taflnßtwta oprauntstra:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izbj« ■» pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
1 aredniitvom se more govoriti wdi dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon ftt. 113.
fiaroCnfna lista:
Celo leto..................12	h
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno.................... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnik oran* oilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št, 59.
Maribor, dne 22. maja 1911.
Letnik III.
Slovenskemu ljudstvu.
Dne 13. junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbere svoje poslance za dolgo dobo šestili let. Ta dan ima govoriti in odločiti glaso-valnica v blagor ali škodo slovenskemu ljudstvu. Vseslovenska ljudska stranka kliče na volišče vse ljud-sko-zavedne Slovence, da gradijo trdno podlago za uspešno delovanje naših bodočih poslancev v državnem zborni. To trdno podlago tvori edin o s t poslancev, njihovo složno delo za blagor ljudstva. Prava, iskrena edinost je p a m o g o Č a s a m o m e d m o ž m i , k i s o e d i n i v n a > e e 1 i h. Zato se je osnovala 1. 1909 V seslo venska ljudska stranka med navdušenim odobravanjem vesoljnega slovenskega ljudstva,
Dragi rojaki! Možje, katere vam priporočamo, so vsi brez izjeme zvesti pristaši Vseslovenske ljudske stranke; slovesno so prisegli, da Hočejo složni kakor en mož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in v jekleni zvestobi napram svojemu ljudstvu vestno in marljivo delovati ter moško in brezozirno bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskega naroda, po načelih in programu Vseslovenske ljudske stranke.
Na nas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edinosti trdno sklenemo svoje vrste ter sledimo z moško ljudsko zavednostjo ponosni in zmagonosni zastavi Vseslovenske ljudske stranke.
Naša edinost ob volitvah bode rodila popolno bratsko edinost bodočih slovenskih državnih poslancev. Naša trdna edinost bode odstranila iz slovenskega državnega zastopa zadnje ostanke gnile g a 1 a-žiliberalizma, te ga nestrpne® sovražnika, klevetnikain izdajalca slovenskega ljudstva. Naša životvorna edinost bode postavila v naši slovenski domovini ponosno zgradbo krščanske demokracije in prave ljudske svobode, za s n o v an o na zdravo, svežo, nepremagljivo m o c organiziranega ljudstva. %
Potem bodo naši poslanci v bodočem državnem zboru tvorili trdno sklenjeno vrsto Bogu in narodu zvestih zastopnikov, edini z ljudstvom, edini med seboj in edini s pravimi ljudskimi uoslanci bratskega naroda hrva t s k' e g a. Potem dragi rojaki, bodemo imeli v državnem zboru navdušen, vrlo discipliniran, n e p r e-maglji v bataljon zvestih, požrtvovalnih, neustrašenih bojevnikov in delavcev za sveto ljudsko stvar!
Torej, slovensko ljudstvo, na delo in v boj za kandidate Vseslovenske ljudske stranke!
Z Bogom za ljudstvo!
Kandidati Vseslovenske ljudske stranke so:
Za Štajersko:
V kmečkih okrajih.
1.	Maribor levi breg, St. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona:
Ivan Roškar, kmet, Maina,
2.	Maribor desni breg, Slovenska Bistrica, Konjice:
Franc Pišek, kmet, Orehova vas.
o.	Ptuj, Ormož:
' Miha Brenčič, kmet, Spuhlja,
4.	Celje, Vransko:
D r. Anton Korošec, Maribor.
5.	Rogatec, Šmarje, Kozje:
D,	r. Franc J a n k o v i č)h deželni podglavar in zdravnik v Kozjem,
6.	Brežice, Sevnica, Laško:
D,r. Ivan Benkovič, deželni poslanec, Celje.
7.	Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornji Grad:
D r. Karl Verstovšek, deželni poslanec, Ma*-
ribor.
V mestnjh okrajih,
8.	Mesto Maribor. Skupni slovenski kandidat
Jurij Stern, posestnik, Maribor.
9.	Ormož-Cclje (mesta in trgi). Skupni slovenski kandidat
I vap, Rebek, ključavničarski mojster, Celje.
« *
Na Kranjskem:
L Volilni okraj — mesto Ljubljana:
Se določi kandidat pozneje.
2.	volilni okraj — Ljubljanska okolica (sodni okraj ljubljanski brez mestne občine ljubljanske):
Dr. Ivan Šuster š i Č," advokat in dež. poslanec v Ljubljani.
3.	Radovljica, Kranjska Gora, Tržič:
Josip Pogačnik, posestnik, poštar in deželni poslanec v Podnartu.
4.	Kranj-Skolja Loka:
Franc Demšar, posestnik in deželni poslanec na Češnjici,
5.	Kamnik-Brdo:
Dr, Janez Krek, profesor bogoslovja in deželni poslanec v Ljubljani.
6.	Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica:
Josip Gostinčar, posestnik v Ljubljani, Karlovška cesta 13,
7.	Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož: Dr. Ignacij Žitnik, kanonik in deželni posl,
v Ljubljani..
8.	Litija, Višnja Gora, Radeče:
Franc Povše, komercni svetnik in deželni posl, v Ljubljani.
,	,	v» on	IaCv VÖC
m da je bila le hv;ale vredna previdnost, ako je glavarstvo iz skrbi za javni red in mir, poslalo' v St Peter orožnike. Kdor je bil v St, Petru in_videl ter slišal to blazno tuljenje in divjanje od vseh strani skupaj sklicane liberalne družbe, je bil takoj prepriča,n, da zamore te ljudi samo oster bajonet odvrniti od pretepov in zločinov. Ker se liberalni tolpi namen, da izvršujejo Cokanov program, ni posrečil, zato bes-nijo sedaj po časnikih proti vzdrževateljem javnega miru. Vsi pošteni ljudje stojijo v, tem slučaju ob strani svojega priljubljenega glavarja barona Miillerja. Kaj pa razgrajači mislijo, za to se glavarstvu pač ni treba brigati.
Namazali so kar polovico „Nar. Lista“ z napadi na kandidata dr. Korošca;. Ti napadi so bili mestoma tako nesramni in predrzni, da je celo državno pravdništvo smatralo za potrebno, jih konfiscirati in jim zabraniti pot v javnost. „Nar, List“ je bil prisi-Ijen, prirediti drugp izdajo.. Pa tudi v tej izdaji je še lazi, obrekovanj in nesramnosti cela kopa. Obenem pa so ti napadi tako neumni in tako pusti, da se mora namazati Človek z veliko porcijo potrpežljivosti, da pregleda to budalasto in skrajno hudobno liberalno brozgo do konca. Kdor prenese tako politično hrano, mora biti v nenavadni meri neumen in hudoben obenem.
9.	Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje:
Ivan Hladnik, župnik in deželni poslanec na
Trebelnem.
10.	Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk ter občine Ba-njaloka, Fara in Osilnica:
Franc Jaklič, nadučitelj in deželni poslanec v Dobrepoljah,
11.	Metlika, Novo Mesto in Črnomelj:
Evgen 'Jarc, c. kr. profesor in deželni poslajnec
v Ljubljani.
*
• *
Na Koroškem:
1.	Mesto Celovec:
A 1 o j z i j ,T; e r č e k , knjigovez v Celovcu.
2.	Celovška okolica:
Valentin Pod;goro, monsignor in ravnatelj posojilnice v Celovcu.
3.	Borovlje-Dobrlaves, Pliberk, Železna Kapla: Franc Grafenauer, deželni poslanec in pos.,
Brdo pri Trubovu,
4.	Velikovec, Svinec, Stari dvor:
Jurij Rutar, župan in posestnik v Št. Petru na VaŠinjah pri Velikovcu.
5.	Beljak':
Matija Vošpernik, župan vernberške občine.
* *
*
Za Goriško:
1.	Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec:
Dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v
Gorici,
2.	Goriška okolica:
Josip Fon, c. kr. dvorni svetnik in deželni posl.
v Gorici.
3.	Ajdovščina, Komen, Sežana:
Dr. Hinko Stepančič, c. kr. sodni svetnik in deželni poslanec v. Gorici.
4.	Mesto Gorica:
Se določi pozneje,
Ljubljana, Maribor, Gorica, Celovec, dne 18. maja 1911, Centralni izvrševalni odbor Vseslovenske ljudske
stranke.
Dr. Ivan Šušteršič,
t. č. predsednik.
Razne novice.
Prihodnja številka ^Slovenskega Gospodarja,“ izide radi pravnika še-le v petek, dne 26, t. m. Opozarjamo na to naročnike.
Orožnikov se boje liberalci zaradi slabe vesti, ki jo imajo. Zato jim ne more iz glave, da so v Št. Petru v Savinjski dolini orožniki vsled liberalnega razgrajanja vzdrževali red. Ljuto napadajo tudi v „Slov. Narodu“ celjskega okrajnega glavarja baropa Miillerja in okrajnega komisarja dr, Rateja, češ, da sta postopala nekorektno. Toda vsak otrok ve, da so
* Kmet je Roblek, tako kričijo liberalci po Savinjski dolini, Korošec pa je gospod! Kakšep, kmet je Roblek? Nismo ga še videli, da bi oral na njivi, nikdar ni vozil gnoj, sejal, sušil in spravljal krmo. Vemo pa, da ima gosposke roke, ki tako rade stiskajo roke hmeljarskih Židov in ražnjih mešetarjlev. Tak kmet je Roblek! Tak prijatelj, pa ne kmetov, temveč hmeljskih čifutov in mešetarjev.
Kmete zmerjata „Straža“ in „Slov. Gospodar“, tako tuli venomer „Narodni List“, Katerega savinjskega kmeta smo že ozmerjali? Povejte to, liberalni laž-njivci! Imenovali smo samo liberalne pobaline in pocestno druhal s pravim imenom, drugega nič. Ali so tisti nezreli mladiči, postopači in škrici, ki so tulili in razsajali po Št. Petru, kmetje? Niti enega poštenega kmeta ni bilo med njimi. Da pa je baje nekaj veleposestnikov, kakor poroča „Nar, List“, zašlo med to rjovečo in zmerjajočo druhal, ne moremo vjerjeti, ker ne moremo misliti, da bi tako pozabili na dostojnost ip svojo stanovsko Čast ter se pridružili ljudem, katere morajo krotiti orožniki, da ne napadajo z kruto silo mirne in poštene zborovalce.
Kmete zmerja „Narodni List“. V zadnji Številki imenuje v svoji slepi jezi tiste kmete, ki so v Savinjski dolini za Korošca ter ga bodo volili, in teh je velika večina v Savinjski dolini, posebpo kmete v Braslovčah in Polzeli, na, Gomilskem, na Vranskem Koroščeve hlapce, sužnje, omahljivce, brezznacajneže, podrepnike. Kdo torej zmerja Savinjske kmete? — Kmetje, dajte tem liberalnim škrijcem ip naprednjaškim psovalcem dne 13. junija odločen odgovor ter jim pokažite, da niste hlapci ali sužnji, da niste podrepniki niti omahljivci ip brezznačajneži, temveč pošteni krščanski slovenski i možje. Živel kandidat vseh poštenih krščanskih mož v Savinjski dolini, dr, Korošec!,
c Kdor išče, najde. V Četrtek, 'dne 18. t. m. je bil pred celjskim sodiščem obsojen znani liberalec M.
I Ocvirk iz Male Pirešice, p. d, Lukač, na 30 j K globe,
) ozir. 3 dni zapora, ker je žalil dr. Korošca s tem, da je klical: „Abzug Korošec, pfuj Korošec! “ Priče so izpovedale, da je začel Ocvirek brez povoda kričati nad dr. Korošcem. Priča g. župane in drugi so Ocvirka celo pozdravili, ko so se mimo peljali. Ko je pa ta spoznal dr. Korošca, je začel kričati. Peljal se je hitro za njim in jih dohitel, Četudi je dr. KoroŠcevjko-čijaž, ker se dr. Korošec kot olikan in dostojen človek ni hotel prerekati, pognal konje. Qelo voz dr. Korošca je bil v nevarnosti, da bi zadel v Ocvirkovega. Po cesti je šlo več ljudi, ki so se nad tem zgražali. Tako priče. Menimo, da so že te izpovedbe 'dovolj težka obsodba liberalnega Lukača in vseh njegovih somišljenikov. Z ljudmi, ki ne pustijo Človeka na javni cesti pri miru in ga brez vzroka žalijo, se ne da občevati, kaj Še skupno zborovati. Takim ljudem se bo vsaki miren in olikan človek na Široko izognil in nič čudnega ni, Če se zavaruje napram njim z orožni-Štvom, kajti samo pred bajonetom in silo imajo rešpekt,
„Kres“ v Gradcu. Veselica, ki j’e bila'napovedana dne 21. t, m„ se je morala vsled nepričakovanih’
ovir preložiti na praznik v Četrtek dne 25. t. m. Spored je obširen in zelo zanimiv.. Začetek ob 4.. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabimo člane in po njih vpeljane goste.
Notarijat. G. Rudolf Kramer, notarski kandidat v pisarni g. dr. 3 os. Barle v Kozjem, položil je te dni na graškem nadsodišču notarski izpit s prav dobrim uspehom.
Z velikanskim naporom delajo nemškutarji za svoje tri kandidate, Orniga, Franceljna in Kresnika. Posebno okoli Maribora in Ptuja razvijajo naravnost kažnjivo strahovlado. Proti takemu naporu je treba od naše strani odločnega odpora. Ne opozarjamo samo zaradi lepšega, ampak ker je treba res paziti. V ptujskem okraju so Še vrhu tega opustili izdajalski liberalci vsak boj proti nemškutarjem in se zaganjajo le v naše vrste. Sicer pa v vseh liberalnih o-krajih vidimo, da si liberalec in nemškutar ne skrivita drug drugemu lasu!
Prejeli smo: St. uređaišt o „Straže“ in „Slov. Gospodarja! Z ozirom na priprave ustanovitve samostojne zveze na Spod. Sisjerskem in združenje vseh slovenskih zadrug pod okriljem te zve?e prosi podpisani, da se vsi napadi na zadruge in zairnžue organizacije opuste. V nadi, da v interesu dobre stvari, usliš-*e mojo prošnjo, bilježi z najodličnejšim spoštovanjem Vad. Pušenjak. Maribor, dne 20. maja 19 1. Op. uredništva: Prošnji g. Pušenjaka bomo ustregli, v kolikor bo nam mogoče pri znani veliki nesramnosti liberalnih listov.
Slovenec diplomiran na trgovski univerzi v Kelmo-rajnu. Dne 18. t. m. je bil na glasoviti univerzi v Kelmo-rajran z udtičnun uspthom diplomiran prvi Slovenec g.
Franjo Korošec, celjski rojak.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni
ok aj Celje, Vransko je:
Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor.
Vransko. Liberalca ne maramo. Še manj pa maramo tako nezmožnega liberalca, kakor je Roblek. Pravijo, da je kmet, a se tudi med tednom vozi v ko-. Čiji po dolini in žulje v še ni bilo na njegovih rokah. Roblek ni kmet, ampak Zanierjev zet, tako mi je pravil savinjski veljak. Roblek se za našo železnico ni nič brigal, Še na gonnlski shod ni prišel. Sedaj se smuče okoli nas, ko rabi naše glasove, pozneje pa se bo bratil samo s celjskimi advokati. Robleka ne maramo tudi radi tega ne, ker ne drži možakar svoje besede. Obljubil je ostati neodvisen, a ko je bil izvoljen, je hitro uskočil k liberalcem.
Žalec. Kako je Robleka že pokvarila liberalna družba, je najlepši dokaz, ker si nesposobni Roblek upa napadati po shodih celo dr, Korošca. Najbolj nesposoben poslanec cele Avstrije je bil brezdvomno Roblek, zato na želimo vsi drugega poslanca. Pameten človek se tudi ne bo dal priporočati po Savinjski dolini od Piklnov, Mikušov, Ocvirkov in Stefla-kov. Ali so to, g. Roblek, najuglednejši možje našie doline. Proč s kandidatom, ki hodi v taki družbi pred nas kmete,
c Sv. Peter v Sav. dolini. Med rjovečimi Žal-čani smo zapazili tudi tistega živalskega možieka, ki je opravljal v žalski cerkvi svojo večjo potrebo. Lepa družba!
Iz Vel. Pirešice. Komaj se je raznesel glas, da bo treba stopiti zopet na plan, ter braniti naše svetinje pred najnevarnejšimi sovražniki, že stoje naši bojevniki pripravljeni. Ko je bil na velikonočni ponedeljek zopet postavljen kandidatom liberalne stranke g. Frane Roblek, zmajal je marsikdo z glavo: Kako more biti mož tako nepreviden. Ako ne ve in ne vidi, kaj se godi v Narodni stranki, kakšno zaupanje ima ljudstvo do nje in njenih voditeljev, mu bomo pa mi kmetje to v obraz povedali, ako se mu poljubi priti med nas. Dolžnost je bila sicer že poprej, med poslanče-vanjem, da bi bil prišel ter poročal o svojem delovanju in uspehih, a Robleka ni bilo. Komaj je zašumelo volilno gibanje, že so se oglasili Roblekovi agitatorji, kateri hočejo zopet slepariti z obljubami, kako drag bo hmelj, ako bo Roblek izvoljen, kakšne zasluge si je pridobil v državnem zboru, da je skoval novo postavo za hmelj, da se je nastavil vsled njegove zahteve hmeljski konzulent samo za Savinjsko dolino, in Bog ve kaj še vse. Toda. takšnih praznih besed mi ne poslušamo več. Odkrito povemo, da tistih plačanih a-gitatorjev in muzikantov ne maramo; mi smo sami dovolj razsodni, da bomo znali upoštevati, kdo je sposobnejši za poslanca Savinjske doline. Mi ne rabimo poslanca, kateri dremlje v zbornici, ampak on mora biti vedno na straži, da nas čuva. Nadalje ne rabimo poslanca, ki bi bil pod komando celjskih dohtarjev ter bi plesal tako, kakor bi Kukovec žvižgal in bi k večjemu kako, po Kukovcu napisano resolucijo prebral s strahom v zbornici, ampak naš poslanec mora samostojno misliti, da lahko dela v korist onih, ki so mu dali zaupanje. Vprašamo Vas jasno, g. Roblek, kaj ste storili za nas? (Odgovor je umeven, saj ste že sami povedali, da nič,) Takega poslanca, ki dose-daj ni Še nič storil, mi ne bodemo volili, nikdar, ampak bodemo skazali zaupanje onemu, ki ga pripozna sama Narodna stranka za najsposobnejšega, to je g. dr. Anton Korošec. Zagotovimo Nar. stranko, da bo dobila takšno brco, kakršno je dobila pri zadnjih de-želnozborskih volitvah, kakor tudi pri občinskih volitvah v naši občini. Vam pa, dragi PireŠČani, kličem: Vsi na branik za našo narodno, krščansko, sveto stvar, da pomagamo izvojevati častno zmago dr. Korošcu, ki bode naš najboljši zastopnik ter si je že se-
daj pridobil mnogo zaslug, posebno za Galicijo. Ako vam je količkaj na tem, da vas zastopa v državnem zboru eden najboljših in najsposobnejših poslancev, ki je že veliko dosegal s svojo marljivostjo, tedaj ne verujte plačanim Roblekovim agitatorjem, ampak jim pokažite vrata ter volite, kakor vam veleva lastna zavest in krščanska dolžnost. — Občina Vel, Pirešica, ne omadežuj se nikdar več pred svetom, ampak naj se blišči tvoja zastava po celi Sloveniji, kakor se je to že dvakrat pokazalo.
Iz Savinjske doline. Pri moj kokoš, sedaj se pa že dolgo nisem oglasil pri Vas, g. urednik. Mislili ste že gotovo, da so Vas liberalci zmotili. Pa sem še „črn“, kakor mi pravijo liberalci, Ce pogosto pišem, se naveličate in bi se znalo zgoditi, da bi romal moj dopis v koš, zato se pa bolj po redko oglasim, kakor Roblek v državnem zboru, in ste z mano bolj zadovoljni. Z Roblekom pa ne vem, ce bo tako. On bo kljub temu, da je na Dunaju pridno molčal, moral iti letos v „penzjon“ Veste, gospod urednik, čeravno se pogosto ne oglasim, na svoj rešpetlin pa je pogosto pokukam in zasledujem. Ko sem letos zvedel, da je državni zbor razpuščen, sem jo precej pogruntal, da bo liberalcem trda predla in ne bodo lahko dobili kandidatov, ki bi Šli v volilni boj ter 18. junija slovesno propadli. Mislil sem se jim ponuditi za kandidata. Kot kandidat bi bil pri Nar. stranki, volil bi pa, kakor bom tudi, dr. Korošca, in tako bi bil pri volitvi gotovo zmagal, Če ne kot kandidat, pa gotovo kot vplilec. Pa sem se premislil, ko se je dal Roblek še preprositi. Naj pa on sedaj propade, jaz še itak lahko. Enkrat je bil izvoljen, enkrat bo propadel, potem je pa „glih“ in ne bo imel od svojega poslančevanja nič, kakor mi od njega nič, Samo ta razloček je, da ima on dijete, ki jih je dobil za poslančevanje, mi imamo pa odprtje mej in ž njimi živinsko kugo. No, pa tudi drugih lastnosti in vrlin imam, da bi me lahko Nar. stranka hvalila kakor Robleka, namreč ponižne pohlevnosti in molčečnosti na Dunaju ter vdane pokorščine pred celjskimi dohtarji in koncipijenti. 'Jaz rad zbijam šale in bi državni zbor ter ministre spravil v dobro voljo. Ce je pa Človek dobre volje, rad kaj da, kar drugače ne. Tako bi jaz mogoče prej kaj dosegel, kakor Roblek'. Pa počena mast, pijače bi pa moji agitatorji ne dobili toliko zastonj, ker bi g. dr. Kukovec ne dovolili in tudi naš Šteflak bi se za mene ne trudil toliko kakor za Robleka, ker težko hodi v tistih) velikih škor-nih. Seveda jaz bi mu že kupil potem bolj lahke čiž-me, ker sem bolj usmiljen, Roblek se ga pa še sedaj ni usmilil, čeravno je že toliko prehodil za njega, da ima že pol telesa v škornih in zna še dušo notri pustiti. Pa je res sitno agitirati za kandidata, ki je bil že Štiri leta poslanec, pa nima kaj pokazati svojim volilcem. Z,a protikandidata ima delavnega moža g. dr. Korošca, katerega bode vsak pošten Človek volil zato, ker verno, da je le on zmožen zastopati Savinjsko dolino. Žalska godba še bo menda razpustila, ker kakor kaže, letos ne bo toliko pijače za suha grla, kakor pred štirimi leti. Tem fantom bi pa jaz priporočal, da naj hodijo raje v limeljski sezoni okoli ip povedo nam oddaljenim hribovcem, kedaj je hmelj dražji in pomagajo tako rajši nam, kakor bogatim judom. S tem nam bodo več koristili v enem letu, kakor od njih priporočeni poslanec Roblek v štirih letih na Dunaju. Tako sem vam danes nekoliko povedal in napravil kratek uvod, prihodnjič vam bom pa poročal, kaj sem na svoj rešpetlin videl in kako in kam vse pribijajo liberalni agitatorji Roblekove lepake. Pa samotarja bom tudi povabil, da se bova o volitvah kaj pogovorila, Taki-le stari dedci, kakor sva midva, tudi včasih katero „pogruntajo“. Taki, ki se v hiši pone-snažijo, dosedaj še niso pametno mislili, ako se pav cerkvi, pa Še manj, tako misli in vas pozdravlja pu-ŠČavnik z Mrzlice.
Žalska okolica. Kakor Čujemo, je gotoveljski redar sila razburjen vsled notice pod zgorajšnjim naslovom. Kriči okoli in skuša dokazati ljudem, da je naš list lažnjiv, ker smo pisali, da so prijeli gotovelj-skega redarja in ker smo pozabili dostaviti bivšega redarja, Ker je pri tisku pomotoma izostala^ beseda „bivšega“, jo nrecej dostavimo in upamo, da bo „sedanji“ redar z nami zadovoljen.
Celje. Odkar so videli liberalci v St. Petru par ostrih bajonetov, padlo jim je srčice v hlačice in sedaj bi radi z lučjo iskali liberalca, ki si upa k našim zborovanjem, in bi ga ne našel. Čeprav v zadnjem Času naznanjeno, je zborovanje vendar zelo lepo poteklo. Predsedovala sta g. prof. Vračko in veleposestnik Samec. Kandidat dr. Korošec je razvijal program. Ko je pozival g, prof. Vračko navzoče, naj se oglasijo k besedi, če niso s čim zadovoljni, se ni nihče oglasil, in z navdušenjem se je pritrdilo kandidaturi g. dr. Korošca. G. prof. Vračko je z bodrilnimi besedami zaključil lepo uspelo zborovanje.
Celje. Izgredov v St. Petru proti Kmečki zvezi se je udeležilo tudi nekaj slovenskih' komijev in pomočnikov iz mesta. Slovenske obrtiiike in trgovce pač najbolj resno svarimo, da svojih ljudi ne pošiljajo na divjanje proti naši stranki. Dobro razmerje bi trpelo, in mi Še samo tokrat zatisnemo oči!
Dramlje. Da je Roblek nesposoben za poslanca, to je pokazal in dokazal dne 18. maja v Dramljah pred večimi pričami, ko je prišel poizvedovat, če bi se tudi pri nas še našel kak tako nezaveden človek, da bi volil njega za poslanca. Človek, ki ima tako ozko in plitvo politično znanje, s kakoršnim se je ponašal pri nas Roblek, tak ne sodi, tak' ne sme biti slovenski poslanec in tudi ne bo. Kdor ga bo volil, ta stori narodni greh, Vsak preprost kmečki fant pozna bolj avstrijski politični položaj, kakor pa kmetij-
ski mešetar Roblek. Ta bivši poslanec, ki je hodil Štiri leta na Dunaj, še 18. maja t. 1. ni vedel, da preti Avstriji pred vsem ravno od Italije vojna nevarnost. Ta bivši slovenski poslanec je trdil obenem, da je Adrijansko morje za nas Slovence brez pomena, Ta človek je za to, da bi se naj dali naši slovenski fantje neoborožene postreljati in pomoriti od Italijano". S krvjo naših slovenskih' fantov je prepojena Benečija in Lombardija, Ta Človek je nadalje grajal obstrukcijo, obenem pa priznal, da se godi nam Slovencem krivica v narodnem in gospodarskem oziru. Se y;eČ, ta človek se je celo izrazil, da bi naj naši poslanci Še naprej le prosili, ne pa odločno zahtevali pravic, ki nam gredo. S takšnimi poslanci, ki so samo prosili, je naš narod že pometel, in gospod Roblek, Vi boste zadnji izmed, tistih. Veste, kaj se to pravi, prositi in. ne odločno zahtevati pravic za svoj narod, To se pravi, da Vam povemo, svoj lastni narod podcenjevati, svojemu lastnemu narodu odrekati pravico do obstanka. Ako bi Vi g, Roblek imeli le količkaj ljubezni do svojega naroda, ako bi imeli vsi le količkaj vesti, bi se sploh ne silili v ospredje, najmanj pa potegovali za poslanstvo, ker ste že neštetokrat jasno dokazali in gotovo tudi sami sprevidite, da niste zmožni za slovenskega poslanca. Ker pa tega Še niste spoznali, ali najbrž nočete spoznati, zato bo pa pošteno slov. ljudstvo dne 13, junija poskrbelo, da izginete enkrat za vselej iz političnega polja, in tudi DrameljČani bomo k temu, za narod prekoristnemu 'delu pomagali s tem, da bomo z veliko večino dali svoje glasove edinole zmožnemu in spoštovanemu kandidatu dr. Korošcu. — Se za konec nekaj. „Jaz prirejam javne shode in ne potrebujem orožnikov.“ Tako ste se, gospod Roblek, dobesedno izrazili in pohvalili. Odgovor na te besede ste slišali na lastna ušesa, pa naj ga sliši tudi širja javnost. Se enkrat Vas vprašamo, zakaj pa Vi ne potrebujete orožnikov,? Takrat ste nam ostali dolžni odgovora, gotovo boste molčali tudi sedaj. Zakaj pa potrebuje dr. Korošec na svojih shodih orožnike? Tudi na to vprašanje niste našli za Vas primernega odgovora. Se enkrat Vam torej odgovorimo, da si boste vendar enkrat zapomnili, in če imate res toliko vpliva v Savinjski dolini, ukrenite potrebno, da bo tudi dr. Korošec lahko mirno in brez orožnikov zboroval. Poslušajte torej Še enkrat. Pristaši Slov. kmečke zveze so pošteni ljudje, ki Vam ne pretijo s kamenjem in Vam ne strežejo po življenju, zato ne potrebujete orožnikov. Dr. Korošec jih pa potrebuje zato, ker mu liberalna, poulična pobalinska druhal, ki dela za Vas, gospod Roblek, propagando, preti s kamenjem in drugim. Torej niti te postave ne poznate, da sme vsak človek, vsak državljan poklicati orožnike, kadar ni več varen svojega življenja. In Vi bi bili radi poslanec? Menda ja niso volilei udarjeni s slepoto. — Se nekaj. Pregovor pravi: „Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo da si.“ Za Vas, gospod Roblek, pa velja: Povejte nam, to smo že tudi neštetokrat povedali in smo dne 18, maja tudi imeli čast videti, kdo podpira in se trudi za Vaše poslanstvo in mi Vam povemo, kdo da ste, namreč liberalen, za poslanstvo popolnoma nesposoben človek, ki bi naj že davno izginil iz slovenskega političnega polja in javnosti. Tiste razne ključavničarje itd., ki se v Dramljah najbolj trudijo za Vaše poslanstvo, bomo pa v kratkem pošteno razkrinkali pred vso slovensko javnostjo, da bo vedela, kakšni ljudje se trudijo za Robleka, Kakor smo izvedeli, g. Roblek, se v kratkem vidimo na shodu v lepih Dramljah.
Teharje. Pri nas liberalcem ne Crete pšenica, za to pa je bil tudi shod našeg» kandidata dr. Korošca, včeraj šno nedeljo popolnoma miren. Zborovanje so vodili gg. Rebov, Gajšek m Pavlič. Mnogoštevilno zbrani volilei so z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili govoru g. kandidata, ki je temeljito ovrgel laži Roblekovih agitatorjev in letakov. Glasno so obsojali zborovalci divjanje liberalcev v Št. Petru v Sav. dolini ter sklenili, da ne vodo volili s stranko, ki hoče posuroviti našo mladino in naše ljudstvo. Tudi mnogo delavcev iz tovarn je bilo navzočih, ki so bili posebno zadovoljni z dokazovanjem kandidata, da med kmetom in delavcem ne sme biti nasprotstva. Pri nas stojijo razmere za dr. Korošca zelo ugodno.
Braslovče. Dasi nisem vedno v Braslovčah, vendar mnogokrat pokukam v Braslovče, posebno tudi zdaj v volilni borbi. Pa kakor se vidi, je tudi tu velik napredek. Razsodno ljudstvo je psč spoznalo, da se je Roblek pokazal neodvisnega proti kmetom, pač pa odvisnega od liberalne Stranke. Pa navzlic temH, je ostalo nekaj maloštevilnih pristašev liberalni stranki, ki pa kakor sem ravnokar zvedel, pravijo: enkrat še poskusimo z vso silo. Kaj ne, ker vam voda v grlo tišči Nadalje ima napredna stranka zelo bistroumne agitatorje če vidijo pijanega človeka, pravijo, aha, zdravo, ta je pa že naš, in brž dobi polne žepe lepakov. Ne mislim koga osebno imenovati, saj je še čas, a vendar opozarjam vse razumne Braslovčane na eno. Kdor je nemškutar, kdor v cerkev ne hodi, kdor je velik pijanec, ali kdor se je v Narodnem listu v par mesecih naučil učenosti vseh učenosti: zabavljati čez duhovnike in poštene ljudi, taisti je gotovo nasproten Kmečki zvezi in njenemu kandidatu. Kdor je pa le nekoliko resen politik, ta pač lahko razvidi, da le Kmečka zveza s svojimi vrlimi kandidati je tista moč, ki resno deluje v blagor ljudstva.
Št. Peter v Sav. dolini. Gospod urednik, ali veste kaj slutijo liberalni agitatorji doberteški trgovec Tonček in godec Lojzek? Žal jima je, da sta poslala svoje liberalne pristaše na volilni shod Slov. km. zveze v St. Petru, ker so se tam tako surovo obnašali, da so zgubili ves ugled pri kmetih volilcih. Še tisti, ki so bili poprej naklonjeni Robleka, sedaj odstopajo od njegove stranke, češ, mi nečemo biti podobni ti pocestni sodrgi. Celo Tonček sam izjavlja: tudi meni je žal, da so se na shodu tako neolikano obnašali, to
že res ni prav —. Toda prav gotovo je Tončeku bflj žal ®a vse te odpadle voliico, kakor pa za razžaljenje Sloven,
km.	zveze in naše čast te duhovščine; kajti vsak zaveden volilec se je izrazil. Takšna je torej Nar. stranka, zdaj jo spoznamo popo’.nomo, s to pa mi ne bomo volili —. Zato kličemo mi zavedni v o? j e in fantje: Zavela kmečka zveza! — /Jve! naš kandidat g. dr Korošec —. Naprej do zmage! Vi Sn rovi liberalci pa naprej po blatni krivi cedi!
Šempetrčani.
Sv. Peter v Sav. dol. Med razsajajočo tolpo, katera
je povodom velikega shoda S. K. Z pri nas ob javni državni cesti piskal.*, talila, m psovala poštene ljadi. smo tudi zapazili znanega ntdnči e*ja Re-moslava, po nemško Ernsta Slanca, kateri ja prihitel iz Petrovč semkaj v Sv. Peter svojim šolskim bratcsm na pomoč. Tadi mi vprašamo slavno šolsko i pol tično ob!asi v Celju, če se bode še nadalje mirno gledalo, kako navedeni Eraest Slane tudi v tujih oblinah demonstrativni nastopa za razgrajajoče liberalce in daje tako starišau kakor šolski mlad ni slab vzgled?
Iz Podvina pri Polzeli. Pod tem naslovom jamra neka sirota v „Nar. L;stu“, in se pritožuje uredniku, da ne zna dobro p sati, scar tudi mi pritrdimo, pač pa toliko bolj lagati Pravi, namreč, da pride g. župnik vsak dan k nam za dr. K trošev agitirat, in da batno vsi Robleka volili. Bil je že štiri leta po naprsni š jen sti nekaterih volilcev državni poslanec, zakaj p » m nič storil. Le sreča, da je bil državni zbor razpuščen, da si vsaj lahko pomagamo in si izvolimo dragega boljšega in delavnejšega poslanca in ta bo v bodoče dr. Anton Korošec.
Vojnik. Na Gospod tv Vnebohod, dne 25. maja si ustanovimo izobraževalno društvo. Ustanovni shod bo po večernicah. G »vom pr.de prof. dr. Ho h nje c
Kan did t Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja.
Ptuj. Ne-„Sloga“ se v potu svojega obraza trudi, da bi označila našega vrlega kandidata za nezmožnega. Kdor ga je slišal, ta pač ve, da je to grdo obrekovanje. Vsakdo mora spoznati, da Brenčič ve, kaj kmetje trpijo, in da je tudi sposoben, nam pomagati. Nekaj pa je res. Brenčič je nezmožen, tako lagati kakor „Sloga“, nezmožen tako obrekovati kakor „Sloga“, nezmožen tako podlo hujskati kakor „.Sloga“, nezmožen tako slepariti kakor „Sloga“ z izmišljenim odborom županov. Hvala Bogu, da je za take reči nezmožen, zato pa ga tudi višje cenimo, nego „Sloginega“ kandidata.
Ptuj. Naravnost narodno izdajstvo je, da list „Sloga“, ki ga vzdržujejo Ploj, Jurtela, Rosina, Hra-šovec i. dr. od prve do zadnje strani hujska in laže proti slovenskemu kandidatu g. Brenčiču, proti štajer-cijanskemu kapdidatu pa ne najde besede. Po Slovencih maha, nemškutarje pa pusti pri miru. Piuj!
Sleparstvo. Takoj je uvidela „Sloga“, da je vendar preveč očividno nepošteno, ako piše list sam za Ploja, dočim je on s Častno besedo javno izjavil, da ne kandidira več, „Slogo“ namreč v prvi vrsti vzdržuje Ploj sam. Zato so liberalni agitatorji vtihotapili v zadnjo „Slogo“ neki odbor županov ptujsko-or-moškega okraja. Toda kakor izvemo iz gotovega vira, od liberalne strani same, takega odbora sploh ni, ampak je ta odbor samo sleparija liberalnih agitatorjev. Kmetje! Sleparji torej, skriti mladi agitatorski,, vas hujskajo za prepir in razdor, izrabljajo pošteno ime županov ter zmerjajo vašega kandidata Brenčiča. Listu in tem ljudem pokažite vrata!
Ptuj. Ornigu je volilni odbor deveta briga. Nekateri njegovi pristaši kar norijo po okraju zanj, on pa se je lepo komod vozil po Turškem in Grškem ter se v pest smejal norcem, ki si brusijo zanj pete.
St. Janž na Dravskem polju. V nedeljo popoldne se je predstavil tukaj naš kandidat Brenčič. Zbralo se je zelo veliko mož-volilcev na shod, kateremu je bil izbran za predsednika Franc Rešek. Kandidat Brenčič je razložil program Slov. kmečke zveze, ki je tudi njegov program in o katerem je prepričan, da je v blagor našega kmeta. Zborovalci so dnu glasno pritrjevali. Poslanec Ozmec je razpravljal o razmerah v štajerskem deželnem zboru ter postavil v pravo luč marsikatero laž, ki jo tvorijo o obstrukciji nemški in nemŠkutarski listi. Dr, H o h -n j e c je govoril o nasprotnih strankah, ki vodijo v tem volilnem okraju boj s Kmečko zvezo, in pokazal Prave cilje liberalno-slogaške politike in nemškutar-shega štajercijanstva. Nekaj Štajercijancev je skušalo sicer motiti zborovanje, pa so dobili od govornika, kakor tudi od navzočih kmetov tak odgovor, da so se jim kar usta zaprla ter se jim je čisto pomirila nemšku-tarska žilica. Pri glasovanju je vila Brenčičeva kandidatura soglasno in navdušeno sprejeta. St. Janž je v taboru Slov. kmečke zveze.
Cirkovce. Cirkovcam so zopet prav Častno pokazali, da so zvesti pristaši Slov. kmečke zveze, in da ne dajo od nobenih nasprotnikov kršiti kmečke slo-|R6. Za nedeljo jih je kandidat S. K. Z., Mihael Brenčič, poklical na volilni shod, in odzvali so se temu Povabilu v ogromnem Številu. — Shod je otvoril dr. H o h n j e c , za predsednika je bil izbran kmet M e d-vcd. Kandidat B r e n Ö i č je razvil v poljudnih besedah svoj obširni kmečki program, katerega so spredli kmetje z velikim odobravanjem. Nato je predstavi dr. H o h n j e c zborovalcem nasprotnike S. K. Z. 1 tem volilnem okraju: nemškutarskeštajercijance, li-l^ralce in slogaše. Ob zadnjih državnozborskih volit-'Jbb so se vloge popolnoma spremenile. L. 1907 se je “aredna stranka z vso srditostjo in s strastnimi oseb-
napadi ustavljala Ploju, ki ga je kandidirala K.
zveza, letos so se pa ostanki nekdanje Narodne stranke združili s slogaši v oboževajoči ljubezni do Ploja. Pa tudi ta vsa združena ljubezen lideralcev in tako-imenovanih konzervativcev ne bo mogla, in naj bo še tako goreča, ogreti Ploja, ki je iz lastne krivde politično zmrznil in umrl. Oživljajoča plodovita ljubezen vlada edino-le v vrstah Kmečke zveze, koje kandidat bo tudi v tem volilnem okraju sijajno zmagal. Zborovalci so sledili z velikim zanimanjem razlagi političnega položaja in razmerja med strankami v ptujsko-ormoškem okraju, in s svojim odobravanjem dokazali, da jih ne bo preslepilo nobeno zapeljevanje. Nek mlad učitelj se je sicer z medklicem potrudil podpreti slovaško počenjanje, pa je med splošnim smehom in pritrjevanjem dobil odgovor, da je to, kar počenjajo sedaj liberalci-slogaši, po načelih logike in po zakonu politične in osebne poštenosti nesmiselno in nedovoljeno, Ko se je dala Brenčičeva kandidatura na glasovanje, je bila sprejeta z velikim in glasnim navdušenjem. Končno je Še domači g. župnik Ravšl pozval zborovalce, naj gredo dne 13. junija vsi na volišče, in naj dajo tudi drugim to priliko, da bo Brenčičeva zmaga sijajna.
Ivanjkovci. Popoldan 18. maja je pobila toča v s’ede-čih krajih: Ivanjkovci, popolnoma vse gorice in žito skoro vse, Stauovščak, gorice vse, Litmerk, Mihalovci, Hnjber, Letnica, Klnčarovci, Raneč, Lahonei, Lahonščak in Žerovinci, tndi po grabi žito in pšenica več kot polovico. V La-honcih je celo taka nevihta bila, da je 6 dreves g Jakoba Kosija, posestnika izruvalo. Kandidat M Brenčič si je ogledal večino teh poškodovanih krajev.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Lašk>, Sevnica, Brežice je:
Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
Dr. Kukovec, heil! Volilec iz brežiškega okraja, ki pa je bil nekaj časa od doma odsoten, nam piše : Ko sem slišal da kandidira pri nas za liberalce general brez armade, dr, Kukovec, sem si mislil: no, to bo pa zanimiv v,olilni boj. Liberalci se bodo vozili po suhem v Čolnu od Sv. Jošta pa na Kum, in dr. Kukovec bo veslal kot izurjen brodnik. — Heil, dr. FuČ!
Na ušesa šepetajo nekateri liberalci v breškem okraju razne bajke o zvezi dr. Benkoviča z Nemci. Da bi si saj na dan upali, da jih primemo za Špiča-ste jezike! Kajti udarili bomo na tako opravljanje nazaj kar se da. Seveda, če predseduje nemški baron shodu dr. Kukovca, to je vse v redu. V redu je tudi, Če breški nemškutarji delujejo z vso paro za dr. Kukovca. VeČ prihodnjič, Če bo treba, o nitih, ki peljejo od dr. Kukovca preko barona Moscona v gotove kraje. Gospod baron, ves trud bo zastonj; obdržali bodete svoje zaupanje med prebivalstvom, če potegnete pravočasno proč svojo roko. Sicer pa koristite samo S. K. Z. Zato Vas Bog poživi Še dolgo Časa.
Veliko zborovanje; S. K. Z. v Globokem pri Brežicah se je vršilo v nedeljo, dne 21. t. m. pred gostilno Molan na prostem. Brez posebne agitacije se je zbralo do 400 volilcev („N. L.“ bi rekel 600) iz Globokega, PiŠec, Artič, Sromelj in Bojsnega, celo iz daljne Dobove. Opazili smo gg. župane Verstovšeka iz Globokega, g. Petana iz Sromelj, g. AntoloviČ iz Mihalovcev ter najbolj veljavne može pišeške fare, g. Gereca, g. Agreža, g. Podvinski, g, Gregorevčiča z č. g. županom na Čelu in veljavne može iz sosednjih fara. Shodu je predsedoval g. Podvinski st., naša stara korenina. Kandidat dr. Benkovič je v. več kot enournem govoru pobil vse laži nasprotnikov ter obrazložil svoje delovanje. Govor je opetovano pretrgalo živahno odobravanje. Govoril je tudi g. Urek ml. in dr. Kandidatura je bila z navdušenjem odobrena. >Na sprotniki se niso oglasili, četudi pozvani; nekateri so klicali „Živio Cobal“, Za dr. Kukovca se nikđo ne o-greva.
Volilni shod dr. Benkoviča na Siiji pri Zidanem mostu, to je bilo nekaj novega za rudečkarje. Dva dni so se pehali, kako bi shod preprečili; nazadnje so s silo hoteli vdreti na naše zborovališče, toda zaman. Naša straža je bila neizprosna, končno pa je tndi bajonet moral pomagati. Radečkaiji bodo dobili pristop na naše shode in tndi besedo — kakor smo jim v Globokem obljubili — kadar se bodo začeli na zborovanjih dostojno obnašati in bodo naše govornike v miru pastili. Dr. Benkovič je v enournem govoru bridke povedal svojim in mladoliberalcem; za njegovo kandidaturo so se vzdignile vse roke izvzemši dve — le bodimo pravični. Shoda je predsedoval odličen kmet iz Vel. Širja Golob. Navzočih je bilo pri g. Čebelo 50 zaupnikov širske fare (Zidani most), najbolj nglednih mož. Po shoda so sociji dr. Benkoviča primemo kot znajo — pozdravljali, nesreče pa nobene ni bilo. Led je prebit; prvi shod na Zidanem mosta se je vršil.
Rajhenbarg. Če govorim z našimi poštenimi kmeti o volitvah, mi vsak z ogorčenjem zavrača, da socijaldemokrat in liberalec ne smeta biti naša poslanca. Žalostno bi res bilo to za nas, ker bi neugoden izid volitev osmešil malo zavedne volilce. Kaj bi pač rekli človeka, ki bi gledal, kako se ogenj proti njegovi hiši približuje, pa bi držal roke v žepn in samo kričal: „Mojahiša ne sme zgoreti“. Prijatelj, če se hočeš obvarovati ognja, ne kaže rok v žepa držati in gledati, ampak treba je rokave zavihati in kljubovati ognju. Zato pa proč z neodločnostjo in 13. jnnija vsi na volišče gasit liberalne in socijaldemokraške razgrete možgane ....
Rajhenbarg. Ledeni bič je zadel velik del naše fare. Nevihta, kakoršnih se stari ljudje malo spominijo, je gnala ledene oblake od Uskokov čez Dolenjsko na Štajersko in uničila vse, kar je dosegla. Setve so pomandrane, vinogradi ne samo okleščeni, ampak na nekaterih mestih opipljeni
Mnogim je razdejalo strehe polomilo drevje, pobilo perutnino. Občine, javite škodo nemudoma glavarstvom, da se vsaj nekdiko pomore bednemu ljudstvu!
Toča v Rajhenburga Dež. poslanec dr. Benkovič si je 21. t. m. ogledal posledice toče v okolici Rajhenburga in takoj na pol. oblasti vse potrebno ukrenil, da se do seže čim večja podpora. Tudi je podučil občine, kaj imajo stor.ti v svrho doseženja primerne podpore. Dr. Kukovec hoče celo točo izkoriščati v strankarske namene, pa tako kratkovidni niso naši kmetje.
Volilni shod S. K Ž. na Loki pri Zidanem mosta se je 21. t. m. lepo zvršil. prvikrat nemoteno. Izdalo se je 150 povabil, katerim se je odzvalo krog 100 volicev (na dr. Kukovčevem shodu je bilo v celem 30 volilcev). Kandidat dr Benkovič je ob splošnem odobravanja razvil svoj program (ne obljubnje kot vedno laže N. L.); njegova kandidatura se ja sogiasno sprejela. S. K. Z se je na Loki utrdila, pojmi so se izbistrili; 13. junij bo to pokazal. Rdeč-karji so postavali na cesti pred izobraževalnim društvom v senci bajonetov, drugače jih itak ni mogoče ugnati. Liberalcev, razun par kričačev — v loški občini ni. V Loki je čutiti, da naša stvar čvrsto napreduje.
Toča aa Blanci in pri Rajhenburga. V četrtek popoldne je toča pobila več katastralnih občin pri Rajhen-burgu in na Blanci „Narodni list“ ta lažnjivi kljukec poroča z debelim tiskom, da se je kandidat dr. Kukovec takoj podal na lice mesta, kjer si bo oiebno š*-odo pogledal; tudi je nemudoma napravil vloge na glavarstvo in namestaijo. Sa-pramiš! To je pravi kandidat, ta kar vzame pero v roko in piše na oblasti; kakor da bi občine ne vedele, kaj imajo storiti! Dr. Benkovič je pač bolj pametno storil, zahtevajoč od občin, naj pri cenitvi škode ne imajo preveč pomislekov in naj zahtevajo povrnitev popolne škode, ker se na glavarstvu, na namestniji in v ministrstvih še vedno toliko črta, da prav malo odpade na poškodovance. Naj bi se ce nilci in občine vendar enkrat navadile, terjati to, kar je res Škode; ne uplivati se dati od davčnih uradnikov, ki imajo v prvi vrsti skrbeti za to, da erar ne trpi.
Toča.
Iz Rajhenburga se nam brzojavlja 22 t. m. Radi toče v rajheuburški fsri je kandidat dr. Benkovič osebno posredoval na merodajnih mestih v Brežicah, podučil županstva in danes prehodil prizadete občine, ter pregledal škodo.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor levi breg, St. Lenart, Zgor, Radgona, Ljutomer je:
Ivan Roškar, kmet, Maina.
Mala Nedelja. Liberalci so sklenili, da nihče ne sme kupovati več v drugih trgovinah kot samo v liberalnih. Posnemajmo jih v tem oziru! Držimo se svojih trgovin, pa bodo kmalu ponižnejSi, ker liberalec je pri žepu najbolj občutljiv. „Svoji k svojim,“ to bo pravilo za nas, in kmalu se bo pokazala liberalna revščina. — Požarna bramba je liberalna, tako so govorili na zadnjem občnem zboru, zato ni čudno, Če ljudje ne pristopajo, ampak odstopajo. Tistih par ne-vednežev naj pa le trobi v. vaš rog; verjemite, da se boste „splozali“.
Ljutomer. Ubogi Francelj bi imel rad dne 28. maja pri nas shod, a do danes Še ni dobil nobenega lokaia. Tudi javnega shoda ne bo imel, ampak pri zaprtih vratih.
Kamnica. Pri nas se je včeraj vršil volilni shod Slov. kmečke zveze. V prostorih g. Kristoviča se je zbralo lepo število zavednih mož in mladeničev. Predsedoval je g. Košir. Dr Leskovar je obširno govoril o pomenu državnozborskih volitev in pozival k polnoštevilni udeležbi na dan volitve. Urednik Kemperle je primerno označil štajercijance in njihovega kandidata Francelja S klicem Bog živi Ivana Roškarja se je zborovanje zaključilo. V Kamnici bo dobil Roškar zelo veliko glasov, kajti vsakdo ve, da Girstmayer ni sposoben za poslanca.
Selnica ob Dravi. Pretečeno nedeljo se je vršil tukaj volilni shod g. Roškarja. Prišlo je nad 100 volilcev, med temi smo zapazili tudi par štajercijancev, nadejati se je to-raj bilo treba neslanih medklicev. V eno uro trajajočem, dovršenem govoru nam je g. kandidat razvil svoj program; njegova izvajanja so naredila na poslušalce tako mogočen v-tis, da so še odo navzoči štajercijanci glasovali za kandidaturo g. Roškarja! Francelj Girštmajer ! tukaj ti ne cvete pšenica!
Sv. Peter pri Maribora Po večernicah se je vršil v samostanski šoli shod tukajšnjih volilcev. Udeležba je bila zelo obilna. Shod je otvoril in mu predsedoval domači župan g. Jožef Lorber. Kandidat Ivan Roškar je poročal o delovanju v državnem in deželnem zboru, ter razrijal program K. Z., katerega se hoče tudi v prihodnje držati. Govoril je še mladenič Flucher in g. župnik Štrakl, ki je vzpodbujal navzoče, naj se 13. jun. polnoštevilno udeležijo volitve.
Roškarjeva kandidatura je bila enoglasno z velikim navdušenjem sprejeta.
Kand dat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Mar^nberg, Slov en j gradeč,	Šoštanj,
Gornjigrad je:
Dr. Karl Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor.
Iz Mislinjske doline. Rečičani bi radi ypdeli, kako sodijo kmetje iz Mislinjske doline Podržana in kako je pobožen. MislinjČani in kmetje iz celega slovenjegraškega okraja povemo to-le: Verdnik, p. d. Podržan, je sposoben za marsikaj, najbolj pa za dob-, ro piti in jesti. Odličen kmet se je izjavil tako-la: Ta*
tega nezmožnega Človeka nam hoče vsiliti Narodna-na stranka za poslanca v državnem zboru. Tega pa ne! Tisti, ki za njega delajo, niso sami nič boljši. 0-glejmo si jih! Na Mislinji agitira Iršič, ki ima pod svojo streho Človeka, ki je odpadel od vere;: v Dobravah oštir Zor, ki ne zna drugega, kakor zabavljati čez duhovnike; tistemu, ki si pa v St. Miklavžu najbolj brusi pete za Verdnika, pa svetujemo, naj najprej bolje poskrbi za neke otroke, da ne bo treba sla-me in sena prodajati na licitaciji.
Skale pri Velenju. „Klerikalne nesramnosti“, tako piše neki socialno-demokraški netopir v „Rudarju“ Štev. 13. Napada naše vrle krščansko misleče delavce, posebno mladeniča Zajca, Lipnikarja, Germa in Glušiča ter jih na prav nesramen način blati in grdo obrekuje. Socialni demokratje so res reveži. Ce že nimajo kaj drugega glodati, pa začnejo s takimi sredstvi napadati naše delavce. Ha, ha, ubogi mračnjaki, vsi vkup ste prišli ob pamet. Cisto vam je že pamet zmešalo, najbrže vam jo je vaš sodrug Mrak. No, sedaj pa že vidimo, da vam bo res treba začeti sukati glavo proti solncu, da se vam vendar enkrat začne bliskati in svetiti v glavi. Zdaj že vidimo, da vam Mrak ni nič razsvetlil pameti na vašem zadnjem shodičku, ki ste ga imeli ravno tisti dan kot mi. Jasno se sedaj vidi, 'da vam je Mrak vašo pamet le zmračil in ne razsvetlil, Čudno se vam zdi, da pridejo ljudje na naš shod, nam se pa nič čudno ne zdi, Če je pri vas le par socialno-demokraških zarukancev, ker pri vas velja le načelo, da udrihate Čez duhovnike in čez sv. vero sploh. Zato pa ni čudno, Če so pritrčali socialno-demokraški netopirji na naš shod, ker pri vas mlatite le prazno slamo in so začele zato u-šesa boleti te mlade netopirje in gredo radi ven kam na zrak, da si poiščejo drugega živeža. Seveda, teknilo jim je tudi prav dobro; kaj talkega pri Boltu nimajo. Kadar pa bodo ti reveži zopet lačni, naj pa le pridejo k nam, imamo še dosti pripravljenega za nje. Ko so se pa ti mračnjaki do sitega najedli na našem shodu, so potem sklenili, da dajo v zahvalo našemu tovarišu Zajcu ime „klerikalni petelin“. Ce je tovariš Zajc „klerikalni petelin“, potem smo mi drugi tudi, ki smo njegovi tovariši. Vi pa ste netopirji, ker se nam očitno, ne upate nič očitati, afcnpak samo za hrbtom. Povemo pa: Kakor hitro se priklati kak' netopir iz Zagorja in bo začel razsajati doli pri Boltu, tedaj bodo začeli vsi „klerikalni petelini“ tako peti, da bo vsem netopirjem kar ušesa zaprlo.
c Leskovica pri Šoštanju, Dovolite g. urednik, da se tudi iz naše okolice enkrat oglasimo; gotovo to je vzrok, da molčimo. Sedaj pa moramo vendar mislite, da spimo. To ravno ne, ali nevedni smo, in poročati, da je bil v nedeljo shod pri Florjancu. Imel je govor č. g. Koprivšek, za katerega smo vsi hvaležni. Z lepimi in resničnimi besedami nas je poučil, kar bi morali vendar vsi spoznati, ali kako žalostno je bilo poslušati nekatere naše može, o katerih vemo, da niso hudobni, ampak zapeljani. Prišli so in prinesli seboj listke, na katerih imajo zapisanega Verd-niga. Mi ne vemo nič o njem, ampak stranka ga razodeva. Možje, dajte vendar spoznati, kaj hočejo liberalci doseči! Ali vam niso znani dogodki na Francoskem in Portugalskem? Ne mislite vendar, da bi potem ne bilo treba delati, tako, kakor je nekdo kvasil, da gor pri sv. Višarjah kar sedijo, ko imajo dobre poslance, da dobijo podporo. Ne dajte se slepiti. Delati mora vsakdo in plačevali bomo tudi Še vedno, razun tega pa se še kesali, ako ne vi, pa vaši otroci. Pravite, da niste zoper vero in zoper duhovnike. Vaši časniki in vaši shodi dovolj jasno kažejo. Mi moramo delati za kandidata, ki ga je postavila kršČ. Slov. kmečka zveza in ki se drži stebra sv. vere. Zato pa dne 13. junija vsi na volišče za dr. Karola Ver-stovšeka!
c Marenberg. Znanemu posestniku Lovrencu Bukovnik p. d, Pauli, je umrl sinček Ivan. Žalostne stariše naj tolaži ljubi Bog!
s Marenberg. Ne vem, ali po gostilnah že ne bomo več varni pred izzivanjem in zbadanjem. V soboto, dne 6. t. m. zvečer sta Šla dva Slovenca, gosp, Senčar, trgovski poslovodja v Marenbergu, in njegov prijatelj g. Alojzij Petek v Vuhredu v gostilno na kupico vina. Mirno sedita za mizo in se razgovarjat-ta, seveda v svojem materinem jeziku, In zakrožila sta tudi par narodnih pesmi. Ko malo Časa molčita, zaslišita iz druge sobe nemško pesem, ki se je konča-la z izzivalnim zaključkom: „Ho-la dri-jo, windische Bock.“ Olikani pevec je bil g. Ditrich iz Marenber-ga. Mi^ se ne bomo na tem mestu pričkali ž njim; se bomo že drugje zmenili, kakšen pomen ima beseda: ..Windischer Bock.“ Tako torej kažejo ti Nemci sgojo oliko, da ob vsaki priliki Izzivajo Slovence. Opozarjamo merodajne slovenske faktorje, da tem nemirne-žem prav pošteno stopijo na prste, posebno se naj zanimajo za g. Ditricha, c. kr. knjigovodjo na sodniji v Mafrenbergu, da se bo vedel drugod obnašati v gostilnah nekoliko dostojnejše. — Na svidenje!
'Opazovalec.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Ktnjice je:
Franc PiSek, kmet, Orehova vas.
Studenice. Ptujski „Stajerc“ naznanja, da b^ imel protislovenski kandida* Kresnik v gostilni gosp. Koropeca volilni shod. G. Koropec, ali smo s svojo narodno zavednostjo že tako daleč? Zanimivo za nemške vsiljivce je tudi, da imenujejo nemškutarji Mako-
le v svojem „Štajercu“ Maksava! Mi bomo volili našega Pišeka, ki je hodil vedno z nami kmeti, in se ni lovil za gosposke škrice, kakor Kresnik,
k Zreče. Na shodu g. Kresnika so ponudili Čast predsednika g. Golnarju. On je pa to Čast odklonil. Potem pa je postal predsednik g. Lorger, Ce kdo želi, se mu lahko postreže z govorom, imamo ga napisanega v celoti, čeravno so bili pozabili izvoliti tudi zapisnikarja, Neki poslušalec iz sosednje občine Pade-Ški vrh je ob koncu zborovanja hudomušno zaklical: Bravo Kresnik, bravo! To je bilo edino „odobravanje“. — Da kmetu ni postlano z rožicami, to znamo in čutimo. Kako pa naj bi se temu po možnosti odpo-moglo, o tej zadevi so nam že na neštevilnih shodih govorili naši neutrudljivo delavni poslanci: dr. Korošec, Pišek', Novak. N. pr. o „penzijonu“ za obnemogle gospodarje, dninarje, viničarje, hlapce in dekle, nam je g. Pišek pri zborovanju na Brinjevi gori govoril obširno in. v tem oziru obljubil Še posebno zborovanje, do katerega pa ni prišlo? In zakaj ne? Postalo je nepotrebno, po krivdi liberalcev. Slovenski liberalci in tisti nemški liberalci, ki Kresnika pošiljajo po svetu, so namreč onemogočili sklep o v drž. zboru že predloženem načrtu postave v korist pre-vžitkarjem in starim delavcem. Dopis bi postal preobsežen, ako bi se hotelo vse pojasnit]. V eni zadevi pa moramo vendar na ves glas odločno ugovarjati: Govornik je prišel namreč do „narodne politike“, in v tem oziru trdil, da bi „Slovenci“ radi ustanovili „jugoslovansko kraljestvo“. Tako bi prišli mi pod Srba in „pod nadzorstvo ruskega cesarstva, ki je v omiki za 200 let nazaj. Tam, namreč na Srbskem, je dal kralj Peter svojega prednika umoriti. Tje ne spadamo.“ _ To je resnica, da tje ne spadamo, — Tekom govora je omenjal govornik strankarsko Šuntanje. In neki poslušalec je zamrmral: „Kresnik ravno sedaj šunta..“ Kandidat je žalil poslušalce, ko se je hvalil, da je imel pred štirimi leti večino po tistih krajih, kjer so volilci omikani; v manjšini je ostal tam, kjer so druge razmere ali nadvlada. Obžalovanja vreden vzgled: V sosednji občini Stranice je dobil Kresnik malo da ne vse glasove, PiŠekov shod so razbili tistikrat pri Feigelu in razsajali tako, 'da je dobila potem Še sodnija opravka. Da so pa naši občani omikani, politično zreli ter da jih vlada lastna razsodnost, to bodo volilci naznanili svetu dne 13. junija, ko bodo zapisali na listek ime zaslužnega moža: Franc Pišek, kmet, Orehova vas,
Tinje. Srečne Tinje, saj je bil v tvoji sredi šta-jercijanski politični Ahasver. Prišel je k nam Kresnik da bi nam pojasnil program, katerega pa nima. Razkladal nam je politične neslanosti, kakor jih prinaša samo še „Stajerc“. Bilo je naravnost neprebavljivo in kaj takega samo kak Štajercijanski bacek še prenese. Govoril je h kanonih, ža katere je glasoval dr. Šušteršič (?), kateri bi rad vse Slovence spravil — čujte in strmite — v Srbijo; kvasil je o cestah, za katere je neki v potu svojega obraza polagal kamenje; napadal duhovnike, in ko se ga je zavrnilo, se je moško odrezal: Ne morem pomagati. Dvakrat je izjavil med govorom dobesedno: Čudež bi bil, velik Čudež, Če bi bil jaz izvoljen. To je bilo v vsem govoru Še najbolj pametno in resnično. Za amen svojega govora je še postavil načelo: Kdaj ga pa pijmo! Da bodemo vsi za njega glasovali, kakor piše „Stajerc“, ni res, saj Še glasovanja ni bilo. Poslušali so ga samo trije njegovi pristaši, en kmet, en kravji mešetar in en „bivši“ sodni sluga. Drugi so bili naši. Ljudje so rekli in res je bilo. Take žalostne pridige še nismo slišali.
Tinje. Včerajšnji shod, katerega je priredila S, K Z., je bil eden najbolje obiskanih, ka*: jih je bilo dozdaj na Tinju. Hitro po sv. opravilu so se zbrali skoro vsi tinjski farani z županom na čelu na zboro-vališču. G. župan otvori zborovanje ter pozdravi gg. deželna poslanca Pišeka ip Novaka v imenu Tinjske občine in predlaga, da se izvoli predsednikom zboro-vanja Martin Dušej. G. predsednik prevzame takoj mesto predsedništva ter prosi s prijaznimi besedami navzoče, naj se vsi lepo in mirno zadržijo,-; Ce bode kdo hotel prositi za besedo, se mu bode podelila. Za tem predstavi obadva gg, deželna poslanca, Pišeka in Novaka, Kot govornik je nastopil prvi g. Novak. V enournem govoru je razlagal, kako je sestavljen dez. zbor, koliko je nemških poslancev in koliko slovenskih, tako, da je vsak lahko zapopadel, kake krivice dela večina nemških poslancev slovenski manjšini. Lepo je tudi pojasnil, kaj je obstrukcija in zakaj so naši poslanci obstruirali. Ko je g. poslanec vprašal: Povejte, je li prav, da smo zabranili, 'da se niso dež, doklade povišale, in ali hočete, da obstrukcijo opustimo, je zaorilo po zbornici: Obstruirajte naprej in branite nas. Za prvim govornikom nastopi g, Pišek. Poroča o delovanju v državnem zboru. Lepo je razjasnil eno in drugo postavo, posebno o vojaški postavi za olajšavo in pomoč rezervistom. Natanko je povedal, kdo je kriv, da so se odprle meje za uvoz tuje živine, s katero se je zanesla živinska bolezen v naše dežele. — Govoril je potem še kmet Kotnik in navduševal poslušalce, naj se na dan 13. junija vsi, ki i-majo volilno pravico, udeležijo ter volijo kaudidata K. Z., g. Pišeka. Govoril je tudi domači g. župnik, ki je v lepih besedah pojasnil stališče poslancev v deželnem in državnem zboru. Po 2y2urnem zborovanju je dal predsednik na glasovanje kandidaturo Pišeka, ki je bila enoglasno sprejeta. Predsednik se zahvali vsem navzočim, ker so tako vzorno mirno poslušali govornike, zahvali se tudi vsem poslancem v imenu tinjske fare in zaključi zborovanje z „Živio nagi poslanci!“
Sf. Venčesl. Včerajšnji shod, katerega sta priredil« dež. poslanca Novak in Pišek je bil zares zelo živahen Hitro po večernicah se je zbrala za naš kraj velika rnoo. žica zborovalcev v gostilni g. Skrbiša. Predsednikom je bi izvoljen žnpan Verdnik. Obadva poslanca sta poročala j delovanja v dež. in drž. zboru, kar so poslašaici z zani manjem poslušali. Kandidatura poslanca Pišeka je bila : navdušenjem sprejeta. Hvaležni so bili vsi, da sta prišli poslanca med svoje volilce. Shod je bil zare3 izvanredni lep.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze s a volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje je:
Dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
Sv. Križ tik Slatine. Občna nevolja vlada met ljudstvom, ker ne prihajajo 'slatinski Šolarji k Šolskhij mašam. Najprej naj postanejo slovenski otroci veliki Nemci, potem verski mlačneži, nazadnje luterani. Ti je namen teh nemških mučilnic. Slovenski stariši, k imate svoje otroke v nemški Šoli, ali imate Še kaj ve sti?? — Dne 16. maja ponoči se je obesil v Dolu nek daj ugledni prevžitkar Rok Kovačič. Več let je bil ži na umu bolan. Bog se ga usmili in njegovo čislam rodbino naj obilno tolaži! — Popoldne, dne 18. maji smo imeli točo. Hudo je klestila po Velikih Rodnah zlasti Topolah, pa tudi v okolicah proti Kostrivnici, Vinogradi so v teh krajih} za par let uničeni. — N; veliko križevo bode pri nas žegnanje, popoldne pa i čitalnici narodna svečanost: občni zbor obeh podruž. nie „Slov, Straže“. Govoril bo č, g. župnik Gomilšek Zlasti pošteni mladeniči in mladenke so povabljeni nž ta zbor.
Dopisniku iz Rogatca v „Nar. Listu“! V Vai šem dopisu iz Rogatca trdite, da sem na shodu j Sladki gori govoril glede delovanja g. dr. Korošci neresnico. Nisem vajen, da bi se posluževal laži Lot orožja v volilnem boju. VsledtegaVas poživljamo, di mi laž dokažete, sicer bi moral smatrati Vaše trditvi kot navadno grdo obrekovanje in zavijanje. Laž je. kar Vi pišete. Pridite sami na shode in ne zanašajti se na spakedrane informacije Vašega prisluševalcaj Oko v oko sem Vam na vsakem shodu na razpolago) — Kozje, dne 19. V, 1911. — — Dr. Frančišek Jankovič.
Kandidat obeh slovenskih strank za mestno skupino Celje
Ormož, Sevnica, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenj Gradec, Slov, Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta Vuzenica, Zgor. Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec Slatina ZdravišČe, Studenec, Sv. Lovrenc nad Mari borom, Vojnik, Konjice, Vitanje trg.
Ivan Rebek.
ključavničar v Celju.
Rogaška Slatina. Naši Slatinčani volijo držav nega poslanca s celjskimi „purgarji“, Ali SlatinČano je malo, Nemce pa lahko na prste prešteješ: Hajdi napravimo volilce, ako jih ni, in res so jih' zapisat kajr 60 po pomoti v volilni imenik. Ven ž njimi, če jf Še k.aj pravice na svetu! Med njimi je tudi mladi dr Hoisel, ki je kupil dr. Kurcove vile s pomočjo Siiä marke. Seveda bode moral delati proti Slovencem ki kor njegov oče. Kakor je temu že nekdaj kot Šolaij čku dišal slovenski kmečki kruhek, tako še zdaj sli venski denar, Slovencem in Hrvatom pa se mora vsi! ko leto v vseh časnikih povedati, da je ml ajdi dr. Hot sel siidmarkovec. Tudi o tukajšnjem dr. Negriju a mora večkrat med Jugoslovani razglasiti, kako je deželni zbornici opetovano žalil Slovence, Naj ve, kij so „windische Winzerbuben“! — Naš kandidat je L Rebek!
Sv. Lovrenc nad Hariborom. Vojaške vaje. Dom« brand 26 so odkorakali na „Roglo“ dne 17. t. ro. zgodi zjutraj. Imeli so vaje 17. in 18. Od 18. na 19. jih je mi čila nevihta s točo in deževjem. Dne 19. popoldne od p
4.	uri so prišli nazaj v trg. Vaje na „Rogli“ je inspiciii Oberstleutnant Schönauer. Dne 20. zvečer ob 8. nri je pii redila vojaška godba (28 mož) koncert pri Novaka, in nedeljo 21. je svirala pri pozni sv. maši v cerkvi. Vršil se je krasna cerkvena parada. Dne 20. ob 2. uri popoldi je dešel tudi prvi bataljon pijonirjev.
Dne 21. t. m. je došel semkaj 2. bataljon domobranci1 26. Zdaj so tukaj zbrani 1. in 2. bataljon domobrambef1 26. ter 4. bataljon pionirjev iz Ptnja. V sredo 24. t. t dojde 1. bataljon infanterije 47 iz Maribora. Kombinirali vaje se vršijo zopet na Rogli. Trg je poln vojaštva.
Dr. fštefan Raji
uljudno naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarn«
v Ribnici na Kranjskem
slovenske igralne kart«
kakor tudi velikansko izbiro razglednic, tj vseh pisalnih in šolskih'potrebščin, za vesi lice razne dobitke, kače, lampijone, konfe! in srečke priporoča narodna trgovina
V. Weixl, Maribor, Gosposka ulica št. 3j
Zninfaik te isdnjatelj: Konzorcij .Strni»“.
Odgovorni »rednik: Lav. Kemperle.
Tink tiakame ar. Cirila v Maribor»,