predvsem v družinskem in religioznem življenju. reviji Zaliv, ki jo je osnoval s skupino sodelavcev. V tem oziru je značilna že njegova prva Zavrnil je marksistično tezo, po kateri naj bi se pomembna ljubezenska zgodba, ki jo je lite­ narodi rodili s kapitalizmom in z njim tudi umrli. rarno upodobil v romanu Zatemnitev. Vanjo se Zavzel se je, da bi slovenski narod dosegel polno je zapletel z Mijo alias Danico Tomažič v Trstu suverenost, ki naj bi si jo zaslužil prav z narodno­ na prelomu let 1943–1944, ko je bil Daničin mož osvobodilnim bojem, kakor je bil zasnovan, Stanko Vuk še zaprt v fašističnih ječah po Italiji. preden so komunisti marca 1943 z Dolomitsko Dobro se je zavedal, da je ravnal nečastno, a je v izjavo vsilili svojo hegemonijo nad njim. nekakšno opravičilo zapisal: »Da, proti vsemu sva Sklicujoč se na prvotni pluralistični značaj se oba predala prvinski zahtevi po polno doži­ OF, je Pahor zahteval tudi uveljavitev kulturnega veti človeški intimnosti v ozračju nečloveškega in in političnega pluralizma v novi Jugoslaviji. Sicer pogubnega.«10 Njuno vez je pretrgala Pahorjeva pa se je v tem duhu že leta 1951 postavil v bran deportacija, Danico pa so kmalu potem skupno z Edvardu Kocbeku, ko so ga novi oblastniki po možem pokončali vosovski streli. objavi novel Strah in pogum izločili z vseh politič­ Drugo pomembno ljubezensko zgodbo je nih in kulturnih položajev. Pahor doživel s francosko bolničarko v sanato­ Še bolj pa se je tržaški pisatelj zameril režimu, riju blizu Pariza, v katerem si je po rešitvi iz tabo­ ko je leta 1975 skupno z Rebulo objavil intervju, v rišča zdravil jetiko. Arlette, kakor jo poznamo iz katerem je Kocbek obsodil množične izvensodne romana Spopad s pomladjo, mu je pomagala vrniti poboje domobrancev ob koncu druge svetovne se v svet živih. 8 Edvard Kardelj (Sperans), Razvoj slovenskega narodnega vpra­ Premnogi niso zmogli tega prehoda in so si po šanja, Druga, pregledana in dopolnjena izdaja, Državna založ­ vrnitvi iz taborišča vzeli življenje. /…/ S psiho­ ba Slovenije, Ljubljana 1957, 34. loškega vidika je bila največja težava v tem, da 9 Prim. Martin Brecelj, Ulisse e le sirene – La questione nazionale, v: Boris Pahor scrittore senza frontiere, a cura di Walter Chiere­ ghin e Fulvio Senardi, Il Ponte Rosso & Mladika, Trieste 2021, 10 Boris Pahor, Moje suhote in njihovi ljudje, Študentska založba, 31–45. Ljubljana 2008, 229–230. 39 OBzORjA čAsA in PROsTORA je bilo treba uskladiti taboriščno izkustvo z plemenita, medtem ko je pri meni prevlado­ normalnim življenjem, ki se je nenadoma zdelo vala egocentričnost, ki je bila pravzaprav vztra­ banalno. Bilo je, kot da bi bila izguba tovarišev janje pri svojem konceptu, ker bi pri drugačni in gledanje smrti v oči povsem zaman.11 naravnanosti ne dal od sebe kaj vrednega. To ljubezensko razmerje je Pahorja tako osvo­ Tržaški pisatelj se je po lastnih navedbah posebno jilo, da je dolgo odlašal z vrnitvijo v Trst. Napos­ zagledal v gledališko igralko Dušo Počkaj, v profe­ led je odpotoval domov, da bi se lahko srečal s sorsko kolegico, ki jo v spominih V vodoravni legi hudo bolno sestro Marico tik pred njeno smrtjo. imenuje Zlatka, ter v mlado Francozinjo, ki v Upal je, da bo za njim prišla Arlette, ki pa se je romanu Zibelka sveta nastopa kot Lucie Huet. V na prigovarjanje svojega očeta naposled poročila z tem zadnjem primeru je šlo za človeško zbližanje ekonomsko solidnejšim Francozom. nekdanjega deportiranca z žensko, ki je prav tako Taboriščni povratnik v Trstu ni dolgo sameval. doživela skrajno psihološko in telesno ponižanje, V sli po življenju se je zbližal z Nevo, kakor jo je saj jo je oče kot deklico več let posiljeval. literarno poimenoval, in z njo spočel otroka. Kljub Če v Pahorjevi božanski igri sveta zloba lahko temu se z njo ni hotel uradno vezati, češ da ne spre­ pahne človeka do peklenskih globin, pa ga ljube­ jema tradicionalnega zakona, verjetno pa še bolj zen lahko dvigne do nebeških višin. Vse to je pri zato, ker ga razmerje z Nevo ni povsem prep ričalo. njem praviloma povezano s telesnostjo, ki jo je, Naposled ni formalno priznal niti sinčka Marka, kakor sam pravi, na novo spoznal skozi prizmo ki je sicer tragično preminil pri šestih letih zaradi ljubezni v francoskem sanatoriju. Iskanje »harmo­ levkemije. nije sentimenta in telesnega mika« je postala Pravo ljubezen pa je kmalu potem našel pri ena izmed njegovih »poglavitnih življenjskih Radoslavi Premrl, sestri narodnega heroja Janka ­ zahtev«.13 Tedaj je na novo odkril tudi naravo, ki Vojka. Srečanje z njo oziroma z Živko, kakor jo ji je začenjal pripisovati božanske atribute. Neka­ tudi imenuje, je opisal v noveli Primorska ljube­ tere ubeseditve doživetja kozmosa spadajo v zen, ki jo je pozneje nekajkrat predelal in jo vrh njegove umetniške ustvarjalnosti. Recimo naposled objavil pod naslovom Dihanje morja. Z prikaz Rudijevega/Pahorjevega občutja narave v njo je ustanovil družino, ki jo je osrečilo rojstvo sozvočju z ljubeznijo do Majde/Rade v romanu dvoje otrok, Maje in Adrijana. Kljub negodovanju Mesto v zalivu. domačih, zlasti pobožne matere, je Pahor privo­ lil le v civilno poroko, z ženo pa naj bi se povrhu Bog ali narava dogovoril za svobodno zvezo. Od tradicionalnega krščanstva se je Pahor začel Dejansko si je tržaški pisatelj privoščil še kak oddaljevati v semenišču. V času, ko je obujal ljubezenski polet. V knjigi, ki jo je posvetil ženi po svojo narodno zavest, ga je begala prizanesljiva njeni smrti,12 piše: vatikanska politika do fašizma. Še posebno ga je Žal sta me neizživeta mladost in povojna zbodla izjava Pija XI., češ da je Mussolini »človek klavrna sproščenost postavljali nekako v stalno božje previdnosti«. V tem razpoloženju je spočel kontradikcijo z Radino tradicionalno usmerit­ eno svojih prvih literarnih stvaritev, črtico Rdeči vijo. Želel sem oboje, biti ob nji in biti tudi tisti plašč. Posvetil jo je tržaškemu škofu Luigiju drugi človek. Nekakšna zakasnela puberteta. K Fogarju, ki ga je papež na pritisk črnega režima sreči je to v glavnem dojela, dojela je tudi, da je predčasno upokojil skupno z goriškim nadškofom poleg tistega dela, ki je bil nekako nečist, obve­ Frančiškom Borgio Sedejem. ljal tudi tisti drugi, ki ga je cenila. V tem je bila Sprva se je pod Kocbekovim vplivom pribli­ žal krščanskim socialistom. V to smer ga je spod­ bujalo tudi branje del Fjodorja Dostojevskega. 11 Boris Pahor v sodelovanju z Milo Orlićevo, Trikrat ne – Spomini svobodnega človeka, n. d., 81. Posebno ga je pritegnil lik Aljoše Karamazova. 12 Boris Pahor, Knjiga o Radi – Dnevnik 2009–2011, Cankarjeva založba, Ljubljana 2012, 215. 13 Boris Pahor, Zibelka sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana 1999, 18. 40 BORis PAhOR, isKAlec PRisTnegA Martin Brecelj Od krščanstva kot takega pa ga je oddaljila tabo­ V tem smislu po Pahorju smemo reči, da se Bog riščna izkušnja. V Nekropoli takole obrazloži svoj razodeva v slehernem človeku, a še zlasti v tistih obrat: osebnostih, ki pomembno prispevajo k bolj­ šemu sožitju med ljudmi. Takšen je za tržaškega Če kaj, se mi zdaj spet dozdeva, da je nemo­ pisatelja še zlasti Jezus iz Nazareta. Od njega goč obstoj dobrega božanstva, ki bi bilo povsod sprejema nauk o ljubezni in odpuščanju nekako pričujoče in bi bilo obenem nema priča pred po zgledu Ernesta Renana, pisca knjige Jezu­ tem dimnikom. Pa pred plinskimi celicami. sovo življenje, ki jo je Pahor po lastnem zatrje­ Ne, če kako božanstvo je, potem je spojeno vanju vedno imel na dosegu roke.17 s stvarmi, z zemljo, z morjem in s človekom, Sicer pa ga je zlasti v zadnjem življenjskem ne pozna in ne more poznati razločka med obdobju zelo zaposlovalo vprašanje o posmrt­ dobrim in zlim.14 nem življenju. To je bila tudi glavna tema Taboriščna izkušnja je torej Pahorju vzela vero v zadnjih pogovorov, ki sem jih osebno imel z dobro božanstvo, ne pa vere v božanstvo kot umno njim. Spraševal se je, kaj bo z duhom in z njego­ počelo, ki naj bi prevevalo kozmos. Pri tem se je vimi stvaritvami, v katere je toliko vlagal. Tudi razlikoval od Alberta Camusa, z upornim duhom v tem primeru se je pri iskanju odgovora najraje katerega se je sicer večkrat čutil v sozvočju. V očeh zatekal k Spinozi, po katerem človek lahko tržaškega pisatelja namreč svet ni absurden. postane večen z razumno ljubeznijo do Boga Svojo novo panteistično religioznost je skušal ali narave (amor Dei intellectualis). Ta ljubezen bolje opredeliti s pomočjo Alberta Einsteina. prenese tudi uničenje telesa, saj je z njo Bog v Prepoznaval se je v kozmični religiji brez dogem nas in mi smo v njem. in brez cerkva, ki jo je tvorec relativnostne teorije Pahor si Spinozov nauk takole razlaga: predstavil v delu Moj pogled na svet.15 Še pogosteje Če se boš vdajal samo iskanju nepomembnih, pa se je tržaški pisatelj obračal na Barucha Spinozo. banalnih dosežkov, ne bo od tebe ostalo nič, Avtorja Etike redno navaja, kadar razmišlja o prvih če pa se boš uveljavljal v povezavi z večnimi in o poslednjih rečeh zlasti v svojih zadnjih delih, resnicami, se boš zanje, če je treba, žrtvo­ kot so dnevniški zapiski Knjiga o Radi in V imenu val, za resnico, socialno pravico, za domo­ dialoga. Svoja spoznanja je strnil takole: vino itd., kar pomeni biti za kreativno Bit, za Bog je v bistvu Bitje, Spinoza piše Deus sive Boga, potem bo tvoj jaz večen.18 Natura, ki nima ne razuma ne volje v našem Resnici na ljubo se človek po Spinozi lahko smislu. Je vse, kar obstaja, zato ni osebnost, ki poistoveti z Bogom in postane večen le tako, bi sodila o dobrem in o zlu in na ti podlagi da preseže svoj končni jaz. To pa Pahorju ni posegla v to, kar se razvija na tem našem šlo povsem v račun. Ravno na tej točki sva se planetu. Seveda lahko rečemo, da je dobra sila, v najinem zadnjem pogovoru spomnila na ker je vir življenja, je kakor sonce, od katerega pesem Molitev, v kateri Kocbek na edinstven je vse odvisno. /…/ Zato se seveda klanjam način izraža vero v svojsko neuničljivost vsega, mogočni univerzalni sili ali principu, ki neza­ kar se prebije do bivanja. Mogoče je treba tu vedno deluje v vsem, kar je, in v sebi nosi tudi iskati razlog, zaradi katerega si je Pahor na možnost nastanka človeškega bitja z razu­ smrtni postelji izvolil krščanski pogreb z mašo. mom (Spinoza rabi izraz cogitatio), na podlagi A to njegovo dejanje lahko razumemo tudi katerega si mora na najbolj inteligenten način kot namig, da je hotel krščansko izročilo po urejati življenje v skupnosti.16 svoji vesti in močeh nadgrajevati, ne pa se mu izneveriti. 14 Boris Pahor, Nekropola, n. d., 169. 15 Glej npr. Boris Pahor, Skarabej v srcu. Ladijski dnevnik, Založba 17 Prim. Martin Brecelj, Boris Pahor o prvih in o poslednjih rečeh, Obzorja, Maribor 1970, 85. Primorski dnevnik, 31. decembra 2014. 16 Boris Pahor, Knjiga o Radi, n. d., 346–347. 18 Boris Pahor, Knjiga o Radi, n. d., 39. 41 Aleš Maver UKRAJINA SPET JOKA leto 2022 se bo v zgodovino vpisalo tudi po tem, da se je zgodilo nepredstavljivo. na dan sv. Matije, 24. februarja, zgodaj zjutraj je Putinov ruski režim neizzvano napadel ne- odvisno in suvereno sosednjo državo Ukrajino. V skladu z načinom delovanja režima v Moskvi do tega trenutka tam ne priznavajo, da gre za vojno, marveč že mesece tvezi- jo o tako imenovani »posebni operaciji«. Kljub takšnim poskusom laganja in zavajanja ni nobenega dvoma, da je cilj ruskega diktatorja podreditev celotne Ukrajine, ob tem pa je zelo verjetno, da bi v primeru uspeha šlo zgolj za prvo etapo spreminjanja evro- pe in sveta. Kot je Vladimir Putin precej jasno povedal v svojem govoru ruski javnosti 21. februarja 2022, naj bi na koncu te krvave politične fantazije vstala nova sovjetska zveza, ki naj bi jo njegovi neodgovorni predhodniki zapravili v trenutku slabosti. Neobetavne zgodovinske vzporednice je bil že takrat in vseh osem let potem rusko­ Rusko lomastenje po Ukrajini je seveda zbudilo ­ukrajinski, za nekakšno državljansko vojno številne spomine predvsem na drugo svetovno med Ukrajinci samimi. Nasploh pa je prevlado­ vojno. Ne gre le za to, da lahko iščemo vzpored­ valo mnenje, da lahko kljub vsem morebitnim nice med Putinovim napadom na Ukrajino ter »manjšim motnjam« mirno vzdržujemo poli­ med Hitlerjevim (in Stalinovim) napadom na tične in gospodarske stike z ruskim režimom. Poljsko leta 1939. Tudi pot do februarske agre­ Ta naj bi bil navsezadnje vendarle povsem raci­ sije je nevarno podobna poti do (četrte) delit ­ onalen in naj bi samo sledil racionalnim ciljem, ve Poljske. Svet in predvsem evropske države ki naj ne bi bili v bistvu nič drugačni kot cilji so sorazmerno zlahka požrle ruski napad na drugih svetovnih sil. Mnoge evropske države, Gruzijo leta 2008 in dejansko odtrganje petine med njimi Nemčija, so v letih, ko je na vzhodu gruzijskega ozemlja, čeprav v podobi grotesk­ Ukrajine že bila vojna, celo precej povečale nih, povsem nesamostojnih »držav« Abhazije svojo odvisnost od ruskih surovin, zlasti nafte in Južne Osetije, ki imata vzporednici kvečjemu in plina. v medvojnih marionetnih tvorbah, kakršni sta bili Slovaška in Hrvaška. Odgovor na okupacijo Spregledano bistvo režima Krima leta 2014 je bil podobno medel kot odgo­ Tako je bilo med drugim zaradi tega, ker je vor na nemško priključitev Avstrije. Avstrijo so večini ušla morda najosupljivejša podobnost pač večinoma šteli za nemško ozemlje in se dali med položajem pred drugo svetovno vojno in prepričati argumentaciji, da je Krim Rusija. Ko pred Putinovim napadom na Ukrajino. Nemčija je Rusija neposredno posegla v Doneški bazen in po prvi svetovni vojni, ki je postala gojišče za odločilno spodbudila nastanek še bolj smešnih Hitlerja, in Rusija po koncu hladne vojne ob tvorb, ki slišita na ime Doneška in Luhanska koncu osemdesetih let, ki je postala valilnica ljudska republika, kar celo človeka brez domiš­ za Putina, si delita neko pomembno izhodišče. ljije takoj prestavi na začetek devetdesetih, ko V obeh primerih je bila širša javnost globoko so enako smešne tvorbe rasle na območju Hrva­ razočarana zaradi ponižanja, ki ga je prinesel ške, spet ni bilo ustreznega odziva. Nekako se je razvoj zadnjih let. Nemci so po prvi svetovni evropska javnost sprijaznila s tem, da si v Done­ vojni izgubili del ozemlja na vzhodu in nalo­ škem bazenu ljudje tako ali tako želijo združitve žene so jim bile reparacije. Rusi so s Sovjetsko z »matjuško« Rusijo in da gre pri spopadu, ki zvezo izgubili imperij in svoj sistem satelitov 42 UKRAjinA sPeT jOKA Aleš Maver v vzhodni Evropi. Med njimi je do začetka je na koncu zanimala samo ohranitev in okre­ 21. stoletja večina vstopila v evroatlantske inte­ pitev lastne neomejene oblasti in obvladovanja gracije. Tukaj je treba takoj povedati, da razšir­ družbe. V bistvu je bila Nemčija s svojo bogato jena mantra, češ da je širitev Nata na vzhod kulturo in razvito družbo prva Hitlerjeva žrtev, povzročila rusko agresijo na Ukrajino, ne pije nad katero se je izživljal z Gleichschaltung, vode. Bistvo obrata na zahod je, da Putinova podreditvijo vsega in vsakogar nacistični blaz­ Rusija svojim sosedom, kakršni so Ukrajinci, ni nosti. In prva Putinova žrtev je bila Rusija, le ponujala praktično ničesar, zanje pa v predsta­ da je zahod dvajset let celo z nekakšnim mazo­ vah Putinovega režima tudi ni nikakršnega hističnim zadovoljstvom gledal, kako diktator samostojnega prostora za obstoj. A ne glede na uničuje središča dejanske ali domnevne opozi­ to je veliko Rusov izgubo vpliva dojemalo in cije. Mnogi so to šteli za izraz zdrave moči, ki še dojema kot krivico, kakor so Nemci izgubo naj bi zahodnim demokratičnim voditeljem vpliva za krivico šteli po prvi svetovni vojni. V manjkala. obeh primerih sta nacionalni travmi izkoris­ Nazadnje si moramo zastaviti še vprašanje, tili kliki za vodenje držav povsem neprimer­ zakaj spet joka ravno Ukrajina, zakaj je najbolj nih ljudi, ki v običajnih razmerah verjetno ne občutila Putinovo divjanje. Po svoje je nepojm­ bi mogli voditi niti vaške trgovine. V Nemčiji je ljivo, da si država, ki je je za trideset Slovenij in šlo za rasistične fanatike okrog Adolfa Hitlerja, je po površini največja med samo v Evropi leže­ v Rusiji pa žal za četo zafrustriranih kagebe­ čimi, ne more zagotoviti mirnega prostorčka jevcev iz tretje vrste okoli Vladimirja Putina. pod soncem. Globinski razlog je seveda v tem, Slednjega je za vse življenje zaznamovalo doživ­ da imajo Ukrajinci za sosede še večje Ruse (in ljanje razpada vzhodnoevropske socialistične so imeli v zgodovini močne Poljake). Putinova diktature pod sovjetskim patronatom v rajnki tarča pa so postali iz več razlogov. Najprej si Nemški demokratični republiki. Oba režima ne smemo delati utvar, da bi bila Ukrajina v sta svojim »podanikom« obljubljala obnovo katastrofalnem primeru uspeha ruske inva­ veličine. V nemškem primeru se je končalo s zije zadnja postaja, kot to ni bila Poljska pred strahotnim porazom v drugi svetovni vojni in več kot osmimi desetletji. Končni cilj Putino­ z razdelitvijo Nemčije, v ruskem že zdaj veli­ vega globoko v sovjetsko (niti ne rusko) pretek­ kansko izgubo prestiža. V obeh primerih sta lost zazrtega režima je gotovo obnova razmerij, se veliki nacionalni kulturi, nemška in ruska, kakršna so na stari celini vladala pred začetkom znašli v vlogi talk režimov, ki v resnici ne spoš­ reform Mihaila Gorbačova. tujejo nobene kulture. Kdor te vzporednice ne Toda Ukrajina, »dežela ob meji«, kar pomeni vidi in ne razume, bo težko v polnosti razumel njeno ime, ima za Putinove še drugačno vred­ jedro problema Putin. nost. Je bajno bogata z žitom in surovinami. To Manj prijetna vzporednica za demokratične deloma pojasni osredotočenost ruskih opera­ države je, da so zelo dolgo tolerirale in včasih cij na posebej obdarjena jug in vzhod države. celo nagrajevale drsenje tako predvojne Nemčije A Kijev v fantaziji Putinovih podpornikov kot Putinove Rusije v diktaturo. Hitlerjevi so se velja hkrati za »mater ruskih mest«, ki jo je legitimirali kot borci proti boljševizmu, Puti­ treba iztrgati Ukrajincem. Tam naj bi namreč v novi se legitimirajo kot borci zoper pokvarje­ skladu z zgodovinskim mitom, ki so ga v Rusijo nost zahodnega sveta in ameriško hegemonijo. v novem veku zanesli zlasti menihi iz Kijeva, Sodelovanje z režimoma je lajšal tudi varljiv potem ko je to mesto v zadnji tretjini 17. stolet ­ občutek, da imamo opraviti z razumnimi vodi­ ja prvič prišlo pod oblast carjev, tekla zibelka telji, ki jim je mar vsaj za osnovne interese svojih najstarejši »ruski« državi, tvorbi, znani pod držav. Vendar Hitler ni bil Bismarck in Putin ni imenom Kijevska Rutenija (oziroma Rusija, kot Peter Veliki. Enako sovražna kot do sosedov ali je uveljavljeno v slovenščini). Za Putina samega pa še bolj sta bila do svojih lastnih ljudi, ker ju pa je verjetno odločilno, da se je Ukrajina 43 OBzORjA čAsA in PROsTORA najmočneje (in glasno) uprla njegovim posku­ šele Putin s svojo okupacijo Krima zagotovil som vnovične vzpostavitve nekdanjega sovjet­ omembe vredne in pozneje večinsko podporo skega nedemokratičnega družbenega modela ukrajinske javnosti včlanitvi v Severnoatlant­ v Rusiji in njenem sosedstvu. V Belorusiji in sko zavezništvo, se je skrivala želja po podredi­ Rusiji je projekt v veliki meri uspel, v Ukrajini tvi celotne velike države. To bi bilo mogoče po pač ne. Ukrajinci so se leta 2004 uprli volilni mnenju Putinovih doseči bodisi z ustoličenjem prevari, leta 2013 in 2014 pa so z oblasti vrgli marionetnega režima vsaj po zgledu Aljak­ Putinu pretirano naklonjenega avtokratskega sandra Lukašenke v sosednji Belorusiji bodisi predsednika, kar je za njegovega ruskega kolega s popolno vojaško okupacijo. Ravno velikopo­ seveda huda nočna mora. V nekem smislu se je teznost ruskih načrtov, ki so računali s hitro zato ruska invazija na Ukrajino začela že febru­ zmago, je najbolj spodbudila odločen odgo­ arja 2014, po uspešnem gibanju, ki ga po trgu v vor zahodnih držav, tudi tistih ljudi, ki so še Kijevu imenujemo evromajdansko. tedne pred tem govorili o Putinu kot genialnem geopolitičnem strategu. Sorazmerno odločen Kronika neke vojne in enoten nastop članic Evropske unije, ZDA, Putinovi so najprej ob zelo skromnem ukra­ Kanade in še nekaterih drugih igralcev je bila jinskem odporu že pozimi leta 2014 zasedli prva stvar, ki je Putinu prekrižala račune. Celo polotok Krim. Nekoliko pozneje je z njihovo Nemčija in Francija, ki sta ruski režim najdlje podporo prišlo do vojne v Doneškem bazenu na hoteli »razumeti«, sta pristali na ostre sankcije vzhodu Ukrajine in vzpostavitve že omenjenih in sorazmerno velikodušno pošiljanje orožja v marionetnih tvorb. Kot rečeno, zunaj Ukrajine nekako nismo dojeli, da je bila največja evrop­ ska država v vojni že osem let. Geslo odnosov do Ruske federacije je bilo večino časa business as usual. To se je spremenilo šele 24. februarja leta 2022 zjutraj. Zahodne tajne službe so že dolgo opozarjale na kopičenje ruskih čet ob mejah Ukrajine. Uradna ruska politika je po drugi strani še teden dni pred napadom zatrjevala, da nima nikakršnega namena napasti sosede. Za povod za vojno so posegli po starem dobrem Adolfovem učbeniku iz leta 1939. Začeli so z obstreljevanjem položajev na zamrznjeni front­ ni črti v Doneškem bazenu in krivdo za napade naprtili ukrajinski vojski. Sledilo je teatralno priznanje »republik« na vzhodu Ukrajine, uokvirjeno z dolgoveznim Putinovim predava­ njem o zgodovini. Slabe tri dni pozneje se je začel frontalni ruski napad za Ukrajino. Za uradno razgla­ šanima ciljema »denacifikacije« in »demili­ tarizacije« sosednje države, ki sta gradila na dolga leta ujčkanih mitih v Putinovi Rusiji o Ukrajini kot gnezdu neonacistov in krvavo­ okih nacionalistov in kot o služabnici »gnilega« Aleksij Pelipenko, Ukrajina joka, Celjska Mohorjeva družba, zahoda, zlasti zveze Nato, čeprav je paradoksno 2015 44 UKRAjinA sPeT jOKA Aleš Maver ogroženo deželo. Toda odločilen je bil ukrajin­ celotno okrožje Luhansk, a potem se je njihovo ski odpor. napredovanje v sosednjem okrožju Doneck Prvi vtis je sicer bil, da bo ta šibak. Neka­ dejansko ustavilo. Zelo daleč so hkrati od osvo­ teri smo zaradi nepoznavanja razmerij prve jitve še enega simbolno pomembnega mesta, dni agresije vlekli celo primerjave s kolapsom Odese ob Črnem morju. So pa prizadejali Ukra­ predaprilske Jugoslavije. Prvi vikend vojne se jini in svetu hud udarec z blokado ukrajinskih je zdel veliko ljudem padec Kijeva verjeten. pristanišč, zlasti odeškega. Tako trenutno velike Nekdanji avtokratski predsednik Viktor Janu­ ruske izgube, ki že zdaj precej presegajo izgube kovič se je menda že pripravljal, da kot ruski v času sovjetske okupacije Afganistana med vazal spet prevzame oblast. Za pomembno se letoma 1979 in 1988, niso v nobenem soraz­ je v takih razmerah izkazala odločitev ukrajin­ merju z doseženimi vojaškimi uspehi ali bolje skega predsednika Volodimirja Zelenskega in neuspehi. ukrajinske vlade, da ostaneta v Ukrajini, čeprav jima je bila ponujena evakuacija. Zelenski je Miru ni na vidiku postal simbol ukrajinske volje po preživetju Toda človeška cena za Ukrajince je, ker se vojna samostojne države. dogaja na njihovem ozemlju, kajpak bistveno V prvih tednih vojne so najhujši boji divjali višja. Poleg uničenih življenj in infrastrukture na jugu države, v Doneškem bazenu in okoli ter ločenih družin je zlasti boleče, da je vsaj prestolnice Kijev. Ruski vojski je uspel veliki začasno državo zapustilo do deset milijonov od met predvsem z osvojitvijo okrožja Herson na dobrih štiridesetih milijonov predvojnih prebi­ jugu ob meji s Krimom in območja največje valcev. Več kot štirje milijoni so se med tem jedrske elektrarne v Evropi Enerhodar v že vrnili. Daleč največ beguncev iz Ukrajine je okolici mesta Zaporožja na jugovzhodu. Začas ­ sprejela Poljska, tudi Slovenci smo se kar izka­ no je pridobila nadzor tudi nad območjem zali. V zgodovino bo šlo, da je slovenski premier znane jedrske elektrarne Černobil (ukrajin­ Janez Janša skupaj s poljskim in češkim kole­ sko Čornobil) in nad okolico Kijeva. A ko so se gom obiskal Kijev že 15. marca 2022, ko je bilo Ukrajinci postavili na noge, je ruska invazija v mesto še v ruskem obroču. srednjem delu države kmalu obtičala. Po prib­ Miru v Ukrajini, ko to pišem, ni nikjer na ližno mesecu dni vojne so ruske sile morale vidiku. Ukrajincem je sicer z izdatno pomočjo dokončno opustiti načrte o zavzetju Kijeva. Žal zahodnih držav uspelo vzpostaviti ravno­ so za njimi ostali uničeni kraji, smrtne žrtve težje na bojišču in večjih ozemeljskih prido­ in številni hudi vojni zločini. Najbolj jih pove­ bitev ruske vojske ni več. Nadaljujejo pa se zujemo z mestom Buča, ki je bilo pred vojno nesmiselna obstreljevanja in raketni napadi na nekakšno spalno naselje Kijeva. številne kraje v Ukrajini. Brutalni ruski napad Drugi veliki cilj začetnih ruskih opera­ na sosedo je v prvih mesecih hkrati poenotil cij je bilo mesto Mariupol na jugovzhodu kot evropsko javnost v podpori Ukrajini. Bolj ko se ključ do povezave med Doneškim bazenom in oglašajo posledice že dolgotrajne vojne, zlasti Krimom pod rusko okupacijo. Mesto je padlo težave s preskrbo s plinom in draginja, bolj se po junaškem odporu in ga skoraj ni več. S seveda ta enotnost krha. Pred nami pa sočas ­ svojim mučeništvom je ovrglo tudi »legendo« o no vstaja velik evropski narod. Če je Vladi­ tem, da služi ruska agresija zaščiti rusko govo­ mirju Putinu kaj uspelo, mu je predvsem to, da rečega prebivalstva v Ukrajini. Mariupol je bil je »zlepil« ukrajinske regije z zelo različnimi namreč vseskozi eno najbolj rusko govorečih zgodovinskimi izkušnjami med seboj. Naj mi mest v državi. bo dovoljeno, da ta zapis zaključim z besedami Po ruskem umiku izpred Kijeva so se voja­ morda najbolj znanega sodobnega ukrajinskega ške operacije osredotočile na vzhod in Doneški pisatelja Jurija Andruhoviča: Pomlad prihaja in bazen. Rusom je sicer uspelo zasesti praktično Ukrajina bo. 45 Aleš Maver KRALJICA STOLETJA JE UMRLA, NAJ ŽIVI KRALJ Veliko lepih, visoko donečih besed je bilo ob koncu poletja leta 2022 povedanih o kraljici združenega kraljestva in še štirinajstih monarhij v britanski skupnosti narodov elizabeti ii., ki je umrla na mali šmaren, stara šestindevetdeset let in pol. nekateri, ki smo simpatijo do nje osebno in do britanske monarhije občutili že kdaj prej, smo se kar nekoliko nejeverno naslonili nazaj in poslušali misli, tako sumljivo podobne tistim, o katerih smo kdaj modrovali na tihem, na glas pa jih vsaj prepogosto raje nismo izrekli. Zgodovinska izkušnja kraljeve družine naredil vse, da bi enake tragedije obvaroval Habs­ Da je umrlo stoletje, je zapisal eden mojih prija­ buržana Karla in njegovo družino, čeprav sta še teljev na Facebooku. Zares, Elizabeta II. je bila nedolgo tega stala na čelu sprtih držav v vojni. eden še preostalih živih mostov s svetom, ki ga Po prvi svetovni vojni so sicer preostale zahod­ že dolgo ni več. Rodila se je leta 1926, ko sta se noevropske monarhije, recimo tiste v Skandina­ Velika Britanija in Evropa po malem pobirali od viji, prehodile podobno pot, kot jo je britanska že grozot prve svetovne vojne, ki je stare vrednote v 19. stoletju. Njihovi kralji so postopoma oddali povsem postavila na glavo. Ljudje na stari celini so večino svojih političnih pristojnosti. Tako malo upravičeno na smrt zamerili svojim elitam in tudi kot britanski kralj ali kraljica, ki ne moreta sama v kronanim glavam, katerih oblasti prej načeloma politiki narediti ničesar, jih ima sicer morda zgolj niso postavljali pod vprašaj, da so jih neodgo­ njun švedski kolega. vorno popeljale v klavnico. Slabe izbire so se kopi­ čile še po vojni, ko Benito Mussolini verjetno ne bi Stričev križev pot tlakuje pot na prestol dobil v pest Italije brez blagoslova kralja Viktorja Mlado Elizabeto osebno je posredno in nepos­ Emanuela III., Adolf Hitler pa ne Nemčije brez redno zaznamoval še en preizkus tradicionalnih blagoslova junaka iz prve svetovne vojne, aristok­ vzorcev vedenja. Leta 1936 je umrl njen dedek rata Hindenburga, in velikega dela stare pruske Jurij V. in samoumevno ga je nasledil njegov aristokracije. Plemiči v začetku 20. stoletja res niso najstarejši sin s kraljevskim imenom Edvard VIII. naredili veliko reklame svojemu stanu. Združeno Toda ta ni dočakal niti slovesnega kronanja. Pres­ kraljestvo je bilo nekakšna izjema, tam se tron ni tolu se je moral odpovedati, da bi se lahko poročil zamajal, čeprav je moralo požreti grenko izgubo z ločenko (ki je bila za povrhu ameriška držav­ večjega dela Irske, kar je bilo spet posledica neži­ ljanka). Prevladal je argument, da je načrtovani vljenjskega nasprotovanja protestantskih lordov zakon za poglavarja anglikanske Cerkve nespre­ samoupravi za večinsko katoliški otok, v času, jemljiv. Za položaj britanskega monarha je bilo ko bi ta še zadovoljila irske domoljube. Kraljevo značilno, da vlada Edvardu ni dovolila govora, v družino osebno, ki je morala kot kača noge skriti katerem bi ljudstvu pojasnil svoj pogled na stvar. svoje nemško poreklo tako, da si je nadela umetno Javno je lahko spregovoril šele po odpovedi pres­ ime Windsorjev, pa je prizadela usoda sorod­ tolu. Slednja je kraljevski naslov nepričakovano nikov iz Rusije. Boljševiki so v Jekaterinburgu prinesla njegovemu mlajšemu bratu, ki je kot pobili celotno carjevo ožjo rodbino. Nikolaj II., kralj privzel ime Jurij VI. Elizabeta je kot njegov ki je nazadnje prilezel vsaj na oltar, gotovo ni bil najstarejši otrok pri desetih letih postala presto­ najboljši možni vladar, rekli bi lahko celo, da bi si lonaslednica. V novi vlogi je doživela vojno za zaslužil zelo slabo oceno, vendar je njegov konec Britanijo z nemškimi bombnimi napadi v začetku globoko ganil kralja Jurija V. Tudi zaradi tega je druge svetovne vojne. Pogumno ravnanje kraljeve 46 KRAljicA sTOleTjA je UMRlA, nAj žiVi KRAlj Aleš Maver družine v času stiske je močno dvignilo njen ugled so, kot v Južni Afriki, kraljico »odstavili« volivci med prebivalstvom. Posnetek njenega mahanja z na referendumu. Tukaj je treba povedati, da je balkona Buckinghamske palače ob koncu vojne bila Elizabeta uspešna na tovrstnih glasovanjih v 8. maja 1945 je bil verjetno najbolj znani Elizabe­ zadnjih dveh desetletjih. Spremembo v republiko tin iz časa pred prevzemom prestola. so zavrnili v Avstraliji in v majhni otoški državi Tudi ta je prišel hitro. Jurij VI. je umrl star manj Sveti Vincenc in Grenadini na Karibih, posredno kot sedeminpetdeset let in Elizabeta ga je nasle­ pa lahko prištejemo še neuspeh škotskega refe­ dila februarja leta 1952. Novica o očetovi smrti renduma o neodvisnosti, ker se je marsikak Škot jo je dosegla med obiskom Kenije, kjer je bila s bal, da bodo z neodvisnostjo izgubili kraljico. svojim možem, edinburškim vojvodo Filipom, Do danes je Elizabetinemu nasledniku ostalo še s katerim se je poročila leta 1947. V londonski štirinajst »kron« zunaj Združenega kraljestva in westminstrski opatiji so jo slovesno okronali šele njegovih kolonij. Vsaj nominalno vlada velikim junija leta 1953, saj je zapletena slovesnost terjala državam, kot sta Kanada in Avstralija, pa tudi dolge priprave. Šlo je za prvo kronanje britanskega palčkom, kot je oceanska državica Tuvalu, ki nima monarha, ki ga je prenašala televizija. Na barvnih niti 12.000 prebivalcev. posnetkih je razločno videti strah in negotovost Seveda se danes pod težo aktualnih polemik mladenke, ko prejema simbole svoje (že zdavnaj sprožajo vprašanja, kako se je Elizabeta II. vedla na območje simbolnega prenesene) oblasti. kot vladarica imperija, v katerem je prevlado­ val »beli človek«. Seveda je po sedmih desetletjih Kraljica izgublja kraljestva lahko biti pameten. Niti ni mogoče zanikati velike Ko je Elizabeta postala kraljica, je vladala velikemu odgovornosti, ki smo si jo Evropejci naložili imperiju. Združeno kraljestvo je že v času njenega predvsem z množičnim suženjstvom v kolonijah očeta sicer izgubilo svoj »kronski dragulj«, Indijo, in z dolgotrajno, pogosto brezobzirno »molžo« kjer je bil zadnji podkralj stric Elizabetinega posesti na drugih celinah. Toda osebno dvomim, moža. Toda imperij je še vedno obsegal velike da je popravljanje preteklih krivic z zanika­ kose Azije in Afrike, pa dele Oceanije in Amerike. njem slehernega pozitivnega prispevka Evrope k Tudi povezava s tako imenovanimi dominioni, razvoju človeštva napačna pot. In to velja tudi pri Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado in Južnoafri­ ocenjevanju lika in dela pokojne kraljice. Navse­ ško unijo, je bila veliko tesnejša kot danes. Nihče zadnje je skupaj z britansko vlado pokazala veliko zlasti ni pričakoval tako hitrega umika Britancev načelnost ob morda najbizarnejši ločitvi kakega (in sploh Evropejcev) iz njihovih afriških posesti. ozemlja od imperija. Južni Rodeziji v južni Afriki Toda že osem let po Elizabetinem nastopu je njen Britanci niso hoteli priznati neodvisnosti, ker že tretji ministrski predsednik (vsega skupaj se jih belska manjšina ni pristala na načelo »en človek, je v sedemdesetih letih zvrstilo petnajst) Harold en glas«. Nazadnje ni zadostovala niti tako imeno­ Macmillan v parlamentu v Cape Townu šoki­ vana notranja rešitev, za katero se je belska oblast ral južnoafriško belsko elito, ko ji je povedal, da dogovorila z zmernimi temnopoltimi voditelji, čez afriško celino vleče »veter sprememb« in da ampak je Rodezija za kratek čas uradno vnovič bodo Britanci pred premočjo afriških osamosvo­ postala britanska kolonija, nakar so oblast prev­ jitvenih gibanj dvignili roke. V šestdesetih letih zeli radikalni temnopolti aktivisti pod vodstvom 20.  stoletja se je osamosvojila večina britanskih v časih neuvrščene Jugoslavije zelo cenjenega afriških kolonij in protektoratov. Enak proces je Roberta Mugabeja, ki pa je državo, zdaj imeno­ potekal v Aziji in Ameriki, zlasti na Karibih, in se vano Zimbabve, v več ozirih spravil na kant. bolj ali manj končal v naslednjem desetletju, ko je dobila neodvisnost tudi večina preostalih britan­ Monarhinja našega časa skih posesti v Oceaniji. Nove države so posto­ Osebno najtežje je bilo kraljici verjetno zaradi poma rezale popkovino z monarhinjo in druga dogajanja v zakonu njenega prvorojenca Char­ za drugo postajale republike. Sorazmerno redko lesa. Njegova soproga, valižanska princesa Diana, 47 OBzORjA čAsA in PROsTORA je tudi sicer predstavljala pravi nasprotni pol absolutna oblast posameznika in njegovega ozkega Elizabeti. Velikokrat so jo in jo še postavljajo osta­ kroga. Monarh tradicionalne monarhije pa nikoli lim članom kraljeve družine za zgled, češ, tako bi ne predstavlja samega sebe. Predstavlja nekaj, kar je morali ravnati sodobni monarhi. Da je kraljica večje od njega in kar ga bo preživelo. V imenu tega ob zgodnji Dianini smrti sprva podcenila bole­ sprejme, kot britanski monarhi, celo, da formalno čino svojega ljudstva, je povzročilo največji upad nima nobenih političnih pristojnosti. Ker je Eliza­ zaupanja v monarhijo. Monarh, ki v trenutku beta II. živela to ne docela razumljivo odpoved sebi, preizkušnje ni ob ljudeh, namreč izgubi smisel. da se je lahko vživela v svoj položaj, si je pridobila Po drugi strani ne svetovna javnost ne Britanci spoštovanje, tudi pri tistih, ki bodo sicer rekli, da niso mogli prav dojeti, kako žaljivo se je Dianino se jim zdi samo načelo monarhije »srednjeveško« nespoštovanje izročil zdelo z globokim občutkom in preživeto. Blizu je bila tistemu, kar je ob svojem dolžnosti prežeti kraljici. Zdaj, po četrt stoletja, se slovesu od petrinske službe povedal Benedikt XVI., zdi ta kriza zaupanja v Elizabeto precej odmak­ rekoč, da dokler je opravljal papeško službo, ni njena. In da, lahko bi rekli, da je umrla tudi kot mogel biti on sam. Težko bi našli kaj, kar je današ­ »kraljica ljudskih src«, kar je bil naslov, pogosto njemu (vsaj zahodnemu) človeku manj pojmljivo, a pripisovan Diani. ga prav zaradi nepojmljivosti privlači. Neki nemški katoliški časopis je pravilno ugoto­ Veliko vprašanje je, ali bo novi kralj Karel III. vil, da je bila kraljičina zadnja pot podobna miste­ kos nalogi ohranjanja takšnega odnosa. Njegova riju, srednjeveški gledališki igri, ki pa ni bila zgolj mati mu je poleg zgleda svojega kraljevanja zapus­ igra. Neuki ljudje so veličastno slovo kajpak takoj tila vsaj še dve popotnici. Ni se odločila za odstop razglasili za podobno tistim v Severni Koreji. Na kot veliko njenih kraljevskih kolegov iz zahodne prvi pogled se zdi primerjava umestna. Pojasniti, Evrope. In ni prisluhnila v zadnjih desetletjih v čem je tako velika razlika, da je en dogodek pris­ pogosto izrečeni zamisli, da bi postarnega prvo­ ten, drugi pa zgražanja vredna maškarada, ni prav rojenca, ki je najdlje čakal na prestol in bil zaradi lahko. Mislim, da je ključna besedna zveza zako­ tega deležen veliko posmeha, nadomestil njegov po reninjenost v izročilu. Severnokorejska diktatura merilih sedanjosti privlačnejši in »modernejši« sin. nima vrednostnega temelja, ker je njen končni cilj Foto: Shutterstock 48 France Cukjati »ZA SVOJE OTROKE SEM PRIPRAVLJEN …« Tako mi je ob koncu pogovorov zaupal oče dveh šoloobveznih otrok. najprej pa povzetek njegove izpovedi: Pomladno brstenje Ni mi bilo jasno, v čem sem tako pokvarjen Tudi jaz sem imel burno otroštvo, je začel svojo in zločinski, saj sem le iskreno in sramežljivo pripoved. V šestem razredu osnovne šole sem izpovedal svojo ljubezen. Nisem mogel razu­ se do ušes zaljubil v sošolko, ki je sedela tri vrste meti, kaj je grdega v iskreni izpovedi najlepših pred mano. Ves čas sem gledal proti tabli, oči in najsvetejših stvari, ki jih človek nosi v svojem pa so mi počivale na lepo spleteni kiti kosta­ srcu. In če jih človek komu zaupa, ga s tem ne njevih las moje sanjske deklice. Bila je bolj tiha, poniža, ampak počasti v najvišji možni meri. zadržana, v družbi pa je znala biti tudi veselo Razredničarka se je v mojih očeh takrat spre­ razigrana. Nič neprijaznega, žaljivega, prosta­ menila v hudobno in primitivno babo. Svet, v škega ni bilo najti v njenih besedah in pogledih. katerem sem stopal na pot pubertete, je na nek Če je srečanje z očmi okronala s komaj opaznim način postal hladen, trd, krivičen. nasmehom, se mi je zazdelo, da mi je segla tja nekam globoko v dušo. Fantovska družba A čim bolj sem se ji želel približati, bolj se V srednji šoli me je postopoma prevzela ozka mi je odmikala in vse težje je bilo najti prilož­ in zaprta fantovska družba. Štirje, nekaj časa nost za vstop v intimni svet čarobne in meni pet nas je bilo. Vse mogoče stvari smo poče­ še neznane ljubezni. V odmorih, na cesti in na njali in doživljali skupaj. Tudi drzne in včasih izletih sem se družil s sošolci in potegnile so morda celo kaznive lumparije. A nikoli take, da me fantovske igre, debate in celo norčevanja iz bi komu namerno povzročili izrecno škodo. dekliškega govorjenja in obnašanja. Ona, moja Pogovor o dekletih je postal zbadljiv in izbranka, pa je nenehno stikala glavo z dvema norčav. Sem in tja se je kdo pohvalil, kako je sošolkama in se na vseh izletih dobesedno to ali ono premečkal, a kakšna trajnejša zveza prilepila razredničarki. bi bila vsakomur od nas v sramoto. Postajali Ko je notranja napetost moje prve zaljublje­ smo samovoljni, oblastni in prostaški. Kdor je nosti dosegla vrhunec, sem ji napisal pismo bil proti komu izmed nas, je bil proti vsem. V in se ji do konca izpovedal. Pismo je očitno še skupini sem vedno našel vso oporo in zaščito. toplo nesla razredničarki, ki me je že naslednji Če je bilo le mogoče, smo skupaj hodili v disko, dan poklicala v kabinet na zagovor. Sedel sem skupaj v hribe, skupaj na morje. Pozneje sem nasproti nje, gledal v tla in jasno čutil, kako me izvedel, da so nas nekateri imeli za homiče. obliva rdečica. Govorila mi je, kako si drznem A bili smo le dobri prijatelji. Med nami so pisati taka pisma in tako žaliti in sramotiti svojo bile tudi čustvene vezi, a brez seksualne obar­ sošolko. Na koncu mi je zagrozila, da če se še vanosti. Čeprav bi se morda v kakšnih izred­ kdaj kaj takega zgodi, bo obvestila moje in njene nih »arestantskih« okoliščinah lahko tudi to starše – pa morda kar cel razred. zgodilo. Transvestiti, ki so se v medijih takrat Nekaj neizrekljivo grobega, bolečega, krivič­ že pojavljali, pa so nam bili vedno odvratni. Mi nega me je udarilo v dno srca. Kot da bi mi kdo smo bili ponosni na svoj spol in norčevali smo ukradel, popljuval, uničil najsvetejšo skrivnost se iz vsake pomisli, da bi ga kdo želel zamenjati. mene samega. Ukradel, popljuval, uničil vso Bolj kot nežnost in spolno igračkanje smo spoš­ poezijo življenja. tovali moško drznost, odločnost in borbenost. 49 OBzORjA čAsA in PROsTORA Na šolskih hodnikih smo veljali za bando, ki se gre? Je po sredi prepir s sovrstniki ali kakšna je nihče ni upa izzivati ali ji nasprotovati. hujša krivična obdolžitev? Po kakšnem tednu, Ko pa je nekdo začel v skupino prinašati ko se njegovo razpoloženje ni izboljšalo, sem joint in pozneje celo trde droge, sva se s kole­ razredničarko prosil za pogovor, a mi je takoj gom postopoma poslovila in skupina se je zagotovila, da je uspešen, delaven, v dobrih počasi razšla. Po maturi pa je tako ali tako vsak odnosih s sošolci in učitelji in da z njim ni nič šel po svoji poti. narobe. Potem pa me je na cesti ustavil kolega, oče Nov začetek njegovega sošolca. »Ti, ali veš, kaj so z našimi V drugem letniku fakultete mi je začelo zmanj­ otroci delali v šoli? V razred je menda prišla kovati sredstev za študij. Vse več sem delal neka tuja, čudna ženska, menda celo našminkan preko študenta, predavanja pa opuščal. Čez dan transvestit. Najprej jim je kazal neke posnetke, sem delal, zvečer pa študiral. Vse težje je bilo nato pa spraševal, ali se počutijo kot dečki ali biti na tekočem in vse bolj sem pogrešal zapiske kot deklice. Ali so zadovoljni s spolom, ki so kakšnega pridnega in skrbnega študenta. jim ga določili starši? So se že poskušali obje­ Zgodilo se je, da sem nekoč sedel poleg tihe, mati in poljubljati s sošolcem ali sošolko istega skromne, neatraktivne študentke, ki si je skrbno spola?  …« zapisovala povzetek predavanja. Teden pozneje V hipu me je spreletelo, kot da mi je v glavi sem jo spet zagledal in prisedel. Ko sem preki­ zavrela kri. In ta problem me od takrat preganja nil molk, sem v trenutku spoznal, kako prijetno vsak dan bolj. Kaj naj storim? Mojemu sinu v zgovorna zna biti. Samo omenil sem njeno najobčutljivejšem času spolnega zorenja begajo skrbno sledenje predavanjem in svoje težave z in pohabljajo njegovo biološko spolno počut­ zapiski, že mi je ponudila vso svojo pomoč. je. Fantu hočejo porušiti naravno zvezo med Stanovala je v neki podstrešni sobi na spolnostjo in ljubeznijo, njegovo prebujajočo drugem koncu Ljubljane. Vse pogosteje sem jo se spolnost pa preusmeriti na kar koli, samo klicaril in obiskoval, pa še sebi nisem hotel priz­ ne na biološki cilj tega naravnega življenjskega nati, da ne samo zaradi zapiskov. V njeni bližini vrenja. Oropati ga hočejo poezije življenja. Tiste sem se čutil prijetno, notranje izpolnjeno. Vse, poezije, ki šele spontano pristno ljubezen lahko kar sva klepetala, se spraševala, opisovala in se nagradi z osrečujočim spolnim odnosom. smejala, je bila pravzaprav le kulisa nejasnega osrečujočega dogajanja v duši. Razprava Nekega večera, ko sem odhajal od nje, me In po tej njegovi izpovedi, ki sem jo povzel je nenadoma spreletela misel: S to punco bi pa in malce literarno oklestil, sva prešla na resno lahko živel vse življenje! Proti koncu letnika pa razpravo, v kateri sem mu skušal približati nisem samo mislil, ampak vedel, da brez nje ne vso širino in globino zahodnega političnega bom mogel polno živeti. Bila je ljubezen, zrela gibanja, ki hoče razdreti normalno poveza­ in polna, ki je v njeni duši našla še močnejši nost spolnih odnosov s pristno ljubeznijo, odmev. »Že takrat sem neskončno želela, da mladega človeka pa spolno pohabiti tako, da bi s tabo živela vse življenje,« mi je pozneje ignorira ali celo zavrne svojo biološko­genet­ priznala. sko identiteto. Več kot šestdeset let je tega, ko se je v zahod­ In sedaj otroci nem svetu rodila teorija, da se človek rodi spolno Poročila sva se in sedaj imava dva šoloobvezna nevtralen in da mu do tretjega leta starosti lahko otroka. Starejši, ki je že na pragu pubertete, je privzgojimo kateri koli spol, moški ali ženski. V zadnjič prišel domov zamišljen, tih in zmeden. tistem času sta se neki ameriški družini rodila Čutil sem, da se je v šoli nekaj zgodilo. Je doži­ enojajčna dvojčka, dečka, Bruce in Brian. Pri vel kak neuspeh? Mu pri kakšnem predmetu ne nestrokovni obrezi, to je operaciji fimoze, je 50 »zA sVOje OTROKe seM PRiPRAVljen …« France cukjati dojenček Bruce izgubil svoj penis. Ponudil se unije prejelo skoraj 33 milijona evrov. Seznam je slavni seksolog in psiholog, dr. John Money, finančnih virov za transgender propagando je ki je staršem obljubil, da bo iz Brucea naredil zelo dolg, obseg sredstev pa neskončno večji deklico. In ko bi mu to uspelo, bi tako »ustvar­ kot za promocijo zdrave in urejene družine. jeno« deklico lahko primerjal z enojajčnim Zato ni čudno, da vse več mladih pod suge­ bratcem in s tem dokazal pravilnost svoje trdi­ stivnimi zunanjimi vplivi postaja spolno zbega­ tve o »prosti izbiri spola«. nih in marsikomu se res lahko zazdi, da se »ni In res. Brucea so preimenovali v Brendo. rodil v pravem telesu«. V svojem trenutnem Oblačili in vzgajali so jo(ga) kot deklico. Nihče razpoloženju se odloči za spremembo spola, se v okolici ni slutil, da gre pravzaprav za dečka. A podvrže agresivni hormonski spremembi orga­ že v prvem razredu osnovne šole je ta deklica nizma in kirurškim spremembam genitalij. V začela govoriti, da je deček. Odklanjala je okoljih močne transgender propagande zahod­ dekliške igrače in obleke. Ta njen upor se je z nih držav se najdejo razredi mladostnikov leti samo še stopnjeval, čeprav so jo(ga) kastri­ (12–15 let), kjer celo polovica deklic razmiš­ rali, hranili z ženskimi spolnimi hormoni, na lja ali je kdaj razmišljala o spremembi spola. pragu pubertete pa načrtovali kirurško­estetsko In če se za to odločijo, jih najprej zalijejo s oblikovanje umetne vagine. hormonskimi blokatorji, nato kirurško odstra­ Tej operaciji pa se je Brenda uprla z grožnjo nijo rastoče dojke itd. takojšnjega samomora. Postala je pretresljivo To protinaravno ravnanje je doseglo že tak nesrečno bitje. Ko pa so ji povedali za nesrečno obseg, da so se vse jasneje začele kazati tragične izgubo penisa in je izvedela za svojo biološko­ posledice. Prej ali slej večini operiranih postane ­genetsko identiteto, ki ni prisotna le v geni­ žal, da so se za to odločili. Mnogi celo zahtevajo talijah, ampak v vsaki celici človeškega telesa, vrnitev v prejšnje stanje, kar seveda ni izved­ se je pomirila in se preimenovala v Davida. A ljivo. Neredko taka žrtev konča s samomorom. kljub temu so na tem primeru še naprej gradili Gre za posledice napačnih odločitev v puber­ in propagirali ideologijo o »prosti izbiri spola«. teti, v starosti 12–15 let. V tem času namreč Da je torej možno človeku spremeniti spol, ki niso tako redki pojavi »spolne disforije«, to je mu ga je določila narava. čustvenih motenj občutka spolne identitete, ki Človek se samo vpraša, kako je ob jasnih pa najkasneje do konca pubertete skoraj vedno biomedicinskih dejstvih možno zagovarjati, izzvenijo in človek spet jasno začuti svoj gensko razširjati in celo politično­državniško uveljav­ določen spol. Seveda, če se v času čustvene ljati takšne teorije. Z drzno in vseobsežno zmede ni lahkomiselno odločil za kirurško propagando je ta ideološka zabloda namreč že spremembo svojih spolnih organov. Zato je preplavila evropski zahod, tistim državam, ki tako pomembno, da take odločitve pubertetni­ se ji upirajo, kot sta Poljska in Madžarska, pa kov spremljajo odgovorni starši. grozijo celo sankcije Evropske unije. A po novem »zakonu o samoodločanju«, ki Transgender propaganda zadnja leta prav postaja aktualen ne le v Nemčiji, ampak v vsem nič ne popušča v svoji agresivnosti, saj jo vodi zahodnem svetu, naj bi otroci pri 14 letih dobili dobro organizirano omrežje, ki ga podpirajo pravico do svobodne izbire spola, kar vključuje močni finančni lobiji. Krovna organizacija tako hormonske kot kirurške posege v organi­ Transgender Europe je v obdobju 2014–2020 zem – a pozor: brez soglasja staršev! Dovoljenje samo od Evropske unije prejela 3 milijone evrov, naj bi končno izdalo neko družinsko sodišče, v obdobju 2016–2020 pa še 1 milijon dolarjev ki pa o teh stvareh ne sme obveščati staršev. Pa od Sorosove fundacije Open Society Founda­ tudi zdravnikom in terapevtom, ki razumejo tions. Mednarodno združenje lezbijk, gejev, začasen pojav spolne disforije, bo pod kaznijo biseksualcev, transseksualcev in interseksual­ prepovedano tem otrokom svetovati, naj poča­ cev je samo v obdobju 2015–2019 od Evropske kajo in si razjasnijo svojo spolno identiteto, ali 51 OBzORjA čAsA in PROsTORA jim kakor koli terapevtsko pomagati, da sprej­ »Uradno imamo. V 54. členu slovenske ustave mejo svoja biogenetska dejstva. Če pa bodo sicer piše: ›Starši imajo pravico in dolžnost vzdr­ starši otrokovi spremembi spola nasprotovali, ževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke.‹ Iz bodo seveda lahko označeni kot »transfobi« in tega bi sledilo, da morajo biti starši, ki so odgo­ bodo po zakonu lahko izgubili skrbništvo nad vorni za vzgojo svojih otrok, vsaj obveščeni, kaj svojim otrokom. šola počne z njimi. A že naslednji stavek 54. člena ustave se glasi: ›Ta pravica in dolžnost se staršem Tudi naše šole lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih »Poslušte!« me je odločno prekinil moj sogo­ zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.‹ vornik. »Mojega otroka, ki že stopa v nemirne In v Sloveniji danes ne bi bilo težko uzakoniti, pubertetne vode spolnega zorenja, ne bo nihče da se staršem, ki so ›transfobi‹, odvzame pravica begal in zlorabljal za uveljavljanje svoje bolne nasprotovati spremembi spola. Poleg tega imamo ideologije!« sedaj v Sloveniji Ustavno sodišče, ki bi tako reši­ »No, tudi slovenska oblast je očitno sposobna tev zelo verjetno požegnalo.« brez vašega dovoljenja sprejeti takšen ›zakon o »Ali se učiteljice, ki so tudi poročene in imajo samoodločanju‹ in vi še vedeli ne boste, kdaj svoje otroke, temu ne bodo uprle? Ali naj gremo bodo vašega sina spremenili v deklico. Sicer v šolo in tiste, ki to podpirajo, po moško spra­ le navzven, saj genetsko določenega spola ne vimo k pameti?« more nihče spremeniti,« sem ga skušal zadržati »Ni potrebno s pestjo. V šoli imate Svet star­ na realnih tleh. šev, ki ga morajo slišati ne le učiteljice in učite­ »Kaj zaboga naj storimo?!« lji, ampak tudi drugi starši in celotna javnost. »Zagovorniki proste izbire spola zahtevajo, Včasih je že dovolj tako početje spraviti v javnost. da se otroci glede svoje spolne usmeritve sami Potrebno je javno nasprotovanje. Prepričan sem, odločajo. Pri tem mislijo le na njihove starše. da bi vas velika večina staršev podprla. Če gre Le oni ne smejo vplivati na otrokovo odločitev. za lastne otroke, človek razmišlja bolj zdravora­ Transaktivisti in propagandisti pa seveda lahko zumsko, kar vključuje očetovski in materinski vplivajo in nagovarjajo. Vsi vemo, kako lahko nagon.« je otroke miselno pretentati, če jih vsak dan »Poslušte! Naj se cela zblojena Evropa postavi sistematično bombardiramo z izbranim svetov­ na glavo, ne bom dovolil, da bi kdo mojega nim nazorom. Zato je razumljivo, da je vir vse otroka psihično in kirurško pohabil. Namesto da te norišnice propaganda, ki prihaja žal tudi v bi otrokom pomagali, da skozi puberteto dozo­ uradne šolske klopi: v različne krožke, debate in rijo njihove sanje o ljubezni, zlorabljajo njihove celo v uradna navodila in učbenike. Da o risan­ pubertetne težave, da potrjujejo svojo zblojeno kah, filmih in knjigah za obvezno šolsko branje ideologijo. To ni neznanje, to je zloba!« niti ne govorim.« »No, no, to je bolj nevednost in zavedenost.« »Imam občutek, da nam kradejo otroke!« »Poslušte! Če bo kakšen kirurg šaril s skalpe­ »Ta občutek je kar utemeljen. Že iz izkušenj lom po genitalijah mojega zdravega otroka, bom prejšnjega stoletja vemo, da je vsaka totalitarna njega in vse tiste …« oblast vedno hotela mladino vzgajati po svoji Za trenutek je obmolknil in s pogledom ideološki zamisli, ne glede na želje in pričako­ nekam v daljavo počasi odločno pribil: vanja staršev. Še več. Zavestno jih je vzgajala »Za svoje otroke sem pripravljen tudi ubijati!«1 drugače, kot so jih njihovi starši, in temu je pripisovala večji pomen kot pa sami izobrazbi. Saj prav s prevzgojo jih je ločila od staršev in 1 Nauk: Ni dobro, če državna oblast ignorira potrebe in pričako­ tradicionalne družine.« vanja tistega dela naroda, ki je ni volil. Celo nevarno je, če mu »Ali res nimamo pri vzgoji svojih otrok radikalno vsiljuje njemu tujo ideologijo. Oblast, ki se ne zna sa­ moomejevati, postane totalitarna in kot taka prej ali slej doživi nobene besede?« neprijeten odziv. 52 KOLO ZGODOVINE Marija Češčut OB 100-LETNICI USTANOVITVE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE Po koncu prve svetovne vojne so italijanske čete zasedle lep del zahodnega slovenskega in hrvaškega ozemlja, do tedaj Avstro-Ogrske, in upravo je prevzela vojaška oblast, ki je trajala do 5. januarja 1921, ko so bila z rapalsko pogodbo iz leta 1920 ozemlja goriške, Trsta in istre, dela Kranjske tja do logatca in Kanalske doline na severu tudi dokončno priključena italijan- ski državi. nova meja med kraljevino italijo in kraljevino jugoslavijo je tekla skoraj dosledno po razvodnici jadransko–črno morje in njene glavne mejne točke so bile od severa proti jugu Peč, jalovec, Prisojnik, Triglav, Kanjavec, Tolminski Kuk, črna prst, Mrzli Vrh, zavratec, Planina, Veliki javornik, jelenja draga, Klana, Trstenik, Reka na Kvarnerju. Približno 325.000 slovenskih ljudi, ki so dotlej živeli v zahodnih avstroogrskih deželah, se je tako znašlo v kraljevini italiji, ob njih pa je bilo še skoraj 200 tisoč hrvatov. Premnogi nasilni dogodki, ki so se vrstili po primorskih krajih od morja do gora (naj za vse omenimo požig narodnega doma v Trstu 13. julija 1920), so pokazali, da slovenski in hrvaški manjšini grozi genocid. Vrstile so se grožnje, pretepi in zlasti pred prvimi volitvami v italijanski parlament, 15. maja 1921, tudi požigi kulturnih domov in se- dežev društev, slovenskih tiskarn in celo župnišč. Med žrtvami tega nasilja so bili zlasti v istri in na Tržaškem številni duhovniki, ki so bili prva ovira za asimilacijske načrte nastajajočega fašiz- ma. Mnogi dotedanji slovenski narodni voditelji, učitelji, pripadniki prostih poklicev ali ljudje, ki so bili v avstro-ogrski državni službi, so se namreč odločili za emigracijo, ker v italiji niso imeli zaposlitve. Po nekaterih ocenah je takrat v jugoslavijo odšlo skoraj 100.000 ljudi in le redki so se po vojni vrnili. Slovenski duhovniki so takoj po koncu svetovne redno prihajali na primorsko stran. Tudi za vojne razumeli, da se bodo znašli v težkih razme­ mohorjevke, ki so do tedaj brez težav prihajale iz rah in januarja 1920 so oživili in dali novega Celovca oziroma s Prevalj, kamor se je Mohor­ zagona stanovskemu društvu Zboru svečeni­ jeva družba ob koroškem plebiscitu varnostno kov sv. Pavla, v katerega so povabili tudi hrvaške preselila, so italijanske oblasti delale težave. sobrate. Obnovitev Zbora svečenikov sv. Pavla je Pri Zboru svečenikov sv. Pavla so spoznali, bilo daljnovidno dejanje tedaj mladega duhov­ da bi kazalo postaviti založniško dejavnost pod nika in kasnejšega poslanca Virgila Ščeka, varnejše okrilje Cerkve. Razumeli so, da je napo­ komenskega dekana Ignacija Valentinčiča in čil čas, da se v obliki cerkvene bratovščine usta­ velikega narodnjaka dr.  Antona Požarja. S tem novi samostojno knjižno podjetje, imenovano so primorski duhovniki postavili temelje široko Goriška Mohorjeva družba, ki naj med ljudmi zasnovanemu pastoralnemu, a obenem tudi oživi navezanost na priljubljeni koledar, večer­ narod noobrambnemu delovanju, da so lahko nice in priročnike. Statistični podatek iz leta 1914 med ljudstvom ohranjali živ plamen vere, sloven­ nam pove, da je imela Mohorjeva družba pred ske besede, kulture in narodne zavesti. K temu prvo svetovno vojno v goriški nadškofiji 9684 načrtu so posredno pritegnili tudi več laikov, ki so članov, v tržaško­koprski škofiji 4908, v videmski delovali predvsem kot narodni voditelji krščan­ nadškofiji 141 članov. sko­socialne usmeritve. V tej luči so imenovali poseben pripravljalni Nova meja med Italijo in Jugoslavijo (SHS) je odbor, ki ga je vodil profesor v goriškem bogo­ močno ovirala prosti prehod ljudi in blaga, s tem slovju msgr. dr.  Josip Ličan. Odbor je pripravil tudi časopisov in knjig, ki so pod Avstro­Ogrsko vse potrebno za uresničitev tega načrta, poskrbel 53 KOlO zgOdOVine Ustanovni odbor so sestavljali: msgr. dr. Josip Ličan, predsednik, dekan Alojzij Novak, podpredsednik, kurat Stanko Stanič, tajnik, inž. Josip Rustja, blagajnik, dekan Venceslav Bele, odbornik. je za vse formalnosti za ustanovitev cerkvene daru«: 1. Koledar; 2. inž. J. Rustja, Gospodarska družbe. Ko je 12. novembra 1923 Zbor sveče­ čitanka; 3. Danilevski, Na Indijo, prevedel A. nikov sv. Pavla odobril delo pripravljalnega Benkovič, roman; 4. Rais, Preužitkarji, prevedel odbora, je obenem zaprosil goriškega nadškofa F. Bradač; 5. Imenik udov GMD in 6. Molitvenik, za potrditev pravil in ustanovnega odbora kot doplačilna knjiga. bratovščine. Goriški nadškof dr.  Frančišek B. Knjižna zbirka s koledarjem za leto 1925 je Sedej je to potrdil in 17. novembra 1923 objavil tako izšla jeseni leta 1924. In prav zaradi tega je odlok (dekret št. 3994/23), s katerim je ustano­ Goriška Mohorjeva družba leta 1974 praznovala vil »v goriški nadškofiji Družbo sv. Mohorja«. 50­letnico obstoja, ker so s tem hoteli obeležiti Že 22. novembra 1923 se je odbor sestal na 50­letnico izida prvega knjižnega daru. prvi seji in začrtal delo, ustanovil gospodarski V svoji Zgodovini Goriške Mohorjeve družbe in leposlovni odsek. Tako se je začelo delovanje Rudolf Klinec še piše, da so primorski Slovenci Goriške Mohorjeve družbe. Kot je zapisal msgr. sprejeli mohorjevke z velikim navdušenjem. Rudolf Klinec v svoji Zgodovini Goriške Mohor­ jeve družbe (str. 19–20), je bilo leto 1924 »leto Leposlovna kritika, domača in tuja, je knjige izgradnje lastne organizacije od vrhovnih orga­ ocenila zelo pozitivno. Tako je Slovenec dne nov do podrobnega omrežja članstva, družbe­ 3. marca 1925 prinesel zelo laskavo poro­ nega razpleta in prodora med široke množice čilo o knjigah GMD. Članek je izzvenel v ter prevzema vodilne vloge med vsemi književ­ toplo voščilo: »Naj to mlado drevo sloven­ nimi podjetji v deželi«. ske kulture v Primorju krepko raste!« Gori­ Ponovno se je odbor sestal 28. decembra ška straža z dne 28. februarja 1925 je prinesla 1923 in načrtoval Koledar in zbirko za leto dopis odvetnika dr. H. Tume, ki je tedaj živel v 1925. Sklenili so, da bodo v prvem »knjižnem Ljubljani. Iz vsega dopisa diha vroča ljubezen 54 OB 100-leTnici UsTAnOViTVe gORišKe MOhORjeVe dRUžBe Marija češčut Mohorjeve družbe msgr. Oskar Simčič (4. maj 1926  – 3. avgust 2022), leta 2000 ob mohorjanskem večeru v Ilirski Bistrici: Zame, ki sem v tistem obdobju, to je v tridese­ tih letih, rastel kot otrok, so knjige GMd sestav­ ljale družinsko knjižnico, prvo učenost v slovenskem sluhu srca, kajti GMd je prvotnemu smotru, to je kulturni promociji širših plasti slovenskega ljudstva v krščanskem ključu, dodala oziroma pričela gojiti posebno občutlji­ vost za vrednoto narodne istovetnosti in izražati s svojim delovanjem svojsko obliko kulturnega odpora spričo asimilacijskih teženj tedanjega režima. Tako je izgon slovenskega jezika iz osnovnih in drugih šol z Zapisnik prve seje z dne 22. novembra 1923; foto: arhiv Goriške Mohorjeve družbe Gentilejevo reformo pospe­ šil izdajo tekstov, name­ njenih najmlajšim, kot do goriške zemlje in ljudi. »Morda v nobenem pripomoček za učenje slovenskega jezika delu slovenskega ozemlja se s toliko ljubez­ znotraj družin in veroučnih šol. nijo ne čita domačih knjig, kakor na Gori­ škem. To pa je dokaz kreposti slovenskega Živimo v drugačnih časih, ko lahko svobodno govorimo, pišemo in tiskamo slovensko besedo. plemena, jamstvo njegove bodoče svobode. Naša narodna skupnost, ki so ji knjige Goriške Je že svobodno, ker čuti svojo moralno moč, Mohorjeve družbe v prvi vrsti namenjene, se smelo rečem: višjo moč nad onimi, ki ga sooča z drugačnimi težavami, ki so vezane na stiskajo.« Nato izraža svojo pohvalo goriškim demografski padec in splošno pešanje bralne javnim delavcem, da so ustanovili GMD in kulture. Vseeno pa so odzivi na knjige, ki jih tako začeli »z onim delom, ki edino odrešuje izdajamo tudi zdaj, ko je stoletnica ustanovitve in vede do zmage: vzgojevalno in bodrilno te naše ustanove tu, spodbudni in potrjujejo delo v smislu moralne in narodne zavesti«. prepričanje, da je Goriška Mohorjeva družba To so bili torej nekateri odzivi na izid prvih gori­ potrebna danes, tako kot je bila ob svoji ustano­ ških mohorjevih knjig. O tem, kaj je to pomenilo vitvi, saj so vrednote, iz katerih raste in za katere za naš živelj, pa veliko povejo naslednje besede, se zavzema, neminljive. ki jih je povedal dolgoletni predsednik Goriške 55 Dejan Pacek SLOVENIK – POSTOJANKA SLOVENSTVA V SREDIŠČU KRŠČANSTVA Odprtje prostorov slovenskega zavoda v Rimu pred pol stoletja Papeški slovenski zavod v Rimu (lat. Pontificium Collegium Slovenicum de Urbe, ital. Pontificio Collegio Sloveno), znan tudi kot slovenik, je bil ustanovljen leta 1960. določeno mu je bilo poslanstvo, da slovenskim duhovnikom omogoča pridobitev višje teološke izobrazbe ter jih utrjuje v katoliški veri in ljubezni do cerkve, da bi tej mogli bolje služiti. Trinajst let pozneje je napočil trenutek, da se zavod vseli v lastne prostore. za to priložnost je bilo oklicano romanje v Rim pod vodstvom domačih škofov od 16. do 20. junija 1973, ki je zbralo zastopnike vseh treh slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Vseslovensko romanje je predstavljalo veličastno manifestacijo slovenske vernosti in kulture v večnem mestu, ki ji ni bilo enake ne prej ne poslej. z dogodki tistih dni se velja seznaniti, saj so bila v njih vtkana bogata duhovna sporočila in spodbude za krščansko življenje. Življenjski projekt Maksimilijana Prešerna je ustrezna kongregacija 22. novembra Jezernika 1960 odobrila ustanovitev Slovenskega duhovni­ Papeški narodni zavodi v Rimu so prvenstveno škega zavoda v Rimu. namenjeni pridobivanju teološkega znanja. V Razvoj Slovenika je po smrti prvega rektorja nekaterih sprejemajo bogoslovce in skrbijo za p. Prešerna leta 1965 postal življenjski projekt njihovo vzgojo med pripravo na duhovniško Maksimilijana Jezernika. Kot mariborski malo­ posvečenje, mnogi zavodi pa so  – med njimi semeniščnik se je ob nemški okupaciji umaknil slovenski  – namenjeni tistim nadarjenim in v Ljubljano in bil po opravljeni maturi poslan zavzetim mladim duhovnikom, ki jih škofje na študij v Rim. Bogoslovje  je študiral na Pape­ pošljejo na nadaljevalni študij, da si na papeških ški univerzi Urbaniani, kjer je bil leta 1949 tudi univerzah pridobijo specializacijo v posameznih posvečen v duhovnika. V naslednjih letih je teoloških disciplinah. Obenem naj bi jih biva­ doktoriral iz filozofije, misiologije in civilnega nje v narodnem zavodu in spremljajoči program prava. Deloval je v številnih vatikanskih ustano­ v največji meri usposobila za delo v domovini, vah, med drugim je bil ravnatelj Zavoda za širje­ v glavnem v vlogi vzgojiteljev, predstojnikov in nje vere. Po sedmih letih prorektorske službe je profesorjev. bil leta 1972 imenovan za rektorja Slovenika, kar Slovenski bogoslovci in duhovniki so v prete­ je ostal vse do leta 2001. klosti običajno stanovali v papeškem zavodu Polaganje temeljev Slovenika je bilo zahtevno Germanik, ki je bil namenjen študentom iz opravilo, saj je poleg priprave statutov in pravil­ nemško govorečih dežel. Kot navajajo neka­ nikov obsegalo še pravno priznanje s strani itali­ teri viri, je že Slomšek želel, da bi Slovenci imeli janske republike, iskanje ustreznih prostorov svoj zavod, saj bi se s tem duhovniki na rimskem in postopek za povzdig zavoda v papeško usta­ študiju otresli nemškega vpliva. Med drugo novo. Jezerniku je uspelo pridobiti dobrotnike, svetovno vojno se je v Rimu močno občutila ki so darovali najprej za nakup zemljišča in načr­ odsotnost narodnega zavoda, ki bi pregnanim tovano novogradnjo. Leta 1969 je papež Pavel Slovencem nudil zatočišče in pomoč. Ob sodelo­ VI. blagoslovil temeljni kamen, ki so ga pozneje vanju ljubljanskega škofa Antona Vovka in jezu­ vzidali pri vhodu v kupljeno hišo na rimski vpad­ itskega asistenta za slovanske narode p. Antona nici Via Appia Nuova (do tedaj so bili gojenci 56 slOVeniK – POsTOjAnKA slOVensTVA V sRediščU KRščAnsTVA dejan Pacek katoliškem kulturnem svetu. Želeli so, da pred­ vsem notranja ureditev in oprema zavoda izra­ žajo slovensko kulturno bogastvo. Naloga je bila vse prej kot lahka, kar dajejo vedeti Jezerni­ kove besede: »Raztrgan rožni venec in polom­ ljen stol. To je bila edina zapuščina, ki so jo našli prvi študenti  – Slovenikarji, ki so se naselili v kupljeni stavbi.« S sodelovanjem slovenskih arhi­ tektov Toneta Bitenca in Jožeta Kregarja je bila urejena dvorana, obednica in kapela. Tudi drugi Slovenik: navzven kot večina rimskih hiš, znotraj pa poln dokazov slo­ prostori so bili obogateni z deli slovenskih umetni­ venske ustvarjalnosti. kov. Izstopata stvaritvi duhovnika in akadem­ skega slikarja Staneta Kregarja  – mojstrovini Slovenika nastanjeni v drugih cerkvenih usta­ slovenske upodabljajoče umetnosti. Ob vhodu novah). Gmotno so uresničitev zamisli o sloven­ v hišo obiskovalca pozdravi veliko barvno okno skem zavodu omogočili predvsem slovenski s podobama svetih bratov Cirila in Metoda, ki rojaki iz ZDA, toda prispevki in pomoč so prišli s naj bi predvsem gojence Slovenika spodbujalo toliko različnih naslovov, da je Jezernik ob vselitvi k evangelizaciji in služenju narodu v zvestobi zavoda v lastno hišo mogel z zadoščenjem zapi­ naslednikom apostola Petra. Zavodsko kapelo sati: »Slovenik je postal sad in izraz vseh narod­ krasi likovno in sporočilno dovršena tapiserija, nih verskih silnic.« v katero je Kregar umestil tri podobe Cerkve: Preurejena stavba je bila slavnostno odprta in trpeča, živa in poveličana. blagoslovljena 18. junija 1973 in dva dni pozneje je Pavel VI. zavod Slovenik uvrstil med papeške Za plamen evangelija in luč kulture ustanove. Dejanski in simbolični zaključek usta­ Tretji dan romanja, 18. junija, se je ob blagoslovit ­ novitve Slovenika predstavlja obisk papeža Janeza vi Slovenika hiša napolnila z gosti z vseh koncev Pavla II. 22. novembra 1990, ki je tedaj v zavodski sveta. Posebno letalo je pripeljalo dobrotnike kapeli prvič maševal v slovenščini. Slovenika iz Združenih držav Amerike. V kratki, toda prisrčni slovesnosti je lavantinski (maribor­ Uresničitev velike zamisli ski) škof dr. Maksimilijan Držečnik odkril spomin­ Drugi dan vseslovenskega romanja, v nedeljo, sko ploščo ob vhodu v zavod. Na njej je mogoče 17.  junija, se je v Sloveniku zvrstilo nad 1500 pre brati tale zapis: »Slovenci širom po svetu, romarjev iz domovine. Vsaka skupina si je ogle­ hvaležni za dar vere ob 1200­letnici pokristjanje­ dala hišo in obhajala bogoslužje v zavodski kapeli. nja, izročajo Slovenik slovenskemu narodu, da bi Katoliški tednik Družina je bralce doma seznanil, mu ohranil naprej v prihodnost plamen evangelija da so prebivalci okoliških hiš z oken in balkonov in luč kulture. Dom so blagoslovili slovenski škofje začudeno poslušali večglasno slovensko petje, ki dne 19. junija 1973, za časa Pavla VI. in prvega se ves dan kar ni hotelo ustaviti. slovenskega metropolita Jožefa Pogačnika.« Romarji so bili navdušeni nad ureditvijo Ob priložnosti blagoslovitve Slovenika je Slovenika. Stavba je navzven dajala vtis običaj­ govoril škof Držečnik: nega stanovanjsko­poslovnega objekta, toda obiskovalci so se lahko prepričali, da je notra­ Rim je središče krščanstva. Zato je razum­ njost zavoda popolnoma slovenska (tudi pohi­ ljivo, da so mnogi narodi že od nekdaj težili štvo je prišlo iz Slovenije kot dar naših škofov) za tem, da bi imeli v Rimu svoj dom, hišo, ki in da v njem veje domačnost. Spomniti velja, bi naj bila predvsem zavetišče za romarje, ki da so Sloveniku njegovi ustanovitelji določili so od daleč prihajali v Rim. Tako je že pred ambicio zno vlogo vizitke Slovenije v rimskem okrog petsto leti nastal Collegium Illyricum, 57 KOlO zgOdOVine tudi zakoreninjenost v Kristusa, brez katere si duhovniškega delovanja ni mogoče zamisliti. Izpoved slovenske zavesti Slovesnosti ob odprtju in blagoslovitvi Slovenika so dosegle višek v torek in sredo, 19. in 20. junija. V torek dopoldne je ljubljanski pomožni škof dr.  Stanislav Lenič blagoslovil zavodsko kapelo, tabernakelj in podobo brezjanske Marije, ki ji je kapela posvečena. Na povabilo slovenskih škofov je ta dan obiskal Slovenik tudi jugoslovanski velepo­ slanik pri Svetem sedežu Stane Kolman v spremstvu prvega svetnika Toneta Poljšaka. Za srečanje dobrotnikov je vodstvo Slovenika dobilo na voljo veliko dvorano v Pijevi palači v neposredni bližini Trga sv. Petra. V torek zvečer so romarji z vseh krajev sveta zasedli vseh dva tisoč sedežev, mnogi pa so morali dogajanje na odru Mejniki delovanja Slovenika spremljati stoje. Občinstvo je navdušeno pozdra­ vilo prihod Slovenskega okteta, ki je v prvem sedanji hrvatski zavod. Pozneje so iz teh delu srečanja ubrano zapel osem pesmi. Arhivsko središč nastali zavodi, ki so služili nadaljeva­ gradivo republiške verske komisije pričuje, da je nju bogoslovnih študijev za tiste duhovnike, slovenska oblast pristala na vključitev znameni­ ki so se želeli v bogoslovnih vedah globlje tega okteta v program vseslovenskega romanja, da izobraževati. V času druge svetovne vojne bi pri cerkveni in laični javnosti v Italiji in drugod so bili mnogi slovenski bogoslovci poslani v v tujini okrepila vtis o zadovoljivo urejenih odno­ Rim, da so tukaj nadaljevali in opravili bogo­ sih s Cerkvijo in o verski svobodi, ki naj bi kljub slovne študije. V tem času se je porodila tudi zaostreni notranjepolitični situaciji (nastop »svin­ misel, da bi Slovenci dobili svoj zavod v Rimu, čenih« let) vladala v Jugoslaviji in še posebej v ki bi sprejemal slovenske romarje iz domo­ Sloveniji. Prav tako značilno za tisti čas in razmere vine in zamejstva. Ta misel je končno dozo­ je bilo ignoriranje tega velikega in pomembnega rela in tako omogočila nadaljevanje študija dogajanja, ki je preseglo zgolj cerkveni značaj in slovenskim duhovnikom. pomen, s strani družbenih sredstev javnega obve­ ščanja v domovini (za poslušalce v domovini je Ljubljanski nadškof metropolit Pogačnik je nato neposredni prenos dogodka omogočila slovenska v obhodu blagoslovil vso hišo, zbrani gostje pa so postaja tržaškega radia). napolnili kapelo, kjer je apostolski administra­ Rektor Slovenika prelat Jezernik je uvodoma tor za Slovensko Primorje (na obnovitev koprske toplo pozdravil vse dobrotnike in se jim zahvalil. škofije v mejah SR Slovenije je bilo treba počakati V nadaljevanju je spregovoril tržaški pisatelj Alojz še štiri leta) škof dr.  Janez Jenko posvetil oltar. Rebula. V govoru je opisal samosvojo rast Božjega Vanj so vzidali svetinje sv. Tomaža Akvinskega, vinograda pod Triglavom in zdi se, da kot v protest sv. Janeza Vianneyja in tedaj še blaženega Maksi­ spričo stalnega pogrevanja obtožbe o narodnem milijana Kolbeja. V kratkem govoru je škof Jenko izdajstvu Cerkve med drugo svetovno vojno opozoril na pomen evharistije in zaželel, da bi bil naglasil, da je bila slovenska Cerkev skozi vse čase ta oltar središče Slovenika, da njegovi študentje eminentno ljudska Cerkev. Pisatelj je spregovoril v ne bodo dobili samo visoke izobrazbe, temveč zanj značilnem slogu: 58 slOVeniK – POsTOjAnKA slOVensTVA V sRediščU KRščAnsTVA dejan Pacek Tisoč dvesto let je, kar je bil njegov vino grad izpoved slovenske zavesti v večnem mestu, izpo­ vsajen v zemlji pod Triglavom: vinograd za ved hvaležnosti dobrotnikom, brez katerih bi večnost, ki naj bi njegovo trtje rodilo med Slovenika ne bilo, in prva priložnost za srečanje vsemi krščanskimi vini enega, ki bi nezamen­ rojakov, ki so prihiteli v Rim z vseh petih celin.« ljivo nosilo v sebi okus in barvo zemeljskih plasti med Muro in Jadranom, med jezeri Središče romanja – skupna maša Koroške in gozdovi Dolenjske: enkratno V sredo dopoldne je bilo drugo veliko srečanje, krščansko vino naroda, ki ga je zgodovina, ta tokrat okrog glavnega oltarja v apsidi bazilike božja upravnica, krstila za Slovence. sv. Petra. Somaševanje 99 slovenskih duhovnikov Pozdravil je dejstvo, da Slovenik predstavlja s slovenskimi škofi je vodil nadškof metropolit 109. cerkveni narodni zavod v Rimu in s tem novo Pogačnik, med mašo pa je spregovoril lavantinski znamenje naše zgodovinske doraslosti. Predvsem (mariborski) pomožni škof dr.  Vekoslav Grmič. pa je bil močno polemičen in nekonvencionalen Homilijo je izvirno zgradil na samih nasprotjih. v tolmačenju preteklosti in sedanjosti krščanstva Začel je z občutki, ki jih ima vsak romar, ko vstopa na Slovenskem. v veličastno vatikansko baziliko. Tistim, ki v njej Družina se je omejila na skopo povzemanje vidijo znamenje nepremagljivosti in mogočnosti Rebulovega govora, četudi je pomenil enega od Cerkve, je ponovil Kristusove besede: »Vendar se vrhuncev večdnevnih slovesnosti (medtem je druge ne veselite tega, ampak veselite se, da so vaša imena govornike izdatno citirala). Katoliško občestvo v zapisana v nebesih.« Hkrati je zavrnil narejeno domovini je bilo zaradi samocenzure domačih kato­ ponižnost tistih, ki z Judežem govorijo, da bi mogli liških medijev, porojene ob stalnih pritiskih in očit­ ta denar dati za uboge. »Kdor bi znal prisluhniti kih represivnega režima, osiromašeno za pronic ljive govorici tega zidovja,« je nadaljeval škof Grmič, misli, od katerih mnoge ohranjajo aktualnost: bi mogel marsikaj razbrati. Najbolj značilna Slovenskemu kristjanu bo torej vera njegovo izpoved je gotovo zavzetost za božjo stvar, dalje narodno zavest samo potrjevala z nadčasovno različne oblike človeškega zanosa vse do iskanja razsežnostjo. Obenem pa jo bo v svoji katoliški zemeljske oblasti in slave; iskrena pobožnost in vesoljnosti varovala pred ozkosrčnim samozati­ gorečnost vse do gorečnosti aposotolov Janeza ranjem, pred folklorno zatohlostjo in kulturno in Jakoba, ki sta hotela priklicati ogenj z neba na provincialnostjo. Krščanstvo torej ostaja za tiste, ki Kristusa niso hoteli sprejeti, a ju je Kris­ Slovenca alternativa ne samo neke nazorske, tus zavrnil. Govorica kamenja bi nam povedala ampak tudi kulturne univerzalnosti, in to posebej veliko o svetosti in človeških slabostih Kristu­ v času, ko se zdi, da razvrednotenje vsakršnega sove Cerkve. In prav zaradi tega je to svetišče kriterija peha slovensko kulturo navzdol v novo tako zanimiva, tako čudovita in preprič ljiva folklorizacijo. Če se bo ta proces nadaljeval, bo podoba Cerkve, ki je hkrati vidna in nevidn a, krščanstvo ostalo tudi alternativa Evrope, alter­ hkrati razumljiva in skrivnostna, hkrati božja in nativa vrednote, alternativa kvalitete. človeška, hkrati sveta in grešna, hkrati znamenje, zakrament odrešenja in tudi morda kdaj za koga Sledil je nastop petih še pet cerkvenih zborov izvir pohujšanja nad nevrednostjo cerkvenih iz domovine in zamejstva, ki so poželi viharno predstavnikov, nad mlačnostjo kristjanov, nad odobravanje občinstva. Kronist Slovenika je zapi­ dejstvom, da so bili, so in bodo mnogi kristjani sal: »Slovesno vzdušje, gladki tekoči program, bolj »kajfeži« kakor luč sveta in sol zemlje. Vse to ubrano petje, vse to je dalo srečanju v Avdito­ nas ne sme motiti, vse to je le dokaz, da je Cerkev riju primeren okvir.« Poročevalca Družine Ivan resnično na potu in samo na potu k svoji popol­ Merlak in Drago Klemenčič sta odstrla najpo­ nosti, kakor pravi 2. vatikanski cerkveni zbor. membnejše vidike uspele slovesnosti: »Nastop Vse to je za nas samo klic, da vsak na svojem pevskih zborov ni bil tekmovanje. To je bila mestu prispeva svoj delež k njeni popolnosti. 59 KOlO zgOdOVine Vodstvo bazilike je ob tej priložnosti dovolilo darovi odločilno prispevala k vzpostavitvi in uporabo velikih orgel. Za njih je sedla Mirijam razvoju zavoda, obenem pa ni bila naklonjena Tozon in spremljala mogočno ljudsko petje. Družina normalizaciji odnosov med Cerkvijo in oblastjo je poročala, da se je tudi sicer zbor župnije sv. Petra v pod pogoji slednje. Medtem so se oblastniki v Ljubljani tako zelo znašel v Rimu, da je med romarji Ljubljani bali kvarnega ideološkega vpliva, ki bi ga vzniknila hudomušna zbadljivka, češ da je najbrž imelo bivanje v zavodu na duhovnike, predvidene rimski sv. Peter kar podružnica ljubljanskega. za najodgovornejša mesta v Cerkvi v Sloveniji, če bi delovanje zavoda usmerjali režimu nasprotni Pod okriljem Svetega sedeža povojni emigranti. Navedene okoliščine odražajo Posebno doživetje tistega sredinega dne je bilo sklepne misli omenjenega komentarja: srečanje s Pavlom VI. Slovencem so zaradi izred­ nega števila udeležencev splošne avdience določili Slovenski metropolit Pogačnik je v Rimu ob prostor kar v baziliki sv. Petra. Papež je začel avdi­ različnih priložnostih poudarjal, da je Slove­ enco z znamenjem križa, nato pa je najprej pozdra­ nik izrazito verska ustanova, v kateri ne bo vil naše škofe. Nekatera imena je s težavo izgovarjal prostora za nobena politična prerivanja s te in marsikdo se je nehote nasmehnil. V nadalje­ ali one strani. Sveti sedež pa bo s svoje strani vanju je prebral govor, v katerem je izrazil veselje gotovo držal roko nad Slovenikom ter bdel nad ob odprtju novih prostorov slovenskega zavoda in duhom, ki veje v njem. Pa tudi vsaka perso­ prešel k osrednjemu sporočilu svojega nagovora: nalna sprememba, vsako novo imenovanje v vodstvu bo moralo iti skozi pristojne urade Odprtje tega zavoda pove marsikaj vsakemu, Svetega sedeža. Vse to, menimo, je zadostno ki zna razumeti njegov globoki pomen. Govori jamstvo, da lahko na bodočnost Slovenika o prebuditvi verskega življenja, da bi mladi gledamo brez bojazni. izbranci, ki so se odločili za duhovništvo, našli pri Petrovem sedežu primerno umsko in V protokolu ni bil predviden povzetek glavnih duhovno izobrazbo. Govori o tradicionalnih papeževih misli v slovenščini, zato večina romar­ vezeh zvestobe slovenskega ljudstva do apostol­ jev ni razumela, zakaj je papež pri imenovanju skega sedeža. Končno zagotavlja, da v tem Slovenika za papeški zavod dramatično povzdig­ obdobju močne pokoncilske prenove med vami nil glas. Po končanem splošnem delu je papež pod ne bo primanjkovalo zanesljivih in razsvetljenih Michelangelovo kupolo prisluhnil Slovenskemu voditeljev, ki bodo vnesli v življenje in krščan­ oktetu, ki mu je zapel Čajkovskega Oče naš in ske navade smernice in navodila zadnjega staro priljubljeno Gor čez Izaro. Papež, znan ljubi­ cerkvenega zbora. Zaradi vsega tega smo veseli, telj lepega petja, je pozorno prisluhnil in pohvalil da moremo izpolniti vašo željo in odlikujemo naše mojstre. Po končani avdienci je za romarje iz zavod v Rimu z naslovom »papeški«. domovine nastopil odhod proti domu. Popoldne je Slovenski oktet nastopil v elitni Presenečenje ob tem je bilo veliko, prav tako dvorani Papeškega inštituta za cerkveno glasbo. hvaležnost. Uredniški komentar v prvi julijski Pred najvišjimi predstavniki kurije, diplomatskega številki Družine iz leta 1973 bralca poduči, da je zbora in rimskega glasbenega življenja je mojstr­ Slovenik z razglasitvijo za papeški zavod prejel sko izvedel skrbno izbran program in, tako kronist priznanje, ki ga sorodni zavodi običajno dobijo Slovenika, osvojil rimsko občinstvo. po dolgoletnem uspešnem delu. Nekaj mese­ V četrtek, 21. junija, so se romarji (večinoma cev zatem je nadškof Pogačnik slovenski verski iz zamejstva in zdomstva ter rimski Slovenci) še komisiji razkril, da so slovenski škofje od Svetega zadnjič zbrali ob grobu sv. Cirila. Bogoslužje je sedeža zahtevali uvrstitev Slovenika med ponti­ vodil škof Držečnik. Srečanje na grobu blagovest­ fikalne zavode, da bi ga tako odtegnili vplivu nika Slovanov je bil trenutek slovesa od Rima in slovenske politične emigracije. Ta je s finančnimi preteklih nepozabnih dni. 60 Dušan Škodič 130-LETNICA ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA NA NAŠIH TLEH IN 70-LETNICA SLOVENSKE PLANINSKE POTI Ozirati se na zgodovino naše planinske organizacije je podobno kot razglabljati o nekda- nji modi. Kar je bilo nekoč drzno, se zdi monotono, kar je bilo predrzno, zdaj deluje otročje. A takšna je zgodovina, ker jo soustvarjamo ljudje, ki se spreminjamo. Prav tako se je v sto tridesetih letih spremi­ Dolgo je veljala idealizirana zgodba, da so njala planinska organizacija, odkar je bilo usta­ se trije planinci, Hauptman, Škof in Korenčan, novljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), iz 23.  julija 1892 odpravili na izlet na Stol in tam katere je izšla Planinska zveza Slovenije (PZS). po domoljubni debati prišli do vprašanja: »Kako, V vsem tem času je slovensko planinstvo vodilo da je po vseh slovenskih hribih, kamor koli pelje štirinajst predsednikov, ki so vsak na svoj način pot, videti le tuje delo? Tuja roka zaznamuje pota, pustili pečat, ki je bil hkrati ogledalo časa. Zato postavlja koče in napravlja na naših slovenskih bo najbolje, da se ozremo kar na sam začetek. tleh nemške napise in kažipote. Vzdramimo se,« Bili so težki, a idilični časi. Obstajala je le ena so rekli. Druščina je zbrala somišljenike in usta­ glavna skrb vodstva SPD (ohranjanje slovenskega novni občni zbor SPD se je zgodil 27. februarja lica naših gora) in ena dejavnost, s katero so se 1893 v vrtnem salonu gostilne Malič v Ljubljani. planinci ukvarjali. To je bila »turistika« oziroma S časovno oddaljenostjo in menjavo štirih hoja v gore po označenih poteh. Po dveh letih so državnih tvorb (Avstro­Ogrska monarhija, ustanovitelji začeli izdajati tudi glasilo Planin­ Kraljevina Jugoslavija, SFR Jugoslavija in samo­ ski vestnik, v katerem so članstvu poleg planin­ stojna Slovenija) se je zgodovinski pogled na skih napotkov posredovali ideje in smisel obstoja začetke našega organiziranega planinstva precej SPD. Glavna naloga je bila preprečiti nemškim izkrivil in v resnici ni bil tako zelo herojski, v planinskim sekcijam na naših tleh, da bi ponem­ smislu boja slovenskega Davida z germanskim čile naše gore. Goljatom. Dejstvo je, da je do spora z doma­ čimi Nemci in nemškutarji prišlo tudi po zaslugi ležernosti nastajajoče slovenske inteligence, ki se ni zganila dvajset let, čeprav ji je bilo germansko seme pred očmi položeno v vrtiček. Kranjska sekcija nemško­avstrijskega Alpen­ vereina v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1874 in kmalu so ji sledile druge nemške sekcije (v Celju, Mariboru, Trstu, Gorici itd.), ki so spod­ bujale planinstvo na Kranjskem tako, da so ozna­ čevale poti, postavljale smerokaze z nemškimi imeni gora in zgradile planinske koče. V sosednji Hrvaški si te napake niso privoščili. Tudi oni so ustanovili Hrvatsko planinarsko društvo že leta Logotip Slovenskega planinskega društva, kakršen je bil na dokumen­ tih društva še v času avstro­ogrske monarhije; foto: arhiv Planinskega 1874 na pobudo graškega profesorja Johannesa vestnika. Frischaufa, ki je zaradi svoje nacionalne strpnosti 61 KOlO zgOdOVine veljal za velikega prijatelja slovansko govorečih športna, saj je tako terjal tedanji čas. Na to jih prebivalcev alpskega prostora. Ko je potoval po je začela opozarjati mladina, ki jo je planin­ slovenskih in hrvaških gorah, je opozarjal na stvo, omejeno na glavno sezono, začelo dolgo­ velik pomen ustanovitve lastne planinske orga­ časiti. Gore so jih vabile tudi pozimi, nekateri nizacije, a pri nas ga tedaj niso poslušali. Dvajset bi plezali ali se ukvarjali z raziskovanjem let pozneje pa so bile slovenske gore že prepre­ podzemlja. Vodstvu SPD ni bilo všeč, da se jim dene z mrežo nemških poti in koč, zato je bil osnovna turistovska ideja izrojeva, a storiti se je nacionalni spor odmeven v časopisju in je zelo dalo bore malo, saj je šlo za naravni razvoj. Šport razburkal čustva ljudi. To je morda v neki meri je gnal mlajšo generacijo. »Vratolomniki« so se celo ugodno vplivalo na narodno zavest Sloven­ leta 1921 organizirali v Turistovski klub Skala in cev in rojstvo prepričanja, da so jim bile gore kot na občnem zboru SPD so z njihove strani padli alpskemu narodu položene v zibko. utemeljeni očitki, da je SPD postal gostilniška Boj za »slovensko lice gora« je potekal od in hotelska organizacija (kupili so hotel Zlato­ leta 1893 do prve svetovne vojne. V tem času je rog v Bohinju in Smučarski dom na Krvavcu), SPD zgradil svojo mrežo poti in postavil koče, ki ji ni mar športno in kulturno delo. Mladina v našem zgodovinskem spominu pa prevladajo je nazadnje zaspano vodstvo SPD presenetila na ponosna čustva do Jakoba Aljaža, Aljaževega občnem zboru leta 1931 s pripravljeno kandi­ stolpa na vrhu Triglava, prve koče na Kreda­ datno listo in polno udeležbo, zaradi katere je rici in prvega Aljaževega doma v Vratih  – ter zmagala na volitvah. Prišlo je do menjave gene­ vse peripetije okoli objektov, ki so jim domači racij. Slovenski plezalci so s tem dobili krila in Nemci skušali s pravnimi sredstvi (neuspešno) začeli loviti evropski alpinizem. Iz obdobja med podreti temelje. svetovnima vojnama se spomnimo podvigov Po prvi svetovni vojni se je svet prekucnil naših navez, ki jih je bralcem približal Planinski in avstrijska monarhija, v kateri so naši pred­ vestnik. Nekatera imena so dobila med planin­ niki živeli nekaj stoletij, je razpadla. Slovenci sko javnostjo kar nekoliko zvezdniški sijaj, so, razen tistih, ki jih je rapalska meja odrezala čemur sta veliko pripomogla prva slovenska k Italiji, postali del nove južnoslovanske kralje­ celovečerca V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske vine. Domači Nemci so se večinoma izselili v strmine. V  njiju so se kot igralci znašli tedanji Avstrijo in Nemčijo in njihove planinske koče najboljši alpinisti, na čelu z Jožo Čopom. so po državnem ukazu postale last SPD. S tem Sledila je druga svetovna vojna in po njej pa je bilo za SPD idile nepreklicno konec. menjava sistema, ki je pometel s staro misel­ Skupina, ki je ustanovila SPD, je bila namreč nostjo. Tudi SPD je prenehalo obstajati in po po svoji lastni opredelitvi bolj politična kot nekaj mesecih dobilo sedanje ime, Planinska zveza Slovenije. Oblast je spoznala pomen planinstva za množice in ga začela popularizirati. Glavne vrednote so bile tovarištvo, medsebojna pomoč in spoznavanje domovine. Veliko je bilo storje­ nega pri obnovi poti in koč, ustanovljena je bila Planinska založba, ki se je ukvarjala z izdaja­ njem planinske literature. Veliko se je delalo z mladimi, planinstvo je postalo obšolska dejav­ nost in večina planinskih društev je imela mladinske odseke, kar je bil temelj množičnosti, močno se je povečalo tudi zanimanje za alpini­ Nemške sekcije na Kranjskem so zgradile prve planinske koče ter poti. Razglednico s Triglava je založila nemška sekcija iz Ljubljane leta zem. PZS je proti koncu petdesetih let postala 1902; foto: arhiv Planinskega vestnika. športno kulturna organizacija, ki je močno 62 130-leTnicA ORgAniziRAnegA PlAninsTVA nA nAših Tleh dušan škodič presegla sedanje članstvo (podatek za leto 2022 znaša 58.311 članov v 291 planinskih društvih). Planinstvo se je nezadržno širilo, o gorah se je govorilo na radijskih valovih in o dosežkih alpini­ stov se je pisalo v časopisih. Prišle so alpinistične odprave v tuja gorstva in Himalajo, s katerimi je dihala vsa država, višek pa je predstav ljal vzpon po prvenstveni smeri na najvišjo goro sveta, Everest, leta 1979. Številčnost je naraščala in presegla številko 110.000. Toda na pragu so bile spremembe. Obetala se je nova država in drugačni časi, ki idealistom starega kova niso bili pisani na kožo. Zvezda se je z osamosvojitvijo Slovenije umak­ nila iz grba PZS, ki je postala članica mednarod­ nih planinskih združenj. Preurediti je bilo treba vzgojo, izobraževanje vodnikov, določiti odgo­ vornost vodnikov, društev in same organizacije. Članstvo je začelo nazadovati in v nekaj letih upadlo za skoraj dve tretjini. Delo z mladimi se je ponekod ustavilo, spremenile so se vrednote, ki niso več temeljile na množičnosti, ampak na Fran Orožen je bil prvi načelnik Slovenskega planinskega društva; foto: individualizmu. Ljudje niso manj zahajali v gore, arhiv Planinskega vestnika. a to so raje počeli sami ali v družbi prijateljev in družine, povečal se je tudi športni moment in 70-letnica Slovenske planinske poti rednost zahajanja v gore med tednom oziroma Od uradnega odprtja Slovenske planinske poti po službi. (SPP) mineva sedemdeset let. Generacije planin­ Zdravilo za odtekanje življenjskih moči PZS cev smo s »transverzalo«, kakor se je poti neopra­ je vodstvo neuspešno iskalo skoraj dvajset let. vičeno oprijelo ime, rasle in odrasle. Bila je med Kazalo je že, da jih je preživel čas in da ljudje nami, stalno prisotna, in postala samoumevna lahko shajajo tudi brez članstva v PZS. Težko je med vsemi vrstami planincev; starih in mladih, opredeliti, kaj je pomagalo ustaviti voz, ki je več počasnih in hitrih. Nekateri so jo začeli in nikoli let drvel navzdol. Zagotovo je bila pomembna končali, drugi so potrebovali leta ali desetletja, tisti tudi ljubezen Slovencev do gora, da se je ustavil, pravi so jo zmogli v enem kosu, zelo redki celo v zadnjih letih pa je članstvo spet začelo naraš­ pretekli. Vse to priča o razsežnosti ideje njenega čati. Nepričakovan porast planinstva je prinesla očeta Ivana Šumljaka (1899–1984). tudi zadnja pandemija, med katero je mnogo Iz člankov v Planinskem vestniku izvemo, da ljudi zaradi omejitev gibanja začelo spoznavati je Šumljak vezno pot po Sloveniji ustno predla­ svojo okolico in odkrilo gibanje v naravi. Član­ gal spomladi 1951 na zboru markacistov, njegova stvo v PZS dejansko ne predstavlja tako velikega prvotna ideja pa je bila krožna pot čez vso Slove­ finančnega stroška za posameznika, da bi upra­ nijo. Zamisel je podpiral z idejo, da naj se ljudje vičilo ignoriranje naše planinske organizacije, ki ukvarjajo s telesno aktivnostjo, kot je hoja v se že 130 let trudi predvsem s pomočjo mnogih naravi, predvsem mladi pa naj ob tem bolje spoz­ prostovoljcev z vzdrževanjem več kot 10.000 najo lepote in različnosti domovine. Ideja je bila kilometrov planinskih poti in 179 planinskih koč sprejeta, izvedbo trase pa je Šumljak prepustil ter vzgojo in izobraževanjem, pa tudi s pravilnim markacistični komisiji. Potek SPP od Maribora odnosom do naše gorske narave – za vse nas. čez Pohorje do Julijskih Alp je bil namreč dokaj 63 KOlO zgOdOVine logičen, nadaljevanje po Notranjski, Dolenjski in Kozjanskem nazaj do Maribora pa zavito v meglo. Od ideje do izvedbe je bila dolga pot. Izvedba obsež nega projekta je bila možna le s sodelovanjem velikega kolektiva, ki so ga sestavljali markacisti številnih planinskih društev in prostovoljci, ki so pri tem pomagali. Markacisti in društva so morali prevzeti vsak svoj odsek poti, a to ni bilo lahko. Interesi in motivacija niso bili enaki, ponekod dela ni bilo veliko, drugod pa ogromno. Predvsem pa po dveh letih še ni bilo znano nadaljevanje trase južno od Postojne. Tu je prvotna zamisel prišla do razpotja, kjer se je bilo treba odločiti, kako in kam naprej, če sploh. Krožna pot čez Notranj­ sko, Dolenjsko in Kozjansko se je namreč izka­ zala za prehud zalogaj. Tamkajšnja društva so bila redka in manj številčna, zato niso imela interesa za pripravo in označevanje vezne poti, za katero je bilo vprašljivo, koliko bo sploh obiskana, velika je bila tudi odgovornost, saj bi bilo treba pot vzdr­ ževati. Po drugi strani pa se je pojavila rešitev, ki so jo ponudili primorski planinci s predlogom, da bi traso enostavno podaljšali do morja. Primor­ ska društva so se tedaj zavezala, da bodo izpeljala del poti do morja, in omogočila planincem, ki so SPP že nestrpno pričakovali, da bodo s prehojeno potjo osvojili poseben spominski znak  – kot je bilo objav ljeno v časopisih. Vsa vpletena društva so morala prispevati tudi opise svojih odsekov, po katerih je bil urejen Vodnik po SPP. Zanimiv je zaplet glede imena, kajti za tujko transverzala se niti ne ve, od kod se je pritepla in usidrala med planinci. O tem se je v Planinskem vestniku spominjal Šumljak: »Ob tej priložnosti moram povedati, da sem predlagal za novo pot ime magistrala in ne transverzala. Kdaj je nastalo ime transverzala, ne vem točno, niti ne vem, kdo je uvedel to ime.« Tujka transverzala se je med starejšo generacijo kljub temu ohranila vse do današnjega časa, čeprav ime Slovenska planinska pot (SPP) uradno velja že od leta 1991. Sloven­ ska planinska pot se je v taki obliki, kot je, ohra­ nila sedemdeset let in dnevnik ter vodnik po SPP sta še vedno najbolj prodajani ediciji Planinske založbe, kar samo potrjuje njeno priljubljenost Ivan Šumljak velja za idejnega tvorca oziroma očeta Slovenske pla­ med planinci in ohranitev poti v taki obliki, kot je ninske poti, ki ostaja med planinci priljubljena že sedemdeset let; foto: arhiv Planinskega vestnika. sedaj. 64 DEDIŠČINA PRETEKLOSTI Andrej Arko OBLEDELA BARVA Koliko vrle slovenščine je še v mnogih kotih dežele, pa je ne poznamo mi, ki na poljanah ali po mestih prebivamo. Mnogotera slovenska beseda je po hribih in samotnih dolih zaspala, ker je ni nihče pobral in za slovstvo shranil. Tako se jeziku godi izguba, ki se ne da popraviti. Anton Martin slomšek Tale prispevek je nastal na vabilo ali priporočilo, Po drugi strani pa stroka zamuja z uveljavljanjem zato si domišljam, da je lahko tudi rahlo oseben. slovenskih ustreznic za posamezne izraze, ki jih Kar pri dveh knjigah se je namreč zgodilo, da mi tako rekoč vsak dan bruha tehnološki razvoj. Tako je bilo očitano uporabljanje zastarelih izrazov. se nenehno kopičijo tujke tudi v območju poljudno Ob izidu ene izmed njiju je mlada kritičarka med strokovnega jezika, se pravi, ko gre za splošno jezi­ drugim zapisala, da sem v njej uporabil starodobno kovno rabo. izrazje, skratka, slovenske besede, ki naj se jih ne bi Seveda, na jezik se pač »vsak spozna,« češ to več uporabljalo. Kot primer pa ni navedla niti ene. je vendar materinščina, zato se v zvezi z njegovo Ne glede na to, da je sam roman sicer pohvalila, me rabo od nekdaj redno razpravlja, tudi nestrokovno. je tista navedba spravila v obžalovanje in pravza­ Jasno je, da nespoštovanje maternega jezika in prav v ogorčenje. Šel sem torej preverjat izraze, za posledična polpismenost koreninita tudi deloma v katere sem domneval, da so se ji zdeli »sporni«. Pri ne vedno preglednih jezikovnih pravilih. Res pa je, nobenem ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika da je jezik živ organizem in je zato njegovo normi­ pisalo, da je starinski, zastarel (arhaičen). ranje še zlasti kar zadeva knjižno rabo, zahtevno Pomislil sem, kako zlasti med mladino prihaja opravilo. do uniformiranosti izražanja, torej se ne izgublja Vprašati se je treba tudi, kaj dandanes stori poli­ samo barvitost jezika, ampak se celo uveljavlja tika za oblikovanje večje jezikovne (in domoljubne) kodirano izražanje, šifriran jezik, kakršnega spod­ zavesti. Kako čisto drugače je bilo celo pod osov­ buja digitalna tehnologija z elektronskim spora­ raženim komunizmom, ko je bila svetla luč usta­ zumevanjem. Da seveda ne govorim o vdiranju novitev danes že pozabljene Sekcije za slovenščino tujih besed v oglasih in poimenovanjih trgovskih v javnosti pri Republiški konferenci Socialistične in gostinskih lokalov. Zanemarjanje materinščine, zveze delovnega ljudstva Slovenije. Ta je prerasla srčike slovenske samobitnosti in izkaznice domo­ v Jezikovno razsodišče, zastavljeno s prizadeva­ ljubja, se tako uveljavlja v miselnem poprečju vsak­ nji, znanjem in zanesenostjo njegovega prvega danjega Slovenca. Takšno tarnanje je že postalo predsednika akademika Matjaža Kmecla. Zdaj, v železni repertoar vseh, ki skušajo opozarjati na demokraciji, ki bi jo lahko kdaj dali tudi v naved­ neobčutljivost do ustreznosti sporazumevanja in nice, bi kdo takšno politično delovno telo, ki niti ni do jezikovne rabe sploh, posebno v javnosti. imelo izvršne moči, jemal kot nedopustno kratenje Kdo je kriv? Šola gotovo, a z njo tudi tako svobode izražanja, če ne celo za fašizem  … imenovana akademska sfera, če pomislimo, da se Zato pa je danes tako. zdi bolj pomembno nasilno vzpostavljanje enakosti A zdaj bi končno vendarle rad nanizal nekaj spola v slogu Janez Novak je diplomirala na filozof­ prelestnih slovenskih besed, katerih raba žal sicer ski fakulteti in da je čutiti čedalje močnejši pritisk peša, ki pa niso arhaične. Seveda je zdaleč nemo­ na rabo angleščine v univerzitetnih predavalnicah. goče v priložnostnem sestavku navesti vse, a naj jih Enako velja za sporazumevanje v poslovnem svetu. nekaj sledi bolj ali manj naključno, in sicer kar po 65 dediščinA PReTeKlOsTi abecednem redu. Zaradi poenotenja in pregled­ Črétež – močvirnata, redko porasla nižava; čret, nosti sem se omejil le na samostalnike z enim čreta, čretina (Prej je bil tu en sam čretež, samim pomenom. zdaj pa je že dolgo vojaško vadbišče). Ájdovnik – ajdovec, kruh iz ajdove moke; ajdov Črnúlja – ženska s temnimi lasmi in poltjo; črno­ kruh (Ajdovnik je okusen kot potica). laska, temnolaska, črnuška (Naposled pa je vzel Akórdeon – harmonika s črno­belimi tipkami; tisto črnuljo od bog ve kod). klavirska harmonika (Z akordeonom mi je Dáljnica  – daljša pot; daljšnica (Vse je natanko še nekako šlo, s frajtonarico pa nikakor ne). pregledala, nato pa se je podala po daljnici, za Bábička  – materina mati; babica, babi, omica, katero je mislila, da je bližnjica, in je seveda nonica, bica, babuška (Pojutrišnjem grem zamudila). na počitnice k babički). Darníca  – tista, ki kaj podari; darovalka, dona­ Bêbka  – ženska z nerazvito duševnostjo; torka, donatorica (Poleg tega, da je bila naša neumnica, slaboumnica, trapa, lola (Škoda, teta dobrotnica svoji nečakinji in vsem trem ker je takšna bebka, pa tako čedna). nečakom, je bila tudi darnica človekoljubnim Besedávelj  – kdor gostobesedi; zgovornež, organizacijam). jezičnež, jezičnik, blebetač (Vrstil se je bese­ Dólec  – nižava med hribi in griči; dolinica, dol, davelj za besedavljem, na koncu pa nismo dolinka, dolica, dolič, tesen (Letela sva preko vedeli, kaj so sploh hoteli povedati). številnih dolcev in golcev). Blodnjáva  – nepravo, zmotno razmišljanje; Drobívec  – delček česa; drobec, košček, koščič zabloda, zbloda, zmota (Vse življenje je (Ostal ji je samo še drobivec čokolade). živela v svoji blodnjavi). Enáčica – stvar, oblika, ki je skoraj enaka ali nebi­ Capájdra – ženska, ki prodaja svoje telo; prosti­ stveno različna od kake druge, sorodne; inačica, tutka, vlačuga, lajdra, hotnica, ponuda, kurba različica, različek, drugačica, varianta (Nazad­ (Videti je bila kot kakšna stara capajdra). nje so izbrali najslabšo enačico). Cépljenica  – razcepljen ali razžagan kos lesa, Frtávka – igrača ali ženska, ki se naglo suče okoli namenjen za ogrevanje; cepanica, cepanka, svoje osi, tudi spogledljivka; vrtavka, brlez, poleno, kalanica, kalovnica (Ko bi ti videl brglez (Kako ti more biti všeč tista frtavka?!). njegove lakti – kot cepljenice, pa misliš, da Gnêtež – veliko ljudi na majhnem prostoru; gneča, se mu je ljubilo kaj delati?). drenj, prerivanje (Prav ti je, zakaj si pa rinil Cimélija  – draga, dragocena, vredna stvar; ravno v tisti gnetež). dragocenost, dragotina, redkost (Na dražbi Golák  – gol, skalnat, neporasel hrib; golec, golo­ starih knjig in tiskov je bilo tudi nekaj cime­ vec, plešivec (Obstreljevanja z granatami je bilo lij, ki pa so bile kljub visoki izklicni ceni v toliko, da se je od tam naprej videlo le še golake). nekaj trenutkih prodane). Goltáč – pohlepen jedec; požrešnež, goltnež, pože­ Copolòp – kdor ali kar se nerodno ali s težavo ruh, pojeduh (K najini mizi je prisedel debelin premika; okornež, klada (Nismo si mislili, in kmalu se je izkazal za neverjetnega goltača). da bo ta copolop kdaj prikracal na vrh). Halabúka – glasni zvoki, pomešani med sabo; hrup, Čelák  – človek ali žival z visokim ali širokim hrum, hrumot, hrupot, trušč, tumult, direndaj, čelom; čelat človek (Vaš razrednik mora biti vpitje, nemir, zmeda (Bila je taka halabuka, da zelo pameten, ko je tak čelak). samega sebe nisi mogel slišati). Čiribírščina  – nerazumljiva, zmedena govorica; Hraščína  – s hrasti porasel gozd; hrastovina, latovščina, žlobudra, žlobudravščina (Nalašč hrastina, hrastovje, dobje, cerje (V hraščini sva tolkla tako čiribirščino, da so bili prepričani, pa nas je skoraj zeblo, kakor da ne bi bili sredi da nisva od tod). poletja). 66 OBledelA BARVA Andrej Arko Hromòt  – močno udarjanje, glasno govorjenje; sabo nehote zvedel za kvarnik, me predstava hrumenje, hrum, hrup, hrupot (Od stop je niti malo ni več zanimala). prihajal enakomeren hromot). Láj – oglašanje psa; lajanje, lajež (Mahoma se je Imenják  – človek z enakim imenom; soimenjak udrl tak laj, da je preglasil avemarijo). (Zbližalo naju je to, da sva imenjaka). Lájno  – prebavljeno in izločeno živilo; iztrebki, Izbòk  – kar je izbočeno; vzboklina, izboklina, govno, blato (Praviš, da jih ni tu – samo poglej boklina, bočina, izbuh, izbuhlina, nabuh, tole medvedje lajno). nabuhlina, robič, robicelj (Po stenah v zaporu Lázica – droben sploščen zajedavec, ki se hrani s je bilo zaradi vlage vse polno izbokov). krvjo sesalcev in ptičev; uš, uška (Dan na dan Izčŕpek  – s topljenjem izločena snov iz raznih je bilo naše edino opravilo obiranje lazic). zmesi; izvleček, ekstrakt (Bila je prepričana, da Líjec  – priprava za vlivanje tekočin; lij, lijak mu bo pomagal izčrpek iz materine dušice). (Preprosto se mu ni ljubilo stegniti se, da bi Izpáhek – bolezenska kožna sprememba; izpuščaj, segel po lijcu, pa je raje polival kar mimo mozolj, prišč (Poznala ga je še iz časov, ko je steklenice). imel po obrazu vse polno izpahkov). Mášča  – stopljeno maščobno tkivo; mast, Jášma  – rjavkast ali rdečkast poldrag kamen; maščoba, tolšča (Ena sama mašča me je, pa jaspis (Čeprav me je že večkrat prosila, naj ji sem vsak dan v pogonu). ne nosim daril, sem ji za rojstni dan vseeno Metéljka – vrsta detelje; nemška detelja, lucerna podaril ogrlico iz jašme). (Škoda bi bilo že zdaj pokositi meteljko, ko jo Junè – goveji mladič; teliček, telek, junček (Tistega še tako obletavajo čebele). juneta nikakor ni bilo mogoče odstaviti od Mogočnják  – človek z veliko premoženja in krave). oblasti; mogočnež, mogočnik, mogotec, veli­ Kádca  – lesena ali plastična posodica za vodo, kaš (Veliko jih je ob povodnji prosilo za mošt, slanico  … majhna kad; kadica, čebrič, pomoč, a se mogočnjak ni zmenil zanje). čebriček, škafec, škafček (Kako prav nam je Mrazčálica – tresenje zaradi strahu ali mraza; srh, prišla tista njena kadca, saj bi sicer morali kar drhtavica, mrzlina, mrzlota (Sredi filma ga je z roko zajemati iz izvira). popadla taka mrazčalica, da se je šklepetanje z Káliban  – neotesan človek; surovež, grobijan, zobmi zaslišalo po vsej dvorani). brutalnež (Dosti ga imam, tega kalibana). Nadàh – neznaten odtenek kake barve; nadih (Ko Kléščevec  – okleščeno drevesno deblo; oklešče­ se je sonce že pogreznilo v nevidno, je nebo še nec (Komaj smo naložili in pripeli kleščevce vedno žarelo z rožnatim nadahom). na vlačilec, že se je pripeljal policist in nam Nadprážnik  – lesena ali kamnita preklada nad prepovedal odvoz tako težkega tovora skozi vrati; tram, arhitrav (Na nadpražniku sta bili vas). izpisani začetnici gospodarjevega imena in Kljúbica – nasprotno delovanje; kljubovanje, klju­ priimka ter letnica, ko so postavili domačijo). bovalnost, upornost (Zgrabila ga je taka klju­ Naglávek – kar se nosi na glavi; pokrivalo, ruta, bica, da ga sploh ni bilo mogoče dvigniti s tal). klobuk (Tisti rožnati naglavek jo napravlja še Krévs  – kdor počasi in nerodno hodi; šantač, zaljšo). kruljavec, šepavec (Tak krevs, pa ti prvi plane Oblépek – trak ali krpica, ki se namesti na rano iz zgradbe, ko je nenadoma streslo). ali pritrdi na obvezo; obliž, flajšter (Vsa iz sebe Kvárnik  – razglasitev, posnetek ali zapisek, ki je prišla od dermatologa s polno oblepki na razkriva ali razodeva, kar je v gledališki obrazu). predstavi ali filmu glede vsebine bistveno; Obròv  – nagnjeno zemljišče; breg, brežina, spoiler (Od trenutka, ko sem od gledalca za strmina, strmal (Nekako na zgornji tretjini 67 dediščinA PReTeKlOsTi obrova smo si še pred snegom naredili dober Tihôča – stanje brez hrupa; tihota, tišina, spokoj, meter visoko skakalnico). spokojnost, mir (Kolikokrat se mi v mestnem Obstrét – obdana svetloba; sij, lesket, gloriola (Na džumbusu kolca po mili planinski tihoči). somračni jezerski gladini je odsevala luna z Tločŕt – naris vodoravnega preseka stavbe ali pros­ obstretom). tora; talni načrt, tloris (Bolje izrabljenega pros­ Pákróg – sploščeni krog; elipsa (Čudili smo se in tora s takim tločrtom ni bilo mogoče ustvariti). ga vnovič prosili in glej, na tabli se je pojavil še Uséda – vdrto zemljišče; used, udor, udorina, udor­ en popoln pakrog, ki ga je profesor spet nari­ nina, udrtina, vdolbina (Na koncu njive je zevala sal kar s prosto roko). obsežna poraščena useda). Pobúdnost  – lastnost sprožanja, povzročanja Víjec  – orodje za privijanje ali odvijanje vijakov; kakega delovanja; pobuda, spodbuda, inici­ izvijač, privijač, odvijač, vijačnik (Z nobenim ativnost (Nikakršne pobudnosti ni bilo v vijcem ni šlo ne levo ne desno, nazadnje smo njem, kaj sem hotela, pustila sem ga). morali vijak odpiliti). Počéska  – poravnani, urejeni lasje; pričeska, Vragomólec – častilec hudiča; satanist (Kolikor se frizura (Umetelna počeska ji je ob nenadnem spomnim, je bil v mladih letih vragomolec). nalivu skoraj razpadla). Vratí – travnat pas ob začetku ali koncu njive, kjer Rábnik  – kdor kaj uporablja, izkorišča; uporab­ obračajo plug; vzvrati, ozare, vozare (Kar sama nik, porabnik, potrošnik, koristnik, odjema­ se je odpravila orat, a ko je v nekem trenutku na lec, eksploatator (Nisva kaka posebna rabnika vrateh obračala, jo je zgrabilo, da je omahnila in trdo kuhanih jajc). kar tam rodila). Rámnica  – našitek na ramnem delu oblačila; epoleta (Kakor hitro so mu dodelili ramnico, Vsešír  – brezmejen prostor; prostranstvo, širjava, je spremenil značaj). dalja (Nekaj časa smo leteli nad samim puščavskim vseširom). Razsodílo – podlaga za kako presojo ali primer­ javo; merilo, kriterij, sodilo (Ocenjevali so nas Zamázek – snov ali sredstvo, s katerim se zamazuje, po neenotnih razsodilih). zadela, zapolni reža, odprtina; zamaz, zamaz­ ka (Če bi imeli pravi zamazek, ne bi že kar ob Srčíca – osrednji, središčni del česa; srčika, srce, prvem kurjenju zazijala luknja med pečnicama). osrčje, jedro, bistvo, srž, sredina (Precej dolgo je trajalo, preden smo se dokopali do srčice Zaslèc  – zavihani del pri ovratniku; zavihek, zapleta). zavih, rever (Izbrala si je površnik brez širokih Suhôba  – odsotnost mokrote, vlage; suhota, zaslecev). suhost, suhotina (Tako dolgo že ni bilo dežja, Zblója  – stanje nereda; zmešnjava, zmeda, nered da je zaradi suhobe vsa krajina zevala v (Glavni povzročitelj te zbloje se je pa lepo razpokah). umaknil). Svetlíšče – travnat prostor sredi gozda; jasa, jasica, Želézek  – kos kovine, polkrožne oblike, ki se čistina (Na svetlišču sva naletela na preprogo pritrdi na sprednji in opetni del čevlja; železce, gozdnih jagod). podkvica (Če bi imela nabite železke, bi salonar­ Štŕc – zvok, ki nastaja pri izlivanju ali prelivanju; jev ne pošvedrala tako hitro). štropot, brizg (Nenadoma pa se je iz kobile Žgálnik – pripomoček za segrevanje, žganje; opekač, začelo ulivati in lilo je v neskončnih štrcih). pražilnik, pražilec (Gotovo se boš spomnila, ko Terzít  – tisti, ki zajedljivo zabavlja, ki pokvari, se je žgalnike dobilo le pri severnih in zahodnih spre družbo; prepirljivec, hudobnež, zoprnež, sosedih). zlovoljnež, zlobnež, kverulant (Samo Štefa je še Žívčnik – človek s slabimi živci; živčnež, nervoznež manjkalo, da smo dobili pravega terzita). (S takim živčnikom si ne upam na letalo). 68 Ljudmila Bokal PREGOVORI O ČEBELI Pregovori v jezikoslovju spadajo v frazeologijo, to je veda o stalnih besednih zvezah. samo- stojne besedne enote se v jeziku povezujejo glede na svoje pomenske možnosti z drugimi besedami, s katerimi se oblikujejo novi izrazi, ki se umestijo v besedni sestav kot nepogrešljive nove enote. A frazeologija je širok pojem, zajema tudi strokovne (terminološke) stalne zveze. Pregovorov samih po sebi ne moremo raziskovati s stališča enopomenskosti, poimenovalne specifičnosti in sobesedilne neodvisnosti, kar je značilnost strokovnega izrazja, terminologije. Pregovori so predmet uveljavljajoče se vede, proučuje paremiologija«. Medtem ko so prvi trije imenovane paremiologija. Izraz sam se še uveljav­ izrazi (pregovori, reki, vraže) v naštevalni zvezi lja. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika ga še bolj ali manj znani in si po subjektivnem pris­ ni, pač pa je zajet v Sprotnem slovarju slovenskega topu k jeziku predstavljamo ustrezno besedilno jezika, kot kaže slovarski spletni portal Fran.si. To navezavo, pa so zlasti zadnji trije pojmi (vele­ pomeni, da še čaka na sprejem v osrednji slovar rizmi, antipregovori, frazeološke replike) bolj slovenskega knjižnega jezika, v eSSKJ, ki nastaja ali manj neznani. A to velja zgolj za poimenova­ v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC nje fraze oloških enot, za besede kot take. Pojmi SAZU. V Sprotnem slovarju1 je izraz paremiolo­ sami so, kot bomo videli v nadaljevanju, živi in gija v prvem pomenu tako razložen: jezikoslovna pogosto ubesedeni tudi v vsakdanjem govorje­ in folkloristična disciplina, ki proučuje pregovore nju. Pojdimo po vrsti. »Velerizem je preobliko­ in sorodne žanre. Pregovori so potemtakem del vanje pregovora ali frazema, na primer počasi se jezikoslovja in folkloristike, po vsej verjetno­ daleč pride, je rekel polž (pri tem je bil preobliko­ sti je mišljena slovstvena folkloristika. Razisku­ van pregovor počasi se daleč pride z dopolnitvijo o jemo jih lahko z več jezikoslovnih ravnin, med govorcu je rekel polž).«4 »Antipregovori nastanejo katerimi pridejo v poštev zlasti skladenjska in s parodičnim posegom, ki sproži humorno igro s pomenoslovna, s stališča folkloristike, ki je inter­ pomenom pregovora: Kdor drugemu jamo koplje, disciplinarna veda in se označuje kot umetnost je grobar; Kar lahko storiš danes, odloži na jutri.«5 govorjenega jezika, pa zlasti s stališča spremenlji­ Spomnimo: parodija ima v SSKJ oznako literarno, vosti (variabilnosti) besedil in vezanosti na menja­ pomeni pa »delo, ki na posmehljiv, porogljiv način joče se okoliščine (kontekst).2 posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela«.  Besedna zveza sorodni žanri v definiciji pare­ Frazeološke replike vsi poznamo iz običaj­ miologije zahteva natančnejše pojasnilo. V uvodu nega življenja. To so med drugim tudi vljudnostni v Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazi, kot denimo: Hvala enako na izjavo Dober izrazov3 najdemo naštete paremiološke žanre. tek.6 Podtip frazeoloških replik so nekonvencio­ Omenjeni slovar »predstavlja pregovore, reke, nalne replike. Tudi te so bolj ali manj znane. To vraže, napotila, velerizme, antipregovore, fraze­ so šaljivi, zavrnilni odgovori, s stališča dojemanja ološke replike in druge paremiološke žanre, ki jih pogosto iskrive domislice na nekoliko nadležna vprašanja. Za ponazoritev sezimo v narečno 1 Domen Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika; dostopno na www.fran.si. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 4 Https://slo­na­dlani.si/znanje/61: Kaj je velerizem. Dostop: ZRC SAZU. Ljubljana. 4. 4. 2022. 2 Marija Stanonik, Slovstvena folklora je najbližje performansu; 5 Matej Meterc, Je prihodnost slovenskih antipregovorov (le) https://old.delo.si/kultura/knjizevni­listi/slovstvena­folklora­ pregovorna; https://centerslo.si/wp­content/uploads/2015/10/ ­je­najblizje­performansu.html. Dostop: 4. 4. 2022. Meterc.pdf. Dostop: 2. 4. 2022. 3 Matej Meterc, Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških 6 Matej Meterc, https://www.alternator.science/sl/daljse/nekon­ izrazov. Uvod. 2020; https://fran.si/216/slovar_pregovorov/ vencionalne­replike­plodno­raziskovalno­polje­z­obrobja­fra­ datoteke/Pregovori­Uvod.pdf. Dostop: 3. 4. 2022. zeologije/. 69 dediščinA PReTeKlOsTi frazeologijo. Otroke radi sprašujemo o starosti: dnja zbirna točka, okoli katere se bodo po načelu Prvi: Koliko si stara? Drugi: Dva pehara. Prvi: od splošnega k posebnemu zbirali pregovori, ki so Koliko pa let? Drugi: Sedem skled. To so potemta­ v smiselni povezavi z osrednjim izrazom. kem najpogostejše vrste frazemov, kot je strokovni Pomenska razčlenitev pregovorov. Pregovore o skupni izraz za pregovore, reke, vraže, velerizme, čebeli (in po vsej verjetnosti tudi o drugih temati­ antipregovore, konvencionalne in nekonvenci­ ziranih pregovorih) je težko enoznačno razvrščati onalne replike. S pomenskimi osvetlitvami našte­ v skupine. A vendarle se oblikujejo skupine, ki tih izrazov pa smo ponazorili razlage iz Sprotnega izkazujejo združljive posplošitve. V nadaljevanju slovarja. bodo obdelani pregovori o medovitih rastlinah, Daljši uvod dokazuje, kako raznotera je sloven­ o čebelji matici, o čebelah (delavkah) na splošno, ska frazeologija oziroma pareomiologija, kako o čebeljem želu, pregovori, ki se navezujejo na teoretično jezikoslovje v obravnavo vključuje človeško vedenje, na med in pregovori s socialno vsakdanje, bolj ali manj vsem znane besedilne noto. obrazce in jih poimenuje, definira. Kot prehod O čebeli govorimo kot o domači živali, a vendar k osrednji čebelarski temi, k obravnavi pregovo­ je njena posebnost ta, da ji človek pomaga le pri rov o čebeli, pa naj služi čebelarski pozdrav: Naj oskrbovanju bivališča in delno hrane, sicer pa je medi! Tudi pozdravi so po frazeološki vrednosti še zmeraj del narave. Zato začnimo pri medovitih frazemi, njihova primarna vloga pa je praktična. rastlinah. Ajda je bila nekdaj priljubljena medo­ Pozdravi spadajo v pragmatično frazeologijo. V nosna rastlina in z ajdovo pašo se je bolj ali manj omenjenem primeru čebelarski pozdrav izraža končalo čebelarsko leto: Čas, ko ajda zadiši, čebe­ željo po obilni čebelarski letini. larjem up zbudi. Kadar pa je ajde konec, je največ­ Osrednji predmet paremiologije so prego­ krat  – prazen lonec.  Neposredno povezavo ajde vori. Pregovor je po Slovarju slovenskega knjiž­ in dobre čebelarske letine izraža pregovor: Kjer je nega jezika (dalje SSKJ) ljudska književna zvrst, ki ajda, tam je med. Drugače pa je ob medenju kosta­ kratko, navadno v prispodobi, izraža kako življenj­ nja. Takrat mora čebelam pomagati njihov skrb­ sko izkušnjo.7 Pregovorom so blizu reki, razloček nik: Če kostanj še tako medi, če ne krmiš, čebela med njimi in pregovori pa je v tem, da prego­ lakoto trpi. Pregovorna čebelja delavnost je izra­ vor podaja moralno­etični nauk. Po tematiki so žena v pregovoru: Ako čebela rože dobi, na osatu zelo vsestranski.8 Tovrstno razvrščanje prego­ obsedi. Osat med rastlinami ni ravno priljubljen, vorov je vabljiva tema, a tako rekoč neobvlad­ a očitno čebel to ne moti. Pregovor Dokler lipa ljiva. Množica pregovorov prinese tudi množico cvete, ji ne manjka čebel kaže na veliko medičine vsebin, po katerih bi pregovore lahko vsebinsko na cvetovih lipe, a vzporednico zlahka najdemo v obravnavali. Zelo znani so vremenski pregovori stvarnem življenju, če si zamislimo par ženske in (svečnica zelena, velika noč snežena). Blizu tem moškega. Take navezave s psihološko nadgradnjo so svetniški pregovori (Svet` Matija led razbija, tičijo tudi v drugih prej navedenih pregovorih. če ga ni, ga pa naredi), pregovori o sreči (Sreča je Od tu ni daleč do pomenskega prehoda na opoteča), pregovori o domu (Ljubo doma, kdor ga družino, pa najsi bo čebelja ali človeška. V čebe­ ima), pregovori o zakonu (Ko se poročiš, se v križe lji družini ima osrednjo vlogo matica. Pregovor položiš), stanovski (Pameten kmet nameni za setev Brez matere so otroci, brez matice čebele izgub­ najboljše žito). Pregovore o čebeli uvrščamo med ljene pronicljivo kaže, kakšna je vloga matere v pregovore o živalih. V pričujočem članku bodo človeški in matice v čebelji družini. Med čebe­ zajeti širše, kot določa naslov. Čebela je le osre­ larji pa je znano, da sta izraza matica in mati sinonima, sopomenki. Kot ima človeška družina 7 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014. Dostopno na www.fran.si. Slovarji In­ samo eno mater, tako ima tudi čebelja družina štituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana. samo eno matico. Globoko poveden je pregovor: 8 Pregovori za članek so bili izbrani iz: Kdor se čebel boji, medu ne dobi. Paberkovanje po čebelarski dediščini. Damjana Cvetko Celo čebele v svojem panju ne morejo trpeti dveh idr. Ur. Alenka Veber. Celjska Mohorjeva družba, 2018. kraljev. Kralj je v tem pomenu pač kraljica, kar je 70 PRegOVORi O čeBeli ljudmila Bokal v germanskem svetu in s prevodom v slovenščino Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdra­ matica. Vsekakor nam je izraz mati za matico s vilo za telo. pregovorno slovansko čustvenostjo bližje kot Omenjeno večplastnost psihološkega dojema­ kraljica iz pojmovne skupine oblast. nja pregovorov dokazuje že prejšnja skupina, v Ob matici je v čebelji družini več tisoč, množica kateri se nizajo predstave o medu. A nekatere, ki čebel delavk. Splošni pregovori o čebelah izražajo se bolj enovito nanašajo samo na med, omenimo njihovo pregovorno delavnost, po kateri naj bi še tukaj. Pomenski prenosi iz stvarnosti v kono­ ji bil človek enak. Primera biti priden kot čebela tativni, osebno obarvan pomen so nazorni: Tuji ne izraža samo merila izjemne človeške dejav­ med je bolj sladak; Najslajši je med iz sosedovega nosti in ustvarjalnosti, pač pa z izrazom priden panja. tudi moralne vrednote. Tu je tesen stik človeškega S prej omenjenima prehajamo iz subjek­ in živalskega sveta. Tako rekoč večina splošnih tivno naravnanih pregovorov v objektivizirane, pregovorov sega v odnose med ljudmi, v njihove na zunanji svet vezane enote. Če dobi čebela strd, vrednote in mišljenje. Kdor se čebel boji, medu ne dobi kmet zrno kaže na simbiozo med čebelar­ dobi nakazuje čebeljo obrambo, pike, hkrati pa stvom in kmetijstvom. Povezujoča nit je dobra kliče k pogumu pri vsakršnem delu. Tudi čebela letina. Tako socialno naravnana sta tudi Čebela je pije, pa ni pijanka jasno opozarja na človeške majhen ptiček, pa daje sladek dobiček in Čebele z vedenjske odklone. Čebela, ki si naloži preveč, ne zlatom plačajo. Obe besedilci se ujemata z imovi­ pride domov ob delavnosti poudarja zmernost tim premoženjskim stanjem. Ob njih je pregovor in posredno ob tem izraža tudi vrednoto doma. Muha ne da kruha bolj ali manj izjema. Čebele ne bodo rojile pred nevihto razkriva, da je Ostane še skupina pregovorov, ki odražajo treba vse opravljati ob pravem času. duhovni svet slovenskega čebelarstva. Ta se ujema Pregovor Vsaka čebela ima svoje želo skriva s tradicionalnimi krščanskimi nazori: Dim prežene tudi zagonetne globine človeškega upora, čebele, greh pa angele; Tátu, kateri roje krade, noben obrambe, s poudarkom na besedi svoj pa izraža spovednik odveze dati ne more. Tudi med vremen­ osebno, individualno noto. Ta pregovor je eden skimi pregovori najdemo take, ki se nanašajo na od tistih, ki ubesedujejo manj prijetne človeške čebele: Če je svečnica (2. februar) topla, sončnega lastnosti. Pregovor Nedaleč od žela ima med čebela vremena, čebele bogate, dobrega plemena. V prego­ nakazuje, da je majhna razdalja med lastnostmi, voru Čebela umira, ker za cerkveno svečo vosek ki so na skrajnih mejah človeškega razpoloženja. nabira pa se razkriva motiv ubeseditvenega antro­ Pregovorov Čebela piči žalosten obraz in Prepove­ pomorfizma, prenašanja čebeljih lastnosti na dan med je grenak pa po vsej verjetnosti ni treba človeka. Znano je namreč dejstvo, da za čebelo v posebej pojasnjevati. slovenščini rečemo, da umre in ne pogine. Čebe­ Posebna skupina pregovorov, ki nakazu­ lji vosek je bil namreč v svečah, ki so gorele med jejo človeško vedenje, se nanaša na najbolj obredi v cerkvah. Ta pregovor je most k sklepu prepoznavno znamenje človeškega uma, na razdelka o vsebinskem pregledu pregovorov, ki jezik, besedo. Tak je pregovor Kar so pri čebe­ naj se konča z navezavo na prej omenjeni čebe­ lah piki, to so pri ljudeh jeziki.  Subjektivno lji konec življenja: Ko umre gospodar, največ­ presojanje dejanj, ljudi se iz skrajnih mej lahko krat umro tudi čebele; Gospodarjevo smrt je treba sprevrže v brezčutnost, v mrtve medsebojne naznaniti tudi čebelam. Potrkati je treba na vsaki odnose: Na jeziku med, v srcu led.  Pregovora panj in reči: Čebelice, gospodar je umrl. Če bi tega Na med se love čebele, na sladke besede ljudje ne naredil, ti bodo umrle. in Medena usta vrata odpirajo razkrivata slepo, Jezikovna razčlenitev pregovorov. Predhodno neizkušeno prepričanje o nečem, kar se pogosto vsebinsko obravnavanje pregovorov, kar je pred­ izkaže za neresnično. Večjo medosebno zbliža­ met pomenske jezikovne ravnine, nadaljujemo z nost izražata pregovora Prijazne besede so kot ugotavljanjem, kateri pomenotvorni postopki so satovje prijetne za dušo in zdrave za kosti in zajeti v pregovorih. Primeri Čebelar in vinogradnik 71 dediščinA PReTeKlOsTi točita vsako leto. Če ne medu in vina, pa solze; Delno skladenjsko dvojnico lahko ugotavljamo Medena usta vrata odpirajo; Če dobi čebela strd, med pregovoroma Med na jeziku, strup v srcu in dobi kmet zrno razkrivajo, da je pogost pome­ Na jeziku med, v srcu led. Primere kot posebne notvorni postopek metonimija. Po SSKJ je skladenjske enote so pogoste tudi v čebelarstvu. metonimija besedna figura, za katero je značilno Poleg že omenjenih o čebelji delavnosti dodajamo poimenovanje določenega pojma z izrazom za še dva primera: Šumeti kot v čebelnjaku/panju, kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem. Sladek je kot med. Razdelek o jezikovni razčle­ Razlaga postane jasnejša, če izrazu metonimija nitvi pregovorov končajmo z ritmiziranimi bese­ pridamo slovensko besedo zamenjava. Zamenja dilci. Za pregovore so značilni tudi verzi z rimo, se lahko del s celoto, kot je v zadnjem primeru, ko v naslednjem primeru z notranjo: Dokler bo sreča zrno pomeni celotno žito. Podobno v pregovoru šla s teboj, boš imel prijateljev roj; Če čebele v roj se Kadar pa ajde je konec, je največkrat  – prazen zbirajo, se matice prepirajo. lonec izraz lonec pomeni med v loncu, posoda Drzno je dajati sklepe brez statističnih doka­ kot taka je zamenjana z vsebino le­tega. Medu v zov, a vsaj namig je mogoče na mestu. Koliko loncu ni več. pregovorov z osrednjo besedo čebela je v sloven­ Na robu pomenotvornih postopkov omenimo ščini? Bi bilo mogoče tudi s številom dokazovati še antonimnost. Antonim je po SSKJ beseda njeno priljubljenost? z nasprotnim pomenom v odnosu do druge Pa še pogled naprej. V današnjem svetu pove­ besede: antonim od bel je črn. Glede na besedno zujočih strokovnih in znanstvenih dejstev so vrsto so v pregovorih lahko antonimi9 samostalniki morebiti smiselne še naslednje misli. Čebela (Čebela pije med iz rastlin, kača pa strup, Ko delo nedvomno spada v obravnavo zoofolklori­ vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem), pridev­ stike. Marjetka Golež Kaučič jo tako razlaga: niki (Od zunaj meden, od znotraj strupen), glagoli »Zoofolkloristika je nova disciplina znotraj (Čebele je treba častiti, ose ugonobiti), potemtakem folkloristike, ki izhaja iz pogleda na žival kot na večina pomenonosnih besednih vrst. Z antonimi resnično bitje in ne kot na simbol ali metaforo, in smo segli v besedje pregovorov. V nadaljevanju ki uveljavlja kritično presojo izročilnega védenja omenjamo tudi starinske in narečne besede: Špeg­ o živalih, ki na eni strani nosi izjemna sporočila lajte se vi lenuhi, pri tej mali marni muhi. Po buče­ o sobivanju ljudi in živali.«10 Citirano besedilo je lah se vižej. »Maren« po SSKJ pomeni marljiv, kot pisano za našo sivko. delaven. Muha, bučela pa je v gorenjščini čebela. Čebele so z medovitimi rastlinami lahko tudi Glede na skladnjo so v pregovorih pogosti predmet etnobotanike. Za obravnavo je mogoče kratki stavki, kot je Brez potu ni medu, a najdejo smiseln predlog, katere medovite rastline so našle se tudi zelo razčlenjeni: Bogastvo narave in čebel ubeseditev v pregovorih in kakšen odnos se kaže v tem kozarcu se iskri, kdor uživa med, bolezen od do njih. Nedvomno ima pri tem posebno mesto njega proč hiti. Zadnji primer kaže na pogosto ajda in njena priljubljenost, blizu ji je lipa, ki ima rabo oziralnih zaimkov. Z njimi se stavki tudi že tako in tako med drevesi simbolni pomen, a začnejo: Kdor med deli z medvedom, dobi manjši kot smo videli, ne gre spregledati bodečega osata. delež. Pogost je tudi začetek z veznikom če, ki Končajmo pa z dopolnjeno slikovito vzpo­ uvaja podredje: Če hočeš točiti med, ne mlati rednico: Če rečemo, da je čebelarjenje poezija po panjih. Za pregovore so značilne variante. človeka, priraščenega na zemljo, po domače in Popolna skladenjska dvojnica pregovora Kjer je praktično rečemo kmetovanja, lahko rečemo, da ajda, tam je med je pregovor: Kjer je cvet, tam je so pregovori poezija jezikoslovja. Tako mnogo­ med. Enako nastopajo dvojnice pri primerah: Biti tere konotacije se skrivajo v njih. priden kot čebela ima popolno skladenjsko dvoj­ nico: biti delaven kot čebela, biti marljiv kot čebela. 10 Marjetka Golež Kaučič, Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi; https://ps­zrc­sazu.org/predmeti/ekokul­ tura­zivali­in­narava­v­folklori­literaturi­in­kulturi/, dostop: 9 V navedbah pregovorov so antonimi v pokončnem tisku. 4. 4. 2022. 72 Ferdinand Šerbelj RELIKVIJE Pričevalci in spremljevalci naše vere in »drevo življenja« na Brezjah Relikvija je materialni pričevalec o določeni osebi, tudi o dogodku, in v krščanskem češčenju svetnikov zavzema posebno mesto. hranjenje in češčenje svetih predmetov pa nista navzo- ča le v krščanstvu, ampak na podoben odnos naletimo tudi pri večini drugih verstev. ima pa krščanska tradicija v svoji dvatisočletni zgodovini »enciklopedični« smisel za klasifikacijo relikvij. s porajanjem pozitivističnega duha v renesansi se cerkev vse bolj kritično odziva na vprašanja avtentičnosti in pomena svetih ostankov. zato je tridentinski koncil sredi 16. stoletja sprejel in striktno zahteval, da mora biti katera koli relikvija opremljena s pisnim dokumentom avtentiko, ki priča o verodostojnosti relikvije, kar je v pristojnosti kardinala ali škofa. Beseda relikvija v latinski osnovi reliquiae pomeni Hrvaškem hranijo relikvijo Kristusove krvi, pove­ le ostanek ali fragment nekega predmeta. V zane s čudežem pri sveti maši leta 1411. Na več verskem pomenu je relikvija posmrtni ostanek lokacijah hranijo relikvije »svetega lesa«, delčke določene osebe. Pravzaprav je pojem relikvije križa, na katerem je bil razpet Kristus, žeblje in široko razumljen. Večinoma so relikvije kosti trnjevo krono. določenega svetnika, redkeje celi skelet. Izjemne V zgodnjem krščanstvu, v času preganjanja so relikvije svetih oseb, katerih telo ali le del telesa kristjanov, pa se pridružijo še relikvije tisočerih se je na nek način posušil oziroma mumificiral, mučencev. Zaradi raznovrstnih usod oseb, ki so npr. desnica sv. Frančiška Ksaverja v rimski cerkvi bile po smrti deležne svetniškega češčenja v že Il Gesu, ali redkeje kar celo telo, na primer v Kopru pokristjanjeni srednjeveški Evropi, so se relikvije rojene (1447) redovnice bl. Nicolose Borsa v istr­ pomnožile do nepreglednega števila. K temu so skem »mestu mumij« v Vodnju, ki med »mumi­ pripomogle tudi ljudske »folklorne« pobožnosti, ficiranimi« relikvijami velja nasploh za najbolje ko so ljudje v svoji veri pogosto nekritično zaupali ohranjeno telo. Status relikvije, a kot sekundarne relikvijam in jih pobožno obravnavali kot prave. relikvije imajo tudi predmeti, ki so bili v rabi ali Pravzaprav relikvije »nastajajo« tudi danes, a zanje v stiku z določeno osebo; na primer deli obla­ je lažje ugotoviti nesporni izvor. Tako poznamo čila (tunika sv. Frančiška v Assisiju), potem pred­ relikvije misijonarja škofa Friderika Barage, blaže­ meti, ki so jih uporabljali pri svojem delu, pa nega škofa Antona Martina Slomška, medvojnega tudi mučilna orodja, s katerimi so se mučili (npr. mučenca dijaka Lojzeta Grozdeta, papeža Janeza s cilicijem, bodečim kovinskim pasom) ali bili Pavla II. ali matere Terezije iz Kalkute. So pa tudi mučeni in usmrčeni. Ugled relikvij se je skozi relikvije posvetnega značaja, izključno kultur­ stoletja krepil v globoki veri v njihovo čudo­ nozgodovinskega in simbolnega pomena, kot so delno moč. Skozi zgodovino se je izoblikovala v raznih državah spomeniki z grobom nezna­ tudi »vrednostna lestvica« relikvij. Med najpo­ nega vojaka ali v urnah shranjena srca umetnikov, membnejše spadajo relikvije oseb in predmetov iz učenjakov, vladarjev, pa predmeti, kot so naočniki starozavez ne in evangeljske zgodovine ter relikvije in pisalni pribor Ludwiga van Beethovna, častni­ prvih mučencev. Gotovo je relikvija vseh relikvij ška sablja našega feldmaršala Radetzkega itd. Turinski prt (lan, 438 cm x 113 cm), za katerega Če za dolgi korak stopimo v zgodnje krščan­ velja, da gre za Kristusov mrtvaški prt. Najnovejše stvo, se srečamo s pravilom, da so na grobovih kritične in vzporedne raziskave potrjujejo, da gre mučencev sprva postavljali memorije memoriae za prt, v katerega je bilo že v antičnem času povito martyrum, ob/nad katerimi so se zbirali verniki izmučeno telo odraslega moškega. V Ludbregu na vstalega Kristusa. Iznad njih so se za naraščajoče 73 dediščinA PReTeKlOsTi občestvo kmalu dvignile prostrane cerkve, Ti sveti predmeti in relikvije popularnih svetni­ urejene tako, da je bil oltar postavljen nad grobom kov so odločali o blagostanju posestnika, saj češčene osebe. To pravilo, da se daruje maša nad so množični romarski obiski krepili blaginjo grobom svetnika, je pri širjenju krščanstva med takšnega mesta ali samostana. »Gospodarska« pokristjanjena ljudstva narekovalo, da se tudi v potreba po relikvijah je neredko sprožala vojaške tamkajšnjih cerkvah daruje maša nad telesnimi spopade ali pa kraje, kar se je zgodilo na primer ostanki svetniške osebe in s tem je premočrtno z ropom Miklavževih relikvij v maloazijski Miri, rasla potreba po relikvijah, ki so jih polagali pod ko je leta 1087 skupina mornarjev iz Barija izpe­ oltarno menzo v simboličnem pomenu sarko­ ljala drzen rop Miklavževih posmrtnih ostan­ faga. Pri večini cerkva pa so v kamnito menzo kov v maloazijski Miri (tur. Demre). Potreba po glavnega oltarja, v grobek oziroma sepulchrum, relik vijah je spodbujala neobvladljivo produkcijo vložili košček kosti z imenom svetnika (lahko lažnih relikvij, kar je še posebej zapletlo vero­ tudi koščice več svetnikov) in zapečatili. Po tem dostojnost številnih »materialnih pričevalcev« pravilu so oltar posvetili in le na njem se je lahko zgodovine krščanstva. opravljala sveta maša. Če je bil oltar brez relik­ Groba sv. Miklavža v Bariju in sv. Jakoba v vije, so le v času maše nanj postavili prenosn i Komposteli ali češčenje Nazareške hiše v veli­ oltar portatile  – manjša pravokotna plošča iz častnem kompleksu renesančne bazilike v Loretu imenitnejšega kamna z vstavljeno relikvijo. Ta so omogočili nesluten razvoj teh krajev, če nave­ zapoved Cerkve je narekovala veliko potrebo demo le ta znamenita romarska središča. V po relikvijah, ki so v glavnem prihajale iz staro­ baročnem zanosu 17. in 18. stoletja je bilo kot krščanskih središč Italije; največ iz podzemnih odziv na luteransko zavračanje relikvij tudi v grobišč  – katakomb. Leta 607 je papež Bonifa­ naših deželah življenje z relikvijami v razcvetu cij VI. dal iz katakomb v rimski Panteon prepe­ in zanje so skrbele razne bratovščine. Toda rigo­ ljati osemnajst vozov relikvij in blagoslovljene so rozne, pogosto nepremišljene oziroma preura­ zatem razdelili za opremo oltarjev. V rimski bazi­ njene reforme cesarja Jožefa II. v letih med 1780 liki S. Maria Maggiore so v kripti v dragocenem in 1790 so večino bratovščin ukinile, zaprle pa kristalnem relikviariju hranjene deščice Jezuso­ so tudi številne samostane, v katerih se je skozi vih jasli, ki so bile leta 636 rešene pred Saraceni iz stoletja zbralo veliko relikvij. Mnogo se jih je Svete dežele. Leta 2019 je papež Frančišek delček zaradi žlahtnosti materialov »porazgubilo«. A lesa teh relikvij izročil v varstvo redovnikom v kljub temu so se pri nas ohranile raznovrstne Jeruzalemu. relikvije, največ iz časa baroka. Med njimi so Velika potreba oziroma povpraševanje po deležni pozornosti celi skeleti v steklenih krstah, tuzemskih ostankih češčenih oseb in predmetov večinoma z rimsko provenienco. Skeleti so oble­ pa je spodbujala ponarejanje in nekritično zaupa­ čeni v dragocene tkanine in okrašeni z žlahtnimi nje v tovrstno trgovanje. Nepregledna množica (steklenimi) kamni in biseri in še danes nam relikvij oseb in raznih predmetov, npr. stebrič vzamejo dih. V Komendi je pod glavnim oltarjem (baluster), ob katerem so po izročilu bičali Jezusa, skelet sv. Urbana v vojaški opravi. Na Žalostni hranjen v rimski baziliki S. Prasseda, je prišlo v gori pri Preserju je sv. Jukund, na Polzeli je v Evropo v času križarskih vojn v 12. in 13. stoletju. stekleni rakvi sv. Teodor, v nekdanji samostan­ Pomembnejša svetišča, katedrale, mestne ski cerkvi dominikank v Studenicah je v belih cerkve, samostani, še zlasti pa slavna romarska oblačilih sv. Fidelis, v Malečniku pri Mariboru pa središča so premogli kar cele skelete ali svete pod glavnim oltarjem leži sv. Favstin. Celi skeleti predmete, na primer pas Matere Božje (Pistoia), mučencev po tradiciji starokrščanskega porekla deli Kristusove trnjeve krone (Sainte­Chapelle v so bili (oziroma so še) v Novi Cerkvi in Vidmu Parizu in v češkem gradu Karlštejn). Korporal s pri Ptuju. kapljami krvi evharističnega Kristusa v Orvietu Prvi in najobsežnejši relikviariji so bili prav­ je »postavil na noge« veličastno gotsko baziliko. zaprav starokrščanske katakombe, kjer so ob 74 ReliKVije Ferdinand šerbelj grobovih (loculi) mučencev opravljali prva Med reformnimi sklepi drugega vatikanskega bogoslužja. Z relikvijami se je nadvse spoštljivo koncila, ki se je sklenil 1965, je tudi določba, da ravnalo in skrbno hranilo. Zato so relikviariji za maševanje v oltarni menzi ni več zapovedana kot hranitelji »zakladov vere« skrbno izdelani iz relikvija. Koncil je tudi odpravil navado postav­ žlahtnih materialov. Pri izdelavi so poleg naroč­ ljanja relikviarijev na oltarje. Še več, kanonsko nika imeli pomembno vlogo zlatarji in dragu­ pravo prepoveduje prodajo relikvij, lahko pa se jih ljarji, saj se je svetost relikvije navzven potrjevala poklanja za svetnikovo češčenje na drugih lokaci­ v dragocenem videzu materialov. Relikvije so jah. Toda s to spremembo se ni v ničemer zmanj­ bile sprva hranjene v lesenih ali (slono)košče­ šal pomen relikvij in se še vedno pobožno častijo. nih šatuljah, tudi v okovanih steklenih ampulah. Predhodni stavki so le uvod v nov relikviarij Če kje v umetnosti krščanstva, je bila umet­ Drevo življenja sv. Frančiška Asiškega na Brezjah. nost relikviarijev nadvse pestra in nas zaradi Umetniško delo izhaja iz starosvetne tradicije svoje umetelnosti in oblikovne raznolikosti še krščanskih vrednot. Tako kot nas po svoji vlogi v danes očara – ne samo po izbiri žlahtnih kovin mislih in molitvi pospremlja globoko v preteklost, in draguljev, ampak v neizčrpnih idejah njiho­ je hkrati pričevalec našega časa in naše vernosti. vih oblik. Za potujoči srednji vek so bile relikvije Pa ne samo glede našega odnosa do svetniških hranjene v dragoceno oblikovanih popotnih pričevalcev, ampak je tudi likovno in umetniško »mošnjički«, lat. bursa (od tod usnjena borša). delo, ki nas s svojo obliko in vsebino še dodatno V to zvrst štejemo še kovinske (svinčene), redko nagovarja. V tem primeru ne gre za relikviarij steklene ampule, ki so jih romarji uporabljali za v obliki burse, skrinje, križa ali antropomorfne shranjevanje tekočin (blagoslovljene vode, olja, ali za prestrežene kapljice na svetnikovih grobo­ vih). Tudi naprsni križ, pektorale (gr. enkulpion), je svojevrsten relikviarij. Nadvse razkošni, seveda v kovinski izvedbi zlata in srebra, so slikoviti hišni relikviariji v podobi cerkvenih objektov; na primer romanski zlati relikviarij oziroma skrinja Svetih treh kraljev v podobi starokrščanske bazilike v Kölnu (ok. 1220), kamor so v poznem srednjem veku organi­ zirano romali Kranjci. Ali z bogatimi reliefi okra­ šena hišasta srebrna skrinja s posušenim telesom sv. Simona v Zadru (1380). Za posmrtne ostanke prvega karantanskega škofa sv. Modesta († pred 772) pa je bil pri Gospe Sveti uporabljen kar otro­ ški antični sarkofag. V posebno zvrst te sakralne kulture in umetnosti spadajo slikovito »govoreči relikviariji«. Namreč del določenega svetnika; lobanja, čeljust, stegnenica ali samo rebro, prst, zob itd. so ponazorili tako, da so zaradi pripad­ nosti fragmenta delu telesa iz srebrne (redkeje zlate) pločevine izdelali glavo oziroma poprsje, roko ali nogo. Drobne fragmente so shranjevali v monštrancam podobnih pasarskih izdelkih. Ta preprostejša oblika je bila cenejša in tudi primer­ nejša, saj je bil dragoceni košček zaščiten s stek­ lom vsem na očeh. Christoph Steidl Porenta, Drevo življenja 75 dediščinA PReTeKlOsTi spiralne poti srečamo z odloženim orožjem. Ob prihodu na dom v Assisi se je odpovedal blag­ rom tega sveta. Vidimo premožnega očeta Pietra s sinovo obleko v naročju, njega pa, v znak odpo­ vedi materialnim dobrinam tega sveta, golega na tleh in segajočega po križanem Odrešeniku. Vera v obnovo Cerkve in v poslanstvo, ki ga mora opraviti, se mu razodene leta 1205 pred »govore­ čim« razpelom v cerkvici sv. Damijana v nepo­ sredni bližini Assisija: »Frančišek, pojdi, popravi mojo cerkev, ki je vsa v ruševinah.« Leta 1219 se je odpravil k egiptovskemu sultanu Maliku­ ­al­Kamilu. Dogodek je umetniško predstavljen v momentu, ko Frančišek z evangelijem v roki sultanu razlaga vero v Kristusa, kar je v biografiji asiškega ubožca neizbrisen dogodek. Za ta reli­ kviarij je nenavadna odsotnost dragih kamnov. Tako se zdi, a ustreza dejstvu, da je bil Franči­ šek zgled uboštva. Zato le pri sultanu vidimo gumbe iz zelenega kamna, kar ga poveže s simbo­ liko Alahove zelene barve. Na dvigajoči spiralni poti se oznanjenje evangeljskih resnic nadaljuje s Frančiškovo pridigo zbranim poslušalcem. Christoph Steidl Porenta, Sveti Frančišek na drevesu življenja Zatem pa sledi skupina Frančiškovih bratov, ki oblike. Je na izviren način oblikovano razvejano jim s svojo gesto in pogledom naprej utira smer drevo življenja, ki raste iz zemeljske oble, pose­ v oblikovanje reda. Redovni habit jih povezuje, jane s cvetjem iz žlahtnih kamnov, in se pne proti a po izrazu so si različni. Toda iz tega reda se je Frančiškovemu viru; »bratu Soncu, ki je luč sveta«. kmalu razraslo mogočno drevo, ki je razcvetelo Mogočno deblo se razdeli v tri veje, kar pa je v krščansko Evropo in pognalo tudi v čezmorskih tem primeru sporočilo o nedeljivi Sveti Trojici, deželah. lahko pa tudi aluzija na tri ubožne redove, ki so »Korak« naprej na tej poti življenja se Fran­ zrasli iz Frančiškovega debla: red manjših bratov, čišek približuje betlehemskemu dogodku. Dete sester klaris in svétni tretji red. Življenje sv. Fran­ je rojeno! Ob jaslih z Novorojencem stojita Mati čiška se kot vrtinec vije ob deblu navzgor v zlato­ božja in Jožef ter za hlevsko okolje nepogrešljiva listno krošnjo. Je življenjska spirala Giovannija di vol in osel. To evangeljsko pričevanje je Frančišek Pietra di Bernardoneja, ki ga je svetniško življe­ v pridigah nenehno pojasnjeval kot prihod Odre­ nje zaznamovalo za Frančiška Asiškega (Assisi, šenika in še posebej poudarjal siromašno okolje, 1181/82  – Assisi, 1226). Sveti Frančišek, apos­ v katerem je prišel na svet. Zato je bil tako predan tol ubogih, je bil že kmalu po smrti razglašen za širjenju češčenja Deteta v jaslih. Bil je prvi, ki je na svetnika; prvi svetnik izmed ubožcev! Bil je človek poučen način postavljal jasli in ob njih v globoki srednjega veka, a je tako kot sto let kasneje pesnik pobožnosti častil ta »ponižni« dogodek v hlevčku. Dante že on nakazal pot v sodobno Evropo. Brat v uboštvu je s tem stopil na pot, na katero je Kot je za mnoge osebnosti srednjega veka že Jezus pozval apostole: »Če hoče kdo hoditi za odločal meč usode, je tudi mladi Giovanni skusil menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter nasilje bridkega jekla in krutega jetništva. Odpo­ hodi za menoj« (Mr 8,31). Iz teh besed, zapisanih v vedal se je bogu Marsu in odložil železne spone evangelijih po Mateju, Marku in Luku, je dosledno vojščaka. Zato se že na začetku Frančiškove živel sv. Frančišek, ki ga je zgodovina uvrstila med 76 ReliKVije Ferdinand šerbelj najpomembnejše osebnosti evropskega 12. stolet­ ja. Povsem se je poistovetil s Kristusom, s čimer je prvi v krščanstvu prejel stigme v podobi Kris­ tusovih ran. To poistovetenje z Odrešenikom, tudi z razširjenimi rokami, je na koncu spiralne poti upodobljeno na razcepu debla: Frančišek z razprtimi rokami. A svetnikovo poslanstvo se tu ne zaključuje. Zato nima sklonjene glave, v smislu Kristusovih besed »dopolnjeno je« Frančišek vizi­ onarsko gleda naprej. Tako kot je na križevem potu v baziliki sv. Marije Angelske v Assisiju na 15. postaji Frančišek nase prevzel Kristusov križ, je pravzaprav po smrti bolj živ kot med življenjem. Frančiškovo navzočnost na tem relikvi ariju neposredno doživljamo čez dragoceno relikvijo s prahom delčkov iz svetnikovega groba, ki je vdelana v deblo nad mogočnimi koreninami in proti kateri se v večni priprošnji stegujejo številne Christoph Steidl Porenta roke. Da je relikvija vdelana v les »živega« drevesa, ne pa v žlahtno kovino, ima v tem primeru tudi svoj pomen. Le pomislimo na to, kako je sv. Fran­ čišek živel z naravo, jo opeval ter častil kot Božje Gospod Steidl Porenta je svoje kreacije že stvarstvo. večkrat predstavil na razstavah v Narodni gale­ Relikviarij je bil blagoslovljen na Brezjah na god riji (2003, 2018), Narodnem muzeju Slovenije sv. Frančiška Asiškega v nedeljo, 4. oktobra 2020. (2010), na Ljubljanskem gradu (2011), v atriju Toda ni umetnine brez mojstra. Umetnik je ljubljanskega Magistrata (2013), da omenim le »demijurg«, ki porojeni ideji da obliko; in te najpomembnejše razstave. Ob zavzetem delu izvedbe občudujemo že pri najstarejših relikvi­ je dejaven tudi v dobrodelni in humanitarni arijih. Drevo življenja sv. Frančiška Asiškega je dejavnosti; plemenite materiale lažje obuja v delo mojstra Christopha Steidla Porente; nasta­ življenje plemenito srce, ki se navdušuje nad jalo je v njegovem ateljeju v Ljubljani. Umetnik, genialno preprostostjo narave, ki jo kot Luč sveta rojen v Münchnu, je zlatar, srebrokovač in tudi razsvetljuje »brat Sonce«. restavrator liturgičnih predmetov in nakita. Teh In v takšnem materialno duhovnem okolju se veščin se je učil in se v mojstrstvu uril v staro­ je rojevala in nastala podoba brezjanskega reli­ davni benediktinski opatiji Münsterschwarzach kviarija. Za to mojstrovino, visoko okoli 75 cm, na gornjem Bavarskem. Leta 1993 se je preselil ki ji ni podobne v bogati tradiciji izdelav relikvi­ v Slovenijo in si tu ustvaril družino ter ugledni arijev, je ob neštetih udarcih zlatarskega kladivca atelje Zlatarna Zlato runo. Mojster Christoph vloženih stotine ur potrpežljivega dela, razmišlja­ obvlada starodavne, večinoma že pozabljene nja in tehtanja dvomov. veščine obdelave kovin. Je edini zlatar in hkrati Relikviarij kot mojstrovina sama zase in reli­ srebrokovač v Sloveniji. Z bogatimi izkušnjami kvije svetega Frančiška so za Marijino Brezje oblikuje unikatni nakit, fantazijske skulpture, posebna milost. Podobno kot je v Assisiju na od miniaturnih formatov do velikosti spoštlji­ najstarejši upodobitvi Frančišek skupaj z Materjo vih mer, v kolikor pač to dopuščajo uporabljeni božjo, odslej tudi v slovenskih Brezjah skupaj z materiali. Izdelki so iz platine, zlata, srebra in Marijo izžarevata milost na množice romarjev, ki bakra, usklajeni v simfonijo dragih kamnov. tja dnevno prihajajo po upanje in v zahvalo. 77 Janez Suhadolc MOJA CERKVENA DELA leta 1987 sem kupil prvi stroj za obdelavo in si uredil mizarsko delavnico. na vprašanje, koliko stolov in drugih izdelkov sem do zdaj zasnoval in večinoma tudi sam izdelal, težko odgovorim, saj je meja med novim izdelkom in različico prejšnjega težko določljiva. nekoliko bolj široko- grudno naštevanje bi se ustavilo okrog številke 550, kar je spoštljivo visoka številka. svoje izdel- ke sem do zdaj predstavil v petih knjigah STOLI/CHAIRS 1, 2, 3, 4, 5. Rojen sem bil 3. julija 1942 v Ljubljani. Ni res, posebno milost. Vendar, če sem že Slovenec, in ne da me nič ne briga, kaj si o mojih stvareh mislijo Perzijec, Nemec, Hotentot ali Brazilec, in govo­ ljudje okrog mene, čeprav se včasih tako izrazim. rim po slovensko, potem se mi zdi samo po sebi Večkrat sem že zapisal, da skušam ustvarjati v umevno, da se tudi v svoji umetnosti skušam razpoznavno slovenskem slogu. Pri tem pose­ izražati po slovensko. bej poudarjam velikansko osebnost Jožeta Pleč­ Mislim, da ni posebno naključje, da je bil nika in njegov opus. Zanima me slovenska precejšen nabor mojih izdelkov narejen za ljudska umetnost, barok in drugi arhitekturni cerkveno rabo in za cerkvene potrebe. Za dva stili na Slovenskem, ne nazadnje tudi slovenska obiska v Sloveniji papeža Janeza Pavla II. sem arheološka dediščina. Domišljam si, da poznam zasnoval dva različna stola. S tem delom sem umetnostno produkcijo vseh stilnih obdobij na si prislužil vzdevek »papežev mizar«, čeprav Slovenskem. Jaz sicer na svoje slovenstvo nisem naj pripomnim, da prav teh dveh stolov nisem čisto nič ponosen. Tega ne doživljam kot kakšno sam izdelal. To natančno in zahtevno delo je Prvi stol za papeža Janeza Pavla II., zasnovan na motivu Župnijski stol za cerkev v Matenji vasi pri Postojni; foto: »drevesa življenja«; foto: J. Pukšič. D. Arrigler 78 MOjA ceRKVenA delA janez suhadolc opravil pokojni Gabrijel Trošt iz Podrage v Vipavski dolini. Prvi papežev stol se drevesasto razpira. V mislih sem imel drevo življenja »Arbor Vitae«, ki ima v krščanstvu ustaljena pomen­ ska določila. Temnejši deli naslona se združu­ jejo v trikrižje v skladu z dogodki na Kalvariji. Pri drugem papeževem stolu se motiv trojnosti Svete Trojice prepleta z motivom Triglava, vsaj kar zadeva hrbtni naslon. Smiselna se mi zdi tudi povezava z gotskim stilnim obdobjem, ki je za Slovenijo gotovo ena od umetnostnih determi­ nant. Napisa na obeh stolih: OČE, POTRDI NAS V VERI in SVETA VERA BODI VAM LUČ, je vklesal mojster Jože Zupan iz Ljubljane. SVETI JANEZ KRSTNIK, PROSI ZA NAS je napis na župnijskem stolu, ki sem ga zasnoval za župnijo v Matenji vasi pri Postojni. Tudi ta stol je izdelal Gabrijel Trošt. Na željo pokojnega župnika Janeza Pogačnika sem za prenovljeno trnovsko cerkev v Ljubljani prispeval obsežne sedilije. Župnikov stol dopol­ Obredni kelih »Rog« je posvečen pobitim v Kočevskem rogu; foto: J. Pukšič. njujejo medeninaste cevi v hrbtnem naslonu, med katere je vpleten lanen trak z všitimi idrij­ slogu. Sedilije je izdelal pokojni Anton Makše skimi čipkami. Nežne čipke so pomembno dopol­ iz Gmajnice pri Komendi. nilo sicer strogo zasnovanega stola. Stol premore Dva kolateralna škofovska stola je za koprsko še medeninast križ, ki ga je izdelal kovinar Boris katedralo naročil in podaril znani šmarski vino­ Belič iz Brezovice pri Ljubljani, napis je vrezal gradnik Ludvik Glavina. Stola imata spiralne ročne Jože Zupan, stole je izdelal Jože Šimenc iz Tuhinj­ opore, ki jih je mogoče povezovati z valovanjem ske doline. Čipke je prispevala Sonja Koder iz morja, počelom življenja, vesoljem in podobno. Idrije. Med kanelure so vstavljene polkroglice iz mine­ Na željo »ameriškega« župnika Janeza Cimer­ ralov, ki jih je na Koprskem zbral pokojni mine­ mana je bil narejen trnovskemu župnemu stolu ralolog Stane Bačar iz Ajdovščine. Na ta način so zelo podoben stol za njegovo slovensko župnijsko na obeh stolih na simboličen način prisotne vse cerkev v New Yorku. fare, ki sestavljajo koprsko škofijo. Delo s kamni­ Rog je obredni cerkveni kelih, ki ga je naročil že timi ročnimi oporami je z računalniško tehnolo­ omenjeni trnovski župnik Janez Pogačnik. Posve­ gijo opravilo podjetje Marmor iz Hotavelj. Še prej čen je žrtvam povojnih pobojev v Kočevskem rogu je program za to delo izdelala arhitektka Metka leta 1945. V ročaj in čašo so vdelani tulci nabojev, Žerovnik. Polkroglice je izdelal Lojze Grošelj z ki so bili nabrani na mestu pobojev. Tudi kamen je Jesenic. Prav neverjetno je, kako se lahko nava­ bil pobran tam. Izstružil in spoliral ga je pokojni dno kamenje zablešči, če je primerno obdelano kamnosek Boris Udovč iz Naklega. Kelih je izdelal in spolirano. Lesene dele je izdelal mizar Brane pasar Jože Prezelj iz Ljubljane. Stihe na podstavku Vidmar iz Ljubljane. Velika koprska katedrala je keliha je prispeval pesnik Jože Snoj. prepolna različnih arhitekturnih posebnosti in Sedilije za župnijo Škocjan na Dolenj­ bogate opreme. Mislim, da so bili pri vsem našte­ skem se zgledujejo po slovenski baročni tem na delu italijanski umetniki. Dva kolateralna tradiciji. Na splošno velja, da je aksioma­ stola sta, tako se mi zdi, prvi nesporni slovenski tična slovenska cerkev sezidana v baročnem prispevek v koprski katedrali. 79 dediščinA PReTeKlOsTi kamnitih polkroglic  – toliko ima novomeška škofija župnij. Za celoto bi dejal, da je zasnovana po baročnih stilnih zgledih. Mislim, da se celota dostojno vključuje v bogato obstoječo opremo. Dominanten motiv so krivuljasti ročni nasloni, ki naj bi spominjali na ptiča pelikana. Pelikan je ena od prispodob za Kristusa. V stiski naj bi si skljuval prsi in s svojo krvjo nahranil mladiče. Sedilije mi je naročil ekonom monsinjor Janez Gril. Zahtevno delo je vrhunsko opravilo mizarstvo Tratar iz Loga pri Brezovici, kamniti podstavek je mojstrsko izdelalo kamnoseštvo Kocjan iz Škocjana pri Novem mestu. Bleščeče polkroglice je izdelal Lojze Grošelj iz Lipc pri Jesenicah. Oltarno mizo za cerkev v Knežaku sem zasno­ val v daljnem letu 1967. Delo se očitno zgleduje Lesena oltarna miza v Grižah; foto: J. Suhadolc po Plečnikovem stilskem izročilu in ga je opra­ vilo kamnoseštvo Kunovar iz Ljubljane. Eno delo drugo prinese. Za koprskega škofa Nekoliko povešena angelska krila naj bi bila Metoda Piriha sem zasnoval pastoral ali palico temeljni motiv za tri stole, ki sem jih zasnoval za škofa  – pastirja svojih vernikov. Zaključek in izdelal za župnijsko cerkev v Postojni. Stole se zgleduje po črki »P« – pastir, pastoral, Pirih. je naročil postojnski župnik mag. Jožef Koren. Tudi tukaj je prisoten motiv spirale. Pastoral Na željo župnika Bogomirja Trošta sem zasno­ iz pozlačene medenine je posut s kamnitimi val in izdelal župnijski stol za cerkev Marijinega polkroglicami, ki so ostale od izdelave kolateral­ vnebovzetja v Jelšanah in za cerkev Karmelske nih stolov. Pod zavoje pastorala je vdelana figura Matere božje v Podgrajah. Vodilni motiv prvega svetega Nazarija  – zaščitnika koprske škofije. stola je naslon stola kot portal in vhod v nebesa. Iz srebra jo je modeliral kipar Mirsad Begić iz Portal je zastrt z idrijskimi čipkami, kjer se na Ljubljane. Kovinske dele je izdelal pasar Boris različne načine ponavlja motiv križa. Čipke je Puh iz Ljubljane. prispevala Sonja Koder iz Idrije. Na naslonu Mala podružna cerkev v Grižah na Krasu še stola je vrezan napis MARIJA VNEBOVZETA, ni imela oltarne mize obrnjene k vernikom. Po ki ga je izdelal Franc Kavčič iz Šentjošta nad mojih načrtih jo je izdelal Gabrijel Trošt. Horjulom. Ker gre za cerkev v Jelšanah, je stol Nove sedilije ali škofovski sedeži nove škofije narejen iz jelševine. Stol za cerkev v Podgrajah v Novem mestu so postavljeni v stari gotski ima poudarjen hrbtni naslon z večkrat naka­ cerkvi na dominantni vzpetini sredi Novega zano stopničasto črko »M«. mesta, ki je znana pod imenom Kapitelj. Cerkev To bi bil na kratko opisan moj »cerkveni je prepolna prelepe različne opreme iz vseh opus«. Nekaterih manjših stvari, kot so amboni, umetnostnih obdobij. Nad vsem kraljuje oltarna stoli za strežnike, bralnike, oltarne mize itn. slika svetega Nikolaja, ki je, kot je znano, delo posebej ne omenjam. V uvodu sem napisal, da znamenitega Jakoba Robustija Tintoretta. Sedi­ sem večino stvari narisal in izdelal. To je res. lije obsegajo: škofov stol, leva in desna kolate­ Vendar so bili prav pri cerkvenih naročilih izva­ ralna stola ter leva in desna subkolateralna stola. jalci običajno poklicni mizarji. Za to je več vzro­ Vse našteto je na kamnitem podstavku iz lokal­ kov. Poglaviten je ta, da je za cerkveno opremo nega črnega marmorja. Za stoli je tridelno leseno le najboljše dovolj dobro. Pripomba naj bi veljala ozadje, ki polega škofovega grba obsega tudi 74 za načrte in izvedbe. 80 Jože Čakš OBNOVLJENA ŽUPNIJSKA CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V ŠMARJU PRI JELŠAH Prvi zapisi, da je bila na mestu, kjer stoji sedanja župnijska cerkev Marije Vnebovzete v šmarju pri jelšah, postavljena škapulirska kapela, segajo skoraj osemsto let v preteklost. leta 1236 naj bi bil za duhovnika pri tej cerkvi imenovan neki henricus, kar naj bi bil dokaz za začetek verskega življenja v tej dolini ob šmarskem potoku. Prvotni kapeli so pozneje dograjevali po- samezne dele današnje cerkve do podobe, ki jo je imela do leta 2017. Ker je bila že prvotna cerkev postavljena na in obe pokopališki kapeli ter opremo iz kapel najnižji del kraja ob potoku, kjer je bilo izjemno prenesli v dograjeni kapeli pri cerkvi. To je bil močvirnato, naj bi bila postavljena na jelše­ zadnji večji poseg v dograditev in spremembo vih pilotih. Zaradi močvirnega in velikokrat zunanje in notranje podobe cerkve do julija poplavljenega območja se je cerkve prijel vzde­ 2017. S tem letom se začne pisati nova zgodba vek »Marija na jezeru«, ki so ga veliko uporab­ šmarske župnijske cerkve. ljali romarji z vzhodne Slovenije in Hrvaškega Ker je bila cerkev zgrajena na najnižjem Zagorja, nekoč redni romarji k Mariji Vnebov­ delu šmarskega trga, je bila skozi vsa stolet ­ zeti v Šmarje pri Jelšah. Ime kraja izvira iz ja izpostavljena močni vlagi in poplavam. Vlaga poimenovanja cerkve Sancta Maria, St. Marein, je tako močno načela zidove cerkve, da je bilo Sv. Marija, Šmarje. Ime cerkve in s tem kraja se težko vzdrževati tako videz zidov kot tudi v zgodovinskih zapisih po letu 1236 pojavi še statično stabilnost, predvsem predela, kjer je nekajkrat, po letu 1612, ko postane samostojna bil kor. Videz notranjosti cerkve je bil izjem ­ župnija, pa je seveda zapis župnije zelo pogost. no neugleden in za osrednjo župnijsko cerkev Pred tem je šmarsko območje spadalo v pražup­ neprimeren. Stene so bile do višine treh metrov nijo Ponikva. načete od vlage, omet je odpadal, vlažnost pa je Cerkev je v svoji zgodovini doživela več prezidav. Najstarejša letnica, najdena na njej, je 1666, in sicer na portalu vhoda v zvonico. Tako sklepamo, da so bili takrat že opravljeni nekateri večji gradbeni posegi. Tega leta je bila dograjena tudi cerkev sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. V začetku 18. stoletja so cerkev povišali in je dobila baročno opremo, leta 1721 pa je bila posvečena. V času župnika dr. Mateja Vrečerja (župnik v Šmarju 1737–1758), ki je barokizi­ ral notranjost cerkve sv. Roka in dal postaviti znamenito šmarsko Kalvarijo, je bila načrtovana tudi popolna barokizacija župnijske cerkve, vendar ni bila nikoli izvedena, ker je dr. Vrečer prej umrl. Leta 1804 je bil zgrajen sedanji zvonik, leta 1878 pa sta bili dograjeni severna kapela sv. Križa in južna kapela sv. Mihaela. Takrat so tudi odstranili del pokopališkega zidu Novoodkrite freske v zvonici 81 dediščinA PReTeKlOsTi cerkev. Najprej so jo popolnoma izpraznili. Oltarje in kipe so odpeljali v restavratorsko delavnico Legan v Žužemberk, orgle so razsta­ vili delavci orglarstva Škrabl iz Rogaške Slatine in jih odpeljali v njihove delavnice, s klopi so odstranili zaščitene stranice s podobami svetnic in svetnikov in jih shranili v župnišču, preos­ tali del je šel na odpad. V cerkev so prišli bagri in traktorji, začeli so se odkopi tal in odstra­ njevanje ometov na notranji in zunanji strani do višine treh metrov. Odziv prostovoljcev je bil izjemno dober, saj se je ob prvi večji akciji zbralo preko 80 faranov. Vse to je dajalo upanje, da bo obnova potekala dobro in usklajeno, kar se je tudi pokazalo vse do konca. Čeprav so se dela včasih upočasnila in je bilo treba zbrati moči in sredstva za naprej, uskladiti projekte in spomeniško varstvene zahteve, se je obnova nadaljevala. Velika pozornost je bila namenjena Nova kamnita ambon in oltar, delo arhitektke Vere sanaciji zidov zaradi vlage, zato so bila tu prido­ Klepej Turnšek bljena posebna mnenja in prakse od drugod, da vplivala tudi na stanje cerkvene opreme, kipov bi bil ta del čim bolje narejen. in oltarjev. Vse našteto je narekovalo potrebo Ob vsem tem delu je bilo začutiti veliko pove­ po obnovi celotne cerkve. zanost faranov med seboj in željo, da bo cerkev Župnik Tadej Linasi je že leta 2015 začel spodobna svoji zavetnici Mariji Vnebovzeti in prve dejavnosti za začetek obnove. Najprej se bo kot najstarejša stavba v kraju imela podobo, je posvetoval z župljani, ki so izkazali veliko primerno takemu objektu duhovne in kulturne pripravljenost in željo, da bi bila cerkev obnov­ dediščine. Kljub negotovosti, ali bo mogoče ljena. Sledili so pogovori z Zavodom za varstvo obnoviti vse, kar je potrebno, je čas pokazal, da kulturne dediščine v Celju. K sodelovanju je bodo dela narejena tako, da bo celotna cerkev povabil tudi arhitektko Vero Klepej Turnšek, ki obnovljena. Prihajala so finančna sredstva, ji je ta prenova predstavljala poseben izziv. Vsi ti več kot en milijon evrov od faranom, dvesto pogovori so pokazali, da bo treba cerkev teme­ tisoč evrov je prispevala občina, za sto petde­ ljito obnoviti, celo dograditi in izvesti velike set tisoč evrov je bilo opravljenih prostovoljnih in zahtevne posege za odstranjevanje vlage v ur, darovan je bil ves hrastov les za klopi, hrana zidovih. Z vsemi sklepi je bil seznanjen župnij­ in pijača za prostovoljce in še veliko drugih ski pastoralni svet, ključarji in tudi verniki pri drobnih pomembnih darov, ki so nakazovali mašah. Arhitektka Vera Klepej Turnšek je izde­ uspešen zaključek obnove. Dela je vmes neko­ lala projekt, izdano je bilo kulturno varstveno liko prekinila korona, vendar se niso ustavila. soglasje in gradbeno dovoljenje. Imenovan je Cerkev je spreminjala svojo podobo tako zunaj bil gradbeni odbor in 1. julija 2017 so se začela kot znotraj. Izkopali so obstoječi tlak v cerkvi dela. Cerkev so zaprli, maše so bile med tednom in na globini skoraj enega metra odkrili star v veroučni učilnici, ob nedeljah in praznikih pa baročni tlak. Vse te izkope je nadziral arheolog, v spodnji dvorani kulturnega doma in pri Sv. tako da je bilo vse dokumentirano in popisano. Roku. Začelo se je zbiranje finančnih sredstev Tla v cerkvi so skozi stoletja dvigovali in nasi­ in odziv je bil zelo dober. Izjemen je bil tudi pavali zaradi poplav, ki so prvotni nivo cerkve odziv prostovoljcev, ki so prišli pomagat v ob vsakem večjem deževju poplavile. Seveda 82 OBnOVljenA žUPnijsKA ceRKeV MARije VneBOVzeTe V šMARjU PRi jelšAh jože čakš stopnico. Nove so vse inštalacije, osvetljava, ozvočenje in projekcijska ekrana. Posebno pozornost je arhitektka posvetila novemu oltarju, ambonu in celotni novi vhodni fasadi z vhodnimi vrati, portalom in dvema rozetama z vitraži. Velika kamnita rozeta je spomin na oblikovanje vhodnih roman­ skih fasad, ki so od daleč spominjale na cvet­ lični vzorec. Pod rozeto je kamniti portal, ki je sestavni del vhodnih vrat. Vhodna vrata so Marijina in Kristusova vrata s sporočilom, da se pod Marijinim plaščem zatekamo k Jezusu. Nova vhodna stena s temi elementi daje cerkvi monumentalni videz in je tudi za mimoidoče zanimiv element na obnovljeni cerkvi. Nova so tudi stranska vrata in okna, ki dajejo notranjo­ sti cerkve dodatno svetlobo, saj so bila z odstra­ nitvijo zakristije, vhoda na kor in starega kora ponovno v funkciji vsa okna, ki so jih prej ti Šmarje pri Jelšah in Sveti Rok (1806) prizidki zakrivali. Oblikovanje oltarja, ambona in celotnega nivoja starega baročnega tlaka ni bilo mogoče oltarnega prostora je izvirno in posebno lepo spet vzpostaviti, temveč je nivo tlaka ostal v arhitektkino delo. Kamnit oltar deluje kot višini, ki je bil pred začetkom sedanje obnove. masiv, pri katerem so stranice oblikovane s Ob teh delih so se začele priprave tudi za simboli podobe evharistije. Glavno sporočilo gradnjo prizidka k cerkvi na zahodni strani simbolov na oltarju pripoveduje o evangeljskem objekta. Prizidek v dolžini štirih metrov je bil odlomku, ko je Jezus nasitil pet tisoč mož. Na nujno potreben zaradi novega kora, saj je bil ambonu, katerega sporočilo je veselo oznanilo, prejšnji premajhen in statično neprimeren. pa je v šmarski cerkvi vklesan simbol ozelenele Zelo zahtevno je bilo podiranje starega kora bilke. in celotne stene glavnega vhoda, prav tako Prenovljene in povečane so tudi orgle, ki s pilotiranje nove gradnje, saj je teren, kot sem tem posegom dosegajo nove razsežnosti zvoka že omenil, izredno neugoden, močviren in in z veličastnimi toni napolnijo celoten cerkveni je zahteval poseben pristop temeljenja. Pred prostor. Nove so tudi klopi in sedeži za pevce na začetkom gradnje prizidka so bila izvedena še koru, kar je omogočil povečan prostor kora v nekatera rušitvena dela. Porušena in odstra­ novem prizidku. njena je bila zakristija, nova je zdaj v nekdanji Posebnost so nove klopi za vernike v cerkvi, lurški kapeli in prvotni zakristiji. Odstranjeno saj so obdržale prvotno podobo, predvsem pri je bilo stopnišče na kor, prizidano v času, ko stranicah, na katerih so bili na moški strani so prizidali obe kapeli. Novo stopnišče na kor upodobljeni moški svetniki, na ženski pa je zdaj v notranjosti prizidka. Po celotni talni svetnice. Stare stranice so posebej deponirali, površini je bil nasut gramoz, zabetonirana talna saj so primer izjemno lepega rezbarskega dela. plošča, vse talne inštalacije in talno ogrevanje, V obnovljeno cerkev so vrnili vse oltarje in kipe, na vse to pa estrih. Ob tem je bilo posebej izoli­ ki so bili restavrirani v restavratorski delavnici rano vse ostenje proti vlagi. Tla so dobila izjem ­ Legan v Žužemberku. Večina jih je vrnjenih v no lep tlak po načrtih arhitektke, posebej lepo prvotno barvno podobo, to je pozlato, kar jim tlakovan pa je oltarni prostor, dvignjen za eno daje nov videz lepote in mogočnosti. Posebej 83 dediščinA PReTeKlOsTi historično vrednost na Slovenskem. Odkrite poslikave nam prikažejo čudovit prizor Mari­ jinega oznanjenja, Boga Očeta, angele z instru­ menti, sv. Barbaro in sv. Katarino, cerkvene očete sv. Hieronima, sv. Ambroža, sv. Avguština in sv. Gregorja Velikega. Najslabše je ohranjena upodobitev Kristusovega rojstva. Veliko je tudi rastlinske ornamentike, v katero so vklju­ čeni šopki s tulipani, rožami in košarami sadja. Tako so te freske dopolnile druge poslikave v cerkvi, ki so bile tudi očiščene in obnovljene, vendar nimajo take umetniške vrednosti kot te v zvonici. Celotna obnova šmarske župnijske cerkve, vključno s fasado in obnovljenimi urami na zvoniku, je bila zaključena v mesecu juliju tega leta. Zadnje leto je obnovo vodil župnik in dekan Damjan Ratajc, ki je nasledil Tadeja Linasija, ko je bil ta premeščen za stolnega župnika v Celje. Oba skupaj sta uspešno z župljani in drugimi sodelujočimi pri obnovi šmarske župnijske cerkve opravila zelo veliko in pomembno delo. Pa naj zaključim ta zapis z besedami Tadeja Linasija iz zbornika Marija na jezeru, ki smo ga izdali ob sklepu petletnih obnovitvenih del v Vhodna fasada z veliko kamnito rozeto in relief novih cerkvenih vrat šmarski cerkvi. Takole pravi: lep in dragocen je osrednji kip Marije Vnebov­ zete, ki ga je okoli leta 1710 izdelal pomembni Obnova je tekla in župnijska cerkev se je baročni kipar in rezbar Janez Gregor Božič. prebujala iz svojega spanja. In v letu 2022 Posebno vrednost so obnovi šmarske cerkve se je prebudila, vstala in zasijala v vsej svoji dale novoodkrite freske v zvonici. Gre za izjem ­ lepoti. V njej vidim tri lepote. Prva lepota je no lepo in kakovostno poslikavo iz sredine lepota obnovitvenih del cerkve, njene notra­ 17. stoletja, ki je bila prekrita z ometom in bele­ njosti, opreme in zunanjosti. Druga lepota žem. Strokovnjaki menijo, da gre za pomembne je lepota vašega sodelovanja, dragi župljani, in v slovenskem prostoru dokaj redko ohra­ vaše pomoči, brezštevilnih prostovoljnih ur njene poslikave protobaroka, okvirno dati­ dela, občutka za skupnost in vaših števil­ rane v leto 1670. Ko so pri sondiranju ometa nih darov. Tretja lepota pa je lepota duha in v zvonici ugotovili, da gre za zanimivo posli­ duše, ki živi v človeku šmarske doline in ki se kavo, so se odločili za obnovo celotne zvonice naj vedno znova napaja in živi iz moči vere v in restavriranje fresk, kar predstavlja izjemno Boga in živo čuti materinsko varstvo župnij­ odkritje v tej cerkvi. Zaradi pomembnosti ske zavetnice Marije Vnebovzete. fresk v slovenskem prostoru je restavratorska dela, ki so trajala devet mesecev, sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Restavratorki Jerneja in Mojca Kos sta opravili izjemno veliko in stro­ Literatura Marija na jezeru. Obnova župnijske cerkve Marije Vnebovzete v kovno zahtevno delo. Tako je cerkev dobila Šmarju pri Jelšah 2017–2022. Šmarje pri Jelšah, Župnija Šmarje poseben prostor, ki izpričuje veliko umetniško pri Jelšah, 2022. 84 Zvonka Zupanič Slavec PRVA ZDRAVSTVENA KNJIGA V SLOVENSKEM JEZIKU Makovčeva babiška knjiga o porodništvu iz leta 1782 za zdravje vsakega naroda ima poseben pomen tudi uporaba nacionalnega jezika. s tem je razumevanje strokovnih zdravstvenih vsebin približano predvsem laikom, a tudi zdravstveni strokovnjaki so s pridobitvijo slovenskega medicinskega izrazoslovja bolnikom lažje razložili bolezen, njen potek in zdravljenje. ledino je oral porodničar Anton Makovic. Anton Makovic Makovčevo pionirsko terminološko delo Anton Makovic je bil slovenski porodničar in Z babiškim učbenikom Vprašanja in odgovori kirurg, rojen leta 1750 v Kostanjevici na Krki. o babištvu smo Slovenci leta 1782 dobili prvo O njegovem šolanju ni veliko znanega. Ker je bil tiskano poljudno­strokovno knjigo v slovenskem »magister kirurgije«, je moral diplomo pridobiti jeziku. V njem je Anton Makovic opravil pionir­ na eni od tedaj popolnih univerz, najverjetneje sko delo, ko je na osnovi nemškega babiškega dela na Dunaju, kjer je predaval porodništvo Rapfael to prevedel v slovenski jezik in z njim oral termi­ Johann Steidele (1737–1823). Leta 1776 se je nološko ledino ter postavil temelje slovenskemu v Ljubljani zaposlil kot mestni kirurg. Od leta porodniškemu jeziku. Zaradi visoke umrljivosti 1781 je bil član obnovljene Akademije delavnih porodnic in otrok ob porodu je knjiga predvsem (Academia operosorum). Na Mediko­kirurškem babicam prinašala dragoceno znanje. Želja po učnem zavodu v Ljubljani, ki je deloval v letih boljšem knjižnem jeziku je po Japljevi knjižni 1782–1848, je predaval porodništvo in bil prvi, reformi leta 17882 pripeljala do prenovljenega ki je babice poučeval v slovenskem jeziku. Leta prevoda in druge izdaje, naslovljene Uſhegar­ 1782 je izdal prvo slovensko zdravstveno stro­ ske bukve sa babize na deſheli (Babiške knjige za kovno delo, porodniško knjigo za babice Praſha­ babice na deželi). Istega leta je izdal še priročnik nja inu odgovori czeſ Uſhegarſtvu (Vprašanja in Podvuzhenje sa Babize (Pouk za babice). Vse tri odgovori o babištvu; prirejena po knjigi Rapfaela knjige so bile dolgo referenčne za babištvo v vseh J. Steideleja iz leta 1775 Lehrbuch über die Geburt­ slovensko govorečih deželah. shilfe für Hebammen auf dem Lande). Leta 1783 je Anton Makovic je začel boj proti praznoverju bil imenovan za deželnega stanovskega kirurga, in neznanju v porodništvu s popolnoma drugač­ od leta 1790 je organiziral porodniško službo na nimi metodami kot njegov porodniško­učiteljski Kranjskem. Z delom policijskega ranocelnika (od predhodnik na Mediko­kirurškem učnem zavodu 1792) in bojem proti mazaštvu si je v Ljubljani v Ljubljani Baltazar Hacquet (1735–1815).3 Bil nakopal številne nasprotnike, kar je morda je zagret preroditelj, ki si je prizadeval, da bi tudi razlog, da je leta 1797 nenadoma odšel iz Slovenci dobili strokovno literaturo v maternem Ljubljane in se preselil v Idrijo, kjer je deloval jeziku. Kot strokovnjak za porodništvo je želel kot rudniški kirurg in med drugim vzgajal tudi vzgajati babice v uporabnem duhu, zato jim je babice. Umrl je okoli leta 1803 v Idriji. Njegova predaval v slovenskem jeziku, da so vsebino razu­ podoba ni ohranjena.1 mele. Takratni razcvet razsvetljenske miselnosti, ki je dvignila tudi splošno raven izobraženosti 1 Kidrič, Makovic Anton, 27–29; Pintar, Prof. Anton Mako­ 2 Več o tem gl.: Humar, Japljev zbornik. vic, 25. 3 Borisov, Porodničar in kirurg Anton Makovic, 61–62. 85 dediščinA PReTeKlOsTi med Slovenci, je Makovica spodbudil k izdaji Do predavatelja Makovica babice na Mediko­ slovenskega učbenika. Njegova ideja je v Zoiso­ ­kirurškem učnem zavodu niso imele učbenika. vem krogu hitro prodrla, od tam pa se je razširila Njegova predhodnika, ki sta poučevala porod­ med duhovščino in našla podporo pri slovenski ništvo – Franz Klopstein in Baltazar Hacquet –, inteligenci. Pravico do poučevanja in izpraševa­ ga nista spisala. Makovic je v sebi nosil delovno nja babic na liceju (mediko­kirurška šola je bila vnemo in drznost, saj je dal učbenik natisniti, še del tega) je Makovic imel v letih 1788–1791 in preden je dobil uradno dovoljenje za predavanja 1798–1799. Njegov aktivizem sovpada s časom, venia legendi. Pomanjkanje takega učbenika je ko se na Kranjskem pojavijo prva strokovna ali namreč prispevalo k visoki smrtnosti porodnic in poljudnostrokovna besedila v slovenskem jeziku; novorojenčkov. O takratnem stanju porodništva mednje na prvem mestu spada njegov učbe­ pri nas je Makovic pisal v Predgovoru: nik, zlasti pomemben zaradi Japljeve jezikovne reforme, ki jo je uzakonil s prevodom Biblije leta Dvanajst let je preteklo, kar jaz naši Krajnski 1784 in 1786.4 deželi s težkim in truda polnim delom služim. Ali koliko strašnega dogajanja sem skozi ta 4 Jesenšek, Deležniško­deležijski skladi, 183–198. leta z mojimi očmi videl; primere, nad kate­ rimi narava ostrmi in z grozo odskoči, kadar se pomisli, kako nesmiselno in tiransko bodo porodnice od neumnih žen obravnavane, razdejane in s svojim otročičem vred umor­ jene. Imel sem pa to srečo, da sem ohranil pri življenju vsaj tiste ženske in otročiče, kjer so me še pravočasno poklicali.5 Zato se je zavedal potrebe prosvetljevanja širo­ kega kroga prebivalstva, da bi dosegel višjo higieno nosečnic, poroda in dojenja, na kar je opozarjal že v uvodu prve izdaje: »Jeſt niſim sa Vuzhene, ampak le sa babize na Deshel, inu sa zhlovęſhtvu piſal.«6 Njegov učbenik ni bil name­ njen le babicam, temveč vsem materam na Kranjskem in po drugih deželah, kjer so govo­ rili slovenski jezik. Prepotrebna prva dva učbe­ nika sta bila referenčna še desetletja, in to ne le na Kranjskem, temveč tudi v Trstu, deloma na Koro­ škem in Štajerskem.7 »Bukve« je Makovic prevedel iz nemščine, in sicer delo svojega dunajskega učitelja Rapfa­ ela J. Steideleja. Pisane so dvojezično: v sloven­ ščini je besedilo v bohoričici, vzporedno pa teče izvirno nemško besedilo. Makovic se je trudil, da bi bil jezik strokovno razumljiv slovenskim babicam. V vseh treh delih lahko spremljamo Naslovnica Makovčevega poljudno­strokovnega prvenca v začetke nove zvrsti slovenskega knjižnega jezika slovenskem jeziku iz leta 1782. Anton Makovic je veliko ime v slovenskem porodništvu, predvsem zaradi oranja terminološke ledine na tem področju z izdajo prvega babiškega učbenika v 5 Makovic, Vshegarske bukve sa babize na desheli, Predgovor. slovenskem jeziku. Hkrati je Makovic izdal prvo slovensko pol­ 6 Makovic, Praſhanja inu odgovori czeſ Uſhegarſtvu, Predgovor. judno­strokovno in zdravstveno knjigo. (Iz fotoarhiva Inštituta za 7 Pintar, Mediko­kirurški učni zavod v Ljubljani, 32; Borisov, zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.) Ginekologija na Slovenskem, 52. 86 PRVA zdRAVsTVenA KnjigA V slOVensKeM jeziKU zvonka zupanič slavec (strokovno­znanstvenega), ki je nastajal na osnovi nemškega jezika, vendar je bil uspešno sloveniziran. Makovic je pri prevodu uporabljal besede iz žive narečne govorice. Prva izdaja učbe­ nika za babice je vsebovala še bistvene značil­ nosti tradicionalne skladenjske zgradbe, kot jo je poznal Dalmatinov jezik, drugo izdajo pa je po Japljevi prenovi osrednjeslovenskega knjižnega jezika Makovic jezikovno predelal in popravil. Japelj je s sodelavci leta 1784 in 1786 izdal Novo zavezo (v dveh delih) in s tem posodobil dvesto let star Dalmatinov jezik.8 Ker so te spremembe prihajale iz preroditeljske skupine, se je Makovic nanje še toliko bolj odzval, na kar je tudi opomnil v predgovoru k drugi izdaji. V tem delu se tudi najbolj čutijo takrat novi skladenjski vzorci, kjer se je avtor lahko veliko svobodneje izražal, saj ni bil toliko omejen z nemško predlogo. Po jezikovni analizi druge izdaje Všegarstva, ki jo je nare­ dil Marko Jesenšek, se Makovic v nobeni izdaji ni popolnoma otresel skladenjske značilnosti, ki je bila tipična pred Japljevo jezikovno reformo, tudi skladnja je pod močnim vplivom nemške predloge. Pri tem izstopata predvsem močno kalkirana (dobesedno prevedena) nedoločni­ ška zveza in brezosebno izražanje. Nove rešitve v skladenjskem pogledu so vidne predvsem v rabi Slika prikazuje babištvo in porodništvo. Prvo simbolizira 2. izdaja Ma­ odvisnikov, opazno je tudi natančnejše podredno kovčevega babiškega učbenika iz leta 1788, drugo različni prototipi izražanje in nadomeščanje starih deležniš­ porodnih klešč. (Predmeti iz zbirke Inštituta za zgodovino medicine, pripravila Z. kih oblik. Na nekaterih mestih je v drugi izdaji Zupanič Slavec, foto: Dragan Arrigler.) razlaga tudi izboljšana in dopolnjena.9 Za Makovčev jezik je značilna raba germa­ nizmov. Pogosto je slovenski izraz iz prve izdaje (Academia operosorum), katere član je tudi bil, v drugi nadomestil z germanizmom: gruntati, vendar je bil jezikovno preslabo podkovan, da merkati, martrati, nucati, porajati, ratati, špricati, bi se lahko samostojno odločal. Hotel je slediti jesih, rajtnga, regelc, šenk, šlinga, uržah, žnora. V jezikovnim preroditeljem, predvsem Pohlinu, drugi izdaji praviloma odpravlja narečne izraze na katerega se je obrnil za jezikoslovno pomoč in redukcijo naglašenih samoglasnikov: al – ali, ter uporabljal njegovo slovnico in nemško­slo­ zadost  – zadosti, dostkrat  – dostikrat, kader  – venski slovar, sicer pa je uvajal nove izraze, pri kadar, bel – bolj, koker – kaker. Prevajal je po črki, čemer je uporabljal besede iz žive narečne govori­ zato je težko zadel slovenske vzorce.10 ce.11 Anatomske in porodniške izraze je Makovic Makovic je poznal različne poglede na sloven­ deloma slovenil iz nemščine, deloma je uporabil ski jezik, ki so jih poznali že v Akademiji delavnih domača imena, ki jih je slišal od babic. Podajamo le nekaj Makovčevih anatomskih izrazov: sveta 8 Jesenšek, Deležniško­deležijski skladi, 183–198. kost je križnica, neimenouvana kost kolčnica, 9 Jesenšek, Jezik v prvem slovenskem priročniku za babice, kukovza trtica, ledienska kost črevnica, sedezha 219–230. 10 Prav tam. 11 Prav tam. 87 dediščinA PReTeKlOsTi kost sednica, sramotna kost sramnica, pred­ tudi s porodništvom. Porodnišnica iz Makovče­ gorje ali klanz imenuje brdo (promontorium), vega časa se je obdržala do francoske Ilirije, ko sramni vrh nadsramje, sramna shnabla sramne se je združila z najdenišnico, delom hiralnice ustnice, shnabelska vez je ustnična vez, sramni ter z zavodom za bolne in duševno bolne.13 jesizhik ščegetavček, tulava tiga szanja zuna­ nje sečno ustje, srednu mestu je presredek, gerlu Povzetek maternični vrat, materna trobenta pa jajcevod. Prva zdravstvena strokovna knjiga v sloven­ Krytok je krvavitev, popkova shnora popkovnica, skem jeziku Prashanja inu odgovori čez vshegar­ naprejpadanje maternize je zdrs maternice.12 stvu je izšla leta 1782, v slovenski jezik jo je iz Čeprav je Makovčevo delo terminološko nemške predloge Rapfaela J. Steideleja prevedel okorno, kar je glede na pionirsko delo razum­ porodničar Anton Makovic (1750 – ok. 1803). ljivo, gre za prvo slovensko porodniško izra­ Čeprav je delo prevedeno iz nemščine, je za zoslovje, ki teži k točnemu terminološkemu slovensko medicino izjemno pomembno, saj je izražanju, čustveni neobremenjenosti in jasni Anton Makovic z njim oral terminološko ledino razlagi, zato ima revolucionarni pomen. Termi­ in postavil temelje slovenskemu porodniškemu nološke rešitve, ki jih je Makovic vpeljal, so jeziku ter postal prvi prosvetitelj slovenskih nudile izhodišče za nadaljnjo slovensko gineko­ babic. Leta 1788 je knjiga doživela ponatis, loško terminologijo. bila jezikovno izboljšana, Makovic jo je naslo­ Vse tri Makovčeve knjige so pomem­ vil Ushegarske bukve sa babize na dezheli. Istega ben prispevek k slovenskemu medicinskemu leta je izdal še priročnik Podvuzhenje sa Babize. slovstvu. Bil je tudi prvi, ki je slovenske pisce javno opozoril na normativni pomen Japljevega Viri in literatura Svetega pisma. Sledila mu je vrsta porodničar­ Borisov, Peter: Ginekologija na Slovenskem od začetkov do leta jev in piscev slovenskih učbenikov, ki so izpo­ 1980. Ljubljana: SAZU, 1995. polnjevali slovensko medicinsko izrazoslovje. Borisov, Peter: Porodničar in kirurg Anton Makovic in njegov Bil je tudi prvi, ki je izbral poljudno­strokovno ljubljanski čas. Isis 5, 1996, št. 6, Ljubljana, 61–62. delo iz zdravstva, ga priredil v slovenščino Humar, Marjeta (ur.): Japljev zbornik. Kamnik: Občina; Ljubljana: ter dal natisniti. V Zoisovem krogu, v družbi Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Jesenšek, Marko: Deležniško­deležijski skladi v Küzmičevem jezikovno in literarno izobraženih, je Mako­ in Japljevem prevodu Nove zaveze. Slavistična revija 39/2, vic našel svojo pot do delovanja za narodovo Ljubljana, 1991, 183–198. korist v medicinski stroki. Knjiga Všegarstvo Jesenšek, Marko: Jezik v prvem slovenskem priročniku za babice. tako pomeni rojstvo praktično­strokovne knjiž ­ Med medicino in literaturo (ur. Zvonka Zupanič Slavec). ne zvrsti v slovenskem jeziku, kar je utiralo pot Ljubljana: ZDZZKS, 1994, 219–230. Kidrič, Franc: Makovic Anton. Slovenski biografski leksikon, 5. zv. slovenskemu strokovno­znanstvenemu jeziku, (ur. Franc Ksaver Lukman). Ljubljana: Zadružna gospodarska ki se je tako v medicini kot v drugih znanostih banka, 1933, 27–29. razvil v 19. stoletju. Makovic, Anton: Praſhanja inu odgovori czeſ Uſhegarſtvu. Predgo­ Po Makovčevi zaslugi so v ljubljanskem vor. Ljubljana, 1782. meščanskem špitalu leta 1789 odprli porodni­ Makovic, Anton: Vshegarske bukve sa babize na desheli. Predgo­ vor. Ljubljana, 1788. ški oddelek in najdenišnico. Bil je zagovornik Pintar, Ivan: Prof. Anton Makovic. Babiški vestnik 1/6, Ljubljana, ideje, da je porod fiziološki dogodek in zato 1929, 25. (umetna) pomoč ni potrebna. Prizadeval si je za Pintar, Ivan: Mediko­kirurški učni zavod v Ljubljani, njegov nasta­ kar največjo možno mero konservativnosti pri nek, razmah in konec. Ljubljana, 1939. porodu in to prav v času, ko je v porodništvu Zupanič Slavec, Zvonka: Zgodovina zdravstva in medicine na vladala kirurgija. Sicer pa sta bila leta 1785 v Slovenskem. Kirurške stroke, ginekologija in porodništvo. Ljubljana: Slovenska matica; ZDZZKS, 2018. Ljubljani le dva kirurga, ki sta se smela ukvarjati 13 Zupanič Slavec, Zgodovina zdravstva in medicine na Sloven­ 12 Borisov, Ginekologija na Slovenskem, 86–87. skem, 24, 271. 88 Matej Šekli ZGODNJESLOVENSKI ŠTEVNIKI V HEILIGENKREUŠKEM ROKOPISU Ob odkritju dragocenega jezikovnega drobca zgodnje slovenščine V Heiligenkreuški rokopis (heiligenkreuz Ocist., cod. 250),1 ki je nastal v cistercijanskem samo- stanu heiligenkreuz v dunajskem gozdu v tretji četrtini 12. stoletja, so bili v času nastanka roko- pisa vpisani števniki od 1 do 10 v zgodnji slovenščini. zgodnja slovenščina (11. in 12. stoletje) je starejša časovna različica sodobne slovenščine, ki se je razprostirala na celotnem vzhodno- alpsko-zahodnopanonskem prostoru, natančneje od donave na severu do jadrana in Kolpe na jugu ter do roba Panonske nižine na vzhodu. Odkritje heiligenkreuških števnikov 24, 32, 40, 48, 56, 64 in 72 ter na sprednji strani Heiligenkreuški rokopis je nastal v cistercijanskem lista št. 73 kot kustode (oznake zaporedja lege samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu listov v besedilu) z besedo zapisani števniki od 1 (nem. Wienerwald) v tretji četrtini 12.  stolet ­ do 10, in sicer ne v latinščini (ali bavarski sred­ ja in se hrani v tamkajšnji samostanski knji­ nji visoki nemščini), temveč v tedanjem slovan­ žnici pod signaturo Heiligenkreuz OCist., Cod. skem jeziku vzhodnoalpskega prostora – zgodnji 250. Sestavlja ga 181 pergamentnih listov ter slovenščini. vsebuje teološki deli v latinskem jeziku Collatio­ Zgodnjeslovenske števnike od 1 do 10 v Heili­ nes (Conlationes) (patrum) ‘Razgovori (z očeti)’ genkreuškem rokopisu sta odkrila avstrijska stro­ Janeza Kasijana (ok. 360  – ok. 435) in Contra kovnjaka za rokopise Alois Haidinger in Franz collatorem ‘Zoper razgovarjalca’ Prosperja Akvi­ Lackner. Preko Edwarda Potkowskega sta jih A. tanskega (ok. 390  – po 455). V času nastanka Haidinger (Dunaj) in Harrand Spilling (Stutt­ rokopisa so bili na zadnjih straneh listov št. 8, 16, gart) posredovala poljskima jezikoslovcema 1 V pričujočem besedilu se za nem. Heiligenkreuzer Handschrift Tadeuszu Lewaszkiewiczu in Wiesławu Wydri, uporablja sln. Heiligenkreuški rokopis. V televizijskem prispev­ ki sta prvo jezikoslovno interpretacijo števnikov ku z naslovom Veliko jezikoslovno odkritje v Svetokriškem roko­ podala v članku z naslovom „Słoweńskie/karync­ pisu avtoric Špele Kožar in Petre Kos Gnamuš v oddaji Dnevnik na prvem programu Televizije Slovenija 12. junija 2022 se je kie/podjuńskie” (?) liczebniki w łacińskim ręko­ pojavil prevod pridevnika nem. Heiligenkreuzer kot sln. svetok­ pisie z trzeciej ćwierci XII wieku (Heiligenkreuz, riški, ki so ga nato povzeli tudi drugi mediji. Čeprav je prevod imena jezikovno ustrezen, njegova raba ni v skladu s slovensko Cod. 250) ‘»Slovenski/koroški/podjunski« (?) tradicijo rabe zemljepisnih imen in iz teh izpeljanih pridevni­ števniki v latinskem rokopisu iz tretje četrtine kov. Slovenske različice zemljepisnih imen imajo namreč kon­ 12. stoletja (Heiligenkreuz, Cod. 250)’, ki je izšel tinuiteto in tradicijo na območju, na katerem so nastala, torej na Slovenskem oziroma na/v slovenskem jezikovnem prostoru, v 70. letniku (2021) poljske znanstvene revije tj. v Sloveniji in slovenskem »zamejstvu« (Podklošter, Beljak, Rocznik Slawistiyczny. V članku avtorja v roko­ Borovlje, Celovec, Železna Kapla, Velikovec, Pliberk, Radgona), ter v njegovi neposredni bližini (Breže, Krka, Šentvid ob Glini, pisu najdene števnike analizirata jezikoslovno, Šentpavel v Labotski dolini, Šentandraž v Labotski dolini, Lip­ pri čemer menita, da natančna določitev zapi­ nica, Gradec, Vrbna, Ženavci), pri čemer je treba sem prišteti še sanega slovanskega jezika ni možna. Na osnovi zemljepisna imena precej daleč od slovenskega območja, a kul­ turnozgodovinsko ali kako drugače povezana s slovenskim pro­ nekaterih jezikovnih lastnosti števnikov se sicer storom (Dunaj). Čeprav so v drugi polovici 12. stoletja v kraju, bolj nagibata k mnenju, da gre za jezik sloven­ ki se danes nemško imenuje Heiligenkreuz, njegovi »avtohtoni« prebivalci poleg bavarske srednje visoke nemščine govorili tudi skega prostora, zaradi prisotnosti nosnih samo­ še zgodnjo slovenščino, se njegova morebitna slovenska imen­ glasnikov natančneje za neko koroško narečje, v ska različica v današnji slovenščini ni ohranila, zato zanj tako prvi vrsti podjunsko, ki stare nosne samoglasnike kot za ostale kraje »na (današnjem) tujem« uporabljamo tuje ime (eksonim). pozna še danes, ne izključujeta pa, da je jezikovna 89 dediščinA PReTeKlOsTi osnova rokopisa lahko tudi poljska, saj ima tudi polovici 8.  stoletja so se med Slovane v Vzhod­ ta nosnike še danes. nih Alpah začeli naseljevati Bavarci, s čimer je Takoj po izidu je T. Lewaszkiewicz članek poslal tamkajšnji slovanski jezik s severa proti jugu začela slovenskim jezikoslovcem, ki se ukvarjajo (tudi) počasi izpodrivati bavarska stara visoka nemščina. z zgodovino slovenskega jezika in njegovih nare­ Slovanski jezik v podonavsko­alpsko­jadranskem čij. Širšo slovensko strokovno javnost je o novi prostoru se je v srednjem veku postopoma spre­ jezikovni najdbi 17. decembra 2021 na spletnem minjal od praslovanščine, tj. skupnega jezikovnega diskusijskem forumu Slovlit (nosilec Slavistično prednika vseh slovanskih jezikov, do slovenščine. V društvo Slovenije, moderator Miran Hladnik) srednjem veku si v časovnem zaporedju tako sledijo obvestil Silvo Torkar, jezikoslovec na Inštitutu za naslednje časovne različice slovenščine: praslo­ slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med vanščina v vzhodnoalpsko­zahodnopanonskem drugim je pripisal: »Poljski jezikoslovec Zbigniew prostoru (ok. 550–800)  – alpska (južna) slovan­ Babik se je po e­pošti na objavo odzval zelo pritr­ ščina (ok. 800–1000)  – zgodnja slovenščina (ok. dilno in odkritje poimenoval ›mala slovenistična 1000–1200) – narečna slovenščina (od ok. 1200). senzacija‹«. Alpska slovanščina in zgodnja slovenščina sta Sledila je objava članka Mateja Šeklija z naslo­ torej starejši časovni različici sodobne slovenščine vom Zgodnjeslovenski števniki od 1 do 10 v Heili­ in sta bili razširjeni na celotnem območju od genkreuškem rokopisu iz tretje četrtine 12. stoletja Donave preko Alp do Jadrana. Alpska slovanščina (Heiligenkreuz OCist., Cod. 250), ki je izšel v prvi na prehodu v zgodnjo slovenščino je neposredno številki 70. letnika (2022) slovenske znanstvene izpričana v jeziku Brižinskih spomenikov (zapisani revije Slavistična revija (izdajatelj Slavistično v obdobju 972–1039). Z izjemo tega pomemb­ društvo Slovenije). M. Šekli je jezik heiligenkre­ nega slovenskega srednjeveškega besedila pa sta uških števnikov postavil v kontekst tedanjega alpska slovanščina in zgodnja slovenščina doku­ slovanskega jezika v vzhodnoalpsko­zahodnopa­ mentirani v slovenskih jezikovnih drobcih, zelo nonskem prostoru in preko natančne zgodovins­ fragmentarno in posredno v zapisih zemljepisnih koglasoslovne analize števnikov ugotovil, da gre in osebnih imen slovanskega izvora s tega območ ­ za zgodnjo slovenščino. Ob pisanju svojega članka ja v latinsko pisanih virih (npr. zemljepisno ime je bil M. Šekli v stiku s T. Lewaszkiewiczem, ki je = Ravna, zapisano v letih 1108–1125 nastajanju odgovora na svoje pisanje sledil sproti. v bližini kraja Mühldorf pri Melku, prevzeto v Zaradi izjemne pomembnosti za slovenski prostor nemščino, kjer se danes glasi Ranna, ali osebno je M. Šekli članek T. Lewaszkiewicza in W. Wydre ime = Trdislav, zapisano leta 1188 v prevedel v slovenščino za objavo v drugi številki kraju Sankt Michael na zgornjem Štajerskem). 28. letnika (2022) slovenske znanstvene revije Glede na povedano je torej povsem pričako­ Jezikoslovni zapiski (izdajatelj Inštitut za slovenski vano, da so v Dunajskem gozdu, kjer se nahaja jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Nadaljnje jezi­ tudi cistercijanski samostan Heiligenkreuz, v koslovne analize števnikov s strani domačih kot drugi polovici 12. stoletja ob Bavarcih, ki so tudi tujih jezikoslovcev bodo zagotovo še sledile, tedaj govorili bavarsko srednjo visoko nemščino, zadnja beseda o teh zagotovo še ni bila zapisana. bivali tudi Slovani, govorci zgodnje slovenščine. V prostoru ob Donavi, in sicer od Traungaua do Zgodnja slovenščina (11. in 12. stoletje) Dunajske kotline, se osebna imena slovanskega Slovani so Vzhodne Alpe in zahodno Panonsko izvora v pisnih virih namreč pojavljajo vse do nižino, tj. poznejši alpskoslovanski oziroma konca 12. stoletja. zgodnjeslovenski jezikovni prostor, poselili v Zapisovalec heiligenkreuških števnikov je drugi polovici 6. stoletja. Prvotno alpskoslovan­ zgodnjo slovenščino očitno poznal, poznati pa sko poselitveno območje se je razprostiralo od jo je zelo verjetno moral tudi »kodeksovezec«, ki Donave na severu do Jadrana in Kolpe na jugu so mu bili ti števniki morda namenjeni. Težko pa ter do roba Panonske nižine na vzhodu. V drugi je reči, ali je bil pisec po izvoru domačin ali od 90 zgOdnjeslOVensKi šTeVniKi V heiligenKReUšKeM ROKOPisU Matej šekli drugod (menihi so po srednjeveških samostanih med Brižinskimi spomeniki in slovenskim pozdra­ krožili), dejstvo pa je, da jezik v rokopis vpisa­ vom koroškega vojvode Bernharda II. Spanheim­ nih števnikov odraža slovanski jezik vzhodnoalp­ skega (1202–1256) Ulriku Liechtensteinskemu (ok. skega prostora 12. stoletja – zgodnjo slovenščino. 1200–1275) Buge waz primi, gralwa Venus! = *bug Pisar bi bil torej lahko od koderkoli med Donavo vas sprimi, kraljéva Venus na Vratih (nem. Thörl) na severu ter Jadranom in Kolpo na jugu. Zaradi v Ziljski dolini (nem. Gailtal) leta 1227, o čemer bavarske kolonizacije, ki je potekala od severa zgornještajerski viteški lirik poroča v kitici št. 592 proti jugu, in posledičnega jezikovnega ponem­ v svojem romanu v verzih Vrouwen dienest ‘Služba čenja njegovega severnega dela se je prvotno dami’ (ok. 1255). Podobno kot Brižinski spomeniki alpskoslovansko oziroma zgodnjeslovensko pose­ in zgodnjeslovenska lastna imena v latinskih bese­ litveno območje do začetka novega veka skrčilo dilih so bili tudi heiligenkreuški števniki zapisani s na tretjino. Današnji slovenski jezikovni pros­ črkopisom, s katerim sta se tedaj zapisovali bavar­ tor, za katerega uporabljamo pojem na Sloven­ ska stara in srednja visoka nemščina, torej »po skem ter ki zaobjema Republiko Slovenijo in t. i. tedanje nemško« (npr., s se je zapisoval s črko , »zamejstvo«, tj. (ne samo, ampak) tudi slovensko š pa s črko ipd.). govoreči prostor v sosednjih državah neposredno Heiligenkreuški števniki so zapisani v dveh delih, za državno mejo, je torej samo ostanek nekoč levo in desno od rimskih številk od I do X, ki zelo precej večje slovenske poselitve. Nezgodovinsko verjetno označujejo vrstilne števnike (I9 = primum in torej napačno je izvor zapisovalca heiligenkre­ ‘prvo’ …), torej npr. DRV.II9.GI. = DRVGI = drugi. uških števnikov iskati samo znotraj današnjega, Grafična in glasoslovna interpretacija zapisanih v primerjavi s prvotnim na tretjino skrčenega števnikov se glasi: ETNO = edno, DRVGI = drugi, slovenskega jezikovnega prostora ali celo samo na TRETIGI = tretji, CeSTIRI = *če­, *čtiri/*štiri, PaNT ozemlju današnje Slovenije.2 = pęt, SCIZT = šest, ZEDEM = sedəm, OZZEM = osəm, DEWANΘ = devęt, DEZeNΘ = desęt. Kot Jezikovne lastnosti heiligenkreuških je videti iz prepisov in njihovih interpretacij, je števnikov večina števnikov glavnih (CeSTIRI, PaNT, SCIZT, Zgodnjeslovenski števniki od 1 do 10 v Heiligenkre­ ZEDEM, OZZEM, DEWANΘ, DEZeNΘ, današnje uškem rokopisu so poleg zemljepisnih in oseb­ štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset), pri čemer nih imen redek znan zapis slovenščine v obdobju je eden v obliki srednjega spola (ETNO, današnje eno), dva pa sta vrstilna (DRVGI, TRETIGI, današ­ 2 V imenovanem televizijskem prispevku je Alois Haidinger postavil domnevo, da bi bil pisec zgodnjeslovenskih števni­ nje drugi, tretji). To seveda ne pomeni, da so v kov v Heiligenkreuškem rokopisu lahko prihajal »iz Slovenije«: zgodnji slovenščini 12. stoletja šteli kot bi danes »Slowenien ist deshalb ganz interessant, weil nämlich der erste eno, drugi, tretji, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, Schreiber in dieser Handschrift ist nicht nur in drei anderen Heiligenkreuzer Handschriften nachweisbar, sondern auch in deset, temveč le to, da je zapisovalec (iz še nezna­ einer Handschrift aus Rein und Rein wiederum hatte ja enge nega razloga) zapisal različne vrste števnikov. Beziehungen zu Sittich. Es wäre so durchaus möglich, dass hier ein slowenischer Schreiber am Werk war« ‘Slovenija pride v Da je jezik heiligenkreuških števnikov zgodnja poštev zato, ker prvi pisec tega rokopisa ni dokazljiv samo v slovenščina, potrjujeta dve njihovi glasovni last­ treh drugih rokopisih iz Heiligenkreuza, temveč tudi v enem nosti (en arhaizem in ena inovacija), ki sta tedanjo rokopisu iz Reina, Rein pa je imel tesne stike s Stično. Povsem možno bi bilo, da je tu deloval slovenski pisar’ (po zvočnem zgodnjo slovenščino jasno ločevali od tedanjega zapisu prepisal in prevedel M. Š.). Ta izjava odraža nezgodo­ slovanskega jezika severno in južno od te, tj. vinski pogled na vzhodnoalpski prostor 12. stoletja, saj izhaja iz današnje političnoupravne ureditve tega območja na Avstrijo in od poznejše češčine in slovaščine na severu ter Slovenijo. V popreproščenem razmišljanju v smislu »slovensko poznejše hrvaške kajkavščine in čakavščine na jugu. se danes govori v Sloveniji, torej je moral biti pisar rokopisa iz To sta ohranjanje praslovanskih nosnih samoglas­ Slovenije« ne drži niti to, da se slovensko govori samo v Slove­ niji, niti to, da je moral biti zapisovalec s prostora, na katerem nikov (PaNT = pęt, DEWANΘ = devęt, DEZeNΘ se slovensko govori danes in ne tudi v preteklosti. Haidingerje­ = desęt) (nosni izgovor samoglasnika je označen z vo izjavo so nekritično posvojili tudi nekateri slovenski mediji (pojavljale so se formulacije kot »iz slovenskih dežel«, »iz naših repkom, obrnjenim v desno) (arhaizem) in spre­ krajev« ipd.). memba praslovanskega »trdega i« (*y) v i (*čtyri > 91 dediščinA PReTeKlOsTi čtiri/štiri) (inovacija). Izguba nosnosti praslovan­ Odmev odkritja heiligenkreuških skih nosnikov *ę, *ǫ je namreč tako na češko­slova­ števnikov v širši javnosti škem kot na čakavskem območju dokumentirana Širša slovenska javnost se je z odkritjem že v 11. stoletju (Praški listki iz 11. stoletja: kupiša zgodnjeslovenskih števnikov v Heiligenkreu­ ‘kupili so’ < psl. *kupišę, prěstupi ‘prestopil je, zagre­ škem rokopisu seznanila iz medijev množičnega šil je’ < psl. *perstǫpi; Krški napis iz 11. stoletja: obveščanja. O pomembnem odkritju se je prvič RUGOTA < psl. *Rǫgota). Jezik števnikov tudi ne poročalo v televizijskem prispevku z naslovom more biti poljščina. Lehitski zahodnoslovanski Veliko jezikoslovno odkritje v Svetokriškem roko­ jeziki, tj. poljščina, pomorjanščina (njen ostanek je pisu avtoric Špele Kožar in Petre Kos Gnamuš današnja kašubščina) in polabščina, so v 12. stolet ­ v oddaji Dnevnik na prvem programu Televi­ ju podobno kot zgodnja slovenščina sicer še zije Slovenija 12. junija 2022. Ta prispevek so poznali nosne samoglasnike, toda so za razliko od nato vsebinsko povzeli tudi drugi mediji. Heili­ zgodnje slovenščine ohranjali tudi »trdi i« (staro­ genkreuškim števnikom je bila nato posvečena polj. cztyry). radijska oddaja Jezikovni pogovori z naslovom Jezik heiligenkreuških števnikov je nekoliko Odkritje za učbenike: zapis desetih števnikov v mlajša različica jezika Brižinskih spomenikov, zgodnji slovenščini v rokopisu iz 12. stoletja na rečeno poenostavljeno, še nekoliko bližja sodobni Radiu Slovenija, programu Ars 14. junija 2022 slovenščini. V Brižinskih spomenikih beremo nosne (avtor oddaje Aleksander Čobec) in pogovor samoglasnike (npr. vuenſih = vęťjih ‘večjih’, poronſo = Matej Šekli o zapisu števnikov v zgodnji sloven­ porǫčǫ ‘izročam’), medtem kot se »trdi i« še pojav­ ščini v oddaji Osmi dan na prvem programu lja, čeprav zelo redko (*byti > byti ‘biti, obstajati’), Televizije Slovenija 16. junija 2022 (avtorica saj se je v večini primerov že spremenil v i (*byti > prispevka Teja Kunst). biti ‘biti’, *synove > sinove ‘sinovi’, *sъmysla > Heiligenkreuški števniki so svojo pot našli s(ə)misla ‘smisla’) (razmerje med y in i je 5 : 53). tudi v učbenik za jezikovni pouk pri predmetu Kot je bilo že povedano, pa heiligenkreuški štev­ slovenščina v srednji šoli, in sicer so prikazani v prvem ponatisu učbenika Slovenščina 1, Moč niki nosne samoglasnike še vedno poznajo, v štev­ jezika (prva izdaja 2021, prvi ponatis 2022), ki niku čtiri/štiri pa ni več nobenega sledu »trdega i«. ga je uredila Aleksandra Lutar Ivanc ter katerega Slovenščina je nosnike začela izgubljati v 13. stoletju avtorji so Irena Krapš Vodopivec, David Puc, na jugovzhodu, danes na slovenskem jezikovnem Kozma Ahačič in Matej Šekli. Na novo konci­ prostoru te glasove ohranja samo še del podjun­ pirani učbenik vsebuje tudi poglavje Iz zgodo­ skega narečja (na avstrijskem Koroškem) koroške vine slovenskega jezika, katerega avtorja sta M. narečne skupine. Šekli in K. Ahačič. V prvem delu tega poglavja Heiligenkreuški števniki torej potrjujejo rekon­ sta predstavljeni predzgodovina in predknjižno/ strukcijo vmesne časovne različice slovenskega pismensko razdobje (ok. 550–1550) (M. Šekli), jezika 11. in 12. stoletja, do katere je zgodovinsko v drugem pa prvo obdobje knjižnega razdobja – jezikoslovje prišlo na podlagi analize starejšega protestantizem (ok. 1550–1600) (K. Ahačič). jezika Brižinskih spomenikov na eni strani in mlaj­ Prvi del poglavja torej obravnava (pred)zgodo­ šega jezika poznosrednjeveških rokopisnih spome­ vino slovenščine od praindoevropščine (ok. nikov na drugi (od teh je najstarejši znani Celovški/ 3000 pr. n. š.) do konca srednjega veka. V Rateški rokopis iz druge polovice 14. stoletja). To, prvem ponatisu učbenika je bil razdelek z kar je jezikoslovna znanost hipotetično napove­ naslovom Brižinski spomeniki (972–1039) in dala, je z novo odkritim zgodovinskim jezikovnim zgodnja slovenščina (11. in 12. stol.), ki je dotlej gradivom potrjeno. To pomeni, da je teoretično­ vseboval samo podrazdelek Brižinski spome­ ­metodološki pristop zgodovinskega jezikoslovja niki (972–1039), dopolnjen s podrazdelkom relevanten, predano raziskovalno delo več genera­ Zgodnjeslovenski števniki v Heiligenkreuškem cij jezikoslovcev pa poplačano. rokopisu (2. pol. 12. stol.). 92 zgOdnjeslOVensKi šTeVniKi V heiligenKReUšKeM ROKOPisU Matej šekli Viri in literatura (v časovnem zaporedju Čobec, Aleksander. Odkritje za učbenike: zapis desetih števnikov nastanka oziroma objave): v zgodnji slovenščini v rokopisu iz 12. stoletja. Radio Slovenija, program Ars, oddaja Jezikovni pogovori, 14. 6. 2022. Heiligenkreuz OCist., Cod. 250: https://www.scriptoria.at/ cgi­bin/digi.php?ms=AT3500­250. Kunst, Teja. Matej Šekli o zapisu števnikov v zgodnji slovenščini. Televizija Slovenija, oddaja Osmi dan, 16. 6. 2022. Lewaszkiewicz, Tadeusz, Wydra, Wiesław. „Słoweńskie/karync­ kie/podjuńskie” (?) liczebniki w łacińskim rękopisie z trze­ Šekli, Matej. Slavic numerals in the Heiligenkreuz Codex from the ciej ćwierci XII wieku (Heiligenkreuz, Cod. 250). Rocznik third quarter of the 12th century (Heiligenkreuz OCist., Cod. Slawistyczny 70 (2021), 69–86. 250) in the context of Alpine Slavic and Early Slovenian. Rocznik Slawistyczny 71 (2022), v objavi. Šekli, Matej. Zgodnjeslovenski števniki od 1 do 10 v Heiligenkre­ uškem rokopisu iz tretje četrtine 12. stoletja (Heiligenkreuz Šekli, Matej. Slovenski knjižni jezik in Slavia Romana. V: Šekli, OCist., Cod. 250). Slavistična revija 70/1 (2022), 13–32. Matej, Rezoničnik, Lidija (ur.): Slovenski jezik in književnost med kulturami. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 32. Ljubljana: Šekli, Matej. Jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine 11. in 12. Slavistično društvo Slovenije, 2022, 11–23. stoletja. Slovenski jezik / Slovene linguistic studies 19 (2022), v objavi. Šekli, Matej. Zgodnjeslovenski števniki v Heiligenkreuškem roko­ pisu (2. pol. 12. stol.). V: Krapš Vodopivec, Irena, Puc, David, Kožar, Špela, Kos Gnamuš, Petra. Veliko jezikoslovno odkritje v Ahačič, Kozma, Šekli, Matej: Slovenščina 2: Moč jezika – Učbenik Svetokriškem rokopisu. Televizija Slovenija, oddaja Dnevnik, z vajami za prvi letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol. Zv. 2. 12. 6. 2022. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022, 88, 118. Heiligenkreuz OCist., Cod. 250 Interpretacija v Interpretacija v Lewaszkieciwz, Wydra 2021 Šekli 2022 ET.I9.NO. ET.I9.NO. edno *edno DRV.II9.GI. DRV.II9.GI. drugi *drugi TRE.III9.TIGI. TRE.III9.TIGI. tretiji *tretji CeS.IIII9.TIRI. CCS.IIII9.TIRI. CeS.IIII9.TIRI. četiry, čtiri/štiri *če­, *čtiri/*štiri Pa.V9.NT. Pa.V9.NT. pęt *pęt SCI.VI9.ZT. SCI’.VI9.ZT. šest *šest ZED.VII9.EM. ZED.VII9.EM. sedem *sedəm OZ.VIII9.ZEM. OZ.VIII9.ZEM. osem *osəm DE.VIIII9.WANΘ. DE.VIIII9.WANΘ. devęt *devęt DE.X9.ZeNΘ. DE.X9.ZeNΘ. desęt *desęt Fotografije celotnega rokopisa Heiligenkreuz OCist., Cod. 250, iz katerega so tu objavljeni izsečki slovanskih števnikov od 1 do 10, so dostopne na domači strani: https://www.scriptoria.at/cgi­bin/digi.php?ms=AT3500­250. 93 POBEGI V NARAVO Tadej Gajser MOJA SLOVENSKA PLANINSKA POT Medtem ko vsi ljudje celo leto odštevajo dni do vsakoletnega sedem-, deset- ali štirinajstdnev- nega dopustovanja na hrvaški obali, sem se sam letos odločil za nekoliko drugačno obliko dopusta. Podal sem se na premagovanje slovenske planinske poti (sPP) ali pogovorno »slo- venske planinske transverzale«, katere pobudnik je bil ivan šumljak. hotel je, da bi človek v eni sami poti lahko spoznal in povezal ves planinski svet. Slovenska planinska pot se začne v Mariboru pod za telefon in uro, powerbank, planinsko izkaznico, vznožjem Pohorja in konča na Debelem rtiču. planinski dnevnik, spalno vrečo, šotor in pohodne Dolga je 616,4 km, na poti je 37.300 m vzpona in čevlje ter palice. Šotor in spalno vrečo sva vzela, 37.600 m spusta. Prvič je bila odprta 1. avgusta saj nisva vedela, ali nama bo uspelo dnevno pot 1953 (ena najstarejših poti v Evropi in svetu) in jo premagovati tako, da bova lahko vedno pres pala v je do sedaj premagalo že več kot 10.000 pohodni­ planinskih kočah. Pri vzponu na Pohorje sva hitro kov in tekačev. Označena je s planinsko oznako – ugotovila, da so nahrbtniki pretežki, zato sva se Knafelčevo markacijo, ki ji je dodana številka 1. »odvečnih stvari« naslednji dan znebila. V šestih Rekord proge je postavil Marjan Zupančič, ki je dneh sva prišla do Kamniškega sedla, nato pa nama pot premagal/pretekel v pičlih 6 dneh, 12 urah in je slaba vremenska napoved preprečila nadaljeva­ 58 minutah (povprečni čas za premagovanje poti nje, zato sva se odločila, da za tisto leto pot končava po etapah je 37 dni). in nadaljujeva dopust na morju. Pri premagovanju tako dolgih poti je zelo Lansko spoznavanje SPP je bilo odločilnega pomembna najprej dobra psiho­fizična priprav­ pomena pri načrtovanju letošnje poti – od vsebine ljenost, poznavanje poti, tehnično znanje gibanja nahrbtnika do taktike oziroma hitrosti hoje ter po planinskih/gorskih poteh, primerna oprema, poznavanja poti. Tokrat sem se na pot odpravil dobra in zadostna prehrana in tekočina, spremlja­ sam, z nahrbtnikom, težkim približno 8 kg (torej nje vremenske napovedi in kanček sreče. Nema­ skoraj pol lažjim kot lansko leto). Kdor je kadar lokrat v medijih zasledimo članke o nesrečah, ki jih koli naredil kak korak v hrib, se zaveda pomena je v zadnjem času vedno več. Najpogostejši vzroki vsakega kilograma ali celo grama, ki ga moraš zanje so nepoznavanje poti, neprimerna obutev in tovoriti navzgor. Če veš, da bo trajalo več kot 16 oprema ali celo njena odsotnost. dni, je teža zagotovo ključnega pomena. Pot sem Ideja o premagovanju te poti sega v lansko leto 2021. Negotovi časi za načrtovanje dopusta, zlasti kakšno daljše potovanje z letalom, in omejit ­ ve zaradi ukrepov so me prisilili v drugačno razmiš­ ljanje. S prijateljem Matijo sva tako razmiš ljala o dopustu v hribih in Slovenska planinska pot se nama je zdela izvrstna ideja. Tako sva začela polet ­ ni dopust z ogromnimi nahrbtniki, ki so tehtali približno 15  kg. V njih sva imela vso potrebno opremo: kratke in dolge majice, kratke in dolge hlače, kapo, dežno vetrovko, pelerino, nogavice, sončno kremo, prvo pomoč, energijske čokoladice, čelado, naglavno svetilko, bidon za vodo/camel­ bak, osnovne stvari za higieno, telefon, polnilec Začetek Slovenske planinske poti v Mariboru; foto: Tadej Gajser 94 MOjA slOVensKA PlAninsKA POT Tadej gajser si okvirno sestavil vnaprej. Na listu je bilo načrto­ loterija, saj sem se večkrat znašel na tleh. Iz Solčave vanih 16 dni, dva dneva sem imel še v rezervi, če sem pot nadaljeval skozi Robanov kot, po dobro bi šlo kaj narobe in bi se mi pot podaljšala. Preno­ zavarovani poti proti Korošici in njenemu pogore­ čevanje in prehrano sem načrtoval v planinskih lemu domu. Od tam je sledil vzpon na Ojstrico, ki kočah. S planinsko izkaznico dokazuješ, da si član velja za zelo krušljiv. Pot sem mimo Planjave nada­ lokalnega planinskega društva, kar ti prinaša v ljeval proti Kamniškemu sedlu, kjer me je pričakala večini koč 50 % popusta pri prenočevanju, v neka­ odlična jota z mesom. terih kočah pa 30 %. Tako sem 14. julija po službi ob 13. uri začel hoditi izpod Pohorja. Pohorska strmina mi je dobro poznana, saj med letom opravim večino treningov prav tam. Ura trpljenja v hrib, nato je sledil lažji del mimo Mari­ borske koče, Ruške koče na Arehu, kjer sem imel kosilo, in hitro sem krenil naprej proti Šumiku, Klopnemu vrhu in končnemu cilju na Koči na pesku na Rogli. Tam me je pričakala večerja, nato topel tuš in hitro sem bil pripravljen na spanje. Zavedal sem se, da je morda to eden redkih tušev (sploh s toplo vodo), ki jih bom deležen na poti, zato sem ga toliko bolj cenil. Letos je bilo zaradi vročine in suše še občutnejše pomanjkanje vode kot ponavadi. V Koča na Kamniškem sedlu, v ozadju Brana, Turska gora, Rinke, Skuta, posteljo sem se odpravil zgodaj, saj sem se zavedal Mrzla gora in drugi vrhovi KSA; foto: Tadej Gajser pomena spanja za dobro regeneracijo. Ura je bila hitro 4.30 (te ure za vstajanje sem Hitro sem moral nadaljevati pot proti domu na se držal do zadnjega dne) in bil je čas za pripravo Okrešlju, ki je tudi pogorel pred leti. Novi dom že nahrbtnika in hiter zajtrk. Ob jutranjem svitu sem stoji in naj bi bil v naslednjem letu odprt. Sledil je se odpravil naprej proti Lovrenškim jezerom, kjer vzpon čez Savinjsko sedlo, kjer del poti poteka po me je pričakal čudovit sončni vzhod. Nadaljeval sosednji Avstriji, in od tam spust proti prenočišču – sem proti Ribniški koči, mimo znanega smučišča Kranjski koči na Ledinah. na Kopah, sledil je strmi spust iz koče na Kremžar­ Naslednja etapa me je peljala čez najvišje vrhove jevem vrhu proti Slovenj Gradcu, od tam pa dolgi Kamniško­Savinjskih Alp – tehnično zahtevna pot vzpon do prenočišča na Uršlji gori, kjer sem se preko Koroške Rinke, Skute, Grintovca (najvišji zadnji čas umaknil pred prihajajočo nevihto. vrh z 2558 m) in spust proti Češki koči. Gre za pot, Naslednje jutro je sledil strm spust proti Andre­ ki marsikateremu planincu požene kri po žilah in jevemu domu na Slemenu, od koder sem nadaljeval poviša dozo adrenalina. Zgrešil sem pot na Skuto, proti Smrekovcu, kjer je bil čas za odličen zajtrk z tako da sem opravil vzpon iz druge smeri in si s jajčki in ocvirki. Pot me je naprej vodila mimo koče tem malo podaljšal pot. Na prehodu z Grintovca na Travniku in koče na Loki pod Raduho na vrh proti Jezerski kočni je bil v preteklih dneh podor, Raduhe, ki je bila moj prvi dvatisočak na poti. Če zato pot ni bila prehodna, tako sem premagova­ imaš srečo z vremenom, so z Raduhe vidne celotne nje teh dveh vrhov prilagodil po drugi poti. V dveh prekrasne Kamniško­Savinjske Alpe (KSA). Sledil dneh sem torej prečil Kamniško­Savinjske Alpe. je spust proti koči v Grohotu pod Raduhu, kjer sem Na Češki koči se mi je v večernih urah pridružil imel zasluženo večerjo in počitek. Naslednji dan Tilen, ki me je spremljal do vznožja vzpona proti me je čakala prva resna dolga in zahtevna gorska Triglavu v dolini Vrata. etapa v KSA. Sledila je prehodna etapa proti Karavankam, Po nočnem deževju je bil jutranji spust proti ki naju je vodila mimo Jezerskega preko Stor­ Solčavi zaradi strmine in namočenosti terena prava žiča, popularnega predvsem v zimskem času. 95 POBegi V nARAVO Nadaljevala sva mimo zelo priljubljene pohodniške Jutro se ni začelo najbolje. Tilen je imel velike postojanke na Kriški gori, ki ji je sledil spust v Tržič, težave zaradi žuljev na stopalih in z vsakim kora­ in proti koči na Dobrči, kjer je izredno prijazno kom je bil bližje temu, da odneha. Spust proti osebje poskrbelo za okusno večerjo, ki je dodobra Mojstrani in v dolino Vrata je še zdržal, nato sva napolnila najina želodca. se poslovila in nadaljeval sem sam proti najvišji Naslednje jutro sva zapustila Kamniško­Savinj­ točki poti – Triglavu, ki označuje tudi začetek Julij­ ske Alpe in se podala v Karavanke, kjer naju je priča­ skih Alp. Mimo mogočne Stene (severna Triglav­ kal strm vzpon na Begunjščico. Na poti sva vseskozi ska stena) sem po Tominškovi poti prisopihal do opazovala Julijce (Julijske Alpe) s Triglavom, ki so doma Valentina Staniča in nato mimo Kredarice bili z vsakim korakom bližje. Pot sva nadaljevala na vrh naše domovine. Na srečo sem vrh Triglava do znanega Roblekovega doma, mimo Zelenice osvojil med tednom, tako ni bilo pretirane gneče in v času kosila sva se že vzpenjala proti Stolu, ki po poti navzgor in navzdol. Navzdol sem šel mimo je z 2236 m tudi najvišji vrh Karavank. Po kosilu je Planike in nato proti koči na Doliču. Koče v bližini sledilo dolgo prečenje grebena proti Koči na Golici. Triglava so zasedene do zadnjega kotička, prevla­ Vročina je bila neznosna, kilometri se nikakor niso dujejo pa predvsem tujci. hoteli končati. Izmučena in opečena sva v poznih Petkovo jutro se je začelo s spustom proti popoldanskih urah končno dosegla kočo. Okrep­ Luknji, od koder je sledil vzpon na Bovški Gamso­ čilo in počitek sta bila nujna, kajti naslednji dan naju vec, ki me je nagradil s čudovitim razgledom na je čakal vzpon na našega očaka – Triglav. severno Triglavsko steno in Triglav. Nato sem se Aljažev stolp na Triglavu; foto: Tadej Gajser 96 MOjA slOVensKA PlAninsKA POT Tadej gajser Dolina Triglavskih jezer; foto: Tadej Gajser spustil proti zelo priljubljenemu Pogačnikovemu vročina sta naredila svoje, tako se telo ni več poču­ domu na Kriških podih. V bližini ležijo štiri jezera, tilo najbolj sveže. Mnogo prijetnejša je bila hoja po eno izmed njih (na 2154 m) je tudi najvišjeležeče dolini Triglavskih jezer, ki navdušijo s svojo lepoto jezero v Sloveniji. Sledil je vzpon na Razor, kjer je in veličino. v zadnjih metrih vzpona znamenita lestev, ki je Na poti mimo koče pri Triglavskih jezerih sem zagotovo eden najbolj izpostavljenih predelov na imel večje težave z orientacijo in iskanjem poti, poti, zato previdnost ni odveč. Sledi dolg spust zato sem tam izgubil kar veliko časa. Do koče na proti začetku vzpona na Prisojnik. Do končne Bogatinu sem moral precej pohiteti, da sem jo točke na Poštarskem domu na Vršiču se pri spustu dosegel še pred nočjo. Kljub poznemu prihodu so s Prisojnika lahko odpraviš tudi skozi zname­ me lastniki z veseljem postregli s toplo hrano. nito Prisojnikovo okno. Na Vršiču so kar tri koče: Nočno deževje ima zjutraj dobro in slabo Poštarski dom, Erjavčeva koča in Tičarjev dom. plat. Dobra je ta, da so temperature prijetnejše Zaradi dolge poti med Kriškimi podi in Vršičem in zrak še bolj svež, slaba pa ta, da imaš kmalu mi je že kakšno uro ali dve pred koncem zmanj­ premočeno obutev, nogavice in lahko kaj hitro kalo vode, tako je bil boj s samim seboj ta dan zares dobiš težave z žulji, ki so po dolgi vsakodnevni velik. Toliko bolj se je prileglo kakšno pivo več na kilometrini težava že pri suhih stopalih. Iz koče končni postojanki, nakup žetona za uporabo tuša na Bogatinu sem se vzpel na Bogatinsko sedlo pa je bil pravi balzam po takšnem dnevu. in nato spustil mimo planinskega doma pri Zadnji dan v Julijskih Alpah me je čakal jutranji Krnskem jezeru do Krnskega jezera ter se vzpel vzpon na kralja naših gora – Jalovec. Za mnoge je na zadnji dvatisočak na poti – Krn. Pod vrhom to najlepša gora pri nas, njegova slika krasi tudi grb je na koči sledilo okrep čilo in dolga pot, ki ji kar Planinske zveze Slovenije. Mimo bivaka pod Špič­ ni bilo konca proti planini Razor. Od tam sem se kom sem hitro dosegel vrh. Zadnji izmed zahtev­ strmo vzpel na Vogel in po grebenu na končno nih vrhov je bil za mano, kar je bilo veliko olajšanje! točko dneva – dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Zaradi slabše vremenske napovedi se nisem dolgo Po večerji sem si privoščil zavitek, ta dan kar dva: zadrževal na vrhu in sem hitel proti dolini Trenta. skutinega in jabolčnega. Še vedno ne vem, kateri Šel sem mimo koče pri izviru Soče, do Kugyjevega je boljši, priporočam oba. spomenika in nato v dolino Trenta na slastno pico, Naslednji dan sem iz alpskega sveta prešel v ki sem jo imel v mislih že nekaj dni na poti. Po predalpskega. Čakalo me je nekaj, česar se nisem okrepčilu sem se v dolini Zadnjica začel vzpenjati dobro zavedal. To je bil najdaljši dan celotne poti. proti Zasavski koči na Prehodavcih. Dolg vzpon in Prehodil sem kar 61 km od Črne prsti do Idrije. 97 POBegi V nARAVO V teh zadnjih dneh sem imel veliko težav. Med Pot sem nadaljeval naprej proti Velikim Ločam, tednom je večina planinskih koč na tem območ ­ kjer sem prespal na lokalni kmetiji. Postregli so me ju zaprtih, tako je oskrba s pitno vodo in hrano z odlično domačo juho in obilnim narezkom. zelo otežena, pri takih vsakodnevnih naporih pa je Končno je prišel težko pričakovani zadnji dan to ključnega pomena za ohranjanje energije. Tako moje poti. Zjutraj sem se vzpel na Tumovo kočo sem ta dan imel zadnji obrok zjutraj na Poreznu, na Slavniku (zadnji vrh nad 1000 m nadmorske od koder je sledil spust do bolnice Franja in nato višine). Jutranji razgledi proti morju ti dajo dodat­ kilometri, ki jim ni bilo videti konca  – mimo nih moči. Sledila je pot do gradu Socerb in nato Ermanovca na Bevkov vrh in do končne točke v strmo v dolino v Osp. Po kosilu je sledil še zadnji mladinskem hostlu v Idriji. V Idriji sem se ustavil vzpon na Tinjan. Nato sem se počasi približeval v trgovini, kjer po takšnem dnevu nisem imel meje hotelu Arija na Debelem rtiču, kjer je na tamkaš­ pri nakupovanju hrane in pijače. Do hostla sem nji recepciji zadnji žig. Odpravil sem se še nekaj se komaj privlekel. Ko sem snel nogavice in videl metrov do plaže, kjer je sledilo zasluženo pivo, svoja stopala, sem se zavedal, da bodo naslednji kopanje in uživanje ob sončnem zahodu. dnevi do morja kalvarija. A me je vsaj po nekaj Za pot sem potreboval 16 dni oziroma 204 ure dneh pričakal topel tuš, zato sem ga izkoristil več hoje. Ura (po GPS sledi) mi je naštela 650 km in kot enkrat. 40.000 m vzpona in spusta. Povprečno sem na dan Zjutraj je sledil obvezen postanek v pekarni: pica in burek (sanjal sem ju skoraj celotno pot). Vsaka sprememba rutine v prehrani, pijači in čemur koli je velika dobrodošlica. Po vzponu na Hleviško planino me je prvič na poti ujel dež. Pokril sem nahrbtnik, oblekel jakno, pelerino in nadaljeval pot skozi Trnovski gozd, njegov najvišji vrh Mali Golak in proti koči Antona Bavčerja na Čavnu, ki je bila seveda zaprta. Nato je sledila pot po robu Trnovske planote nad Vipavsko dolino proti Sinjemu vrhu. Med potjo lahko opazimo Na končnem cilju; foto: Tadej Gajser tudi znamenito Otliško okno. Kot je značilno za ta predel, je tudi mene pričakala burja. prehodil nekaj več kot 40 km in premagal 2500 m Prvi jutranji koraki so bili zelo boleči, potrebo­ vzpona in spusta. Med potjo sem na vrhovih in v val sem nekaj časa, da sem se »uhodil« in nisem planinskih kočah nabiral žige v planinsko knjižico. šepal. Burja ni pojenjala, samo vedno huje je bilo. To moram zdaj poslati na Planinsko zvezo Slove­ Po obisku marketa na Colu in polnjenju zalog (Red nije, da mi potrdijo opravljeno pot in mi pošljejo Bull, kokakola, čokolada, energijske ploščice) me je častni znak SPP. pričakal dež. Pot proti Pirnatovi koči na Javorniku Pot mi je uspela, kot sem si jo zamislil. Priča­ je potekala večinoma skozi gozd, tako me dežne koval sem težke dni, mnoge težave, vendar sem kaplje niso preveč ovirale. Po spustu v Podkraj je jih z voljo in vztrajnostjo premagal. Na poti imaš sledil dolg in položen vzpon do Furlanovega zave­ ogromno časa za razmišljanje o sebi in svetu okoli tišča pri Abramu, od tam pa malo strmeje proti tebe, čeprav moraš ohranjati zbranost na vsakem Vojkovi koči na Nanosu, ki je malo pod vrhom koraku. V gorskem svetu si samo obiskovalec, Pleše. Razgledi proti morju so me privlačno vabili, ki potuje mimo. Gore obstajajo že toliko časa, vendar je bilo do tja še kar nekaj kilometrov. človeško življenje pa je minljivo. Zavedaš se svoje Predzadnji dan SPP­ja je sledil strm spust do majhnosti in nepomembnosti nekaterih težav Razdrtega in nato zložna pot na vrh Vremščice. v življenju. Naše gore so res veličastne in vredne Od tam sem nadaljeval proti Škocjanskim jamam, časa, da jih obiščemo in se naužijemo njihovih kjer je bilo ogromno ljudi, predvsem tujih turistov. lepot. 98 Ana Srovin Coralli KOSTARIKA, PARADIŽ ZA LJUBITELJE ŽIVALI Potovanja na Kostariko, kamor sva se z mlajšim bratom odpravila letos poleti, sem se seve- da veselila, vendar nisem imela posebnih pričakovanj. glede na to, da sem prepotovala že precejšen del latinske Amerike, sem si nekako predstavljala, da dobre glasbe in nasmehov domačinov ne bo primanjkovalo. Tudi za sloves Kostarike po res dih jemajočem živalskem svetu sem sklepala, da je utemeljen. naj ne pozabim še izdatne količine sonca – tega sem se pošteno veselila, čeprav če zdaj pomislim za nazaj, je seveda razumljivo, da potovanje v deževnem obdobju spremlja še kaj več kot samo nebo brez oblačka. Dosti besedičenja  … naj vas s temle krat­ Kaj pa vemo o Kostariki? kim prispevkom popeljem na popotovanje po Dejstva o Kostariki, ki sem jih poznala pred poto­ »Bogati obali« (Costa Rica, kar je izvirno ime vanjem, bi lahko strnila v bore malo stavkov. države v španščini, namreč pomeni točno to). Znano mi je bilo, da je republika z dolgoletno Potovanje je imelo še posebej sladek priokus demokracijo in večinoma odvisna od ameriškega zato, ker sem potovala s svojim mlajšim bratom, turizma in investicij. Vedela sem tudi, da sploh ki ga vse preredko vidim že od odhoda iz rodne nima vojske in da je sedež Medameriškega sodi­ Slovenije septembra 2015. Take priložnosti se šča za človekove pravice v San Joséju, ki je prestol­ ne pojavijo pogosto in so zato neprecenljive nica Kostarike. Gre za relativno majhno državo, (no, kar ne pomeni, da je vedno vse v rož’cah, ki je redko poseljena (skupaj ima pet milijonov ampak do tega bomo že še prišli) … prebivalcev, a na precej večjem ozemlju od Slove­ nije). Prav tako ni skrivnost, da Kostarika slovi po svojem bogatem živalskem svetu in da se jo Kiti grbavci se z mladiči zadržujejo v zalivu blizu nacionalnega parka Corcovado; foto: Jure Vito Srovin. 99 POBegi V nARAVO pogosto opisuje kot Švica v Latinski Ameriki (po potovanju se s tem večinoma ne strinjam, saj se v Švici vse vrti okoli izboljšanja javnega dobrega – vključno z javnim prevozom –, medtem ko tega za Kostariko ne moremo trditi). Malo o vsem, kar sem se o Kostariki naučila med potovanjem Že prvi dan potovanja so naju poučili, da je bila žena trenutnega predsednika Kostarike rojena v Latviji. Za Slovenca je to dejstvo vsekakor pomembno, saj večina domačinov na Kostariki ne ve, kam na zemljevid Evrope umestiti Slove­ nijo, vsi pa jo povezujejo z rodno državo prve dame Kostarike ali pa na splošno z Vzhodno Evropo. Kostaričani načeloma precej dobro obvladajo angleščino, zgodi se celo, da v pogo­ voru vztrajno preskakujejo na ta jezik, ko se z njimi poskušaš pogovarjati po špansko (pa moja španščina ni slaba, saj jo dnevno uporabljam). Kostarika ima sicer poleg španščine »žive« še vsaj štiri avtohtone jezike, ki jih še vedno uporabljajo Kostarika je dom več kot sto različnim vrstam domorodci (ti se srečujejo s perečo grožnjo izgi­ netopirjev; foto: Jure Vito Srovin. notja zaradi naraščajočih izgub ozemlja). Dan na Kostariki traja vedno približno so bili sveže iztisnjeni sokovi iz različnih vrst dvanajst ur (vzhod je okoli pol šestih zjutraj) in eksotičnega sadja. se začne in konča zelo zgodaj (ob šestih zjutraj je Med potovanjem po Kostariki postane jasno, na cesti že precej živahno, medtem ko se po šesti da je nacionalno valuto – kostariški kolon – veči­ zvečer že vse precej umiri). Tudi turistične ture se noma že nadomestil ameriški dolar. Slednji je začenjajo v zgodnjih jutranjih urah, restavracije pogosto edina možna valuta plačila za turistične pa zapirajo najkasneje ob devetih zvečer. Hrana storitve, medtem ko je s koloni priporočljivo plače­ je precej enolična, z bratom sta nama »perli« vati avtobuse, hrano v supermarketu in podobne kostariške kulinarike, gallo pinto (riž s fižolom, bolj »lokalne« storitve. Jasnega pravila, kdaj in običajno se zajtrkuje) ter casado (vključuje riž, kako uporabiti katero valuto, ni, je pa včasih v ceni fižol, meso in popečen plátano), ob koncu poto­ precejšnja razlika glede na to, katero uporabiš. vanja gledali že čez ušesa … Prava poslastica pa Omenim naj tudi, da so cene v Kostariki zelo visoke in veliko storitev je krepko precenjenih. Domačine sem spraševala, kaj točno se zgodi z denarjem, ki se nabere od vstopnin turistov, vendar razen skli­ cevanja na stroške za ekoturizem (po čemer Kosta­ rika sicer prav tako slovi) in vzdrževanje objektov nisem prišla do kakšnega konkretnega odgo­ vora. Na neki točki pa sem slišala, da gre velik del denarja v državni proračun in nihče točno ne ve, kako se porabi, kar mi je dalo misliti  … Običajno sem velika podpornica uporabe Strah vzbujajoči zobje ameriškega krokodila; foto: Ana Srovin Coralli javnega prevoza, vendar priznam, da me je v 100 KOsTARiKA, PARAdiž zA ljUBiTelje žiVAli Ana srovin coralli Kostariki velikokrat zagrabil obup: avtobusov na novica pa je, da dež običajno pada samo v popol­ veliko izredno turističnih krajev sploh ni ali pa so danskih urah in ne nujno vsak dan. Pozitivno je povezave med njimi zelo slabe in zahtevajo vrsto tudi to, da je narava precej bolj v razcvetu in je prestopanja, poleg tega so sedeži na avtobusu več zelenja (posledično lahko vidiš več živali). pogosto tako neudobni, da si stisnjen kot pašteta. Prav tako so lahko neka doživetja boljša v dežev­ Prav tako se zna zgoditi, da sploh ni posebnega nem obdobju: mednje spada obisk toplih vrelcev prostora za prtljago in da je objava voznega v kraju La Fortuna, ki jih bolj ceniš v hladnejšem reda le »simbolična«, saj avtobus na koncu ne vremenu, in nočni ogled zelenih želv, ki v naci­ pride niti ob uri, objavljeni na internetu, niti ob onalnem parku Tortuguero na vzhodu Kostarike tisti, ki je razobešena na avtobusni postaji. To prihajajo na obalo ponoči v juliju in avgustu, da nama je z bratom povzročilo veliko preglavic in izležejo in zakopljejo v pesek svoja jajčeca (iz teh pogosto sva morala narediti skoraj doktorat, da se potem septembra in oktobra izležejo majhne sva s spraševanjem domačinov ugotovila, kdaj in želvice). kako prideva do avtobusa, ki naju bo pripeljal na želeno destinacijo. Živalski svet je glavni adut Močan adut Kostarike je bogat živalski svet, pri Potovanje v deževnem obdobju čemer izstopa nacionalni park Corcovado. Tam Kostarika nima pravih letnih časov, ampak samo priložnosti, da vidiš različne žuželke, ptice in deževno in sušno obdobje, v katerem je vrhunec opice, kar mrgoli, z malo sreče pa ti tudi tapir in turizma. V deževnem obdobju se zaradi manj krokodil ne pobegneta. Če prideš v obdobju, ko se ljudi in nižjih cen splača potovati, vendar pa se zadržujejo v tem zalivu, lahko na poti do Corco­ moraš na potovanje odpraviti z mislijo, da je biti vada precej od blizu vidiš tudi kite grbavce in moker do kosti (skupaj s hrano, nahrbtnikom in skozi celo leto lažne kite ubijalce. V parku Corco­ vsem, kar nosiš s sabo) zabavno. Treba je vzeti v vado se da preživeti noč, kar je posebna izkušnja, zakup, da dež včasih lahko prepreči načrte ali pa saj se počutiš, kot da bi resnično spal v džungli vpliva na doživetje kakšne atrakcije (na primer, (pri čemer to lahko pomeni odličen spanec ali pa vulkana po imenu Arenal en dan skoraj nisva si kot jaz, ki očesa nisem zatisnila celo noč, saj se videla, saj je bil popolnoma zavit v meglo in dež, mi je zaradi zvokov iz džungle zdelo, da si posteljo se pa nama je zato sreča nasmehnila naslednji delim z opicami in jaguarjem). Posebna izkušnja dan). je nočni pohod v gozd in ogled netopirjev, žuželk, Z bratom nama dež niti ni šel tako zelo v nos, kač in žab, ki sva ga opravila z dvema ameriškima šlo pa nama je sušenje čevljev, ki je bilo res prava biologoma, katerih strast do eksotičnih živali ju je »misija« vsakič, ko naju je premočilo (to je vklju­ pripeljala v Kostariko za daljše obdobje. čevalo prosjačenje za uporabo sušilca in sušenje Pri obisku nacionalnih parkov in podobnih čevljev s sušilnikom za lase sredi hotela). Dobra rezervatov sva se včasih odločila za vodiča, na primer v parku Curicancha. Ta park je znan pred­ vsem po ptiču quetzal, ki so ga lovili že pripadniki ljudstva Majov zaradi njihovega barvitega perja. Po drugi strani se v drugih krajih, na primer v deževnem gozdu Santa Elena in v nacionalnem parku Cahuita, nisva odločila za sprehod z vodi­ čem, a sva vseeno uspela videti različne ptice, kapucinske opice (te so zaradi svoje nagajivosti in iznajdljivosti poznane kot »mafija« med opicami) in v Cahuiti celo rakune, veverice ter lenivce. Z rastlinskim in živalskim svetom bogati Corcovado; foto: Jure Vito Dodaten način, kako lahko vidiš veliko živali, je Srovin v različnih živalskih reševalnih centrih – midva 101 POBegi V nARAVO in varovanje okolja; zakaj zahtevati od turistov nekaj, kar jih sili, da kupijo nove plastične vrečke, ker morajo že uporabljene vreči v smeti? Uporabi plastičnih vrečk se v deževnem obdobju pač ne moreš izogniti). Velikokrat sva se z bratom znašla v situaciji, ko sva se drug drugemu smejala  – na primer jaz njegovemu spotikanju ob vsako tretjo kore­ nino, on pa mojim takšnim in drugačnim skri­ tim talentom (na primer, ko sem v neki nastanitvi Zeleni bazilisk se zaradi svoje barve zlahka skrije v naravno okolje; po nesreči dala najine stvari v škatlo, na kateri foto: Jure Vito Srovin. je pisalo »free«, misleč, da je ta škatla prosta; v sva obiskala La Paz Waterfall Gardens Nature resnici je ta napis pomenil, da lahko živila in Park (tam sva videla celo jaguarja, ki ga je v živo pijačo v tej škatli uporabi kdor koli   … tako je skoraj nemogoče videti, ker je aktiven ponoči in najinih stvari seveda hitro zmanjkalo). se izogiba ljudem). Edinstveni sta bili tudi vožnji Če sem popolnoma iskrena, mi je bilo potova­ s kanujem in motornim čolnom, ki sva ju izku­ nje z bratom v velik užitek. Včasih me je prepričal sila v Tortugeru na severovzhodu Kostarike in v kakšno avanturo, za katero se sicer verjetno ne kjer sva med drugim videla krokodile, kajmane, bi odločila, pa sem se na koncu imela res super želvice in zelene baziliske  – ste vedeli, da so to (najboljši primer je učna ura surfanja v nacional­ edine živali, ki lahko tečejo po vodi?! nem parku Marino Ballena). Morda se sliši malce nepričakovano, ampak precej so naju impresionirali netopirji, ki sva jih Izkušnje nas bogatijo in Slovenci to stalno srečevala (v neki nastanitvi sem celo brisala vemo njihove iztrebke ponoči; danes se mi to zdi smešno, S potovanj vedno pridem polna vtisov, tudi meša­ takrat se mi je zdelo malo manj). V enem izmed nih in protislovnih. Primer takega protislovja, ki krajev (Monteverde) sva se odločila za obisk »Bat ga občutim, ko pomislim na Kostariko, je po eni Jungle« (slov. Džungla netopirjev), kjer sva se na strani res čudovita narava in ljudje, ki poudarjajo, primer naučila, da so netopirjem najbližja skupina kako pomembno jo je varovati, po drugi strani pa sesalcev opice  in da so netopirji izredno koristni nepristna okoljevarstvena zavednost, ki se izka­ (ker pojejo tisoče komarjev na dan). zuje v vsakdanjem obnašanju ljudi (na primer metanju odpadkov po tleh). Potrebne spre­ Potovanje z bratom: ne, ni vedno lahko, membe v mentaliteti »navadnega človeka« zato še je pa zato zabavno primanjkuje. Taka protislovja se seveda da počasi Načrtovanje, spontanost, organiziranje, prepuš­ odpraviti le ob pristni volji in trudu, pripomorejo čanje vsega naključju  … Nekatere od teh besed pa tudi izkušnje in deljenje znanja. opisujejo mene, druge mojega brata  … treba je V Kostariki se je potrdilo, da Slovenci radi narediti samo pravo povezavo.  Vsekakor brat­ potujemo po svetu, vključno s Kostariko. Z sko­sestrsko potovanje ni enostavno, je pa zelo bratom sva na prav prisrčen način srečala dva zabavno! Veš, da se boš vsaj petdesetkrat na dan slovenska popotnika, ki sta naju ob iskanju mize malo sprl in ti res nikdar ne bo dolgčas.  v restavraciji spontano ogovorila. Po nekaj minu­ Ni primanjkovalo trenutkov, ko sva bila z tah pogovora v angleščini se je izkazalo, da lahko bratom zaveznika, na primer ko se je bilo treba »preklopimo« na slovenščino. Kasneje sva srečala upreti varnostniku pri vhodu nacionalnega parka še eno slovensko družino, kar je res lep dokaz, da Cahuita, ki nama je zatrjeval, da morava pred smo Slovenci radovedni in da radi potujemo, še vhodom v park odvreči vse plastične vrečke iz rajši pa srečamo svoje sonarodnjake in se z njimi nahrbtnika (pa se vrnemo nazaj na »ekoturizem« skupaj nasmejimo! 102 Oliver Tič PEŠ ČEZ DVE CELINI OD PATAGONIJE DO ALJASKE Vedno sem živel z zavedanjem, da je bolje nekaj narediti in pri tem tvegati poraz kot niti ne poskusiti. za mano je neverjetna izkušnja, ki sem jo živel zadnja štiri leta. Kako posebna in veli- ka je v resnici, sem zares začutil šele ob sprejemu v slovenskih Konjicah. ne bi mi uspelo brez podpore svoje lokalne skupnosti in cele države. Moje hvaležno sporočilo vsem skupaj je, da so ljudje po svetu dobri in svet lep. Moja prva pohodniška izkušnja je bila na poti po sveta pod soncem. Prav nič mi ni bilo do tega, Sloveniji. V dveh tednih sem prehodil 330 kilo­ da bi izstopal. Šele kasneje sem dojel, da moram metrov in priznam, da sem se počutil, kot da slediti svojim sanjam in početi tisto, kar si zares sem osvojil najvišjo goro na svetu. Potem sem želim. Materialne dobrine mi ne pomenijo nič. prehodil ZDA od zahodne do vzhodne obale in Izkušnje, ki sem jih dobil s temi potovanji, pa so nato še celoten camino. Take izkušnje ti dojema­ preprosto neprecenljive. nje, kaj pomeni prehoditi sto kilometrov, spre­ Na neki točki sem kot vsi drugi hodil v menijo. Zadnjih 800 kilometrov proti Aljaski po službo in delal vse tisto, kar odraslemu človeku dolžini zato ni bilo nič posebnega, toda logistika pritiče. Toda nekaj mi je manjkalo. Pa ne da bi v tem neobljudenem in neprijaznem delu sveta bilo kaj zares narobe ali slabo. Hotel sem pobeg­ je bistveno zahtevnejša kot kjer koli drugje. Na niti monotonosti, ki je lezla vame. To je bil tudi pot iz Ushuaie na skrajnem jugu Argentine sem razlog za tisti prvi daljši pohod. Moral sem stopiti krenil oktobra 2018, svojo avanturo pa sem na iz svoje cone udobja, ker verjamem, da se ti šele severu Aljaske zaključil skoraj štiri leta in slabih tako lahko zgodijo res lepe stvari v življenju. V 25 tisoč kilometrov pozneje. zadnjih letih sem spoznal celo vrsto novih kultur, Težko bi rekel, da so to bile že moje otroške ogromno krasnih ljudi, spotoma sem se naučil sanje. Po moje sem tudi tisto fazo, da hočem tudi novega jezika, španščine. Bilo je vredno biti gasilec ali zdravnik, kar preskočil. Bil sem vsega časa, truda in denarja. pač čisto običajen najstnik, ki si je želel čim bolj Res pa si na začetku nisem znal predstavljati, vključiti v družbo, si najti prijatelje in svoj košček kaj vse me čaka. Nisem si hotel delati natančnih načrtov. Po izkušnjah sem vedel, da se ti kot domine podrejo takoj, ko gre prva stvar drugače, kot si predvidel. Uredil sem osnovne stvari, predvsem papirologijo, se pozanimal, kako je s potrebnimi vizami in podobno. Edina stvar, ki bi jo spremenil, če bi šel še enkrat na pot, je znanje jezika. Špansko bi se naučil, preden bi šel na pot. Prepričan sem namreč bil, da se bom lahko v državah Južne Amerike znašel z angleščino, ampak ni šlo in v začetku sem imel zelo velike težave s komunikacijo. Pri opremi sem moral vzeti v zakup, da bom na poti več let, da bom hodil v vseh letnih časih in po zelo različnih terenih. Tako sem moral biti Na skrajnem jugu Argentine oktobra 2018 pripravljen na vse; tako na zelo mrzlo zimo kot 103 POBegi V nARAVO je do naslednjega mesta. Na dan sem v povpreč ju prehodil 40 kilometrov, in če jih je bilo do naslednjega mesta na primer 120, sem torej moral v voziček naložiti hrane za tri do štiri dni. Zaradi teže, ki sem jo moral tako dodatno potiskati, si prevelikih rezerv nisem nikoli delal. Vsak kilogram se je namreč poznal, še posebej, ko sem ga moral potiskati v klanec. V Čilu, na skoraj 5000 metrih višine je bil občutek tak, kot da sem star 80 let in se z zadnjimi močmi vzpe­ njam po stopnicah. Ampak tudi na to se telo sčasoma privadi. Začetek poti je bil zelo stresen, tudi zaradi tega, ker sem zelo navezan na svoje prijatelje. Iskreno povem, da mi je bilo težko oditi. Tiste zadnje dni pred odhodom še posebej. Čeprav sem se dolgo pripravljal in si to želel, se sem počutil, kot da grem nekam pod prisilo. Vseeno sem šel. In se znašel v nekem praznem vmes­ nem prostoru. Bil sem v odhajanju, nič več doma, hkrati pa še ne na poti. Prvi dnevi so bili Na cesti človeku ne prizanašajo huda poletna vročina, polarni mraz, stresni tudi zaradi kampiranja. Tega kot mlado­ neumoren dež, orkanski veter in visok sneg. stnik namreč nisem bil vajen. Kar naenkrat sem se torej znašel v povsem novih razmerah, v na hudo poletno vročino, dež, veter in sneg. To je tuji državi sem spal v naravi. V šotoru. In to na pomenilo primerno obutev, opremo in še cel kup primer v Patagoniji, kjer si vsej slovenski burji drugih stvari. navkljub dotlej nisem znal predstavljati, kakšen Kar zadeva financ, sem poskusil za pot čim je lahko res hud veter. Nisem vedel, kako bo na več prihraniti sam. Nekaj časa sem opravljal dve poti, kako bom komur koli sploh razložil, kdo službi, in ko so se drugi zabavali, sem jaz ves čas sem, kam grem in zakaj hodim. In takrat sem delal. Ni mi žal za to, da sem se odpovedal marsi­ si rekel: Oli, sem si prišel, da se boš imel lepo! čemu, ker sem imel ves čas pred seboj svoj cilj. In ko sem se končno sprostil, so stvari stekle. Vseeno pa mi pod črto brez pomoči širše skup­ Prepustil sem se toku. Na družbenih omrežjih nosti, podpore celotne Slovenije in mnogih dobrih ljudi na poti kaj takega ne bi uspelo. Pot se je izka­ zala za ogromen finančni zalogaj, veliko večji, kot sem pričakoval. Še posebej zaradi pandemije, ki je brutalno posegla vmes in mojo pot presekala na pol. Vmes sem se moral namreč zaradi izgube dokumentov in potem še covida vrniti v domo­ vino, in to je s seboj potegnilo ogromne stroške. Covid testi, cepljenja, spanje v hotelih v Kanadi, saj sem se v tej državi znašel v tistem delu leta, ko šotorjenje pri minus 20 stopinjah ni ravno pripo­ ročljivo. In vse to je seveda stalo. Poseben izziv je predstavljala tudi logistika glede hrane. Običajno sem preveril, koliko hoda Ko je v zgodbo stopila Carlitos, je pohod dobil novo dinamiko. 104 Peš čez dVe celini Od PATAgOnije dO AljAsKe Oliver Tič sem sproti objavljal, kaj se mi dogaja in kako mi ljudje na poti pomagajo, kako se trudijo mi olaj­ šati pot in mi polepšati celotno izkušnjo. Skoraj vsak dan sem imel kakšno tako zgodbo. Posebna izkušnja je bilo potovanje po Argen­ tini. Tam me je sprejela in zame v veliki meri skrbela slovenska izseljeniška skupnost. Bil sem izjemno pozitivno presenečen. Gre za drugo generacijo ljudi, ki večinoma še nikoli ni bila v Sloveniji. Njihova slovenščina pa je neverjetna, nekajkrat sem pomislil, da lepša, kot jo govori marsikateri od mojih rojakov doma. Vedno so me lepo sprejeli, bil sem na toplem, opran, na voljo sem imel kopalnico, hrano in vse, kar Tudi za nekaj najlepših razgledov se je na poti našel čas. človek potrebuje. Zelo lepa izkušnja je bila in Argentina bo ostala moja najljubša država Južne Res sem na lastni koži začutil, kaj pomeni živeti Amerike. Bila je res nepozaben del poti. pod milim nebom v vseh mogočih razmerah. Dokler se nisem naučil špansko, sem imel Ne bom rekel, da je bilo vse kot v pravljici, z jezikom precejšnje težave. Ko prideš v kako ampak negativnih izkušenj sem imel zelo zelo malo vas, tam ni trgovin, kot jih poznamo pri malo. Seveda ne morem mimo ropa v Kolum­ nas, da bi lahko enostavno stopil skozi vrata in biji, ko so mi med drugim pobrali tudi doku­ pokazal, kaj bi rad. Gre bolj za hiše, kjer stopiš mente in mi tako povzročili nemalo nevšečnosti, do okna z rešetkami in poveš, kaj potrebuješ. To ampak zaradi tega nisem izgubil zaupanja v pa sprva sploh ni bilo enostavno. Prisiljen sem ljudi. Prepričan sem, da je 99 odstotkov ljudi bil vklopiti vso svojo ustvarjalnost, po dveh ali na svetu dobrih, in to lahko potrdim z vsem, treh mesecih pa sem znal že dovolj, da sem se kar sem doživel. Tudi v državah, kot je El Salva­ tudi pogovoril. dor, ki je znana kot ena najnevarnejših držav na Drug velik izziv pa so bile vremenske razmere. svetu, kjer je stopnja umorov zelo visoka, sem Kot sem že omenil, nikoli ne bom pozabil vetra imel krasne izkušnje. Ljudje so me ustavljali, v Patagoniji, pa pomanjkanja kisika na pet tisoč me sprejemali v svoje domove, mi dajali hrano, metrih v Čilu, neznosnega mraza v Boliviji in četudi sami niso kaj dosti imeli. To poudarjam še česa. Vreme mi je pobralo ogromno energije. zato, ker verjamem, da s takimi očmi, kot gledaš na svet, tak svet tudi vidiš. Če pričakuješ nega­ tivno in se obkrožaš z negativnimi ljudmi, tvoja izkušnja ne more biti drugačna kot slaba. Česar pred potovanjem seveda nisem mogel predvideti, je bila epidemija covida, ki je zelo zaznamovala mojo pot. Po ropu sem odpotoval v Slovenijo, da sem si znova uredil papirje, se vrnil nazaj v Kolumbijo, po treh dneh hoje pa je izbruhnilo. Meje so se začele zapirati. Moral sem domov in potovanje za celo leto prekiniti. Znova začeti, kjer sem končal, je bilo potem bistveno težje. Predvsem zaradi financ, saj so se stroški kar naenkrat podvojili, če že ne skočili do neba. Bistveno več težav sem občutil kot Prvi napis na poti, ki je že rahlo zadišal po cilju. pred korono. 105 POBegi V nARAVO bi brez dvoma bolj cenil vse tisto, kar mu je na voljo. Sem pa postal tudi samozavest nejši. Če mi je bilo včasih zelo nerodno, ko sem se moral izpo­ staviti, kaj povedati, je zdaj drugače. Priložnosti za vajo sem imel v zadnjih letih res veliko. Tudi ko bi se najraje kam skril ali umaknil, se nisem mogel. Moral sem se soočiti z ljudmi. Ker nisem bil doma in sem bil od njih odvisen. Poseben občutek na poti so mi dali zadnji dnevi. Priznam, da sem bil že res utrujen in sem Nepogrešljiva pasja sopotnica za hojo ni bila vedno razpoložena. Prav rada se je pustila razvajati. si želel zaključiti. Po letu in pol sem pogrešal kopalnico, posteljo, prijatelje, domač kraj. Zelo Najlepša stvar, ki se mi je zgodila na poti, pa je čustveno sem doživljal prihod na cilj. Še posebej, brez dvoma Carlitos. Kot otrok smo imeli doma ker so me tam pričakali prijatelji. Samo enkrat psa, ampak v resnici nikoli nisem razumel ljudi, smo se srečali, in sicer na moji prvi poti čez ZDA. ki se tako čez mero navežejo na živali. Potem pa Zdaj pa so se pripeljali 9000 kilometrov, zato se mi je zgodila ta psička, ki sem jo premraženo da so me sprejeli na koncu in z mano proslavili in prestrašeno pobral na cesti v Peruju. Odkar sva zaključek moje hoje po najdaljši cesti na svetu. poldrugo leto vsako minuto dneva in noči preži­ Kaj reči za konec? Star sem 38 let. Po logiki vela skupaj, se poznava do obisti. Seveda je bilo in družbenih pričakovanjih bi moral imeti potovanje z njo po svoje težje. Nisem mogel na družino, se ustaliti, vsak dan opraviti osem ur primer v večje trgovine in marsikdaj sem težko kakšne službe in se počasi starati. Ne vem, kaj našel prenočišče, kjer bi sprejemali tudi živali. V bo prinesla prihodnost, in nočem delati načr­ Južni in Srednji Ameriki so za razliko od Severne tov, ker pravijo, da se zarečenega kruha največ Amerike in Evrope taki hoteli izjemno redki. Tam poje. Ampak prepričan sem, da ne bom nikoli so psi kvečjemu hišni čuvaji, in ko se ljudje prese­ le pasivno opazoval časa, ki mineva. Zavedanje, lijo, jih enostavno prepustijo samim sebi. Posle­ da ga je treba izkoristiti, bom vnesel v vse, kar dično je v teh državah ogromno potepuških psov bom počel. Sicer pa je svet velik in poti, ki jih in seveda težav, povezanih s tem. Ampak Carli­ še nisem prehodil, številne. Mogoče kdaj tudi tos je zdaj z mano in še vedno me preseneti, kako v Avstraliji  … Ampak pustimo to, najprej si globoko se lahko človek naveže na žival in koliko moram najti službo in seveda nadoknaditi vse mi pomeni. zamujene trenutke s svojimi prijatelji. Čeprav sem že po naravi hvaležen, sem po tej izkušnji to svojo naravnanost še okrepil. Vedno sem bil skromen, nikoli nisem živel v razkošju, ampak predvsem zadnja leta sem imel dobro službo in za svoje potrebe, za neko normalno življenje dovolj denarja. Po svetu pa sem spoznal na stotine ljudi od vsepovsod in videl, kako živijo, da mnogi nimajo niti pitne vode, kaj šele občutka varnosti v vsakdanjem življenju. Pri nas v Slove­ niji pitna voda priteče iz vsake pipe, ponoči se brez strahu sprehajamo kjer koli, če bi v domačih Konjicah kje izgubil denarnico, je velika verje­ tnost, da bi jo z vso vsebino vred dobil nazaj. Takih stvari ne znamo dovolj ceniti. Za vsakogar bi bilo Prihod na ciljno točko Aljaske je pospremilo tudi nekaj solz veselja, dobro, da bi imel vsaj delček te moje izkušnje, ker predvsem pa zastava domačega mesta, Slovenskih Konjic. 106 ČLOVEK NE JEZI SE Tomaž Erzar KDOR JE LAHKO ISKRENO HVALEŽEN, BO VSAK DAN DOŽIVEL NEKAJ DOBREGA IN LEPEGA najprej bi bilo dobro, da se spomnimo, da obstajata dve vrsti hvaležnosti. Prve smo se na- učili doma in pravzaprav ni kaj več kot vljudnost in previdnost. naučili so nas, da je treba reči »hvala« in »prosim«, in če nam je to skoraj vedno uspelo, so nas pohvalili. Mi pa smo se seveda naučili, da sta »prosim« in »hvala« najmanj težavna pot do tega, da kaj dobiš. nihče takrat ni pomislil, da je to tudi najboljša pot do tega, da se začneš prilagajati svetu dobrin in tistim, ki imajo nekaj, kar bi rad sam dobil. danes upam, da vsi vemo, kaj se zgodi otroku, ki na videz reče same pravilne stavke, se na videz pravilno vede in se prilagaja. Tak otrok lahko sčasoma izgubi svoj notranji kompas. Ker se ves čas ozira na druge, ne ve več, kaj si zares želi, in ali koga sploh zanima, kaj si želi. Tudi če si kaj želi, je velika nevarnost, da si bo tak otrok želel nekaj materialnega, nekaj, kar se dobi s »prosim« in »hvala«, v skrajni obliki, nekaj, kar lahko dobiš z navidezno prijaznostjo in vljudnostjo. Kot otroci smo si pogosto želeli zelo nava­ so vrata v otroški svet potreb, strahov, upov in dne stvari, sladoled ali nove superge. Seveda sanjarij, ki ga že omenjena prva vrsta vljudne se take otroške želje lahko komu zdijo znak hvaležnosti poskuša ukrotiti ali kar odpraviti, materializma ali rezultat od reklam zavedene tako da postavi na njegov začetek »prosim« in otroške pameti. In morda je res otroška želja »hvala« na njegov konec. največkrat odraz tega, kar si želijo drugi otroci, Tako se lahko zgodi, da zaradi pretiranega kar ponujajo reklame in kar se odraslim zdi poudarjanja zunanje, včasih površne in tudi tako prozorno in odveč. Toda vsak od nas, ki neiskrene hvaležnosti umre ena od ključnih je bil kdaj otrok in se je tudi sedaj v odras­ sestavin odraslega polnega življenja: premišlje­ losti pri pravljen spominjati otroških želja in vanje o tem, kaj si res želimo in kaj nas osre­ doživljanja, ve, da je v vsaki otroški želji skrita čuje. In še, kaj nas iskreno povezuje z domačimi še ena globlja, bistveno pomembnejša želja in ljudmi in drugimi. potreba. Potreba, da bi te kdo razumel oziroma Če je torej prva vrsta hvaležnosti bolj stvar bi te bil kdo pripravljen razumeti in se poglo­ olike, kar je sicer povsem v redu, ni dobro, biti v tvoj otroški svet želja in potreb. Vrata v ta da ostanemo samo pri njej. Obstaja še druga notranji svet se odprejo samo, če odrasli pris­ vrsta hvaležnosti, tista, za katero vsi vemo, luhnemo in razumemo tiste neumne, »brezve­ da izhaja iz srca, toda ne vemo, ali imamo kaj zne« otroške želje. To seveda ne pomeni, da jim te prave srčne drže in kako jo dobimo, če je moramo ustreči. Saj odgovora na otroško željo nimamo. Tudi pri tej hvaležnosti moramo biti nista samo »da« in »ne«: med njima je cela vrsta previdni. Poglejmo primer. Recimo, da mi je načinov, ki nas lahko pripeljejo do tega, da vsto­ nekdo pomagal, ko sem bil v stiski: nisem imel pimo v otroški svet in počasi ugotovimo, kaj bi denarja, grozila mi je izguba službe, ostal sem bil pravi odgovor na vsako otroško željo pose­ na cesti s pokvarjenim avtom. Iskreno sem mu bej, in tako skozi pogovor in stik oblikujemo hvaležen, saj mi je olajšal stisko, pomiril moj otrokov notranji kompas. Med »da« in »ne« strah ali olajšal bolečino. Verjetno bi tudi sam 107 člOVeK ne jezi se pomagal sočloveku v podobni stiski. Morda pa sebe in bo zanjo hvaležen. Če se namreč otroku tudi ne, odvisno od tega, kaj bi taka pomoč od v stiski ni treba osredotočati na oliko in na to, mene zahtevala. Če bi bil istočasno tudi sam kaj mislijo, pričakujejo ali zahtevajo drugi, bo v kaki stiski, časovni ali finančni, najbrž ne bi začutil, da je v tistem trenutku njegova stiska pomagal ali ne bi mogel pomagati ali pa si ne naša prva skrb in da nas ne skrbi, ali se bo ob bi upal. Človek, ki mi je pomagal, je očitno to tem še kaj naučil iz učbenika o bontonu. Prav zmogel. Še posebej sem mu lahko hvaležen, če to pa je bistvo dobrote in otrok se bo tega bistva vem, da taka pomoč zanj ni bila enostavna, da naučil povsem mimogrede. Dobrota »ne išče je bil morda tudi sam v kaki stiski, ampak ga svojega« in pomoč šibkejšemu je njen naravni, to ni oviralo. Da bi bila torej moja hvaležnost spontani odziv. Prava dobrota ne potrebuje prava in srčna, bi moral prepoznati, da pomoč, otroške zahvale ali prošnje niti ne poskuša svoje ki mi je bila ponujena, niti najmanj ni samo­ pomoči izkoristiti za kratek poduk o oliki. umevna. Prišla je do mene, lahko pa tudi ne bi, Tudi odrasli, kadar so preplavljeni z lastnimi če bi se, kot smo videli, človek, ki bi mi želel težavami, ne pomislijo na to, da bi se zahvalili pomagati, tudi sam znašel v stiski in bi moral za pomoč. Še huje je takrat, kadar globoko v najprej reševati svojo stisko. Za pravo hvalež­ srcu čutijo, da jim pomoč pripada in da so jim nost iz srca je tako potrebno, da se vsaj za hip ljudje dolžni pomagati, ker so pač v stiski. V osredotočimo na človeka, ki nam nudi pomoč, sebi doživljajo, da so žrtve razmer, krivic, poli­ in spoznamo, da je ta pomoč dejanje dobrote. tike, zgodovine, genetike, družine in še česa. Lahko bi si namreč pomoč tega človeka razlo­ Jezni so, ker se jim godi tako slabo in ker ne žili kot nekaj, kar je naredil iz preračunljivosti, morejo nič spremeniti na bolje. Ker se te jeze ker računa na povračilo, ali iz navadne vljud­ ne zavedajo, za svoje stanje krivijo vsemogoče nosti ali iz dolžnosti, ker je za to zadolžen ali okoliščine. Tičijo v zameri, so užaljeni, »jezni plačan. Če kljub tem pomislekom uspemo na ves svet«, in zato tudi ne morejo biti iskreno videti v ponujeni roki tudi dobroto, smo na hvaležni za pomoč, ki jo prejmejo. pravi poti do občutka iskrene hvaležnosti. O tej prikriti jezi in nesposobnosti za Prejšnji primer nam pomaga pojasniti, zakaj hvalež nost si lahko za lažje razumevanje otroci ne morejo v polnosti občutiti hvaležno­ preberemo izjemno svetopisemsko priliko o sti, ki smo ji rekli hvaležnost druge vrste ali desetih ozdravljenih gobavcih (Lk 17,11­19). prava globoka hvaležnost. Otroške stiske so za Beremo, da se od desetih ozdravljenih gobav­ njihovo doživljanje prevelik zalogaj, da bi ob cev samo eden vrne in zahvali. Njegova zahvala tem lahko razmišljali še o čem drugem. Kadar je prihaja iz srca: spoznal je, da je bil deležen stiska velika, in otroške stiske so vedno takšne, prave dobrote, ki bi je lahko tudi ne dobil. Kaj si otrok ne more želeli drugega kot to, da stiska lahko potem rečemo o onih devetih, ki so bili in bolečina čim prej mineta. Na nek način je enako ozdravljeni, a niso čutili nobene srčne in tako tudi prav, saj je naloga odraslih, da otroku iskrene hvaležnosti? Zakaj ti ljudje v ozdravitvi nesebično pomagajo, ker je pač šibkejši. In tako niso prepoznali dobrote, ampak prej nekaj, kar ni nobene potrebe, da bi se otrok zahvaljeval jim pripada, ker so že dovolj pretrpeli? Če se za pomoč, ki mu pripada. Dovolj je, da občuti spomnimo tega, kar smo rekli ob otrocih, bi bil učinke naše dobronamernosti, četudi se zanjo odgovor naslednji: očitno v otroštvu niso doži­ še ne zmore izrecno zahvaliti. Pravzaprav bi veli veliko dobrega oziroma tiste vrste pomoči, lahko rekli takole: manj ko bomo otroke silili ki bi bila zastonj. Vsako uslugo in naklonje­ s »prosim« in »hvala«, večja je verjetnost, da nost so morali plačati, za vsako pomoč so bodo v času odraščanja sami spoznali, kaj je dobili zraven še lekcijo, in tako so se naučili, da prava dobrota, in se želeli zanjo iskreno zahva­ dobrota ne obstaja. Obstaja samo olika, prila­ liti. Otrok, ki je doživel dobroto, bo to dobroto gajanje in tisto železno pravilo življenja, ki se pozneje v življenju prepoznal v ljudeh okoli mu skrajšano reče »daj­dam«. Zato tudi svojo 108 KdOR je lAhKO isKRenO hVAležen, BO VsAK dAn dOžiVel neKAj dOBRegA in lePegA Tomaž erzar ozdravitev sprejemajo kot del »daj­dam« logike razvrednotiti. »Zadaj je bilo koristoljubje,« sveta: oni so svoje dali, ko so trpeli, zdaj so bodo rekli. Oni pač morajo videti koristoljubje dobili nazaj zdravje. Najbrž si mislijo: Kaj je tu povsod, ker so samo tako lahko še naprej jezni, posebnega in zakaj že naj bi bili hvaležni, ko pa pravičniško užaljeni in »neskončno« prizadeti. smo toliko pretrpeli? Lahko jih razumemo: saj »Vse je koristoljubje,« bodo rekli, »dobrota ne če se njihova bolezen da tako hitro pozdraviti, obstaja.« potem ni razloga, da ne bi bili zdravi že vrsto Zdaj šele vidimo, kako velik obrat srca je let. Sploh ni razloga, da so zboleli. Kdo jim bo potreben, da ljudje začutimo to drugo globoko povrnil čas, prebit v osamitvi in zapuščenosti? hvaležnost. Samo eden od desetih je to zmogel Izgubili so leta življenja in zdaj, ko so ozdrav­ takrat in danes je enako in vedno bo. Da bi bili ljeni, vidijo, da je bilo vse skupaj popolnoma namreč lahko hvaležni za dobre stvari, ki jih krivično in nesmiselno. V svojem srcu pravijo: doživljamo v življenju, moramo v svojih srcih Hvala lepa za tako dobroto. narediti malo praznega prostora, kjer ne bo Devet ozdravljenih gobavcev se ne vrne jeze, ki se ozira nazaj na bolečino ali krivico, in k Jezusu, da bi se mu zahvalili, ker se v sebi kamor se bo lahko naselil nov dan. Temu se naš kljub povrnjenemu zdravju še vedno počutijo občutek za pravičnost upira. Ni pravično, da prikrajšane in so zagrenjeni ter bolj ali manj zboliš, ni pravično, da nimaš, drugi pa imajo. odkrito jezni. In resnica je, da smo včasih vsi Toda kako dolgo bomo pustili, da nam krivice tako prikrajšani in zagrenjeni, ne da bi si to okoli nas krojijo tudi življenje v nas? Vsako priznali. Vsi se včasih znajdemo v situaciji, ko jutro, pravijo ljudje, ki so prestali številne v naš utrujeno žalostni svet ne posije nobena krivice, se moramo spomniti na to, da je pred svetloba, ko okoli sebe ne prepoznamo nobene nami nov dan in priložnost, da doživimo nekaj prave dobrote in jo zato še kar čakamo. In ko lepega in okusimo nekaj dobrega. Vsako jutro pride, če seveda pride, rečemo: »Ne, to še ni si zastavimo isto vprašanje: ali bolj sovražimo tista prava dobrota, bomo še malo počakali.« krivico ali se bolj veselimo dobrote. Vsako jutro Upravičeno bi se zdaj lahko vprašali, ali sploh še ti ljudje naredijo v svojih srcih malo praznega obstaja kaka dobra stvar, ki se nam lahko zgodi prostora, kamor potem lahko pride dobrota. v življenju, da ne bi bili več tako globoko jezni Samo kdor vsako jutro naredi ta obrat srca, in bi se zanjo zahvalili. Marsikdo zase misli, da vidi dobroto okoli sebe in je zanjo hvaležen. če bi mu prišla naproti prava dobrota, bi jo bil Večkrat ko naredi ta obrat, več dobrote vidi sposoben prepoznati in se ji zahvaliti. Toda ali in lepši je svet, kamor se vsako jutro prebuja. ve, kaj je prava dobrota, če je ni še nikoli izku­ Devet jeznih na enega hvaležnega, devet zagre­ sil, če ne verjame vanjo in če jo še kar naprej njenih dni na en lep dan, in če to povemo še čaka? Je prava dobrota v povrnjenem telesnem drugače, devet poskusov, da bi se nam dobrota zdravju? Mogoče v bogastvu? V moči? približala, na en uspešen preboj v naše zaprto Glavna težava ni pomanjkanje olike niti srce. zdravja niti denarja, ampak zaprtost srca. Krščanski nauk o dobrem in zlu pravi, da Globoko potlačena jeza pravi: če obstaja je Bog dober in se večno sklanja k človeku. dobrota, če obstajajo dobri ljudje, ki se trudijo Ne samo devetkrat, ampak večno. Človek, ki in so hvaležni, potem jaz nimam prav in ne prepozna to dobroto, ki se sklanja k njemu, morem več biti jezen. Zato bodo ljudje pogosto razume, da se te neozdravljiva bolezen lahko zanikali, da obstaja dobrota, ker je to zanje drži tudi po tem, ko si bil ozdravljen, ker je preveliko tveganje. Ozdravljeni gobavci bodo to bolezen zaprtega srca. Zato je toliko bolj zanikali, da se je eden od njihovih sotrpinov hvaležen za vsako naklonjenost, ki jo odrasli prišel zahvalit ali da je bilo njihovo ozdravlje­ namenjajo otrokom, da ti lahko živijo tako, da nje narejeno iz dobrote. To dobroto bodo svobodno prejemajo in so pozneje spontano in poskušali v svojem razmišljanju in svojem srcu iskreno hvaležni. 109 Mateja Cvet UČENJE BRANJA IN DISLEKSIJA Branje je veščina, ki nas spremlja na vsakem koraku. Od vstopa v šolo je učenje branja in branje na sploh pomemben del otrokovega življenja. Tudi v odraslem obdobju beremo vsak dan oziroma večkrat na dan. četudi ne posegamo po knjigah, beremo na telefonu, v trgovini, v avtobusu … Branje odraslih bralcev je avtomatizirano in tekoče. Tudi večina otrok branje hitro usvoji z nekaj truda in vaje. Ob rednih bralnih vajah lahko opazujemo konstan- ten napredek, branje je iz dneva v dan bolj tekoče in otrok rad in z veseljem poseže po zgodbah in knjigah. Včasih pa se zgodi, da otrokovo branje kljub uram in uram vaje ne na- preduje. če ob tem opažamo še, da tudi učenje pisanja pri sicer bistrem in radovednem otroku poteka nenavadno počasi, obstaja verjetnost, da ima otrok disleksijo. Disleksija je nevrofiziološko pogojena motnja, seboj razlikujejo le po orientaciji simbola (npr. za katero so značilni primanjkljaji na področju b in d, p in b). Težave z vidnim dekodiranjem, fonološkega zavedanja in vidnega zaznavanja. ki je povezano z zaznavanjem delov in celote, Najpogosteje jo prepoznamo ravno pa podlagi vplivajo na uspešnost pri branju različnih pisav, težav, ki jih ima otrok pri učenju branja in pisa­ saj se sicer enake črke pri različnih pisavah nja. V prvih fazi učenja branja mora otrok posa­ razlikujejo v drobnih detajlih (npr. calibri – g, mezno črko povezati z ustreznim glasom. Nato Century Ghotic – g). Pri tem ne gre za težavo ko bere, izgovarja glasove in na podlagi tega, kar z vidom, ki bi jo lahko rešili s pomočjo diop­ sliši, prepozna prebrane besede. Ko želi besedo trijskih očal, tudi ne za težavo s sluhom. Otrok zapisati, jo mora najprej znati razdeliti na posa­ lahko vidi in sliši povsem dobro. Težave pa mezne glasove in nato vsako črko po vrsti zapi­ nastopijo v fazi, ko možgani obdelujejo infor­ sati. Primanjkljaji na področju zaznavanja macije, ki so jih prejeli po vidni in slušni poti. glasov tako otroke z disleksijo močno ovirajo Ker so črke vidna informacija, ki jo morajo že v prvih fazah učenja branja in pisanja. Poleg naši možgani pravilno obdelati in povezati z težav na področju zaznavanja glasov v besedah ustreznimi glasovi, dislek sija močno vpliva na pa so pri otrocih z disleksijo pogosto prisotne proces učenja branja in pisanja. tudi težave z vidnim zaznavanjem  – vidnim Težave pri učenju branja in pisanja najprej razločevanjem, sledenjem, spominom, orien­ zaznajo starši in učitelji. Zaradi opisanih tacijo in dekodiranjem. Zaradi slabše razvi­ primanjkljajev pri otrocih z disleksijo najpo­ tega vidnega razločevanja otrok pri branju ne gosteje opažamo, da pri branju mešajo vidno zmore razločiti drobnih detajlov, v katerih se podobne črke (b/d, p/b, z/s), se izgubljajo med črke in besede razlikujejo druga od druge (npr. vrsticami, mešajo vrstni red črk v besedah ter z in s, m in n, repa  – kepa). Težave z vidnim si težko zapomnijo imena, datume, formule sledenjem pomenijo, da njegove oči ne zmorejo in podatke, povezave z učno snovjo. Podobne enakomerno slediti vrstici in besedilu od leve napake se lahko pojavljajo tudi pri pisanju. proti desni, od zgoraj navzdol. Zato se izgublja v Otroci lahko mešajo vrstni red črk in besede besedilu in meša vrstni red črk v besedah (rop – zapisujejo po svoje. Imajo tudi težave z orien­ por). Zaradi težav z vidnim spominom si težko tacijo. Otroci z disleksijo si težko zapomnijo, zapomni kratke besede, ki se pogosto pojavljajo katera roka je desna in katera leva, in imajo (npr. in, na, moj). Zaradi težav z vidno orien- poleg težav z orientacijo na sebi tudi težave z tacijo težko pravilno prepozna črke, ki se med orientacijo v prostoru in na papirju. Vse naštete 110 Učenje BRAnjA in disleKsijA Mateja cvet težave jih lahko izrazito ovirajo pri učenju Dejstvo pa je, da poleg tega, da našteti branja, pisanja in tudi pri sledenju pouku, primanjkljaji otroka ovirajo pri učenju branja, prepisovanju iz table ter pisanju testov. močno vplivajo tudi na njegovo samopodobo. Ko starši ali učitelji zaznajo katero od Otroci z disleksijo doma pogosto veliko vadijo naštetih težav, otroku običajno prvo pomoč branje, a kljub trudu napredujejo veliko počas­ v šoli poskuša nuditi učitelj. Učitelj otroku neje kot sovrstniki. Rek Vaja dela mojstra, pomaga pri pouku in v času podaljšanega biva­ če mojster dela vajo pri otrocih z disleksijo nja. Če taka oblika pomoči ne zadostuje, se pogosto ne velja. Vsaj ne dobesedno. Vaje otrok vključi še v dopolnilni pouk. Nato se v branja so seveda ključnega pomena, a samo proces dela z otrokom vključi še šolska sveto­ golo ponavljanje običajno ne prinese napredka. valna služba. Dodatno pomoč šole otrokom Vaje branja morajo biti prilagojene otrokovim nudijo tudi v okviru individualne in skupin­ posebnostim in usmerjene v urjenje prej opisa­ ske pomoči. Šolski specialni in rehabilitacij­ nih veščin, ki so predpogoj za tekoče branje. S ski pedagog lahko skupaj s psihologom preko posebnimi vajami, namenjenimi spodbujanju testiranja oceni, ali je razlog za otrokove težave razvoja fonološkega zavedanja, slušne pozor­ morda ravno disleksija. Če sumite, da ima vaš nosti, vidnega zaznavanje in vidne pozornosti otrok morda disleksijo, se vedno lahko obrnete lahko otroku omogočimo, da razvije veščine, na šolsko svetovalno službo. Otrokom s prepo­ potrebne za uspešno branje. Pomoč in usmerit ­ znano disleksijo v šolah, po postopku usmer­ ve specialnega in rehabilitacijskega pedagoga so janja, lahko nudijo še dodatno strokovno lahko v veliko pomoč tako staršem kot učite­ pomoč in potrebne prilagoditve pri preverja­ ljem. Otroci z disleksijo pogosto razvijejo tudi nju in ocenjevanju znanja. Dodatna strokovna odpor do branja, učenja in dela za šolo nasploh, pomoč je v šoli namenjena prav odpravljanju zato se starši pogosto sprašujejo, na kakšen primanjkljajev in jo v obsegu nekaj ur tedensko način jim lahko pomagajo. skupaj z otrokom izvaja specialni pedagog. V Pri učenju je ključno, da si šolsko snov veliko pomoč so tudi prilagoditve pri pouku pravočasno in ustrezno razporedimo. Otroci ter preverjanju in ocenjevanju znanja. Dodat ­ z disleksijo za učenje in pomnjenje podatkov ne fotokopije, prilagojena pisava, več pros­ potrebujejo več časa in utrjevanja. Časovna tora za zapis, krajša in enostavnejša navodila, stiska je lahko še dodaten razlog za občutke pomoč pri branju, kartončki za pomoč pri anksioznosti. Najučinkovitejša je pomoč kole­ priklicu podatkov in podaljšan čas pri pisa­ darja, na katerem natančno zapišemo, koliko nju testov so le nekatere od možnih prilagodi­ časa bo otrok porabil za branje besedil in tev, ki učencem z disleksijo pomagajo, da lažje ponavljanje snovi. Pri branju daljših besedil sledijo pouku in pri ocenjevanju izkažejo svoje lahko otroku pomagamo tako, da mu besedilo znanje. Veliko vlogo pri izvajanju prilagoditev, glasno preberemo. Pri tem se lahko tudi posna­ ki otroku pripadajo, imajo tudi učitelji. Pred memo, da bo otrok prebrane vsebine lahko leti je veljalo močno prepričanje, da so otroci z večkrat poslušal. Pomagajmo mu, da si bo iz disleksijo zgolj leni in površni. K sreči se znanje slišanega pripravil kratke povzetke in izpisal in razumevanje disleksije med učitelji in starši ključne podatke. Otroci z disleksijo bodo pri v zadnjem obdobju počasi širi. Tudi otroci učenju v začetnih fazah potrebovali več naše z disleksijo lahko sami pripomorejo k širje­ pomoči in podpore. Predstavimo jim lahko nju znanja o specifičnih učnih težavah. Dobro različne strategije učenja in jim pomagajmo, da razumevanje lastnih primanjkljajev, močnih ter poiščejo tiste, ki so zanje najprimernejše. Poleg šibkih področij otroku pomaga, da učiteljem in že naštetega je pomembno, da pri učenju dovolj sovrstnikom lažje razloži, zakaj potrebuje posa­ časa namenimo tudi ponavljanju vsebin. Zaradi mezne prilagoditve pri pouku ter preverjanju in težav s priklicem podatkov so ti otroci pogosto ocenjevanju znanja. tudi manj uspešni pri ocenjevanju znanja. V 111 člOVeK ne jezi se Mateja Cvet, Berem z Vidom 1, 2, Celjska Mohorjeva družba, 2021, 2022 stresnih situacijah se jim pogosto zgodi, da se razmaki med črkami lahko močno vplivajo na doma naučene snovi ne spomnijo. Pomagamo kakovost branja. Prav tako smo lahko pozorni jim lahko z uporabo kartončkov in s pomočjo na papir, na katerem je besedilo napisano. asociacij. Podatke si bodo lažje zapomnili, če Veliko otrok težje bere, če je črno besedilo zapi­ jih bodo povezali s slikami, gibi, pesmijo … sano na bleščeče belem papirju, medtem ko je Otroci z disleksijo imajo pogosto odpor precej lažje prebrati besedilo, zapisano na krem do učenja branja in branja na sploh. Večina ali barvnem papirju. Kateri tip pisave, velikost ima nizko bralno samopodobo in goji močno in podlaga so najustreznejši, pa je odvisno od prepričanje, da so slabi bralci. Ko izbiramo lite­ vsakega otroka posebej. Z malo preizkušanja raturo za otroke, ki imajo pri učenju branja več boste hitro ugotovili, katere prilagoditve so težav, izbirajmo knjige, v katerih je več ilustra­ najbolj v pomoč vašemu otroku. cij in krajša besedila. Stavki naj bodo krajši in Ob ustrezni podpori se lahko tudi otroci preprosti. Preverimo, da v besedilu ni daljših in z disleksijo razvijejo v uspešne bralce. Poleg kompleksnejših besed. Zahtevnost besedil nato primanjkljajev pa disleksija prinaša v življenje postopoma stopnjujemo. Pomembno je tudi, da otroka tudi nekaj prednosti ali, kot temu radi izbiramo knjige s področja, ki otroka zanima rečemo, skritih zakladov – drugačen in kreati­ in pritegne. Knjige in zgodbe ga bodo bolj ven način razmišljanja, ustvarjalnost, bogata pritegnile, če najprej nekaj strani preberemo domišljija, sposobnost empatije in še bi lahko skupaj, ob prvem napetem zapletu pa branje naštevala. Vse to so skriti darovi, ki jih imajo prepustimo otroku. Ko vidimo, da se pri branju otroci z disleksijo. utrudi, se lahko ponovno zamenjamo. Tako bo Pri svojem specialnopedagoškem delu z otrok branje povezal s prijetnimi občutki pove­ otroki z disleksijo srečujem otroke, ki v sebi zanosti s staršem. Učinkovita strategija je tudi skrivajo kup potencialov. Naloga nas star­ dvojno branje. Pri tej strategiji najprej besedilo šev pa je, da jim pomagamo te skrite potenci­ prebere odrasli, nato enak odstavek oziroma del ale odkriti, da bodo lahko zasijali. Tudi sama besedila prebere še otrok. Ker je otrok besedilo sem kot otrok izredno težko razumela, zakaj mi enkrat že slišal, bo njegovo branje nekoliko bolj učenje branja povzroča tako velike težave, zakaj tekoče in čutil se bo bolj uspešnega. Pozorni nikakor ne morem ugotoviti, katera črka je b in smo lahko tudi na to, ali na kakovost otroko­ katera d, kje je desna in kje leva in zakaj si posa­ vega branja morda vplivata tip in/ali velikost meznih podatkov ne morem zapomniti kljub pisave. Pri nekaterih pisavah so si črke nadvse uram učenja. Zato sem si že kot majhna deklica podobne, kar otroka lahko še dodatno ovira zadala, da bom razkrila skrivnosti branja in pri branju. Pretirano okrašena pisava, poševna svoja odkritja delila z drugimi otroki z dislek­ pisava, odebeljena pisava pa tudi premajhni sijo in vsemi, ki se učijo in učijo brati. 112 Ivanka Korošec VZGOJA JE UMETNOST Bili smo na morju. že odkar ste prišli. No, saj morda ne čisto name­ Medtem ko sem bila sama na morju prvič noma. A če človek sedi tu, nehote sliši, kaj se šele pri enajstih letih, moj mož pa pri trinajstih dogaja kakšen meter ali dva od njega.« s šolsko kolonijo, sta najina vnuka doživela stik »Kaj če bi stopili sem, da se ne bova pogovar­ z morjem že kot dojenčka. In da gresta dvakrat jala čez ograjo?« sem predlagala. »Skuham vam ali trikrat na leto na morje, ni nič posebnega. kavico, pa bova lahko poklepetala.« Enkrat s starši, enkrat s kolesarskim klubom, »Res vas ne bi rad obremenjeval in vas motil,« spet drugič s kakšno teto in seveda tudi s se je izmotaval, vendar sem čutila, da bo rade volje starima staršema. sprejel povabilo. Obšel je lovorikovec in prišel Imeli smo v najemu prav mično hišico, neda­ na našo teraso. Dal mi je roko in se na kratko leč od obale, s prijetno leseno teraso, zamejeno predstavil, nato pa sedel na stol pod senčnikom. s sosedom le z lovorovim grmičjem. O kakšnem »Več kot štirideset let sem učil otroke,« je pove­ mirnem dopustu se seveda z dvema vnukoma, dal, »tako da imam nekakšno poklicno deformi­ ki vstopata v najstniška leta, ne da govoriti. ranost; rad gledam starše in otroke in odnose Tisti pravi, resni mirni dopust bo doma, v senci med njimi. Imam sina, dva vnuka in tudi že nekaj in ko ne bo treba gledati na uro, kdaj bo pri ­ pravnukov. Žal živijo v tujini, tako da se le redko pravljeno kosilo, da ne bo treba skrbeti, s vidimo. Mogoče bi prav zaradi tega vsem starim kakšne skale bo skočil vnuk v vodo ali porinil staršem položil na srce, da je imeti tako vlogo vanjo svojo sestrico. Ampak ne glede na vse, nekaj čudovitega. Vnuki in pravnuki so posladek človek mora imeti malo napetosti, da bi sploh življenja, jagoda na torti.« kdaj lahko občutil sprostitev in olajšanje. »Če jih vidite le občasno, potem morda. A če Po zajtrku sta pustila vse na mizi: skodelice, so del vašega vsakdanjika, jih je kar težko krotiti. drobtine, odprt kozarec z marmelado; ravsala Dandanes je težko vzgajati otroke.« sta se, kdo bo imel plavuti in kdo bo nesel »Ah, dajte no! Kdo to pravi? Vplivi sveta so na blazino do morja. Kot vihra sta odcepetala proti otroka v različnih obdobjih pač različni. Ko smo plaži, za njima se je lagodno odpravil mož, da bili mi mladi, je bilo težko dobiti informacije, bi ju s sence pod borovci vsaj malo nadzoroval, danes se utapljamo v njih. Vendar same informa­ sicer ne bi imela mirne niti minute. cije ne pomagajo, postavlja se namreč drugo vpra­ Tako sem se spravila k pospravljanju, ko me šanje: kako so stvari med seboj povezane. Pred 50 je nenadoma ogovoril sosed na drugi strani leti so bili otroci močno povezani z življenjem – ograje. Bil je star gospod s srebrnimi lasmi in npr. delo na kmetiji, danes pa sedijo doma za raču­ sem ga videvala telovaditi vsak dan zgodaj zjut­ nalniki in igrajo video igrice ali buljijo v telefon.« raj na terasi. Do tedaj nismo spregovorili več »No, ne čisto vsi,« sem kar s ponosom pove­ kot vsakdanji pozdrav. dala. »Našla sem neko angleško raziskavo, kaj naj »Upam, da vas ne motim preveč,« je rekel bi otrok do 12. leta moral storiti – npr. opazovati gospod. »Ampak rad bi vam povedal, da imate zvezdno nebo, skočiti čez potok, splezati na drevo imenitne vnuke.« in podobno. In veste kaj … moja dva vnuka od 50 »Oh, kaj takega,« sem se zavzela sama pri stvari nista storila le ene – in sicer zakurila ognja sebi. Njemu pa sem rekla: »Kako to mislite? Ali brez vžigalic.« nista divjaka kot vsi njunih let?« »Da, saj pravim…« se je smehljal gospod, »Kje pa! Veste, saj res ni primerno niti vljudno, »imata res srečo! Morda prav zato čutim pri vas ampak moram priznati, da vam prisluškujem, nekakšno posebno veselje. Veste, najhuje je, če 113 člOVeK ne jezi se otrok izgubi veselje in vedoželjnost. Pri otroku »Veste, če se učencev predmet ne dotakne, je treba vzdrževati radovednost in zanimanje potem šola ni življenjska in otroci izgubijo stik, za ustvarjalnost. Tega pristnega navdušenja nad ne morejo več slediti toku. Postanejo apatični življenjem samim danes manjka. Naj vam povem: ali težavni. Poslušal pa sem vašega vnuka, s ko sem bil nazadnje na obisku pri sinovi družini, kakšnim žarom vam je razlagal o Hoginsonovem sem zjutraj vstopil v sobico 13­mesečne pravnu­ bozonu … In veste, kaj me je še bolj navdušilo?« kinje. Mislil sem, da še spi, narahlo sem odprl »Nimam pojma,« sem rekla, ko sem mu vrata. Punčka je stala sredi razbrcanih odejic v postregla s skodelico kave. »Kakor tudi nič ne posteljici, in ko me je zagledala, je dvignila rokici vem o tem bizonu …« sem pomislila. in navdušeno, kot je le mogoče, zavpila: ›Yes!‹ Da, »Čeprav ste prav tedaj pripravljali kosilo, ste to je veselje nad življenjem. In to veselje vidim mu prisluhnili in mu postavili celo nekaj vpra­ tudi pri vas.« šanj. No, hm,« se je nasmehnil, »bila so res dile­ »No, le kako?« sem vprašala neumno. tantska, a bila so vprašanja! In vaš vnuk je vedel, »Glejte, všeč mi je, ko vidim in slišim, kako se da ga poslušate in da se zanimate. pogovarjate. Ko vprašate: kaj bomo danes jedli, Vzhičen sem bil, ko vam je vnuk pripovedo­ krompir ali makarone?, je deklica odgovorila val, kako je bilo z oceno pri geografiji. Kakor sem krompir, fant pa makarone. In vi ste neomajno razumel, so morali učenci v referatu predstaviti in prepričljivo rekli: ›Dobro. Potem bo grenadir eno od držav. Vaš vnuk si je izbral Nepal, učite­ marš.‹ In oba sta zavpila: ›To! Super!‹« ljica pa ga je prepričevala, naj izbere raje eno od Pri tem me je obšlo, da smo se vsak večer po evropskih držav. Že to mi je bilo všeč, da je vztra­ večerji igrali človek, ne jezi se, volk in ovce, ko jal pri svojem, ker da je bil tam njegov očka in pa je sonce popolnoma zašlo, smo zaprli senč­ da ima doma molilne zastavice in kamne izpod nike, legli na ležalnike, ki so bili sicer le trije, a Himalaje, skratka njega to zanima. In pika. In se je vnukinja stisnila k meni, gledali smo zvezde učiteljica se je vdala, a zahtevala, da mora biti in se pogovarjali. Kdove o čem smo vse govorili, referat napisan po točno določenih njenih navo­ verjetno je bilo veliko neumnosti vmes, a čeprav dilih. Ko je bil čas za oddajo referata, je vaš vnuk je družinski intimi prisluškoval popolnoma tuj stopil do učiteljice in ji povedal, da ga ni naredil, človek, mi ni vzbujalo neprijetnega občutka. ker če bi ga naredil po njenih navodilih, potem »Kako ste samo gledali zvezde! Čutil sem vese­ bi bil to njen referat, če pa bi ga naredil po svoje, lje, ki izhaja iz pristne in ponižne hvaležnosti, da ji spet ne bi bilo prav …« nam je Bog podaril vstopnico za bivanje na tem »Predrzno, ali ne?« čudovitem planetu, da nam je dal toliko talen­ »Ne, nikakor. Pokončno, bi rekel. Jaz bi mu tov in blagoslovov. Vesel sem bil tudi, ko sem vas čestital! Seveda učitelj ne sme in ne more nagra­ poslušal, da pred kosilom molite. Morda ne verja­ jevati nekaj, česar ni bilo narejeno; vendar je bilo mete, toda zelo malo je družin, ki še celo med v tem ravnanju narejeno nekaj povsem drugega. dopustom molijo …« To je bil, lahko rečem, temeljni kamen njego­ »Pri nas pa molimo ravno med dopustom. vega zavedanja in pokončnosti. Ne glede na to, Tedaj imamo vendar čas in smo skupaj. Med kakšen rezultat je bil, zelo dobro se je odrezal!« delovnim tednom sploh ni skupnega kosila, le »Res mislite tako?« sem ostrmela, saj sta se malo smo zares skupaj …« zaradi tega starša doma nanj jezila. »No, da, a ne samo to. Zelo zanimivo je bilo »Seveda!« je dejal. »In naj povem še nekaj: pripovedovanje vaših vnukov o šoli. Neka­ Vsaka srečna družina ima v sebi nekaj prepros­ teri nočejo niti slišati več o njej, ko se začnejo tosti, ponižnosti in hvaležnosti. Če tega ni, je počitnice.« zastonj ves materialistični trud …« »Joj! Torej ste morali poslušati tudi o tem! Se »No, ne vem,« sem dvomeče rekla, ker sem oproščam, če so bili vnukovi komentarji kdaj tudi pomislila na vnukove želje po novem gorskem neprimerni.« kolesu, po željah  – ne, že kar zahtevah naše 114 VzgOjA je UMeTnOsT ivanka Korošec vnukinje, kaj bi oblekla in obula v šolo, kakšno »Vi, ki imate toliko izkušenj, ali mi lahko igračo je videla pri prijateljici, pa telefon, ki ga daste zgolj en preprost nasvet? Kako ravnati, da imajo že vse njene sošolke razen nje. »Prav tako se ne bi počutila z vnukoma prestroga ali preveč kot najin sin in snaha, se tudi midva z možem popustljiva?« trudiva – tedaj, ko imava vnuka pač ob sebi –, »Recepta vam ne morem dati, saj vzgoja ni da bi se znala veseliti preprostih stvari …« znanost, ampak umetnost. Lahko samo krepite »Da, to je sijajno,« me je prekinil, »in povem njuno samozavest in jima prisluhnete, kadar vam, da vam dobro uspeva. Kajti vaša vnukinja vam hočeta kaj povedati.» me je raznežila, ko vam je pripovedovala, kako »Ali bi prišli k nam na večerjo?« sem ga so se z bratcem in očkom pripravljali na rojstni povabila. »Ali jutri na kosilo? Lahko pripravim dan svoje mamice. Trikrat da so jo razveselili, kaj od tega, kar ste se naposlušali, in vi nam bi sem slišal njen glasek izza te žive meje, prvi dan povedali še kaj zanimivega …« je mamica dobila bonbonček, drugi dan je dobila »Hvala, a že zgodaj zjutraj odhajam. Teden še nekaj boljšega – čokolado in tretji dan, ko je dni morskega zraka mi je dobro del. Le žal mi imela rojstni dan, je dobila nekaj najlepšega! In je, da vas nisem ogovoril že prej. Veste, mnogo­ kaj je to? ›Ja, poljubček od nas vseh!‹ je rekla, kot krat prehitro kaj naredimo. Včasih pa se preveč da je to nekaj samo po sebi umevnega.« obotavljamo in odlašamo. Žal mi je, da se nisva Zdaj sem se nasmejala tudi jaz, saj vem, kako spoznala že prej.« zadovoljna je bila s tem domiselnim darilom Gospod je naslednji dan res odpoto­ moja snaha. val, vendar mi je pustil naslov in telefonsko Molče sva pila kavo, s plaže je prihajal odmev številko. Ko bom potrebovala kakšno spod­ otroškega živžava, sonce se je vzpenjalo vedno budno besedo glede mojih vnukov, ga bom višje. zagotovo poklicala. 115 Foto: Shutterstock PORTRETI Jan Dominik Bogataj OD NARAVOSLOVCA DO BOGOISKATELJA 400 let rojstva misleca Blaisa Pascala V zgodovini človeške kulture bi težko našli bolj vsestranskega misleca, ki si je s tako vnemo na tolikih področjih prizadeval za resnico, kot je bil to Blaise Pascal: za znanstvene resnice proti predsodkom starega aristotelizma; za resnico morale proti nemoralnim zagovornikom ohlapne morale; za versko resnico proti skepticizmu in ateizmu. predvsem problem praznega, brezzračnega prostora, vakuma, s čimer je želel preseči staro aristotelsko fiziko in srednjeveško pojmovanje horror vacui, strah pred praznino, ki je predstav­ ljal nekaj negativnega in katastrofalnega, s tem pa je kot koncept nasprotoval avtonomiji znano­ sti, za katero si je Pascal prizadeval celo življenje. *** Če bi – kar je sicer nemogoče izvesti do potan­ kosti  – povzeli Pascalovo znanstveno delo, bi seveda tvegali, da se ujamemo v past in njegova dela zreduciramo na rešitve, četudi pomembne, nekaterih posamičnih problemov: nekaj ekspe­ rimentalnih poskusov, teorem o stožcih, aritmetični stroj, nekaj razmerij med številom kombinacij, règle des partis, teorem o trikotniku, lastnosti rulete. Pregled teh Pascalovih reši­ tev pokaže, da vsebujejo v sebi doktrine, ki so za znanost izjemnega pomena. Pascalova dela s Blaise Pascal; vir: Wikipedija področja fizike so izjemno prispevala k znanosti in filozofiji v sodobnem svetu; problem praznine Blaise Pascal se je rodil 19. junija 1623 v fran­ se je v 17. stoletju dotikal pomembnih vpra­ coskem mestu Clermont v regiji Auvergne. Ko šanj filozofije, fizike, metafizike in religije. Te je njegov oče ovdovel, se je družina preselila v večplastne problematičnosti vprašanja praznine Pariz. Blaise ni obiskoval nobene šole, marveč se je dobro zavedal tudi Pascal, ko je brezpo­ je za njegovo izobraževanje skrbel njegov oče gojno trdil, da mora sodobna znanost zavrniti Etienne Périer. Čeprav ga je oče, ki je pripadal vsako dogmatično pogojenost in vsako suženj­ visokemu intelektualnemu krogu, želel usme­ sko pokorščino kateremu koli načelu avtori­ riti predvsem v humanistične vede, se je mali tete. Destrukcija čudovite srednjeveške pravljice Blaise na skrivaj posvečal tudi študiju naravo­ o horror vacui, ki jo je Pascal izvedel na ravni slovnih znanosti: že pri dvanajstih letih je izvajal znanstvenega eksperimenta in filozofskega eksperimentalno metodo z različnimi predmeti. razmisleka, namreč ne pomeni le konca antro­ Pri šestnajstih letih je že napisal esej o geome­ pomorfne redukcije narave, obravnavane skoraj triji stožca, pri devetnajstih letih je za pomoč kot živo bitje, ki je sposobno doživljati strasti, kot očetu pri računanju izumil mehansko raču­ sta sovraštvo in strah pred praznino, temveč tudi nalo. Kmalu ga je začela zanimati tudi fizika, razrešitev tistih problemov ontološke narave, ki 116 Od nARAVOslOVcA dO BOgOisKATeljA jan dominik Bogataj so privedli do zanikanja obstoja praznine prav zato, ker je bila slednja poistovetena z ničem. A priznavanje obstoja praznine ne pomeni prizna­ vanja obstoja niča in morda posledično zani­ kanja obstoja biti. Z drugimi besedami, tudi ko znanost uspe dokazati obstoj praznine, to ne pomeni zanikanja biti. V teh razmišljanjih najdemo dolgotrajno polemiko med Pascalom in jezuitom p. Noëlom kot izraz nasprotovanja dveh različnih svetov: sholastičnega sveta, ki je bil še vedno vezan na aristotelske ideje in načelo avtoritete, ter modernega sveta, ki je bil odločen zavrniti vnaprej določena načela. Soočeni smo tudi z dvema popolnoma nasprotnima načinoma spoznavanja: enim zaprtim in drugim odprtim; eden se ne more otresti celotnega sistema, ki se zdaj zdi zastarel, drugi pa je pripravljen spre­ jeti nove stvari in utemeljiti znanje na podlagi Blaise Pascal, Misli, Celjska Mohorjeva družba,1999 izkušenj in poskusov. Pascalov nauk je jasen: z razumom in izkušnjami človek lahko raziskuje umnost vsega ustvarjenega sveta kot takega. skrivnosti narave  – ne da bi zanikal svojega Gre za enega najznačilnejših in tudi dvoum­ Stvarnika, ampak da bi ga spoznal po njegovih nih fragmentov Misli, kjer avtor v prvoosebni delih in se tako naučil zaupati svojo krhkost v izpovedi izrazi intimno eksistencialno tesnobo. roke Velikega Absoluta, ki drži vse stvari. Tišina kozmičnih prostorov prekinja predstavo *** o vesolju, urejenem v skladu z glasbeno harmo­ V to argumentacijo  – navidez paradoksalno  – nijo sfer, in vsiljuje tragično samoto. Pascal po spada tudi znamenit Pascalov krik: »Večni eni strani predstavlja nevernika, ki se sooča z molk tega brezmejnega prostorja me navdaja neskončnim svetom, ki ga je ustvarila znan­ z grozo [Le silence éternel de ces espaces infinis stvena revolucija 16. in 17. stoletja. Vesolje m‘effraie].«1 Ta predirljiva izjava prihaja iz ust matematiku ponuja podobo neskončnosti in učenjaka in kristjana. Nekako spominja na tisto večnosti ter kaže, da je človek deležen lastnosti Avguštinovo iz En. in Ps. 145.12: »Ko pogle­ božanstva, a navkljub vsemu ostaja nemo: ne daš v nebo, se začudiš; ko pomisliš na velikost govori srcu, ne pričuje o Bogu. Kant bo pozneje zemlje, se zgroziš; in ko pomisliš na neizmer­ v Kritiki praktičnega uma (Sklep, A 289) zatr­ nost oceanov, kdaj jo bodo tvoje misli sposobne dil ravno obratno, in sicer, da le dve stvari dušo zaobjeti?« Vendar gre pariški učenjak v miselni napolnjujeta z vedno novim občudovanjem in drznosti še veliko dlje kot hiponski učitelj: spoštovanjem: zvezdnato nebo nad nami in slednji ta izvorni dej čudenja nad presežnostjo nravni zakon v nas. Po drugi strani pa Pascal kot stvarstva kaj hitro usmeri v hvalo Tistega, ki je kristjan ve, da je njegov Bog osebno bitje, ki ga vse to ustvaril, medtem ko se je izjava prvega začutimo s srcem. Obstaja namreč pozno priče­ v zgodovino misli, podobno kot pri presega­ vanje nekega opata, ki je v pogovoru z mlado nju misterija glede horror vacui, zapisala kot žensko, podvrženo namišljenim strahovom, izjemno drzen poskus modernega človeka, ki pripovedoval o Pascalu: »Ta veliki um je vedno se ne zanaša več na srednjeveško gotovost in mislil, da vidi brezno na svoji levi strani, in si je tam postavil stol, da bi se pomiril.« Ob zrenju 1 Blais Pascal, Misli, fr. 206. bivanjskega brezna se je zanj že začela svetlikati 117 PORTReTi luč. Čeprav okrog tega Pascalovega fragmenta živi iz vere): se pravi iz tiste vere, ki jo Bog sam obstaja vrsta interpretacij, ga lahko, če ga posta­ vsadi v srce in za katero je dokaz pogost pomo­ vimo v kontekst njegove celotne misli, razumemo ček, fides ex auditu (vera je iz poslušanja): a ta kot do kraja eksistencialno odprt in razumsko, še vera je v srcu in nas navaja, da ne govorimo več, čustveno prosojen in pošten izraz človeko­ scio (vem), marveč credo (verujem).2 vega iskanja, ki pa ravno skozi skok v praznino začuti roko opore in spozna, da tudi v največji Pascalova veličina in nesmrtnost njegove misli samoti ni sam: zazna presežno navzočnost Boga. sta prav v tem uravnoteženem pogledu na To se zanimivo sklada tudi s Pascalovimi fizi­ razmerje med vero in razumom. Njegova misel kalnimi deli, s katerimi pokaže, da je obdobje uči, da je deduktivno sklepanje geometrije treba horror vacui, strahu pred praznino, končano. dopolniti, primerjati z občutjem esprit de finesse, Mladi Pascal je podvomil o zaviralni sili takšne pretanjeni duh, tj. s tisto vrsto znanja, ki ima teorije, ki je znanstveni svet obremenila z enako kot glavno sposobnost coeur, srce, organ nepo­ prevzetnostjo, s katero je geocentrizem naspro­ sredne gotovosti glede človeške in nadnaravne toval novim heliocentričnim konceptom. resničnosti, katerih počel ne bi bilo mogoče Nedvomno ima argument o praznini zagotovo dokazati in deduktivno povezati z razumom. manj nevarne posledice kot heliocentrični argu­ Vsaj kolikor je bil Pascal znanstvenik, je bil tudi ment, vendar nikakor ni nepomembno, da je filozof: med znanstveno dejavnostjo in filozof­ mladenič, star komaj triindvajset let, razisko­ skim raziskovanjem ne sme biti nasprotja. Za val domnevni horror vacui narave in se odločno preučevanje človeške duše Pascal ne zanika boril zoper dogmatične teze, ki so zameglile znanosti, ampak le­to in njene metode uporab­ znanstveno raziskovanje, in svetu naznanil obstoj lja za boljšo rešitev »problema človeka«. praznine s strogimi poskusi in ne zgolj s fantazi­ *** jami. Tako se je rodil znameniti poskus z vaku­ A oznaka filozof bi bila za Pascalov kompleksen umom, ki je bil izveden na planini Puy de Dome intelektualni profil veliko premalo. Če lahko v in katerega uspeh je Pascala spodbudil k pisanju leto 1646 umestimo njegovo prvo značilnejše Razprave o praznini. V njej najdemo pravo filo­ versko spreobrnjenje, je še veliko bolj pomembna zofijo fizike, saj avtor preprosto in jasno oprede­ »ognjena noč« 23. novembra 1654, ko Pascal ljuje epistemološko vlogo nove znanosti in njen doživi eno svojih najglobljih verskih izkušenj. odnos do filozofije in religije – vedno v avtono­ K sreči so nekaj dni po njegovi smrti v podlogi miji znanosti in v napetosti med zanašanjem na njegovega površnika našli všit pergament z bese­ avtoriteto, kar je lastno historiografiji, geografiji, dilom, ki opisuje to razsvetljenje in osrečujoče pravu, jezikoslovju in predvsem teologiji, in med zamaknjenje. Francoski mislec ga je bil deležen naslonitvijo na razum, kar je lastno znanostim, tiste noči, ki je tako usodno prispevala k njego­ ki se zanašajo na pozitivistično izkušnjo, in sicer vemu končnemu spreobrnjenju. Tako imeno­ geometrija, aritmetika, glasba, fizika, medicina in vani Mémorial de Pascal oziroma Pomnik je po arhitektura. objavi leta 1740 postal eno najznačilnejših opisov *** mističnih doživetij v krščanstvu nasploh. Na tej točki se pojavi Pascalovo razlikovanje med razumom in vero, razlikovanje, ki pa ni Leto milosti 1654 nasprotje: vera in razum imata namreč za pred­ Ponedeljek, 23. novembra, dan sv. Klemena, met svojega raziskovanja resnico, ki je ena sama papeža in mučenca, in drugih v in do katere oba prihajata z različnih vidikov, v martirologiju. skladu z različnimi perspektivami in stopnjami. Vigilija sv. Krizogona, mučenca, in drugih. Od približno pol enajstih do približno pol Vera se razlikuje od dokaza: le­ta je človeški, enih ponoči. ona je Božji dar. Iustus ex fide vivit (pravični 2 Prav tam, fr. 248. 118 Od nARAVOslOVcA dO BOgOisKATeljA jan dominik Bogataj Ogenj. da smo vsi vkrcani na ladjo: odločitev za Boga Bog Abrahamov, Bog Izakov, Bog Jakobov, ne ali za nevero je potemtakem nujna, brezpo­ filozofov in učenjakov. gojna, in stava – za ali proti obstoju večnosti – Gotovost, gotovost. Doživetje. Veselje. Mir. je tako neizbežna. Ker pa gre v tem primeru za Bog Jezusa Kristusa. razmerje med neskončnostjo in ničem, lahko Deus meum et Deum vestrum. Pascal z vso smelostjo matematika in bogoiska­ Tvoj Bog bo moj Bog. telja svetuje stavo na obstoj Boga: Pozaba sveta in vsega, razen Boga. Ni ga moč najti drugače kakor po poteh, ki Če dobite, dobite vse; če izgubite, ne izgubite jih uči evangelij. ničesar. /…/ Povsod, kjer gre za neskončnost Veličina človekove duše. in ni neskončno možnosti, da izgubiš, proti Pravični Oče, svet te ni spoznal, a jaz sem te možnosti, da dobiš, ni kaj pomišljati: treba je spoznal. dati vse.  /…/ Kakšno zlo vas bo tedaj dole­ Radost, radost, radost, jok od sreče. telo, če se odločite za to? Postali boste zvesti, Ločil sem se od njega: Dereliquerunt me pošteni, ponižni, hvaležni, plemeniti, odkriti, fontem aquae vivae (Mene, studenec žive iskren prijatelj  … Resda ne boste deležni vode, so zapustili). gnilih užitkov slave in slasti, vendar: mislite, Moj Bog, me boš mar zapustil? Naj ne bom da ne boste deležnih drugih? Vam povem, da ločen od njega vekomaj. boste na dobičku v tem življenju in da boste To je večno življenje, da spoznajo tega, edinega na vsakem koraku, ki ga boste napravili na tej pravega Boga, in njega, ki si ga ti poslal, poti, videli toliko gotovost dobitka in toliko Jezusa Kristusa. ničnost tega, kar ste tvegali, da boste napos­ Jezus Kristus. led spoznali, da ste stavili na gotovo stvar, na Jezus Kristus. nekaj večnega, za kar niste dali ničesar.3 Ločil sem se od njega; bežal sem pred njim, *** ga zavrgel, križal. Še in še bi lahko pisali o Pascalovem bogoiska­ Naj ne bom nikoli ločen od njega! teljstvu in njegovi iskreni ter globoki duhov­ Obdržati ga je mogoče le na način, kot ga uči nosti, a so to pred nami storili že številni. Naj evangelij: na tem mestu dodamo še tisto njegovo morda Odpoved, popolna in nežna. najznamenitejšo misel, v kateri aforistično Popolna predanost Jezusu Kristusu in duhov­ povzema svoje iskrivo iskanje resnice: »Srce ima nemu voditelju. svoje razloge, ki jih razum ne razume [le cœur a Vso večnost v veselju za en dan truda na ses raisons que la raison ne connaît point].«4 zemlji! Slovenci smo lahko tega znamenitega in Non obliviscar sermones tuos (Tvojih besed ne prodornega misleca prvič v svojem jeziku spoz­ bom pozabil). Amen. nali šele leta 1980, ko je pri Mohorjevi družbi izšel prevod Pascalovih Misli, ki jih je izvrstno »Strašljiv genij«, kot je Pascala pretanjeno poslovenil sedaj že blagopokojni Janez Zupet. označil véliki François­René de Chateaubriand, Delo je pozneje doživelo še dve izdaji, zadnjo se tudi v svojem Pomniku izkaže za človeka, ki leta 1999, in gotovo je lahko obletnica rojstva je kot malokdo v zgodovini znal uravnotežiti Blaisa Pascala imenitna priložnost, da se znova osebni dej vere z zahtevnim človeškim razu­ poglobimo v ta nesmrtna razmišljanja enega mom. Ko na koncu preberemo vzklik »Vso največjih umov vseh časov – morda tudi v novi večnost v veselju za en dan truda na zemlji!«, izdaji oziroma s prevodom še kakšnega njego­ hitro razumemo miselni eksperiment, ki je vega dela. danes poznan kot »Pascalova stava«. Franco­ 3 Prav tam, fr. 233. ski mislec z eksistencialno zavzetostjo zatrjuje, 4 Prav tam, fr. 277. 119 Andrej Šalehar ANTON JANŠA, PRVI UČITELJ ČEBELARSTVA Ob 250-letnici smrti skupina čebelarjev in raziskovalcev čebelarstva v sloveniji v času razsvetljenstva (giovani An- tonio scopoli, Peter Pavel glavar, Anton janša, Matej Furlan in Anton humel) je bila dejavna v drugi polovici 18. stoletja v okolju, kjer je imelo čebelarstvo večstoletno tradicijo (o tem je pisal med drugim že Valvasor 1689). skupaj so ustvarili prvo zlato dobo kranjskega čebelarstva (1750–1820). Med njimi zavzema posebno mesto Anton janša (1934–1773), ki ga je cesarica Marija Terezija leta 1770 imenovala za prvega učitelja čebelarstva. Anton Janša od rojstva (1734) do odhoda gorenjski način čebelarjenja v lesenih gorenj­ na Dunaj (1766) skih panjih. Kakor piše Janša sam, so ga čebele Janša se je rodil na Breznici leta 1734 kot tretji s svojim redom in pridnostjo pritegnile, da jih otrok očetu Matiji Janši (*1683, Hraše, †1752, je opazoval in proučeval njihove skrivnosti. Na Breznica) in materi Luciji Debeljak (*1705, podlagi svojih spoznanj je dopolnjeval postopke Dvorska vas, †1781/?/, Kranj/?/, pokopana na gojenja in oskrbovanja čebel po gorenjskem Rodinah/?/). Točen rojstni dan Antona Janše ni načinu čebelarjenja, ki je tako postopno preraslo poznan, v krstnih knjigah župnije Radovljica je v Janšev čebelarski nauk. Prav tako Janša piše, zapisan dan krsta: 20. maj 1734, kar je zdaj priv­ da ni znanstvenik, ampak izkušen praktik, ki je zeto kot njegov rojstni dan. O šolanju Antona iznašel lastne čebelarske pripomočke, recimo Janše ni nobenih podatkov. Linhart (1791) v lovilno vrečo za roje (prestrezalo, vrša, lovilnik drugem zvezku knjige Versuch einer Geschichte rojev). von Krain (Poskus zgodovine Kranjske) pripo­ Mnenja in trditve, da je bil Anton Janša od leta veduje, da je »navadni kmet, Anton Janša, iz 1765 do odhoda na Dunaj v letu 1766 na Koro­ Gorenjske brez druge izobrazbe kot znanja iz škem, so novost v poznavanju življenja in dela domačega okolja, postal javni učitelj čebelarstva prvega čebelarskega učitelja na Dunaju. Najdeno na Dunaju. Bil je brez šol, ob prihodu na Dunaj je več objav, ki poročajo, tudi zelo različno, da ni znal nemško, niti brati in niti pisati.« je bila Koroška in njene ustanove izhodišče in Za mlada leta Antona Janše (1752–1766) je le priporočilo za imenovanje Janše za čebelarskega nekaj avtentičnih poročil. Ob očetovi smrti (31. učitelja na Dunaju. Popolnoma mogoče je, da maj 1752) je bila ob grobu mati Lucija z osmimi je Janša obiskal ali obiskoval Koroško, saj od otroki. Prevzeti je morala vodenje domačije in Breznice ni pretirano daleč do Koroške. Vendar pri tem ji je bil v najboljšo pomoč najstarejši sin različna poročanja, še posebej o obisku Marije Anton. Prevzel je opravljanje tlake kot grajski Terezije in njenega spremstva v Celovcu julija vrtnar. Župan (1930) in Mihelič (1934) pišeta o 1765, ugotovitve Navratilove raziskave Antona slikarskih sposobnostih otrok, da je bil skedenj Janše iz leta 1883 in 1886 in uvodni zapis Antona za Antona Janšo in njegove brate slikarski atelje, Janše v njegovi prvi knjigi, kjer niti z besedo ni kjer so med drugim poslikavali panjske končnice. omenjena Koroška, postavljajo dvome o najdenih Janša se je čebelarjenja naučil doma na Brez­ objavah. Morda bo pri nadaljnjih iskanjih odkrit nici. Bil je kot potomec nadarjene čebelarske še kakšen dokument, ki bo potrdil ali ovrgel družine doma deležen odličnega čebelarskega sedanje nepojasnjene dvome. V veliko pomoč šolanja. Njegov oče Matija je bil čebelar in po bi bila najdba zapisov o obisku cesarice Marije njegovi smrti je Janša kot osemnajstletnik prev­ Terezije in spremstva v Celovcu leta 1765 izpod zel skrb nad čebelami. Čebelaril je na takratni peresa pričevalca Franza von Werfensteina. 120 AnTOn jAnšA, PRVi UčiTelj čeBelARsTVA Andrej šalehar Ustanovitev prve čebelarske šole na Dunaju, šolski čebelnjak, panji in čebele Cesarica Marija Terezija je bila prepričana, da je čebelarstvo skriti vir za nacionalno blagostanje, ki pa za dober uspeh zahteva dobro usposobi­ tev. Leta 1769 je na Dunaju ustanovila čebelar­ sko šolo, ki je bila prva avstrijska kmetijska šola in prva čebelarska šola na svetu. Pobuda za njeno ustanovitev je bil tudi Glavarjev Odgovor (1768), kjer je poudarjeno izobraževanje čebelarjev, čebe­ larska šola in pravna ureditev čebelarjenja. Čebe­ larska šola s šolskim čebelnjakom je bila najprej v Augartnu (1770–1775) in pozneje (1775–1781) na Belvederju. Janša naj bi leta 1766 pripeljal s seboj na Dunaj 16 gorenjskih panjev s kranjskimi čebelami iz domače Breznice. V šolskem čebel­ njaku je imel na začetku leta 1770 16 panjev, konec istega leta 66, leta 1772 pa že 300. Jeseni leta 1773, ob smrti, je zapustil 194 panjev. Anton Janša poučuje čebelarstvo v Augartnu na Dunaju, Ilustrirani Slovenec, 1925, št. 39, str. 2. Od slikarja (1766–1769) do učitelja poznejši glasniki njegovega čebelarskega nauka, čebelarstva (1770–1773) učitelji na novih čebelarskih šolah, kjer se je smelo Anton Janša in njegov brat Lovrenc sta se leta 1766 poučevati samo po Janševem čebelarskem nauku, vpisala na bakrorezno­risarsko šolo na Dunaju, brat in pisci modernih čebelarskih knjig. Janša in čebe­ Valentin se je tja vpisal leta 1767. Antonova brata, larska šola sta bila v središču medijske pozornosti. oba znamenita slikarja, še posebej Lovrenc, sta bila pozneje na tej šoli profesorja. Anton je postal Janšev čebelarski nauk priznani in poznani slikar, ki je dobival državno Janšev čebelarski nauk temelji na dobrem pozna­ podporo. Ko je Nižjeavstrijska gospodarska družba vanju čebel in ima za osnovo kranjsko čebelarje­ po nalogu Marije Terezije iskala čebelarja za učite­ nje, znanje gorenjskih čebelarjev. O čebelarstvu na lja na čebelarski šoli, se je javil Anton Janša in bil Kranjskem, čebelarski šoli v Augartnu in Janši je leta 1769 najprej sprejet za čebelarja. Takrat je že obširno poročal Realzeitung, 4. marec 1771. Janša razumel nemško. je učil, da se čebel ne sme moriti, učil je voziti Za učitelja čebelarstva in potovalnega učitelja za čebele na pašo, ovrgel je nauk, da so troti vodo­ čebelarstvo ga je Marija Terezija imenovala 6. aprila nosci, in učil, da se matica opraši s troti v zraku, 1770. Pozneje mu je odobrila plačo 600 goldinarjev kar so poznali kot prvi na svetu že stari gorenjski »na vse žive dni« in dovolila, da se ob prostem času čebelarji in o tem je kot prvi pisal Scopoli (1763). ukvarja tudi s slikarstvom. Na čebelarski šoli je bil Čebelaril je v lesenih gorenjskih panjih. Je med pouk pri šolskem čebelnjaku v Augartnu nekako od začetniki nakladnega čebelarjenja in je izumi­ srede meseca aprila do konca meseca septembra. telj čebelarskih pripomočkov  – vrša. Osnova Teoretičen del je bil vsak dan popoldne od 6. do njegovega dobičkonosnega čebelarjenja (nauka) 7.  ure. Čez dan je bil Janša vsakomur na razpo­ je uravnavanje rojenja, pomlajevanje družin in lago za vprašanja, nasvete in praktične predstavi­ da ne mori čebel – kratko: v dobrem ravnanju s tve. Konec julija se je čebelarska šola do sredine čebelami. Janšev čebelarski nauk je na Dunaju in septembra preselila na Moravsko polje na ajdovo tudi v drugih deželah vzbudil veliko zanimanja pašo. Šola je bila brezplačna in odprta vsakomur. in posnemanja. Janša je svoje znanje in praktične Med Janševimi učenci in poslušalci so bili številni izkušnje posredoval številnim učencem in tako 121 PORTReTi spodbudil ter prispeval k razvoju modernega tej brošuri, je stara knjiga, zelo stara knjiga; to je svetovnega čebelarstva. razprava ne o nadziranju rojev, ampak o rojenju, in pisec ne ve, da bi bila po njeni objavi napisana Prva Janševa knjiga Razprava o rojenju še kakšna boljša ali popolnejša knjiga o tej temi.« čebel (1771) Janšev čebelarski pouk je na Dunaju vzbu­ Načrt in predlog za čebelarsko družbo (1773) dil veliko zanimanja tudi pri medijih. Njegovo Janša je konec leta 1772, da bi čebelarstvo osvo­ prvo čebelarsko knjigo Razprava o rojenju čebel bodil številnih dajatev in ovir, izdelal, verjetno s so spremljali in o tem pisali. Našli smo objave, pomočjo neznanega pomočnika, »Načrt čebelar­ ki so napovedovale pripravo, njen izid in jo tudi ske družbe, ki bi se lahko osnovala v avstrijskih predstavili. Ko pišejo o Janševem opisu gorenj­ deželah«, kar opisuje tudi Weippl (1925). V načrtu skega panja, pri tem omenjajo, da ga je ravno predstavlja ureditev čebelarske družbe, kjer je tako opisal Scopoli (1770), kar samo potrjuje, da med drugim zapisal: »/I/n ker je vse odvisno od je bilo takratno kranjsko čebelarstvo že široko čebelarskega znanja, se bo ob tej priložnosti (na poznano. Samo v eni objavi pa je omenjen Janšev shodu, op. pis.) vsakomur naznanilo, kje in kako zapis o prahi matice s troti, kar so gorenjski se more najbolje naučiti nauka o čebelarstvu …« čebelarji že dolgo poznali. To je bil že peti zapis Člani so bili razdeljeni v tri razrede: častni razred slovenskih avtorjev o tem izvirnem slovenskem (neposredno ne sodeluje pri čebelarjenju, ampak odkritju, ki pa je tudi po tej objavi čakalo še nekaj ga pospešuje z nasveti in podpiranjem), fizikalni deset let na javno priznanje. Knjiga je izdana leta razred (svetovalna pomoč čebelarjem s pojas­ 1771, ponatisi: 1774, 1775(?), 1925. Prevedena je njevanjem pojmov, kakor so narava čebel, med, bila v poljski, madžarski in češki jezik. Sloven­ vosek itd.) in delavni razred (neposredni čebe­ ski prevod 1776 (Peter Pavel Glavar z dopolnit­ larji). Janša je načrt za čebelarsko družbo na vami – Pogovor o čebelnih rojih; knjiga je ostala v začetku leta 1773 po dvornih uslužbencih (verjet­ rokopisu /Arhiv Republike Slovenije/); v sloven­ no preko dvornega svetnika Raaba) posredoval skem jeziku je izdana leta 1906 (prevod Bukovic). Mariji Tereziji in predlagal njeno ustanovitev. Pogovor o čebelnih rojih je objavljen v zborniku Predlog neposredno ni bil sprejet. Posredno pa Ob 200. letnici pisane besede o slovenskem čebe­ so Janševa opozorila na ovire pri razvoju čebe­ larstvu (1976); Pogovor o čebelnih rojih je objav­ larstva dosegla svoj namen. Ustanovljene so bile ljen tudi v knjigi Čebelarska pisna zapuščina nove čebelarske šole in izdan je bil čebelarski Petra Pavla Glavarja (2017). Fraser (1951, 2008) patent (Bienenzuchtverbreitung …, 1775 – Razšir­ piše: »Razprava (Abhandlung), ki je opisana v janje čebelarstva) ter odlok Navodilo za čebelarske mojstre (Instrukzion für Bienenmeister, 1775). Rana smrt Antona Janše (13. september 1773) Anton Janša je umrl star šele 39 let in je pokopan na pokopališču župnije sv. Leopolda na Dunaju. Pred smrtjo ni naredil oporoke, našel pa se je zapisnik zapuščinske obravnave. Druga Janševa knjiga Popolni nauk o čebelarstvu (1775) V drugi knjigi Popolni nauk o čebelarstvu je zapisan celoten Janšev čebelarski nauk, ki je bil prvič objav­ ljen leta 1773 (avtor ni poznan, sodeč po vsebini pa je to bil neznani Janšev učenec) in drugič leta Naslovnici Janševih knjig 1774 izpod peresa njegovega učenca Kratzerja. 122 AnTOn jAnšA, PRVi UčiTelj čeBelARsTVA Andrej šalehar Panjska končnica svetega Ambroža na Janševem čebelnjaku v Breznici; foto: Andrej Šalehar Obnovljen Janšev čebelnjak v Breznici; foto: Pavla Šalehar Knjigo je dve leti po Janševi smrti izdal Münzberg, Svetovni dan čebel (OZN, 20. december 2017) Janšev učenec in naslednik kot učitelj čebelarstva Razglasitev praznika je v okviru  Organiza­ na dunajski čebelarski šoli, na osnovi rokopisa, ki cije Združenih narodov  predlagala  Slovenija  na ga je zapustil Janša. Do sedaj je znanih šest izdaj. pobudo Čebelarske zveze Slovenije, predlog pa je bil V slovenski jezik je bila prvič prevedena leta 1792 potrjen 20. decembra 2017. Pobudo je vodilo Mini­ (Goličnik na pobudo Kumerdeja), sledila je izdaja strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Repu­ leta 1906 (Rojina) in skupaj še štiri izdaje. V knjigi blike Slovenije, soglasno so jo podprle vse članice sta omenjena svetovno znana čebelarja Reamur in OZN. Svetovni dan čebel je 20. maja na dan rojstva Schirach, kar potrjuje, da je Janša, potem ko se je (krsta) Antona Janše. naučil nemško, verjetno prebiral čebelarske knjige drugih piscev. Slovenska spominska plošča Antonu Janši Obe Janševi knjigi sta učbenika, ki poučujeta o na Dunaju (9. april 2019) kranjskem načinu čebelarjenja in sta Janši ter kranj­ Dne 9. aprila 2019 je Čebelarska zveza Slovenije na skemu čebelarstvu prinesla svetovno slavo. Dunajski Dunaju v Augartnu odkrila ploščo Antonu Janši v dvor je razposlal Janševi knjigi po cesarsko­kraljevih slovenskem jeziku. To so bile želje in sanje številnih deželah. Na splošno so priznana Janševa načela in rodov slovenskih čebelarjev, kajti plošča velikemu načini čebelarjenja. Posebej so poudarjene njegove Slovencu na Dunaju v slovenskem jeziku je prava praktične izkušnje. Janša piše na kratko in jasno ter redkost. Številni slovenski čebelarji in visoki gostje razumljivo. Knjigi sta uvrščeni v svetovno klasično (med njimi predsednika slovenskega in avstrijskega čebelarsko literaturo, sta njena bisera. parlamenta) so počastili to enkratno slovesnost. Čebelarski patent (1775) in Navodilo za Literatura čebelarske mojstre (1775) Fraser, Henry Malcolm. Anton Janša o rojenju čebel, kritični pregled Dva slovenska čebelarja, Glavar in Janša, sta nepos­ (prevod v slovenski jezik: Teran, Darja, Šimec, Jože (ur.), Lukežič, redno vplivala na vsebino in izdajo čebelarskega Frank). Ljubljana: Nativehive Carniola 2008. patenta (8. aprila 1775). Poudarjeno je ustanavlja­ Mihelič, Stane. Anton Janša, slovenski čebelar. Njegovo življenje, delo nje čebelarskih šol, čebelarstvo je prosto davkov, pri in doba. Ljubljana: Čebelarsko društvo za Slovenijo, 1934. prevozih na pašo se ne plača mitnine, vsakdo lahko Navratil, Ivan. Anton Janša. Rokopis v ARS ­ SI AS 621/305/9, 1886. Šalehar, Andrej, Dovč, Peter, Kozmus, Peter, Ozebek, Konrad, čebelari in še druge ugodnosti. Mihelič (1934) pri Rogelj, Irena, Štekar­Vidic, Verena, Tomec, Anton, Baraga, presoji Čebelarskega patenta piše, da ta v celoti sloni France.  Prva zlata doba Kranjskega čebelarstva 1750– na Janševih predlogih, ki jih je predložil Mariji 1820.  Ljubljana, samozaložba, 2020 (http://www.dlib. Tereziji v načrtu za ustanovitev čebelarske družbe si/?URN=URN:NBN:SI:DOC­IU45W05A). v Avstriji. Dodan je odlok Navodilo za čebelarske Šalehar, Andrej, Dovč, Peter, Rogelj, Irena, Baraga, France, Šale­ har, Pavla, Šivic, Jasmina.  Anton Janša, prvi učitelj čebe­ mojstre, kjer je Janšev čebelarski nauk predpisan na larstva.  Ljubljana, samozaložba, 2019 (http://www.dlib. čebelarskih šolah. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC­R3TV9N33). 123 Stane Granda FRANC KOSAR (1823–1894) Ob 200-letnici rojstva duhovnika in slomškovega biografa Ob prenosu škofijskega sedeža iz šentandraža na Koroškem v Maribor in v tej zvezi pogos- to spregledani priključitvi večinskega slovenskega dela graške ali sekovske škofije (združi- tev štajerskih slovencev v eno škofijo je del slovenskega političnega programa iz leta 1848) se je Anton Martin slomšek znašel v dokaj neugodnem položaju. dejstvo je, da so duhovni sobratje, ki so bili dotlej pod gradcem, v marsičem, zlasti pa v pogledu na nacionalno problematiko, izstopali iz slovenskega povprečja. V veliki meri je to zasluga jožefa Muršca (1807–1895) in njegovega usmerjanja in vodenja graških slovencev. naj opozorimo samo na davorina Trstenjaka (1817–1890), »očeta« slovenske matice. Tu so potem še drugi veli- kani duha in znanja, kot je bil tragični Oroslav caf (1814–1874). ne nazadnje so bili v pog- ledu odgovornejših cerkvenih služb »graški prišleki« v lavantinsko škofijo tudi malo nestrpni, ker so bili v tem pogledu v gradcu kljub akademskim nazivom zapostavljeni. Tako je bil zadnji stolni kanonik sekovske škofije iz slovenskih vrst Andrej Kavčič (1752–1826) imenovan leta 1807. Ker je veljal za nekakšnega tihega škofa tamkajšnjih slovencev, je jasno, da v nemškem nacionalnem smislu zelo osveščenem kapitlju kasneje niso želeli njegovega so- mišljenika. Tudi v vrsti tamkajšnjih škofov praktično ni slovenca, čeprav so veljali za boljši del njene duhovščine. Franc Kosar, sin braslovškega župana, je bil iz lavantinske »jate«. Po zaslugi strica franči­ škana se je šolal v Kamniku, Novem mestu in Ljubljani. Tako je dobil neke vrste vsesloven­ sko formacijo, kar je bila pri takratnih duhov­ nikih prej izjema kot pravilo. Tudi v zrelih letih je bogatil svoja obzorja s potovanji v tujini. Celo v Bosno je šel. Kot duhovniški kandidat je obiskoval celovško bogoslovje. Ordiniral ga je Slomšek v prvem letu svoje škofovske službe. Nase je prvič vidneje opozoril, ko je ob Slom­ škovem prevzemu škofovanja leta 1846 tega ob slovesnosti slovensko nagovoril. To kaže tako na stanje nacionalne zavesti v letih pred revolucijo kot njega osebno. Nobenega dvoma namreč ni, da ima to izrazito narodnopolitično konotacijo. Čeprav je bil posvečen že leta 1846, je začel stalneje delovati šele 10 let pozneje. Ovirala ga je bolezen. Pred njo se je skušal reševati tudi z vstopom med lazariste, ki pa jih je zaradi istega vzroka hitro zapustil. Smrt ga je doletela v Iki pri Opatiji, kjer je iskal zdravje zaradi neke Franc Kosar; foto: arhiv Celjske Mohorjeve družbe domnevne epileptične bolezni (vertigo epileptica) 124 FRAnc KOsAR (1823–1894) stane granda v obliki vrtoglavice, ki naj bi bila posledica nekih epileptičnih procesov v možganih. Slomšek si ga je zapomnil in kljub zdravstve­ nim težavam računal na njegovo sodelovanje. Leta 1856 ga je povzdignil med korne vikarje, bil je še razmeroma mlad, hkrati pa je bil njegov knezoškofijski dvorni kaplan, predvsem pa spiritual škofijskih bogoslovcev. Ta položaj je bil za formacijo bodočih duhovnikov izje­ mno pomemben in kot takega ga je videl tudi Slomšek, ki je bil na tem položaju eden njego­ vih predhodnikov. Vsekakor to kaže na njun zaupni odnos, ki ga Slomšek ni vzpostavljal s komer koli. V odnosu do podrejenih duhov­ nikov je bil velikodušen, verjel je, da se človek lahko popravi, in je znal odpuščati. Številni so imeli namreč težave z alkoholom in celiba­ tom, ni pa tega spregledoval. Ob prenosu škofij­ skega sedeža v Maribor je to funkcijo opravljal naprej, hkrati pa je v mestu namesto škofa opravljal določene funkcije v, kot bi danes rekli, civilnodružbenih gibanjih tamkajšnjih mešča­ nov. Tako pri dobrodelnem društvu katoliških gospa, mariborski slovenski čitalnici in drugod. Franc Kosar, Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski, Bolj kot »drugi jaz« blaženega škofa je bil Kosar Celjska Mohorjeva družba, 2012 njegovo »operativno« dopolnilo. To je najvid­ nasprotniki trdili, da delajo tiho, pa temeljito. O neje ob prihodu šolskih sester v Maribor. njegovi jasni slovenski politični orientiranost, Slomškov naslednik Stepišnik (1815–1889), seveda Slomškove smeri, ne gre dvomiti. To je ki ni bil sposoben ustvariti takih odnosov s kazal tako pri vzgoji duhovniškega naraščaja in slovensko politiko (Slomšek je bil otrok revolu­ pri duhovnih vajah že posvečenih kot tudi pri cionarnega leta 1848, Stepišnik njegov prestra­ nastopih v javnosti. Javnemu delovanju, pa naj šenec), ga je sprva, menda na pritisk oblasti gre za cerkvena ali svetna vprašanja, se ni izogi­ zaradi neprikritega slovenstva, umaknil na bal. Vrsto let je urejal Drobtinice. V brežiškem dekansko službo v Kozje, a ga kot stolnega kano­ volilnem okraju je bil leta 1870 celo izvoljen za nika že 1870 poklical nazaj. Poleg predavanj deželnega poslanca, vendar ga je hitro nado­ cerkvenega prava v bogoslovju je prevzemal mestil Josip Vošnjak, ki ga je osebno sicer zelo predvsem najzaupnejše naloge pri maribor­ cenil. ski »delitvi duhov«, ki se je dejansko začela s Ob vseh njegovih dejavnostih, ki jih je tamkajšnjim Katoliškim tiskovnim društvom zahteval takrat ni čas in imajo trajno vrednost, oziroma začetkom izhajanja Slovenskega gospo­ Franc Kosar do danes ostaja nepreseženi škofov darja. Cerkveno kariero je zaključi z imenova­ biograf. Pred drugimi, predvsem poznejšimi njem za stolnega dekana leta 1893. Vmes je bil v avtorji, je imel to prednost, da ga je osebno in interegnumu med Stepišnikom in Napotnikom intimno poznal. Življenjepis je napisal v sloven­ (1850–1922) škofijski vikar, povedano sodobno: skem jeziku in daljšega v nemškem jeziku. Tega v. d. lavantinskega škofa. smo dobili prevedenega šele po dobrem deset­ Franc Kosar velja za tisto skupino sloven­ letju, kar kaže na naš resničen odnos do prete­ skih duhovnikov, za katero so njeni nemški klosti in Slomška posebej. 125 Mira Delavec Touhami JOSIPINA URBANČIČ TURNOGRAJSKA (1833–1854) izjemna soustvarjalka slovenske romantike Rodbina Urbančič je ena izmed tistih rodbin, ki je na svojevrsten način zelo zaznamovala sloven- ski in kasneje tudi evropski prostor, gledano predvsem s strani umetniške in medicinske stroke. iz rodbine izhajajo nadarjeni slikarji, izjemni zdravniki, pravniki in glasbeniki. Posebno mesto ima nedvomno prva slovenska pesnica, pisateljica, skladateljica, pravljičarka in pianistka josipina Urbančič Turnograjska. V strokovni literaturi je kot začetnik rodbine soglasju z varuhoma 7. januarja 1823 izročil svojo omenjan gradbenik iz ljubljanskega šempetr­ polovico gospostva Turn mlajšemu bratu Janezu skega predmestja Martin Urbančič, ki je živel na Nepomuku Urbančiču, ki je postal sam lastnik prehodu iz 17. v 18. stoletje. Njegov istoimenski sin gospostva Turn pod Novim gradom. Mladi graščak (1732–1796) ni zaslovel kot nadaljevalec očetove se je poročil z Jožefino Terpinc, Kranjčanko po obrti, ampak se je podal med oskrbnike zemlji­ rodu, hčerko bogatega podjetnika Jakoba Terpinca. ških gospostev.1 Martin Urbančič je bil nedvomno V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Najstarejši je izredno sposoben človek, ki je svojo poslovno kari­ bil Janez Nepomuk Jožef, ki je umrl star dve leti in ero začel pri dvainštiridesetih kot kaščar in oskrb­ osem mesecev (1832–1835). Za njim so sledili Josi­ nik zemljiškega gospostva Rakovnik pri Mirni na pina Konstanca Ana (1833–1854), Janez Nepomuk Dolenjskem. Njegovi lastniki, grofje Barbo, so bili Viktor Martin – Janko (1835–1911), Anton Fidelis – ena najuglednejših plemiških rodbin na Sloven­ imenovan po starem očetu Terpincu (1838–1839) skem, ki se je hvalila s predniki kardinali in celo s in Fidelis Marija Magnus Bernardus (1840–1918). papežem Pavlom II. Prišla naj bi iz beneškega pros­ Oče Janez Nepomuk je umrl že leta 1841, tako da tora. Martin Urbančič je postal rakovniški ekonom je mati sama vzgajala otroke in skrbela za obsežno leta 1774.2 Kasneje je svojo službo zamenjal in gospostvo. Ker so bili ob smrti očeta vsi trije otroci se zaposlil v letih 1779 do 1795 oziroma do smrti še mladoletni, je varstvo nad njimi prevzel stric Zoisa na Brdu pri Kranju. Svoje bogastvo in ugled Alojz Urbančič.4 je še povečal, ko se je 25. novembra 1783 v Veleso­ Od sredine do konca 19. stoletja je rodbina vem poročil s Konstanco Dietrich, hčerko Franca Urbančič upravljala tako gospostvo Turn kot tudi Ksaverja Dietricha, ki je bil lastnik gospostva Strmol. gospostvi Dvor v Preddvoru in Strmol v Cerkljah Martin Urbančič je v času, ko je bil lastnik gradu na Gorenjskem. Turn, redko bival v njem. Po njegovi smrti 6. junija 17963 se je vdova Konstanca preselila na Turn in s Oris življenjske poti Josipine Urbančič prisojilno listino 22. septembra 1800 sta postala Josipina Urbančič se je rodila 9. julija 1833 na lastnika gospostva Turn mladoletna sinova Martina gradu Turn pri Preddvoru. Oče Janez Nepo­ Urbančiča Alojz in Janez Nepomuk. Med delitvijo muk Urbančič ji je umrl, ko je bila stara komaj premoženja gospostva Strmol je Alojz Urbančič v osem let. Njena mati Jožefina je po njegovi smrti pre vzela nadzor nad gospostvom in vzgojo otrok. 1 Granda, 2018, 26. Josipina je bila najstarejša in je imela še dva brata, 2 Prav tam, 26. Janka in Fidelisa. Mati se je odločila, da bo imela 3 Umrl je na gospostvu Brdo. Pokopali so ga na pokopališču v Predosljah pri Kranju. 4 Delavec Touhami, 2019, 22. 126 jOsiPinA URBAnčič TURnOgRAjsKA (1833–1854) Mira delavec Touhami zasebna učitelja, in sicer ji je glasbeno izobrazbo sprehajala, se vozila na izlete v okoliške vasi, tudi nudil Alojz Globočnik, medtem ko je druga do Bleda, zvečer so se zabavali s petjem in reciti­ področja prevzel najprej duhovnik Janez Kastelic, ranjem. Na Dunaju in v Gradcu so mu študijski za njim pa preddvorski kaplan Lovro Pintar, ki ni kolegi pripovedovali, da je Urbančič iz Preddvora bil pomemben samo kot Josipinin učitelj, ampak zelo jezen nanj, saj sta z Josipino cele dneve skupaj, jo je seznanil tudi z njenim kasnejšim možem da si uničujeta telesno in duševno zdravje.6 Lovrom Tomanom. Slednji je Josipino spoznal Josipini je bila zelo naklonjena Marija Lokar 24. avgusta 1850. Med njima se je razvilo bogato iz Kranja, ki ji je rada prisluhnila, kadar je govo­ triletno dopisovanje, v katerem sta si izmenjala rila o Lovru in brala njegove pesmi. Konrad, več kot 1100 ljubezenskih pisem in predstavlja brat Marije Lokar, je bil dober Prešernov prija­ eno izmed največjih korespondenc v slovenskem telj. Marija Lokar je z možem Rudolfom pogosto jeziku. Glavnina njunih pisem je shranjena v obiskovala Turn in tudi Josipinina mama je rada Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjiž­ prišla na obisk k njima v Kranj. nice v Ljubljani. Čeprav se vsi sorodniki niso strinjali, se je zveza Josipina in Lovro naj bi po pripovedovanjih in Lovra in Josipine poglabljala. Za datum poroke zapisih veljala za zelo lep in zanimiv par. Bila sta sta določila 24. avgust 1853, saj sta se na ta dan tudi kulturno dejavna, predvsem pa sta se zavze­ pred tremi leti tudi spoznala. A zaradi Lovrovih mala za večjo uporabo slovenskega jezika. Na zahtev po višji doti je bila poroka prestavljena na Lovrovo željo se je Josipina tudi fotografirala in 22.  september. Poročila sta se v grajski kapeli na slikarsko upodobila. Matevž Langus (1792–1855) gradu Turn, kamor pa je od Lovrovih sorodnikov jo je imel za osnovni model, ko je risal sv. Lucijo prišel samo brat Janez kot poročna priča, medtem v šentflorjanski cerkvi v Ljubljani. Zveza Josipine ko je s strani Josipine prišel samo njen stric Alojz in Lovra se je vedno bolj poglabljala, zlasti potem, z gradu Dvor. Poročil ju je Pintar ob navzočnosti ko je Lovro konec junija 1852 doktoriral in je iz Josipinine mame in bratov. Gradca prišel v Kranj. Ob tem velja omeniti zanimivo povezavo, Ker je bila Josipina velikokrat bolna, jo je hodil ki domnevno izhaja iz povezave še Josipini­ na grad Turn zdravit znani tržiški ranocelnik in nega dedka Martina Urbančiča, in sicer prijate­ porodničar Tomaž Pirc, ki je zdravil tudi dr. Fran­ ljevanje Serafine z Josipino. Serafina Franziska ceta Prešerna, ko je slednji bival v Kranju. Bil je Katharina Zois s posestva Brdo pri Kranju je bila dober Prešernov prijatelj in mu je zdravstveno rojena eno leto za Josipino, 25. marca 1834, in je pomoč nudil zastonj.5 Josipini je zdravnik prepo­ bila hči barona Antona Zoisa in mame Katha­ vedal, da bi jedla mastne jedi, surovo sadje in slad­ rine Schwarzenberg. Serafinin oče Anton, ki je karije, zlasti čokolado, ki sta jo imela z Lovrom bil župan občine Predoslje, je dal sezidati šolo, zelo rada. Naročil ji je, da mora veliko počivati in podpiral pa je tudi Narodno čitalnico in Sloven­ se gibati na svežem zraku. sko matico. Kot predstavnik veleposestnikov je bil Sorodniki, še posebej stric Alojz, ki je bil varuh izvoljen v kranjski deželni zbor.7 turnskih otrok, ni odobraval druženja Josipine Serafina je bila Josipinina prijateljica še iz otro­ in Lovra, saj ni bilo v skladu ne z oliko in moral­ ških let. Čeprav sta se večkrat srečevali v Ljubljani nimi normami tistega časa. Proti temu sta bila tudi in Kranju, jo je nekajkrat Serafina prišla obiskat njegova žena in Josipinin bratranec Edvard, ki je bil tudi na grad na Turn. Še v času dopisovanja z Josi­ še posebej obrekljiv človek. Zlasti pa se niso strinjali pino leta 1853 se je zaročila in malo po Josipinini s Tomanovim političnim delovanjem in pogledom smrti poročila8 na gradu Brdo pri Kranju z baro­ na svet. V nos jim je šlo tudi, da je Toman pomagal nom Karlom Avgustom de Traux de Wardinom. Josipinini mami pri odvetniških zadevah. Lovro je V zakonu se jima je rodila hčerka Konstancija, ki bival na Turnu med počitnicami, z Josipino sta se 6 Povzeto po Delavec Touhami, 2009, 76–79. 7 Preinfalk, 2003, 49. 5 Kurillo, 2015, 33. 8 Poročila se je 17. septembra 1854. 127 PORTReTi j e je napisala v prvih treh letih dopisovanja z Lovrom, in sicer od leta 1850 do leta 1853. Sprva je pisala kratke poučne zgodbice z moralno tendenco, polne opisov in prispodob iz narave, saj jo je zelo obču­ dovala. Največ je napisala zgodovinskih povestic, med katerimi zagotovo velja omeniti Nedolžnost in sila, v kateri je prvič v slovenski pripovedni obliki uporabila motiv Veronike Deseniške. Napisala je tudi posvetilo Francetu Prešernu, ko je obiskala njegov grob. Ukvarjala se je s poezijo, kjer je moti­ viko zajemala iz narave. Njena najbolj znana pesem je Zmiraj krasna je narava. Josipina je bila tudi Spominska soba Josipine Urbančič na gradu Turn izjemna skladateljica in pianistka. Komponirala je klavirske skladbe in napeve s klavirjem za sloven­ leta 1918 Zoisovo palačo na Bregu pri Ljubljani ske tekste. Je tudi prva slovenska pravljičarka, in prodala Petru Kozini, ustanovitelju čevljarskega sicer je svojo pot v svet pravljic zarisala z delom podjetja PEKO.9 Rožmanova Lenčica. Če so turnski imeli kot najpogostejšega obisko­ Josipina je v pismih in svoji delih uporabljala valca Lovra Pintarja, preddvorskega kaplana in Josi­ zelo lepo slovenščino. Ustvarjala je v dobi, ko pininega učitelja ter mentorja, občasno pa je prišel se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo ob praznikih tudi Matija Valjavec z vaškimi fanti, razvijati, poleg tega so bili do takrat ustvarjalci se je preddvorska linija Urbančičev lahko ponašala samo moški, zato so njena dela za razvoj sloven­ s precej bolj eminentnimi obiski. Med njimi so bili: ske pripovedne proze edinstvenega pomena. Bila Primičeva Julija, Viktor Vest, Florian pl. Andriolli, je velika zagovornica slovenske biti in identitete Rudolf Lokar. Vsi našteti, razen Primičeve Julije, so naroda. Poleg osemintridesetih povestic, štirih bili dobri prijatelji Franceta Prešerna.10 Na Turn je pesmi in nekaj skladb je za seboj pustila veliko prišel leta 1851 na obisk tudi dr. Viktor Hradeczky idej, ki jih je imela. Bila je izjemno umetniško s svojo ženo. Dr. Hradeczky je nasledil dr. Fran­ nadarjena, velika v ljubezni do slovenskega jezika ceta Prešerna v odvetniški pisarni v Kranju. Pogo­ in slovenstva, zato je prav, da ji slovenski pros­ steje pa je bilo, da so šli Jožefina Urbančič in njeni tor nameni več pozornosti, kot je je bila deležna otroci na obisk k Langusovim in Terpinčevim v do sedaj, še zlasti v letu 2023, ko praznujemo Ljubljano ali k Lokarjevim v Kranj. 190­letnico njenega rojstva. Josipina se je po poroki skupaj s svojo mamo in bratoma preselila v Gradec, saj je Lovra tam čakala Viri prva služba. Zanosila je kmalu po poroki in maja Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (NUK): Rokopisna 1854 rodila mrtvega otroka ter slab teden zatem zbirka, Ms 1445, 1446: mapa 2a, 2b, 2c, 2 d, 2e. umrla tudi sama, in sicer 1. junija 1854. Stara še ni bila enaindvajset let. Njen grob je še danes na Literatura pokopališču sv. Leonarda v Gradcu. Delavec Touhami, Mira. Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske. Kranj: Gorenjski glas, 2004. Izjemna ustvarjalna pot Delavec Touhami, Mira. Moč vesti, Brežice: Založba Primus, 2009. Josipina Urbančič velja za prvo slovensko pesnico, Granda, Stane. Socialno okolje Josipine Urbančič Turnograjske, v: Delavec Touhami, Mira, Križnar, Franc (ur.): (Zbornik razprav pisateljico, skladateljico, pianistko in pravljičarko. ob mednarodnem simpoziju) Josipina Urbančič Turnograjska: Ustvarjala je pod psevdonimom Turnograjska, ker Kdor dušno živi, ne umrje! Mače pri Preddvoru: KD Josipine je bil njen dom grad Turn. Ustvarjati je začela pri Turnograjske, 2018, 22–25. sedemnajstih letih in končala s smrtjo. Največ del Kurillo, Jurij. Tomaž Pirc, Kranj, Tržič: Gorenjski muzej, Tržiški muzej, 2015. 9 Povzeto po Preinfalk, 2003, 49. Preinfalk, Miha. Genealoška podoba rodbine Zois od 18. do 20. stolet ­ 10 NUK, Korespondenca, TT, Ms 1446. ja, v: Kronika, 2003, št. 51, let. 1, 27–50. 128 Renato Podbersič ml. P. ALEKSANDER VAVPOTIČ Ob 150. obletnici rojstva Pred poldrugim stoletjem se je v Ormožu rodil p. Aleksander Vavpotič (1873–1916), frančiškan in glasbenik, ki je umrl na goriškem kot nedolžna žrtev med prvo svetovno vojno. Spopadi na soški fronti so sicer zahtevali krvav P. Aleksander Vavpotič se je rodil 20. aprila 1873 davek tudi med Frančiškovimi sinovi iz kranjske v Ormožu, kot fantič je vstopil k frančiškanom na province Sv. Križa, ki so delovali na Goriškem. Sredi Trsatu nad Reko. Slovesne obljube je dal sredi julija aprila 1916 je umrl hrabri frančiškan p. Frančišek 1898 in bil posvečen v duhovnika. Glasbe se je Ambrož (1874–1916), zanj je bilo usodno italijan­ učil pri dirigentu dr.  Josipu Čerinu (1867–1951), sko obstreljevanje bolnišnice usmiljenih bratov nekdanjem koncertnem vodji »Glasbene Matice«. sredi Gorice, kjer je pomagal obolelim in ranjenim. P. Aleksander je veljal za izvrstnega organista in Sredi poletja 1916 je kruta usoda doletela pevovodjo, hkrati so sodobniki cenili njegovo še njegovega sobrata p. Aleksandra Vavpotiča. vztrajnost in pridnost. Glasbeno se je izobraže­ Kot domnevnega vohuna so ga 9. avgusta 1916 val tudi pri benediktincih na Štajerskem, kjer se je ob zavzetju Gorice ustrelili italijanski vojaki. V poglabljal v koralno petje. Slovel je kot dober pevec ljubljanskem Slovencu so skoraj mesec dni odlašali z močnim tenorjem. z razglasitvijo njegove smrti, kajti mislili so, da se je V Gorico je prišel za lektorja in organista leta nekako rešil in se bo kmalu javil. 1900. Vmes je leto dni kot organist deloval v fran­ V frančiškanskem samostanu na Kostanje­ čiškanski cerkvi v Ljubljani. Svoje talente je razdajal vici nad Gorico, ki ga domačini imenujemo tudi predvsem na glasbenem področju, od leta 1914 je Kapela, je ob izbruhu prve svetovne vojne živelo poučeval cerkveno glasbo v goriškem Centralnem devet patrov, vsi so bili Slovenci, in osem redov­ bogoslovnem semenišču, vrsto let je bil tajnik Ceci­ nih bratov. V sklopu samostana je delovala fran­ lijanskega društva v Gorici, verniki pa so ga cenili čiškanska notranja gimnazija, kjer je med drugimi tudi kot pridigarja in spovednika. poučeval tudi znameniti jezikoslovec p. Stani­ P. Aleksander je na Kostanjevici vztrajal tudi slav Škrabec. Ob začetku spopadov na soški fronti med hudimi italijanskimi obstreljevanji, ki so tako je 25. maja 1915 gimnazijski prefekt p. Gracijan mesto ob Soči kot tudi sam samostan vztrajno spre­ Heric odpeljal vseh dvajset takratnih gimnazijcev minjali v kup ruševin. Bivališče si je uredil globoko v Ljubljano. Pozneje so jih namestili po različnih v samostanski kleti, kjer je bil popolnoma varen frančiškanskih samostanih na Kranjskem in Štajer­ pred sovražnimi izstrelki. Pogosto ga je obiskoval skem (Ljubljana, Kamnik, Sv. Trojica). Do konca tudi Vinko Vodopivec, vikar v bližnjem Krom­ poletja 1915 so jim sledili tudi profesorji (p. Hadri­ berku in priznan primorski glasbenik. V nekro­ jan Kokolj, p. Edvard Ravstehar, p. Evstahij Berlec), logu, ki ga je leta 1917 objavil ljubljanski Cerkveni da pripravijo vse potrebno za odprtje gimnazije glasbenik, je o p. Aleksandru zapisal: v Kamniku. Gimnazija je nadaljevala z delom v šolskem letu 1915/16. Do 22. novembra 1915 so Zraven tega je vsak dan izpovedoval in maše­ Kostanjevico zapustili še preostali redovniki. Ostal val ter ob nedeljah in praznikih pridigoval. je le p. Aleksander Vavpotič, organist in profe­ Seveda, vse zelo zgodaj v jutranjem mraku, sor petja. Poverjena mu je bila skrb za izpraznjeni dokler je bilo še kolikortoliko varno. Silno se je samostan. Njegovi sobratje so ga sicer vabili, naj se razveselil, kadar smo ga prišli obiskat v njegovo jim pridruži na Gorenjskem, toda p. Aleksander se »kaverno« – no, posebno lepa ni bila ta shramba, nikakor ni mogel ločiti od Kostanjevice. ampak imela je dve jako dobri lastnosti: hladna 129 PORTReTi toda zanj niti vedel ni. Italijani so domnevali, da je prav nesrečni pater po telefonu sporočal njihov položaj umikajočim avstro­ogrskim branilcem, čeprav njemu niti na misel ni prišlo kaj takega. Itali­ jane je poskušal prepričati o svoji nedolžnosti, saj je dobro govoril italijansko, toda nič ni pomagalo. Svoje domnevno izdajstvo je plačal z življenjem in Italijani so ga ustrelili. Pokopali naj bi ga na samo­ stanskem vrtu na Kostanjevici. Neki samostanski služabnik, ki je s patrom vztrajal na Kostanjevici, naj bi si zapomnil mesto pokopa. Močno poškodovana samostanska cerkev na Kostanjevici med prvo Med italijansko zasedbo je v samostanu prebi­ svetovno vojno; hrani: Društvo soška fronta 1915–1917. vala vojaška posadka, ki so jo pogosto obstrelje­ je bila in varna. Lepo je bilo na samostanskem vale avstro­ogrske enote z bližnjega hriba sv. Marka vrtu. Od Sabotina pa do Doberdoba je bila cela nad Šempetrom. Državne oblasti so sicer že leta fronta pred nami kakor na dlani. Skriti med 1915 poskrbele za prevoz posmrtnih ostankov tam gostim grmičevjem smo cele ure opazovali ljute pokopanih Borbonov na Dunaj. Po italijanskem artiljerijske dvoboje. Natanko se je videlo, kako umiku ob prodoru pri Kobaridu jeseni 1917 so se zadevajo naši izstrelki italijanske postojanke. frančiškani začeli vračati na Kostanjevico. Prvi se je vrnil p. Gracijan Heric 17. februarja 1918 in si v Med 6. soško ofenzivo, 9. avgusta 1916, so Italijani ruševinah uredil zasilno stanovanje. le zasedli Gorico in posledično tudi Kostanjevico. Že kmalu so začeli iskati grob ustreljenega Našli so p. Aleksandra, ga osumili vohunstva in sobrata Aleksandra Vavpotiča, da bi njegovo truplo ga brez milosti takoj ustrelili kot vohuna. Samo­ prenesli na pokopališče. Različica zgodbe pravi, da stanska kronika sicer omenja, naj bi ga dobili pred jih je pričakalo presenečenje, saj so v domnevnem obednico, nekateri italijanski pisci pa pravijo, naj bi grobu našli okrog petnajst razpadajočih trupel, vsa se p. Aleksander skrival v tedaj že izpraznjeni kripti so bila oblečena v frančiškanske redovne obleke. francoskih Burbonov pod cerkvijo na Kostanjevici. Seveda se je postavilo vprašanje, kako je do tega Tudi mesto njegove ustrelitve ni točno poznano, saj prišlo. Domneva se, da je šlo za italijansko navado se omenja tako železniški predor pod Kostanjevico in navdušenje nad frančiškani, njihovo redovno kot prostor pod samostanom proti Gorici. Pokopali obleko in sv. Frančiškom, ki je sicer zavetnik Italije. naj bi ga na dvorišču železničarske hiše pri predoru Včasih se je v Italiji dogajalo, da so že dojenčke obla­ ob Streliški poti, nekdaj Via del Poligono. Ob preko­ čili v frančiškanski habit. Torej smemo domnevati, pavanju po koncu vojne naj bi našli njegove kosti in da je zanje veliko tolažbo predstavljalo dejstvo, da ostanke redovne obleke, vse skupaj naj bi položili v lahko tudi svoje umrle vojake oblečejo v redovno zaboj in zakopali na novem mestnem pokopališču obleko sv. Frančiška. Tako so italijanski vojaki v na polju proti Mirnu. shrambi na zasedeni Kostanjevici vzeli redovne Druga različica o žalostni smrti p. Aleksandra habite in vanje oblekli svoje padle vojake ter jih pa pravi, da se je ravno v času italijanske zasedbe nato skupaj z ustreljenim p. Aleksandrom pokopali Gorice iz mesta vračal na Kostanjevico. Zaradi v skupni grob na samostanskem vrtu. hudih bojev se je znašel v navzkrižnem obstrelje­ Gotovo je sv. Frančišek v nebesih priznal enega vanju, krogle in granate so švigale sem ter tja, zato med tam pokopanimi za svojega duhovnega sina. se je zatekel v železniški predor pod Kostanjevico, Vinko Vodopivec pa je ob zaključku že omenje­ misleč, da je tam na varnem. Stisnil naj bi se v nega nekrologa za p. Aleksandra preprosto zapisal: kot, toda naenkrat je zaslišal kričanje prihajajočih »In sedaj počivaš v miru, dragi prijatelj, tam doli v italijanskih vojakov, ki so ga označili za izdajalca. solnčni Gorici, ne moti te v nezdramnem spanju P. Aleksander je namreč sedel ravno pod telefonom, rjovenje sovražnih min in granat.« 130 Andreja Legan Ravnikar MAKS PLETERŠNIK (1840–1923) Ob stoletnici smrti jezikoslovec in literarni zgodovinar Maks Pleteršnik se je v slovensko jezikovno in kulturno zgo- dovino zapisal predvsem kot urednik monumentalnega Slovensko-nemškega slovarja (1894– 1895), ki je po številu slovarskih sestavkov še danes najobsežnejši slovenski slovar in edini, v katerem je besedje prikazano celostno: pomensko, slovnično, frazeološko in terminološko, z umestitvijo besed v čas in prostor, z oznako virov in etimološkimi pojasnili. zaradi bogate spo- ročilnosti je bil podlaga sodobnim razlagalnim in drugim slovarjem slovenskega jezika, ostaja pa neizčrpen vir za raziskave zgodovine slovenskega jezika in slovenski zgodovinski slovar ter za etimološke in zgodovinske slovarje slovanskih jezikov. 1863 študiral latinščino, grščino in slovansko jezi­ koslovje. Kot profesorski pripravnik je leta 1863 poučeval v Mariboru, naslednje leto pa je kot profesor služboval v Celju, nato pa na gimnazijah v Kranju, Gorici in Trstu. Leta 1871 je bil na lastno prošnjo premeščen na gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval do upokojitve leta 1900. Istega leta je bil odlikovan z viteškim križcem Francjože­ fovega reda, leto prej (1899) pa je postal dopi­ sni član Jugoslavenske akademije v Zagrebu. Po upokojitvi je živel deloma v Ljubljani, deloma na rojstnem domu v Pišecah: lepo je uredil rojstno hišo in ob pomoči vzorno obdeloval posestvo. Ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede (1921), je bil Pleteršnik sprejet kot enakovreden član, čeprav ni bil univerzitetni profesor. Leta 1922 je bil odli­ kovan z redom sv. Save 3. stopnje. Umrl je pred natanko sto leti, 13. septembra 1923, na rojstnem domu in bil pokopan v spremstvu velike množice ljudi, med katerimi so bile tudi znane osebnosti slovenskega kulturnega življenja. Ob desetletnici smrti je Slovenska matica na rojstni hiši odkrila Maks Pleteršnik (1840–1923); vir: dLib spominsko ploščo. Danes se po njem imenuje osnovna šola v Pišecah in društvo Pleteršnikova Življenjska pot domačija Pišece. Eden najpomembnejših slovenskih slovaropiscev Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra 1840 v Strokovno delovanje Pišecah blizu Brežic. Tam je obiskoval ljudsko Maks Pleteršnik je že v študentskih letih pomagal šolo, od leta 1851 do 1859 pa je šolanje nadalje­ Franu Miklošiču pri pripravi starocerkvenoslovan­ val na gimnaziji v Celju. Po maturi se je vpisal skega slovarja (Lexicon palaeoslovenico­graeco­lati­ na dunajsko univerzo, kjer je med letoma 1859 in num, Dunaj 1862–1865), za kar se mu je svetovno 131 PORTReTi Dramatičnega društva, v katerem je mnogo let aktivno deloval. Po letu 1880 se je popolnoma posvetil slovar­ skemu delu. Najprej je sodeloval pri priredit ­ vi Latinsko­slovenskega slovnika za tretji in četrti gimnazijski razred (1882). Leta 1883 je prevzel uredništvo nad zbranim gradivom za pripravo splošnega slovensko­nemškega slovarja in uspel pripraviti za natis monumentalni Slovensko­nem­ ški slovar (1894–1895), med strokovno javnostjo znan kot Pleteršnikov slovar ali zgolj Pleteršnik. Pozneje je sodeloval tudi pri pripravi vélikega Wiesthalerjevega latinsko­slovenskega slovarja, ki je bil leta 1914 pripravljen za tisk, a zaradi začetka svetovne vojne ni izšel. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, 1894, 1895 O delu za slovar in njegovem pomenu za jezikoslovje, slovenščino in Slovence znani slavist v predgovoru posebej zahvalil. Prvi Uresničitev drugega dela načrta Slovenskega dve desetletji po končanem študiju je dopolnjeval društva po izidu Cigaletovega nemško­sloven­ svoje znanje o antičnem in slovanskem svetu in skega slovarja (1860) – priprava slovensko­nem­ objavljal razne sestavke iz teh predmetov. Najbolj škega slovarja  – je bila dolgotrajna naloga in sta ga zanimali slovanska in slovenska zgodo­ zaradi izjemno zahtevnega dela zaznamovana vina: prihod Slovencev in njihova zgodovina do z menjavami več urednikov in mnogimi neso­ zmage krščanstva, o katerih je pisal tudi v različ­ glasji o njegovem konceptu. Ljubljanski nadškof nih prispevkih (Najstarša dôba slovenske zgodo­ Janez Zlatoust Pogačar je po večletnih zapletih z vine, Čitalnica, III, 1866, 209–18; Slovenci pod njegovo izdelavo pooblastil Maksa Pleteršnika, Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine, ki je imel dovolj strokovnega znanja in delov­ Slovenski narod 1871, št. 75–82; »Slovenci« ter nega poguma, da je ta ogromni projekt dokon­ »Hrvati in Srbi« v knjigi Slovanstvo, I. del, Sloven­ čal v dvanajstih letih. Pleteršnik v uvodu navaja, ska matica 1874, 149–311). V delu o Slovencih da slovar ni mogel biti zamišljen kot pravi zgodo­ je do tedaj znane zgodovinske podatke strnil v vinski slovar, ki bi prikazoval razvoj slovenskega celoto, kar predstavlja prvi večji poskus pregleda besednega zaklada v preteklih stoletjih, saj je bilo slovenske zgodovine v slovenščini. Po pismih in zanj na osnovi različne metodologije zbrano zelo listinah, shranjenih v arhivu ljubljanske gimna­ različno gradivo. Sledil pa je cilju, ki ga je izposta­ zije, je Pleteršnik napisal dva odmevna članka: vil tudi kot osnovno uredniško načelo: v razum­ Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije (Ljubljansko nih mejah »sprejeti, kar se v literaturi nahaja in gimnazijsko izvestje, 1875, 25–33) in Slovenščina kar narod govori« (PS 1894: VII). Prvi snopič na ljubljanskem liceju (Ljubljansko gimnazijsko slovarja je izšel tik pred novim letom 1892, zadnji, izvestje, 1887, 3–7), v katerem je opisal zgodovino triindvajseti snopič pa v letu 1895. S približno ustanovitve stolice za slovenski jezik od Ravnikar­ 103.000 slovarskimi sestavki je Pleteršnikov slovar jeve prošnje leta 1815 do Metelkovega imenova­ še vedno najobsežnejši slovenski slovar in presega nja za prvega učitelja slovenščine leta 1817. Drugi obseg Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, Pleteršnikovi spisi so podobe iz antičnega življenja, 1970–1991), ki jih vsebuje približno 93.000. Zajeto ki jih je namenil širšemu občinstvu. Grško gleda­ jezikovno gradivo sega od rokopisov iz 15. stolet ­ lišče mu je vzbudilo zanimanje tudi za sloven­ ja do aktualnih tiskanih del, izdanih do vključno sko gledališče  – leta 1874 je bil izvoljen v odbor leta 1893, ko je bil slovar že v tiskarni. Vanj so 132 MAKs PleTeRšniK (1840–1923) Andreja legan Ravnikar vključene velike besedne zbirke: Zalokarjev roko­ katerega organizira jezikoslovni simpozij (vsako pis na 1100 polah, obsežna Cafova vseslovenska drugo leto), okrogle mize, predstavitve knjig, zbirka (1834–1876), ki vsebuje »več zabojev drob­ kulturni program in drugo. Obnovljena Pleteršni­ nih listkov, na katerih so bile posamezne besede z kova domačija je skozi leta postala središče vaškega razlago in citati«, Miklošičev rokopis v štirih veli­ kulturnega življenja in leksikografsko središče kih zvezkih na 287 polah (1849–1855) ter nekatere Slovenije. Da je spomin na slovaropisca Maksa manjše zbirke tako jezikoslovcev kot ljubiteljskih Pleteršnika in na njegov pomen za slovenski jezik zbiralcev. V slovarju najdemo takratno knjižno, in Slovence še vedno živ, dokazuje tudi biografski narečno in zgodovinsko besedje s podatki o avtor­ roman o njem izpod peresa Rudija Mlinarja, ki je pri jih, zemljepisni razširjenosti in podatki o izvoru. Mohorjevi družbi izšel pred petimi leti (2018). Pleteršnikov slovar je edini slovenski slovar, v katerem je besedje prikazano celostno: pomen­ Sklep sko, slovnično, naglasno, frazeološko, terminolo­ Lahko povzamemo, da se je zadnjih četrt stoletja ško, časovno, prostorsko, avtorsko, etimološko. V tudi v širši javnosti dokončno utrdila zavest, da je njem lahko prepoznavamo tudi prvine enojezič­ Slovensko­nemški slovar s 1900 stranmi velikanski nega razlagalnega slovarja, ki je prvikrat izšel šele osebni dosežek urednika Maksa Pleteršnika in 1936 (Glonar). Zaradi bogate sporočilnosti je bil neprecenljiv dosežek slovenskega slovaropisja. V Pleteršnik podlaga razlagalnemu slovarju sodobne kulturnozgodovinski in jezikovni zavesti je bilo do knjižne slovenščine (SSKJ), ki se dopolnjuje z sodobnosti premalo znano, da je imel Pleteršnikov novejšim besedjem in v vsakoletnih »prirastkih« slovar eno najpomembnejših vlog tudi pri osamo­ na novo izhaja v spletni obliki na jezikovnem svajanju slovenščine še več desetletij po izidu. Na portalu Fran (www.fran.si), in posredno Sloven­ primer, jezikoslovec in duhovnik Anton Breznik skemu pravopisu. Bil je pomemben vir besedja za (1881–1944) je imel slovar poleg brevirja in biblije Etimološki slovar slovenskega jezika, aktualen pa za nepogrešljivo knjigo, kamor je vpisoval na tisoče ostaja pri pripravi načrtovanega celovitega zgodo­ svojih opomb in popravkov, iz nje je črpal številne vinskega slovarja slovenskega jezika ter za druge jezikovne podatke in z njo celo »polemiziral«. slovanske etimološke in zgodovinske slovarje. Kakor kaže zapuščina, je Pleteršnik še po izidu Literatura zbiral novo slovarsko gradivo, saj se je zavedal, Breznik, Anton.  Pleteršnik, Maks (1840–1923).  Slovenska biogra­ da slovaropisno delo ni nikdar povsem končano. fija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraz­ Njegov izvod slovarja, vezan v štiri zvezke, je iskovalni center SAZU, 2013.  http://www.slovenska­biografija. si/oseba/sbi435041/#slovenski­biografski­leksikon  (16. junij namreč bogato dopolnjen z dodatnimi podatki, ki 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peter­ jih je Pleteršnik vpisoval po izidu: dodal je pregled lin ­ Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akade­ novih virov, ki obsegajo dopolnilne zbirke k tiska­ mija znanosti in umetnosti, 1949. nemu slovarju, novo dialektološko gradivo, nove Jakopin, Franc. Pleteršnikovo mesto v sočasnem slovaropisju. V: Novak, France (ur.): Zbornik Slavističnega društva Slovenije izpise iz vseh del slovenskih pisateljev, iz strokov­ 5: Maks Pleteršnik. (Zborovanje slavistov ob stoletnici izida nih besedil idr. Pleteršnikovega Slovensko­nemškega slovarja, Krško in Pišece, oktober 1994). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997. Društvo Pleteršnikova domačija Pišece Pleteršnik, Maks. Slovensko­nemški slovar, www.fran.si, dostop Leta 1992 je bil ustanovljen Organizacijski in 24. 6. 2022. operativni odbor Maks Pleteršnik, ki je poskrbel za Pleteršnik, Maks. Pripomnje. V: Slovensko­nemški slovar I (A–O), II obnovo propadajoče Pleteršnikove domačije. Ta je (P–Ž). Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1984–1895. bila v letih 1993 in 1994 temeljito obnovljena ter Pleteršnik, Maks, Furlan, Metka (ur.). K transliterirani izdaji preurejena v muzej. Strokovni odbor društva za Pleteršnikovega slovarja. V: Slovensko­nemški slovar Prvi del (A–O), Drugi del (P–Ž): transliterirana izdaja. Ljubljana: Založba varovanje maternega jezika, naravne in kulturne ZRC, ZRC SAZU, 2006. (Zbirka Slovarji.) dediščine – Društvo Pleteršnikova domačija Pišece Toporišič, Jože (ur.). Pleteršnikov slovensko­nemški slovar: Zbornik s vsako leto pripravi Pleteršnikov dan, v okviru simpozija ’96 v Pišecah. Novo mesto: Dolenjska založba, 1998. 133 Matjaž Klemenčič MONSINJOR JOŽEF FRANČIŠEK BUH Ob stoletnici smrti jožef Frančišek Buh se je rodil 17. marca 1833 v zadobju, v župniji lučine v Poljanski dolini, očetu Matiji Buhu kot četrti od sedmih otrok. šolanje je začel v Poljanah, nadaljeval pa v škofji loki, kjer se je naučil nemškega jezika, zatem pa je šolanje nadaljeval v gimnaziji v ljubljani. jeseni leta 1854 je vstopil v semenišče v ljubljani. izobraževanje je zaključil in bil v duhovnika posvečen 25. julija 1858. decembra istega leta je postal kaplan v loškem Potoku. jeseni 1861 je bil premeščen v Radeče, kjer je služboval do odhoda v zdA, marca 1864. letniku študija je prosil škofa Friderika Barago, da bi se mu pridružil kot študent. Baraga ga je bil pripravljen sprejeti, vendar Buh takrat ni dobil dovoljenja cerkvenih oblasti. Leta 1864 je misijonar Franc Pirc Buha pova­ bil, naj se mu pridruži. Ko je ta dobil dovoljenje ljubljanskega škofa Jerneja Vidmarja, se je pozi­ tivno odzval na njegovo vabilo. Pirc za delovanje v ZDA ni pridobil samo Buha. Z njim je v Ameriko odšlo še petnajst bogoslovcev, med njimi Jakob Trobec, poznejši škof St. Clouda, Minnesota, in dijak Friedrick Katzer, ki je pozneje postal nadškof v Millwa­ ukeeju, Wisconsin, in se izkazal kot zagovornik ohranjanja etnične identitete katoliških prise­ ljencev v ZDA. Skupina je 19. maja 1864 prispela v ZDA, nato pa so pod Buhovim vodstvom odpotovali v St. Paul, Minnesota. Tam so se razšli. Štirje bogoslovci, ki so bili pred zaključkom študija, so ostali v St. Paulu. Drugi so odšli na izobraže­ vanje v semenišče St. Francis v Milwaukeeju in Jožef Frančišek Buh; vir: Wikipedija St. Vincent v Latrobu, Pensilvanija. Buh je postal začasni profesor in duhovni vodja štirim bogo­ Buh je v obdobju do odhoda v Združene države slovcem, ki so ostali v St. Paulu. Tam je skupaj z Amerike napisal dva molitvenika: Zvezdice, to je njimi bival v trinadstropni zgradbi, ki je hkrati zveličavne resnice, ki nam pot do popolnomasti služila kot stolnica, škofovska palača, župnišče proti nebesam kažejo (1862) in Jezus v sercu: v in šola. Tam so bivali tudi škof Thomas Langdon podobah, kako se Jezus serca polasti, ga čisti in Grace, duhovnik John Ireland, ki je pozneje sabo zedinja: z mašnimi in drugimi navadnimi postal nadškof v St. Paulu, duhovnik Augus­ molitvami (1863). tin Ravoux in semeniščnik Thomas O’Gorman, Po pismih in prošnjah za pomoč se je Buh poznejši škof v Sioux Falls, Južna Dakota. Že že kot semeniščnik seznanil z delom sloven­ novembra 1864 so štirje omenjeni bogoslovci skih duhovnikov v Ameriki. Že 1857, v tretjem končali študij. 134 MOnsinjOR jOžeF FRAnčišeK BUh Matjaž Klemenčič S tem je bila Buhova začasna naloga končana, vseskozi spopadal z različnimi neprijetnostmi 9. novembra je skupaj z Janezom Žužkom odpo­ in nevarnostmi. Veliko časa je preživel na poti, toval k Pircu v Crow Wing, 80 km severno od večkrat je moral spati na prostem, v mrazu in St. Clouda. Tam je Buh ostal do januarja 1865, ko je snegu. Skrbela ga je revščina med Indijanci, ki je odšel k okoli 120 km severno oddaljenemu jezeru bila ponekod tako huda, da je primanjkovalo celo Winnibigoshish v severni Minnesoti. Do sredine hrane. Indijanske učence je učil brati in pisati ter junija je misijonaril med Indijanci, hkrati pa se s tem civilizirati in jih skušal pridobiti za krščan­ učil njihovega jezika in proučeval njihove običaje. sko vero. V tem času je živel pri nekem »Polindijancu« in v Buh je leta 1888 postal prvi župnik cerkve zameno za nastanitev poučeval njegove otroke. sv.  Martina v Towru, Minnesota, rudarskem Julija 1865 so Buha poslali v Belle Prairie v mestu, kjer so delo poiskali mnogi slovenski, severni Minnesoti, od St. Clouda oddaljeno prib­ nemški in skandinavski priseljenci. Tower je ližno 40 km. Tam so bile razmere podobne kot Buhu služil kot izhodišče za misijonsko delovanje. pri jezeru Winnibigoshish. Spreobračanje Indi­ V okolici Towerja je ustanovil misijonske postaje jancev je potekalo počasi, saj so bili ti razkrop­ v Elyju (1888), Biwabiku, Virginiji in Hibbingu ljeni, poti so bile slabe, večkrat tudi neprevozne. (1890). V teh krajih se je kasneje naselilo veliko Težavo so predstavljale tudi vremenske tegobe: število slovenskih priseljencev. Tamkajšnje misi­ poplave, izredno mrzle zime ter roji komarjev jonske postaje so kmalu postale samostojne poleti. župnije in so v skladu s filozofijo nadškofa v Buh je sčasoma nase prevzel Pirčevo breme. St. Paulu, Johna Irelanda, delovale kot teritori­ Namesto njega je začel obiskovati misijonske alne župnije z namenom vključitve priseljencev postaje, ki so po letu 1889 prišle pod pristojnost v ameriško družbo. Buh je obvladal več jezikov, škofije v St. Cloudu. Postaje so bile v povirju Misi­ to je prišlo do izraza med njegovim pastoralnim sipija, od Crow Winga do Red Lakea, s cerkvami v delovanjem, ko je večkrat opravljal obrede v štirih Crow Wingu, Belle Prairie in Little Falls. Obenem jezikih, z Indijanci pa je govoril tudi očipvejsko. je prevzel tudi misijonske postaje v indijanskih Buha je zanimal tudi socialni in družbeni napre­ rezervatih ob jezerih Red Lake, Leech Lake, Cass dek slovenskih priseljencev. Prepričal je Antona Lake in Sandy Lake in White Earth. Murnika, da je začel izdajati najstarejši slovenski Med delovanjem v Belle Prairie je Buh na časnik v ZDA, Amerikanski Slovenec. Murnik se je svojem misijonarskem območju zgradil več iz Towra preselil v Chicago, saj je bil prepričan, da cerkva, med drugimi tudi cerkvi v najstarejših je Tower za takšen podvig premajhno mesto. Tako slovenskih naselbinah v Minnesoti, Brockwayu in je prva številka Amerikanskega Slovenca izšla v Albanyju v okrožju Stearns. Tja so se namreč na Chicagu 3. septembra 1891. Skupno je tam izšlo pobudo Franca Pirca naselili prvi slovenski prise­ deset številk. Izkazalo se je namreč, da je bilo izda­ ljenci med 1865 in 1866. Prihajali so iz Gorij in janje časopisa v slovenskem jeziku po strokovni Dovjega na Gorenjskem, obiskoval pa jih je tudi in finančni plati pretežek zalogaj za uredništvo. Buh. Buh je 1878 odšel v zahodno Minnesoto, Zaradi tega je Buh od Murnika za 450 dolar­ kjer je septembra 1878 postal prvi stalni župnik jev odkupil Amerikanskega Slovenca. Prepričan cerkve sv. Jožefa v Perhamu. Od tam je uprav­ je bil, da bi Slovencem v Ameriki katoliški časo­ ljal široko območje ob železnici »The Northern pis pomagal in koristil. Buh je nato kupil tiskar­ Pacific«, ki se je raztezalo od Brainarda ob Misi­ ski stroj in ustanovil prvo slovensko tiskarno v sipiju na vzhodu do Moorheada ob Red Riverju ZDA. Enajsta številka je izšla 4. marca v Towru, na zahodu. Leta 1886 je prevzel Little Falls z misi­ glavna naloga časnika pa je bila ohranjati krščan­ joni, kjer je ostal do januarja 1889, ko je odšel v sko vero med slovenskimi priseljenci. V tem času Tower, Minnesota. je imel časopis okoli 200 naročnikov, pošiljali pa Čeprav je z veseljem misijonaril med Indi­ so ga na 530 naslovov. Buh je k sodelovanju pri janci, pa se je pri svojem delovanju med njimi urejanju časopisa povabil slovenske bogoslovce 135 PORTReTi iz semenišča v St. Paulu, s prispevki pa so poma­ 3. februarja 1922 umrl v bolnišnici Sv. Marije v gali tudi slovenski duhovniki iz drugih slovenskih Duluthu v 89. letu starosti. naselbin po ZDA. O Buhu niso poročali samo slovenski ameri­ V Towru je Amerikanski Slovenec izhajal med ški časopisi, temveč tudi drugi. Tako je bil na letoma 1892 in 1899, ves ta čas pa se je Buh sreče­ primer leta 1914, ko je Buh praznoval 81. rojstni val s finančnimi težavami. Tako je časopis leta dan, večji del naslovne strani glavnega lokal­ 1899 prodal Slovensko­ameriškemu tiskovnemu nega časopisa The Ely Miner posvečen Buhu. Na društvu iz Jolieta v Illinoisu, kjer je odločilno kratko so predstavili njegovo življenje in delo besedo imel Frančišek S. Šušteršič. ter večji del članka namenili njegovi izjavi, ki jo V svoji tiskarni je Buh založil in izdal Jeramovo je podal ob tej priložnosti. V njej je natančneje Slovensko­angleško slovnico (1895), prvo sloven­ opisal svoja začetna leta ter kako ga je življenj­ sko knjigo, natisnjeno v Ameriki. Leta 1897 je ska pot zaradi Franca Pirca popeljala v Združene izdal še svoj molitvenik Srce v Jezusu ali Vir milosti države Amerike. Dejal, je, da je Pirčevo pismo, božje, istega leta pa še Tomanovo Ustavo Zjedinje­ v katerem ga je ta vabil v Ameriko, sprva smat­ nih držav v Ameriki. Izdal je še katekizem in več ral kot šalo in pismo zavrgel, šele kasneje pa je letnikov Koledarja Amerikanskega Slovenca. ugotovil, da ni šlo za šalo. Buh je opisal potova­ Buh je bil dejaven tudi z objavami v Ameri­ nje v ZDA in prva leta v novi deželi ter delova­ kanskem Slovencu. Z njimi je poskrbel, da se je nje s Francem Pircem med Indijanci na območju ideja Frančiška S. Šušteršiča in Matije Šavsa o severno od St. Clouda, Minnesota, vse do kanad­ »slovenski jednoti« udejanjila v obliki slovenske ske meje. Buh je dejal, da je na prostranem katoliške podporne organizacije v ZDA – Kranj­ območju takrat živelo le malo prebivalstva. To sko slovenske katoliške jednote (KSKJ). so bili Indijanci plemena Čipeva, ki so pretež ­ Buh je leta 1901 postal župnik v Elyju. Tam no živeli okoli Velikih jezer ter se preživljali z je zamenjal dotedanjega župnika Andreja Smre­ lovom in ribolovom, izdelavo javorjevega sirupa karja, sodeč po napisanem v Amerikanskem v pomladanskih mesecih ter nabiranjem divjega Slovencu, z razlogom, da reši župnijo finanč­ riža v zimskih mesecih. Kot je dejal, je v začetnih nih težav, v katere je zabredla zaradi gradnje letih njegovega delovanja na omenjeno območje nove cerkve. Le­te mu je uspelo rešiti. Po podat­ prišlo relativno malo belopoltih naseljencev, saj kih ljudskega štetja leta 1910 je bil Ely največja so se bali Indijancev. Njihovo število je naraslo slovenska naselbina v Minnesoti z 1459 osebami z leti, še posebej po tem, ko se je razvedelo, da s slovenskim maternim jezikom. je na območju veliko rodovitne zemlje. Buh je Že kmalu po ustanovitvi škofije Duluth leta deloval tako med Indijanci kot tudi evropskimi 1889 je škof James McGolrick Buha imenoval naseljenci. Za izhodišče svojega delovanja med za generalnega vikarja. Buh je postal monsinjor Indijanci in evropskimi naseljenci je izbral Belle 27. decembra 1899, ko je bil še župnik v Towru. Prairie v bližini Little Falls v okrožju Morrison. Priznanje je dobil tudi od posvetne oblasti, ki je Buh je prav tako omenil dogodek, zaradi kate­ po njem poimenovala del mesta Pierz, ki je postal rega je pozneje deloval na območju indijanskega samostojno naselje. rezervata White Lake. Do njega je namreč prišel Po smrti prvega duluthskega škofa McGolricka voditelj Indijancev, ki so živeli v okolici jezera januarja 1918 je Buh postal škofijski upravi­ Mille Lac, in mu prinesel izjavo, v kateri so bile telj, zato se je preselil iz Elyja v Duluth. Nalogo z različnimi simboli v obliki živali, ki so pred­ je opravljal do sredine novembra 1918, ko je v stavljale družinska imena, podpisane različne Duluth prispel novi škof John T. McNicholas. Ta indijanske družine. V njej so tamkajšnji Indi­ je septembra 1921 odprl Misijonski zavod monsi­ janci izjavljali, da so se pripravljeni pokristjaniti, njorja Buha za izobraževanje misijonarjev, Buha če Buh pride k njim. V nadaljevanju pripovedi pa je imenoval za vodjo ustanove. V njej je delo­ je Buh dejal, da se je skupaj s Petrom Royem, val vse do konca življenja. Po krajši bolezni je mešancem, kmalu odpravil na pot. Pripomnil je, 136 MOnsinjOR jOžeF FRAnčišeK BUh Matjaž Klemenčič da je s Petrovim bratom, Frankom Royjem, sode­ loval že prvo zimo svojega delovanja v Winibigo­ shing lake, kjer se je tudi naučil jezika Indijancev Čipeva. Pot v Mille Lac je po Buhovih besedah trajala dva dni vožnje s konjsko vprego, ponoči pa so v bližini tabora krožili volkovi. Ko je pris­ pel v naselje Indijancev, je njihov poglavar zbral vse može, s katerimi so nato imeli sestanek. Buhu so povedali, da bodo sledili njegovim naukom, če bo živel z njimi in zgradil šolo in cerkev. Buh je pozneje povedal, da za gradnjo zahtevanega ni imel sredstev, pa tudi guverner Minnesote mu je na njegovo prošnjo odgovoril, da bodo tamkajš­ nje Indijance preselili v rezervat White Earth. Buh se je zaradi tega odločil, da bo raje delo­ val na območju rezervatov Red Lake in White Earth. Omenil je tudi prihod železnice, ki jo je začel uporabljati, zato da je lahko hitreje dosegel oddaljene misijone. V Tower se je odpravil takoj po dokončanju železniške proge. Opisal je tudi stanje v Elyju ob svojem prihodu januarja leta 1888. Povedal je, da je ravno takrat začel delo­ Jožef Frančišek Buh; razstava v cerkvi sv. Antona v Elyju, foto: David vati rudnik Chandler, na območju kasnejšega Hazemali rudnika Pioneer pa so takrat še iskali rudo. Poleg železnice je kraj imel le nekaj hiš, naokoli pa so Paulu, in škof Trobec iz St. Clouda. Ta je v okviru rasli visoki borovci. Omenil je tudi svoje delova­ praznovanja podelil zakrament birme številnim nje v Biwabiku, kamor je kmalu po prihodu v Ely birmancem, ki jih je pripravil Buhov pomočnik odšel krstit hčer Johna Murnika, ki je bila prvi Frank Mihelčič. beli otrok, rojen tam. Dejal je, da so bile takrat ­ Ves čas njegovega delovanja v Minnesoti, ne razmere za potovanje med krajema slabe, saj tako v njegovem misijonarskem obdobju kot železnica še ni dosegla Biwabika. Obstoječe ceste tudi v poznejših letih, ko je pastoralno skrbel za so bile blatne, polne lukenj in skal, zaradi česa je slovenske in druge evropske izseljence, je čutil bilo potovanje s konjsko vprego oteženo, najlažji potrebo po pridobivanju slovenskih in nemških način potovanja pa je bila hoja. Buh je na koncu duhovnikov, ki jih je navduševal sprva za misi­ izjave pohvalil napredek Elyja in ga označil kot jonarsko delo med severnoameriškimi Indijanci, moderno mesto z veliko izboljšavami, kot so pozneje pa za delo med evropskimi priseljenci. bili pločniki iz cementa, električna razsvetljava, Rezultat njegovih obiskov v domovini (obiskal vodna oskrba idr. jo je trikrat v letih 1870, 1883 in 1908) je bil Julija 1918 je Buh praznoval še en jubilej, in med drugim tudi ta, da je v Ameriko pripeljal sicer šestdesetletnico posvetitve v duhovnika. Ob slovenske in nemško govoreče študente teologije. tej priložnosti so zanj v stolnici duluthske škofije Glede priseljevanja Slovencev drugih poklicev darovali jubilejno mašo. Dogodka so se udeležili je bil dokaj neopredeljen. V svojih prispevkih v številni duhovniki iz vseh koncev, med njimi je bil časopisju, ki je izhajalo na slovenskem etničnem tudi slovenski ameriški duhovnik Simon Lampe ozemlju, v katerih je pogosto predstavljal življe­ iz Cloqueta. Buhov jubilej so njegovi župljani nje in dosežke slovenskih priseljencev v Minne­ skupaj z gosti proslavili tudi v Elyju. Izstopala soti, bralcev ni nikoli neposredno nagovarjal k sta John Seliskar, profesor na semenišču v St. izselitvi niti jih ni od tega odvračal. 137 Igor Grdina JOSIP STRITAR Ob stoletnici smrti josip stritar je bil ob svoji smrti novembra 1923 patriarh slovenske literature. V ljubljani so ga še pod perutmi cesarskega orla sklenili razglasiti za častnega meščana (1905), potem pa so po njem poimenovali tudi eno najreprezentativnejših mestnih ulic (1906). Po prvi svetovni vojni je vse bolj daljnega marca 1836 v Podsmreki rojeni vitez peresa postal častni član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v zagrebu. srbsko-hrvaško-slovenska kraljevina mu je podelila posebno nacionalno pokojnino, kralj Aleksander pa ga je odlikoval z redom sv. save iii. stopnje. duhovnik Fran serafin šegula je poskrbel, da se je stritar s soprogo preselil v Rogaško slatino in svoje zadnje mesece preživel brez skrbi, medtem ko je prej kot upokojeni gimnazijski profesor občutil hudo stisko, v katero so ljudi pahnila velika vojna in njej sledeča inflacijska spirala. materialnimi obremenitvami pomagali doma­ čim oziroma rojakom, zapisali svetemu poklicu. Duhovniki so bili sredi 19. stoletja poleg zdrav­ nikov, veterinarjev, zemljemercev, učiteljev ter posameznih uradnikov in odvetnikov prak­ tično edini razumniki, ki so imeli redne stike s pre prostimi ljudmi; neredko so nastopali v vlogi posrednikov med čedalje več vednosti terja­ jočim svetom in množicami, ki so se v valo­ vih modernizacije in vrtincih sprememb same le stežka znašle. Prav tako se zdi značilno, da se Stritar v gimnazijskih letih ni vključil v krog literarno ambicioznih sošolcev, ki so svoja peresa ostrili v rokopisnem listu Vaje. Netipično za njegovo generacijo je bilo tudi naglo hlajenje mladostnega narodnostnega navdušenja; v času študija klasičnih jezikov na dunajski univerzi je celo že začel misliti na literarno ustvarjanje v nemščini. Potem pa je leta 1865 Jurčičev prihod v prestolnico ob lepi modri Donavi spremenil vse. Josip Stritar; vir: Wikipedija Stritar je ob pobudnem prijatelju kot slovenski ustvarjalec zaživel s polnimi pljuči. Napisal je Šestdeset let prej je bilo vse drugače. Stritar je prelomni uvod v drugo izdajo Prešernovih Poezij imel tedaj za seboj nekaj priložnostnih stihov (1866), v katerem je izrazil, kar so čutili mnogi: in vrsto na pol prebrodenih notranjih vihar­ pesnika Sonetnega venca in Krsta pri Savici je jev, ki so ga izklesali v izrazitega individuali­ obravnaval kot nespornega prvaka domačega sta. Njegova pota so se kmalu ločila od tistih, na Parnasa. Utemeljil je, zakaj je klasik  – ustvar­ katera se je podala večina mladih nadarjencev iz jalec, ki je pozneje rojenim mera vrednosti, kmečkega okolja, ki so se v želji, da bi kar najbolj neredko pa tudi zgled. Skozi odnos do njega vsestransko in hitro, pa tudi s čim manjšimi se skozi čas razrašča in večplastno povezuje 138 jOsiP sTRiTAR igor grdina satovje nacionalnih, regionalnih, slogovnih in angleške. Mlajši rojaki so v njem zaradi širokega nazorskih pramenov svetovne književnosti. obzorja videli pravcatega Apolona. Stritarjeva vizija slovenskega leposlovja se je Stritarjevo dojemanje literarnega sveta je bilo z Jurčičevo  – pa seveda s še jasneje definirano kompleksno. V nekaterih duhovnih conah celo Levstikovo  – prekrivala v težnji po zaobseženju protejsko ali že kar protislovno  – razpeto med lirskega in epskega pesništva, pripovedništva in enostransko brezkompromisnost in težnjo po dramatike. Vsi trije ustvarjalci, ki jim je zibka celoviti harmoničnosti. Dunajski soneti so bili prvi stekla v kulturno tvorni predmarčni dobi, so primer literarnega »bojnega pohoda« v slovenskem pomembno prispevali tudi h kriticizmu in eseji­ duhovnem prostoru: niso merili le v osebnosti in stiki ter k otroški oziroma mladinski književno­ mentaliteto, kakor Prešernovi obračuni, temveč sti. Slovenci so vsaj v literaturi odtlej imeli, kar v vse, kar poimenuje ali metaforično označuje je v nekaterih drugih kulturnih prostorih postalo pojem staroslovenci. V renesančnih satirah domači običajno že prej, v mnogih – zlasti tistih na evrop­ drastični toni so se v njih mešali z uporniškimi skem vzhodu – pa se je šele oblikovalo. Iz različ­ puščicami, kakršne so bile značilne za politično nih nazorskih, slogovnih, žanrskih in tematskih angažirano književnost bidermajerskega podtalja. niti prepletena književnost je ljudem podarjala Bela ruta je prav tako zanimiv primer: Bleiweisa vednost o stvareh med nebom in zemljo, ki bi jim je premestila v okolje Goethejevega Fausta ter iz sicer nemara ostale skrite, ter jih opozarjala na obsežne tragedije o temeljnih bivanjskih vprašanjih značaje in življenjske položaje, o katerih bi se jim naredila groteskno miniaturo. Slovenska literatura drugače morda niti sanjalo ne. Hkrati so se rojaki v dobi meščanov ni hitro gradila samo najrazlič­ treh vodilnih mladoslovenskih literatov srečevali nejših nadstropij, temveč tudi vznemirljive niše z tudi z različnimi načini ekspresivizma in komu­ neobičajnimi medsebojnimi povezavami. Te niso nikacije, ki so bili pomembni za njihovo dojema­ vodile le do domače stvarnosti in izmišljij, temveč nje stvarnosti in predstav. Književnost, ki je bila so bile speljane do uglednih avtorjev drugih knji­ bodisi ogledalo življenju, bodisi njegov poskus, ževnosti. Tudi takih, ki so bili po drugod prevladu­ bodisi vizija prihajajočega sveta, jim je podarjala jočih mnenjih medsebojno nepovezljivi. vsestransko orientacijo v vsak dan daljši horizon­ Po vstopu v središče slovenske literature je pri tali in neprestano višajoči se raznočasni vertikali. Stritarju opazna želja, da bi njegovi rojaki dobili v V estetskih usmeritvah in tematskih poudar­ svojem jeziku vsaj nekaj izkušnje z vsemi bistve­ kih pa so se Levstik, Jurčič in Stritar razliko­ nimi evropskimi umetnostnimi oblikami in tokovi. vali – kar je slovensko literaturo vzpostavljalo kot Zato je iz grško­rimske klasike znane zgodbe dialoški oziroma poliloški prostor. Vsak od njih komprimiral v kratke prizore, hkrati pa je poskrbel se je lahko pohvalil z lastno mislijo o tem, katere za čustveno razviharjena in na nič nadosebnega prvine iz evropske tradicije in sodobnosti bi navezujoča se dela. Njegove pesmi personalno bilo dobro destilirati na domačem terenu ter jih deskriptivno tematizirajo za slovensko literaturo uporabiti kot ustvarjalne kažipote. Levstik je obli­ novo velemestno okolje (Čuj, v vrtni seči prepeva koval svoje literarne ideale na podlagi izkušnje s kos) in popotne vtise – vključno z začetki turistične klasicizmom in romantiko, Jurčič pa se je usmeril industrije (Dolgopeta ti prikazen) –, pa tudi nežna k slednji (zlasti v dramatiki) in k realizmu, pod in trda doživetja srca. Stritarjev prvi roman Zorin katerega ozvezdji je prehodil pot od obdelave je slovenski odgovor na izziv, ki ga je pred Evro­ folklorističnih in memoarističnih motivov do pejce postavil mladi Goethe s Trpljenjem mladega ostre nravstvene in politične kritike. Za razliko Wertherja. Vendar pa skozi pisemske reflek­ od njiju sta Stritarja zaznamovala študij latinske sije razvijajoča se pripoved rase tudi iz rousseau­ in starogrške filologije ter poučevanje v različ­ jevskih tal. Prav tako ne gre spregledati posebne nih imenitniških hišah, ki je od njega terjalo tudi vloge dogajalnih prostorov: Zorinova bivanjska poznavanje sodobnih evropskih književnosti  – tragedija je navezana tudi na razmerje med domo­ zlasti francoske in nemške, pa tudi italijanske in vino in tujino, kar je v vsaj daljni sorodstveni zvezi 139 PORTReTi s francosko wertheriado Adolphe, ki je privrela anahronističnosti, temveč na ravni (ne)estet­ izpod peresa Benjamina Constanta. skega učinka. Jasno je tudi ločil izvirno ustvar­ Stritar je – podobno kot že pred njim Preše­ janje od prevajanja ter ugotavljal, da je Koseski ren – svoj pogled usmeril predvsem na zahod. To ustvaril lastnih verzov približno toliko, kot sploh ni bilo tako samoumevno, kakor se zdi na jih človek prebere v času, ko se jajce »v mehko podlagi izkušnje poznejših časov, v katere je prav skuha«. on naravnal kretnice. Vrsto slovenskih intelek­ Posledice Stritarjevih nonšalantno zvenečih tualcev je v dobi ponagljenih razvojnih premi­ kritičnih misli so bile hude: ker so Veselovi obču­ kov v poprej tradicionalističnih deželah bolj dovalci zaradi njihove objave množično odpove­ pritegovala Rusija, ki je marca 1861 – torej manj dovali revijo Glasnik slovenski, so domači avtorji kot 13  let za habsburško monarhijo  – ukinila čez noč ostali brez periodično izhajajočega lepo­ tlačanstvo. Mladi ljudje so si obetali, da bo velika slovnega obzornika. A »krivec« za takšno stanje slovanska sila na vzhodu po hitri moderniza­ se je kot človek časti čutil dolžnega na novo ciji, ki je bila odgovor imperatorja Aleksandra postaviti, kar je bilo podrto. Tako je Stritar janu­ II. na izgubljeno krimsko vojno, postala prav­ arja 1870 na Dunaju začel izdajati Zvon. Literarni cata obljubljena dežela. Stritar, ki ga je Rusija časopis naj bi v slovenski književni republiki sicer zanimala – kot revialni urednik je objavljal odigral podobno vlogo, kot jo je imel v ruski vesti o njej, sam pa je kritično pretresal brutalno prozahodnjaški list enakega imena, ki ga je med demistifikatorsko umetnost Vasilija V. Verešča­ letoma 1857 in 1867 v Londonu izdajal Aleksan­ gina, čigar angažirana paleta in aktivistični čopič der I. Hercen. Stritar je zadano nalogo izpolnil. sta v realističnem slogu ustvarjene zgodovinske Tudi ko je njegov Zvon obnemel, se je ideja osred­ in žanrske prizore neredko »prepomenila« v nje literarne revije na Slovenskem obdržala. Vse alegorije –, je bil več kot očitno drugačnih misli. do danes. Preživela je menjave režimov, držav in Če bi se izselil, bi se podal prek velike luže, v sistemov ter se udejanjala v vrsti generacij, ki so novi svet, kjer je bil z odpravo suženjstva v ZDA se razlikovale v vsem – razen v misli, da je litera­ v letih 1863–1865 prav tako narejen velik korak tura za človeka bistvenega pomena. Na vse strani v emancipacijski smeri. Čez leta je Fran J. Cele­ odprta in zgolj kvalitativnim standardom zave­ stin, ki je za nekaj časa odšel poučevat v Rusijo, zana revija, ki je tribuna križajočih se pobud, posredno potrdil tehtnost Stritarjevega dojema­ potencira edino zares veliko prednost nerazsež­ nja stvarnosti: kritik in literat, ki je bil nemara nih kulturnih prostorov pred velikimi, tj. hiter prvi (proto)sociološko razmišljajoči Slovenec, pretok različnih zamisli in možnost njihove je namreč napisal zelo neveselo knjigo o carstvu bliskovite osvetljave z različnih zornih kotov. Še Romanovih. Svet je še vedno imel središče ob posebej osebnih. Posameznik je v nerazsežnih Atlantiku, od koder so tudi prihajale najvpliv­ kulturnih prostorih ne samo opaznejši, temveč nejše pobude v osrčje stare celine. Nekatere so tudi pomembnejši kot v velikih. probleme ustvarjale, druge pa so jih tudi reševale. Nihalo Stritarjevega življenja se je na Dunaju Stritarjevo pero, ki je Bleiweisa preobrazilo v umirilo; vsestranski ustvarjalec se je poročil s podeželskega Mefista – duha, ki vse zanika –, je Thereso Hochreiter iz Aspanga ter imel z njo vseskozi želelo biti graditeljsko. Najprej je izpi­ hčerko Kamilo (1874), ki je umrla še pred prvo salo magistralno utemeljitev, zakaj je središče obletnico svojega rojstva, in sina Milana Jožefa slovenske literature Prešeren, šele potem pa (1875). Kratek čas je bil prevajalec državnega je iz njegove bližine izgnalo Jovana Vesela ­ zakonika, potem pa je kot profesor klasičnih Koseskega, ki je bil zaradi retorične učinkovitosti jezikov, francoščine, nemščine in lepopisja vrsto svojih verzov uporaben ob vsakršni priložnosti. let služboval v cesarski prestolnici  – najdlje na Najbolj čislanega staroslovenskega mojstra pevca Piaristični gimnaziji. V tedaj polagoma urbani­ se je Stritar lotil z žgočim ironizmom: verzljavče­ zirajočem se XVIII. mestnem okraju si je zgradil vega zapoznelega klasicizma ni kritiziral zaradi hišo ter si uredil vrt in manjši vinograd. 140 jOsiP sTRiTAR igor grdina Po ustanovitvi Ljubljanskega zvona (1881) Stritar ni mogel več računati na prvenstvo v slovenskem svetu. Objavljanje njegovega romana Gospod Mirodolski, ki je sovpadlo z izdajo sloven­ skega prevoda Goldsmithovega Župnika Wakefi­ eldskega (1876), je v marsikom vzbudilo občutek, da sam greši le malo manj kakor Koseski: teksta sta pač imela preveč stičnih točk, da bi jih vse številčnejši slovenski intelektualci lahko spregle­ dali. Pripoved tako večini bralcev ni dokazovala pisateljeve širine – namesto zorinovskih čustve­ nih skrajnosti je namreč tematizirala preudar­ nost in zagovarjala blagodejnost zlate srednje mere  –, temveč zgolj načitanost ter sposobnost kulturne homologizacije, adaptacije in akomo­ Stritarjev Zvon, 1. številka 1. letnika dacije že ustvarjenih ter preizkušenih modelov. (1870); vir: dLib Podobno se je godilo tudi drugim Stritarjevim delom, v katerih so se odkrivale vzporednice z veličina, Levstikova pokončnost, Jenkova tenko­ nemškimi in francoskimi ustvarjalci – od Heinri­ čutnost, Jurčičeva emancipacijskost in Stri­ cha Heineja in Victorja Hugoja do Emanuela tarjeva konstruktivnost naj bi bile le komedija Geibla in Roberta Hamerlinga. Slovenci, ki so pred skrajno sumljivo kuliserijo. Dejansko pa za izhodišče svoje vsestransko razvite literature je mit le zgodovino demolirajoča pišmeuharska šteli romantiko, so v prvi vrsti cenili njen ideal – predstava o minulosti, ki jo kot fatamorganski izvirnost. Samo pri nekaterih avtorjih in obdob­ privid priklicuje (splošno)kulturni primanjkljaj jih so bili pripravljeni priznati tudi pomembnost neukih iskalcev enonočne slave. vpetosti v širši duhovni prostor ter ceniti vari­ Stritar je v literaturi svoja protislovja obvla­ antnost in odtenke, po katerih se razlikujejo z dal. Tudi v kritični misli: čeprav je kot glasbeno vplivi medsebojno povezana dela. nadarjen človek občudoval Mozarta in Schu­ Kot opazujoči umetnik se je Stritar pogosto berta, je razumel in sprejemal celo Wagnerjevo motil. Tako je ob koncu prve svetovne vojne radikalno novatostvo. Med dunajskimi katoli­ slavil celo Lenina, ker je njegov režim končal čani je bil priljubljen kljub sodelovanju z evan­ sovražnosti na vzhodni fronti. Boljševiškemu geličanskimi založniki. Ne glede na občasno voditelju, ki je zavladal z državnim udarom in nerazumevanje svojih idealov v domovini, je se na oblasti obdržal le s terorjem, je v nekem rojakom vedno podal roko – še posebej vidno ob trenutku pripisal celo blagost. Kot oblikovno velikem ljubljanskem potresu leta 1895  … Zato skrben ustvarjalec, ki snuje na podlagi lastnih pa se Stritarjevo družinsko življenje ni izteklo v doživetij in občutij ali udeležbe v dogajanju, pa veliko sintezo. Sin Milan Jožef je postal ugleden je Stritar mnogim postal zgled. Zlasti Simonu profesor na dunajski Visoki šoli (danes univerzi) Gregorčiču. za poljedelstvo ter si ustvaril solidno ime v znan­ Dandanes  – v dobi praznine, v kateri se stveni srenji s kemijskimi študijami. Njegovi nenehno aufbiksarsko provociranje preobraža potomci so se celo navdušili nad protestantiz­ v kratkočasni vrtiljak vedno intenzivnejših mom in se povsem zlili z nemškonacionalno dražljajev – si celo nekateri raziskovalci nekdan­ mislečo okolico. Stritarjev grob v Ljubljani je bil josti ne morejo več predstavljati iskrenega obču­ s strani najbližjih sorodnikov kmalu pozabljen, dovanja graditeljev slovenskega sveta: vse velike spomenik na ljubljanskem Navju pa je zaradi dosežke in sleherno sled na kritičnosti utemelje­ premestitve posmrtnih ostankov postal zgolj nega spoštovanja razglašajo za mit. Prešernova kenotaf. 141 Urška Perenič NA VALOVIH ŽIVLJENJA: UVERTURA V LETO IVANA TAVČARJA Prihodnje leto se bomo spominjali stote obletnice smrti ivana Tavčarja (28. avgusta 1851–19. februarja 1923), politika in odvetnika, (pod)župana in mestnega svétnika ljubljanskega, dežel- nega poslanca in gospodarstvenika in, kar je najvažneje, slovenskega pisatelja. na njegovo veliko pomembnost in ugled izobraženskega meščana in meščanskoliberalskega vplivneža gotovo kažejo funkcije v vseh pomembnejših kulturno-literarnih ustanovah, ki so svojčas pred- stavljale srce in pljuča narodnega življenja. Med njimi omenimo vsaj dramatično društvo v ljubljani, ki mu je bil Tavčar najprej član in potem v letih 1880–1881 in 1896–1902 tajnik in pred- sednik, narodno čitalnico in slovensko bralno društvo v Kranju, v katerih je bil najdejavnejši v času, ko je začel pri j. Mencingerju službovati kot odvetniški koncipient, slovensko pisateljsko društvo pa društvo ljubljanski sokol in založbo slovenska matica, ki ji je bil Tavčar dolga leta pravni zastopnik in odbornik. Njegova ustvarjalna pot, ki se razteza čez šest vsebuje besedila Tat, Med gorami, Antonio desetletij, ga je vodila od prvih (osnovno) Gledjević, Gospod Ciril), roman Mrtva srca šolskih objav v šolskih rokopisnih glasilih (čisto (1884), ki je izhajal v Ljubljanskem zvonu, prva objava je iz leta 1863, in sicer v dijaškem zbirko dvanajstih kratkih pripovedi Med gorami listu Slavec) prek objav v Slovenskem glasniku v (1876–1888), ki so poprej povečini izšle v Zori Celovcu od sredine šestdesetih let 19. stoletja in Zimskih večerih (Holekova Nežika, Gričar­ (kmalu zatem začne priobčevati pesmi v mari­ jev Blaže, Tržačan, Moj sin, Kako se mi ženimo, borski Zori in celovškem Kresu) do vse resnejših Kalan, Kobiljekar, Grogov Matijče, Posavčeva nastopov v Slovenskem narodu in Ljubljanskem češnja, Šarevčeva sliva, Kočarjev gospod, Miha zvonu, s katerimi je ne samo formalno nasle­ Kovarjev), zgodovinske povesti Vita vitae meae dil Jurčiča, ampak dejansko postal njegov prvi (1883), Grajski pisar (1889) in V Zali (1894), in pravi pisateljski naslednik. Zlasti literarne ki opisujejo verske boje, antiutopični satirični objave v Ljubljanskem zvonu, ki ga je bil Tavčar roman 4000 (1891), spodbujen s polemiko z leta 1881 ustanovil skupaj z Josipom Jurčičem, Antonom Mahničem, zgodovinski roman Izza Jankom Kersnikom in Franom Levcem (v prid kongresa, ki ga je med letoma 1905 in 1908 slednjega se je pozneje lastništvu mesečnika tudi prinašal Ljubljanski zvon in tematizira doga­ odpovedal) in si je pridobil ugled osrednjega janje okrog (drugega) kongresa Svete alianse literarnega mesečnika, kažejo, kako navzgor je 1821, ko so se v glavnem mestu Kranjske sestale šla ustvarjalna pot »visoškega gospoda«. Tavčar kronane glave in se je ta za nekaj mesecev spre­ je namreč ravno v tej dobi »posta[ja]l strasten menila v središče evropske politike, pa seveda mladoslovenski politik, a polagoma dosegel Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon, 1917) in Viso­ zrelost klasičnega realizma«1 – in realističnega ško kroniko (1919), ki stojita skupaj na vrhuncu pripovednika. in obenem koncu Tavčarjeve ustvarjalne in Med njegovimi (naj)pomembnejšimi pripo­ življenjske poti. vednoproznimi deli pa spomnimo na prvo Kajti življenje in ustvarjanje, pisanje in zbirko novel oziroma črtic Zimski večeri (1880; življenjska izkušnja se (tudi) pri Ivanu Tavčarju 1 Marja Boršnik, 1980: Ivan Tavčar. Slovenski biografski leksikon: močno sprepletajo. Ivan Tavčar premišlja in 12. zv. Ljubljana: SAZU. Na spletu. piše, vržen na valove življenja, ki ga nosijo in 142 nA VAlOVih žiVljenjA: UVeRTURA V leTO iVAnA TAVčARjA Urška Perenič zibajo, visoko dvigajo in globoko spuščajo, (njegov priimek pomeni ‘škarje’) seveda pogu­ ki glasno hrumijo in tihotno šumijo, da bi se biti. Ko se Scaria vrne v domači kraj, je namreč naposled izlili v literarne besede. Na ta način bi vse, kar mu ostane, obup in željno pričakova­ mogli razumeti literarno zgodovinarko in tavča­ nje smrti, da bi se rešil bridkosti, v katero so ga roslovko Marjo Boršnik, ko namreč pravi, kako vrgli »valovi življenja«.6 so se pisateljeve »težke notranje krize«, »medse­ Ob vsem pa (z)more bolj kot pisateljska bojna trenja«, »[g]rozote vojne«2 – a vendarle, imaginacija pozornost bralca še danes priteg­ in takó menimo mí, tudi vrhunci sreče – izlili niti globoka in čustvena vznemirjenost, ki veje v njegova dela. Med njimi ob Visoški kroniki skozi glas pripovedovalca, ki je brez dvomov posebej izpostavlja umetniško dovršeno povest avtorski in so ga »valovi srca /…/ preobdali«. Na Cvetje v jeseni, v kateri je Tavčar, gledano v to navsezadnje kaže umetniški psevdonim Emil širokem risu njegove besedne ustvarjalnosti, v Leon, ki ne pomenja samo Tavčarjevih značaj­ elegični maniri vnovič razreševal in naposled skih potez miline in levje bojevitosti, ampak razrešil »travmatično« ljubezensko izkušnjo, ki je predvsem povezan z njegovim izkustvom jo je literarno različno, zdaj vročekrvno in boje­ nedosežne mladostne ljubezni do prikupne vito, zdaj liristično mirno, obravnaval v števil­ Emilije Garz, posvojenke in obenem zunajza­ nih besedilih in nikoli zares pozabil. konske hčere slovenskega industrialca, politika Med drugim v eni izmed najzgodnejših in mecena Fidelija Terpinca, ki pa Tavčarjeve novelet s pomenljivim naslovom Valovi življe­ naklonjenosti do dekleta ni odobraval. nja, na katero želi aludirati naslov pričujočega Emilija je bila verjetno tudi podlaga knji­ prispevka in jo je Ivan Tavčar pod psevdo­ ževni osebi Amalije iz »izvirne novelete« izvirno nimom Emil Leon leta 1877 v nadaljevanjih naslovljene Madama Amalija (Zora, 1875). In objav ljal v reviji Zvon, ki jo je na Dunaju urejal kakor je pripovedovalec v noveleti ovenčal grob član »mladoslovenske trojice« Josip Stritar. V Amalije, ki ji je bila usoda nemila in so jo morali njej se pisatelj navezuje na zgodbo zgodovinske izročiti črni zemlji, tako je Tavčar v noveleti osebnosti, angleške prestolonaslednice Karo­ znova ovenčal ljubezen do svoje »Laure« in ji line Amalije Elizabete Brunšviške (1768–1821), spomenik postavil v svojem srcu. ki se je ločila od angleškega prestolonaslednika Podobno razpoloženje in čustvo je značilno in jo je navkljub njegovi zahtevi, da se zaradi za »noveleto v pismih« Bolna ljubezen (1874), nezvestobe in zakonolomstva odreče pravicam kjer pa prijatelju »T.« z Dunaja dopisuje bolni kraljice, ljudstvo spoznalo za svojo kraljico.3 Radoslav, ki mora v cesarskem mestu končati Vendar je Tavčar Karolinino zgodbo svobodno tragično. Njegovo gomilo obišče T., ki se tudi preoblikoval v zgodbo o lepi Luizi in jo pove­ naseli v njegovi sobici. (Marja Boršnik je ugoto­ zal z nesrečno življenjsko usodo »slovečega vila, da je pisatelj v osebi T. združil nekaj svojih pevca«,4 ki pa naj bi slonela na zgodbi opernega potez s potezami svojega sorodnika in prijatelja pevca Emila Scarie, o katerem je slišal pisatelj Jurce Tavčarja.7) praviti od svoje gospodinje v Kranju v času, ko Ali v »noveleti« Soror Pia, ki jo je pisatelj v je služboval pri Mencingerju, in ga je bil poprej dunajskem Zvonu leta 1879 prav tako objavljal že kdaj srečal na Dunaju.5 V noveleti, ki ni pod umetniškim imenom Emil Leon in snovno pustila hladnega niti Antona Mahniča, je moral črpa iz zgodbe o mladi nuni, uršulinki, po imenu Tavčar slovečega pevca slovenskih korenin Pia (s pravim oziroma dekliškim imenom Ana Dietlein).8 Prepričana v smrt svojega ljublje­ 2 Prav tam. Gl. tudi Marja Boršnik, 1973: Ivan Tavčar: Leposlovni nega zaročenca, je stopila k nunam, potem pa se ustvarjalec 1, 1863–1893. Maribor: Obzorja. 3 Ivan Tavčar, 1966: Zbrano delo: Prva knjiga. Druga izdaja. Ure­ je ta vrnil in poročil bogato dekle iz Ljubljane, dila in z opombami opremila Marja Boršnik. Ljubljana: DZS. 481. 6 Prav tam: 15. 4 Prav tam: 96. 7 Prav tam: 486. 5 Prav tam: 482. 8 Prav tam: 489. 143 PORTReTi kar je pri Pii povzročilo smrtno bolečino in jo Franjo Košenini (1868–1938).11 Združila ju je privedlo h koncu. narodnokulturna dejavnost, saj sta se srečala, Tudi »noveleta v pismih«, ki jo znova podpi­ kje drugje, kot na kulturnoprosvetni prireditvi, suje Emil Leon in ima naslov In vendar ­ !, po zaslugi narodne buditeljice in organizatorke kaže, kako globoko je v Tavčarja dejansko zare­ prosvetnih in ženskih društev Marije Murnik, ki zala mladostna izkušnja nedosežne, vendar je Košeninijevo zvabila v narodnovzgojni kari­ nestrohljive ljubezni. V njej si (po Stritarje­ tativni krog. Po mnenju Boršnikove je Tavčar v vem vzoru) dopisujeta prijatelja Filip in Bogo­ prej omenjeni »jesenski pesmi« Prepozno, objav­ mil, vse pa se vrti okrog lepe Angelike oziroma ljeni v letu, ko je umrla Emilija in je v Tavčar­ plemenite Hermine Pfaeffingerjeve iz Trsta, jevo življenje prišla in vanj tudi pomembno svetlolaske »mehkega, prijetnega obraza in zarezala lepa Franica, zgoščeno ravno to dvoje: temnih oči«, po rodu švicarske Nemke, ki je neizpolnjena in umorjena mladostna ljubezen prihajala z ovdovelo materjo ob (s)po(d)budah in pozna ljubezen na pragu jeseni življenja, v Kugyja v Podbrezje,9 kjer jo je imel Tavčar katero pa je pisatelj preslikal nekdanje in davne priložnost srečati. Še več. Hermina oziroma podobe in »vzore zlate davnih let«.12 Angelika je mladega Tavčarja omrežila tako s Zato nikakor ne moremo verjeti tistim, ki svojo lepoto kot s prijazno naravo in intelek­ skušajo Tavčarjevo nezadržno in brezupno tom; govorila je več jezikov in je bila nasploh koprnenje po grofičnah, kontesah in pleme­ na široko razgledana. nitnicah spraviti v povezavo z njegovim soci­ Brezuspešno zaljubljanje v žlahtnice in alnim povzpetništvom, ampak se strinjamo s nenehno poizkušanje, da bi vsaj na simbolični tistimi, ki menijo, da je v ozadju najgloblje in ravni, v literaturi premostil socialni prepad najpristnejše čustvo, resnično izkustvo. To pa med zaljubljencema, med kmečkim domom in zaznamuje praktično vsa njegova dela in je kot plemenitejšim svetom, je pravzaprav Tavčarjev seme globoko zasajeno že v najranejših tekstih, odgovor na vprašanje, kako si je on mislil življe­ v katerih se razvije kal, ki skozi pretek ustvarjal­ nje. Vendar je moral kakor že Josip Jurčič pred nih let vzraste in se iz njega razbrsti in vzcvete njim v pesmi, nastali pod vtisom nedosež ne vse Tavčarjevo literarno delo. ljubezni do grajske hčerice Johane Ottove in v Najbrž bo držalo, da pisatelji vse svoje življe­ kateri mu »suha pamet« pravi, da on ni zanjo in nje pišejo eno samo delo. Kakor bo najbrž držalo ona ne za njega, tudi sam naposled ugotoviti, da tudi to, da lahko pišejo, in to zares dobro, samo so mu sladke sanje odvzete. V pesmi Prepozno, tisti, ki so ne samo izvrstni stilisti, temveč so v ki jo je 1884 prinesel časopis Kres,10 Tavčar življenju doživeli kaj zares močnega, kar je nato plastično piše, kako da mu drevo ljubezni v njihovi literaturi kot v posodici uravnano. prepozno siplje cvetja na glavo, kajti njegovo Zdaj takó, zdaj spet drugače, pač v odvisnosti srce je že zdavnaj mrtvo. Ali kakor z njim od tega, kako življenje okrog pisatelja valuje in ugotav lja Filip Tekstor iz romana Mrtva srca, kako nizek ali visok je val življenja, ki ga nosi in da se nam namreč takó godi, »kakor je pisano v ki je pri Tavčarju najvišje izmerjen pri Cvetju v sveti knjigi«, da »lačni smo in iščemo ljubezni – jeseni, tam torej, kjer je v izčiščenem in zrelem a podaja se nam kamen in sovraštvo!«, saj izrazu »zapel« poslednjo pesem (po)duhov(lje) živimo v času mrtvih src. ni obliki ljubezni, ki je (najbrž) tudi najvišja Mrtva srca so izšla leta 1884, to je tistega leta, oblika ljubezni. ko se je Ivan Tavčar pobliže seznanil in zaljubil v približno sedemnajst let mlajšo in premožno 9 Prav tam: 483. 11 Marja Boršnik, 1980a: Franja Košenini. Slovenski biografski lek­ 10 Ivan Tavčar, 1884: Prepozno. Kres let. IV, št. 9 (1. 9. 1884). Str. sikon: 12. zv. Ljubljana: SAZU. Na spletu. 452. 12 Gl. Tavčar 1884. 144 Andraž Arko LETOS BI LAHKO BIL STOLETNIK Mladinska gledališka skupina Antonov oder iz župnije Vič v ljubljani je leta 2012 na oder po- stavila hagiografsko dramo o mučencu lojzetu grozdetu Sem mislil, da sem sam. V 3. prizoru je predstavljen zanimiv dogodek, v katerem se grozde kot deček znajde v precej kočljivi situaci ji ob svoji teti ivanki grozde in dedu Antonu grozdetu. Klopca na dvorišču domačije. V ozadju slišimo DED vstane s klopce in se približa Lojzku: Pa saj veš, posnetek kokodakanja, nato pa divje kokodakanje in kako je s tem … kuro, ki pogine. Teta Ivanka vleče za uho Lojzka in LOJZEK še vedno jokaje: Vem! Mati bi že hotela, ga privleče na oder. da sem zraven. A tisti njen Kovačev Jože me LOJZEK tuli od bolečine. ne mara … Pravi, da pankrt nima kaj početi na IVANKA: Ti, paglavec! Zakaj si pa to naredil! njegovi domačiji …! LOJZEK še vedno tuli: Teta Ivanka, nehajte, nehajte! DED tolažeče ga želi objeti: Lojzek … IVANKA: Pa kaj ti je uboga kokoš naredila, da si jo LOJZEK se izmakne objemu: Pustite me! Mene tako brcnil? A?! nihče nima rad! Bruhne v jok. LOJZEK je vidno užaljen in jezen: Na živce mi je DED vztrajno, sočutno za njim: Lojzek  … Jaz te šla! imam rad. Ti si moj Lojzek.1 IVANKA besno: A na živce ti je šla? A ti sploh veš, kaj so živci! Ti bom tako primazala! Zamahne z Svetnik s svojimi temnimi platmi. Ne le s crknjeno roko. kokošjo, ki jo je brcnil v navalu jeze, ampak tudi v DED pride na oder: Ivanka! Nehaj! Kaj je vse to? besu razbita brenta v domači kleti, pa pobalinsko Kaj se je zgodilo s tole kuro? V roki drži crknjeno obmetavanje s kamni v bitki s sovrstniki  … Pač, kokoš. čisto normalen mulec svojega časa. In vendarle IVANKA besno, z rokami, uprtimi v boke, pokaže z svetnik, z vsemi temi »temnimi« platmi, ki nam jih glavo na Lojzka: Tale je bil! je ohranil njegov prvi življenjepisec, zdaj že božji DED presenečeno in obenem razočarano: Lojzek, služabnik dr. Anton Strle. zakaj? Prav zato je Lojze Grozde kot svetniški lik LOJZEK gleda v tla in molči ter z nogo mencaje brca privlačen. Ker je bil navaden, preprost kmečki fant, po tleh. takšen, kot so bili mnogi njegovi sovrstniki. Pa DED: No, ne boš nič rekel? vendar drugačen. Še posebej od tedaj, ko je svoje IVANKA jezno: Nima kaj reči! Dajte mi to kuro! srce zares začel obračati k Bogu. Ko zanj vera ni Ji grem vsaj kri spustit, da bomo še kaj imeli od bila le navada ali izročilo, nekaj, kar moram početi nje. in izpolnjevati, ampak nekaj, kar si želim živeti. Ivanka s kuro jezno odide z odra. Ded sede na klopco Ker je Bogu odprl svoje srce in ga polnil z njegovo in povabi Lojzka. navzočnostjo. In v dijaških letih je k temu, najprej z DED: Lojzek, pridi k meni! zgledom, nato pa tudi z besedo, vabil svoje vrstnike: LOJZEK še vedno namrgodeno odkima: A­a. »Treba se bo organizirati, ker se zlasti mlad človek, DED umirjeno: Pa, kaj je narobe, Lojzek. Kaj se je ako je v teh današnjih zmedah osamljen, skoraj zgodilo? gotovo izgubi.«2 LOJZEK kar izbruhne: Kaj se je zgodilo?! Kaj se je Vse to dela Grozdeta privlačnega, konkret­ zgodilo?! Vi dobro veste, kaj se je zgodilo! Plane nega, nikakor svetniško pomaziljenega ali celo v jok. Hlipaje med jokom: Na Impolje bi rad šel, k mami … Pa mi teta Ivanka ne pusti … 1 Arko, Bogataj, 29–30. 2 Strle, 56. 145 PORTReTi »zamaknjenega«. Gre za osebo, ki nam je blizu, ki je nič več ni strah ga trnja in strmin; iz naše ne tako oddaljene zgodovine. Človek, ki bi da mu odpuščaš, mu roko podaj! (vsaj teoretično gledano in tudi praktično še vedno možno) lahko še danes živel. Sredi leta 2021 je v Daj, Mati, lilijo mi zdaj v levico, Sloveniji živelo 281 ljudi, starih sto ali več let. Torej  – kako lep je ta Tvoje grede cvet – bi Lojze Grozde mogoče lahko še živel. Prav v času ponesem čistega ga zdaj med svet; pisanja gledališke igre sem si skušal ob starostnikih, zato mi, Mati, daj še meč v desnico, ki sem jih kot duhovnik obiskoval, predstavljati, da da branil bom cvetlico belo z njim, bi bil lahko kak gospod pri svojih 88. letih Lojze da je v sveta vrvenju ne zgubim.3 Grozde. Letos bi jih torej imel 100. Torej je naš drugi Slovenec, ki je bil po škofu Slomšku razglašen za Prav iz bližine z Gospodom so prihajale iz Grozde­ blaženega, zelo sodoben, povsem povezan z našim tovega srca pesmi, od katerih so mnoge bolj moli­ časom. Ni – vsaj v načinu dojemanja mnogih – kot tev kot poezija. Presunljiva je izpovedna pesem njegov krstni zavetnik sv. Alojzij Gonzaga (1568– Sem mislil, v kateri izrazi vso bivanjsko praznost in 1591), ki je v svoji zgodovinski oddaljenosti še zavit osamljenost, a slednjič izpove vero v Božjo navzoč­ v tančico čistosti, a se zgled njegove svetosti običaj­ nost v svojem življenju: nemu kristjanu v vsakdanji praksi zdi kot »misija In vendar, Ti si bil, nemogoče«. Medtem ko se pri Grozdetu zdi to otip­ mogočni moj Gospod, ljivo blizu in pri vsej njegovi močni naturi nadvse z menoj prav vsepovsod, konkretno. Naturi, ki jo je blaženi odpiral Gospodu kjer jaz sem boje bil.4 in mu jo je pustil (pre)oblikovati. Tudi na področ ju čistosti. Oziroma natančneje: boju za čistost. Ne Ob narodnozavednih in eksistencialistično oseb­ glede na to, kaj je matralo in zbadalo mladeniškega noizpovednih prevladujejo predvsem pesmi z Lojzeta glede čistosti, vsekakor je proti temu zasta­ nabožno tematiko, pogosto posvečene Mariji. Med vil jasen in odločen boj. Tako je 26. januarja 1941 nabožnimi pesmimi pa izstopa nekaj biserov, ki v svoj dnevnik zapisal: »Moja čistost? Koliko skle­ odkrivajo neverjetno globino šestnajst­ ali sedem­ pov, koliko bojev, koliko porazov, kako malo zmag! najstletnika. Tako v Božičnem sonetu v nasprotju Koliko želja, koliko naporov! Kako močan je satan! s sodobno komercialno izpraznjenostjo praznika Koliko nedolžnih src in oči mu večkrat nevede in odstre najpomembnejši vidik, skozi katerega naj proti volji služi! Skoraj bi obupal. Toda ne! Znova bi vernik vstopal v globino praznovanja Gospodo­ grem v boj, da si dobim nazaj lilijo čistosti!« Deve­ vega rojstva. tega decembra istega leta pa je med sklepi duhov­ Rad v sebi bi Ti jaslice postlal, nih vaj zapisal: »Vsak dan (bom zmolil op. a.) ›O, da v njih moj revež – Kralj vekov zaspi …5 Gospa moja‹ za čistost. Bog mi pomagaj!« Zelo konkreten svetnik in zaradi svojih bitk prav gotovo Neverjetno, kako je navdih Svetega Duha deloval v tudi močan priprošnjik. Še posebej v sedanjem tem mladeniču. Še posebej, če si pogledamo pesmi, času, ko je čistost popolnoma na udaru. Mogoče ki nosita naslov Drobne pesmi 8 in Drobne pesmi 9. pa imamo prav zato takega priprošnjika. Zanimivo, To sta izrazito evharistični pesmi ali bolje – molitvi. kako je te napetosti in bitke izrazil tudi v pesmi Še posebej slednja je čudovita molitev po prejemu Majski sonet. obhajila: O, Mati, glej, spet maj je tukaj zdaj, Tvoje skromno domovanje ko vrnil se je izgubljeni sin, moje je srce postalo, iz blata greha strašnih globočin, našlo je, kar je iskalo; stoji spet na razpotju kot nekdaj. A drugo smer si bo izbral sedaj, 3 Grozde, Štrukelj, 111. 4 Prav tam, 69. na desno stran, četudi ni ravnin, 5 Prav tam, 75. 146 leTOs Bi lAhKO Bil sTOleTniK Andraž Arko skoraj mislim, da so sanje. Katoliške akcije v zadnjem mesecu njegovega Kam si se, Gospod, ponižal, življenja: »Vemo pa tudi, da so v nevarnosti duše da si k meni se približal? posameznih ljudi in celi narodi, da se za večno Naj srce od zdaj bo Tvoje, pogube. Tudi Slovenci smo že v neposredni nevar­ vekomaj Ti v njem prebivaj, nosti, z nami vred pa je v nevarnosti vsa Evropa in vesoljni svet.«11 Popolnoma prav je to zapisal devet­ vso lepoto mu razkrivaj, najstletnik decembra leta 1942. Morda se je takrat naj Ti vredno pesem poje.6 to zdelo utemeljeno zaradi totalitarizmov, danes pa In vendar je Grozde v sebi gojil obe razsežnosti – prav gotovo drži zaradi »materializmov«. kontemplativno in dejavno. Res se je z leti njegovo Ravno zato potrebujemo svetniške zglede, kakr­ molitveno življenje poglabljalo, a s tem je v njem šen je Lojze Grozde. Res, da marsikoga odvrne rasla tudi zavest o dejavnem krščanstvu. »Danes tragičen mučeniški konec, češ da tega pa res ne je treba praktičnega krščanstva. Danes ne spadajo moremo razlagati otrokom in mladini ter ga dajati take besede le v cerkev, ampak jih bomo morali za zgled. Še posebej, če se intenzivno poudarja poli­ širiti povsod. Treba bo izrabiti vsako priložnost, tična plat revolucionarnega terorja, do katerega se da pridobimo svet zopet za Kristusa,«7 je prepriče­ mlajše generacije želijo distancirati ali pa se vsaj val svojega prijatelja. Pa bi si človek predstavljal, da ne napajati v zamerah in pogrevanju. Dostikrat je bilo krščanstvo v Sloveniji med obema vojnama se prav pri tem brez potrebe zataknemo in spre­ nekaj res trdnega in ukoreninjenega v narodu (ali gledamo bistvo  – kdo in kakšen je dejansko bil pa je to mogoče samo sodobna projekcija?). Zato Lojze Grozde: razposajen in živahen otrok, deja­ toliko bolj šokantno zvenijo Grozdetove besede, ven in kdaj prav trmast ter srborit mladenič, ki z ki jih je razlagal o apostolatu Katoliške akcije: »Kaj iskrenostjo in včasih celo premočrtnostjo vstopa nam pomaga, če imamo samo veliko pripadni­ v globine odnosa z Gospodom. Iz tega odnosa pa kov, ki so ›naši‹, a so v svoji notranjosti celi poga­ izvirajo njegova dejanja, a tudi izrečene ali zapisane ni.«8 In takšno izusti osemnajstletnik v »katoliškem besede, ki so bile njegovim sodobnikom, danes obdobju« med obema vojnama. Torej je realnost pa tudi nam v spodbudo predvsem v pristni hoji taka, da se Cerkev v vsakem obdobju spoprijema s za Gospodom. Zato naj nas še naprej spodbuja in problemom povnanjenega krščanstva. Oziroma, če krepi zgled Lojzeta Grozdeta na naši poti za Kristu­ obrnemo na pozitivno plat, kot nas je ob obisku leta som tudi z besedami, ki jih je zapisal slavni domini­ 1996 nagovoril zdaj že sveti papež Janez Pavel II., kanski pater Henri­Dominique Lacordaire, Grozde da »se mora vsaka krščanska generacija sama pa si jih je napisal kot moto na prvo stran svojega ponovno odločiti za krščanstvo«.9 malega zvezka: »Apostol ni človek, ki uči vero samo Zanimive in preroške so tudi besede, s katerimi z besedo; marveč je človek, ki oznanjuje evangelij z Grozde opisuje svoj čas, čeprav se pri tem zdi, da vsem svojim bitjem in je že sama njegova pričujoč­ govori o današnji dobi: »Današnji svet je mehku­ nost blagodejna bližina Jezusa Kristusa.«12 žen, napuhnjen, polovičarski, mnogo govori, pa nič ne dela. /…/ Današnji svet za svojo rešitev ne potre­ Literatura Andraž Arko, Jan Dominik Bogataj, Sem mislil, da se sam, Založba buje veliko politikov, znanstvenikov in umetnikov, brat Frančišek, Ljubljana 2012. ampak potrebuje predvsem delavnih svetnikov.«10 Janez Pavel II., Govori v Sloveniji, Homilija pri maši na hipodromu v To je v svojem govoru zapisal nekaj tednov pred Stožicah 18. maja 1996, CD 64, Družina 1996. smrtjo. Kako prodorno in kako resnično. In kako Lojze Grozde, Štrukelj Anton (ur.), Pesmi in proza, Družina, preroške so besede njegovega govorčka na sestanku Ljubljana 2011. Anton Strle, Lojze Grozde – mladec Kristusa Kralja, Ljubljana 1944. 6 Prav tam, 120. 11 Prav tam, 230. 7 Strle, 58. 12 Strle, 28. 8 Prav tam, 56. 9 Janez Pavel II., 24. 10 Grozde, Štrukelj, 232. 147 Jožef Abram KRAŠKI KRISTUS Mnogo je duhovnikov, ki si zaslužijo, da se jih spominjamo. zlasti med italijansko okupacijo, ko je bilo življenje posebej težko, so marsikaj dobrega naredili za svoje župljane. Prav gotovo spada mednje tudi nekdanji kobjeglavski župnik ivan drašček. V letu 2022 je bila sedemde- seta obletnica njegove smrti. Kobjeglava in Tupelče sta dve vasi na Krasu, ki pa sta fizično združeni in tudi delujeta kot ena vaška skupnost. duhovniško delovanje je značilno, da se je naslonil na odrasle, zlasti moške. Jedro njegovih sodelav­ cev so bili člani moškega zbora, ki so redno vadili cerkvene in narodne pesmi. Ustanovil je Apostol­ stvo mož in fantov (preko 70 članov), člani so se zbirali v cerkvi v nočnih urah pred prvimi petki. Drašček je po pridobitvi soglasja z Nadškofijskega urada Gorica leta 1928 ustanovil tudi Marijino družbo in Marijin vrtec. Po njegovem prizadevanju je kuracija Kobjeglava postala leta 1936 župnija, v zadnjem času pa je spet podružnica. Zlasti praznovanje vaškega zavetnika svetega Mihaela je bilo slovesno. Pri praznični sveti maši Ivan Drašček sta bila navadno še župnik iz Pliskovice in Komna. Posebej mi je ostal v spominu dekan Kos iz Komna. Ivan Drašček, duhovnik in kulturni delavec, se Ni bil poseben pridigar, je pa ob tej priložnosti kot je rodil materi Katarini in očetu Francu 12. maja dekan pridigal. Njegov govor je bil tih, besede pa 1874 v Podgori, umrl pa 13. maja 1952 v Kobje­ tehtne in marsikaj lepega je povedal. Ko so ga vpra­ glavi, kjer je tudi pokopan. Študiral je v Gorici in bil šali, kdaj bo v požganem Komnu sezidal župnišče, 4. junija 1901 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan je odgovoril, da je za Kosa dovolj majhno gnezdece. v Cerknem (1901–1904) in v Biljah (1904–1906), To kaže na njegovo skromnost. Dekan Kos je znan župni upravitelj v Jagrščah (1906–1908), kaplan v tudi po tem, da je po požigu Komna šel prosto­ Mirnu (1908–1912), provizorij v Ročinju (1912– voljno s svojimi župljani v Nemčijo v izgnanstvo. 1913), kurat v Štjaku (1913–1925) in končno kurat Po maši so imeli kosilo v župnišču v Kobjeglavi, ki in župnik v Kobjeglavi (1925–1952). je bilo vzorno urejeno. Pojedli so kaj dobrega, pili Bil je izrazit primer duhovnika, ki je vedno ostal so pikolit (vino iz suhega grozdja), včasih pa smo zaveden Slovenec. Zelo je bil povezan z vaščani tudi sosedje dobili kako slaščico. in tesno sodeloval z njimi ne samo na duhov­ Drašček je mnogo naredil tudi na materialnem nem, ampak tudi na kulturnem in gospodarskem področju. Prva svetovna vojna je na cerkvi zahte­ področju. V prosvetno­kulturnem prizadevanju vala kar precej popravil. Med vojno je pred cerkev je pokazal posebno ljubezen do ljudske igre in do padla bomba in jo delno poškodovala. Škode je zborovskega petja. bilo za 28.200 kron (letna plača učitelja je bila prib­ Na duhovnem področju je dosegal uspehe, ki si ližno 1.500 kron). Danes težko razumemo, kako jih danes težko predstavljamo. Spominjam se, da je je Draščku s pomočjo župljanov v tistih težkih bila ob nedeljah cerkev tako polna (tudi stojišča), časih uspelo opraviti vsa potrebna dela. Dokončal da niso mogli vsi noter. Takrat je v Kobjeglavi je vsa nujna dela na strehi in v notranjosti cerkve. in Tupelčah živelo okrog 500 ljudi. Za njegovo Leta 1927 so nabavili nov lestenec, leta 1928 nove 148 KRAšKi KRisTUs jožef Abram klopi, saj so vojaki stare pokurili. Med vojno 1916 uprizorili 6. in 12. junija 1927. Pri njej je sode­ so odpeljali zvonove in jih tudi plačali. Leta 1927 so lovalo okrog 90 igralcev, trajala je več kot pet ur. po dovoljenju Nadškofijskega ordinariata v Gorici Z njo so lahko nastopili samo dvakrat, saj je igro nabavili tri nove zvonove. Istega leta so na Mari­ takratna italijanska oblast prepovedala, ker je bila jinem oltarju uredili votlino s kapniki, v kateri je v slovenskem jeziku. Odpovedati so morali tudi kip brezmadežnega spočetja Device Marije. Prej je že najavljena nastopa v Postojni in Idriji. Vzdevek bila tam samo slika, ki še vedno pokriva kip razen »Kraški Kristus« se ga je prijel zaradi vloge Kris­ v maju, ko sliko odstranijo in je viden Marijin kip. tusa, ki jo je igral v pasijonski igri, in mu gre tudi Nabava novih orgel je bila največji zalogaj, saj zaradi celotne zasnove njegovega duhovniškega vemo, da to ni poceni instrument in danes še za delovanja. njihovo vzdrževanje težko najdemo denar. Članek Duhovnikom na Primorskem ni bilo vedno v časopisu Soča iz leta 1907 pove, da v cerkvi še ni lahko. V preteklosti sta bila po vaseh pogosto bilo orgel. Znan vaščan Tupelč dr. Josip Abram je samo duhovnik in učitelj izobražena človeka. v oporoki zapustil občini Kobjeglava 2000 kron, Tako so duhovniki uživali spoštovanje in ugled županstvo je sklenilo, da se od tega 1000 kron med ljudmi. Tak je bil tudi gospod Drašček, ki je nameni za nabavo novih orgel. Že leta 1909 so iskali bil kljub uspehom in priljubljenosti skromen. Ker predračun za orgle. Končno so jih kupili leta 1933. se ni uklonil italijanskemu fašističnemu nasilju, Nikjer nisem našel dokumentov o nabavi orgel in so mu celo grozili z revolverjem. Po kapitulaciji tudi v dnevniku dohodkov in stroškov v Kobje glavi Italije leta 1943 so v Kobjeglavo občasno prihajali 1907–1960 ni nobenih stroškov omenjenih, so pa Nemci. Ko so prišli tretjič leta 1944, so ljudje pove­ leta 1943 dali 960 lir za popravilo orgel. Le kako dali Draščku, da prihajajo. Takoj jim je šel naproti, so prišli do orgel? Takratni vikar Ivan Drašček je jih pozdravljal, se z njimi pogovarjal in jih zadrže­ bil zelo dejaven na vseh področjih in je tudi sam val, pa ne zato, ker bi jih imel rad. Poleg župnišča s svojimi sodelavci veliko stvari na cerkvi popra­ je bila namreč zapuščena hiša, kjer so takrat parti­ vil ter tako zmanjševal stroške. Tako ali drugače je zani kuhali kosilo. Zadržal jih je toliko, da so parti­ uspel, da so s sredstvi, dobljenimi kot plačilo vojne zani pobegnili v gozd. Ko so Nemci ugotovili, da so škode, in z drugimi sredstvi, nabavili tudi orgle. bili partizani v vasi, so vse vaščane zagnali v cerkev, Zelo pomembno je bilo Draščkovo delovanje polili z bencinom in hoteli vse skupaj zažgati. Draš­ na kulturnem področju. Drašček je izrazit primer ček jih je toliko preprosil, da tega niso storili, so pa slovenskega duhovnika­kulturnega delavca iz prve v Nemčijo odpeljali 16 deklet, da so tam delala v polovice 20. stoletja. V prosvetno­kulturnem priza­ tovarnah in se čez eno leto vrnila. devanju je pokazal posebno ljubezen do ljudske Kako so bili ljudje Draščku hvaležni in so ga igre in do zborovskega petja. Takoj po prihodu v spoštovali, se je pokazalo tudi pri njegovi zlati maši Kobjeglavo so uprizorili trodejanko Lažizdravnik leta 1951. Bila je velika slovesnost, maše se je udele­ in spevoigro Kovačev študent. Ko se je slovenska žila množica ljudi, jaz sem bil takrat strežnik. Tudi beseda morala umakniti v cerkev in v zakristijo, njegov sošolec in prijatelj skladatelj Vinko Vodopi­ je tja prenesel razne preproste igre in deklamacije, vec se je spomnil nanj in za to slovesnost napisal pevski zbor pa je še vedno pel slovenske pesmi, le skladbo Zlatomašnik, bodi pozdravljen. Žal je Draš­ uradnih nastopov ni bilo. Kljub takratnim priti­ ček kmalu po tej slovesnosti zbolel in naslednje leto skom se nikoli ni odrekel slovenskemu jeziku. umrl. Višek predstavlja velika Pasijonska igra v Zaradi vseh zaslug in vplivov, ki jih je imel Draš­ dvanajstih prizorih, ki jo je sam napisal po raznih ček na življenje vaščanov Kobjeglave in Tupelč tako predlogah (rokopis je ohranjen), potem ko se je v duhovnem, materialnem kot kulturnem smislu, sam udeležil Pasijonske igre v Oberammergauu. je prav, da se ga ob sedemdeseti obletnici smrti s Prvič so jo igrali v Mirnu leta 1912, ko je službo­ hvaležnostjo spominjamo. Menim, da si je naziv val še tam. V Kobjeglavi je besedilo še popravljal Kraški Kristus, ki so mu ga nadeli po predstavah in izpopolnil. Ob pomoči vseh vaščanov so igro Pasijonske igre, več kot zaslužil. 149 Milan Jazbec NA DIPLOMATSKIH MERIDIANIH Buenos Aires–Ottawa–london–Atene V slovenski diplomatski zgodovini preteklega stoletja zavzema dr. izidor cankar pomembno mesto: bil je redni profesor umetnostne zgodovine in njen začetnik kot akademske discipline na slovenskem, pobudnik ustanovitve Moderne galerije in leta 1926 med ustanovnimi člani slovenskega centra Pen (ter med udeleženci kongresa Pen v dubrovniku leta 1933, kjer je bila sprejeta prva mednarodna obsodba fašizma), izstopajoč politik predvojne katoliške proveni- ence, prizadevni aktivist za slovenstvo, aristokrat, esejist in literarni kritik. Širši javnosti je znan po svojem Londonskem dnev­ preselitvi v Ljubljano 1897 je nadaljeval šolanje, niku (1944–1945), v katerem popisuje svoje delo­ ki ga je dopolnil v Sarajevu, na Dunaju, v Gradcu vanje v Londonu, kjer je bil minister v Šubašićevi in Leuvnu, vmes obiskal London in Pariz ter se, vladi. To je obdobje med njegovim predhodnim izšolan in odrasel, zavzeto vključil v »krščansko mandatom prvega jugoslovanskega veleposlanika kulturno renesanso slovenskega naroda« (Rahten, v Kanadi v času druge svetovne vojne ter nasled­ 27). Njegov političen vzpon je bil nagel, jasen in njim mandatom tudi prvega jugoslovanskega vele­ že skoraj samoumeven. Zbližal se je z Janezom poslanika v Grčiji, tik po koncu iste vojne. Cankar Evangelistom Krekom, škofom Jegličem, Ivanom je bil v diplomatski službi dveh držav kot njun vele­ Šušteršičem, Miho Krekom, Franom Saleškim poslanik: prve Jugoslavije (predvojna kraljevina) Finžgarjem in številnimi drugimi. Po ustvarjal­ in druge Jugoslavije (povojna komunistična fede­ nem dometu in energiji je bil enak svojemu slav­ racija). Bil je diplomatski unikum (kot tudi njegov nemu bratrancu Ivanu Cankarju, po političnem prijatelj diplomat Vladimir Rybář), za kar Čači­ angažmaju pa ga je prekašal. Z Nartejem Veliko­ novič (1994) uporabi izraz »diplomat prehoda«. njo sta pod psevdonimom objavila prvo sloven­ Ko je razpadla nekdanja Jugoslavija in nastala sko kriminalko Milena, albanska špijonka. Posebej samostojna Slovenija, je bilo diplomatov prehoda pa je izstopalo njegovo druženje z dr. Antonom kakšnih štirideset. Koroš cem: bila sta tesna sodelavca, sopotnika in Številna so dela, ki obravnavajo to veliko ime prijatelja. Korošec ga je ves čas podpiral in Cankar slovenske kulture, politike in diplomacije. Zraven mu je ves čas stal ob strani (»V spopadu med Jugo­ njegovega omenjenega dnevnika lahko od novej­ slovanskim klubom in krogom deželnega glavarja ših navedemo diplomatsko monografijo Izidor se je Cankar takoj postavil na Koroščevo stran.« – Cankar – diplomat dveh Jugoslavij (Andrej Rahten, Rahten, 37). Skupaj sta bila v tistem delu slovenske 2009) in dokumentarno delo Izidor Cankar: mojster politike, ki se je aktivno vključila v oblikovanje in dobro zasukanih stavkov (Alenka Puhar, Nela nastanek jugoslovanske države. Malečkar, 2016). V našem razmišljanju o diplo­ Leta 1920 je odšel v akademske kroge in na matu Izidorju Cankarju se naslanjamo na London­ ljubljanski univerzi pionirsko predaval umetnostno ski dnevnik in na Rahtenovo monografijo, iz obeh zgodovino, vse do leta 1936. Njegova poroka julija tudi povzemamo različne izjave. leta 1926 z Ano (Ničo) Hribar je naredila prese­ Izidor Cankar je bil rojen aprila 1886 v vojvo­ netljiv konec njegovi nesojeni duhovniški karieri dinskem mestu Šid (takrat del Avstro­Ogrske (pravzaprav bi lahko postal »prav vse«, je menil monarhije), kjer je preživel otroštvo in se v izrazito Ušeničnik, »samo ne dober duhovnik« – Rahten, večkulturnem in večjezikovnem okolju navzel odpr­ 31). V sredini tridesetih let prejšnjega stoletja se tosti, svobodnega razmišljanja in svetovljanstva. Po začne njegova več kot uspešna diplomatska kariera. 150 nA diPlOMATsKih MeRidiAnih Milan jazbec Bila je rezultat vrhunske umetniške osebe, intelek­ so ga radi videli v svoji družbi, pričakovali so od tualca s političnim vplivom in zvezami ter aristok­ njega ne samo protokolarne nastope, ampak tudi rata, ki se je znal obnašati in imel format. Kot bi podporo, odločitve, ukvarjanje z zadevami, ki bi po eni strani lahko rekli, da je diplomat postal jih morali urediti drugi; nenehno je moral krma­ precej naključno, pa je bilo po drugi strani to prav­ riti med različnimi interesi. A vsakodnevna diplo­ zaprav povsem samoumevno, saj je bil aristokrat­ matska tlaka mu ni prinašala zadovoljstva: »Snoči skih manir, široko razgledan, izpričan domoljub in je imel Paragvajec sprejem, a nisem šel in za jutri doma v visoki politiki. Korošec je bil tu odločilen: me je Georgijev povabil s Topoljani na kosilo, pa »Prav Cankar je bil eden redkih Slovencev, ki so se sem tudi odklonil: strašno sem naveličan praznega zahvaljujoč vplivu stranke uspeli prebiti na visoko govorjenja« (Rahten, 89). mesto v jugoslovanski diplomaciji« (Rahten, 71). Drugo polovico njegove pionirske diplomat­ Argentinska prestolnica Buenos Aires, kakor ske epizode je povsem spremenila druga svetovna koli že nepričakovana in tudi ne izrecno zaželena vojna. Usoda jugoslovanske države in v njej še (premier Stojadinović ga je želel imeti v Oslu, a posebej slovenstva je vse bolj prežemala njegove Korošec je bil trden: »Naši ljudje so v Argentini.« – diplomatske dejavnosti. Zaradi velike oddaljenosti Rahten, 72), je bila Cankarjeva visoka šola diplo­ od domačih krajev in središč svetovne politike se macije, ki se ji je v celoti posvetil in v kateri se je je vedno bolj počutil nekoristnega, ker »se je zave­ odlično obnesel ter izkazal. Preizkusil se je v diplo­ dal, da v Argentini ni tako koristen, kot bi lahko matskih veščinah in v praksi preverjal svoje pred­ bil v Londonu ali Washingtonu« (Rahten, 101). stave o tem poklicu, tako polnem blišča, ugodja Ob vsem tem pa ga je decembra 1940 še posebej in zavidljivosti, obenem pa vsakodnevno in brez močno prizadela nenadna smrt njegovega politič­ prizanašanja spoznaval njegove obrtne in obrtniške nega sopotnika, prijatelja in podpornika Korošca. duhamorne plati. Za veleposlanika je bil imenovan Cankarjev kratek kanadski mandat je trajal v začetku julija 1936, v začetku novembra pa je v nepolni dve leti (od začetka maja 1942 do konca Buenos Airesu prevzel posle. Njegov uradni naziv februarja 1944) in je bil v celoti zaznamovan z je bil sicer »pooblaščeni minister in izredni posla­ razvojem vojnih dogodkov. Jugoslovanska vlada nik«, a v današnji diplomatski terminologiji in je tik pred tem sprejela odločitev o odprtju vele­ praksi to ustreza nazivu in položaju veleposlanika poslaništva v Kanadi (za Kanado je bilo prej zadol­ (izredni in pooblaščeni veleposlanik). ženo veleposlaništvo v Washingtonu, v Montrealu Cankarjev argentinski mandat je trajal šest let pa je deloval generalni konzulat). Takoj na začetku (do aprila 1942) in je bil prežet z vsem, kar diplo­ je imel Cankar dve pomembni nalogi: vzposta­ matski posli prinesejo, od stikov na najvišji ravni, viti veleposlaništvo in pripraviti obisk kralja, ki je do družabnih dogodkov in skrbi za sonarodnjake. v Kanado prispel v nadaljevanju obiska Združenih Njegova diplomatska lokacija v zunanjem ministr­ držav Amerike. stvu v Beogradu ni kotirala visoko, saj je veljalo, Takšni obiski na začetku mandata so zelo dobro­ da »je Buenos Aires grob jugoslovanskemu diplo­ došli, saj veleposlaniku ponudijo veliko prilož­ matu« (Rahten, 84), kar pa je Cankar s svojim nosti za vzpostavitev stikov na najvišjih ravneh v »slovesom soustanovitelja Jugoslavije« (Rahten, državi sprejemnici. Cankar je to s pridom izkori­ 84) kmalu ovrgel. Mimogrede in ne da bi sam stil, iz tega pa je, med drugim, izšlo tudi njegovo posebej hotel ali celo načrtoval, se je znašel v različ­ tesno sodelovanje in kar že prijateljevanje s kanad­ nih vplivnih krogih, slovenskih, jugoslovanskih, skim premierom Mackenziem Kingom (»Naključje poklicnih, kulturnih, umetniških in političnih. je hotelo, da sta oba stanovala na območju Sandy Kmalu po prihodu je bil za njim prvi dosežek, ki Hilla, oddaljena samo dve ulici narazen.« – Rahten, je močno odmeval v pisani izseljeniški skupnosti: 144). Dodatno mu je šlo na roko, da sta bila večji »Njegova zasluga je bila, da je bil 30. januarja 1937 del njegovega mandata na veleposlaništvu le dva ustanovljen koordinacijski odbor za jugoslovan­ diplomata, in to oba Slovenca: »Ker sta bila Cankar sko šolstvo« (Rahten, 84). Bil je ekscelenca, vsi in Starman dolgo časa poleg tajnice na poslaništvu 151 PORTReTi sama, sta se pogosto šalila, da predstavljata ›prvo V Cankarjevem Londonskem dnevniku se slovensko poslaništvo‹ v naši zgodovini« (Rahten, stekata njegova življenjska pot in njen vrh, 140). Ob tem sta bila vezana na veleposlaništvo v skozenj se nam kažeta njegov sistem vrednot in Washingtonu, kajti velikosrbsko usmerjen velepo­ odmevnost političnega delovanja. Dnevnik, za slanik Fotić ni hotel predati šifre za sprejemanje katerega nihče ni vedel, da ga piše, je napisan in pošiljanje depeš. Zato je bil Cankarju v veliko odkrito, stališča, ki jih navaja, so utemeljena, iz pomoč diplomatski kolega in prijatelj Vladimir zapisanega veje prepričanost, pisec ima jasno in Rybář, zaposlen v Washingtonu (ki je bil v nemi­ načelno držo ter je prepričljiv. Njegova prvinska losti pri Fotiću). odkritost je včasih že na meji bolečega. Zato ne Na splošno je bil Cankarjev kanadski mandat čudi dejstvo, da Cankarjeva vdova ni dovolila tisto, kar si je želel že v Buenos Airesu: službovanje njegove javne objave. v metropoli, kjer je bil vpet v mednarodne politične Londonski dnevnik, strogo vzeto, ni diplomat­ in diplomatske kroge ter je zato lahko poskušal sko, ampak politično besedilo: njegov avtor ga marsikaj storiti. Njegov mandat je minil v zname­ je pisal kot minister, kot vešč politik in odličen nju visoke politike, kot da bi se nevede in podza­ poznavalec oseb in ozadij. V njem se nam pokaže vestno pripravljal na bodoči ministrski položaj v kot polnokrven politik z diplomatskim občut­ kraljevi vladi. V ospredje njegovih misli in dejanj kom in taktom. Lahko bi rekli, da mu nič ni ušlo, je povsem stopila skrb za slovenstvo in preko tega ko je opazoval, analiziral in debatiral. Kraljeva usoda države. Če povzamemo, so njegovi diplo­ vlada v izgnanstvu se je na britansko pobudo matski stiki in pogovori obsegali stike s Slovenci, (in pritiske) pogovarjala in pogajala s Titovimi večinoma z vodstvom Slovenske ljudske stranke oblastmi in Cankar je bil aktiven del teh proce­ (njen član sicer ni bil), s kraljevo vlado in z dvorom, sov. Ko je izvedel, da se je Tito na pogovoru s z diplomati v Ottawi, pa tudi drugje, odvisno od Churchillom »odločno potegoval za Trst /…/, kar osebnih znanstev, ter s predstavniki kanadskih je bilo zanj ključno vprašanje« (Rahten, 176), je oblasti, še najbolj druženje s premierom Kingom. bil znova potrjen v svojih prepričanjih. Še več, Slednji mu je ob neki priložnosti celo ponudil v pogovoru s Titom 18. avgusta 1944 na Visu službo v kanadski diplomaciji. je sogovornikov »samozavestni nastop poglo­ Cankar, tako se zdi, je v tem obdobju dokončno bil Cankarjeve dvome o smiselnosti vztrajanja dozorel v diplomata in politika velikega formata ter v Šubašićevi vladi  /…/. Tito pa je naslednji dan v široko priznano moralno avtoriteto. Gledano za sicer Cankarju sugeriral, da v vladi vztraja, na nazaj bi lahko rekli, da je bila pot v vlado in odhod v koncu pa mu je predlagal nadaljevanje kariere v London jasno tlakovana v Kanadi. Zaradi narašča­ diplomaciji« (Rahten, 177; Cankar, 16). Vendar jočega nestrinjanja nad pasivnostjo kraljeve vlade je konec septembra, ko je izvedel, da Šubašićeva in s politiko predsednika vlade je 22. februarja 1944 vlada ni bila vprašana za dovoljenje, da enote odstopil, dober teden pozneje prejel kraljev odlok o Rdeče armade vstopijo na ozemlje Jugoslavije upokojitvi, v začetku junija pa že vabilo za vstop v (soglasje je dal AVNOJ), odstopil s položaja: »Po novo vlado (Rahten, 171). tem naša vlada ostala brez avtoritete, zunaj in Kmalu zatem, 7. julija 1944, je bil imenovan za znotraj. Mislim, da ne smem več ostajati v njej, če ministra prosvete in ministra pošte, telegrafa in tele­ ne želim biti doma krivo ocenjen« (Cankar, 28). fona, dvajset dni zatem pa je prispel v London. Pot Dnevnik je zelo redek dokument časa, v kate­ ga je takoj vodila na večerjo z ministrskim predsed­ rem je bil avtor na vrhu svojega vpliva, pa tudi nikom. In že je doživel svoje prvo veliko razočara­ moči. To je pričevanje njegovega prehoda z nje: »Šubašić me povabil s Kosanovićem na večerjo: ene veleposlaniške lokacije (Ottawa) na drugo govori dolgovezno, nejasno, ničemurno. Na naju (Atene) ter s tem tudi govori o zatonu ene države obadva vtis porazen in velik strah za bodočnost. Ko in o vzponu druge ter njegovi vlogi v obeh. Z bi se ne bal škandala, bi bil odpovedal prisego, ki so zatonom prve, ki jo je, prav tako kot drugo, jo opravili danes dopoldne« (Cankar, 7). pomagal soustvarjati, pa je tudi Cankar nekako 152 nA diPlOMATsKih MeRidiAnih Milan jazbec začel ostajati v ozadju. Kocbek ga je v Beogradu je bil prvi veleposlanik Kraljevine Jugoslavije in februarja 1946 takole ocenil: »/D/a so neke vrste takoj po nastopu dela je zraven vzpostavitve vele­ brodolomci in da se ne morejo več vživeti v poslaništva s polno paro pripravljal kraljev obisk. današ njo dobo« (Rahten, 195). Njegovo prijateljevanje s kanadskim premierom Cankarjev Londonski dnevnik je poseben, redek Kingom je redek dosežek v veleposlaniški kari­ in svojevrsten zgodovinski, politični in diplomat­ eri – po eni strani veleposlanik nima tako odprtega ski prispevek. Ker je bil avtor vrhunsko vešč pisane dostopa do premiera, po drugi strani pa se, tudi besede, pozornega opazovanja in pretanjenega če je to tako, redko vzpostavi dober osebni odnos. ubesedovanja, je mogoče mirno trditi, da je ustva­ V Atenah je bil prav tako prvi veleposlanik, takrat ril redko mojstrovino in dragocen dokument. že nove države. Po prvih vtisih, formalno visokem Tretja diplomatska pot je Cankarja z nekaj sprejemu in vsemu, kar temu pritiče, so se zadeve čakanja, negotovosti in preigravanj odpeljala v začele obračati. Odnosi med državama so se slab­ Grčijo. Na dan osvoboditve je prejel telegram, s šali in končalo se je, še najmanj po njegovi zaslugi, katerim mu je kanadski premier King čestital iz precej neprijetno. Sledila je njegova upokojitev in San Francisca z ustanovnega zasedanja Organi­ z njo postopna pozaba. zacije združenih narodov ob tem dogodku, istega Cankarju je bilo diplomatsko delo resda pisano dne pa je tudi izvedel za svojo novo diplomatsko na kožo, a v njem ni posebej užival. Sprejemi, destinacijo. Njegovi občutki so bili mešani, čutiti večerje, protokolarne obveznosti, napetosti med je bilo slutnjo: »›Politično važno mesto; zame niti sodelavci, vse to ponavljanje, rutina, ki je dostikrat najmanj mikavno, a bom moral sprejeti v upanju, brez prave vsebine, velikanu uma in umetniškega da ne bo trajalo dolgo.‹  /…/ V imenovanju za dometa ter izstopajočemu politiku ni ustrezalo. poslanika v Atenah je videl celo znak, da mu Tito Hotel je pisati knjige, predavati in predvsem biti zaupa. /…/ ›/D/a so vztrajali, naj grem tja, je neke širše koristen. Slednje se je najbolj kazalo v njego­ vrste poklon. Mislim, da moram iti, a se ne želim vem zavzemanju za usodo slovenstva v prelom­ docela postarati v diplomaciji‹« (Rahten, 186). nih časih. Kot politik, diplomat, intelektualec in Res se mu ni bilo treba. Kljub številnim podob­ predvsem domoljub si je ves čas prizadeval, da bi nostim med državama so odnosi postajali napeti, slovenstvo obstalo in se razživelo (Primorska, Trst, zlasti zaradi drže grških oblasti do Makedoncev Koroška, državna ureditev). Ravno zato je bila v egejskem delu države. Tako je novi veleposla­ njegova diplomatska dejavnost zelo pomembna. nik poverilna pisma predal šele decembra 1945. To potrjuje velikega človeka in pristnega Slovenca. Naslednji meseci so prinesli samo še zaostrovanje, Cankar, ki je leta 1953 postal redni član Sloven­ zato je bil Cankar avgusta 1946 poklican v Beo grad. ske akademije znanosti in umetnosti (umrl je pet S tem je jugoslovanska vlada »želela izraziti svoje let pozneje), je bil vedno poln energije, idej in nezadovoljstvo zaradi tukajšnjega [opomba: projektov, a tudi neučakan, čeprav »ni nikdar rinil grškega] obravnavanja Jugoslavije« (Rahten, 192). v ospredje« (Rahten, 19). Bil je, kot danes rečemo, To je v diplomatski praksi običajen način izraža­ prototip deloholika: »/J/e delo vendarle edino, kar nja protesta nad ravnanjem države sprejemnice. imamo dobrega. Edina vesela reč v tem strašnem Cankar, ki je bil upokojen marca 1947, se v Grčijo življenju brez najmanjše radosti in najmanjšega ni več vrnil. zadoščenja« (Rahten, 53). Odlikovali sta ga velika Dr. Izidor Cankar je bil v svoji diplomatski kari­ intelektualna širina in umetniška globina, saj je eri, kot smo videli, trikrat veleposlanik. Njegove »znal povezovati vrhunsko znanje z več podro­ diplomatske postaje so z razvojem mednarodnih čij hkrati: od umetnostne zgodovine in literarne dogodkov postale zelo pomembne. kritike do diplomacije in politike« (Rahten, V Argentini ga je doletela druga svetovna vojna, 17). Mirne duše lahko zapišemo, da je bil preši­ mandat je oddelal izstopajoče uspešno, dobro je rok za svoj čas in za obe državi, ki ju je pomagal krmaril med vsem, kar veleposlaniško mesto v soustvarjati in ju tudi zastopal na diplomatskem tako zapletenih okoliščinah prinaša. V Kanadi parketu. 153 Milček Komelj STANE KREGAR slikar onstranske svetlobe Pol stoletja je poteklo, odkar je odložil čopič in barve stane Kregar (1905–1973), Bogu predan duhovnik in eden največjih slovenskih slikarjev v 20. stoletju. Študiral je v slovanski Pragi, kjer je leta 1935 opra­ vil specialko pri profesorju Maksu Švabinskem, in v tem kulturno živahnem mestu je zunaj akademije spoznal nadrealistično umetnost, ki mu je pomagala izživeti njegov primarni smisel za vizionarsko, neze­ meljsko, podzavestno, slutenjsko in nadnaravno. Dotlej je bil v naši umetnosti za izražanje duhovnih teženj uveljavljen sprva še iz secesije izhajajoč ekspresionizem in ta je spočetka inspi­ riral tudi Kregarja, kar kažejo njegove mladostne vinjete v šentviškem dijaškem listu Domače vaje Stane Kregar pri slikanju; hrani: Galerija Staneta Kregarja. in poznejša najstarejša slika v njegovi stalni slikar­ Bil je zatopljen v duhovna brezčasja, ob tem pa ski zbirki v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, ki še so preučevalci že med umetnikovim življenjem povsem spominja na delo Toneta Kralja. njegovi likovni modernosti priznali kar trikratno Z nadrealističnimi prijemi, ki s fantazijskim prvenstvo, in to celo v jugoslovanskem merilu, saj je prepletom naslikanih predmetov in pojavov obveljal za našega prvega nadrealista, prvega izra­ asociativno uprizarjajo sanjsko irealna duhovna zitega abstraktnega slikarja in znanilca pre usme­ stanja, pa motivov ni le poduhovljal, marveč jih je ritve k tako imenovani novi figuraliki. Še prav na novo izoblikoval z močjo lastne imaginacije, ki posebno pomembno mesto pa pripada Kregarjevi mu je dopuščala vso ustvarjalno svobodo in pred­ cerkveni umetnosti, ki je bila enakovredno priteg­ stavno sproščenost. Na značilni sliki Fantazija na njena v strokovni razvid šele po njegovi smrti. A terasi je predse dvignil zanosnega belega konja je bila njegova ustvarjalnost na obeh področjih in kot nedoumljiv simbol umetniške ustvarjalnosti; ob vseh časovnih valovanjih v osnovi harmonično sicer pa je slikal predvsem človeško čustveno sklenjena in notranje enovita. napetost in nezadoščenost, tesnobo speče Salome, Kot vselej ljubezniv človek je bil Kregar umir­ melanholični večer v maju in nostalgijo ali hrepe­ jene in blage narave ter zazrt v lepoto, ki jo je nenje, ki ga je sugestivno zajel v podobi Odiseja; dojemal kot predpodobo onstranske popolnosti. na eni izmed slik se je prepustil celo misli na Četudi ni bil povsem od tega sveta, je živo zaznaval špansko državljansko vojno in na njej s podobo tudi aktualne družbene in duhovne napetosti in se dečka z obročem »citiral« Salvadorja Dalija, je ustvarjalno odzival tudi nanje. Vendar je vse, kar zavestno pa je v svoje privide vključil tudi vzor­ je občutil, izražal le na poetičen in estetsko zaokro­ nikovo prepoznavno berglo, na katero je oprl žen, vselej z odrešilno ubranostjo presijan način. skrivnostnega fantastičnega romarja v pokrajini, Potem ko je bil leta 1929 posvečen v duhovnika, v kateri so pod prostranim nebom razvidni tudi mu je cerkveno vodstvo omogočilo študij slikar­ spomini na podeželsko naravo s senenimi kopi­ stva, da bi lahko učil risanje na škofijski gimnaziji. cami okrog slikarjevega domačega kraja, Zapuž pri Dravljah; isto pokrajino pa na njegovih slikah 154 sTAne KRegAR Milček Komelj prepoznamo tudi na povojnih bolj realističnih mrežo; njihove ploskovne segmente pa je likovno slikah. oziroma barvno tako osamosvojil, da so utripali Vselej mehko vzgibane oblike oziroma gibko kot suvereni nosilci snovnosti osvobojene barve sklenjene barvne ploskve se na Kregarjevih nadre­ in celo kot naslikani vitraji. Zatem se je po tej alističnih podobah spevno prelivajo in v svoji poskus ni prehodni dobi začel predajati celovitosti ritmični razčlenjenosti povezujejo v enkratne prizorov vse neposredneje in je v spominu ugle­ prizore, ki so muzikalni, polni poezije in pritajeno dane ali izsanjane zemeljske aluzije vehementneje tlečega vzdušja. (Poetične asociacije je takrat pri pretopil v docela ponotranjene abstraktne pred­ nas svobodno prelival v svoje podobe le še Miha stave. Skoznje pa je pogosto še vedno mogoče Maleš.) zaslutiti dihanje narave z dinamičnimi asociaci­ Umetnik je bil pred vojno pobudnik in zaradi jami na letne ali dnevne čase, zato so pisci taka dela izstopajočih sposobnosti celo vodja leta 1937 usta­ označevali celo z abstraktnim impresionizmom novljenega Kluba neodvisnih slovenskih likovnih ali barvnim iluzionizmom; nekatere slike pa so s umetnikov, skupine mladih, v glavnem v Zagrebu svojo žgočo barvno intenzivnostjo ali bodičastimi izšolanih umetnikov, ki je svoj pogled usmerila in gotsko prišiljenimi obrisi, v katerih je ponekod proti tedanjemu umetniškemu Parizu in se oprijela zaživel spomin na umetniku ljube francoske kate­ tako imenovanega barvnega realizma. Ti slikarji so drale, tudi opazneje ekspresivne. motive barvno usklajali in dematerializirali, ne da Kregar se je v svoji predanosti duhovnosti v bi jih tudi oblikovno deformirali, Kregar pa je bil s takih, vse bolj sugestivnih delih izražal z abstrakt­ svojo nadrealistično fantastiko med njimi izjema. nim jezikom tistega tipa, kakršnega se je sicer A se je po izzvenu tega ustvarjalnega zanosa ob oprijel krog katoliških »mladih slikarjev franco­ koncu tridesetih let začasno tudi sam usmeril v ske tradicije«, med katerimi mu je bil posebno ljub njihov poetični realizem in s tem postal soroden Alfred Manessier; a ga je tako pristno ponotranjil, nežnemu Maksimu Sedeju, z barvitimi cvetličnimi da se je z njim povsem avtentično izpovedoval tihožitji pa tudi Francetu Pavlovcu. kot s svojo slikarsko materno govorico, s katero je Tudi take lirično ubrane Kregarjeve podobe, lahko z novo dinamiko ustvarjalno zajel vse, kar si na katerih vidimo umetnika med lepimi ženami je želel: »življenje, šum voda, valovanje žitnih polj, in dekleti, ki zamaknjeno muzicirajo, pa so polne šumenje gozdov«, kot je sam razložil. Šele s takim poezije ter zatopljenosti v lepote življenja; a niso ob likovnim jezikom je lahko na novo svobodno oživil vsem umetnikovem velikem smislu za zemeljske celoten razpon svojih opažanj in doživljanj, muzi­ dražesti v svoji pastoralno estetski opojnosti nikoli kalno orkestrirano barvitost svojih čustev, tesnob, zemeljsko, kaj šele grobo čutne. Monumentalno razpoloženj ter sanj ali vizij, tako elegičnost kot statičen prizor z romarji na Šmarno goro pa je ognjevitost in hrepenenje po neskončnem; tudi povzdignjen tudi s posvečeno obrednostjo, ki kaže vzdušja takih sicer vse manj aluzivnih slik pa je rad na umetnikov primarni smisel za sakralnost. ponovno nakazoval z naslovi, vzetimi iz zaklad­ Po vojni si je Kregar po prestani pljučni bolezni nice antičnih arhetipov. med slikanjem krepil zdravje na Gorenjskem in V zadnjem ustvarjalnem obdobju, nekje po nato v sončni Istri, kjer je včasih zadržano barvi­ letu 1962, se je Kregar spet približal figuralno­ tost še opazneje intenziviral. V duhu povojnega sti, vendar ne v realističnem smislu, pa tudi ne s časa se je le za kratek čas posvetil bolj realističnemu ponovitvijo nekdanjega nadrealizma, ampak je v le slikanju ljudi pri vsakdanjih opravilih, po začetku oddaljenem spominu nanj izseke iz resničnosti na petdesetih let pa se je po poskusih slikanja tihožitij novo domišljijsko uskladil v med seboj povezane s kubističnim prizvokom postopoma preusmeril v in prelivajoče se segmentno zaokrožene prizore. zanj mnogo ustreznejšo abstraktnejšo umetnost. Vanje pa je asociativno in simbolno vpletal svoje Dotedanje figuralne, krajinske ali tihožitne vse intenzivnejše doživljanje tedanjega nemirnega motive je najprej linijsko razčlenil, tako da jih je časa, tako političnega dogajanja z vojnami in aten­ pregrnil z neenakomerno geometrizirano linearno tati kot astronavtskih odkrivanj vesolja, pa tudi 155 PORTReTi blodne sanje tedanjih v oblake iluzij zazrtih hipi­ poglabljal v skrivnosti življenja, skozi katere se je jev, ki vidijo svet v čudežno omamnih cvetličnih približeval Bogu, in zato je svojo umetnost doje­ barvah. V take podobe je inventivno pritegnil celo mal le kot »drug način oznanjevanja božje slave in prijeme živobarvnega in z jasno začrtanimi obrisi evangelija«. definiranega novodobnega poparta; a je kljub Z izrazito duhovno in religiozno usmerjeno aluzijam na skrb zbujajočo realnost ostajal pred­ človeško naravo je bil Kregar poklican tudi za vsem čuteč opazovalec in premišljevalec, ki je vse prenovitelja slovenskega cerkvenega slikarstva, ki spremenil v sijočo lepoto, kot bi celo ob najbolj se mu je zaradi povojnih razmer lahko intenziv­ zavzetem spraševanju o vsem strašnem v svetu neje posvetil šele pred zatonom petdesetih let. S zaupal v neznani smisel ali Božji načrt. svojo usmerjenostjo v razčlenjanje in povezova­ Vse take likovno­motivne segmente je povezo­ nje motivnih segmentov se je izkazal za idealnega val in usklajeval po ritmičnem principu, ki je ob ustvarjalca okenskih vitrajev, v katerih je abstrakt ­ vseh njegovih slogovnih premenah ostajal nekak­ ne segmente poetično dopolnjeval s svetni­ šna likovno strukturna stalnica vsega njegovega škimi figurami in simboli. V takem hkrati gotsko slikarstva; že ta pa v svojem živahnem utripa­ srednjeveškem in povsem modernem abstrakt­ nju skupaj z barvnimi značilnostmi in poudar­ nem duhu je z njimi obogatil več kot petdeset jeno estetskostjo in poetičnostjo na prvi pogled starejših in novejših cerkvenih stavb po vsej Slove­ dopušča, da v zasnovi vsake slike jasno prepo­ niji, nazadnje v Kosezah. Slikal pa je tudi freske znamo tudi umetnikovo ustvarjalno individual­ in oblikoval sgrafitte ter mozaike, večkrat tudi s nost, zlito z brezbrežno lepoto stvarstva. prikazom slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Umetnik je s tako ustvarjalnostjo v bistvu odkri­ Metoda, ki ju je upodobil v avli Teološke fakul­ val vesolje in se spraševal o svetu tako kot njegovi tete. Oživljal je barvite biblijske prizore, obsijane naslikani iskalci sreče, novodobna Antigona ali s »spomini« na paradiž, in zlasti v sodelovanju kozmonavti, pa naj je v svoji krščanski sočutnosti z arhitektom Tonetom Bitencem zasnoval vrsto videl njegovo usodo skozi človeške sanje in travme velikih oltarnih slik. ali naj je zaslutil čudežnost sveta v dinamično Najprostranejše stenske poslikave je ustvaril spreminjajočih se naravnih pojavih. Kot slikarski za cerkev v Odrancih v Prekmurju in najobsež­ stvarnik je svet na novo kreiral z barvami in lini­ nejši mozaik v ježiški cerkvi. V primerjavi z njego­ jami, s panoramami likovno vzorčastih prepletov, vimi abstraktnejšimi podobami so take cerkvene dinamičnimi kontrasti in metamorfozami oblik, umetnine zaradi naročniških pričakovanj običajno ki so se mu razpirali v skrivnosti lepote, kakršno bolj figuralno oziroma motivno razvidne in zato od je zaznaval vsepovsod; skozi to lepoto pa se je njih večkrat bolj tradicionalne, ne da bi bile manj dognane; a je tudi v njih vselej razvidna izrazita umetnikova umirjenost in milina, prav podobna, kakršno je izžareval sv. Frančišek. Najboljša in najdrznejša Kregarjeva cerkvena dela pa so docela enakovredna njegovemu siceršnjemu abstrakt­ nemu, s simboliko prežarjenemu slikarstvu, kar najlepše dokazuje večdelna oltarna podoba iz ljubljanske semeniške kapele. Zelo pretanjeno je načrtoval tudi estetsko dognane paramente in oblikoval zaglavja koledarjev, posebno za Mohor­ jeve družbo, s katero je intenzivno sodeloval tudi pri ilustriranju njenih knjižnih izdaj, in estetsko posvetil tudi različne liturgične knjige. Umetniku je v mladosti v Pragi, ko je študi­ Stane Kregar, V ateljeju; foto: Marjan Smerke; hrani: Galerija Staneta Kregarja ral, pomagalo preživeti tudi maševanje v cerkvi 156 sTAne KRegAR Milček Komelj v Zabehlicah. Pozneje je do vojne deloval kot profesor na škofijski gimnaziji v Šentvidu in duhovnik, po vojni pa se je ob pastoralnem delovanju popolnoma predajal le svobodnemu ustvarjanju, nazadnje v ateljeju pod ljubljan­ skim Rožnikom. Kot duhovnik v nasprotju z glavnino svojih predvojnih klubskih kolegov ni smel dobiti profesorskega mesta na novo usta­ novljeni slovenski likovni akademiji, ki bi si ga zaslužil, in je živel in ustvarjal vse bolj odmak­ njeno in spokojno, a tudi čuječno, zamišljeno veder, ustvarjalno sproščen in notranje vesel, še Galerija Staneta Kregarja posebno v družbi duhovnih prijateljev in obču­ dovalcev, med katere je spadal Emilijan Cevc, ki odmevna, hvaljena in tudi močno nerazumljena, je o njem najlepše pisal. a jo je slikar uspešno predstavljal tudi v tujini. Prav s svojo milino in vedrostjo, ki sta mu ju Potem ko so mu pred vojno očitali Dalija, je leta najbrž omogočala zazrtost v harmonično lepoto 1953 Josip Vidmar Staneta Kregarja celo ožigosal zemeljskega razkošja in zaupanje v onstransko kot pajaca, ki se spreminja po vsakokratni modi, nadzemeljsko domovanje, je bil Stane Kregar ideološki nadzornik Boris Ziherl pa je videl v v primerjavi z bolj depresivnimi osrednjimi njem dekadenta in reakcionarja. A z razpoznava­ slovenskimi povojnimi umetniki, ki jih danes njem in občutenjem Kregarjevega ustvarjalnega označujejo kot »temne moderniste«, največkrat doživljanja in hrepenenja je zavest o umetnikovi manj dramatičen ali krčevit, kaj šele teman. Zato vrednosti samo vse bolj rasla, še posebej v očeh so ga včasih nekateri občutili celo kot predvsem ljudi, dojemljivih za poetično ubrano likovno dekorativno ubranega slikarja in so ga le z zadržki lepoto, pa tudi za registriranje zgodovinskih postavljali v isto vrsto z njimi. Že pred vojno novosti. In leta 1971 je tudi Kregar končno zaslu­ so ga najbolj doumevali predvsem pesniško ali ženo prejel najvišje slovensko kulturno prizna­ drugače duhovno naravnani spremljevalci, na nje, Prešernovo nagrado. primer Anton Podbevšek ali Rajko Ložar. Po Stane Kregar je kot estetsko očarljiv umetnik smrti sorodnega mu pesnika Antona Vodnika je skušal v svojih barvah odzvanjati predvsem muzikalni Kregar spominu tega sebi podobnega resničnosti duhovno povzdignjenega sveta. Kot umetnika (in bratranca) posvetil posebno slikar­ izrazit pesnik in komponist barve je to ideal­ sko »Sarabando«, sicer pa so ga primerjali tudi s nost oživljal v vseh mogočih čustvenih registrih pesnikom Vladimirjem Truhlarjem. ter jo prežarjal s svetlobo, v kakršni je postal s Četudi so mu očitali vzornike, ki jih ni zani­ svojo ustvarjalnostjo tudi sam podoben utri­ kal, je Kregar tako nadrealistični kot abstraktni pajočim vitrajem v cerkvenih oknih, strmečih jezik, ki ju je v življenju dejavno odkrival, vselej v prostranost med tu in onkraj, med zemljo in do kraja ponotranjil in skoznju polno zaživel onstranstvom. Ko se je umetnik vse prezgodaj samo v ustvarjalnih emanacijah lastnih duhov­ poslovil, je pesnik Jože Udovič poetično zapi­ nih obzorij. Ob tem pa je v luči slovenskega izro­ sal, da je šel gledat večne barve in da mu bo zdaj čila s svojimi abstraktnimi vizijami obveljal tudi svetilo »gotsko okno neba v katedrali onstran­ za enega od osrednjih dedičev nekdanjih Jako­ stva«. Zaradi živosti svoje umetnosti pa tudi ni pičevih prav tako iz narave izhajajočih barvnih ugasnil, ampak se je le za vedno strnil s svetlobo eksaltacij in za ustvarjalca, ki je po svojih liričnih svojih vitrajev, s katero žari v človeške duše in jih občutenjih v resnici zelo slovenski. presvetljuje še danes. Kajti vse, kar je presijano, Zaradi svoje izrazitosti in inovativnosti je je  – kot je spoznal že p. Marko Ivan Rupnik  – bila Kregarjeva umetnost doma ves čas zelo »iztrgano smrti«. 157 ČRKA ZA ČRKO Gregor Čušin TELO To je moje telo, ustvarjeno po Božji podobi in sličnosti. To je Adamovo telo, ki ga je Bog izoblikoval iz zemeljskega prahu. To je Abelovo telo, ki je mrtvo obležalo pokončano od bratove roke. To je Noetovo telo, telo edinega pravičnega na vsem svetu. To je pijano Noetovo telo. To je nerodovitno telo Saraje. In je blagoslovljeno Sarino telo. To je Jožefovo telo, ki so ga bratje vrgli v vodnjak. To je telo faraonovega prvorojenca. To je ogromno in močno telo Goljata, ki ga je David premagal. To je čudovito telo Batšebe, ki je premagalo Davida. To je črvivo Jobovo telo, udarjeno z uljesi. To je prelepo in odišavljeno telo mnogih Salomonovih nevest. To je zmaličeno, trpinčeno in mučeno telo makabejskih bratov. In je telo njihove matere, ki jih je rodila in videla umreti. To je Elijevo telo, ki se je na ognjenem vozu dvignilo v nebo. To je telo mladeničev, ki so bili vrženi v ognjeno peč. To je telo angela, ki je bil z njimi v ognjeni peči. To je nerodovitno Elizabetino telo. In je telo njenega sina Janeza Krstnika. To je telo, ki je več kot obleka. To je telo, ki je bilo gobavo, pa je bilo očiščeno. To je telo, ki je bilo mrtvoudno, pa je spet shodilo. To je telo, ki je hodilo po vodi. To je telo, ki se je v vodi utapljalo. To je Zahejevo telo, ki je splezalo na drevo. To je Judeževo telo, ki je obviselo na drevesu. To je telo, ki so ga izdali. To je telo, ki so ga bičali. To je telo, ki so ga sramotili. To je telo, ki so ga častili. To je telo, ki so ga pribili na križ. To je telo, ki ga je Jožef iz Arimateje snel s križa in zavil v platno. To je telo, ki so ga položili v grob. In je telo, ki ga ni bilo v grobu. To je telo, ki se ga Magdalena ni smela dotakniti. To je telo, ki se ga je Tomaž moral dotakniti. To je telo, ki se daje za vas. To je telo, ki mi pripada. To je telo, ki mu pripadam. To je telo, ki je za Gospoda. To je telo, ki je tempelj Svetega Duha. To je telo, ki bo umrlo. In je telo, ki bo vstalo. To je moje telo. Ustvarjeno po Božji podobi in sličnosti. Foto: Shutterstock ROKA To je roka, s katero je Eva odtrgala sad z drevesa spoznanja. To je roka, s katero je Kajn pokončal Abela. To je roka, s katero je Noe odprl loputo na ladji, po koncu potopa. To je roka, ki jo je Abraham dvignil nad Izaka. To je roka, s katero je ob rojstvu Jakob držal Ezava za peto. To je roka, ki jo je Mojzes dvignil nad morje. To je roka, s katero je David premagal Goljata. To je roka, s katero je Savel zalučal sulico v Davida. To je roka, s katero je Elija postavil oltar na Karmelu. To je roka, s katero je Judita odsekala glavo Holofernu. To je roka, s katero je Zaharija zapisal Janezovo ime na deščico. To je roka, ki je položila darila pred Dete v hlevu. To je roka, ki je pobila nedolžne otroke v Betlehemu. To je roka, s katero je Janez krstil Jezusa. To je roka, ki je blagoslovila pet hlebcev in dve ribi. To je roka, ki je umirila vihar. To je roka, ki se je dotaknila sleporojenega. To je roka, ki se je dotaknila roba Njegove obleke. To je roka, ki je prevrnila mize trgovcem v templju. To je roka, ki je dala trideset srebrnikov, in roka, ki jih je sprejela. To je roka, ki je dvignila kelih. To je roka, ki je razlomila kruh. To je roka, ki je z mečem odsekala Malhovo uho, in je roka, ki je Malhu uho spet ozdravila. To je roka, ki je pribila na križ, in roka, ki je bila pribita. To je roka, ki je nosila rane, in roka, ki se jih je dotaknila. To je roka, ki je del telesa. To je roka, brez katere je telo nepopolno. To je roka, ki jo dvigujem v molitvi. To je moja roka. čRKA zA čRKO NOGA To so moje noge. To so noge, ki so si jih umili trije možje pri Mamrejevih hrastih. To so noge, ki so se napotile na Morijo. To so noge, ki so se vrnile z Morije. To je Ezavova noga, ki se je je Jakob oprijel ob porodu. To je Jakobova noga, ki je bežala pred Ezavom. To je noga, ki se je sezula pred gorečim grmom. To je noga, ki je zakoračila v Rdeče morje. To so noge, ki so se povzpele na Horeb. To so noge, ki so štirideset let blodile po puščavi. To so noge, ki so stopile v obljubljeno deželo. To so noge duhovnikov, ki so zaustavile Jordan. To so noge, ki so vodile v pregnanstvo in suženjstvo. To so noge, ki so vedno znova pripeljale domov. To so Boazove noge, h katerim je legla Ruta. To so kraljeve noge, pred katere je padla Estera, ko je prosila za svoje ljudstvo. To so noge, ki so se zaustavile pred Jeruzalemskimi vrati. To so utrujene noge preroka Elija, ki je bežal pred Jezabelo. To so ljubke noge preroka Izaija, ki oznanja mir in prinaša veselo novico. To so noge angela, ki so stopile v Marijino dvorišče. To so noge Janeza Krstnika, ki so se zganile ob Marijinem pozdravu. To so noge, pred katere so polagali bolnike. To so noge, pred katere je padel očiščeni gobavec. To so noge, ki jih je grešnica močila s solzami in brisala z lasmi. To so noge, ki jih je Jezus umival pri zadnji večerji. To so noge, ki smo jih dolžni drug drugemu umivati. To so noge, ki so jih prebodli žeblji. To so noge, ki so jih vojaki strli levemu in desnemu razbojniku. To so noge, ki jih krasijo rane. To so noge, ki jim je vse podvrženo. To je noga, ki bo kači glavo strla. To so noge, ki pripadajo telesu. To so noge, brez katerih je telo nepopolno. To so noge, ki ne omahujejo na poti pravičnosti. To so noge, ki se v strahu tresejo. To so noge, ki klečijo pred Najsvetejšim. To so noge, ki bolijo. To so moje noge. Berta Golob OBLIČJE ČASA V razredu je visela slika mladega kralja Petra II., Neki drug stražar pa je kasneje nanj vpil; Du, na steni učilnice tudi križ. Pred njim smo odmo­ schmutzige …, ti umazanec! Odtlej fantič ni upal lili, pred kraljem Peterčkom, kot ga je imenovala na dvorišče, dokler so se s strelišča slišale puške. gospodična učiteljica, pa kar se da ognjevito zdekla­ Zgodilo se je, da je v hišo nenadoma stopil mirali: »Mi gremo s teboj, naj mir bo, naj boj!« stražar, skoraj jokaje po nemško zastokal, da tudi Mir ni več dolgo trajal, boj je bil že pred vrati. njegova mama peče kruh v krušni peči … Da se to Leto 1939. dogaja prav tedaj v naši hiši, je ugotovil po burklah, Šola velika, ravno nova in zračna in z mlečno veslici in loparju pred hišnimi vrati. Takoj in hitro kuhinjo sredi prostorne avle. Tla iz teragume. V je šinil nazaj na stražnje mesto, a če bi ga bilo videlo učilnicah parket in radiatorji. Visoka zgradba z pravo oko, bi bilo joj in tudi mnogo huje. Če bi ga ogromnimi okni ravno nasproti pokopališča s oblastem zatožilo nemško oko, bi bil obsojen na Prešernovim in Jenkovim nagrobnikom. S prvega smrt kot dezerter. Če domače, partizanom vdano, sem načrkovala, da »mogla umreti ni stara Sibila«. bi mi v gluhi noči zanesljivo za vedno zgubili očeta. Uboga, kako uboga, sem jo pomilovala; stara da je Tako je v vojni! bila, pa ni mogla umreti. Našo mamo smo pa poko­ Nemški časnik je pa dan na dan vneto potap­ pali v cvetu let, kot so pravili vaščani. ljal angleške »brutoregistrske« ladje, toda ljudje A ta ljudska šola je nenadoma postala mu niso več verjeli. V zraku je dišalo po nečem Volksschulle. čudnem prihajajočem bogvečém. Odraščajoči Nič več migremosteboj, ampak Schütze Gott mit šolarji so že kar naglas popevkali protidržavne deiner Hand …, unser liebes Vaterland. Ta faterland, parole, ki so po vrsti vsebovale tudi soll krepieren; ta domovina je bil zdaj Tretji rajh, njegov vladar pa, naj pogine. so pravili, prej navaden pleskar. Nekega belega dne pa v razred ni več stopila Frau Lehrerin, gospodična učiteljica, je bila učiteljica Elis Lutz. prijazna mlada Elis Lutz. Kommen Sie bald zurück, Prav kmalu nam je vse spremenil en sam datum smo ji pisali med počitnicami, kmalu se vrnite … na koledarju: 9. maj. Na vaškem strelišču so dnevno vadili streljanje Čez zelo dolgo dolgo časa me je prišla obiskat nemški vojaki, prva varovalna straža je bila prav Frau Lehrerin Elis Lutz. V miru in svobodi tu in pred našo hišo. Vojak s puško. na Nemškem je v svoje medvojno službeno mesto Vsak dan drug vojak. Eden je nekoč vabil mojega prišla pogledat, ali tam še živi njena učenka okro­ brata k sebi: Komm her, Pöblein; deček, pridi sem. A glega obraza; mit dem runden Gesicht. je malček pribežal v hišo … In sva se objeli. Foto: Shutterstock Jože Urbanija VEDNO PRIHAJAM V MIRU Noč je bila dolga. Bila je predolga, da bi še mogla mestnega hrupa. Obstala je pred svetlobo priha­ upati na rojstvo novega jutra. In ljudstvo se je jajočega z gore. Čutila je pogled vstalega človeka. navadilo na temo. Učitelj Resnice pa je stal zunaj Bil je to dar velikega jutra in pesem vstalega teme, na gori. Tema se je skoraj dotikala njegovih sonca, prinašajočega luč novega upanja. Ozrla se stopal. Stal je tam gori, gledal množico in bil je je vanj, ki jo je čakal na koncu njenega pločnika začuden: »Ali niso to potomci tistih, ki sem jim in na začetku poti novega jutra. In ko jo je gledal, stoletja delil kruh življenja? Stopim dol, k njim. ji je bilo kot pred mnogimi časi, ko se je potap­ Prinesem jim svetlobo tišine gora, prinesem jim ljala v neskončni globini zvezdne noči. Solze pesem modrine neba. V njihovih srcih vzbudim neštetih dni, izgubljenih v temi in mrzlih nočeh hrepenenje po zarji prvega dne. In v njihovih očeh je obrisal z dotikom čudežne dlani. Bil je človek, bo spet odsevala belina cvetočih češenj, zrcalila bil je Bog, kajti mir njegovih rok in spokojnost se bo v njih igrivost pomladnih trav in trepetali njegovega pogleda sta prihajala skozi vsa trdno bodo v njihovih očeh nežni listi bele breze.« zapahnjena vrata njenega srca. In tisti hip ji je Stopil je Učitelj Resnice z gore. In tema se je bilo podarjeno novo spoznanje. To je On. Iz svet­ umikala, nerada, nejevoljno korak za korakom, lobe prihaja v temo, da te sreča po noči nemir­ godrnjaje. Vendar je bila svetloba njegovega nega bega. Bila je ganjena. Ko je hotel mimo, je prihajanja tako drugačna, tako čista, tako polna vedela, da mora nekaj reči. »Ali vedno prihajaš v ljubezni zemlje in neba, da se tema noči ni več miru, da daješ svoj mir?« se je zagledala v njegove drznila dotakniti poti, ki so jo zaznamovali odtisi oči. »Vedno,« je rekel. In njegov pogled je počival njegovih stopinj. na njenih laseh ter prinašal spokojnost. Čutila je, Tam, kjer se je začenjalo mesto in je bilo konec kako postaja oklep časa le še temen oblak spomi­ poti, spuščajoče se skozi trave in cvetje velikonoč­ nov na pločnike in široke ceste, ki se vse končajo nega jutra, je iz mesta vodil asfaltirani pločnik. na kalvariji. V njegovem pogledu pa je bil mir Ženska je prihajala iz temnih senc hrupnega mesta brezčasnosti. Ta mir jo je kot na zvezdnih perutih in se bližala Učitelju. V njeni hoji ni bilo pomladi, nosil ven iz utesnjenosti prostora v brezmejnost njeni čevlji niso bili orošeni z roso nedeljskega čudenja. Nosil jo je v prostorje bleščeče Svobode, jutra. Njena ramena so nosila bremena noči in Resnice in Ljubezni. temo minulih dni. Ni mogla mimo Učitelja, kajti Ko je odhajal po pločniku proti mestu, je v njem in za njim je bila svetloba, ona pa je priha­ vedela, da bo vedno tu, da bo odslej vedno živela jala iz teme in njena pot je izginjala v mraku v njegovem miru. 162 Foto: Shutterstock Jožica Pizzoni POZDRAV MATERE OTROKOM S PRAGA VEČNOSTI Ni mi še uspelo doumeti skrivnosti večnosti. Tako moj dom in jaz prag vašega, čez katerega ste vedno mi je, kakor da se del mene že greje v neminljivi znova in vedno močneje vstopali. toplini, drugi del pa je še ves med vami in vas gleda Trepetala sem z vami, če sem vedela, da vas je v novi, bolj prosojni luči. strah, in vriskala z vami, ko so vam v sreči mladih Te trenutke odhajanja hočem izkoristiti do ljubezni žarele oči. Krvave solze so se iztekale popolnosti. Samo gledala vas bom, se napajala ob naravnost v sredo srca, ko sem videla, da je življe­ vaših podobah in vas vedno bolj popolno ljubila, nje z vašo poštenostjo nepošteno, toda prepus­ otroci moji. tila sem svoje lice radosti razburjenega viharja, Dovolj sem vam govorila v življenju. Kdor je ko sem opazila, da niste mehkužne rastlinice, hotel poslušati, je lahko slišal, čeprav so bile besede temveč ponosni viharniki, ki svoje veje zmorejo včasih nerodne. Kako uživam ob notranjem zrenju vedno znova razviti v skrivnostno močno in lepo na vas! Kako poznam vse te, meni tako ljube senco. poteze! Tiste zunanje, vsem znane, meni pa tako Tu sem obstala med koncem in začetkom, vsa ljube, in tiste skrite notranje, ki jih, razen mene zamaknjena v večerno sonce in polna hvalež­ ne bo nikoli nihče spoznal. Ko se bom raztapljala nega zavedanja: bili ste dih Božje miline za moje v soncu Božjega pogleda, se bodo z mano topile življenje. ljubljene podobe mojih sinov in se zlivale v eno Do konca poti po tem bregu vas bom blagos­ samo luč. lavljala. Ko pa me Njegova roka sname z drevesa Vse najlepše besede tega sveta, ki jih je kdaj življenja in me raztopi v večni svetlobi, bom vsa slišalo uho ali prebralo oko, vam zlivam v najslajšo, očiščena in oblikovana po njegovi zamisli vedno neslišno melodijo. Pela sem jo že takrat, ko ste mi znova prihajala k vam, z vsako jutranjo zarjo, bili še skrita skrivnost v mojem lastnem telesu. milino sončnih zahodov, nasmehom in objemom Odraščali ste in potiskala sem vas v neke spominov na najlepše trenutke, ki smo jih kdaj kalupe, ki niso bili ne po moji ne po vaši meri, le skupaj doživeli. trenutno zaukazani v človeški ozkosrčnosti kakor Vem, da bo žalost v vaših srcih, ko bom odšla. najbolj pravilni. Vcepljala sem vam svoje navade in Vso pravico imate, da jo izjokate v porajajoča strahove, svoja upanja in nezaupanja v svet, ki naj se jutra in v utrujene večere. Vendar imate tudi bi bil ustvarjen za človeka in po meri človeka. Le dolžnost, da zaslutite, kako vam prihajam naproti zakaj nisem večkrat ravnala po globokem glasu v s podloženim plaščem, ki vas ščiti pred premoč­ svojem srcu, vsemu in vsakomur navkljub? Kakor nim viharjem, s hladno senco, ko vas bo uničevala da bi vsakdo vedel bolje od mene, kaj je za vas žgoča vročina. Z obližem večne ozdravitve vam najbolje! Pa sem bila devet mesecev posoda vašega bom zdravila rane, kajti vem, ko prestopim prag telesa, dih vašega dihanja, življenje vašega življe­ večnosti, bom, raztopljena v ljubezni Najvišjega, nja. Upam, da mi bo to odpuščeno, kajti bile so sposobna popolno ljubiti. tudi neskončne noči, ko sem vam govorila besede Hvala vam, otroci moji! Nekoč smo imeli tako angelov, ko sem z vso milino nerodnih rok božala topel dom. Le malo je danes še takih. Blagoslov­ vaše obraze, ko sem božala drobne ročice in pela ljen naj bo vsak, ki je na ognjišče tega doma dodal najlepše pesmi, ki jih niste mogli slišati, ker so poleno prijateljstva! Jaz pa bom, tako živo verujem, izzvenele samo v mojo dušo. Tudi ko me je od dodajala vašim življenjem žarke večnega ognja enega med vami ločilo na tisoče kilometrov, ste bili ljubezni iz večnosti. Saj bom za večno – vaša mati. 163 Peter Orešnik LEGENDA O LOVCU Svita se že. Sedi na korenini, skrit za širokim Nekaj težkega! Ni vedel, kaj. »Le kaj sem storil? deblom velikega hrasta. Nihče ga ne more videti. Ah, le kip je  …, kos lesa  … To ni nič!« si je Če bi prišla mimo žival, bi ga opazila le, če bi dopovedoval. Nič več ni mislil na preteklo noč. pogledala za drevo. Pa je ni. Vso noč je na preži. Samo še boleč pritisk v prsih je skušal prema­ Še v večernem mraku je sledil srnam. V tleh je gati. Ni zavil proti domu. Kdove zakaj je zavil videl njihove odtise parkljev in pohojeno travo. proti gostilni, kamor nikoli ni zahajal. Nikoli se Malo vstran od poti so v listju pustile prazna še ni opijanil. »Pijača ti bo pomagala,« mu je ležišča, kjer so prenočevale. Silno si želi, da bi govoril glas. Stoje je popil nekaj kozarcev vina. se živali prikazale in stopile pred puškino cev. Res mu je za kratek čas odleglo v prsih. Kmalu Sveže meso v loncu bi razveselilo vso družino pa je udarilo še siloviteje. in lepa trofeja bi ga povzdignila v očeh prijate­ Ni mogel več stati. Sedel je k mizi in naročil ljev. Skoraj je že dan, dremlje se mu, živali pa žganje. »To bo pomagalo, ker je močnejše,« si je od nikoder. Vse ga že boli, a se ne sme premak­ dopovedoval, dokler ni obležal pod mizo. Ko se niti. Vsak šum bi odgnal divjad daleč proč in je zdramil, je začel kričati, preklinjati in zmer­ ves trud bi bil zaman. Zazeha in malo pome­ jati gostilničarja. Ni vedel, zakaj, a čutil je olaj­ žika. Kar same od sebe se mu zaprejo oči. Le šanje. Zato je napadel še druge goste. Odpeljala za nekaj trenutkov. Morda za sekundo, nekaj ga je policija. sekund, minuto … Ko jih spet odpre, vidi samo Naslednjega dne se je trezen, a z razbolelo še bel rep velikega srnjaka, ki se previdno odda­ glavo in buškami po vsem telesu kot megla ljuje v goščavo. Začutil je nevarnost. Morda je vlekel proti domu. Svež zrak ga je zbistril in mu lovca videl, morda slišal njegovo dihanje v snu, povrnil moči. Ravno dovolj, da se je spomnil morda smrčanje. Saj je vedno smrčal v spanju, včerajšnjega dne. V njem je spet zavrelo. Pohitel da se je tresla postelja. je proti domu in zavil naravnost v klet. Stopil je Zavrti se mu v glavi. Kri mu bušne v obraz. pred sod in pil, dokler je imel moč biti pokonci. Še trenutek prej ves bled od hladu in prebedene Potem se je zvrnil po tleh. noči je zdaj temno rdeč v lice. Zgrabi puško Zaskrbljena in prestrašena žena je prišla in skoči pokonci. Nameri proti grmovju, kjer pogledat. Dve noči ga ni bilo, zdaj pa je v kleti je slišal topotanje živali. Lovska modrost ga ležal pod sodom. Trepetaje ga je ogovorila. A zadrži, da ne strelja. Kdove kaj je tam skrito. komaj je zaznal njen glas, se je v njem zbudila Lahko je človek, ki nabira gobe … moč. Vstal je, jo osorno pogledal, zamahnil in Lova je konec. Besen se po bregu plazi iz treščil po njenem bledem licu. Vrglo jo je za gozda. Mrmra nerazločne besede, potem rjove sod. Zgrabil jo je za noge, povlekel nazaj in s kot ranjen medved. Preklinja gozd in živali, pestmi silovito udarjal po njej. Na pragu so se prečuto noč in trenutke dremeža. Na robu znašli otroci in jokajoč vpili. Njega je to še bolj gozda se postavi na noge in se vzravna prav razkačilo. Negibno ženo je pustil in se pognal pred križem. V besu dvigne puško, pomeri v za njimi. Z lahkoto so mu pobegnili, saj pijan Križanega in sproži. Poči! Tedaj pa … ni mogel teči. Znova ga je odpeljala policija. Nekdo jih je Pogled mu je zakrila megla. Šele potem, ko se poklical. Ko se je naslednji dan vrnil, je hotel je po ozki stezici spuščal proti dolini, se mu je izvedeti, kdo. V gostilni se je okrepil in pijan nekoliko zbistril. Nekaj mu je ležalo na duši. po vasi zmerjal vsakogar, ki ga je srečal. Zanj so 164 legendA O lOVcU Peter Orešnik Votivna podoba iz cerkve Marijinega imena na Kalobju upodablja legendo, po kateri naj bi svetišče tudi nastalo. bili vsi drhal izdajalska, pokvarjenci, ki naj se Prazna! Vrnil se je v spalnico in videl odprto brigajo zase, njega pa pustijo na miru. Doma so in izpraznjeno omaro. Pogledal je v otroške padali udarci po ženi in otrocih. Obrcal je psa omare. Prazne! »Kar odšli so. Prav! Boš pa sam in mačko vrgel v potok. lepo v miru živel,« mu je šepetal glas. Strahotni prizori so se odvijali vedno znova, Nekega jutra ga je poštar na pragu hiše našel vse pogosteje. Odpustili so ga iz službe, zato je v luži krvi. Nezavestnega so odpeljali v bolniš­ ostal brez denarja. Hotel pa je piti! Le pijan ni nico. Za las, pa bi umrl. Ko je po nekaj dneh čutil stiske v prsih. Avta ni smel voziti, saj so nekoliko prišel k sebi, je pomislil: »Kako bi mu vzeli dovoljenje. Pa ga je prodal. »Saj boš še prišel do šilca žganega, da bi se pomiril?« imel veliko denarja,« mu je šepetal glas. Ni pa A zgodilo se je nekaj nepričakovanega. V mu povedal, kdaj bo to. Vseeno je bil zadovo­ sobo je stopila njegova žena. Samo stala je pri ljen, enkrat že bo tako. vratih in ga gledala. Umaknil je pogled in zrl v Sredi noči se je privlekel domov. Umazan in strop. V njem sta se bíla dva glasova: »Kaj delaš raztrgan, neobrit in razmršenih las, zabuhlega tukaj, poberi se  …!« in »Rada te ima. Toliko obraza, kalnih oči, krvav po čelu in smrdeč po hudega si ji storil …!« bruhanju, urinu in znoju. Lačen je bil in bi jedel. Po nekaj dneh mu je zdravnik rekel, da lahko Tako je bil brez moči, da je samo tiho rekel: »Daj odide na zdravljenje ali pa naj gre domov. V mi jesti!« A ni bilo odgovora. Skušal je malo njem je spet zavrelo: »Na zdravljenje! Jaz? Sem glasneje. Spet nič. Godrnjal si je v brado: »Boš mar pijanec?!«, na glas pa je rekel: »Domov že videla, kdo je gospodar pri hiši!« in odprl grem in se napijem!« Umolknil je. Gledal je spalnico. Prazna! Pogledal je v otroško sobo. zdravnika. Tudi ta je molčal in čakal. »Domov 165 čRKA zA čRKO grem,« je ponovil in slutil, da nekaj ni v redu. Naslednji hip onemogel leži pod križem, sam in Slutnja se je potrdila. Po dolgem času je prišel brez verige. Pošasti ni več videti. Še sledi parkljev tja trezen. Kar je videl, ga je zadelo: »To ni več v tleh izginejo. dom!« si je mislil in se obrnil proti kleti. Nekaj Potem se zagleda v zidarski opravi. Gradi pokvarjenega vina je še bilo v sodu. Spil ga je novo cerkev. Kar nekaj let v lovčevem znoju in do dna. Odtaval je v izbo in skušal leči na kavč. naporu okoli križa raste svetišče. Pomagajo mu Zadaj v kotu je stala puška. Preblisnila ga je dobri ljudje, in ko tisto leto pride jesen, v njem misel: »To je rešitev. Samo en pok, pa me ne bo prvič molijo. Ob oltarju stoji popravljen križ. Na več, ne bo več stiske v prsih.« Nekoliko zarja­ telesu Križanega je še videti sledi krogle. Nad vela cev ne bo ovira za zadnje dejanje. oltarjem stoji podoba Matere Božje, čisto nad njo pa okrašen zapis njenega imena Marija. Z veliko napora se vzpenja skozi gozd. Ve, da tam, Iz tistega napisa sveti močna svetloba. kjer je tisto noč čakal divjad, ne bo nikogar, ki bi ga Postaja vse močnejša, tako da je ne more več motil. Gre mimo križa in ga ne pogleda, kakor da gledati. Zapre oči. Ko jih znova odpre, mu skozi je ta kriv za njegove težave. Da, res. Od zadnjega vejevje v oči blešči sončni žarek. srečanja z njim nosi v sebi to strašno muko, ki ga »Hudič me je dobil v svoje kremplje. Toliko sili, da pije, da preklinja, da pretepa … zla sem storil. Zdaj me hoče zase čisto vsega. Ko zavije v gozd, v prsti opazi sledi. To so, vsaj Prignal me je do tega, da se ubijem in mu dam tako se mu zdi, nenavadno velike sledi parkljev. vse svoje življenje. Mi je tega treba? Dovolj sem »Saj nisem pijan,« si dopoveduje. »Tako velikih trpel, preveč so zaradi mene trpeli drugi. Dovolj sledi ne pušča nobena žival!« Posmehljivo si je! Poberi se hudič!« reče: »Pijan si, da tako vidiš, ali pa je tod hodil »Ampak, kako boš nehal piti, zakaj bi se hudič!« mučil? Žena te je zapustila, otroci te prezi­ Zdrsne mu, zato omahne, pade in z glavo rajo, prijateljev nimaš, nezaposlen si, izčrpan, zadene ob korenino. bolan  … Naredi vendar konec!« mu šepeče Na sebi začuti težko in mrzlo verigo. Ovija strupeni glas. se mu okoli rok, nog, telesa in glave. Otepa se, Še premišlja, še stiska v roki puško. Potem jo skače, kriči in vpije na pomoč, pa nič ne pomaga. izpusti. Prime se za oznojeno čelo in tako nekaj Ne more je odvreči, ne more pobegniti. Verigo trenutkov sloni. Potem se mu roka pomakne drži strašna pošast s črnim in kosmatim kožu­ na prsi, polne bolečine. Dotakne se desne in hom, dolgim, koničastim repom in ostrimi leve rame, kakor da hoče odgnati bolest. V dolgimi kremplji. Iz oči ji bliskajo strele, iz gobca prsih zavlada olajšanje. »Mati Božja,« vzklikne. sika žveplen dim. Krohota se, ko lovca meče v »Tako malo je bilo treba, le križ. Jaz pa sem zrak, ga kotali po tleh in vleče za seboj, ko pleše vsa ta leta počel  … Kako dolgo se že nisem okoli križa. »Zdaj si moj!« mu pravi. »Zdaj boš pokrižal?« plesal z menoj in delal zame!« V grozi lovec ne Ne ve, ali je še upanje za življenje z ženo in ve, kako bi se rešil. Sam ne bo zmogel pobegniti otroki. Ne ve, kako bo premagal alkohol. Ne ve, iz krempljev zveri. Nikogar ni blizu, da bi mu kako se bo rešil dolgov, obnovil hišo in popravil pomagal. Prešine ga misel na Marijo. »Mati!« škodo. Ne ve, ali bo še imel prijatelje. Ta trenu­ krikne, »prosim, reši me iz krempljev tega tek čuti le to, da je zares svoboden. Ve, da lahko satana! Obljubim, da bom popravil križ. Ne, začne znova. Ve, da lahko zgradi dom, kjer ne samo popravil. Tu ti bom postavil cerkev!« bosta doma tudi Bog in Marija. 166 Ignacij Voje VERJAMEM V ANGELA VARUHA Ob visoki starosti in danosti, da sem v domu upokojencev še sposoben samostojno živeti, se sprašujem, kako sem si to zaslužil. Pri svojih 96 letih se oziram na prehojeno življenjsko pot, ki mi je bila usojena in na kateri sem doživel veliko lepega, pa tudi bridkega. Razmišljam, ali sem bil deležen posebne milosti od stvarnika ali pa je bil to le splet okoliščin. Marsikatera odločitev v življenju je bila nenačrtovana, nepredvidena – ali je bila to sreča? zakaj sem sprejel ponu- jene usmeritve? Vedno bolj se mi zdi, da je v moje življenje posegal nekdo, ki me ves čas us- merja na poti proti končnemu cilju. čutim njegovo roko in njegovo bližino ter se mu predajam. V mojem življenju je bilo nekaj dogodkov, za v črevesju. Bližala se je odločitev. Dr. Blumauer katere mislim, da je vanje posegel angel varuh. je bil za kirurški poseg, dr. Guzelj pa je uspel Krščanstvo je sprejelo vero v obstoj ange­ odložiti operacijo na naslednji dan. Določil je, lov in njihovo pomoč. Bili naj bi božji glasniki. naj mi dajo jesti le kislo zelje in krompir. Drugi Obstajalo naj bi več angelskih zborov: serafi, otroški pacienti, ki so bili večinoma operirani na kerubi, navadni angeli in nadangeli. Krščanstvo mandljih, pa so dobivali sladoled in torte. Zavi­ se je ognilo pretiranim spekulacijam in čašče­ dal sem jim. Naslednje jutro je sestra našla v nju. V ljudskih pobožnostih, legendah in ikono­ kahljici ključek, ki sem ga pokakal. Zmagala je grafiji so angelom dodane različne lastnosti. Po odločitev in metoda dr. Guzelja. Mama je opra­ krščanskem verovanju naj bi bil angel pri krstu vila devetdnevnico k svetemu Antonu Padovan­ dodeljen vsakemu človeku, da bi ga sprem­ skemu, jaz pa sem bil pozneje prepričan, da me je ljal, varoval in spodbujal k dobremu. Z ange­ angel varuh obvaroval pred operacijo. lom varuhom smo se srečali najprej kot majhni Pred drugo svetovno vojno sem se šel enkrat otroci, ko so nas starši učili, naj se mu vsak večer kopat na kopališče »Ilirija«. Bil sem slab plava­ z molitvijo priporočimo. Ob jaslicah smo slišali o lec in bal sem se globoke vode. Kljub temu sem angelih v božični zgodbi, ko so novorojeno dete po ­ zaplaval v globlji del bazena in naenkrat me je zdravljali in govorili: »Slava Bogu na višavah začelo vleči v globino vode, izgubljal sem zavest. in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.« V tistem trenutku me je nekdo potegnil na suho. Njihovo svetopisemsko prikazovanje in ikono­ Imel sem občutek, da me je rešila neka nevidna grafske upodobitve v človeških podobah pa imajo roka – roka angela varuha. Od tedaj sem se izogi­ simboličen pomen. bal rečnih in morskih globin. Ko sem bil star štiri leta, me je mama zvečer Bil je čas med italijansko okupacijo spomladi poslala na dvorišče s ključkom, da z žabico leta 1942. Z mamo sva bila popoldne na obisku (visečo ključavnico) zaprem zajčnik. Ko sem se pri babici Jerici na Poljanskem nasipu, ki je bila vračal po stopnišču v stanovanje, mi je ključek, bolna. Ko sva se zvečer vračala domov v Koryt­ ki sem ga valjal po ustih, zdrsnil v požiralnik in kovo ulico, ki je bila slabo osvetljena, sva na grlo. »Požrl sem ključek,« sem vzkliknil v strahu, koncu ulice zagledala gručo mladih fantov, ki so ko sem stopil v kuhinjo. Nastal je preplah! Oče jih italijanski vojaki tolkli s puškinimi kopiti in in mama sta me takoj odpeljala v splošno bolniš­ vpili nanje. Z mamo sva stekla do hišnih vrat, nico, kjer so me sprejeli na otroškem oddelku jaz sem medtem našel ključ v žepu in hitro kirurgije. Prevzela sta me kirurga dr. Robert odklenil vrata ograje. Smuknila sva za vogal v Blumauer in dr. Valentin Guzelj. Tudi po dvakrat temno zavetje hiše. Trenutek za tem so mimo ali celo trikrat so me naslednji dan peljali na rent­ naše hiše po ulici gnali mlade fante in tolkli po gen v sosednjo stavbo in zasledovali pot ključka njih. Njihova usoda je bila znana. Jaz pa sem se 167 čRKA zA čRKO zahvaljeval angelu varuhu za prisebnost, ker bi bi bile posledice? Pomislil sem na svojega angela me verjetno italijanski vojaki vključili v skupino varuha in se mu od srca zahvaljeval za rešitev. fantov in odpeljali. Bilo je na novega leta dan 1970. Kljub sneženju Isto leto na praznik svetih Petra in Pavla prejšnjega dne sva se z ženo Bredo odločila, da 29.  junija je bila dopoldne racija moških na se zapeljemo z novim avtomobilom Simco 1000 območju Šentpetra. V cerkvi je bila ravno takrat k ženinim staršem v Šmartno pri Litiji zaželet slavnostna žegnanjska maša, vendar so Italijani srečno novo leto. Žena se je usedla na sedež poleg odgnali iz cerkve vernike in duhovnike ter jih mene in imela v naročju pol leta staro hčerkico odpeljali v Belgijsko vojašnico. Tudi z očetom sva Jerico. Kljub zasneženi in deloma poledeneli cesti se morala javiti, kot vsi moški, pred poslopjem je bila vožnja v sončnem opoldnevu mirna, ker ni splošne bolnišnice na Zaloški cesti. Tam so stali bilo prometa. Na ravnem delu ceste pri Dolu pa kamioni, na katere smo se morali vkrcati. Oče je se je pred menoj pojavil avto s starejšim vozni­ prosil, naj vzamejo njega namesto mene, vendar kom, ki je vozil pretirano počasi. Odločil sem se, ga je vojak odrinil, jaz pa sem se povzpel na da ga prehitim. Ko sem ga že prehiteval, me je kamion. Odpeljali so nas v Belgijsko vojašnico. začelo nevarno zanašati na spolzkem cestišču in Na dvorišču se je gnetla nepregledna množica le prisebnost ali spretnost nas je rešila, da nismo mladih fantov. Ker smo prišli med zadnjimi, smo zdrsnili s ceste v jarek. Ko se je avto umiril, sem se se znašli v prvih vrstah. Vendar je bil pritisk od šele zavedel, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se prevr­ zadaj tako močan, da so Italijani začeli pregledo­ nili. Ker sem bil prepričan, da je nesrečo prepre­ vati fante iz zadnje strani velike množice. Vsak čil angel varuh, sem pri prvem obisku Trsta v je moral stopiti pred posebno komisijo, in če so neki trgovinici odkril lesenega ročno izdela­ ti ukazali, da stopi skozi vrata v bližnjo stavbo, si nega baročnega angelčka. Pritrdil sem ga nad vedel, da si določen za internacijo v Gonars. Mi v hčerino posteljico, danes pa me varuje v domu prvih vrstah smo prišli na vrsto šele pozno popol­ upokojencev. dne, ko se je bližala policijska ura. Ko je oficir Zadnjič sem takšno rešitev v izgubljenem stopil do mene, je s prstom dal znak, da lahko položaju začutil, ko sem bil s hčerjo Jerico in grem domov. Verjetno so količino za Gonars že zetom Alešem na obisku pri njegovi mami Eriki v dosegli. Ker ni bilo daleč do doma, sem stekel po Godoviču. Zdi se mi, da je bilo to 12. maja 2013. Bohoričevi ulici in bil doma sprejet z navduše­ Po strmi stezi sem šel na travnato ploščad, ki je njem. Se lahko tudi v tej krizni situaciji za srečno vodila do hišne terase. Spremljala me je hči Jerica, rešitev zahvalim angelu varuh? Da! in ko sem prilezel do ploščadi, me je zaneslo proti Leta 1946 sem služil vojaški rok v Istri v škarpi. Takrat me je rahel dotik hčerine roke zadr­ Pazinu v 32. dalmatinski diviziji kot vezist. žal in preprečil, da bi zgrmel po škarpi na spodnji Popoldne smo velikokrat imeli lahke atlet­ betonski prehod. Če bi padel, bi se težko poško­ ske treninge na tamkajšnjem stadionu. Jaz sem doval ali celo ubil, ker bi priletel z glavo v zid hiše. treniral tek na srednje proge in tekel po tekaški Je bila hčerina roka roka angela varuha? O tem stezi, ko sem naenkrat začutil, kako mi je mimo sem trdno prepričan. glave priletel disk. Verjetno je nekdo v bližini Vera in zaupanje v angela varuha in vera v vadil metanje diska, pa mu je ušel iz rok. Šlo je splošne vrednote so nam v življenju v uteho in za las, pa bi mi lahko disk razbil glavo. In kakšne pomiritev. 168 Foto: Shutterstock PREGLED DRUŽBENEGA IN KULTURNEGA DOGAJANJA Saška Ocvirk SLOVENIJA IN SVET OD OKTOBRA DO OKTOBRA Oktober 2021 V Rimu so se sešli voditelji skupine G20. V Slovenija je gostila neformalno srečanje vodite­ Glasgowu se je začela podnebna konferenca ljev Evropske unije in vrh EU­Zahodni Balkan. Združenih narodov. Zaključki okoljevarstve­ Dogodek slovenskega predsedovanja EU je nikov niso navdušili. Evropa je spet postala potekal v senci množičnih protestov v Ljubljani. epicenter pandemije. Facebook so preimeno­ Nadaljevala se je saga z evropskimi tožilci, kjer vali v podjetje Meta. Razmere z migranti na so vlada in sodišče ostajali vsak na svojem bregu. poljsko­beloruski meji so se zaostrile. Iraški Slovenijo je obiskala misija Evropskega parla­ premier je preživel napad z brezpilotnim letal­ menta, s katero se premier ni srečal. Znova se je nikom na njegovo rezidenco. Ob vnovičnem zaostrila epidemija covida­19, ki je v Sloveniji zaostrovanju protikoronskih ukrepov so se dotlej terjala že več kot pet tisoč življenj. Mini­ vrstili množični protesti, ki so na Nizozem­ ster Vizjak se je znašel v aferi zaradi posnetka skem postali tudi nasilni. Bolgarijo in Severno pogovora o Termah Čatež. Makedonijo je pretresla huda prometna nesreča Avstrijski kancler Sebastjan Kurz je odsto­ avtobusa, Francijo in Veliko Britanijo pa smrt pil zaradi korupcijske afere. Poljsko ustavno migrantov v Rokavskem prelivu. sodišče je pod vprašaj postavilo primarnost prava EU. Sodišče EU je Poljski naložilo mili­ December 2021 jonsko kazen. Nobelovo nagrado za mir sta Zapadel je prvi sneg in epidemija covida­19 prejela novinarja. Rast cen energentov dviguje se je nekoliko umirila, čeprav so potrdili tudi inflacijo. Veliko Britanijo je pretresel nov umor prve okužbe z različico omikron. Pred novo­ poslanca. V več državah vzhodne Evrope so letnimi prazniki so znova pozivali k spoštova­ bile razmere zaradi covida kritične, v Italiji so nju zaščitnih ukrepov, iz zdravniških vrst pa protestirali zaradi pogoja PCT za zaposlene. V so prišli predlogi za uvedbo obveznega ceplje­ Sudanu je vojska izvedla državni udar. Igralec nja. V Državnem zboru so po 20 letih spre­ Alec Baldwin je na snemanju po nesreči ubil jeli sistemsko ureditev področja dolgotrajne snemalko in ranil režiserja. oskrbe. Evropski parlament se je ukvarjal s temeljnimi svoboščinami in vladavino prava v November 2021 Sloveniji. Ministra za okolje in notranje zadeve Epidemija covida­19 se je silovito razmahnila sta prestala interpelacijo. Slovensko predse­ in zdravstvo je znova bílo plat zvona, vlada dovanje Svetu EU se je izteklo. Začel je veljati je posledično zaostrila ukrepe, a za zaprtje deseti protikoronski paket zakonov za omilitev države se ni odločila. Ko so razmere v bolniš­ posledic epidemije. nicah postale kritične, je na pomoč priskočila Novo različico koronavirusa omikron so tudi vojska. V šolah je steklo obvezno samote­ kot prvi potrdili v Južni Afriki. Izkazal se je za stiranje. Vlada je začasno predlagala dotedanja blažjo obliko od predhodne delte. EU je spre­ kandidata za evropska delegirana tožilca, ki so jela sankcije proti Belorusiji zaradi zlorabe ju v Bruslju potrdili za celoten mandat. Mini­ migrantov na meji s Poljsko. Nemčija je dobila stra za šolstvo in pravosodje sta uspešno pres­ novo vlado pod vodstvom socialdemokrata tala interpelaciji. Olafa Scholza. Tako se je končalo 16­letno 169 PRegled dRUžBenegA in KUlTURnegA dOgAjAnjA predsedovanje Angele Merkel. Avstrija je dobila V Pekingu so se začele zimske olimpijske igre. že tretjega kanclerja v dveh mesecih. Rusija je Rusija in Belorusija sta medtem začeli skupne kopičila vojaške sile na meji z Ukrajino. Odme­ vojaške vaje. V Avstriji je začelo veljati obvezn o vali so tudi zaprtje ruskega Memoriala, smrt cepljenje proti covidu­19 za vse. Britanska južno afriškega nadškofa Desmonda Tutuja in kraljica Elizabeta II. je obeležila 70 let na pres­ izstrelitev teleskopa Jamesa Webba. tolu. V senci ukrajinske krize je potekal vrh EU in Afriške unije. Ruski predsednik Vladimir Januar 2022 Putin je najprej priznal neodvisnost samookli­ Slovenija je na krilih omikrona stopila v peti val canih proruskih republik Doneck in Lugansk v epidemije. Število okužb je doseglo rekordn e Ukrajini, nato pa sprožil obsežno invazijo na to ravni, celo več kot 12 tisoč v enem dnevu. Razmere državo. Naletel je na ogorčen odpor. Zahod je v bolnišnicah se sicer niso bistveno poslabšale. uvedel nove sankcije proti Rusiji. Skrajšali so karantenski čas in aktivno promo­ virali cepljenje. V Kranjski Gori so se najboljše Marec 2022 smučarke borile za zlato lisico. Predsednik repu­ Ruski napadalci niso dosegli omembe vred­ blike Pahor je uradno obvestil volilno komisijo, nejšega napredka na bojišču, a so začeli bolj da bo volitve razpisal za 24. april. Robert Golob sistematično uničevati tudi civilne cilje. Mesto je prevzel vodenje Gibanja Svoboda. Mariupolj so praktično zravnali z zemljo. Rekordne okužbe z omikronom so beležili Humanitarne konvoje za civiliste je Rusija povsod po svetu. Rastla je zaskrbljenost zaradi šele po več dneh omogočila le na svojo stran. kopičenja ruskih sil na meji z Ukrajino, nape­ Medtem je Ukrajino zapustilo štiri milijone tost se je stopnjevala. V Kazahstanu so izbruh­ ljudi. Zahodne države so se vzdržale vojaškega nili nasilni protesti, zaradi katerih je odstopila vmešavanja, obljubile so vso drugo pomoč. Vse vlada, v nemirih je bilo ubitih več kot 160 bolj se je zapletalo glede dobav ruskega plina, saj ljudi. Evropski parlament je dobil tretjo pred­ je Moskva zahtevala plačevanje v rubljih. sednico v zgodovini. Tihomorsko kraljevino Uvedba sankcij proti Rusiji je posre­ Tonga je prizadel eden najsilovitejših izbru­ dno privedla do ukinitve slovenske podruž­ hov vulkana v zgodovini človeštva. V Italiji so nice ruske Sberbank in v negotovost spravila na položaj predsednika vnovič izvolili Sergia številna podjetja. V Slovenijo so začeli priha­ Mattarello. Na Hrvaškem so se poslovili od jati prvi ukrajinski begunci. Premier Janez legendarnega pevca skupine Parni valjak Akija Janša je sredi meseca v spremstvu kolegov s Rahimovskega. Poljske in Češke obiskal Kijev ter se sestal z ukrajinskim političnim vrhom. Znatno so se Februar 2022 podražila pogonska goriva, kar je vplivalo na Zimske olimpijske igre v Pekingu so Sloveniji gospodarstvo, vlada je uvedla regulacijo cen. prinesle bogato bero medalj, olimpijsko zlato Podjetje Pipistrel je dobilo novega lastnika. so v smučarskih skokih osvojili Urša Boga­ Državni zbor je potrdil ugodnejše dohodnin­ taj ter mešana ekipa Nika Križnar, Timi Zajc, ske razrede za državljane. Začela se je uradna Bogatajeva in Peter Prevc. Število novih okužb volilna kampanja pred državnozborskimi s koronavirusom je začelo upadati. Ustavno vo lit vami 24. aprila. V vzgoji in izobraževanju sodišče je začasno odložilo zvišanje plač zdrav­ so šli v splošno stavko. nikom. Sledila je stavka zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Ruski napad na Ukrajino April 2022 je odjeknil po svetu, pa tudi v Sloveniji, kjer je Slovenija je od ruskega veleposlaništva zahte­ politični vrh enotno obsodil ruske poteze in jih vala občutno zmanjšanje osebja, kar so v označil za grobo kršitev mednarodnega prava Moskvi slabo sprejeli. V predprazničnem času in grožnjo varnosti. so se protikoronski ukrepi sprostili, maske so 170 slOVenijA in sVeT Od OKTOBRA dO OKTOBRA saška Ocvirk ostale obvezne le še v zdravstvu in nastanit­ pre plah so poskrbele opičje koze, ki so se hitro vah socialnega varstva. Tik pred volitvami je širile po svetu. odstopil minister za kmetijstvo Jože Podgor­ šek. Vroča volilna tekma je vzdrževala svoj Junij 2022 tempo vse do volilnega dne. Na devetih držav­ V umetniških krogih je odjeknila odpo­ nozborskih volitvah je z rekordno večino (34,5 ved razstave del iz zbirke družine Boljkovac v odstotka glasov) zmagalo Gibanje Svoboda. Narod nem muzeju Slovenije zaradi suma, da Dotlej največja parlamentarna stranka SDS je so ponarejena. Direktor je odstopil. Podra­ dobila 23,6 odstotka. V novi sklic se je namesto žitve, ki so vse bolj pritiskale na žepe prebival­ dotedanjih devetih uvrstilo pet strank. stva, so botrovale kaosu na bencinskih servisih Mednarodno javnost je po umiku ruskih pred uvedbo novega modela regulacije cen vojakov šokiral pokol ukrajinskih civilistov v pogonskih goriv. Notranjepolitični razkol se kijevskem predmestju Buča. Evropske države je v vsej svoji razsežnosti pokazal v delovanju so izgnale več kot 300 ruskih diplomatov. V RTV Slovenija. Največja opozicijska stranka je Kijevu so se vrstile zahodne delegacije. Rusija vložila podpise volivcev za začetek postopkov je izgubila eno ključnih ladij črnomorske flote. za razpis zakonodajnega referenduma o spre­ Francoski predsednik Emmanuel Macron je na membah zakona o vladi. Slovenija je dihala v predsedniških volitvah premagal skrajno desno ritmu kolesarske dirke po Sloveniji. tekmico Marine Le Pen. Na Otoku se je izteklo praznovanje ob plati­ nastem jubileju kraljičinega vladanja, premier Maj 2022 Johnson pa je dobil nezaupnico v lastni stranki. Novo vlado so poleg zmagovalke volitev Giba­ Vojna v Ukrajini se je nadaljevala, v Kijevu so nja Svoboda sestavili še SD in Levica. Državna Ukrajino osebno podprli voditelji Nemčije, volilna komisija je priznala napako pri ugotav­ Francije in Italije ter predsednica Evropske ljanju izvoljenih poslancev v šestih primerih. komisije. Ukrajina je poleg Moldavije dobila Predsednik 15. slovenske vlade s 17 ministri­ tudi status kandidatke za članstvo EU. Evropo cami in ministri je postal Robert Golob. Kljub je zajel vročinski val, Afganistan pa je stresel najnižji brezposelnosti po letu 1990 je zaradi uničujoč potres, v katerem je umrlo najmanj naftnih derivatov in hrane hitro rastla infla­ tisoč ljudi. cija. Po deregulaciji so cene pogonskih goriv dosegle rekordne ravni. V 108. letu starosti je Julij 2022 umrl tržaški pisatelj in akademik Boris Pahor, Ob vse večji suši sta na zahodu države izbruh­ žrtev, pričevalec in borec proti vojnim grozo­ nila večja požara. Na območju Krasa je izbruhnil tam, nacionalizmu in totalitarizmom. največji požar v zgodovini Slovenije, s katerim V Ukrajini so se nadaljevala prizadeva­ se je spopadalo tisoč gasilcev, tudi s pomočjo nja za evakuacijo ujetih civilistov iz jeklarne v iz zraka. Zaradi ognja in dima so morali začas ­ Mariupolju, ki je potem dokončno padel. Rusija no evakuirati prebivalce več vasi, v Slovenski je z veliko parado obeležila »dan zmage«. Šved­ Istri pa so se spopadali s pomanjkanjem vode. ska in Finska sta se odpovedali statusu nevtral­ Sproženi sta bili prvi fazi ogroženosti pri proiz­ nih držav in zaprosili za članstvo v zvezi Nato. vodnji elektrike in oskrbi s plinom. Ustavno Rusija je blokirala izvoz ukrajinske pšenice, sodišče je istospolnim parom omogočilo skle­ kar bi lahko povzročilo lakoto v svetu. Po voli­ panje zakonske zveze in posvojitve. Državni tvah na Severnem Irskem se je spet odprlo zbor je sprejel interventni zakon za zdravstvo vprašanje dogovorov po brexitu. V ZDA se je in novelo zakona o RTV. razvnela razprava o pravici do splava. Državo Rusija in Ukrajina sta ob posredovanju pa je pret resel pokol v šoli v Teksasu, v kate­ Turčije podpisali dogovor o izvozu žita preko rem je bilo ubitih 19 otrok. Za nov zdravstveni črnomorskih pristanišč, medtem ko so se boji 171 PRegled dRUžBenegA in KUlTURnegA dOgAjAnjA v Ukrajini nadaljevali. V ledenem plazu na Ukrajine je izplula prva ladja z žitom. Tam so se Marmoladi, ki naj bi se sprožil zaradi viso­ sicer krepili spopadi v bližini nuklearke Zapo­ kih temperatur, je umrlo več ljudi, Italija se je rožje, grozila je možnost jedrske katastrofe. Na soočala tudi s politično krizo, premier Mario ogled je šla skupina mednarodnih strokovnjakov. Draghi je odstopil. Britanski premier Boris V EU so podeljevanje vizumov Rusom zaostrili. Johnson se je odločil za umik. Japonsko in Znova se je zaostrilo v odnosih med Beogra­ svet je pretresel atentat na nekdanjega premi­ dom in Prištino. Umrl je zadnji sovjetski voditelj erja Shinza Abeja. Severna Makedonija je po Mihail Gorbačov. dogovoru z Bolgarijo le začela pristopna poga­ janja z EU. Velik del Evrope je zajel vročinski September 2022 val, padali so temperaturni rekordi, v številnih Draginja se je poglabljala, cene energentov so državah so divjali obsežni požari. Papež Franči­ rastle. Vlada, ki je zaznamovala mejnik stotih šek se je v Kanadi opravičil pripadnikom domo­ dni, je sprejela predlog rebalansa proračuna. rodnih plemen. Predviden primanjkljaj je bil več kot dve milijardi evrov, s tem da je odpovedala večino projektov Avgust 2022 in ukrepov prejšnje vlade. Med drugim je prek­ Huda suša in visoke temperature so v kmetijstvu licala pogodbo o nakupu oklepnikov boxer, kar pustile resne posledice. Pomanjkanje padavin je je pomenilo plačilo 70 milijonov evrov odško­ pestilo tudi energetiko in oskrbo z vodo. Obse­ dnine. Borut Pahor je gostil svoj zadnji vrh žen požar na Krasu je bil dokončno pogašen, Brdo­Brioni. Uradno se je začela kampanja pred stekle so priprave na sanacijo pogorelega gozda. predsedniškimi volitvami, v tekmo se je uvrstilo Cenovni pritiski so se krepili, pričakovanja do osem kandidatk in kandidatov. Zaradi obilnega vlade po ustreznem ukrepanju so bila velika. jesenskega deževja so reke v nekaterih delih Prisluhnila je podjetjem in socialno ogroženim države poplavljale. skupinam. Uvedla je službo za vladno spremlja­ Umrla je britanska kraljica Elizabeta II., ki je nje cen osnovnih živil. Kulturniške kroge so Združenemu kraljestvu vladala več kot 70 let. pretresla anonimna pričevanja o domnevnih Novi kralj je postal njen sin Charles oziroma Karel spolnih zlorabah in finančnih nepravilnostih, III. Pogrebne slovesnosti je več dni spremljal v ospredju katerih je bil novomeški umetnik. ves svet. Ukrajinska protiofenziva je na vzhodu Blejskega strateškega foruma se je med redkimi države začela kazati konkretne rezultate. Rusija je tujimi gosti udeležila predsednica Evropske izgubila precej zasedenega ozemlja, a izvedla celo komisije. vrsto vprašljivih referendumov za priključitev Predsednica predstavniškega doma ameri­ zasedenih pokrajin. Predsednik Putin je odredil škega kongresa Nancy Pelosi je z obiskom mobilizacijo rezervistov. Na plinovodih Severni Tajvana razburila Kitajsko. V ZDA je medtem tok je prišlo do uhajanja plina, domnevno zaradi zavrelo zaradi preiskave, ki jo je FBI izvedel na sabotaže. Več delov sveta so prizadela neurja, posestvu nekdanjega predsednika Trumpa. Iz najhuje je bilo ob divjanju orkana Ian na Floridi. 172 TI SI PETER SKALA IN NA TEJ SKALI BOM SEZIDAL CERKEV Tone Gorjup IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNE CERKVE V strnjeni besedi in sliki Oktober 2021 škofiji so začetek sinode povezali s petdesetlet­ Ljubljana, 2. oktober, 3. pohod za življenje. Na nico izhajanja zbornika Stopinje, zato je sloves­ pohodu z naslovom »Človekovo življenje je nedo­ nost potekala v Odrancih. Škof Peter Štumpf je takljivo!« se je zbralo več kot 800 ljudi. Osrednji spomnil, da se je Cerkev v težkih trenutkih zate­ program je potekal pred šentjakobsko cerkvijo na kala v duhovno prenovo; takrat je iz krize izšla Levstikovem trgu. Z njim so pričevalci in drugi prečiščena. Po njegovih besedah je sinoda pot, nastopajoči slavili življenje ter s pesmijo in priče­ da bi dosegli Božje usmiljenje zase, za Cerkev vanji pokazali, da je vsak človek Božji dar. Pohoda in za ves svet. V celjski stolnici so geslo sinode se je udeležil tudi nadškof Stanislav Zore. Spomnil »občes tvo, sodelovanje, poslanstvo« ponazorili že je, da nas papež Frančišek pogosto vabi na obrob ja pred začetkom maše, ko so v svetišče v procesiji in prav nerojeni otroci so po besedah nadškofa vstopili člani različnih skupin in stanov: otroci, največje obrobje. Na shodu so se zbrali, da dajo glas mladi, družine, starejši, osebe s posebnimi potre­ tem otrokom in začnejo počasi buditi družbo, da je bami, skavti, redovniki in redovnice, duhov­ pravica do življenja pravica, ki se ne začne takrat, ko niki, stalni diakoni in škof Maksimilijan Matjaž. se rodiš ali ko dosežeš določeno starost, ampak, ko Slednji je o namenu sinode dejal, da želi spodbu­ si spočet. diti odprt in iskren pogovor ter poslušanje vseh Monošter, 11. oktober, murskosoboški škof v Cerkvi in tako graditi občestvo. V koprski stol­ Peter Štumpf na obisku pri rojakih v Porabju. Škofa nici so sinodo začeli v nedeljo popoldne z molit­ Štumpfa in duhovnike, ki pomagajo pri dušnopas­ vijo večernic. Sledila je predstavitev sinode. Škof tirski oskrbi porabskih Slovencev, je v prostorih Jurij Bizjak je dejal, da potek sinode za večjo konzulata sprejela generalna konzulka Metka Lajn­ sinodalnost v Cerkvi predvideva tri vzajemne šček. Predstavila jim je položaj rojakov v Porabju, stopnje: vzajemno poslušanje, vzajemno delo­ njihova prizadevanja za ohranitev slovenstva ter vanje in vzajemn o poslanstvo! Na prvem mestu pomen Katoliške cerkve pri ohranjanju njihove je vzajemn o poslušanje. Tudi nadškof Stanislav narodnostne in verske identitete. Govorili so tudi Zore je na začetku sinodalne poti za ljubljan­ o šolanju otrok in mladih v slovenskem jeziku ter sko nadškofijo opozoril na poslušanje, pa ne le možnosti verouka v slovenščini. ljudi, ampak tudi Svetega Duha. »Ni treba nare­ Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Odranci, diti druge Cerkve, treba je narediti Cerkev, ki bo 17. oktober, začetek škofovske sinode v krajev­ drugačna,« je navedel misel francoskega domini­ nih cerkvah po Sloveniji. Teden dni po sloves­ kanca. Drugačna pa bo, ko bomo mi vsi postali nem odprtju sinode z naslovom »Za sinodalno Cerkev. Ko bo vsak samega sebe doživljal kot Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo!« za živega in dejavnega, kot nenadomestljivega člana vesoljno Cerkev v Rimu so svojo sinodalno pot skrivnostnega Kristusovega telesa. začele še krajevne Cerkve. V mariborski nadško­ Malečnik, 10. oktober, papež Frančišek poslal fiji so to storili že na vigilijo 29. nedelje med zahvalno pismo otrokom v Malečniku. V tej letom. Nadškof Alojzij Cvikl je ob tem dejal: »Ne župniji je poleti potekala otroška delavnica. Na njej gre samo zame in mojo misel ter moj prav  … Že so otroci spoznavali lik sv. Frančiška Asiškega in drugi vatikanski koncil se je odločil za skupno papeža Frančiška ter ustvarjali umetnine z narav­ hojo. Gre torej za oživitev te odločitve, kjer ima nimi materiali. Svoja dela so po mariborskem prednost ›mi‹ pred ›jaz‹.« V murskosoboški nadškofu in apostolskem nunciju poslali papežu v 173 Ti si PeTeR sKAlA in nA Tej sKAli BOM sezidAl ceRKeV Vatikan. Sredi oktobra je prišla na nadškofijo novica prostoru tudi uporabljal. Velike 4 manualne simfo­ iz nunci ature v Ljubljani, da je papež Frančišek nične orgle, izdelane leta 1988, imajo 68 registrov. V otrokom iz Malečnika poslal zahvalno pismo, ki ga Kopru so orgle z veseljem sprejeli, čeprav so imeli je tudi sam podpisal. Pismo z vsebino so predsta­ veliko dela in stroškov z njihovo namestitvijo. Med vili 20. oktobra v Glaserjevem salonu v Malečniku. drugim so morali zgraditi nov pevski kor po načr­ Papež je otrokom položil na srce, da drug drugega tih arhitekta Boštjana Furlana. Za postavitev orgel je potrebujemo in da smo drug za drugega ter za naš bila odgovorna Orglarska delavnica Maribor. skupni dom odgovorni. Ljubljana, 12. november, skupna izjava Slovenske škofovske konference in Slovenske November 2021 karitas v času epidemije. Slovenska škofovska Novo mesto, 3. november, začetek sinodalne konferenca in Karitas sta pozvali vse duhovnike, poti za novomeško škofijo. V novomeški škofiji vernike in dobrotnike Karitas k odgovornemu so sinodo začeli z zamikom in poudarili, da bodo ravnanju ob zaostrenih epidemioloških razme­ »hitreje hodili«. Uvod vanjo je bilo srečanje vseh rah. V izjavi, ki sta jo podpisala predsednik SŠK duhovnikov na pastoralni konferenci 3. novem­ nadškof Stanislav Zore in predsednik Karitas bra v Baragovem zavodu v Novem mestu in se je nadškof Alojzij Cvikl, med drugim piše: čez nekaj dni nadaljevalo na duhovniških dnevih. Naj nas prihodnji meseci ne delijo na cepljene in Po besedah škofa Andreja Sajeta se je s tem začela necepljene, ampak nas povežejo v odgovornem ustvarjati milost srečanja, medsebojnega posluša­ ravnanju drug do drugega. To izhaja iz ljubezni nja in razločevanja v škofijskem zboru duhovni­ do sebe, do bližnjega, do vsakega sočloveka, še kov, ki bodo lahko pot sinode prinašali k vsakemu posebej do starejših in ranljivejših. Zato spoštujmo človeku in konkretno vstopali v občestvo. veljavne in priporočljive ukrepe zdravstvene stroke, Ljubljana, 5. november, srečanje predstavnikov da ostanemo zdravi in pomagamo tudi drugim, COMECE in CEC s predsednikom slovenske vlade. da bomo čim prej skupaj premagali epidemijo. S Predsednika Komisije škofovskih konferenc Evrop­ svojim odgovornim ravnanjem bodimo zgled, saj ske unije in Konference evropskih Cerkva kardinal s tem ščitimo sebe in druge. To še posebej velja za Jean­Claude Hollerich in pastor Christian Krieger vse duhovnike in tiste, ki imajo vidno poslanstvo s spremstvom sta se sestala s premierjem Janezom ali službo v Cerkvi. Janšo ob slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. Pridružila sta se jim predsednik SŠK nadškof December 2021 Stanislav Zore in evangeličanski škof Leon Novak. Podklošter, 11. december, slovenski in italijanski Sogovorniki so si izmenjali mnenja o prioritetah skavti so v Spodnji Ziljski dolini prejeli Luč miru našega predsedovanja Svetu EU, o okrevanju po iz Betlehema. V bližino tromeje med Avstrijo, pandemiji in odpornosti v luči možnih prihodnjih Italijo in Slovenijo so jo iz Salzburga pripe­ kriz, o vrednotah, verski svobodi v Evropski uniji ljali avstrijski skavti. Ob slovesnem sprejemu z in zunaj nje. Govorili so še o vlogi Evropske unije v neposrednim spletnim prenosom je vsaka država globalnem svetu s ciljem ustvarjati mirnejši, pravič­ predstavila svojo poslanico. Videoposnetek nejši in trajnostno naravnan svet po pandemiji. slovenske poslanice »Človek, ne jezi se« so skupaj Koper, 6. november, blagoslov največjih orgel v pripravili Slovenska zamejska skavtska organi­ Sloveniji. Škof Jurij Bizjak je prvo soboto v novembru zacija, Združenje bratovščin odraslih skavtinj in v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja blagoslo­ skavtov in Združenje slovenskih katoliških skav­ vil nove velike koncertne orgle, ki so prvič obogatile tinj in skavtov. Skavtski stegi so jo v adventnih slovesno bogoslužje v tem svetišču. Stolna župnija je dneh ponesli v domove po vsej Sloveniji in tudi v orgle dobila pred nekaj leti preko razpisa iz priznane nekatere državne in občinske ustanove. koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha v Švici, ki je Ljubljana, 16. december, Svet krščanskih ob temeljiti prenovi dobila novo glasbilo, starega cerkva v Sloveniji v izjavi pozval k cepljenju. pa želela podariti nekomu, ki bi ga v primernem Kot je zapisal, z zaskrbljenostjo spremlja visoko 174 iz žiVljenjA KRAjeVne ceRKVe Tone gorjup rast števila okuženih in obolelih s covidom­19 v Sloveniji, preostalih delih Evrope ter sveta. Vse vernike in ljudi dobre volje je pozval, da upošte­ vajo navodila zdravstvene stroke, še posebej pa, da se cepijo in tako pomagajo ustaviti širjenje virusa. Skupno izjavo so podpisali predstav­ niki Katoliške, Evangeličanske in Evangelijske binkošt ne cerkve. Murska Sobota, 20. december, sprehod treh voditeljev krščanskih Cerkva. Na pobudo škofa Evangeličanske cerkve Leona Novaka so se v priča­ kovanju Gospodovega rojstva po Murski Soboti Kardinal Franc Rode pri predsedniku Republike Slovenije Borutu skupaj sprehodili voditelji treh krščanskih Cerkva v Pahorju ob prejemu zlatega reda za zasluge; foto: arhiv Družine Pomurju: katoliški škof Peter Štumpf, evangeličan­ ski Leon Novak in predstojnik binkošt ne skupnosti Ljubljana, 20. januar, ob 70. obletnici zažiga v Sloveniji, Daniel Grabar, sicer generalni direktor škofa Vovka maša za preganjane kristjane. bolnišnice Murska Sobota. Tako so obudili staro­ Ljubljanskega škofa Antona Vovka so 20. janu­ davno tradicijo izpred sto let, ko so se po mestu arja 1952 na poti v Stopiče v Novem mestu po sprehodili katoliški župnik, evangeličanski duhov­ naročilu komunistične partije in Uprave državne nik in židovski rabin. Za to simbolno dejanje so se varnosti polili z bencinom ter zažgali. Sedemde­ odločili v želji, da bi verne in tudi neverne povabili set let pozneje je njegov naslednik nadškof Stani­ k edinosti in enotnosti glede varovanja zdravja in slav Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo življenja, ki ju še vedno ogroža epidemija novega za preganjane kristjane. »Ubijmo hudiča!  … koronavirusa. Zgori, hudič!« je v Novem mestu kričala razjar­ Ljubljana, 28. december, predsednik države jena množica, nahujskana s strani predstavnikov Borut Pahor je kardinalu Francu Rodetu vročil komunistične partije. »Od kričanja do zažiganja je zlati red za zasluge. Kardinal Rode ga je prejel zelo majhen korak. Majhen je bil takrat v Novem za življenjsko delo in zasluge za osamosvoji­ mestu in majhen je tudi danes v našem okolju,« je tev Repub like Slovenije in njeno uveljavitev v pri maši dejal nadškof Zore. Vprašal se je, kako je svetu ter za spodbujanje kulture medverskega mogoče, da je človek sposoben zažgati človeka, ki dialoga. Kot je dejal, odlikovanje dojema kot ga ne pozna in mu ni storil ničesar slabega. Odgo­ objem domovine. Slovesnosti sta se med drugimi vor je po njegovem mnenju v Vovkovi pokončni udeležila tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore drži postavljanja temeljev za svobodno Slove­ in predsednik vlade Janez Janša. Odlikovanje sta nijo. Spomnil je na Vovkovo škofovsko geslo »V prejela tudi prejšnji evangeličanski škof Geza Filo Gospoda zaupam« in vse spodbudil, naj močno in muftiju Nedžad Grabus. zaupamo v Gospoda, da ne bomo pristajali na povprečnost in da ne bomo podlegali strahu. Januar 2022 Nadškof Zore je ob koncu vse povabil k molitvi Mirna, 1. januar, spomin mučeniške smrti blaže­ za Vovkovo čimprejšnjo beatifikacijo. nega Alojzija Grozdeta. V župniji Mirna, kraju Celje, 25. januar, ustanovljen Urad škofije mučeništva in smrti, so se na prvi dan novega leta Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spomnili nasilne smrti dijaka Alojzija Grozdeta. spolnih zlorab. Škof Maksimilijan Matjaž je na Mašo je ob somaševanju več duhovnikov daro­ praznik spreobrnitve apostola Pavla podpisal val upokojeni novomeški škof Andrej Glavan. odlok o ustanovitvi omenjenega urada, katerega Opoldne je sledila še molitev ob križu in kape­ namen je pomoč žrtvam spolnih zlorab, ki so jih lici ob Vjeršci za mirnskim gradom, kjer so otroci zagrešili kleriki oziroma člani redovnih ustanov spomladi 1943 našli njegovo truplo. ali družb apostolskega življenja, ter preprečevanje 175 Ti si PeTeR sKAlA in nA Tej sKAli BOM sezidAl ceRKeV ponavljanja teh zločinov. Svoj sedež ima v samos­ tojni odvetniški pisarni zunaj cerkve. Urad deluje po priloženem Statutu v skladu z Apostolskim pismom papeža Frančiška Vi ste luč sveta, s Smer­ nicami za zaščito otrok, mladoletnih in ranlji­ vih odraslih oseb v Katoliški cerkvi v Sloveniji ter z drugimi zavezujočimi dokumenti Cerkve, ki zadevajo to področje. V mesecu aprilu so tak urad ustanovili tudi v murskosoboški škofiji. Februar 2022 Vatikan, 7. februar, zahvalna maša v baziliki Začetek škofijskega postopka za beatifikacijo Magdalene Gornik; foto: sv. Petra ob 30. obletnici slovenske samostojno­ arhiv Družine sti. Predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore je zahvalno sveto mašo Gornik, ki se je rodila leta 1835 in umrla 1896: daroval na grobu sv. papeža Janeza Pavla II., ki neomajno vero v evharističnega Kristusa in njen je v kapeli sv. Sebastijana v vatikanski baziliki. odnos do trpljenja. Začetek postopka za njeno Navzoč je bil tudi kardinal Franc Rode. Nadškof beatifikacijo je predstavil postulator Franci Petrič, Zore je v pridigi dejal: ki je to službo sprejel februarja 2019. Kot je pove­ Ko se danes s hvaležnostjo spominjamo naklo­ dal, je bila Božja služabnica (ta naziv je dobila njenosti in odločnosti sv. Janeza Pavla II., tudi z začetkom škofijskega postopka) Magdalena pozorno poslušamo besede, ki nam jih je name­ Gornik v zadnjih letih deležna velike pozornosti nil. Kot je dejal, je Sveti sedež spremljal obliko­ vernih. »Mnogo ljudi je tudi v času stroge omejit­ vanje naše samostojne države. Pomembno pa je, ve v pandemiji covida­19 posamično romalo da se zavedamo, da nam samostojnosti ni nihče na njen grob in se ji priporočalo. Znana so tudi podaril. Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah uslišanja. Vse to bo treba raziskati in predstaviti dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, v poročilu za kongregacijo, ki je 23. novembra zanjo pa smo se morali odločiti sami. 2021 izdala dovoljenje za začetek postopka,« je Ob koncu je še dejal: »Na tem mestu po priproš­ dejal postulator Petrič. Vse je povabil, da se ji radi nji sv. Janeza Pavla II. prosim Boga, da bi svojo priporočamo še naprej in morebitna uslišanja samobitnost znali živeti, jo prečistiti in jo oboga­ tudi sporočamo na nadškofijo ali njemu osebno titi, da jo bodo naši zanamci z veseljem in odgo­ ter romamo na njen grob in v njej ljubo Cerkev vornostjo sprejeli kot dediščino vseh dosedanjih Marije Snežne na Gori. rodov.« Pri maši, ki jo je organiziralo slovensko Ljubljana, 25. februar, predsednik Sloven­ veleposlaništvo pri Svetem sedežu, je prepeval ske škofovske konference povabil k molitvi za Slovenski oktet; tam je bil tudi predsednik Slove­ mir v Ukrajini. Nadškof Stanislav Zore je dan po nije Borut Pahor, ki ga je papež Frančišek ta dan napadu ruske vojske na Ukrajino v pismu zapisal, sprejel v zasebni avdienci. Že dan pred zahvalno da so v tem trenutku negotovosti in preizkušnje mašo je nadškofa Zoreta na zasebni pogovor vsi državni voditelji dolžni storiti vse, da ustavijo sprejel državni tajnik kardinal Pietro Parolin. nasilje v Ukrajini; vsi verniki pa moramo okrepiti Sodražica, 23. februar, začetek škofijskega molitev za mir in tamkajšnje prebivalce. Duhov­ postopka za beatifikacijo Magdalene Gornik. nike je prosil, naj prvo nedeljo darujejo sveto Postopek se je začel z romarskim shodom v mašo za mir in pravičnost, naj v prošnjah za vse župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Sodražici. potrebe dodajo prošnji za svet in Ukrajino. Vse Molitveni uri je sledila sveta maša, ki jo je daro­ pa je povabil, naj se pridružimo pobudi papeža val ljubljanski nadškof Stanislav Zore. V pridigi Frančiška in pepelnično sredo namenimo dnevu je opozoril na dve kreposti mistikinje Magdalene posta in molitve za mir. 176 iz žiVljenjA KRAjeVne ceRKVe Tone gorjup Akamasoa, 26. februar, slovenski misijo­ v Sloveniji nadškofa Jeana­Marie Speicha, škofa nar pisal ruskemu predsedniku. »Brat Vladi­ Andreja Sajeta in škofa Antona Jamnika. Pel je mir, ta četrtek, 24. februarja, smo se prebudili v ekumenski pevski zbor. Pri bogoslužju sta bila veliki zaprepadenosti, ko smo videli, da si razgla­ veleposlanika Ukrajine in Poljske z družino, sil vojno in sprožil napad na ukrajinsko ljudstvo, predstavniki diplomatskega zbora, predstavniki suveren narod, ki spoštuje mednarodne zakone slovenskih oblasti ter številni verniki in prijatelji in ni nikoli nameraval napasti Rusije.« Tako Ukrajine. je Pedro Opeka v pismu nagovoril Vladimirja Žalec, 14. marec, novo vodstvo Sloven­ Putina in nadaljeval: »Vedno sem verjel, da je ske škofovske konference. Naši škofje so na vsak človek moj brat in sestra. Kako naj te prepri­ 129. redni seji, ki je potekala v Vrbju pri Žalcu, čam, brat Putin, da pustiš vojno in ustaviš ubijanje izvolili novo vodstvo. Za predsednika SŠK je bil nedolžnih državljanov?« Pozval ga je k ustavitvi izvoljen novomeški škof Andrej Saje, za podpred­ vojne. Po njegovih besedah je čas, da opustimo sednika murskosoboški škof Peter Štumpf, za logiko, ki svet ločuje na močne in bogate države člana Stalnega sveta SŠK celjski škof Maksimi­ ter na ranljive in revne države. Vsi smo državljani lijan Matjaž. Novo vodstvo je nastopilo petletni naše Zemlje, vsi smo enakovredni, vsi smo bratje mandat 24. marca 2022. Škofu Sajetu je ob izvo­ in sestre in vsi odgovorni za gradnjo boljšega litvi čestital njegov predhodnik Stanislav Zore, sveta za vse otroke sveta, ki bodo prišli za nami in ki je Slovensko škofovsko konferenco vodil od nadaljevali življenje na Zemlji. 23. marca 2017: »Ob izvolitvi mu čestitam in mu želim, naj ga v prizadevanju za povezovanje Marec 2022 škofov, škofij in vsega Božjega ljudstva sprem­ Celje, 5. marec, 12. Hipokratovo srečanje z lja navdihovanje Svetega Duha. Časi, v kakršnih naslovom Kaj je »korona« razkrila in česa nas živimo, in tisti, ki se izrisujejo na obzorju, bodo je naučila. Srečanje v Domu sv. Jožefa, ki ga zahtevali modrost in zaupanje v Božjo bližino.« pri pravlja Združenje slovenskih katoliških zdrav­ Koper, 23. marec, maša za pokojnega škofa nikov, je potekalo v obliki okrogle mize. Na njej Metoda Piriha ob prvi obletnici smrti. V koprski so sodelovali infektolog Matjaž Jereb, psihiatri­ stolnici Marijinega vnebovzetja so se leto dni nja Mojca Dernovšek, moralni teolog Roman po smrti škofa Piriha zbrali verniki, duhovniki Globokar, vrhovni sodnik Jan Zobec, dramski ter njegovi sorodniki, da bi se znova spomnili igralec Gregor Čušin, kapucin brat Jurij Štravs in vseh njegovih velikih del in se Bogu zahvalili logoterapevt Sebastjan Kristovič. Vsak s svojega za milosti, ki so jih prejeli po njegovih rokah in zornega kota so predstavili izkušnje in spoznanja. molitvah. Maševal je njegov naslednik koprski Pri premagovanju epidemije smo bili uspešni, škof Jurij Bizjak in v nagovoru predstavil njegovo a nas je zaznamovala tudi v duševnem smislu. življenjsko pot, se ustavil pri njegovem novomaš­ Odnos do varovalnih in zaščitnih ukrepov je nem in škofovskem geslu in posebno pozornost bil različen. Preseneča, da so bili tudi nekateri namenil njegovi pastirski službi. Nagovor je skle­ kristjani proti cepljenju. Na področju umetno­ nil z besedami: »Naj spomin nanj nikoli ne zbledi sti je mnogim zmanjkalo ustvarjalne domišljije. in naj njegova slava nikoli ne zatone!« Za duhovnike, ki so spremljali bolnike, je bila to težka izkušnja, a lepa – sveta. April 2022 Ljubljana, 5. marec, ekumensko bogoslužje Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska za mir v ljubljanski stolnici. Na pobudo Velepo­ Sobota, Novo mesto, 3. april, dan molitve in slaništva Republike Poljske v Ljubljani je na vigi­ sprave za žrtve spolnih zlorab v Cerkvi in družbi lijo prve postne nedelje potekalo sveto bogoslužje v Sloveniji. Naši škofje so na seji Stalnega sveta po vzhodnem obredu. Maševal je hrvaški grkoka­ SŠK oktobra 2021 sklenili, da bo na tiho nedeljo toliški škof vladika Milan Stipić ob navzočnosti poseben dan molitve in sprave za žrtve spolnih nadškofa Stanislava Zoreta, apostolskega nuncija zlorab. Škofje, duhovniki in verniki so ta dan pri 177 Ti si PeTeR sKAlA in nA Tej sKAli BOM sezidAl ceRKeV vseh svetih mašah zmolili molitev, ki jo je pripra­ sv. Štefana na obletnico njegove smrti, 26. aprila. vila Papeška komisija za zaščito otrok: Romarje so pozdravili predstavniki dunajske Nebeški Oče, ki ljubiš in skrbiš za vse svoje cerkvene in svetne oblasti. Po maši so se rojaki otroke, še posebej za najmanjše in najranlji­ ustavili še pri grobu v severni stranski ladji kate­ vejše, tebi izročamo življenja številnih otrok drale z njegovo reliefno podobo v naravni veli­ in ranljivih odraslih, ki so bili spolno zlorab­ kosti. Osrednja slovesnost ob jubileju škofa ljeni in katerih zaupanje in nedolžnost sta bili Slatkonje je bila 8. maja v novomeški stolnici. uničeni. Pomagaj nam slišati njihove krike Maševal je ordinarij škof Andrej Saje, pridigal bolečine in prevzeti odgovornost za toliko zlom­ pa ljubljanski nadškof Stanislav Zore. O Slatko­ ljenih življenj. Molimo, da bi v svojih skupno­ nji je dejal: »Njegovo življenje je bilo bogato in stih in družinah našli razumevanje in podporo, rodovitno. Z darovi, ki jih je imel, je zaznamoval da bi se s pomočjo tvoje milosti zacelile njihove svoj čas, in kar je pognalo iz njegovega delova­ rane in da bi znova našli mir. To te prosimo po nja, sega skozi vseh petsto let do nas.« Bogoslužje našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, je obogatila Sattnerjeva Missa serafica v izvedbi ki nam je bil enak v vsem, razen v grehu, in s zbora in orkestra Konservatorija za glasbo Jurij teboj v občestvu Svetega Duha, ki živiš in kralju­ Slatkonja. Praznovanje jubileja so sklenili sredi ješ vekomaj. Amen. septembra v Ljubljani z mednarodnim simpozi­ Poleg molitve so marsikje pri maši prižgali svečo jem o Juriju Slatkonji. v znak solidarnosti z žrtvami spolnih zlorab ter pripravili molitev pred Najsvetejšim. Maj 2022 Novo mesto, 14. april, izjava Slovenske Ljubljana, 6. maj, praznovanje 70. obletnice izha­ škofovs ke konference pred volitvami v državni janja Družine. Prva številka Družine je izšla 7. maja zbor. »Kristjani smo odgovorni, da na volitvah 1952 na Goriškem. Na predvečer jubileja so se v sodelujemo in tako dejavno soodločamo o našem stolnici sv. Nikolaja zbrali nekdanji in sedanji sode­ skupnem življenju,« so zapisali slovenski škofje lavci katoliškega tednika skupaj z bralci in naroč­ in vernike povabili k udeležbi na parlamentar­ niki in se s sveto mašo zahvalili za dosedanjo pot nih volitvah v nedeljo, 24. aprila. Na SŠK pod ter prosili blagoslova za naprej. Mašo je ob somaše­ vodstvom škofa Andreja Sajeta so poudarili, da vanju duhovnikov daroval škof Anton Jamnik, ki je so najpomembnejši vzvod, s katerim lahko vsaka pri SŠK odgovoren za medije. Škof se je ustvarjal­ državljanka in državljan ščitita temeljne vrednote, cem Družine zahvalil za »bogato in ustvarjalno pot« demokratične volitve. K resni in odgovorni skrbi in »srčno poslanstvo« ter jim zaželel, da bi s »pogu­ za ta svet spada, da se jih udeležujemo. Pri tem mom, močno vero in velikim upanjem gledali tudi smo poklicani k umnemu in razsodnemu ravna­ v prihodnost«. Dotaknil se je tudi poslanstva kato­ nju. Ne pustimo, da o nas in naši usodi odlo­ liškega novinarja, ki naj bo priča resnice in upanja. čajo drugi. Odločimo se po lastni presoji glede Kot enega temeljnih izzivov pa omenil nalogo učiti na naše vrednote in dosedanje izkušnje. Pred­ ljudi, da bi spoznali, kako je razmišljanje del zazna­ stavnikov ljudstva ne moremo presojati zgolj po vanja Božjega razodetja. všečnih besedah in gestah, ampak je treba gledati Dialog in nestrinjanje, razprava in debata, vse predvsem na dejanja, s katerimi ljudje in institu­ to so načini, kako na ljubeč način sprejemamo cije pokažejo širšo sliko. resnico, ki nam je dana od Boga. Zdi se, da je Dunaj, 26. april, romarji na grobu škofa Slat­ v Cerkvi danes preveč prestrašenosti. In veliko konje, ustanovitelja Dunajskih dečkov. V dneh, tega strahu je bojazen pred razmišljanjem, strah ko je minilo pol tisočletja od smrti prvega dunaj­ pred različnimi mnenji. Mislim, da se moramo skega škofa Jurija Slatkonje, je Dunaj obiskala vsi potruditi, da se ne bomo bali razprave, saj to skupina romarjev iz ljubljanske in novome­ spada k približevanju skrivnosti. ške škofije pod vodstvom škofa Andreja Sajeta. Za 70 prehojenih let se je ob sklepu maše zahvalil Osrednji dogodek je bila sveta maša v katedrali tudi direktor Družine Tone Rode: »Ob zaključku 178 iz žiVljenjA KRAjeVne ceRKVe Tone gorjup te svete maše se s hvaležnostjo spomnimo vseh, Novo mesto, 28. maj, predsednik Sloven­ ki so v teh sedmih desetletjih oplemenitili ske škofovske konference škof Andrej Saje česti­ Družino, da je iz tiskanega občasnika prerasla tal novemu predsedniku vlade Robertu Golobu. v časopisno in digitalno medijsko hišo, v revi­ Škof Saje je v pismu premierju Golobu zaželel, jalno in knjiž no založbo, v turistično­romarsko da bi odgovorno službo opravljal v blagor vseh in trgovsko družbo.« Maši je sledil sprejem v državljank in državljanov Slovenije ter izrazil Klubu Cankarjevega doma, kjer je bila na ogled upanje na tvorno sodelovanje na področju zavze­ priložnostna razstava o zgodovini Družine. manja za mir, pravičnost, solidarnost ter versko Novo mesto, 13. maj, ministrica Jaklitscheva svobodo. Obenem je poudaril, da bi predsed­ in škof Saje o duhovni oskrbi rojakov izven meja nik vlade pri svojem delu obravnaval sloven­ matične domovine. Predsednik Slovenske škofov­ ske katoličane enako, kakor pripadnike drugih ske konference, novomeški škof Andrej Saje je verskih skupnosti in člane drugih civilnodružbe­ gostil ministrico za Slovence v zamejstvu in po nih organizacij. Sočasno je škof Saje v pogovoru svetu Heleno Jaklitsch. Govorila sta o problemu za Radio Ognjišče glede namere predsednika duhovne oskrbe rojakov, ki živijo na tujem. Gre vlade Goloba, ki je napovedal večje sodelovanje s predvsem za pomanjkanje slovensko govore­ civilno družbo, spomnil, da so velik del te družbe čih duhovnikov. Dotaknila sta se omenjenih tudi kristjani in verske skupnosti. Želi si posluh težav na primer v Argentini, Benečiji, Kanalski vlade za potrebe Cerkve, spoštovanje človeko­ dolini in Porabju. Ministrica, ki je pred koncem vih pravic, dostojanstva človeka, zaščito človeške mandata obiskala tudi skupnosti v teh predelih, je osebe ter da bi vera postala nekaj normalnega. ocenila, da je duhovna oskrba Slovencev po svetu eno od »izredno pomembnih področij, ki mu Junij 2022 velja nameniti posebno pozornost«. Kjer deluje Vatikan, 13. in 14. junij, novo vodstvo Sloven­ slovenski duhovnik, se tudi slovenska skup­ ske škofovske konference pri papežu Frančišku. nost srečuje, ohranja materni jezik, slovensko Predsednik SŠK škof Andrej Saje, podpredsed­ kulturo in identiteto. Tudi škof Saje se je strinjal, nik škof Peter Štumpf in član Stalnega sveta škof da je vera pomemben del ohranjanja slovenske in Maksimilijan Matjaž so obiskali nekatere urade narodne identitete ter jezika. Povedal je, da iščejo Svetega sedeža. Bili so na Državnem tajništvu ter primerne posameznike, ki bi prevzeli to skrb, a na dikasterijih za nauk vere, za škofe, za duhov­ konkretnih odločitev še niso sprejeli. nike in za zadeve svetnikov. Srečali so se z vodjem Sveti Jurij ob Ščavnici, 14. maj, simpozij Antropološkega inštituta p. Hansom Zöllnerjem, ob 150. obletnici rojstva duhovnika, urednika ki se posveča obravnavi problematike spolnega in in državnika Antona Korošca. Na mednarod­ duhovnega nasilja v Cerkvi in družbi. Med glav­ nem simpoziju so sodelovali Andrej Rahten, nimi temami pogovorov so bili izzivi, s katerimi se ki je Koroš ca predstavil v povezavi z dvorom sooča Cerkev v Sloveniji, predvsem na področ ju Karadžordževičev, Emma Hatto je spregovo­ pastorale in evangelizacije, ki jih pred Cerkev rila o Korošcu kot predsedniku vlade v letih postavlja sinodalna pot. Dotaknili so se nujnosti 1928–1929, Peter Vodopivec je osvetlil njegovo dosledne obravnave spolnega nasilja ter ničelne vlogo v stranki SLS in njegove stike z Bolgari, tolerance do tega zla. Škofe je v zasebno avdienco Igor Grdina je predaval o Šušteršiču in Korošcu, sprejel tudi papež Frančišek. Zahvalil se jim je za Franc Rozman pa o Korošcu kot častnem občanu sodelovanje in povezanost z apostolskim sede­ Bleda. Zadnje raziskave in znanstvene razprave žem ter njegovim zastopnikom v Cerkvi v Slove­ so pokazale, da je bil Korošec eden izmed očetov niji. Po vrnitvi v domovino so škofje med drugim Jugoslavije, države, ki se je izkazala kot vmesna povedali, da papež moli za škofe, duhovnike, stopnja do samostojne države Slovenije. Simpo­ redovnice in redovnike ter vse Božje ljudstvo. ziju sta naslednji dan sledili spominska maša in Vse blagoslavlja in prosi, da bi bila Cerkev lahko slavnostna akademija. evangeljska sol in kvas slovenske družbe. 179 Ti si PeTeR sKAlA in nA Tej sKAli BOM sezidAl ceRKeV Ljubljana, 22. junij, visoko cerkveno prizna­ svojem trpljenju povezan z Novim mestom. Škof nje Lojzetu Peterletu. Škofje so se odločili, da ob Glavan je ob koncu povedal, da je mnogim, pred­ 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov vsem pa Bogu hvaležen, da je postal duhovnik: med Slovenijo in Svetim sedežem podelijo odličje »Vse, zlasti pa duhovništvo, je milost, in tega se ob sv. Cirila in Metoda politiku, pisatelju in publi­ zlati maši bolj zavedam kot ob novi maši!« cistu Lojzetu Peterletu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Predsednik osamosvojitvene vlade Julij 2022 Peterle je odličje prejel po maši za domovino v Rim, 2. julij, Tomaž Mavrič drugič izvoljen za ljubljanski stolnici. Izročil mu ga je predsednik vrhovnega predstojnika lazaristov. Misijonska Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. družba lazaristov je imela od konca junija do V utemeljitvi so zapisali, da je s svojim družbe­ sredine julija v Rimu svoj 43. občni zbor z geslom nim angažiranjem pokazal pomen in edinstveno »Poživitev naše identitete ob začetku petega vlogo krščanstva v slovenski družbi ter v evrop­ stoletja Misijonske družbe«. Na njem so vizita­ skem prostoru, svojo versko pripadnost pa je torji in delegati iz enainštiridesetih provinc po uporabil kot sredstvo za spoštljiv in odprt dialog. vsem svetu dosedanjemu generalnemu superi­ Peterle je v zahvali povedal, da je vesel tega orju, slovenskemu lazaristu Tomažu Mavriču priznanja. Ponosen je, da je doživel ta čas, ki ga zaupali drugi šestletni mandat. Prvič je bil izvo­ sam imenuje »nasmeh zgodovine«. ljen 2016 na občnem zboru v Chicagu in s tem Novo mesto, 26. junij, zlata maša upokojenega postal 25. naslednik sv. Vincencija Pavelskega. novomeškega škofa Andreja Glavana. Škof Glavan Tomaž Mavrič si bo prizadeval, da bi s sobrati na se je Bogu zahvalil za 50 let duhovništva v stolni prvo mesto postavili poglobitev duhovnosti usta­ cerkvi na Kapitlju. Pri oltarju se mu je prid ru­ novitelja, zatem delo za duhovne poklice ter skrb žilo šestnajst škofov, več kot šestdeset duhovni­ za misijone in uboge. kov ter poleg domačih in prijateljev še množica Celje, 17.–24. julij, gasilska olimpijada 2022. vernikov. Pridigal je ljubljanski nadškof Stanislav Knežje mesto je gostilo gasilsko olimpijado, na Zore. Najprej je predstavil duhovniško pot slav­ kateri je sodelovalo 2600 tekmovalcev iz 20 držav. ljenca, se ustavil pri nedeljski Božji besedi in dodal Pomerili so se v številnih gasilskih veščinah, svoje razmišljanje. Nagovor je sklenil z besedami: vzporedno pa so potekali tudi drugi dogodki. »Dragi gospod škof Andrej, hvala vam, ker ste Nekateri udeleženci so sočasno sodelovali tudi nam zgled delavnosti, svobode srca in krotkosti pri gašenju velikega požara, ki je v tistih dneh služenja. Hvala vam, ker živite po svojem škofov­ prizadel Kras. Sestavni del olimpijade je bila tudi skem geslu: Kar koli vam reče, storite.« Obenem maša narodov, ki jo je v celjski stolnici sv. Dani­ mu je poklonil repliko prstana mučeniškega škofa ela daroval upokojeni škof Stanislav Lipovšek. V Božjega služabnika Antona Vovka, ki je bil v pridigi je prve besede namenil gasilkam in gasilcem, ki jih je na tisoče in se borijo z uničujočimi požari pri nas na Krasu, v sosednji Italiji, na Hrvaškem in drugod po svetu in to za ceno biti pripravljen dati svoje življe­ nje za sočloveka v stiski in nevarnosti, kar se je dobesedno zgodilo v sosednji Italiji, ko je pada­ joče drevo ubilo pripadnico Civilne zaščite. Zahvalil se jim je za to izredno pripravljenost biti za sočloveka v stiski in nevarnost. Ob koncu maše so navzoče nagovorili še predstavnika evangeli­ čanske in pravoslavne Cerkve ter muslimanski imam, saj gasilke in gasilci pripadajo različnim Zlata maša upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana; foto: arhiv Družine verskim skupnostim. 180 iz žiVljenjA KRAjeVne ceRKVe Tone gorjup Avgust 2022 v Radencih organiziral mladinski festival. Geslo Ljubljana, 17. avgust, predstavitev nacional­ srečanja je bilo »S teboj, mati Marija!« Začel se je nega sinodalnega sklepnega dokumenta. Sklepni z molitvijo in pesmijo. Sledila je kateheza novo­ dokument sinode, ki je v Cerkvi v Sloveniji pote­ mašnika Janeza Meglena, ki je govoril o tem, kala od oktobra 2021 do avgusta 2022, so predsta­ zakaj biti veren v današnjem času. Mladi so vili v galeriji Družina. Pripravilo ga je Tajništvo pri sluhnili pričevanju preizkušene družine, ki ima za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci pod otroka invalida. Nagovorili so jih še trije franči­ vodstvom škofa Maksimilijana Matjaža. Škof škanski bogoslovci iz Bosne in Hercegovine. Vrh Matjaž je povedal, da je v pogovorih o prihodno­ srečanja je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju sti Cerkve pri nas sodelovala približno polovica mladinskih duhovnikov daroval škof Peter Štumpf; župnij, več tisoč vernikov pa je izpolnilo vpra­ sledile so litanije pred kipom Kraljice miru. Mladi­ šalnik. To je bila osnova za dokument, v katerem fest so sklenili s slavilnim večerom. se na desetih straneh zrcalijo problemi, težave in izzivi v naši krajevni Cerkvi. Dejal je: September 2022 Stopili smo v ta sinodalni proces, da lahko zače­ Vipava, Želimlje, Ljubljana, Maribor, 1. septem- njamo govoriti o tem, kaj nas žuli, kaj je prav ber, novo šolsko leto se je začelo tudi v katoliških in kaj ni, da premagujemo staro miselnost, da šolah. V dveh osnovnih šolah Alojzija Šuštarja v je prva naloga ohranjati zunanji ugled Cerkve. Ljubljani in šole montessori v Mariboru je 612 Prva naloga mora biti ohranjanje verodostojno­ učencev. Štiri katoliške gimnazije v Ljubljani, sti in transparentnosti. To bo potem po kritičnih Mariboru, Vipavi in Želimljem pa obiskuje 1473 premlevanjih in navdihih tudi gradilo ugled in dijakov. Prvi šolski dan na poseben način doživ­ vpliv evangelija v družbi. lja nadškof Stanislav Zore, saj 1. september že Kot je dodal, se je treba zavedati, da Cerkev ni nekaj let preživi v Zavodu sv. Stanislava. In kako struktura za to, da bi nekaj več naredila, ampak ga preživi: da bi izpolnila svoje poslanstvo, to pa je svetu Najprej prosim Božjega blagoslova s sveto mašo oznanjati evangelij o ljubezni Očeta do človeka. za vse šolarje, dijake, učitelje in profesorje, Narodni sinodalni povzetek je tajništvo za sinodo nato z našo slovensko himno in dvigom zastave poslalo v Rim; objavljen je tudi na spletni strani slovesno vstopimo v šolsko leto. Vesel sem vseh Katoliške cerkve. mladih, od najmanjših do že skoraj odraslih. Maribor, 18.–21. avgust, 53. Mednarodno Ne pozabite: nismo sami, z nami je Jezus, ki srečanje Kolpingovih družin. Kolpingova zveza nas spodbuja, naj vztrajamo v dobrem in vedno Slovenije pod vodstvom predsednika Avgu­ napredujemo. sta Herička in duhovnega vodja Jožeta Povha je Ljubljana, 8. september, predsednik vlade poleti pripravila srečanje Kolpingovih družin. Na sprejel vodstvo Slovenske škofovske konference. njem se je zbralo več kot 250 članov iz Avstrije, Premier Robert Golob je na praznik Marijinega Nemčije, Švice in Slovenije, med njimi deseti rojstva sprejel predsednika in podpredsednika Kolpingov naslednik, predsednik Mednarodne SŠK, novomeškega škofa Andreja Sajeta in Kolpingove zveze in rektor minoritske cerkve soboškega škofa Petra Štumpfa. Škofa sta mu v Kölnu, v kateri je grobnica blaženega Adolfa predstavila utrip Katoliške cerkve v Sloveniji. Kolpinga, Christoph Huber. Srečanje so začeli s Govorili so tudi o možnostih sodelovanja pri sveto mašo v stolnici, kjer je nadškof Alojzij Cvikl zagotavljanju pomoči socialno najšibkejšim v spregovoril o dostojanstvu dela in opozoril na naši družbi. pomen miru v sodobnem svetu. Rim, 12.–19. september, škofa Maksimilijan Radenci, 27. avgust, 2. Mladinski festival v Matjaž in Andrej Saje v šoli za škofe. Dikaste­ Sloveniji po vzoru Mladifesta iz Medžugorja. rij za škofe že vrsto let pripravlja tako imeno­ Odbor za mlade škofije Murska Sobota je zadnjo vano usposabljanje za nove škofe. Na seminarju soboto v avgustu v župniji sv. Cirila in Metoda je bilo približno 170 škofov z vsega sveta, ki so 181 Ti si PeTeR sKAlA in nA Tej sKAli BOM sezidAl ceRKeV bili posvečeni v zadnjem letu; med njimi sta celj­ Bogataj s starši, v družbi številnih prijateljev in ski škof Maksimilijan Matjaž in novomeški škof znancev iz domače župnije. V zahvalo za dve zlati Andrej Saje. Tema seminarja je bila Škofovska odličji na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu služba in oznanjanje evangelija v spreminjajoči je po maši, ki jo je daroval polhograjski župnik se dobi in v času po pandemiji. V prvih dneh so Bogdan Oražem, Mariji namenila kopijo zlate največ pozornosti namenili razmislekom o sino­ olimpijske kolajne in jo izročila rektorju svetišča dalni poti Cerkve, ki jo je začrtal papež Frančišek, p. Robertu Bahčiču. in se seznanili z različnimi izzivi v posameznih Maribor, 30. september, slavnostna akade­ krajevnih cerkvah. Med predavatelji je bila tudi mija ob 25­letnici gimnazije Antona Martina Slovenka s. Nataša Govekar, direktorica teolo­ Slomška. V dvorani zavoda, ki nosi ime blaženega škega oddelka Dikasterija za komunikacijo pri škofa Slomška, so počastili srebrni jubilej zavoda Svetem sedežu. Zadnji dan je škofe sprejel tudi in škofijske gimnazije ter 160. obletnico prvega papež Frančišek. V sproščenem ozračju, ki je bilo rezidencialnega škofa v Mariboru. Osrednja prepleteno s pričevanji, predlogi in spodbudami, pozornost je bila namenjena škofijski gimnaziji, jim je dejal, naj služijo revnim in se »učijo«, kako o kateri je na prvi šolski dan leta 1997 direktor biti pastirji. Opozoril jih je tudi, naj si prizade­ Slomškovega zavoda dr. Ivan Štuhec med drugim vajo biti blizu Bogu, sobratom v škofovski službi, dejal: »Gimnazijo smo ustanovili zato, da bi v njej duhovnikom in Božjemu ljudstvu. mladim pomagali razvijati talente. Ustanovili smo Stična, 17. september, 41. slovensko srečanje jo zato, da bi v njej mladim pomagali razvijati čut verne mladine. Stična mladih 2022 z geslom »Izberi za odgovornost do lastnega življenja, do življenja vihar« je kljub deževnemu vremenu v okrilje cister­ sočloveka in vse žive narave  …« Direktor Štuhec cijanske opatije privabila 3500 mladih. Zbrane je v je v nagovoru na akademiji povedal, da so rezul­ uvodnem delu pozdravil in nagovoril nadškof Aloj­ tati četrtstoletnega dela vidni. Nekdanji dijaki so zij Cvikl z željo, da bi se jih srečanje dotaknilo in jim danes mladi raziskovalci in profesorji na vzgoj­ dalo pogum za prihodnost. V Stično je prišel tudi nih ustanovah, prevzemajo odgovorna mesta na predsednik države Borut Pahor. Mlade je spodbudil, vseh področjih družbenega in cerkvenega življe­ naj pogumno in brez strahu stopajo v prihodnost, nja. Iz zavoda je izšlo več duhovnikov in redov­ četudi imajo glede nje določene skrbi. »Na koncu nic, pa tudi zakonskih parov, katerih otroci so vedno zmaga dobro; če ne zmaga dobro, pomeni, da danes gojenci zavoda   … Med bogatim kultur­ še ni konec,« je dejal. Sredi dneva je bila sveta maša, nim programom so zbrane nagovorili še ravnatelj ki jo je ob somaševanju škofov, opata in duhovni­ gimnazije Samo Repolusk, nadškofa Alojzij Cvikl kov daroval škof Jurij Bizjak. V smislu gesla sreča­ in Stanislav Zore ter Janez Cigler Kralj. nja je mladim dejal, naj stopijo iz varnega zavetja: »Če se hočeš naučiti plavati, moraš skočiti v morje, in če se hočeš naučiti jadrati, se moraš podati na morje: zaman se učiš jadrati na kopnem in zaman se učiš plavati po suhem!« je dejal in dodal, da je v Bogu vedno mogoče najti varen pristan. Srečanje se je nadaljevalo s kosilom, druženjem, ogledom stoj­ nic, športnim turnirjem in številnimi delavnicami. Mladi so dan sklenili s slavilnim koncertom. Brezje, 24. september, kopija zlate medalje Urše Bogataj Mariji Pomagaj. Farani Polhovega Gradca zadnjo septembrsko soboto že vrsto let romajo k Mariji Pomagaj na Brezje; nekateri peš, drugi s kolesi in tretji z avtomobili. Tudi letos Slavnostna akademija ob 25­letnici gimnazije Antona Martina Slomška; se jim je pridružila smučarska skakalka Urša foto: Mirjam Podlesek 182 NA TISTI NJIVI, KI LE SMRT JO ORJE Andrej Arko »IMELI SMO LJUDI …« V oktobru 2021 je legel v grob književnik Jože razgledih. Kot literarni in gledališki presoje­ Snoj, rojen v Mariboru 17. marca 1934. Diplo­ valec in esejist je pisal o slovenski dramatiki, miral je iz slavistike in primerjalne književnosti gledališču in njegovi dramaturgiji ter o sodobni na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Največ službe­ slovenski književnosti. Poleg njegovih knjig in nih let je namenil uredniškemu delu na Državni komentarjev velja omeniti, da je bil kot teatro­ založbi Slovenije. Ukvarjal se je s poezijo, pripo­ log večkrat selektor gledaliških predstav in član vedništvom, esejistiko, kritiko in novinarstvom. strokovnih žirij. Njegova literarna dela se lotevajo državljan­ Zgodovinar akad. dr.  Jože Mlinarič, ki je ske vojne, bivanjskih vprašanj ter v modernem umrl novembra 2021, se je rodil v Mariboru izrazu razodevajo arhetipsko simboliko z naci­ 13. marca 1935. Na ljubljanski Filozofski fakul­ onalno mitološkega izhodišča. Pomemben je bil teti je diplomiral na Oddelkih za klasično filolo­ tudi njegov delež pri sodelovanju z Novo revijo. gijo in zgodovino ter tam tudi doktoriral. Najdlje Oktobra 2021 je umrl pravnik dr.  Ljubo je služboval v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Bavcon, ki se je rodil 19. maja 1924 v Ljubljani. Raziskoval je obdobje fevdalizma tako s politič­ Diplomiral je na beograjskem Inštitutu za druž­ nega, gospodarskega in kulturnega vidika kot bene vede in ljubljanski Pravni fakulteti, kjer je tudi slovensko starejšo cerkveno zgodovino. Bil doktoriral, ko je diplomiral tudi na Evropskem je poznavalec preteklosti srednjeveških samosta­ univerzitetnem središču v Nancyju. Najdlje nov in je o njih napisal vrsto monografij. Povrhu je služboval kot profesor na Pravni fakulteti tega je prepesnil nekaj grške in rimske poezije. v Ljubljani. V ospredju njegovega delovanja je Novembra 2021 je umrl fizik dr. Franc Cvel- bilo kazensko pravo, ob tem pa še kriminalistika bar. Rodil se je v Gorenji vasi pri Šmarjeti na in socialna patologija. Po osamosvojitvi je sode­ Dolenjskem 18. januarja 1932. Diplomiral loval pri snovanju Kazenskega zakonika Repu­ in doktoriral je iz tehniške fizike na ljubljan­ blike Slovenije. ski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in Umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel, ki bil na Fakulteti za matematiko in fiziko profe­ se je 10. junija 1931 rodil v Lokavcu pri Ajdovcu, sor fizike in fizikalnih merjenj ter višji znan­ je umrl oktobra 2021. Diplomiral je na Oddelku stveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan. Deloval za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozof­ je tudi v Milanu. Raziskoval je jedrske reakcije ske fakultete. Najdlje je bil zaposlen v Mestnem z nevtroni, se ukvarjal z nevtronsko dozimetrijo muzeju v Ljubljani. Ukvarjal se je z likovno in merjenjem vlage. Kot eksperimentalni fizik je kritiko in sodeloval s številnimi časopisi, tudi objavil več knjig in učbenikov. zunaj slovenskih meja. Napisal je več mono­ Literarni zgodovinar akad. dr. Boris Paternu grafij o slovenskih upodabljajočih umetnikih je umrl novembra 2021, rodil pa se je v Pred­ in umetniških tokovih, pri čemer je bil posebej gradu pri Črnomlju 5. junija 1926. Na ljubljanski pozoren na primorske umetnike, in nekaj scena­ Filozofski fakulteti je diplomiral in doktoriral iz rijev za kratke filme. Bil je tudi sodno zaprise­ realizma v Levstikovi kritiki. Na tej fakulteti je ženi cenilec za področje likovne umetnosti. potem predaval zgodovino slovenske književ­ Oktobra 2021 je umrl kritik Vasja Predan, nosti. Preučeval je razvoj literature, slovensko rojen pri Svetem Andražu v Slovenskih gori­ prozo in kritiko 19. stoletja, Prešernovo, parti­ cah (Vitomarci) 6. februarja 1930. Diplomiral zansko in sodobno slovensko poezijo ter lite­ je iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. rarne sloge in obdobja, kar je objavil v številnih Večino delovnega časa je bil urednik pri Naših monografijah. Sourejal je tudi Slavistično revijo. 183 nA TisTi njiVi, Ki le sMRT jO ORje Sociolog dr. Tonči (Ante) Kuzmanić je umrl slogom. Nastopal je v številnih opernih gledali­ novembra 2021. Rodil se je 18. marca 1956 na ščih po svetu, uveljavil pa se je tudi kot zborovski Visu. Diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za dirigent. družbene vede, doktoriral pa iz sociologije na V decembru 2021 se je poslovil ekonomist Filozofski fakulteti. Med drugim je predaval dr.  Ivan (Janez) Alfonz Arnež, rojen 2. avgu­ na Univerzi na Primorskem. Bil je eden prvih sta 1923 v Ljubljani. Po študiju ekonomije na članov Odbora za varstvo človekovih pravic in univerzah v Bologni in Yale v New Havenu je soustanovitelj Mirovnega inštituta. Vendar je vmes diplomiral iz socialnih in političnih ved do sodobnega levičarskega mišljenja obdržal v Louvainu, iz ekonomije pa še doktoriral na kritično razdaljo. Izhodišče njegovih premišljanj univerzi Laval v Quebecu. Med drugim je služ­ je bila Aristotelova filozofija. Napisal ali uredil je boval tudi v washingtonski Kongresni knjižnici. več knjig s področja sociologije in politologije. Najbolj znan je po tem, da je ustanovil drago­ Pravnik dr. Lovro Šturm, rojen 19. maja 1938 ceno zbirko Studia Slovenica, ki obsega številna v Ljubljani, je umrl v decembru 2021. Diplo­ arhivska, knjižna, periodična in likovna dela miral je na ljubljanski Pravni fakulteti, kjer je iz izseljenstva in slovenskega sosedstva, ter jo tudi doktoriral. Znanstveno se je izpopolnjeval prenesel v Ljubljano. v Trstu in Strasbourgu, kjer je prejel diplomo Trinajstega oktobra leta 1930 na Reki pri Mednarodne fakultete za primerjalno pravo. Cerknem rojena zgodovinarka dr.  Milica Dolga desetletja je bil profesor za upravno pravo (Emilija) Kacin Wohinz je dopolnila življenj­ v Ljubljani. S svojimi nad dvesto strokovnimi sko pot decembra 2021. Diplomirala je iz deli se je uveljavil kot izjemen pravni teoretik. zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Bil je tudi predsednik Ustavnega sodišča Repub­ in tam tudi doktorirala iz zgodovine znanosti. like Slovenije in dvakrat minister v slovenskih Najdaljšo delovno dobo je preživela na ljubljan­ vladah ter pripadnik Suverenega Malteškega skem Inštitutu za zgodovino delavskega giba­ viteškega reda. nja. V znanstvenem delu se je osredotočala na V decembru 2021 je umrl politik dr. Ingo Paš položaj primorskih Slovencev pod Italijo med (Falk Pasch Wallersberg). Rodil se je v Berlinu svetovnima vojnama, pri čemer se je poglab­ 14. januarja 1941. Diplomiral je na ljubljanski ljala zlasti v italijanske arhive. Sopredsedovala je Pravni fakulteti. Deloval je v gospodarstvu in mešani zgodovinsko­kulturni komisiji Italije in tudi kot odvetnik. Sodeloval je v nekaterih lite­ Slovenije. rarnih časopisih, ki jih je oblast prepovedala. V Zdravnik akad. dr.  Jožef Milič (Joseph Milic- času slovenske pomladi se je pridružil Liberalni -Emili) je umrl januarja 2022, rodil pa se je stranki in bil v slovenski osamosvojitveni vladi 27. maja 1931 v Sežani. Iz medicine je diplomi­ minister za turizem in gostinstvo. S kritičnimi ral na univerzi v Milanu. Med drugim je preda­ zapisi se je odzival na ostaline prejšnjega režima. val fiziologijo in eksperimentalno medicino Kot pravnik je bil dejaven tudi na področju na Harvardu v Bostonu, najdlje pa na univerzi slovenskega zasebnega varovanja. McGill v Montrealu. Ukvarjal se je s pljučno Decembra 2021 je sklenil svoje življenje medicino in preučeval zlasti patofiziologijo operni pevec Ivan (Gianni) Sancin. Rodil se napora in dihanja, ventilacijo in prekrvitev je 29. julija 1938 v Trstu, študiral pravo, diplo­ pljuč. Objavil je nekaj temeljnih del o dihanju miral pa na tržaškem konservatoriju, kjer in sodeloval na več kot sedemdesetih strokovnih se je najprej ukvarjal s pianistiko, nato pa se kongresih ter se uveljavil kot svetovno priznani pre usmeril v solopetje. Služboval je na Glas­ fiziolog. beni matici v Trstu in v ljubljanski Operi. Bil je Februarja 2022 je umrl novinar Igor Guzelj, basist z obsežno glasovno močjo in je poustva­ ki se je rodil 23. junija 1946 v Škofji Loki. Študi­ ril pomembne basovske vloge zlasti v Verdijevih ral je na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, poli­ operah, a se prav tako posvečal drugim opernim tične vede in novinarstvo ter kot novinar najdlje 184 »iMeli sMO ljUdi …« Andrej Arko pisal za časnik Delo in njegove časopise. Kot Diplomiral je iz fizike in matematike na ljubljan­ gospodarski in notranjepolitični komentator se ski Naravoslovni fakulteti. Po doktoratu iz fizi­ je uveljavil zlasti z raziskovalnimi prispevki, ki kalnih znanosti se je izpopolnjeval v Meudonu, so v svojem času prinašali izsledke in poglede, Chapel Hillu in Grenoblu. Bil je sodelavec Inšti­ nemalokrat neljube oblastem. V svojih prebija­ tuta Jožef Stefan in univerzitetni profesor za njih skozi zidove prikritega in zamolčanega naj fiziko trdnih snovi. Posebej se je ukvarjal s kvant no si bo na finančnem ali na političnem področju teorijo kristalov in optiko. Med drugim se je namreč ni popuščal. uveljavil z izsledki o večelektronskem preskako­ Bibliotekar dr. Mihael Glavan, rojen v Sara­ vanju v polprevodnikih in o protonski prevod­ jevu aprila 1945, je umrl marca 2022. Po diplomi nosti ledu. iz slovenistike in anglistike na ljubljanski Filo­ Skladatelj akad. Janez Matičič, ki je umrl zofski fakulteti ter doktoratu iz bibliotekarstva je aprila 2022, se je rodil 3. junija 1926 v Ljubljani. najdlje deloval kot vodja Rokopisnega oddelka Tu je na Akademiji za glasbo končal študij Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. kompozicije in dirigiranja. Umetniško se je Raziskoval je srednjeveško in sodobno roko­ izpopolnjeval pri Nadji Boulanger v Parizu, kjer pis no gradivo in stare tiske. Pripravil je več je tudi dolgo živel, nekaj časa pa je kot hono­ razstav o slovenski književnosti, med njimi ob rarni docent na ljubljanski Filozofski fakulteti tisočletnici Brižinskih spomenikov pomembno predaval analizo glasbenih norm in harmonsko predstavitev glavnih slovenskih starih rokopi­ analizo. V Franciji se je pridružil skupini Groupe sov. Vseskozi pa je objavljal tudi knjige o sloven­ de recherches musicales. Številna so njegova skih književnikih. orkestralna, koncertna in komorna dela pretež no Marca 2022 je sklenil svoje življenje sklada­ neoklasicistične smeri. Uveljavil se je tudi kot telj Jakob Jež. Rodil se je 23. novembra 1928 v pianist. Boštanju. Diplomiral je na ljubljanski Akade­ V aprilu 2022 je končal življenjsko pot miji za glasbo, Oddelek za glasbeno zgodovino, slikar France Slana, rojen 26. oktobra 1926 nazadnje pa je bil profesor glasbene vzgoje na v Bodislavcih pri Mali Nedelji. Diplomiral je Pedagoški akademiji v Ljubljani. Zložil je več pri Gabrijelu Stupici na Akademiji za likovno skladb z lirično sodobno glasbo za glas in glas­ umetnost v Ljubljani. Najpogosteje je ustvarjal v bila. Prepoznavne so po spevni barvitosti, tako olju in akvarelu, nekaj pa tudi v gvašu, temperi kantate kot zborovska dela, rad pa je skladal tudi in pastelu stilizirane, nekoliko abstraktne lirske za mladino. Prav tako je prispeval nekaj scenske krajine, posebno morske motive (otroštvo je in filmske glasbe. Urejal je časopisa Grlica in preživljal v Splitu), otroške portrete, ženske akte Naši zbori ter bilten Skladatelj. in tihožitja s šopki, ribami in petelini. Prav tako Aprila 2022 je umrl 22. septembra 1937 se je ukvarjal z grafiko, keramiko, tapiserijami, v Celju rojeni slikar akad. Emerik Bernard. risbo in knjižno ilustracijo. Diplomiral je na Akademiji za likovno umet­ Maja 2022 se je poslovila altistka Marija nost v Ljubljani, kjer je opravil tudi specialko Bitenc Samec, ki se je rodila v Ljubljani 12. julija pri Gabrijelu Stupici in kjer je tudi najdlje služ­ 1932. Solopetje je študirala pri Juliju Betettu na boval kot profesor za slikarstvo. Njegove slike, še ljubljanski Akademiji za glasbo in se izpopolnje­ posebej tiste z istrskimi motivi, so prepoznavne vala še v Trstu pri Luigiju Toffolu. Pretežno je po večpomenski likovni govorici (krajina, staro­ delovala kot samostojna umetnica in se predala žitnosti, glagolica, minevanje). Mojstrsko je koncertnemu petju. Njen baržunasti glas se je obvladal svetlobne odtenke. S svojimi eseji in odlikoval predvsem v skladbah starih mojstrov. predavanji pa se je odlikoval tudi kot zaželen S samospevi, baročnimi in opernimi arijami likovni teoretik. je nastopala in snemala po zahodnoevrop­ Aprila 2022 je legel v grob fizik akad. dr. Peter skih državah. Bila je tudi dejavna sindikalistka Gosar. Rodil se je 15. oktobra 1923 v Ljubljani. samostojnih kulturnih delavcev. 185 nA TisTi njiVi, Ki le sMRT jO ORje V maju 2022 je umrl slovenist dr.  Tomo zahtevnejših literarnih oddaj. Veliko je delovala Korošec. Rodil se je 3. julija 1938 v Laškem. tudi na tujih radijskih postajah in se ukvarjala s Diplomiral je iz slavistike na ljubljanski Filo­ teoretskim raziskovanjem slušne igre. zofski fakulteti, kjer je tudi doktoriral iz analize Evangeličanski duhovnik Geza Erniša je slovenskega časopisnega sloga. Strokovno se je umrl v juniju 2022, rodil pa se je v Tešanovcih izpopolnjeval v Pragi. Največ delovnega časa je 1. februarja 1950. Iz teoloških študij je diplomi­ prebil na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. ral na univerzi v Bratislavi. Bil je prvi slovenski Ukvarjal se je s teorijo in prakso novinarskega škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji in član sporočanja, zlasti s stilistiko poročevalstva. Prav Sveta Svetovne luteranske zveze, pred tem pa tako je preučeval vojaško izrazoslovje in ogla­ je sodeloval pri ustanavljanju Sveta krščanskih ševalski jezik. Jezikovno vzgojo je populariziral Cerkva v Evropi. Njegovo duhovniško službova­ tudi v množičnih občilih. nje je bilo usmerjeno v strpnost in povezovanje Maja 2022 je prehodil dolgo življenjsko in znan je bil po skromnosti. Pomembna so bila pot književnik akad. dr.  Boris Pahor, rojen v njegova prizadevanja za povezovanje znanosti Trstu 26. avgusta 1913. Študiral je teologijo, na in duhovnosti. univerzi v Padovi pa diplomiral in doktoriral s Junija 2022 je legel k večnemu počitku tezo o Kocbekovi liriki. Največ svojega službe­ klasični filolog akad. dr. Kajetan Gantar. Rodil nega časa je posvetil poučevanju slovenščine in se je 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Diplomiral italijanščine na eni tržaških srednjih šol s sloven­ in doktoriral je iz klasične filologije na ljubljan­ skim učnim jezikom. V vrsti svojih leposlovnih ski Filozofski fakulteti, kjer je bil kot profesor del se loteva fašizma in taboriščnih grozodejstev za latinski jezik in književnost tudi najdlje zapo­ med drugo svetovno vojno ter življenja trža­ slen, potem ko si je pridobival dodatna znanja v ških Slovencev, zapustil pa je tudi avtobiograf­ Parizu, Ženevi, Heidelbergu in na Dunaju. Razi­ ska besedila, pričevanja, dnevnike in polemične skoval je vpliv antične literature in filozofije na zapiske. slovensko kulturo. Številni so njegovi prevodi iz Muzikolog dr.  Primož Kuret, rojen 6. julija grške in rimske književnosti ter nekaterih sveto­ 1935 v Ljubljani, je umrl v maju 2022. Na ljubljan­ pisemskih besedil, napisal pa je tudi tri odmevne ski Akademiji za glasbo je diplomiral iz glasbene knjige spominov. zgodovine, na Filozofski fakulteti pa iz umetno­ Slikarka Marlenka Muck Stupica, rojena v stne, kjer je tudi doktoriral. Največ svojega Mariboru 17. decembra 1927, je umrla v juniju službenega obdobja je bil profesor na Akade­ 2022. Slikarstvo je študirala na Akademiji za miji za glasbo. Napisal je celo vrsto monogra­ likovno umetnost v Ljubljani ter diplomirala pri fij o slovenski glasbeni preteklosti, glasbenikih Gojmirju Antonu Kosu in Francetu Miheliču. in glasbenih ustanovah. Preučeval je značilnosti Bila je samostojna umetnica. Posvetila se je otro­ glasbil v likovni umetnosti in prevajal strokovno ški ilustraciji in z risbami in akvareli poslikala literaturo. Vzgojil je številne glasbenike, sousta­ več kot sto knjig za otroke. Ilustrirala je ljudske novil Slovenske glasbene dneve in urejal časopis in umetne pravljice in dela za mladino. V otro­ Glasbena mladina Slovenije. kom razumljivih ilustracijah je sledila izročilu Maja 2022 je preminila režiserka Rosanda srednjeveških tapiserij. Izdelovala je kartonke Sajko, rojena 5. aprila 1930 v Celju. Po diplomi z živalmi in zasnovala predloge za lutke ter se iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti ukvarjala s scenografijo. je študirala še na Oddelku za režijo na Akade­ Junija 2022 je dotrpel politik Borut Šuklje, miji za igralsko umetnost. Na Radiu Slovenija ki se je rodil 24. junija 1958 v Ljubljani. Na Filo­ je v dolgih letih svojega ustvarjanja režirala zofski fakulteti ljubljanske univerze je diplomi­ več sto radijskih iger za odrasle in otroke, med ral iz filozofije in primerjalne književnosti ter na njimi tudi eksperimentalna dela za otroške igre ljubljanskih srednjih šolah poučeval filozofijo in slovenskih dramatikov, poleg tega pa še vrsto sociologijo. Bil je dvakrat minister v slovenskih 186 »iMeli sMO ljUdi …« Andrej Arko vladah in veleposlanik ter deloval kot medna­ kjer je tudi večino svojega delovnega obdobja rodni svetovalec za področje jugovzhodne predaval gospodarski razvoj ter razvojno in Evrope in Balkana. Vseskozi je objavljal zapise makroekonomijo. Izpopolnjeval se je na več o političnih razmerah, ki so vsebovali podrobne univerzah po svetu, koder je bil pozneje tudi analize in ocene predvsem dogajanj v naši južni gostujoči profesor. Nekaj časa je bil minister v soseščini. Vladi Republike Slovenije. S svojimi mnenji pa Diplomat Peter Toš, ki se je rodil v Celju je tudi rad javno pospremljal sprotna dogajanja 29. junija 1939, je umrl julija 2022. V času Jugo­ v slovenski gospodarski politiki. slavije je deloval v Centralnem komiteju Zveze Ekonomist akad. dr.  Jože Mencinger je komunistov Slovenije in bil republiški sekre­ umrl v avgustu 2022, rodil pa se je na Jeseni­ tar za delo, večji del njegovega delovnega časa cah 5. marca 1941. Diplomiral je na ljubljanski pa zavzema diplomatska kariera, tudi v samos­ Pravni fakulteti, iz ekonometrije pa doktoriral tojni Sloveniji. Po začetku napadov na Bosno in na univerzi v Pittsburghu. Predaval je na Pravni Hercegovino je organiziral evakuacijo Sloven­ fakulteti v Ljubljani, kjer je vodil njen Ekonom­ cev iz obleganega Sarajeva. Predsedoval je tudi ski inštitut, s predavanji pa je gostoval tudi mešani komisiji za ureditev meje med Slovenijo v tujini. Kot makroekonomist se je ukvarjal z in Hrvaško, nazadnje pa je vodil klub nekdanjih ekonometrijo jugoslovanskega in slovenskega slovenskih veleposlanikov. gospodarstva. Bil je minister za gospodarstvo in V juliju 2022 je dopolnil zemeljsko pot podpredsednik osamosvojitvene vlade. Napisal pesnik dr. Vladimir Kos, ki se je rodil v Murski je tudi prelomni zakon o lastninskem preobli­ Soboti 2. junija 1924. Študiral je v Ljubljani in kovanju podjetij. kot begunec v Rimu, kjer je tudi doktoriral iz Avgusta 2022 je dopolnil življenje politik teologije in filozofije. Največji del svojega življe­ Ivo Hvalica. Rodil se je 18. maja 1936 v Kanalu nja je posvetil misijonarjenju na Japonskem. V ob Soči. Končal je srednjo gradbeno tehni­ Tokiu, kjer je bil župnik, je pomagal revnim ško šolo. Preden se je dal na voljo politiki, je družinam in predaval filozofijo na katoliški nadzoroval gradbena dela, med drugim tudi univerzi Sophia. Objavil je celo vrsto pesni­ na mejnih prehodih. Ko se je pridružil Soci­ ških zbirk z miselno, domotožno in religiozno aldemokratski zvezi Slovenije, zdajšnji Social­ snovjo ter uporabljal tudi japonske pesniške demokratski stranki, je bil dvakrat izvoljen za oblike. Prav tako je napisal nekaj esejev in krat­ poslanca Državnega zbora, ki mu je z nastopi kih zgodb. dajal pomemben pečat. Po upokojitvi in umiku Avgusta se je rešil zemeljske teže msgr. iz politike je s svojimi mnenji v javnosti rad dr. Oskar Simčič, rojen v Medani 4. maja 1926. tvorno prispeval k demokratičnemu razreševa­ Bogoslovni študij je opravil v Vidmu v Furlaniji, nju družbenega dogajanja. bil posvečen in odšel v Rim, kjer je na Teolo­ Septembra 2022 je umrl dramski igralec ški fakulteti Gregorijanske univerze dosegel Radko Polič. Rodil se je 18. avgusta 1942 v doktorat. Veliko časa je bil v Gorici nadškofijski Črnomlju. Leta 1965 je diplomiral na ljubljan­ kancler in vodja pisarne. Uveljavil se je kot vikar ski Akademiji za gledališče, radio, film in tele­ za Slovence v Goriški nadškofiji ter v Milanu in vizijo. Bil je član več gledališč, najdlje Drame okolici. Pomembno je njegovo delo na vzgoj­ Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. nem in kulturnem področju. Vrsto let je predse­ Igral je v pomembnih nosilnih vlogah v sodob­ doval Goriški Mohorjevi družbi in si prizadeval nih dramah, posebej slovenskih dramatikov. Že za sodelovanje s sestrskima založbama. zgodaj se je uveljavil tudi z vlogami v sloven­ V avgustu se je poslovil ekonomist dr. Marjan skih filmih in tudi tistih, posnetih v republikah Senjur. Rodil se je v Stari Novi vasi pri Ljuto­ nekdanje Jugoslavije. Bil je persona grata števil­ meru 12. septembra 1944. Diplomiral in dokto­ nih režiserjev, zato je seznam njegovih vlog riral je na ljubljanski Ekonomski fakulteti, nadvse dolg. 187 KRONIKA MOHORJEVIH DRUŽB Tanja Ozvatič CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA Kaj neki je Bog moral lepega pripraviti v nebesih, da se je v tem letu poslovilo toliko vélikih? dr. Mihael glavan, dr. Primož Kuret, Marija Bitenc samec, Boris Pahor, dr. Tomo Korošec, dr. Ka- jetan gantar, dr. Vladimir Kos … so se morda odločili oditi prav v Plečnikovem letu? želim si predstavljati, da svoje največje kvalitete živijo naprej v Mojstrovi družbi in nam tkejo neizbežen prostor-čas iz niti le vrhunske umetnosti vseh zvrsti. Ko se sredi oktobra oziramo nazaj na leto 2022, Oktobra 2021 je urednik Aleš Čeh z avtorji smo pri Celjski Mohorjevi zadovoljni s knjiž­ v knjigarni v Ljubljani predstavil virtuoz no delo nimi meseci, ki so za nami; še vedno pa z veliko dr.  Leona Oblaka, 3147 verzov dolgo pesni­ žalostjo in skrbjo zaradi vojne, ki jo je Rusija tev Jezus Kristus, v obliki globoke religiozne in začela z napadom na Ukrajino, zremo k našim metrično urejene poezije predstav ljeno Novo ukrajinskim rojakom v treznem zavedanju, da nas zgodovina ni naučila prav veliko. Čas nam je postregel z zelo intenzivnimi zgodovinskimi dogodki: najprej koncem 2019 izbruh svetovne pandemije koronavirusa, nato spomladi 2022 vojna v Ukrajini, ki ji ni videti konca in ogroža svetovni mir, letos velike podražitve na vseh področjih ter občutno podaljšanje dobave vsakršnih materialov in dobrin. V poslovnem smislu je bilo leto za založbo uspešno, predvsem na račun spodbud knjigi, ki jih je vlada založništvu namenila v obliki kori­ ščenja bonov za nakup knjig in učbenikov, pa zavezo; v Domu sv. Jožefa v Celju pa prevod tudi nekoliko velikodušnejših subvencij Javne Gašperja Kvartiča, h kateremu je spre­ agencije za knjigo. Tudi sodelavke v knjigarni mno besedo napisal dr.  Aleš Maver, in sicer bodo gotovo za vedno pomnile zadnje junij­ Povest o latinščini švedskega jezikoslovca ske dni pred iztekom veljavnosti bonov, ko so v polnih knjigarnah morale napeti vse moči, da so uspele postreči vsem kupcem. Bo pozornost, ki je bila na tak način izkazana pomenu knjige, dosegla želene učinke in rodila nove ljubite­ lje branja? Čas bo pokazal. Celjska Mohorjeva vsekakor tudi v tem letu ponuja številne kako­ vostne nove izdaje in nekaj pravih literarnih presežkov. Ker v pregledu dogodkov vedno sežemo v Toreja Jansona – doslej najpreglednejšo knjigo čas od začetka oktobra prejšnjega do konca o zgodovini, vplivu in zakonitostih latinskega septembra tekočega leta, je treba opozoriti, da jezika. Oktober je postregel še z dvema izvir­ so bile knjigarne v letu 2021 zaradi epidemije nima naslovoma, in sicer zgodovinskim roma­ kovida nekaj tednov zaprte in v različnih obdob­ nom Zlatke Rakovec Felser Mati kraljev, ki jih je veljala prepoved javnega zbiranja in orga­ oriše usodo Elizabete, vnukinje Barbare Celjske, niziranja dogodkov. predstavili pa smo ga v Pokrajinskem muzeju 188 celjsKA MOhORjeVA dRUžBA Tanja Ozvatič smo zaradi zaostrenih epidemioloških razmer in širjenja koronavirusa morali spet preseliti na splet, med drugimi tudi predstavitve knjig Redne zbirke, ki ji je tradicionalno posvečen mesec november. Zbirka je poleg Koledarja 2022 (uredila dr.  Cvetka Rezar Mlakar) v darilnem paketu ponudila večernico Banatski cvet Tomaža Klinarja, monografijo Ferdinanda in Gioie Maribor ob sodelovanju Darke Tancer Kajnih Lanzi Svetniki in zavetniki, prvo veliko slikanico in urednice Saške Ocvirk, ki je uredila tudi prvi o blaženem Antonu Martinu Slomšku Pastir­ del priročnika Berem z Vidom 1 specialne peda­ ček s Sloma Mojiceje Bonte in Polone Kosec goginje Mateje Cvet. Izvirni delovni zvezek in ter priročnik Permakultura na vrtu in v življenju učbenik v enem je preverjeno učinkovit pripo­ Bojce Januš. Ker je bil odpovedan tudi Sloven­ moček, ki pomaga usvajati prve korake veščin ski knjižni sejem, smo priročnik Permakultura branja in lajšati težave otrokom z disleksijo. bralcem približali v okviru spletnega sloven­ arilo za vse generacij za leto 2022 Zbornik MOHORJEV KOLEDAR 2022 Tomaž Klinar: BANATSKI CVET (Slovenske večernice 171) Bojca Januš: PERMAKULTURA NA VRTU IN V ŽIVLJENJU (Zbirka Moj slovenski permakulturni vrt) Fernando in Gioia Lanzi: SVETNIKI IN ZAVETNIKI V LIKOVNI IN LJUDSKI UMETNOSTI Mojiceja Bonte, Polona Kosec: PASTIRČEK S SLOMA Komplet petih knjig: 69 €. T: 03 490 14 20 ali 01 244 36 50 • www.mohorjeva.org • info@celjska-mohorjeva.si knjige so na voljo tudi posamično. Mesec predstavitev smo sklenili z izjemno dobro obiskanim literarnim dogodkom pri Sveti Ani v skega knjižnega sejma. Dve knjigi iz zbirke Smisel Slovenskih goricah, kjer se je Feriju Lainščku s področja logoterapije, Stori prvi korak Elisabeth in Tonetu Partljiču s svojim romanom Sonce Lukas ter Jezus in logoterapija Franklovega učenca Petovione pridružil tudi Branko Cestnik. Zaradi Roberta C. Leslija, so v spletnem pogovoru predsta­ epidemije kovida vsakoletnega knjižnega sejma v vili dr. Sebastjan Kristovič, urednik zbirke dr. Jože Frankfurtu ni bilo v tradicionalni sejemski obliki. Ramovš in urednica Saška Ocvirk. Spletna je bila Novembra smo v knjigarni gostili dr. Tanjo Repič Slavič in dr.  Christiana Gostečnika ob tudi obeležitev stotega rojstnega dne pisatelja Zorka izidu zbornika Nasilje. To je bil še zadnji dogo­ Simčiča, ob jubileju stoletnika je izšla nova izdaja dek tega leta pred občinstvom, vse naslednje romana Človek na obeh straneh stene s spremno 189 KROniKA MOhORjeVih dRUžB leta prodaje v Mohorjevi knjigarni v Celju zazna­ movala s svojo strokovnostjo, srčno prijaznostjo in vedrino. Mesec je postregel s (tudi spletnim) simpozijem Slovensko patristično popoldne, na njem pa so bila prvič javno predstavljena tudi Hieronima Pisma. Ob slovenskem kulturnem prazniku v mesecu februarju je bila ravnateljica dr. Tanja Ozvatič slavnostna govornica na občinski prireditvi ob študijo dr. Matevža Kosa. Romarjeve vtise s poti po domovini v knjigi Zgodbe iz nahrbtnika je dr. Ivan Štuhec orisal v pogovoru z urednico Saško Ocvirk. V tem mesecu je izšla tudi druga knjige trilogije V nebo Lojzeta Kozarja ml. Zlati pastir. Tudi decembra organizacija srečanj ni bila mogoča, zato smo na spletu pripravili pogovor z eno najuspešnejših sodobnih čeških pisateljic Aleno Mornštajnovo; njeni knjigi Hana in Tiha leta sta zelo priljubljeni tudi med slovenskimi bralci, prevedla ju je Nives Vidrih. Konec leta pa sta izšla dva mogočna literarna podelitvi nagrad celjske zvezde. Močno pa nas je projekta, Leksikon priimkov Janeza Kebra in razveselila vest, da so dobitniki državnih Prešerno­ Hieronimova Pisma v treh knjigah v uredništvu vih nagrad tudi Mohorjevi sodelavci, med drugimi: p. dr. Miran Špeliča. za življenjsko delo akad. dr.  Kajetan Gantar in duhovnik muzikolog dr.  Mirko Cuderman; prejemn iki nagrad sklada pa skladatelj Damijan Močnik in sopranistka Andreja Zakonjšek Krt. Z marcem smo spet lahko pripravili srečanja z našimi avtorji, najprej v knjigarni v Ljubljani s pesnikom dr. Markom Pišljarjem ob njegovi zbirki Januarja 2022 smo se ob upokojitvi najprej poslovili od sodelavke Helene Gajšek, ki je dolga Odsevi bližine, dobro obiskana pa je bila tudi prva javna predstavitev monumentalnega Leksikona priimkov Janeza Kebra. V tem mesecu (in tudi sicer skozi leto) je bil največkrat na poti zbornik Z 190 celjsKA MOhORjeVA dRUžBA Tanja Ozvatič lepilom na podplatih, ob katerem so soavtorji v ob kateri so o logoterapiji Viktorja Frankla pod dialogu z urednikom dr. Ivanom Štuhecem spre­ vodstvom urednice Saške Ocvirk razprav­ govorili o vseh vidikih slovenske države trideset let ljali dr. Jože Ramovš, dr. Sebastjan Kristovič, mag. Martin Lisec in prevajalec Rudi Meden. Dogodke tega meseca je v Ljubljani sklenil dr.  Zdravko Zupančič s predstavitvijo svoje nove knjige Politikaka. V tem času je izšla tudi peta knjiga prepisa prvega štetja prebivalstva na Slovenskem iz 1754, in sicer Koroške družine v 18. stoletju, katere urednik in odločilni snovalec zbirke, dr. Lovro Šturm, se je bil 2. decembra po osamosvojitvi – v Slomškovi knjigarni v Mari­ 2021 žal poslovil; h knjigi je še napisal uvodno boru dr.  Aleš Maver, v Celju France Cukjati, v besedo, njenega izida pa žal ni več dočakal. Šempasu dr.  Matevž Tomšič, Erika Jazbar in Topli mesec maj smo sodelavci Celjske Mohor­ dr. Renato Podbersič, na Prevaljah Janez Podob- jeve družbe izkoristili tudi za sobotno »team­ nik. Tematiko pa je zaokrožila predstavitev zbor­ ­building« druženje. nika Slovenec sem Društva Mohorjan s Prevalj v Med pomembnejšimi junijskimi dogodki je Mohorjevi knjigarni v Ljubljani, kjer so spregovo­ treba omeniti predstavitev ob izidu tretje knjige rili dr.  Aleš Maver, akad. Lojze Lebič, akad. Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem dr. Andrej Jemec in Jožko Kert. dr.  Zvonke Zupanič Slavec, s katero avtorica Ena najvidnejših knjig tega leta je gotovo nadaljuje svoje neizmerno obsežno raziskovalno monografija dr.  Janeza Juhanta Lambert delo na področju zgodovine medicine, ki je rodilo Ehrlich – prerok slovenskega naroda, ki je izšla v sozaložništvu treh Mohorjevih, Teološke fakul­ tete Univerze v Ljubljani ter Društva Združeni ob Lipi sprave, s katero je avtor nadvse jasno zavr­ nil vse dvome o delu in osebnosti tega katoliškega duhovnika in profesorja ter narodno­političnega delavca, ki ga predstavi kot eno najpreprič ljivejših strateških državniških osebnosti med Slovenci. Aprila je bila knjiga predstavljena pred polnim avditorijem Kosovelove dvorane Cankarje­ vega doma v Ljubljani, kasneje pa še v številnih enciklopedično zbirko nacionalnega pomena. drugih krajih. V tem času je izšel tudi Dodatek k V knjigarni v Ljubljani so se avtorici pridružili prvemu velikemu slovenskemu Leksikonu filozo­ zasl. prof. dr.  Dušan Sket, Tjaša Debelak in fije dr. Antona Stresa. Jože Faganel, v Celju pa so enciklopedijo skupaj V mesecu maju smo Leksikon priimkov s pesniško zbirko Odsevi bližine predstavili z Janezom Kebrom predstavili tudi v Celju. dr.  Zvonka Zupanič Slavec, dr.  Marko Pišljar, V Domu sv. Jožefa so z monografijo o Ehrli­ Peter Abram, Alenka Höfferle Felc, Silvij Božič chu nagovorili dr.  Janez Juhant, dr.  Tamara in Jože Faganel ob glasbeni spremljavi kitaristk Griesser Pečar in Erika Jazbar, v Zavodu Eve Burnik in Julije Bukovec, učenk prof. Lucije Antona Martina Slomška pa avtor v pogovoru Šorn iz Glasbene šole Celje. Najtežje pričakovana z dr.  Ivanom Štuhecem. V času sajenja para­ knjiga leta so gotovo spomini tretjega slovenskega dižnikov je Bojca Pušnik predstavila svojo kardinala in 33. ljubljanskega škofa dr.  Franca monografijo Permakultura na vrtu in v življenju, Rodeta z naslovom Vse je dar, ki na 716 straneh v knjigarni v Ljubljani pa je dober sprejem doži­ in v interakciji z več kot 1600 osebnimi imeni vela knjiga Hoja za smislom Josepha B. Fabryja, ni le osebni obračun z avtorjevim življenjem in 191 KROniKA MOhORjeVih dRUžB delom, ampak tudi pronicljiv dokument časa in prostora tako slovenskega kot svetovnega druž­ ga bralci že zelo nestrpno pričakovali. Prva javna benega in cerkvenega dogajanja zadnjih osem predstavitev se je zgodila pod mogočno veduto desetletij. Knjiga je bila predstavljena na Nadško­ Ptujskega gradu na današnjem vrtu, kjer naj bi bil fiji Ljubljana in v Domu sv. Jožefa v Celju, na po predvidevanjih v začetku 4. stoletja umorjen dogodkih so sodelovali: p. dr.  Edvard Kovač, Viktorin Ptujski, dogajanje pa so popestrili člani mag. Jan Dominik Bogataj, Bernarda Žarn, Flavijcev v rimskih opravah. Izšla je tudi 13. knjiga Luka Žerjav, dr.  Tanja Ozvatič, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, pianist Primož Krt in godalni kvartet Glasbene šole Celje pod mentor­ stvom Alenke Firšt. Ob tej priložnosti smo kardinalu dr.  Rodetu tudi čestitali ob srebrnem jubileju njegovega škofovskega posvečenja. Junija Vande Šega Polovica dvojine ter biografija akad. dddr. Jožeta Mačka Moje življenje – splet naključij. Slovenski prevod knjige Let plašnega krokarja pa je dobila tudi Nives Meroi, to je njena tretja knjiga pri Celjski Mohorjevi družbi, s katero avtorica izpove svoje doživljanje osvajanja zadnjega, 14. osemti­ sočaka, Anapurne: z možem Romanom Bene- je v vizualno prenovljeni zbirki Neminljivi prvič tom sta vse osemtisočake osvojila kot prvi par na izšel prevod v slovenščino Dostojevskega Zimski svetu. Na Teharjah je topel poletni večer zaokrožila zapiski o poletnih vtisih, knjigo sta obiskovalcem monografija Pod plaščem svetega Martina sodelu­ predstavila prevajalka in avtorica spremne besede jočih dr. Bogdana Kolarja, Mateja Ocvirka, Janje dr. Urša Zabukovec in urednik Jernej Kusterle. Pesjak, dr. Mirana Sajovica in Mihaela Hermana V tem času je izšel tudi novi roman Rudija ter urednice dr. Cvetke Rezar Mlakar. Mlinarja o pravniku in avtorju prvih slovenskih Dopustniški avgust je prinesel pisano sreča­ večernic Janezu Mencingerju Advokat s srcem, nje krajanov s frankolovskim župnikom in pisate­ po avgustovskem morju pa je v podobah Petra ljem mag. Brankom Cestnikom, s katerim se je o Škerla zajadral tudi Mižekmiž, mornar sveta Bine romanu Šesti pečat pogovarjal Janez Karo. V zbirki Štampe Žmavc. Neminljivi je izšla še druga knjiga Dostojevskega, V mesecu juliju smo javnosti predstavili drugi Zločin in kazen – prvič pri Celjski Mohorjevi in kot roman mag. Branka Cestnika Šesti pečat, ki so dopolnjen prevod Marijana Poljanca. Poletni tisk 192 celjsKA MOhORjeVA dRUžBA Tanja Ozvatič je bralcem prinesel še tri izvirne literarne poslastice: in Sofia Ristič, z baletnimi koraki pa ga je zača­ roman Cesta do proge, prvenec igralke in prevajalke rala Urša Vidmar. Slovenska poezija je bogatejša Brede Pugelj; Krojenje tišine Danice Ozvaldič ter za zbirko Danice Križanič Müller Moje nemin­ neointimistično pesniško zbirko Bine Štampe ljivo. Dogodke za Mohorjev koledar pa sklepamo s Žmavc Ljubeznitve. predstavitvama knjig Odrešenje ljubezni Francine Septembra se je roman Šesti pečat podal na Rivers (januarja je bila v Ameriki premiera isto­ pravo turnejo. V Osrednji knjižnici Celje je njega imenskega filma Redeeming love) in Biti prip rav­ in avtorja gostil Kristan Koželj, v knjigarni v ljen Pierra-Harveja Grosjeana, ki sta jih bralcem Ljubljani urednica Saška Ocvirk, nato pa je zaokro­ na Nazorjevi 1 v Ljubljani približala prevajalec žil po številnih krajih po vsej Sloveniji. V Mariboru Niki Neubauer in filmski strokovnjak ter duhov­ je nadvse prijazno in doživeto predstavitev doži­ nik p. dr. Andraž Arko. vel roman Krojenje tišine Danice Ozvaldič, ki je Ta kratek pregled večjih dogodkov naše založbe vzburkal očetovsko­hčerinska čustva ob moderi­ le faktografsko oriše literarna jedra, okrog kate­ ranju Zore A. Jurič, doživeti interpretaciji Mince rih smo številni ljudje vse leto snovali zelo razno­ Lorenci ter flavti Asje Grauf. Začetek šolskega like zgodbe. Prav vsak od zaposlenih (v tem letu sta leta je odličen pripomoček v tiskani obliki prine­ se nam pridružila dva nova sodelavca) in sodelu­ sel tudi otrokom, staršem, učiteljem in specialnim jočih pri vsem našem delu skozi leto je nepogreš­ pedagogom, ki se trudijo kar najbolje avtomatizi­ ljiv člen knjižne krajine, ki jo v Sloveniji sooblikuje rati veščine prvega branja in pomagati otrokom, tudi Celjska Mohorjeva družba. Veliko knjižnih ki imajo težave zaradi disleksije  – izšel je drugi naslovov še ni bilo omenjenih, med drugim bogat delovni zvezek in priročnik Berem z Vidom 2. Ob program za otroke in mladino, redno šmarnično avtorici Mateji Cvet ga je na njegovi poti na učne branje, učbeniška gradiva, sodelovanje pri Slom­ mize v knjigarni v Ljubljani pospremil dr. Marko škovem bralnem priznanju in izdajanje revije Zvon, Kalan. Mesec je posebno dišeče in barvito zasi­ ki redno prinaša literarno­družbene prispevke jal v mestu ob Cerkniškem jezeru, na predstavitvi tehtnih slovenskih (in tujih) peres. Celjska Mohor­ romana Polovica dvojine Vande Šega v Kulturnem jeva je v letu 2021 med drugim prejela tudi znak domu v Cerknici, kjer se je z avtorico pred polnim kakovosti zlata hruška za knjigo Rocio Bonille avditorijem pogovarjala urednica Saška Ocvirk, Moj prijatelj z drugega planeta (prevod Veronike dogodek sta spremljali glasbenici Irena Kavčič Rot) ter priznanje Čebelarske zveze Slovenije za najboljšo strokovno in promocijsko čebelarsko lite­ raturo – za knjigo Jakoba Streita Knjiga o čebelah. Pred izidom Redne zbirke za leto 2023 ob občutni draginji, še posebej pa napovedujoči se energetski krizi, tudi na področju založništva z veliko previd­ nosti zremo v prihodnje mesece. ČASTNI ČLANI CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE akad. Alojz REBULA † akad. dr. Kajetan GANTAR † Janko Moder † Mirko MAHNIČ † dr. Marijan SMOLIK † msgr. dr. Janez ZDEŠAR † Svetko GREGORIČ † kardinal dr. Franc RODE Janez GRADIŠNIK † msgr. dr. Franc KRAMBERGER France PIBERNIK † Zorko SIMČIČ Janez ZUPET † Metka KLEVIŠAR Bogdan ŽORŽ † dddr. Jože MAČEK dr. Zmaga KUMER † akad. dr. Zinka Zorko † msgr. Oskar SIMČIČ † 193 dr. Stanislav Lipovšek Karl Hren in Franc Kelih MOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU Družba Interreg projekt Spread the Karawanks, Koroška/ Na klavzuri Mohorjeve družbe v Celovcu smo jeseni Slovenija, Literatura premika gore. 2021 potrdili smernice za delovanje družbe do leta Prav tako smo leta 2022 uspešno izvedli vsako­ 2030. Določili smo, kaj vse je oziroma bo potrebno let no politično konferenco »gemeinsam/skupno«, za uspešno delovanje, ki smo ga leta 2021 razširili s ki vedno pozitivno odmeva med udeleženci ter v še eno dejavnostjo: ustanovili smo prve dvojezične širši avstrijski in slovenski javnosti. otroške jasli v Celovcu, kjer vodimo dve skupini. Seveda je velik izziv tudi dvojezični otroški vrtec Mohorjeva založba v Slomškovem domu na Ainethovi ulici (v celov­ Prve mesece v letu 2022 je, kakor že dve leti prej, škem mestnem predelu Št. Rupert), kjer je prostora zaznamovala pandemija covida­19. Čeprav smo za tri skupine – o otroškem vrtcu smo že poročali v se na to sodobno nalezljivo bolezen bolj ali manj naših poročilih za leto 2020 in 2021. Starši so našo navadili, je vendarle ovirala predvsem predstavitve ponudbo zelo dobro sprejeli, tako da so vse skupine knjig v prvih mesecih leta 2022. A covid­19 v tem v jaslih, pa tudi v vrtcu polno zasedene. V novem letu ni bil edini izziv. Veliko negotovosti, predvsem Slomškovem domu oskrbujemo skupno 150 otrok draginjo, je sprožil tudi ruski napad na Ukrajino ter dijakinj in dijakov. S širjenjem naše dejavnosti in zagotovo nas bodo posledice te vojne še dolgo na to področje smo skupno pridobili kar 17 sode­ spremljale. lavk in sodelavcev. Tako smo s prvimi predstavitvami lahko previ­ Že lani smo poročali, da je Mohorjeva kupila dno začeli šele marca, rednejše predstavitve pa so Provincialno hišo slovenskih šolskih sester v bile možne šele aprila. Največ pozornosti je zago­ Celovcu, ki so jo zaradi pomanjkanja naraščaja tovo pritegnila predstavitev knjige Janeza Juhanta, morale odprodati in se preseliti v Št. Peter pri Lambert Ehrlich. Prerok slovenskega naroda 6. aprila Št. Jakobu. Tudi v tej hiši, ki smo jo poimenovali 2022 v Cankarjevem domu. Knjigo smo sozaložili Forum Slovenicum, smo v najkrajšem času obnovili vse tri Mohorjeve, Teološka fakulteta Univerze v sobe za maturante in študente, enoposteljne sobe s Ljubljani ter Društvo Združeni ob lipi sprave. V njej kopalnico, v vsakem nadstropju pa smo uredili tudi ne boste našli le celovitega prikaza Ehrlichove oseb­ nove kuhinje, ki so na razpolago maturantkam in nosti in njegovega vsestranskega delovanja, temveč maturantom ter študentkam in študentom. Hiša je tudi dobro dokumentiran opis razmer v času njego­ polno zasedena, v njej nudimo bivališče 17 osebam, vega življenja. poleg tega sta tu tudi sedež iniciative Angola in Leto 2022 je bilo v znamenju 80. obletnice pisarna delovne skupnosti dvo­ in večjezičnih otro­ pregona koroških slovenskih družin leta 1942. O teh ških vrtcev na Koroškem. za pregnanke in pregnance travmatičnih dogodkih Na vrtu matične hiše na Vetrinjskem obmestju govorita dve knjigi: knjiga spominov Mamin glas. smo obnovili paviljon, ki smo ga na novo opremili Po zapisih in pripovedovanjih Elizabete Sitter, rojene s stoli ter novo tehnično napravo, tako da se lahko Ogris (1930–2013), ki jo je napisala Helga Mračni- uporablja tudi za manjše prireditve in predstavitve kar o svoji materi, ki je bila kot 14­letno dekle leta knjig. 1944 pregnana s svojo družino, ter knjiga Sabine Času in okoliščinam primerno smo s polet­ Zwitter-Grilc Schatten der Scham (Sence sramote) nim sprejemom naših poslovnih partnerjev in v nemškem jeziku, ki govori o transgeneracijskem ustanov zaključili tudi spominjanje in praznova­ prenosu travm pri žrtvah nacionalsocialističnega nje 170­letnice Mohorjeve družbe v Celovcu. V terorja. Izjemno delo pa je tudi roman Rudija zadnjem dvoletnem obdobju smo vzorno izpeljali Mlinarja Nemirni duh – roman o Lovru Kuharju 194 MOhORjeVA dRUžBA V celOVcU Karl hren in Franc Kelih ­ Prežihovem Vorancu, prva romanizirana biografija do kar obsežnih sprememb vsebin in uveljavljanja o Prežihu, ki se je razdajal za ekonomsko šibke ljudi tako imenovanih kompetenc. Tako bomo morali in je bil kot pisatelj izjemno plodovit. posodobiti obstoječe učbenike ter pripraviti tudi Ob petdeseti obletnici tako imenovanega koro­ nove izdaje. Prvi projekti že tečejo in jih priprav­ škega »ortstafelsturma« je znani pravnik Rudi Vouk ljamo v sodelovanju s celovško univerzo in novim izdal zanimivo zbirko virov iz zapuščine nekda­ avtorskim timom. njega koroškega deželnega glavarja Hansa Sime. Trenutno imamo potrjenih skupaj 92 učbenikov Dokumenti dokazujejo, da podiranje dvojezičnih z dodatnimi učnimi pripomočki v avstrijski šolski krajevnih napisov leta 1972 ni bila tako preprosta akciji, dodatnih 20 učbenikov pa ponujamo tudi za zadeva, še manj pa neke vrste »spontana ljudska« šole v Sloveniji. vstaja, temveč dobro načrtovana akcija nemškona­ Ogromno dela, logistične spretnosti ter tiskar­ cionalnih krogov, ki so zavestno preprečili, da bi skih uslug je potrebnih za tiskanje in dobavo Avstrija vsaj delno uresničila svoje obveznosti, ki nemških veroučnih knjig, od katerih je skupno jih določa člen 7 Avstrijske državne pogodbe. Pri potrjenih 41 v šolski akciji. Polovico od teh tiska številnih koroških Slovenkah in Slovencih, zlasti Mohorjeva in skrbi za dobavo katoliškim založbam tistih, ki jih je preganjal nacionalsocialistični režim, v Avstriji. je takratni pohod nad dvojezične table povzročil Vedno večji del izobraževanja in učenja poteka ponovno travmo. s pomočjo digitalnih medijev in pripomočkov, kar Naj bo omenjena še vesela novica, da je namreč je razvidno tudi iz novega učnega načrta za prihod­ naš avtor Vincenc Gotthardt prejel nagrado nje šolsko leto. Tudi pri digitalizaciji učbenikov lastovka za najboljšo kratko zgodbo 2022. Tako v in pripravi digitalnih vsebin želimo biti zanesljiv svoji kratki zgodbi kakor tudi v romanu Na drugem partner šol, učenk in učencev. Zato smo veseli, da koncu sveta, ki je izšel leta 2021, piše o izginjanju imamo od januarja 2022 na založbi novo sodelavko slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem, zlasti mag. Marjeto Schwarz, ki bo okrepila oddelek za na Zilji. program šolskih knjig. Leta 2022 smo izdali tudi več knjig za otroke. Naj omenimo predvsem slikanico Tončke Stano- Knjigarna nik (ilustrirala Dunja Kofler), Kljekljarica Polonca Prvo poslanstvo naše knjigarne je, da slovenskim (izšla je tudi v nemškem jeziku), pravljico o nastanku bralkam in bralcem ponuja slovenske knjige. V znane narodne pesmi Nmav čriez izaro (avtor Niko ta namen je knjigarna pod okriljem Slovenskega Kupper, ilustracije David Kassl) ter Martinove knjiž nega centra tudi letos priredila številne manjše zgodbe Simone Podergajs Fajgelj, ki so za malo knjižne predstavitve. Leta 2022 pa smo izvedli niz večje otroke in tiste, ki so v srcu ostali mladi. prireditev »manjšine okno v svet«. Kakor skoraj Izdali pa smo tudi nemške knjige, ki so močno za vse knjigarne in sploh podjetja so vplivi vojne v povezane s slovenskim kulturnim prostorom, Ukrajini in posledična inflacija tudi za našo knji­ npr. nemški prevod pesmi Braneta Senegačnika, garno velik izziv. Pomemben poslovni dejavnik v Gespräche mit Niemandem (Pogovori z nikomer) ali knjigarni je naročanje in dobava šolskih knjig, saj je pa knjigo Bojana Schnabla Das Klagenfurter Feld. Avtor se odpravlja po sledeh slovenske besede na Celovškem polju. Na področju izdajanja in zalaganja slovenskih šolskih in veroučnih knjig sta bili poslovni leti 2021 in 2022 prav tako zelo uspešni, saj nam je uspelo izdati nekaj novih učbenikov za manjšinsko šolstvo na Koroškem. V teh dveh letih ter tudi v prihodnjih smo se in se še bomo spoprijemali s posledicami 6. aprila 2022 smo v Cankarjevem domu predstavili knjigo Janeza Ju­ prenove učnega načrta, saj je oziroma bo še prišlo hanta Lambert Ehrlich. Prerok slovenskega naroda; foto: Tatjana Splichal. 195 KROniKA MOhORjeVih dRUžB naša knjigarna že dolga leta zanesljiv parter avstrij­ prijave na našo šolo, ki uspešno deluje že več kot ske šolske akcije, ki je prav leta 2022 praznovala 30 let. Šola ponuja dosledno dvojezično izobra­ 50. obletnico obstoja. ževanje, tako da otroci po 4. razredu lahko brez Tiskarna težav sledijo slovenskemu pouku na Slovenski Z umiritvijo pandemije covida­19 se je izboljšal tudi gimnaziji. promet v naši tiskarni. Znaten vpliv na cene naših Veseli smo seveda, da narašča število prijav k tiskarskih storitev je leta 2022 imela močna inflacija pouku slovenščine, z grenkobo pa ugotavljamo, in z njo povezano povišanje nabavnih cen za papir da na Koroškem upada znanje slovenščine in se in materiale, ki so pomembni za tisk. S pravočasno manjša število slovenskih govorcev. Mohorjeva nabavo materiala in angažiranim delom našega Celovec je zdaj edina struktura, ki ponuja otro­ pomlajenega tima bo tiskarna uspešno sklenila kom od 1. od 10. leta starosti slovensko jezikovno tudi leto 2022. Zaradi konkurenčnosti na tem dokaj izobraževanje. zahtevnem trgu smo morali izvesti tudi večje inve­ Slomškov dom sticije v nov strojni park. Pomemben za naše delovanje je tudi dijaški dom Otroške jasli in otroški vrtec v Slomškovem domu v Ainethovi ulici. Obratova­ O otroških jaslih in otroškem vrtcu smo nekaj vrstic nje doma podpirajo tako Urad Republike Slove­ zapisali že v uvodu. Splošno znano je, da je na Koro­ nije za Slovence v zamejstvu in po svetu kakor škem (tudi v Avstriji) premalo vzgojiteljic za otro­ tudi avstrijski Urad zveznega kanclerja ter starši s ške vrtce in zlasti jasli. To in dejstvo, da so posledice prispevki. Maturanti in študenti so se marca 2022 pandemije, predvsem v času, preden so bila posto­ preselili s prejšnje lokacije na Kobariški cesti na poma odpravljena državna navodila za zajezitev novo lokacijo Mohorjeve – v Forum Slovenicum pandemije, sta tudi za naš vrtec in jasli velik izziv. (nekdanja Provincialna hiša), kjer smo leta 2022 Tako je bilo po izjemno dobrem začetku prav leto uredili več bivalnih enot za maturante in matu­ 2022 zelo zahtevno. Vodenje jasli in vrtca Mohor­ rantke. Finančno so obnovo podprli Urad za jeve je prevzela Mirjam Lakner. Jasli obiskuje 30 Slovence v zamejstvu in po svetu, avstrijski Urad otrok v starosti od 1 do 3 let, v otroškem vrtcu pa v zveznega kanclerja in dežela Koroška. treh skupinah skrbimo za 75 otrok v starosti od 3 do Skupno je v Mohorjevi Celovec zaposlenih 89 6 let. Vzgoja otrok poteka dvojezično. sodelavk in sodelavcev, s čimer je Mohorjeva ena največjih delodajalk med slovenskimi ustanovami Ljudska šola in varstvo na Koroškem. Zavedamo se, da so naš največji Naša ljudska šola se dobro razvija, z ureditvijo kapital dobri, strokovni in odgovorni sodelavci. lastnega dvojezičnega vrtca pa si obetamo dodatne Dunaj Leta 2022 je bilo veliko pogovorov in poga­ janj z vlado Republike Slovenije glede nadalj­ njega upravljanja študentskega doma Korotan na Dunaju. Zasedenost v domu je bila že zelo dobra, promet v hotelskem delu pa je zaradi pandemije covida­19 v začetku leta močno upadel. Okoliš­ čine so se od marca naprej bistveno izboljšale, zato se je izboljšalo tudi pomembno poslovanje hotela in je bilo končno zelo zadovoljivo. Vlada Republike Slovenije nam je podaljšala upravljalsko pogodbo do 30. junija 2023. S predstavitve dvojezičnega jubilejnega zbornika 170 – Mohorjeva – Knafljeva ustanova deluje uspešno in je tudi Hermagoras. 17 pogovorov v prelomnih časih – 17 Gespräche zur Zeitenwende. Na sliki: dekan Ivan Olip, predsednik Mohorjeve družbe v leta 2022 podelila kar štiri štipendije, podobno Celovcu, direktor Karl Hren in izdajatelj knjige Hanzi Tomažič. kot tudi leta 2021. 196 Marko Tavčar GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Poročilo o delovanju v mesecih, ki so za nami, je vedno priložnost, da nekoliko pregledamo delo, ki je bilo opravljeno, in sadove, ki jih je prineslo. še zlasti če se zamislimo, da bomo v letu 2023 obhajali 100 let od tistega 17. novembra, ko je goriški nadškof sedej objavil odlok, s katerim je uradno ustanovil »v goriški nadškofiji družbo sv. Mohorja«. začela se je tedaj pot, po kateri hodimo še danes in skušamo ponujati bralcem knjige, ki so jim lahko v korist in zabavo. Pretekli meseci so bili zaradi pandemije v zname­ družb in zamejskih družbeno­kulturnih ustanov. nju strožjih varnostnih ukrepov, kar je negativno Posebno poglavje je namenjeno osebnostim, ki vplivalo na možnost organizacije predstavitev so nas v preteklem letu zapustile. Na zadnjih knjig in srečanja z avtorji, izdane knjige bi namreč straneh je objavljena dragocena Slovenska bibli­ gotovo zaslužile še bolj kapilarno predstavljanje. ografija v Italiji v letu 2020, ki jo pripravlja Narod na in študijska knjižnica iz Trsta. Knjižne izdaje Knjige, ki izidejo v zbirki Naše korenine, Pregled začenjamo z mohorjansko zbirko za leto nam odkrivajo dogodke in like, ki so zaznamo­ 2022, ki je seveda zagledala beli dan novembra vali polpreteklo zgodovino naših krajev. To velja 2021. Krstna predstavitev je bila v Kulturnem tudi za zadnjo, 30. izdajo z naslovom Viharnik centru Lojze Bratuž, ker je bilo treba udeležen­ iz Kanalske doline, Jakob Kandut (1913–1996). V cem zagotoviti varnostne pogoje. Os zbirke je njej so zbrani spisi človeka, ki ima gotovo velike Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2022, zasluge za utrjevanje slovenske zavesti med ki ga je uredil Peter Černic in ga v koledarskem rojaki v vaseh Kanalske doline, saj je kot prav­ delu krasijo fotografije goriških vedut Bene­ nik pomagal ljudem glede urejanja servitutnih dikta ­ Benija Kosiča. Vsebinsko v sklopu Kam pravic, pridobivanja državljanstva itd. Bil je sicer plujemo obravnava aktualna vprašanja na druž­ profesor nemščine, prej na Trbižu in nato v Trstu, benem, verskem, gospodarskem, šolskem in kjer si je ustvaril družino. Večino spisov je avtor političnem področju v naši zamejski stvarno­ napisal in posnel za radijski niz Glasnik Kanal­ sti. V sklopu Od kod prihajamo poglablja teme ske doline, ki ga je oddajal Radio Trst A. Kaj je zgodovinske vsebine, medtem ko so v sklopu Kaj dr. Kandut pomenil za Kanalsko dolino, smo smo zbrana poročila o delovanju Mohorjevih lahko doživeli 21. julija 2022, ko so ob praznova­ nju farnega zavetnika v stari mlekarni v Ukvah priredili tudi predstavitev te knjige. Ljubitelji pravljic so prišli na račun z izidom ljudske pravljice iz Devina O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu, ki jo je bogato ilustri­ rala Ajlin Vizintin. Izvirno besedilo so iz ust Marije Mervic, por. Legiša, posneli devin­ ski skavti, za knjižno izdajo je besedilo prire­ dil Marko Tavčar. Dialektološko­etnografski prikaz dela sta sestavila Marko Tavčar in Nina Pahor, urednica knjige, ki je tudi upesnila bese­ dilo v verzih za predstavo Legende, ki so jo upri­ Predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe 2022 na odru zorili mladi iz Devina, Nabrežine, Doberdoba Kulturnega centra Lojze Bratuž in Vrha. Pesem je uglasbil Patrick Quaggiato 197 KROniKA MOhORjeVih dRUžB Sooblikovalci kulturnega dogodka ob predstavitvi zbirke skladb Lojzeta Hledeta Večer v Števerjanu na trgu pred cerkvijo v Števerjanu in je v knjigi dostopna s QR kodo. Pravljico so Tednik Novi glas je izdal potopisno pripo­ uvrstili v seznam kandidatk za Nagrado Kristine ved Po Nebeški poti sodelavca Naceta Novaka, Brenkove. ki je prehodil pešpot od Ogleja do Svetih Viša­ V zbirki smo kot skupno izdajo vseh treh rij. Knjižna izdaja potopisa, ki je pred leti izhajal Mohorjevih družb ponujali še ljubezensko v tedniku kot podlistek, je sad sodelovanja vseh povest Banatski cvet Tomaža Klinarja, ki je med članov uredništva z avtorjem. Pri tem opisova­ bralci naletela na topel odziv. nju romarske poti Cammino Celeste in narav­ Fotografije Benedikta ­ Benija Kosiča krasijo nih zanimivosti krajev, ki jih obišče, avtor vodi tudi stenski Naš koledar 2022 in ob posameznih bralca tudi po svoji notranji poti, saj mu hoja mesecih predstavljajo posebno zanimive goriške pomeni priložnost, da gre vase, kar je smisel kotičke. vsakega romanja. Izven redne zbirke je v sozaložbi Celovške in Posebno zanimanje zlasti v Števerjanu in med Celjske Mohorjeve družbe, Društva Združeni ob ljubitelji narodno­zabavne glasbe je vzbudila Lipi sprave in Teološke fakultete izšla biografska izdaja zbirke skladb narodno­zabavne glasbe monografija Janeza Juhanta Lambert Ehrlich  – Lojzeta Hledeta z naslovom Večer v Števerjanu. prerok slovenskega naroda. Avtor je na kar 640 Izid notne zbirke je bil predviden ob jubilejnem straneh ustvaril celovit prikaz Ehrlichove oseb­ nosti in njegovega vsestransko bogatega delova­ nja v Cerkvi in družbi na Koroškem in v Sloveniji, tako da ga po avtorjem mnenju smemo označiti za eno najprepričljivejših strateških državniških osebnosti med Slovenci. Ta duhovnik in profe­ sor na teološki fakulteti se je rodil leta 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini, umorjen pa je bil 26. maja 1942 v Ljubljani. Bogato dokumenti­ rana monografija, ki ponuja veliko informacij in izhodišč za boljše poznavanje Lamberta Ehrlicha in časa, v katerem je živel in deloval, je doživela več odmevnih predstavitev, med drugim v Trstu Nace Novak v pogovoru z Jurijem Paljkom predstavlja svojo potopisno in tudi v Žabnicah. delo Po Nebeški poti v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 198 gORišKA MOhORjeVA dRUžBA Marko Tavčar 50. festivalu v Števerjanu, ki bi ga morali izpe­ Otroška revija pastirček ljati poleti 2020, a je zaradi pandemičnih razmer Za osnovnošolsko mladino na Goriškem in odpadel. Skladbe je za objavo notografiral Patrick Tržaškem, zadnja leta pa tudi v Špetru v Bene­ Quaggiato. Zbirko bogatijo fotografije ansambla čiji, je otroška revija Pastirček, ki izide v dese­ iz arhiva Lojzeta Hledeta. Grafično oblikovanje tih številkah letno, mesečnik, ki ponuja bogato je bilo zaupano Studiu Link iz Trsta. vsebino, saj mali bralci v njej najdejo pesmi, Knjige Goriške Mohorjeve družbe so dostop ne pravljice, članke z versko vsebino in druge zani­ tudi na novi spletni strani www.mohorjeva. mivosti. Otroci imajo veliko možnosti, da rišejo, it. Za tisk vseh omenjenih knjig, razen Ehrli­ barvajo, dopolnjujejo predstavljene vsebine in chove monografije, sta poskrbeli goriški tiskarni obenem s svojimi spisi in risbami sodelujejo pri Grafica Goriziana in Tiskarna Budin. tej reviji. Pred začetkom novega šolskega leta je revija Novi glas poskrbela za izid dveh veroučnih knjig, ki sta Tednik Novi glas, ki vsak teden prinaša sveže namenjeni potrebam šolske populacije in otro­ zapise in poročila o življenju in uspehih ških verskih skupin, ki se po župnijah pri prav­ slovenske narodne skupnosti v Italiji, a tudi ljajo na svete zakramente. Gre za Zgodbe iz pregled pomembnejših dogodkov v domovini Svetega pisma – Stara zaveza in Zgodbe iz Svetega Sloveniji in svetu, predvsem pa v krajevni in pisma – Nova Zaveza. Besedila je sestavil vero­ vesoljni Cerkvi, skuša slediti času. Čeprav učitelj Walter Grudina, ilustracije pa je prispe­ se tiskanim medijem ne pišejo lepi časi, saj vala Paola Bertolini Grudina. jim naklade namreč strmo padajo, pa Novi glas ohranja svoje naročnice in naročnike ter Sklep skuša pridobiti tudi nove. Prav tako ima svojo Pred nami je stoletnica Goriške Mohorjeve spletno stran www.noviglas.eu in je seveda družbe, obletnica ustanove, ki je preživela faši­ vsakodnevno prisoten na najpomembnejših zem, drugo svetovno vojno, nelahke povojne družabnih omrežjih na svetovnem spletu, kot razmere in se sedaj sooča s splošno krizo bralne so Facebook, Twitter in zadnje čase vse bolj kulture in tudi z demografsko šibkostjo naše Instagram, da nagovarja predvsem mlajše, ki so narodne skupnosti. Knjige, ki jih izdajamo, so zapustili tiskane medije. V ta namen je uredništvo v prvi vrsti namenjene našemu, zamejskemu Novega glasa pomlajeno ekipo časnikark in prostoru, prav gotovo pa lahko nagovorijo bralce časnikarjev tudi ustrez no izobrazilo, prav tako v širšem, vseslovenskem narodnem prostoru. bosta v kratkem šla na študijsko izobraževanje Zato bi rad ta zapis končal z mislimi, ki so se za objave na svetovnem spletu dva mlajša člana utrnile dolgoletnemu predsedniku Goriške uredništva, ena v sodelovanju z Zvezo katoliškega Mohorjeve družbe msgr. Oskarju Simčiču leta tiska v Italiji (Unione Cattolica Stampa Italiana) 2011, ko je v Ogleju čakal na prihod papeža v Assisi, drugi pa v sodelovanju z Italijanskim Benedikta XVI. Tedaj je v svojem razmišljanju vsedržavnim združenjem katoliških tednikov o povezavah Ogleja z mohorjansko idejo zapi­ FISC (Federazione italiana degli settimanali sal: »Goriška Mohorjeva družba je ohranila cattolici) v Rim. Tednik Novi glas je edini izvirni navdih, a ob tem, kot odgovor na zahteve slovenski medij, ki je član tega pomembnega in znamenja časa, ostaja in raste v nove razsež­ združenja v Italiji. Sicer maloštevilno uredništvo nosti in v ekumensko kulturno odprtost ter je Novega glasa skuša iz tedna v teden ohraniti še danes med najpomembnejšimi slovenskimi visok nivo slovenskega jezika, predvsem pa založbami med slovensko narodno skupnostjo poročati, razmiš ljati in tudi predlagati nove v Italiji.« rešitve za slovensko narodno skupnost v Italiji Misel gospoda Oskarja Simčiča, ki je umrl in se pri tem držati treh temeljev časopisa, ki so 3. avgusta 2022, naj nam bo v vodilo in razmis­ krščanstvo, zaveza slovenstvu in demokraciji. lek tudi za naprej. 199 MOHORJEV KOLEDAR 2023 Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe za leto 2023 Urednica: dr. Cvetka Rezar Mlakar Oblikovanje in prelom: Sara Pančur Izdala in založila: Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. Za založbo: Lojze Kozar in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, SI­3000 Celje www.mohorjeva.org Natisnila tiskarna Dravski tisk v 1750 izvodih Celje 2022 ISSN 1318­5462