Si. 85. V Trstu, * soboto 23. oktobra 1886. Tečaj M. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. avli T»lr|iit«< »] L ae ut)wračnjo. I bi — pnkv cen6 • EDINOST« zizba.ia 2 k-at n» vimko arai* lu uliti o nohidn«. Cena za v«« oi urilogo T ?1 ** polu l.aa 3 zl. 50kr.,» J^tr; Ista & gl. Tffckr. — Sama pri-oga« ane 1. gl. SO kr la celo leto. — Poaatnozne Št^illie >.idl?»)o pri opravniltvu n vtrnflkaa * Trat« po & kr., v Strlol in v Ajdovščini x>n *% «r — Jvarn inasrat« prejema Opravalitva, vla Terreat«, »Nava tlakama* Val dojiti m pošiljajo Uraialitva frankir&n. Ro kopiti 0»67 poaeboe vrednotit nila in poslanice) ae zaraounijo po pogodbi — p^ firkami •« plačuje za vnako b««ndo 2 kr Nuova Tlpoprafia;« vtakmorabitt — Insiratt (razne vrate nazna-pri kratkih oglatih z drobnimi Potreba slovanske ljudske banke v Trstu. (Konec.) Uže več let se misel o ustanov-Ijenji take banke mej teržaškimi rodoljubi Siri in uže dvakrat so bili rodoljubi skupaj, da bi se te stvari resno poprijeli, ali vsakikrat je pesimizem in preslaba volja poklicanih krogov vse preprečila. Ko je pred dvema letoma imelo društvo Edinost v Katinari svoj letni občni zbor, takrat je tudi tam enoglasno obveljal predlog, naj odbor Edinosti stvar vzame v roke ter osnuje tak zavod. — Enaka resolucija se je sklenola tudi v zadnjem zboru del. podp. društva. Iz vsega tega je torej razvidno, da se je idoja uže dobro razširila in da je želja splošna mej slovenskim ljudstvom v Trstu in v okolici, da bi se uža skoro ustanovila ljudska banka v Trstu. Pa ne le v Trstu in okolici bi ljudstvo tak zavod veselo pozdravilo, terouČ tudi po vsetn Primorskem je le ena želja, da bi se v Trstn začelo živahnejše gibanje v tem obziru. — Zatorej je odbor Edinosti, in so tudi drugi v to še posebno poklicani tržaški rodoljubi skoro moralno vezani, da se prej ko prej z vso ener-žijo poprimejo prevažnoga dela. Naše menenje je, da bi odbor društva Edinosti Še to jesen, to je prve dni novembra, sklical v poseben shod vse bolj odlične slovenske in hrvatske može v Trstu, okolici in tudi drugod po Primorskem bivajoče, katerim naj bi se na shodu vsa stvar še natančno razodela, in isti shod naj bi ismej sebe izvolil odbor ad hoc, kateremu naj bi se poverila naloga, da precej izdela ter predloži trgovinskej sodniji v Trstu pravila za tržaško založno z omejenim poroštvom. Kakor hitro bode potem društvo postavno vknjiženo, naj se začno nabirati delničarji in naj se Btvar vredi tako, da se s tem društvom precej spoji tudi majhna založna. Prašanje je zdaj, na kakej podlogi bi morala biti osnovana taka založna. — Po našem menenju bi moral biti namen tega društva, da pred vsem pomaga malim obrtnikom, malim trgovcem in tudi delavcem, in sicer naj bi bila dva oddelka, eden za trgovce in obrtnike, drugi pa za delavce. V prvem oddelku naj bi bile delnice po 50 gld., katere naj bi se vplačale precej, ali pa v enem letu po obrokih in sicer pri vstopu 6 gld. potem pa 11 mesecev po 4 gold. na mesec. V drugem oddelku pa naj bi se vplačevale v tedenskih obrokih in sicer po 20 novčiSev na teden skoz 5 let. Vsak ud bi moral ostati pri društvu najmenje 5 let in tednino ves čas redno plačevati; če pa s tedni-nami zaostane nad 20 tednov, potem ga odbor posvari in ako potem v 4 tednih ne plača, izbriše ga odbor društva; vplačani denar pa ostane v društvu do končane dobe 5 let. Še le potem prejme dotični to, kar je vplačal, a brez vsakih obresti. Med temi 5 leti bi ne smel po-tegnoti noben ud nič obresti, nič dobičkov, ampak oba se prištevata vedno kapitalu; še le po minolem 5. letu napravi se račun iu se izplača kapital, narastel po obrestih in dobičkih. Vendar pa še po končanem 5. letu društvo nadaljuje in izplačuje kapital z obresti le onim, ki hočejo izstopiti iz društva. Takim udom, ki po nezgodi po-' stanejo vplačevanja nesmožni^ ali se presele v druge kraje, vrne se tad; mej čaBom vplačani denar z obrestmi, kolikor jih na dotični delež spada. Tudi imajo dediči in pravni na-stopniki umrlih udov enake pravico do povračila plačanega zneska z obresti vred. Društvo bi posojevalo denar, kar bi ga dobilo, le svojim udom, z obresti po dogovoru. Odbor društva določuje visočino obresti. — Vsak ud pa mora dobiti le toliko svoto, kolikor znaša njegov delež, oziroma njegova tedenska vplačila, v 5 letih. Ako hoče več dobiti, mora ali kaj zastaviti, ali morajo drugi udje zanj jamčiti. Omenjeni odbor odločuje vse, kar se tiče visočine posojil in poroštva. Taka posojila se lahko vračajo ali na enkrat po izteklem obroku, ali pa v obrokih, kakor je to dolžniku bolj primerno. Odbor društva vodi vsa ta opravila brezplačno; on vodi knjige, odločuje o posojilih in drugih zadevah društvene založne in posojilnice in ima v ta namen vsak teden redno sejo. Vsako leto se voli nov odbor 9 ulov. Vsako leto predloži odbor omenjenega društva račun založne in hranilnice, kateri pa mora poprej biti pregledan in potrjen po pregledoval-cih. Od čistega dobička se prepiše glavni del na delničarje; 5 do 10°lo pa se odloči za rezervni zalog. Glede visokosti te svote in °lo za rezervni fond veljavno odločuje na glavnem občnem zboru absolutna večina družabnikov delničarjev. Drugih finančnih operacij, nego posojevanje društvo ne bi delalo. To bi bila poprečno glavna vodila za založno, ki je silno potrebna in bi imela gotovo prav lepo bodoč- nost. — Tudi je omeniti, da bi vsa osnova tacega zavoda stala prav malo, ker lokalitete bi bila uže pripravljene in bi se dobile jako po ceni, dober zanesljivi uradnik bi se tudi zdaj lehko dobil za primerno majhno plačo. Torej le naprej, rodoljubi tržaški. Dobro osnovan tak zavod bode skoro g'avni kamen naše organizacije, in ž njim bi mi Slovenci Trsta iu okolice tudi mnogo pridobili v političnem obziru, ker tudi politika so da le tam dobro voditi, kder ni narod v svojih silnih potrebah odvisen od tujcev in kder narodu dobro gmotno stanje pospešuje politično zrelost. PODLISTEK. Valovi. Spisal: Lcvin. I. Sladka tišina je nastala po vročem •dnevu; dtievui ropot je prenehal in vedra noč je razgrnola svojo peruto nad vročo zemljo. Deseta ura je uže odbila in nikogar ni več videti po samotnej cesti, ki polek morja drži iz malo oddaljene vasice v prljemo mestice B.( če prav je v tej url navadno ta cesta, ki ob enem služi za sprehajališče B—čanom, živahno obiskovana. Vzrok temu, da je danes tako Samotna, je ta, ker Be nocoj v mestecu obhaja sla vnos t. Sredi poti, v samoti mej sadonosnim drevjem in žlahtno vtnsko trtico se beli prijazna hišica — to je pristava gospoda Antona — tako namreč je navadno nazivalo ondašnje ljudstvo njenega gospodarja. Vrata, ki na cesto drže, zaprta so in v notranjosti ni slifiatl nikakega glasu niti videti nlkake luči. Vse kaže, da je tudi gospod Anton z svojo Boprogo, gospo Amalijo nocoj zapustil Bvoje mirovališče ter s« peljal v medice k slovesnosti; — slavili po namreč novoizvoljenega župana! — Vse j>i bilo tihotno; le tamkaj Iz za hiše je nilo čuti prijetno žuborenj« malega nutoka, ki je podil svojo vodico v bližnje morje. AH še neko drugo Šepetanje je bilo čuti tamo za brv jo, ki drži Čez potoček v bližnji senčnati gozdiček! — Mila moja Zora — šepetal je mlad možki glas, nikar vendar toliko ne tuguj 1 vsaj te jaz nikoli ne pozabim; če prav oddaljen, nosil bom vedno tvoj) podobo v Brcu in pred očmi; — ob, dobro vem, kako hudo mi bode po tebi, kako te bodem pogrešal, kako se mi hode vse zdelo suhoparno in mrtvo t Ne vem, ako se bodem mogel privaditi t — In jaz? tako sama, v tvojej oddaljenosti: kaj bodem počenjala? Kako se bodem branila pred sitnež', ki mi jih bodo moji stariši pred oči volili? Dosedaj pritekla sem vgftkikrat k tebi, ljubi Stanko, tožila ti, kako me moji roditelji silijo, naj začnem zvezo u tem ali onim ne vede, da sem tvoja, da jaz moram le tebe ljubiti, a druzegi ne! Ti si me tolažil, dajal upanja, da bode kmalu boljŠ*; da, ko Šolo končiš ter nastopiš kako službo, koj stopiš pred moje starše ter jih prosiš za mojo roko. — In sedaj mi boš odvzet: dolga tri leta te ne bode nazaj .... ahl kuj bodem jaz do tedaj počenjala ? Zelo je terpela Zorka In trepetala po v*eh udih; stiskala roko ljubljenemu Stanku in zdibovala. Jutri zvečer je imel Stanko odrinoti. Bil je to zadnji veder pred odhodom, ko se je od svoje Zorke poslavljal. Dolgo sta še sedela na klopici v gozdiču. On je slonel z glavo na menej rami ter stiskal jej roki. Kako sta se lju- bila! Koliko sreče so izražali ti pritiski! — Ali nemila osoda odtrgnoti je imela koj jutri te dve iskreno se ljubeči srci ter telebiti, jedno v suhoparno vojaško ži-venje, drugo pa pustiti v last nasprotnim roditeljem. — Slonela sta dolgo ter se pomenkovala, kako si bodeta pridno dopisovala. — Ne preide trenutek, da ne bi mislila na te; tvoja podoba ml ne ugasne pred oč ni; kar mi bode srce težilo, zli vala bodem v pisma — vse ti hočem poročati, kar bodem v tem dolzem času ću-tila in kar se mi hulega pripeti. Kako hudo mi bode delo, ko me bodo kakor dosedaj moji roditelji naganjali, naj vendar uže mislim na poroko ter se zaročim z onim neprenesljivira markezora! Oh! kako zopern ml je ta človek, in vsak večer ga bodem morala imet< pred očmi! — Tvoja mati in tvoj oče te vendar ne moreta prisil'ti v zvezo s tem človekom ; odrekaj jim, ko ti kaj nagajajo; vsaj si mi vendar pravila, da bi od žalosti umrla, ako bi te tvoji rojiteljl v zvezo prisilili..... — Ne,tega mi ne store! rajši kruha stradam; ra]8i naj me moji roditelji zavržejo, nego da bi dala roko temu človeku, kateremu ne morem dati srca; moje src«1 gori za te, ljubi moj Stanko, le s teboj morem postati srečna; ako mi osoda tebe odvzame — bom nesrečna vBe svoje ii-venjel Oh, mili Bog, zakaj moram vendar tako trpeli in toliko grenkosti prenašati od strani mojih lastnih starlšev, koji, ue Novi eksekutivni red. (Konec.) Proti odloku nove dražbe ni nobenega ugovora. V objavi nove dražbe pove naj se ponudba z opazko, da se bo pri prvi dražbi ozir jemal le na ponudbe, ki bi to svoto presegale. Ako ne bi bilo nikogar, ki bi pri novi javni dražbi več ponudil, izroči se posestvo izbranemu preponudniku za toliko, kolikor njegova preponudba znaša. Na to ni nobene preponudbe več. g 15. Pogoji, ki so se določili za prvo dražbo, ostanejo veljavni tudi pri drugi, Če se niso kaj spremili na podlagi kakega ugovora. Pravice in dolžnosti, ki si jih pre-ponudnik pridobi s tem, da je sodnija njegovo prepouudbo sprejela, minejo, Če se spremene dražbeui pogoji na podlagi veljavne rešitve ugovora proti prvi pridobitvi posestva javne dražbe. Sicer je pa preponudnik, tudi ako ne bi dobil posestva, tako dolgo na svojo ponudbo navezan, dokler nova največja ponudba za prodano posestvo ne dobi pravne veljave, razun ako bi bila javna dražba tega posestva ža poprej kedaj prepovedana. S 16. Če pri posilni prodaji kakega nepremakljivega posestva pooudena cena niti tretjine 6*uiln6 vrednosti ne znaša, ima dolžnik pravico pri sodniji, ki je javno družno naroČila, zahtevati, da se posilna prodaja razveljavi, če dokaže: da bi me radi videli srečno, Se me silijo ▼ zakon s človekom, ki ga iz vse svoje duše Bovražim?/ Zakaj vendar dopušča mili Bog, da se ti od mene ločiš ter greš tri dolga leta na tuj-?; vsaj sem ga vedno prosila in v solzah k njemu moMa, naj usliši goreče moje prošnje ter izpolni srčne moje želje! . . . — Ne toži vendar toliko, hiaga Zorka, vsaj bodem tudi na tuiem vedno v mislih s teboj; poročal ti bodem vpako stvarico, vsako svojo težnjo, veselje ali žalost. Tako tlrja osoda. Država hoče Imeti vojakov in ponosna bodi, da sem tudi jaz izbran domovini z orožjem služiti. Po dežju solnce pride; — tudi po prestanej vojaščini in ti po prestanej hudej borbi s svojimi sorodniki, — za nas pride dan veselja In srečal — Le ne obupajva, draga Zorka, ko pridem od vojakov, najdem s', to ali ono službo, — da bode Je za žlvenje — in potem se združiva. Čeprav bodo tu li tedaj tvoji roditelji našej zvezi nasprotni; — to nič ne de! Bog je sicer ukazal lastne stariše sluftati, ali on ni zaukazal slušati jih v vsem in po vsem — tudi ako oni žele, da njih otrok postane nesrečen! Potolažijo se; samo trdna bodi v svojem sklepu, in radi te tudi poznej — kot mojo ženo, spoznajo za lastno hčer. — Ali jaz se bojim bolj za tvoje roditelje, ljubi Stanko; ko ti odidefi, ostaneta uboga starčka sama ; nikogar ne bosta imela v pomoč. In Če tnoj oče in uioja mati zvesta, da si ti kedaj mislil na me ter d& sem se jat tebi zaljubila — oh* 1. da kupna svota ne zadostuje za tožbene in eksekucijske stroške, dalje obresti, ki imajo enako pravico s kapitalom, ter poleg tega tudi še vsaj za polovico glavnice; 2. da ga posilna javna družba v gospodarskem oziru popolnoma uniči. S 17. To zihtevomora dolžnik staviti v teku 14 dni pismeno ali p » potem protokola. Čas teb 14 dni se začenja, če se ni nobeden preponudnik (g 10) oglasil, takoj, ko mina čas za preponudbe. Će se je p:i vložila preponudba, pa še le po izvršeni novi dražbi (§ 14), oziroma po pravnoveljavni zavrnitvi 12). Sodinji takemu zahtevanju dolžnikovemu določi dan, če se vidi, da ni kar naravnost nevtemeljeno, kar preje mogoče, in k obravnavi povabi dolžnika, upnika in kupca, kakor vse tiste osebe, katerim gre o tem postavna vednost. Pred dnevno obravnavo mora se sodnija natančno podučiti o gospodarskih razmerah pri županstvu in politični gosposki. § 18. Po zaslišanji povabljenih in če teh ni, tudi ob njihovi nenavr.očnosti sodnija iz prejetih izpovedi In druzih pori uče b brez posebnega dokazovanja po lastnem dozdevanji spozna, kar se jej prav Zdi, na dolžnikovo zahtev.mje. Če se dolžnikova zahteva potrdi in izvršena dražim razveljavi, naj sodnija ob enem izreče, da se v teku enega leta zarau tega dolga ne sme nobena eksekucija več zahtevati. g 19. Pri presojevunju prašanja, če je po S16 . št. 1, potrebni dokaz prinesen, naj se tirjatve, katere so nedeljivo vknižene na posestvu, le tisti del jemije v račun, ki zadostuje primerni vrednosti za prodaj določenega posestva nasproti ostalemu posestvu. Za to potrebne spise mora si sodnija še pred dnevno obravnavo preskrbeti. Na noben način p i za to ni treba posebne ocenitve. Proti odloku o doižnikovi zahtevi, da se namreč izvršena posilna prodaja razveljavi, dovoljen je ugovor. § 20. Kedar se je o premoženji dolžnikovem konkurs napovedal, ne more nihče več zahtevati, da bi se posilna dražba razveljavila. Vsako tako zahtevanje naj se tudi takrat odbije, če se konkurs napove v dobi, ko se o takem zahtevanji razprava vrši. % 21. To postavo naj izvrši pravosodni minister. Politični pregled. Notranje dežela. Cesar jeolumuškemu kardinalu knezu in vrhovnemu vladiki deželnemu grofu Fiirstenbergu o priliki njegove zlate mafie psal lastnoročno pismo, v katerem mu čestita h tej slavnosti ter se mu zahvaljuje za dolgoletno pobožno delovanje v prid eerkve in za zvestobo in udanost Njemu i Njegovej hiši ter mu vošči fie dolgo neskaljeno živenje. Poslanska zbornica je 19. t. m. sprejela še ostale paragrafe zakona zastran dav-kovske dolžnosti državnih železnic po od-sekovih predlogih ter zavrgla vse dostavke. Dalje je zbornica sprejela zakone glede predrugačbe uprave deželnih namestništev v Pragi in Levovu in glede predrugačbe volitvenega reda za državni zbor v mestih na Ceskem in v kmetskih občinah v Ga- tedaj bodeta morala gotovo od naše hiše, kajti moj oče je trdOBrčen mož, čeprav dober gospodar in mati se mora njemu vklanjati! — O, to dobro vem sam; dobro znam, da me bodo pogrešali, kajti do sedaj sem bil jim ako ne edina, vsaj nekolika podpora. Tudi meni se smilita uboga starčka, ali pomagati jima ne morem. Zato bi te prosil, da se zatajuješ pred svojimi roditelji, da ne zvedo o našej zaobljubi ter obdrže moja roditelja v b'8i. — Da, Rkrbela bodem, da ti ugodim; odvračala bodem, kolikor mi bode mogoče, Rvoje roditelje, ne da bi tajnost izdala. Sicer pa, ako bi do tega prišlo, postavim se sama v bran tvojih starifiev, kajti dasta ee vendar prepričati moj oče in moja mati, da nista tvoja roditelja temu nič kriva, ampakvle jaz. Prosila jih bodem, naj mi odpuste, rečem jim, da mi ni drugače, naj store zmenoj kar hočejo — da namreč druzemu roke ne dam, ker je dati ne-morem I — Coj, slišati je drdranje kočije.- Redaj prihajata ivoja roditelj i In moj oče z njima. Sedaj se morava ločiti : Z Bogom mila Zorkal misli na me in piši nji večkrat! — Zbogom, dragi Stanko, ostani zdrav In »rečen in ne zabi svoje Zorke. Po srčnem slovesnem pozdravu Re objameta in poljub ta. Obema so bile oči z solzami zalite!-- (Dalje prih,) lic ji. O zakonu, glede uvrščenja kmetskih občin Stchshaus in Hernals v vrsto mestnih občin, unela se je daljša razprava. K prvemu členu je predlagal poslanec Mat-scheko. naj deseti dunajski okraj, ki zdaj voli s Četrtim, voli sam zaBe enega poslanca, tako da bi Dolenja Avstrija, namesti 19, imela 2C poslancev. A ta predlog ni dobil zakonite veČine dveh tretjin. K členu dva je predlagal Sues«, naj Sechs-haus voli dva, namesti enega poslanca, pa tudi ta predlog je padel. Grof Taaffe je pri tej priliki izjavil, da je deputaciji Iz Sechshausa odkrito in pošteno povedal, da se ne sme zahtevati pomnožitev poslancev, ako se neposrednje volitve v tem okraji uvedo. Denafinja razprava je dokazala, da je pr.iv imel. Zakon s«) nazadnje brez pro-membe sprejme. Vlada je predložila zakonsko osnovo, glede dotacije pravoslavne duhovščine v Dalmaciji. Poslanec Boja-kowsky je interpeliral, zakaj se ni dovolilo, da se češka državna gimnazija v Kro-merižu poviša v višjo gimnazijo; on vidi v tem neopravičeno preziranje kulturelnih interesov češkega naroda. Načelnik je potem naznanil, da predloge o predrugačbi tiskovnega zakona in hranilnic postavi na dnevni red prihodnje seje, ki je bila včeraj. V nagodbtnem odseku je 20. t. m. kazal poslanec Neuwirth na naredbe ogerske vlade glede tarifne politike v prid Reki in v škode Trstu. Trgovinski minister je odgovoril, da vlada Trstu ni odtegnola dobrohotne roke in da se zanj ozbiljno prizadeva. Vlada je pritrdila prodaji železniške proge Zagreb-Karlovec ter je pogodbi, sklenenej mej ogersko vlado in av-strijsko-ogersko državno železnico, Še le potem dala svojo privolitev, ko so se iz pogodbe izpustile tiste določbe, ki so segale v avstrijske pravice in interese in ko se je ta železnica zavezala, da dovoli tudi Avstriji tista tarifna in železniško-politična predstva, katera je dovolila ogerskej vladi. Potem se je razprava nadaljevala in sprejeli bo se členi 8 vštevno do 11 po vladine) predlogi, vsi dOBtavki pa zavrgli. Pri členu 12, ki govori o postavljenju komisije, ki se ima pečati s prašanjem o valuti* unela se je daljša razprava, ki se nI kon* čala in se bo nadaljevala v prihodnjej seji, v katerej se utegno reš ti Še ostali členi. V veČernej seji nagodbenega odseka 20. t. m. se je razprava o carinskej in trgovinskoj zvezi vršila le o 12. členu (postavljenje posebne komisije za vredbo valute). Glede izrečene dvombe,ali bi seta komisija izvolila skupno iz obeh državnih polovic, ali za vsako državno polovico posebna komisija, izjavil je finančni minister, da ima načrt le skupno komisijo v <čeb, na kar sta poslanca Neuwirth in Rieger zahtevala, naj se ta izjava zapiše v zapisnik. Predlog poslanca Plenerja, naj se kovanje srebrnih novcev omeji, bil je zavržen; člen 12 pa brez promembe po vla-dtnej osnovi sprejet. V seji 21. t. m. so Be pretresli ostali členi in bili brez promembe sprijeti. Mej razpravo podane resolucije, glede znižanja cene soli, enakokratne odprave prostih luk v Trstu i na Reki, kovanja polugoldlnarskih penezov itd. bile so večidel zavržene. Srbski cerkveni kongres se je 30. t. m. v Karlovicah odprl. Vnanje dežela. O bolgarskem praianji imamo te le važniše vesti: V »Polit. Corresp.« se 19. t. m. poroča iz Petersburga : Ruska vlada je dobila od VBeh velevlasti, tudi od Angleške formalno zagotovilo, da princa Aleksandra batenberŠkega ne bodo podpirale pri volitvi, in ako bi zopet Izvoljen bil. ne bi ga potrdile. — Iz Ruščuka Be 19. t. m. poroča; Ako ne prej, skoraj gotovo pa po pritisku in pretenju Rusije, da deželo zasede, odstopi vlada potem, ko se snlde sobranje, in nato utegne priti na krmilo Rusom prijateljska vlada, sobranje pa se razide. — Iz Sredca, 19. t. m.: Turški poslanec Gadban je 18. t. m. prišel v Sredee ter zahteval, da se ima sobranja odložiti; Turški poslanec je dalje tudi protestiral zoper sestavo sobranja, ker so bili fzvo-ljeni tudi poslanci iz vsbodnje Rumelije, kateri po berollnskej pogodbi nemajo pravice voliti kneza. Bolgarska vlada pa je sklenola, da še odgovori ne. — Iz Ruščuka, 20. oktobra poroča »Agence Havas«: General Kaulbars je poslal bolgarskej vladi noto, v katerej določno protestira zoper postopanje nasproti ruskim podanikom; zaprle so se celo osobe, ker so generala Kaulbarsa obiskale. Več ruskih nižjih častnikov v bolgarskej službi je moral Kaulbars na Rusko odpraviti, da jih obvaruje. Trdi se, da velevlasti ne bodo branile zasedanja dežele, ker je Ruska pripravljena dati poroštvo: general Kaulbars s cer upa. da tega zadnjega koraka ne bode treba in da bolgarska vlada odjenja. — Iz Pariza se piše: V tukajšnjih diplomatičnih krogih so prepričani, da Rusija Bolgarije ne zasede. ker ima dosti druzih sredstev, da poprejšnji svoj vpliv zopet doseže. Če Ru sija volitev ne pripozna, nobena druga velevlast se temu ne bode upirala, ker Rumelija nema pravice, udeležiti se volitve boigutskega kneza. Govori se o dveh kandidatih za bolgarski prestol, kar je zbudilo menenje, da se je oldenburški princ odpovedal prestolu; ta kandidata sta: velike vojvoda Vladimir, carjev brat, res knez od nog do glave, ki bi v Sredcu skoraj gotovo srečo ime), in danski princ Valdemar, katerega bi Francoska rajše imela. Iz Sredca 21. oktobra: General Kaulbars je bolgarskemu ministru zunanji) zadev, Načeviču, pOBlal drugo noto, v katerej mu naznanja, da bo Rusiia, ker se je bolgarska vlada branila slušati njegove dobrohotne svete ter je pustila izvršitev volitev v veliko sobranje, vprihodnjič smatrala za ničeve vse vladine uaredbe, ki so v nasprotji z nasveti, katere je ruska vlada dala z njegovim posredovanjem. — V krogih bolgarske vlade so se nadejali, da je turški poslanec Gadban prinesel predloge, kateri merijo na to, da se zakoniti red k malu zopet povrne; ali prevarili so se, ker kaže se, da ima Gadban ukaz, ruska zahteva-nja podpirati. — 11 RuŠčuka se 20. t. m. brzojavlja v »Agence Havas«, da je Kaulbars odpotoval v Sredec, razdvoj je tolik, da se brez vojaškega vmešanja teško poravna, vendar je Še upanje, da Bolgari, ko pride Kaulbars v Sredec, uvidijo nevarnost in se odpovedo prenapetej stranki. Kaulbars meni, da je v deželi popolna anarhija in da sedanja vlada, i da bi imela najboljšo voljo, ne more reda napraviti mej vojsko in duhov pomiriti. Misli se, da se veliko sobranje snide 27. oktobra, ali zelo dvomljivo je, če se bo moglo pečati s knježevo volitvijo, ker velevlasti zastran njega še niso nič sklenole, in morebiti se o tem še niso začele dogovarjati. Bolgarska vlada se neki posvetuje o tem, ali ne bi kazalo, da se izvoli začasen ge* neral-guverner, da se najvišja oblast združi v euej roki, ker ni upati, da bi se velevlasti k malu zedioile o osobi prihodnjega bolgarskega kneza, — »Journal de St. Pe-tersburg« piše 21. t. m. mej drugim to le: Bolgarske zmešnjave evropskega miruj ne skale. Vse vlade, celo angleška, priznavajo neoporekljlve pravice Rusije v Bolgariji. Pri tacih razmerah je bolgarska kriza le krajna; nič ne kaže, da bi se bolgarsko prašanje ne moglo mirno rešiti. Ti, ki zdaj tam vladajo, poznajo rusko voljo, in upati je, da tudi uvidijo, da se jej ne bo mogoče ustavljati. — Iz Jadre-nja se 21. t. m. poroča v »Agence Havas«, da je policija v Plovdlvu v nedeljo ponoči zaprla vodje ruske stranke, da pa ni znano, kam jih je odpeljala. Ruski konzulat bo to noč obstražili bolgarski vojaki. O egiptovskem praianji ste si francoska in angleška vlada vedno bolj v navskrižji. »Saint James Gazzelte« poroča, da se francoski poslanec Waddlngton, ki s« v soboto vrne iz Pariza v London, pri angleškem ministru zuDanjib zadev Idde-slelghu pritoži zoper daljno trajanje angleškega zasedenja Egipta. Ta Časnik dalje trdi, da je o tej zadevi Francoska v popolne m soglasji z Sultanom. Tudi pomoč Rusije je zagotovljena pri daljšem postopanji Francoske in Sultana. DOPISI. Trsi 23. oktobra. (Izv. dop.) (Debele race. — f Tergeste. — Trtaiki poslanci v dri. zboru. — Davki in magistrat. — Ko lera. — Voda. — Rasofobija je včasih nevarna, kakor sploh vsaka pretirana strast. —Znani tržaški list. ki izhaja v nemščini, navadno dela v zmislu nibilistov, ali dostikrat se tudi čudno osmeši. Tako je prinesel včeraj telegram, da so ruskega cara umorili v Gačini in par dni poprej se je delektiral nad neko vestjo, češ, da je ruski carjevič neozdravljivo bolan. — Obe ti vesti »ti prav fletni, mastni raci, kateri naj le vži-vajo gospodje — za veliko tablo na bors-nem trgu. Buon pro loro faccia. Ali čuino je to, da se sploh pušča, da nihilistični telegrami švigajo mej Bečam in Trstom, mej tem ko se včasih kaka starčeviška • muha« stavi v strogo kontumicljo. Ne vemo, ali je tudi to raca — aH denes opoludne se je na borsi govorilo, da je urednika onega lista zadela kaplja. To bi bilo sicer Žalostno, ako bi bilo resnica, če pi je »raca«, jo je mej svet poslal kak šaljivt c, ker vse dobre ali slabe stvari so tri, in tako je bilo treba tudi treh »rac«. — Sicer pa nemško žito tukaj ne dela posebnega klasja, ako se mu ne gnoji prav umetno, temu je dokaz to, da je veliko-nemški »Tergeste« po komaj parmesefinem živenju uže v smrtnej nevarnosti, pa vsaj v Trstu skoro nobeden ne zna, da sploh Živi. Kjer je Tine — kje pojde sčasoma tudi Nace.— Tržaški poslanci so te dni dosti govorili v državnem zboru, ali povedali so vse to, kar je Nabergoj uže dvakrat poprej boljše povedal. — Tudi nova obitnijsko šob« dobomo, pa kaka bo ta Šola; se bo v njej tudi slovensko podučavalo ? — Glede tega bi morali slovanski poslanci vladi na žilo potipati, da ne bo banski lord sopet nekaznovano delal »la-bouBke politike«, kakor jo ja uže delal s svojo ital. univerzo za Trst. Magistrat zdaj pridno tirji davke za vlado, pa kaže se večkrat, da ljudem niBO bili zapisani zneski, katere so bili uŽe poprej plačali; to so pojednje onih uradnikov, ki zdaj sede. — No. pa ubogo ljudstvo, ubog davkoplačevalec naj trpi zdaj zarau nj h — to vendar ne bi bilo prav, in uprav zato se govori po Trstu o nekej prošnji, katero se misli poslati mintster-stvu, da bi vlada magistralu odvzela pobiranje davkov. To bi bilo gotovo prav potrebno. Kolera ponehava; stala je mesto gotovo okoio milijona forintov; da se vae to pokrije, bodo trpeli največ ubogi obrtniki. Ali koliko se jih je okoristilo na tem izdavanju za kolero, to je še neznano, pa morda tudi pride na dan. Da pa mesto Trst zdraveje postane, mu je treba dosti in dobre pitne vode in dobre kanalizacije. — To vse zdaj ponuja mestu društvo na-breiinske vode, ali rudeči listi Še nasprotujejo temu projektu in se navidezno ugrevajo za Reko; — zobe pa imajo uid nabruŠene. — Vsak pameten človek si misli: kaj bi po votlinah vodo iskali, ko niso sigurni niti 200 korakov, da ne pridejo na kak brezen, ki bi pojedel milijone;-mesto boljše stori, da Be posluži ofei te omenjenega drnštva, ako to zniža svojo terjetev vsaj za eno tretjino ker 6 milijonov je vendar preveč, akoprem hočejo znani inženirji, ki so vodo toliko let študirali, potem nekateri časnikarji itd. pri tem poslu tudi ka) zaslužiti. — In uprav to prašanje vtegne žalibože prašanje vode le dolg$> zategnoti. Žalostno, a obče znano. —£—. 12 Ribnice, začetkom oktobra. — Jesenske misli in — vreme, (Izv. dop.) (Dalje). Rizuu »lepotičja«, naštetega v predzadnjoj številki »Edinosti«, obdaje naš ribniški trg še raznovrsten drug »kras«, ki bi bil povsem vreden truda, da bi ga človek opisal. Pa pomisliti je tu, da se gre za smoter, s katerim prav v Ribnici ni — kupčije! Smoter toraj v Ribnici nema veljave, nema »kredita*, a nasprotno se nam kaže pa »podoba tega kraja« v drugej »bliščavi«.....Kaže se: v blatu, v izvan rednem okusu, kar se tiče modernih naprav, v samopaŠnosti,.....in tako dalje | Seveda je tacih »biserov« še obilo — v nalogi v našem trgu, s katerimi se smejo ponašati — možje, ki kaj umejo — ali č« iega ne, pa vsaj, kaj »imajo«, vendar nadalje naštevati jih, bilo bi škoda prostora 1 Umestneje zdi se mi pa preiti k druzemu predmetu, k predmetu, ki je z ozirom na našo narodnost obilega bistva, katero se, to seveda, povsodl bolj čisla in vzgo-juje, nego b>Š v Ribnici. Ta predmet je: »Narodno socijalno živenje v Ribnici in n|ega prihodujost. III. Kamor koli se Človek ozre po Slovenskem, vidi In čuje več gibanja v društvenem živenji, več delovanja za narodnost, več pogumuosti, odločnosti in resnega zanimanja za »tvar, nego baŠ v Ribnici, t. j. v trgu, ki hoče povsem prav toli naroden biti, kakor so drugi kraji, ki bi rad užival tisto stopinjo omike — izobraženosti itd. knkor narod drugod. In v vsacetu ozi'U naj bo Ribnica naroden trg, ki se ta lehko vsteje v eno in tisto vrsto s kakšno bližnjo vasjo, a'i — pardon 1 s trgom ali mestom sem hotel reči I Kako smešne sanje to 1 Da vendar enkrat svet izve, kakino je v Ribnici društveno ali s> cijalno živenje, v Čem obstoji in kdo je poipira, goji. kateri so možje, ki zanj delujejo, h<čaui v prihodnjej številki vestno naslikati, In sicer ne oziraje se na to: kaj je komu po godi, kaj ne; marveč bodem stvar slikal, ka-korŠna je, z samimi fakti na dan! Naj svet iz^e, da smo v Ribnici tudi narodn i napredovali že, da pi je zdaj s tem napredkom prav tako, k.»kor ako bi dejal: »beirn Teufel ist der Špiritu«!« Domače in razne vesti. Imenovanje. G. Anton Riessmaul, računarski pregledovalec imenovan je računarskim sovetnikom in predstojnikom rač. odseka financ, ravnateljstva v Ljubljani. Odlikovanje. Finančne straže nad-glednik Andrej Giurco, ki jez nevarnostjo lastnega živenja otel necega tonjenca, dobil {'e v priznanje ljudomileg i dejanja srebrni trižec za zasluge. V. č. gospod Anion Crv je bil te dni imenovan spiritualom goriškega centralnega semenišča. Čestitamo iz srca 1 Umrl Je tukaj 6. Sahar v zadnjem času župnik v Padeni, jako dober a originalen gospod, v četrtek je bil pogreb. Minlslersivo Je Zavrglo re- kurz mestne delegacije tržaške proti namestniŠtvenem odloku na prošnjo Ho- Iančanov za ljudsko šolo v Rojanu, v caterej naj bi se na podlagi slovenfičine učila mesto laščine nemščina. Mestno starešinstvo bo fie dalje tožilo. Tržaško trgovinska ln obrtniška zbornica je V četrtek zvečer v nalašč zato skllcauej seji razpravljala vladino vabilo, uaj se izreče, pod katerimi pogoji bi ona in občina prevzeli napravo in upravo stavb, ki bodo potrebne vsled odprave tržaške proste luke. — Dotično vabilo se je pre-Čitalo. Iz njega se vidi, da je za zgrajenje vseh naprav proračunjenib 6 567.000 gld. Vlada nema volje, teh del sama izvršiti, ampak dati jih v zakup. Predno pa razpiše konkurs, želi vedeti, ali hoče zbornica z občino vred to nalogo prevzeti. — Borsna deputacija je naznanila, da je na» čelni&tvo o tej zadevi uže govorilo z mestnim županom in od tega zvedelo, da ima mestno starešinstvo voljo, začeti razprave s zbornico. Borsna deputacija je toraj predlagala, naj zbornica ministrskemu pra-šanju v načelu pritrdi 1 naj dogovorno i mestnim Btarefiinstvom izdela načrte in pogodbo ter zbornici predloži, da jo potrdi. Ta dva predloga sta bila soglasno sprejeta potem, ko jih je Geatilomo prav gorko priporočal. »KJnione Operaja Trlestlna« imela bode za moški oddelek v nedeljo, 24. t. m. popoludne ob 5 uri v društvenej dvorani ( slica sv. Frančiška št. 4) svojo letošnjo glavno skupščino. Višje obrtniška dola v Trstu. V včerajftnjej šefi poslanske zbornice je naučni minister naznanil, da se višja obrtniška gola v Trstu uže prihodnje leto ustanovi, Tržaške novoatl s vTriafii Sokolu. Javljamo č. gg. udom ■Sokola«, da je tajništvo na novo prevzel bivši tajnik g J. Draiil. Kolera v Trstu. Od lorka do srede opolnoči je zbolelo za kolero v mestu 5 ljudi, o i srede do četrtka v mestu 2, v predmestjih 5 ljudi, od četrtka do petka pa v mestu le dva, in denes je znolel nekda tudi le eden. — Od začetka kolere do denes je torej v Trstu zbolelo 861 ljudi za kolero, od katerih je umrlo 532. Zdravstveno stanje se je ta teden sopet nekoliko zboljŠalo in živimo zdaj v slad kej nadeji, da Bog k malo od nas odvrne Božjo Si bo. Nesrcia. 56 letni težak Janez Pippa padel je v pijanosti ter se na glavi močno poškodoval. — Odpeljali so ga v bolnico. Pollcljftko. Tramw iynemu vozniku Janezu Bornetiču ukradel je neki lupež deževno kabanico, shranjeno v vozu. — Ziprli so 24 letnega težaka Josipa Sivitz iz Trsta, ker je nekej prodajalki dežnik ukradel. — Nastopki dolgotrajnega slabega vremena! — 37 letni vozoik Janet Gorju p iz Postojne je v pjanosti svoje konje tako neusmiijeno pretepal, da so se splaš li ter v divjem teku dirjali s trga kasarne skozi ulico Ghega. Na trgu žei. postaje hotel jih je težak Matija Arzon ustaviti, toda ni se mu posrečilo, ampak se je lahko poškodoval. Konečno so bu-tili v nlinovo svetiljko, kder bo jih ustavili. B ezbrižnega voznika so zaprli, da se iztezne. — Težaka Janeza Škrlja so odveli na policijo, ker je v no vej luki pri skladišču Št. 4 t k s trpentinom napolnjenih sodov puŠil. — 26 letni vojnik Makso Flegar grozil se je svojemu gospodarju in botru, da ga umori.O Ipeljali so ga v luknjo, da si vročo kri pomiri. — Nadstrežaj Božidar Hullovitz v bolnici je pozabi! preko noč: zapreti okno svojega pri tleh lež-i-čega stanovanja Porabili so to ugodno priliko uzmoviči ter mu odnesli obleke in denarja v vrednosti 70 gl. — Zaprli so letno deklo Antonijo Florin i* Kamnika. ker je proftleua meseca v Škorkolji iz hsše Kabiglio pokradla obleke in perila v vrednosti 300 gl.Ukradeno robo j* razprodala in razpodarlla.—Prijeli so 42 leto. težaka N:kola Flascber, kateri se ni mogel izkazati o pravici posestva sodčeka Clpro-vina. Vino je na razpolaganje lastnika pri policiji. — Mali otroci s> pri Sv. Jakopu vkradli nek prazen sod. Dobro seme. — Zaprli so Marijo B. iz Tomina zarad po-nočevanja in ž njo še dva moška postopača. Kolera v Istri. V S dneh so bili le 3 slučaji kolere, in sicer eden v Izoli, eden v Poreču in eden v Pulji. Občinske volitve v Pazinu so se vršile uže ves ta teden, pa še niso končane, dosedaj so kandidatje narodne stranke v velikej večini in je gotovo, da hrvatska stranka konečno zmaga z veliko večino. — Dakle Lahonsko glavno gnezdo se uže podira. V Vrbniku na krškem otoku se bode zidala nova luka; družba za dotična dela, cenjena na f. 42513, bode ll.januva-rja 1887 pri tuk. pomorskei vladi. Podjetni okoličani, tudi tu bi bilo kaj za vas! Kranjski poslanci sezbero tedni v namen, da postavijo kandidata za drž. zbor mesto rajn. Obreze. — Ali ta stvar bo strašno težavna, Dr. Dolenec ima moč* nega protikandidata v c. k. vladnemu svetovalcu, gosp. Globočniku, bivšem glavarju Postonjskein in v tamošnjem okraju priljubljene] osobi. — Okoliščine so take, da narodni centralni volilni odbor za Kranjsko skoro ne bode mogel vzdržati discipline in da bode sopet prav huda volilna borba v Postojni. Kranjskega Zelja se letos posebno veliko v Trst vozi, mnogo se ga pošilja v jutrove dežele. Goriške novosti. Zidanje nove topnič irske kasarne je prevzel g, F. Hmelak izLokavca za ceno 187.000 f.—Za novi mestni zajem sprejela se je ponudba tvrdke A. V. Jona v Goriai s 4 po sto obresti in emisijo s 87.45 za Bto gld. — Dakle kandidat za poslanca v drž.zbor bode Motisignor Jordan, proŠt goriški. —Pravijo pa da se je na pritisk inje pobožnih gospa zavezal, da bode vstopil v Goroninijev klub—Čudno se godi v Avstrij1.—Vladni organi delajo proti stranki, ki vlado podpira.—V Gorici je slov. otroški vrt prenapolnjen, ondotnl rodoljubi uže mislijo na osnovo druzega vrta. — Povodnji bile so od pretekle sobot* naprej po mnogih krajih na Goriškem. Škodovale so veliko posebno v Furlaniji, pa tudi oa državni cesti ob Soči in v B-dih so marsikaj pokvarile. Blizu Koprive med Gorico in Korminom je voda odnesla zeleznični most, tako da na tistem mestu ni mogla železnica naprej, ampak prenašali so blago in potniki so morali prestopati iz enih vozov v druge. Včeraj pa so most uže popravili in Šeleznica uže vozi Čez njega. — — Potres bil je v Gorici ponoči od torka do srede ob 1'14 popolunoči. Čutil se je močen sunec od zdole navzgor. Iz pod Nanosa nam pišejo dne, 20. oktobra : Strašna nesreča se je zgodila pod Nanosom. Blizu sv. Brica, kder se zdaj cesta popravlja, utrgala se je 16. dne t. m. popoldne nad potjo, katera drži v gozd, skala, pri poti zid razrušila in mnogo drugih kamenov s seboj privalila in tako je vse skupaj dol na pašnike letelo. Spo daj na pašnikih sv. Brica proti V. Ubel-skem po poti pa sta vozila Matevž Rovere iz V. Ubel8kega in njegov brat Janez drva; kar naglo prileti kamenje nevidno po grmovji in praproti, skala zadene enega vola do smrti, drug kamen pa Matevža Rovere, ki je bil oddaljen več seznjev od vola tako, da mu je levo roko odneslo In truplo in glavo razbilo in je v hipu mrtev ostal. Veselje do dela ga je„dovedlo v prezgodno smrt. Našla se Je srebrna ura na poti od stare štange do Lovca. Pravi laMtnik jo mora dobiti pri Franju Nada-lišeku v Kadinji št. 319. Milijonarji na svetu. Nekdo, ki menda nema dosti dela, je pozvedaval in po7.vedel, da je zdaj na svetu 950 milijonarjev, ki imajo nad 10 milijonov premoŽenja. Od teh s pad a 250 na Angleško, 200 na amerikanske zj«*dinjene države, 100 na drugo Ameriko, 100 na Nemčijo, 75 na Francosko, 50 na Rusko. Poljakinje in italijanska kraljica V Rimu je poljska kapela nv. Stanislava, katero Poljci zelo Česte, a rimska vlada, je sklenola, da se ima vsled vredbe mesta podreti. Vsled tega so se poljske gospe obrnole na italijansko kraljico s prošnjo, naj ona to svetišče ohrani. V tej prošnji govore: V dobi, koje poljski narod, ki je bil nekdaj velik in mogočen, ter je krščanstvo otel pogube, po božjih neum-Ijivih Bkl^pib, tako hudo obiskovan, mora uovo rano vsekati zrušitev spomenika, kateri so poljski romarji tristo let čestili. Prosimo toraj vaše veličanstvo, naj naa obvaruje te greuke kupe itd. Kraljica je neki sklenola to prošujo uslišiti ter misli kapelo sv. Stanislava sebi za osobno kapelo prirediti. Nafta studenci v KavkaziJI. Lansko leto so v Kavkaziji zajeli 116.720.000 pudov nafte. Samo v Baku so zaieli 115 milijonov; iz tega so napravili 30 121.000 pudov petrolj i, 34.258 bencina In 1.608.000 maže. Oipadkov pa je bilo 40 milijonov pudov. Darila za Dolinarjev spomenik v Trstu. Gg. Dr. J. Seguglia f. 1, N. N. f. 1, N. N. 50 kr., Kraigher Alojzij f. 1, Vicič Friderik župan 50 kr., Agujari T. (profesor v Trstu) 40 kr., Kuttm Fran 50 kr. Lavrenčič Josip 60 kr., Gaspari Ferdo 50 kr., Vrančič Ferao 30 kr., Lavrenčič Ma tija 507, kr., Kraigher Jurij ml. 30 kr.. Kogej Fran 30 kr., dr. Fr., Zbašnik 50 kr., Kraiher Josipina 30 kr.. Dimnik J. 50 k r., Podboj Ivan župnik v Ši. Petru f. 1, Arko M. kaplan v Hrenovicali f. 1, Slavec Ivan (prefekt v Trstu) f. 1. N. N. 20 kr., So-Čebranski (major v Gradeči) i. 3, Bradaška Franjo (Mozirije) f. 1, Genn Lza 40 kr., MrakiČ Alolzija 30 kr., Sekovar Jo«ipine C0 kr.. Poiun Janez f. 1, Čudvot 50 kr.. Kavčič Anton 20 kr., Aušič Lovro 20 kr., Sorre Josip 50 kr., Hafner 80 kr., Bregant Matija 50 kr., Kodrč Franc 50 kr., Seslin Vlncenc 20 kr., Zelesjat Filip 20 kr., Re-javec Franjo 20 kr„ Ktlman Matija 30 kr., Cukiat Josip 50 kr., Andrejč č Franjo 40 kr., Kravos Dragotin 20 kr., Fomizelj Franjo 10 kr.. Fakin Anton 10 kr., Basa Blaš 30 kr., Polšak M ha 40 kr., Pirib Ivan 10 kr., Ferluga Andrej 10 kr., Šva-gel Andre j 20 kr., Bencina Andrej 10 kr.. Tomažič Štefan 20 kr., Frank Anton 20 kr., Kovačič Ivan 20 kr., Firm Franjo 20 kr., Hikel Josip 20 kr., Kandusi Ernest 20 kr., Ličen Andrej 20 kr., Kraus Franjo 20 kr., Gorlup Andrej 20 kr., Mihuš Miha 20 kr., Sne vel Jakob 20 kr., Perbavec Fablan Ivan 20 kr., MauriČ 50 kr., Križek 20 kr., Kroglič 20 kr., Godessa Andrej 50 kr., Milič Ivan {iz Zvonika) 10 kr., Švageli Andrej f. 1, Sulčič Andrej 50 kr., Purič J. 50 kr., ViŠnovec Todo 50 kr, Klun Ivan Marija (Rocol) f. 1. — Sknpej f. 31.2U'/,. Zidniič izkazanih for. 45.20. Skupej for. 76.40'/,. Tržno porodilo. Kava — živahne kupčija po vifiih cenah, tendenca najboljša vsled ugodnih poročil is inostranskega. — Prodalo se je te dni 1200 vreč Rio po f. 64 do f. 71, 1500 vreč Santos po f. 63 do f. 72, Java Mal. stane f. 74 do f. 77, Cejlon plant f. 84 do f. 137. Sladkor — mlahova kupčija: — prodalo se je te dni 5000 vreč sladkorja po f. 18 do f. 21. Sadje — dobro obrajtano. Limoni f. 3.50 do f. 8, mandlji f 79 do f. 82, rožiči grški f. 7, puljefiki f. 9.50, datlji f. 30. fige v vencih f. 11 do f. 13, cvebe f. 17 do f. 21, opaša f. 21 do f. 23, Eleme f. 20 do f. 24, Sultanlna f. 20 do 27. Olje — namizno f. 58 do f.79, jedilno i. 35 do f. 42 Petrolje — cene trdne; rusko stane 7.50, amerikansko f. 9.25. Riz — italijanski f. 17 do f. 21, indijski f. 11.50 do f. 14.50. DomaČi pridelki. Fižol koks, novo blago f. 12.50 do f, 13, bohlnec f. 11, rudeČi f. 10, beli f. 10 50 do f. 11, maslo dobro štaier-sko f. 84 do f. 93, najfineje do f 95. Žito — nobene kupčije. Les — še precej dobro obrajtan, došlo je dosti naročeb iz Levante. Seno — cene trdne, prodajalo se je te dni dobro kojsko seno po f. 1.50 do f. 1.70, volovsko do f. 1.85. Boriao poročilo. Tendenca zopet slabša, nekoliko je upllval tudi izmišljeni telegram nekega tržaškega lista, o umoru ruskega cara, ki včasih tudi borzijancem služi v razne namene. Kurzi so nekoliko trpeli. Dunajska Borsa dne 22. oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 30 k-. Enotni drž. dolg v srebru 84 • 20 • Zlata renta......114 » 55 a 5'/, avst. .... 100 • 50 > Delnice narodne banke. . 866 • — • Kreditne df>»'ce .... 280 • 20 • London 10 lir sterlin . . 125 • 20 > Napoleon....... 9 > 90'/, • C. kr. cekini...... 5 ■ 91 • Kr. državnih mark ... 61 • 35 » Somenj v Vipavi Vipavski somenj sv. Simona 28. oktobra 1.1. je od c. k. deželne vlade dovoljen. Vipava, 20. oktobra 1886. za župana Ivan Može svetovalec. Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia št. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. n»prej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnČnike. 104—20 Glullo Urinim. / !!Molim čitajte!! Neobhodno potrebno za vsaka M jtsu naša c. kr. patent. i u Londonu odlikovana od Phdnix srebra jedula. koja sn nesamo radi svoje tajnosti i tvrdoće već takodj-r iz zdravstvenih obziruh u porabi nenad-kriljiva a ktomu uvjek bjela tako, da se nakoti god. od pravog »rebra nedadu razpoznati, Sto se može podkriepiti na tisuće zahvalah i pri znankah i/, najviših k rukovah, te koje nemožemo ovdje radi malena prostora priobčiti, al koja jesu P. N. občinstvu u našem uredu na uvid. Budud imadetno jodino mi skladisče c. kr. patent, od plioiiix-srebra jedalah, to smo jedino mi u ugodnem položaju, sliedeča 54 krasna komada za nlzku cienu od for. 9 50 nv. odstupiti 6 komad, jedalnih žlica od phonix-srebra naj-ttmja vrst. G komad jedalnih ilica od phonix-srebra naj-linija vrst. G komad krasnih noževuh za stol pravim englez. ocelnim rezom. 6 komad od phonix-srebra desert ili žlice za diocu prva vrst. G komad od phdnix-srebra žlice za kavu I čaj prva vrst. G komad od phonix-srebražlice za jaja prva vrst. 1 • » » • žlicaza juhu težke vrsti. 1 * b >• » žlicazamlieko » • G » krasnih čašicu za jaja. 1 » • posipač za pupar ili slador. 2 * » svietnjaka za hhIoiu najnovija lasima. G komad F. Cizelirana Victorlntablet po kl- nezku graviran. 1 komad t »ijliniji ručni ili klavirnl svietnjAk nova tusena. 54 komad«, koji jesu svakom stolu pravim uresom a stoji sve skupa samo for. 9 5i novč.' Narufibe primaju ho uz gotov novac ili c. kr. pošt. pouzećem i obavlja jih prvo c kr. patent, tvorničko skladište phći iix-srebra J. SlLBERbHRU, Beč, II- Antonsgasse N. G. (Jamstvo) Da ostanu bjela naša jedala od phonix-srebra jamčimo ovltn za 25 god. te ćemo za dokaz najbolje solidnosti naručbe koje i ekonveniraju u roku od i4 dana bez prigovora natrag uzeti. Ujedno uslobadjamo se ovim P. N. občinstvo opomenuti, da nevaljt zamienlti naSa c. kr. patent, jedala od phonix-srebra »a onimi Što no su se zadnjih goiinah tako naglo pod imenom Britania-srebro pojavili; radi toga mo limo da se izbjegne prevari neka se točn naslov označi. —1— Zgubljene in oslabljeuo r moške moči in nezmožnost j Uolot pripomoček! Vsakdo se popolnoma ojsdravj z genialnim ofrljenčevim »lapom brez nasleunjih notranjih neredov na gotov način in z* vedno, Često-krat cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej ČloveŠkei dobi kakor tudi polucije, se prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem. 7—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurice, na tisočo zahval od po- Eolnoma ozdravelih osob svetlijo vsem olnim rabo ogijenčuvega slapa, ki garantira goiov ln trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. 5.SO. Pil poŠHjatvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od ko i prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^Itnjann Dunaj VII. Manahilfersirasse 80. Assicurazioni generali v Tratili (duštvo, ustanovljeno leta 18.'J1) To društvo je rnžtegtiolo svoje delovanje na vs« veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije z.i poterjati v naslednjih letih i 21.006 641-33 Glavnicu za lavarovanje Živenja do 31. decembra 1884. f. 83,174.+r>7,98 Plačana povračila: h) v letu 1S81. f. 8,G37.596-13 b) od začetka društva do 31. decembra 1881. f 178.423.338-51 Letni računi, izkaz doNedaj plaćanih od- škodovanj, tarife iti pogoje za zavarovanja in splch vsa natunjčneja pojasnila se dobe v 'vrstu v uradu društva: Tergesteo, Bcalalll. v prvem nadstropji. 20- 36 NAZNANILO! Opuatujoča moč delalskega upora n* Beljgijskem kažs še le sedaj svojo senčno stran, In to ne samo v ladnej deželi temveč tudi v mejnih obrtnljahlh Švicarskih okrožjah; ta ekoliičlna Je kriva, da sta mi dali dva ondotni-tovarni nalogo razpečati njijno ialogo okolo 10.000 komadov zlatih, srebernih in niklovih ar za gospode in gospe ; različnih sort za del prave cene. — Vs:ikteremu j« tedaj dana prilik i si vkupiti za malo denarja stvar koje vrednost faktično dvakrat, pres za svojo ceno Pri prevzetju sem odločil te zaloge ur po zdnluj navedenih cenah urarjen, razprodaialcem in zasobnikom otdajnti ; carina in prrviziia se ml povrne od strani mojih hiš. lladi tega je nemogoče vsakorina prevara poročila ae pod kontrolo strogo odpravljajo v 24 orah. — Javljam tem potem, da vsakteremu koj povrnem odtrgavif postne stroške, ako ura ne ugaja ; pri naročilah iz dežele proaim. da se vsakdo poslužuje Številk Razpošiljajo se povzetjem ali proti predplačenej gotovini. S t. sed. cana f, 1. Pristna nlklova-remontoir ura najfinejše baJe..........5.75 2. Pristna, fina srebrna-remontoir ura cilindercn, najboljše sorte 9.25 3. Najfinejša, pristna, sreberna ura za gospe............11.— 4. Fina pristna, sreberna-remontoir ura. ankora z dvemi okrovi 13 50 5. Pristna, 14 kar zlata remontoir ura za gospe najanejŠe baŽ* 17.50 fi. Pristna 14 kar. zlata rem.-ura za gospe z 2 okrovi, fine sorte 28.50 7. 14. kar zlata, ankora-remontoir ura za gospode najfinejša 28 50 8. 11, kar. zlata ank.-retn ura za gospode z 2 okrova najboljše sorte, jako močna..............................49 50 Remontoir ure se vso navijajo brez ključa, vse ure so puncirans po c. kr. puncijskem uradu, razprodajejo se pod garanciji moje firme. Hazpošlljaiev na vme Mirani 3-4 Adresse: Erstes VViener Taschanuhren Versandt-Etablissement JEduard Levit, Wien, Stadt, Adlergasse Nr. 12, 2 Etage. » «> P P Prva razposiljalnica sukna, manuf, kurentnega blaga SfcJroaržgassa i Sukneno Blago za Domače razpoSilja po povzetjem: lJr^A 310 m. do 3.20 metrov dolgo, \t naj« u,uOu boljSi tvarine za popolno zimsko moško obleko gld. 4.50, gid. 7, gl J. Itd. itd. 5-10 7Pnckn m- Gichemira f. 4 ( najn. barv90 10 m. todena . 4 ( do 100 cm.Sir. nhlokn 10 m- tta^el® » 4.—f 6 cm. UUICltU io m.mo in.barh.t 3.50 ( široko. platno 1 kom. 29 vatlov f. 4.50 Shirting 1 kom. 30 vatlov f. 4.50 Gradel 1 kom. 30 vatlov f, 650 King tkanina "l4 širok 1 kom. 30 vatlov f. 6.50 Rutnburgski oxford 1 kom. 29'/, vatlov f. 5.— Cenik in vzorci na zahtevanje brezplačno. S t. 615. Sejem 2«. oktob, v Divači je visoko namostništvo v Trstu dne 1. oktobra 1886 St. 15.119 dovolilo. Načelništvo. Cegnarjev Viljem Teli se nrodaja v tisk trni Dolenčevi po SO ftoldov. Na obroke! (72_9) daje pohištvo tapecarije, razno strižno blago za obleke, ure vsake vrste M. Coreni vla della Legna Stv. l p. jj. NajboljSi papir z,a cigaret e 20-36 je pristni LE HOUBLON franc. fabrikat Caw)ejer io Henrjev f Pariza Svari te pred ponarejanjem, Ta papir fforlto preporoBaJo fjoapodje drl. J. J. Polil K. Ludvlg, K. Lippmann profesorji knmije ua duuajsk. rseuSiliBCu, radi njegova najbolj«*, kakovosti, radi njegove Cistoi« i u zato. ker v njem ni nikake druga zdravju Škodljive trariue. V---- L* rAMttCAMT*. iko prebavo za smrdeč vzduh in anamiških boleznih, čisti in jači krv. — Želodstna tekočina vživa se laliko v vsakem dnevnem času In pri jedi toliko od odrašenih, kakor tudi on otr< k, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najbolj! h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša, — Na razpolaganje so svedočhe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu: RAlJIUUIVD HIAYI2R, Piazzi Pontorosso. Naročila se brezmudna opravljajo. irebanje UŽS v decembru incsem ■srečke pO fl fr UsrećitlelOfj Glavna dobitija gotovine | tor. 50.000 a v 10.000 f.,5000f.im—2CrH4788ea Kincsem-srečke se dobe po Letterie-Bureau ogerskega Jockey-kluba: Hudapcst, Waitznerg 6 UJ| . Htturl—t—I MKII Tj 1—r- " _Fac1Sjm»e^e t'Ettguette IT Ei« Bir»wr k PA m 8 ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač nI tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, i2lečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega; nego Škodljiva «mes. Edini Jeruzalemski bal* zam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne Živce hitro krepčalne m^či privioa prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sA vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta bali^m bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korttnika je poznana zarad nje-nppa npodnega npliva na prebavljenje ni cličenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega prebavijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 5—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTON/ V GORICI. Skladliča v Trstu v lekarni Marku Raragini, na Reki v lekarni alRedentore, G. Omeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E. Palisca. Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Lj ub^j ani na velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljit in •veža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pi-menih zahval o naših Izborno skuienih domačih zdravilih. Lekarne TrnklJani. Marij aeeljske kapljice za Selodeo, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti aa zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, slab ielodeo, urak, vetrove, kolike, tlateaioo, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje sroa, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranioi, na Jetrih In zoper zlato Zllo.Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 8 gld., 5 tucatov samo 8 gld. af" Wv» ■»Ho! Opozarjamo, (lase tiste istinite MARIJACELJSKE kapljioe dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY-ja, zraven rotovžana velikem trgu v Ljubljani. Cvet proti trganju (Griehtl,je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trganje po udih. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrp-nele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.Zahteva naj se samo >ovet zoper ti*sanie po .„ . t dr. MaličuT z zraven (8chl"im siojećlm znamenjom. 1 steklenice 50 kr , tucat 4 gld. 50 kr. BC ftt ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite. Planinski zeliščni sirup kranjski, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne In pljučne bolečine : 1 steklenica &tt kr., 1 tucat & gl. Samo ta sirop za CO kr je pravi. Kricistilne kr-og-^j io©, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pregrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človtškega t^lpsti, glava' ulu, otrpnjelih udih, skaženem želodcu jetrnih in obistnih boleznih, v škatljuh A, 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 škatljumi 1 gld. 5 kr. Razpošiljava «e s poŠto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINE. Stupa za živino. C vet za konic Najboljše mazilo za konje, . J pomaga pri prologu ctl, •>»«- Ta prav iliibrn stupa pn mag« litijboljn pri v§.-h bolr/.nlh krav, konj in prutsioov. Konje varuje ta Dtiipa trganja po Crevih , b.-ztavk, vki'Ii nalezljivih ' kiKtilh bnleznli, kaillja, plućnih in vratnih holeznij tfr odpravlja vhu K Ut«. i udi r/dr-*uje konjo debele, okrogle i iskrene. Krave do 6 nino»jn dobrega mleka. f/f Zamotekz rabiinim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov Mamo 9 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo kamt kolen.koplt- uill bolezni, otrn-neiiji v boku, križ, itd. otekanji n >ir, in-lnirjili nit Ilir r tftth, izvijunji t'fi-• flanJUoJla,opravo, sufliui itd.,rt kratka . pri VHeh v nan jih Dole/nln In bibah. - Steklenica v. r.iMl-ttlm navodom vred ' stane le 1 gld., B f atekl. •/. rabil n i m £ navodom vred samo 4 gld. v ljekarni TRNKOCZY-ja v Ljubljani zraven rotovža in vsuk dan s pošto razpošiljajo. (4) Lastnik nrimivj .KldNOMi« - sdaUij ir oflgovorui nr«dnlk: VIKTOK DOLENC Nuiivu tiskarna V. Dolenca v IibIu.