49. številka. Ljubljana, v sredo 2. marca. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan iveier, izirnži nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij Bko-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., aa jeden meneč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljanja na dom računa ae po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „Oledalifika stolna". U p r a v u i S t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročim, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 „ „ četrt leta........3 , 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pobijanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ B^P" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravniatvo ,,Slov. Narodu", Iz Rusije. 13. februarja, st. st [Izv. dop.] Novi naš minister financ hoče razširiti svoje ministerstvo. Služivši mnogo let kot višji uradnik pri železnični upravi jugozapadnih železnih cest, od koder je bil za svoje nenavadne finančne sposobnosti in redko poštenost poklican v gosudarstveni sovet, izučil je odlično železnične zadeve in našel, da „kazna" (erar) more od železnih cest imeti več dohodkov, nego dozdaj, ako vzame v roke železnične tarife. Razen tega pa more vlada bolje varovati interese ljudij, ki imajo kot trgovci opraviti z železničnimi uradi. Pristriženo bode torej zopet ministeistvo „putej soobščenija" (komunikacijsko mi nisterstvo), po vzgledu, ki se je prejšnja leta veli kokrat proktikoval. Saj ko je bil ministrom komunikacij Meljnikov, krušil se je od njega ministerstva LISTEK. Iz pozabljenih spominov. 'CeSki spisal Vsieslav Ben eš-Tf eb i zsky.) XII. (Dalje.) „Čuvajte, dragi ljudje, življenje otrokom svojim, vi očetje sinovom, vi matere hčeram, — tej dečici, ki jo v naročji nesete . . . Jaz nikogar nikjer nemam. Na materi in očetu rase trava, brata dva ležita v širem polji .... Le vzdignite se in Bog vas brani na potu vašem in vas očuvaj od vsega zlega!" „Pred menoj na konji je prostora dosti. Ni se ti treba bati!" „Se tudi ne bom, gospod komisar!" In deklica se je vspela bliskoma v sedlo pred cesarskim uradnikom, ki jo je strastno objel z levo roko. Izmej proguaucev ni mogel nihče izpregovoriti besedice. Zdelo se jim je, kot bi ta deva bila angel j, ki je zmedel Amalekitom razume. Potem so ustali, .še naposled se ogledali po kraji, nad katerim so se goščevale megle čedalje bolj in se napotili po naj-bližnjem kolovozu na veliko cesto. Dečica je v na- oddelek za oddelkom, tako da so šaljivo začeli zvati to ministerstvo „ministerstvom Isaakijevskago sobota i Nikolajevskago mosta". Ministerstvo financ ima zdaj v Petrogradu dve pisarni, f> oddelkov, 6 gosudarstvenih kreditnih ustanov Ijenij, glavno davkarstvo, komisijo pogašenja dolgov, fabrika kreditnih biletov, monetni dvor in 169 uradnikov „osobih poručeni j" (posebnih naro-čeb) in veliko erarnih poslopij in stanovanja za uradnike. Misliti bi bilo torej, da razširjati tega mini sterstva že več ni mogoče, posebno na račun ne-obširnega ministerstva komunikacij ne, no zgodilo se je po svetopisemskem izrečenju: U neimuščago oti-metsju, i imuščemu dastsja." Tarifni oddelek postavil se bo pod načelstvo g. \Vitte, ki ostavi zato svoje mesto s 25.000 r u bij i na leto na jugozapadnih železnicah. Treba omeniti, da pri naznačen j i tarifov se dozdaj ni oziralo tako na interese trgovine, kakor na interese železnih cest; zato pa vidimo, da povsod v Rusiji, kjer je mogoče prepeljuvati tovore po vod n i h potih, izbirajo trgovci ladiie in parobrode mesto železnic, ker rečeni tarifi so dvakrat nižji. Predlagalo se je omejiti „glasnosti suda", to je nekatere sodnijske zadeve uzeti iz rok porotni ■ kov in izročiti jih sodnikom samim, v višjej instanciji — v gosudarstvenein so vetu, pa so ta predlog popolnem zavrgli, hvala Bogu ! Kakor je nedavno milijona r Haritonenko poslal v Pariz generalu Saussier-u gromadno srebrno čašo v podarek za njega sočuvstvene besede o Rusiji, tako so zdaj, ko je Bisrufirek vrgel kamen v predsednika lige patrijotov g. Pavla Derouleda, češ, da ta liga izpodriva nemško vlado v ukradenih provincijali Alzuciji in Loreni, ruski bogatini kupili srebrni Čobriček in pa poslali g. Pavlu Derouleda z nadpisom* „ Patri jotu Franciji, ilrugu Rossiji, Pavlu Deroulede". Boljšega odgovora na ošabno uniešavanje železnega kanclerja v notnim• zadeve Francije Rusija ni mogla dati; smelo se more jamčiti, da bodo ravno isti milijonari ruski, ki zdaj pošiljajo srebrne velikanske čaše in srebrne čebričke francoskim domo- ročji materinem plakala in otrokom se ni bilo moči ločiti od tod, dorasli so jili morali za seboj vleči, a njim samim se je zdelo, kot bi težko kamenje vlekli na nogah. Jezdeci so zavili skozi klanec po iztegnenem rebru, koder je najbližje v dvor, čegor sedanji gospod je bil poklican na Dunaj. V gradu je gospo daril uradnik, o katerem so si ljudje natihoma pravili, da je bil rojen v samem peklu in da mu je boter bil lucifer. Gospodu komisarju se je zdela pot po tem otožnem, jesenskem kraji pot v raj. Takšnega odkupa za bedna pikardska življenja nikdar še ni prejel. A nudili so mu mnogokaj, polne pesti penez, krasno orožje, dragocene slike . . . „Si li slišal kedaj, gospod, o ženi starega zakona, ki jo zovejo Judito?" Deva se je pritisnila sama bolj k jezdecu. Že se je precej zmračilo. „Za zakon se ne brigam ; bodi stari, bodi novi, vse jedno ... Ali kjer ga vidim, nabodem ga na meč in vržem v ogenj!" „Niti o kraljici, ki jo zovejo Ester?" „Kraljica moja si ti zdaj! — Razumeš?" „Ne želi si, da bi bila. Dajala bi ti prečudne ukaze . . . Niti o Delili nesi nikdar slišal?" „Nikdar, kar živini, ne, golobica moja! Če ljubom, oddrgnuli na široko tudi takrat svojo mošnjo, kadar se bo Bismarck vrgel na plemeniti francoski narod. Po milosti Bismarcka pala je valuta v vsej Evropi; najboljši dokaz, kam je privel Evropo tev-tonski militarizem, daje nam „kraehorneter', ki pokazuje, koliko borznih junakov se je na Dunaj i po-strelilo, poveš I o in utopilo in koliko stoletnih ban kirskih hiš v Genovi, Milanu in Benetkah se je porušilo, odkar je železni kancler položil svojo železno roko na zemljevid evropski. Dopisnik „Varšavskega Dnevnika" govori o zvezi Čehov s Poljaki in Madjari m naziva to zvezo neslo vansko. Čehi so dali v roke Nemcem in Mad-jarom Hrvate, Srbe, Slovane in Ruse v Ogerskej, v Galiciji in Bukovini in tako narušili javno solidarnost slovansko No jaz upam, da rečeni dopisnik ni povsem dobro poučen in daje do zveze mej Čehi in Madjari še dolg pot. Ko bi tudi nekateri, ki se nadejajo z madjursko pomočjo pridobiti češkej kroni stare pravice, se dali zapeljati, da bi se bratili z Arpatlovci, bodo bolj skušeni češki rodoljubi še ob pravem času spoznali, da bi zveza z Madjari bila tudi Čehom škodljiva Te dni so v Derptu nemški „burši" pretepli ruske dijake. Sploh v ostzejskem kraji „kulačno pravo" (faustrecht) cvete v vsej svojej s; ednjeveški krasoti. V obče to ni čudo, kajti naivno bilo bi misliti, da Nemec more kdaj vreči se sebe surovost in odurnost; svojo kulturo je povsodi unašal z me-čem in s pestjo in kultura ta razvija samo njega um, a srce o tem nič ue ve. Upamo, da pojde ruska vlada dalje po modrem potu o brušenja tega velikoneniškega gnezda, na kateri pot je stopila v minulem letu in da ni daleč čas, ko se zapre Derptsko vseučilišče, zavetišče odurnost., surovosti in neinško-piedrznih tendenci j in separatizma. Ko se Bismarck pritožuje čez ruske časnike, da ostro pišo o Germaniji, ko indirektno terja, da se odstavi francoski vojni minister Bolifanger in da bi se Derouledu usta zamašila, bilo bi čisto na mestu, da bi ruska vlada raznesla Derptsko vsoučilišče na vse štiri vetre. To je želja vaacpga istinega Rusa in Slovana. K r u t o r o g o v. bočeš, pripoveduj mi kaj o njih! Tvoj govor mi je med, vsaka beseda zvoni srebrno in vsak tvoj dih veje razkoš ..." „Počnem o prvej." „V starih časih živel je narod, ki je imel toliko neprijateljov, kolikor je na drevji listja in v morji peska, a vender je bil neznuigljiv. Nesi slišal nikdar o deželi obljubljenoj ?" „Ki jo zovejo kacirsko gnezdo!" Konj se je zdaj silno stresti. „A takrat so imenovali tako kraj, iz katerega bi imela ljudem vzhajati svoboda, V to deželo pri-valila se je asirska vojska, kakor ta le megla okrog naju. Ilolofern jo je vodil in si osvojil že vsa utrjena mesta in gradove okrog. Oblegal je tudi mesto Betulijo. Velel je odvoditi vodo, ki je tekla v mesto. Povstal je ondi vsled tega nedosfatek tako grozen, da so Betuljcani sklenili, podati se dobrovoljno, ako bi v petih dneb ne bilo pomoči." Gospod komisar je bodel konja k vedno urnej-Semu skoku, da bi došla kar najhitreje pod streho v dvor. Vojaki so zaostali daleč za njima. Zdaj so se pot je mnogotero križali. Težko najdeš tu pot zvečer, če si tudi od rojstva tukaj. „Todi goapod! — Poznam v tem kraji poti v naj črne j še j temi kakor o poludne." Politični razgled. Notraitfe dežele. V Ljubljani 2. marca. 1'iiiški mestni zbor je sklenil po precej burni ilebati, da ženske ne bodo več itmle volilne pravice. Mladočehi so odločno zagovarjali volilno pravico žensk, ki so pri volilnih agitacijah pokazale, da so značajne, dočim je maraikak mož omahovati začel. Vse potegovanje Mladočehov za volilno pravico žensk ni nič pomagalo, obveljal je predlog Staročehov, ki mislijo, da ženskam bolj prija kuhalniku nego pa volilna pravica V u ai tj«' države. Vest, katero je objavila „Revuedel" Orient-1, da Bolgari nameravajo zjedinjeno Bolgarijo proglasiti za kraljestvo, princa Batenberga pa za kralja, je, kakor se poroča iz Sonje, izmišljena. V Carigrada je nekda već visocih častnikov snovalo zaroto proti turi« k emu sultanu. Oblastva so njih namere izvedela in so jih že več dela v zapor. — Turško oblastvo v Skadru je prepovedalo uvoz municije v Črnogoro, katera se je bila doposlala iz IVtra čez Bojano v Rjeko. Oduošaji mej Iluzijo in Turčijo neso več prijateljski, ker slednja pieveč podpira bolgarsko vlado. Ruskega veleposlanika Nelidova poklicali bodo v Peterburg, ker njegova pogajanja s Cankovom, Vulkovićem in bolgarsko deputacijo neso imela nobenega uspeha,. Govori se, da se potem Nelidov več ne vrne v Carigrad Ves politični svet je radoveden, kaki so od-nošaji mej Kun!jo in Nemčijo. Iz poročil ofici-joznega „Nordau sklepal bi lahko vsakdo, da se je prijateljstvo mej Rusi in Nemci že jako obLdilo. Orieijozna „Journal de St. Petersbourg in „Herold" pa trdita, da so odnošaji mej omenjenima državama prijateljski. Pt*vl pravi, poročila časnikarskih dopisnikov, ki se naslanjajo večinoma na fantazije, ne morejo omajati že 100 let obstoječih dobrih odno-šajev mej Nemčijo in Rusijo. Ker „Nord" dobiva poročila iz ruskih diplomatskih krogov in je te dni objavil nov dopis iz Peterburga, v katerem zopet poudarja, da Itusija ne bode več pustila ponižati Francije, četudi prejšnji dopis toliko popravlja, da Rusija ne namerava sklepati nikake zveze s Francozi, sodili bi lahko, da v ruskih vladnih krogih veje dvojna sapa. G-iers je najbrž še vedno unet za Nemčijo, dočim car sam spoznava, da bi bilo prijateljstvo s Francijo za Rusijo ugodnejše. Članek „Nordov" imel je morda tudi biti migljej Giersu, kako naj zaauče svojo politiko. Ker pa sedanji ruski minister unanjih zadev še vedno ne mara popustiti svoje dosedanje politike, je lahko mogoče, da se obistini vest, da v kratkem pride na njegovo mesto general Ignatjev. „Fortnightly Review" objavil jeo KiiNiji pomenljiv članek, kateri je pisal, kako se sodi sir Charles Dilke. Angleški državnik piše, da moč Rusije vedno narašča, če tudi je strašno zadolžena. Njena vojska je največja na svetu. Topov ima toliko kakor Nemčija ali Francija, konjice pa kakor Nemčija in Francija ali pa Nemčija in Avstrija vkupe. Radi ugodne geografične lege in mnogih trdnjav na nemškej no'ii lahko Rusija premaga potrpežljivost Nemčije. Će je res, da 200.000 nemških vojakov, ki se postavijo ob Visli, kakor Moltke misli, lahko zabrani, da Rusi ne udero v Nemčijo, a ti vojaki bi se morali uzeti na francoskej meji, kar bi bilo za Nemčijo nevarno, kajti francoska vojska je mno-gobrojuejša, nego nemška. Nemčija bi ne mogla ubraniti, da Rusija Avstrijo otepe, ali jo vsaj prisili, da se ne more nikamor drugej obrniti. Ruska vojska je tako mnogobrojna, da se Avstrija ne more ž njo meriti. Lahko se trdi, da je za Nemce sedaj prepozno, da bi pobili hkratu vse svoje sovražnike. Neumno b bilo, ko bi seduj Nemci napali Rose ali Francoze. Nemčija mora biti v prijateljstvu z Rusi. č£ jej tudi prav ne ugaja. Bolgari so pa z umnim iti previdnim postopanjem dobil* svoio osodo v lastne roke, in zategadelj bi bila sedaj okupacija jako težavna. Rusi pravijo, da pot v Carigrad drži čez Du naj, toda ga je ljithezen do n zavisnosti Rumunov, Srbov in Bolgarov ie nekoliko dalje zaprla. Balkanske federacije še ni hitro pričakovati. Samo balkanski narodi bi ne mogli Rusom zabraniti pota v Carigrad. Prihiteti bi jim morala še Avstrija na pomoč. Zalihom Avstrija ni dovolj »očna. Ker se Rusi in Avstrijci še nikdar neso merili, je težko soditi, katera vojska je boljša. Po številu pa ima Rusija toliko vojakov, kakor Nemčija in Avstrija vkupe. Ruski generali hi pa še tudi premislili, če bi ne bilo ložje si osvojiti Carigrada iz Azije. Anglija sama brez zaveznikov ne more Rusiji zabraniti osvojiti si Turčijo, toda k sreči Rusi ne morejo še Angležev v Aziji z uspehom napasti. Čudno je, da angleški častniki mislijo, da bi Rusi lahko pridrli v Indijo, ruski pa, da to ni mogoče. Inozemski vojaški pisatelji sodijo, da bi Rusi lahko 40.000 mož že imeli v Heratu, predno bi Angleži mogli imeti 40.000 mož v Ouettabu, dočim bi v treh mesecih mogli iz Anglije poslati k večjemu 40.000 mož. Domača indijska vojska se pa z Rusi ne more meriti, in bi se utegnila puntati. Ti nazori so pretirani. Rusija še mnogo let ne bode moda preskrbovati z živežem vojske, broieče 100.000 mož, ki bi se pomikala iz Herata proti Kandaharju zaradi velicih ovir. Indija bode še le v nevarnosti, če bukne v Heratu usta-nek in Rusija pride mirit. Predvčeraj bil je velik obed in vsprejem pri i rune o »tkem vojnem ministru. Prišlo je več ofi cijalnih vladnih osob, poslancev in senatorjev ter Pariških mestnih odbornikov. Prišli so tudi avstrijski, italijanski, nemški in ruski vojaški ataše" v velikoj uniformi, pa tudi minister vnanjih zadev Flou-rens, kar kaže, da so vesti o nasprotji mej Flou-rensom in Boulangerom izmišljene. Nemci še vedno na razne načine izzivajo JFrancoze* Časniki prinašajo obširna poročila o francoskem oboroževanji in dolže Francijo, d* hoče mir rušiti v Evropi. Sami Nemci se pa vedno obo-rožujejo, ne da bi francoski listi kaj kričali zaradi tega. Francozom, tudi civilistom, se je prepovedalo bivanje v Alzaciji in Loreni, samo v posebnih važnih zadevah morejo dobiti dovoljenje, da smejo nekaj dni j ostati v omenjenih deželah. Nemško vlado je jako razdražilo, da Al/a-čani in LorenČani neso volili vladnih kandidatov. Sklenila je t daj jako strogo postopati ž njimi. Deželno zvezo pevskih društev so razpustili, češ, da je njen predsednik baron Rudolf DUrckheim-Trut-teobnosen v zvezi s francosko patrijotsko ligo, kar mu pa dokazati ne morejo. V kratkem bodo razpustili vsa društva, katerih člani po pravilih ne morejo biti Nemci ali katera Nemčiji udanih osob neso hotela vsprejemati za svojo člane, sploh hočejo oblastva proti društvom jako brezozirno postopati. S takim krutim postopanjem pač ne bode Nemčija pridobila simpatij francoskega prebivalstva. JPapežev državni tajuik kardinal Ludovik Jacobini je prevčeraj umrl, 58 let star. Pokojnik bil je nekaj časa papežev nuncij na Dunaji. Leta 1879 se je v Gasteinu začel razgovarjati s knezom Bismarckom, kako bi se dalo /.boljšati istanje katoliške cerkve v Nemčiji. Ker je papež spoznal, da je Jacobini mož, ki bode za katolike v Nemčiji marsikaj dosegel, poklical ga je v Rim in imenoval državnim tajnikom. Kmalu je pokojnik toliko dosegel, da je Prusija Schlbsserja poslala v Rim za poslanika pri Vatikanu. Daljša pogajanja imela so toliko uBpeha, da se bodo letos v Prusiji odpravili katoliški cerkvi škodljivi majski zakoni, kar je vsekako velika pridobitev. Poslednji uradni akt Jacobinijev je bilo pismo na papeževega nuncija v Monakovem, v katerem priporoča katoliškim poslancem nernšliega državnega zbora, da naj s■■ ne protivijo seprennatu Dopisi. „A kaj se je zgodilo z obležeuciV" „ Pretekli so. četirje dnevi in Betuli ja je bila oteta." „A kdo je to zvišil ?M „Pobožna, lepa in bogata Judit, odsekavši z lastno roko Holofernu glavo. — Pozor, gospod! --Pozor! Globok prepad je baš pred nama!" Ta opomin se je glasil nekako preveč porogljivo. „Gad lokavi ..." Gospod komisar Še ni izgovoril; iz globoke propadi vzhajalo je na strmino iz ust njegovih smrtno hropenje, in za odgovor so se čule zgoraj še s tistim posmešnim glasom izgovorjene besede: „Škoda, da nesi nikdar slišal o Juditi! Ne bil mi verjel in utegnil bi še biti živ." Ko so drugi dan stopali prognanci iz našega kraja počasi po položnem rebru od Dobromerie proti Belini, so nekateri možje obstali in otožno gledali k Lounom, da li se ne ženo za njim zasledovalci in če jim je moči malo odpočiti. Po cesti pa se je gibala samo ženska postava, kot bi plavala na krilih po kamnitej cesti. „Bože očetov naših! — To je Rafaelka!" rMi smo za tebe, dušica draga, celo noč mo- lili. Kako si se izvila bazilijskemu njegovemu ob- jetju?" „Uzela sem si za uzor .ludito, o njej sem za dnij sreče svoje najrajši čitala. — A pojdem, rojaki dragi, z vami po širem svetu!" Deva je zdaj spustila robec z bogatih las svojih, ki so jej valovito padali na rame in tilnik. Nežni obraz njen se je rudel od naj plemenitejše naklonjenosti, objokanim in krvavim očem prognancev se je zdelo, da je to res prikazen angeljska, ki bode bdela nad njih stopinjami in z očesom skrbnim branila tudi te maličke, ki so od gladu zaspali v naročji mater svojih. ,,Ti si nam, Rafaelka, bila Judit, brž ko smo zapustili rodne prage svoje, bodi nam torej tudi Ester in Rut v tujini!" dejal je izmej prognancev najstarši, a potem so šli zopet dalje in dalje proti polunoči. A roka letopiščeva, ki je z nekolikimi črtami v večni spomin ta dogodek zaznamenovala, še je pripisala to: „Za dnij proganjanja najhujšega, ki se je nekdaj uleglo z vsotežona mili narod naš, primerjale so se žene in deve češke z junakinjami starega zakona, kakor n. pr.: Rafaela, hči gospoda Vac-slava Ostro v s k ega." (Dalje prlh.) X l>uuuju 28 februvarja. [Izv. dop.] Zadnji večer slovenskega kluba presegel je vse dosedanje. Prenapolnjena dvoran.*, v njej odlim.aki slovenske inteligence na Dunaji in berilo slavnega našega Stritarja! Uspeh večera bil je pa tudi tak, da se mora prištevati najznamenitejšim. Tajnik kluba g. Ci perle pozdravil je stare in novo došle ude. Klubov starosta g. Navratil ni bil navzoč, ker je bil bolan. A njegov klubu poslani pozdrav pričal je, da je ljubljenec kluba v duhu navzoč. Začasno predsedništvo prevzel je po tem po predlogu g. C i perla g. prof. Šuklje.' Kako pa naj bi poročal o berilu Stritarjevem Res, pričakovalo se je mnogo, a berilo preseglo je najboljše nade vsacega. Ne zdi se mi primerno navajati tu vsebino berila. Spis „Srce" ima se brati ali čuti v svoji celoti. Tudi bi bilo jako neprimerno, ako bi poudarjal bolj to ali ono idejo Stritarjevega spise, kajti vsaka je jednako važna in vredna jednacega premisleka. Berilo bode se na občo prošnjo navzočnih ob kratkem objavilo. Gosp. prof. Š u kl je zahvali se kratko, a jedernato kri-tikovaje berilo z navdušenjem za izreden užitek, ki ga je vsacemu poslušalcu priredil g. Stritar. Po Šukljejevi zahvali ustal je g. prof. Stritar in v celo uro trajajočem, jedrnatem govoru kot dodatek svojemu berilu priporočal zlata pravila, po katerih naj si vsak posameznik, kakor tudi ves narod uredi svoje delovanje. V zabavnem delu predsedoval je g. dr. M ur ko Pevci peli se mnogo pesni; g. Pukl napil je trem navzočnim rodoljubom, ki ne delujejo s frazo in šumom, ampak na tihem in skrito, a tem uspešneje, g. Stri to t vabil je k bodočemu koncertu, ki ga priredi rojak slovenski, rodom iz Štajerske, jeden najimenitniših kontrahnsistov na polji glasbene umetnosti, Blaž Fischer. Večer ostane vsem navzočnim nepozabljiv. Nadaljevalo in končalo se je ta večer tudi upisovanje za Erjavčev spomenik. O Stritarjevem berilu piše nam naš dopisnik z Dunaja: Pravo za pravo pa smo ta večer vsi bili v oblasti našega pesnika, Borisa Mirana. Uob-lastil si je nas zmag navajeni z berilom, ki je na čelu imelo najlepše ime — „sreeu. Želimo in upamo, d=\ bodo duhoviti „apercus", zlate resnice, plemenite ideje prestopile ozke meje našega kluba v tujini, da se bodo kmalu razširile po domovini iz slovenskega časopisja. Iz ploskanja, katero zadonelo je koncem nemalo celo uro trajajočega predavanja, čutilo se je, da je vsa družba ublažena in povzdig-uena po zaužitej duševnej hrani ing. prof. Šuklje je takoj našel prave besede za pravo zahvalo. Bili smo pa potem znova podjarmljeni. „Vae victis" — fraza! Jako dobro smo se počutili, prav srečni smo bili še drugo uro pod jarmom našega pesnika. Hotel je namreč g. prof. Stritar svojemu predava .iju pritakniti kratek „dodatek", ali iz tega je navstala cela — „brošura". Boris Miran je ta večer govoril celo uro improvizovan govor. To je dogodek, ki je zanimiv najstarejšim znancem pesnikovim, ker dosedaj se je pesnik, ne vemo zakaj, branil prostega besedovanja v velikih družbah. Ukusna, duhovita, kakor njegova pisava, je njegova živa beseda in ker se je ta večer sukala nekoliko o njegovem delovanji, njegovih kritikih, nekoliko o njegovih uzorih, bila je zato tudi še posebno zanimiva. Omizje je bilo jako radostno Stritarjevih besed. Marsikdo je pri tej priliki popolnil si sodbo o našem Borisu Miranu, ki je uzorna prikazen, naj ga gledamo kot rodoljuba, javno delujočega, ali kot človeka, zasobnika. Zastonj bi se bil še kdo drugi ta večer trudil, pozornost obrniti na svoje besede. N slovenskega Koroškega 28. febru-varja. [Izv. dop. | Razpisana je zopet volitev državnega poslanca v celovško velikovškem okraji. Pravijo, da se „od zgoraj" želi, da bi se volitve zati« rani Slovenci ne udeležili. Seveda, če vlada kaj želi, moramo kar pobožno za njo —. Govoril sem z ve-čimi posestniki, ki bi se bili zopet udeležili volitve, ter kakor hrast trdno stali na naši strani, ako bi se nam bil sposoben poslanec priporočal. Korošci smo pač popolnem zapuščeni. Nastavljajo se nam po vseh slovenskih okrajih le nemški uradniki, k večjemu, če imajo pri uradih po jednega „šribarčka", da s kmetom tolmači. Povedati vam hočem originalen slučaj o naši šoti. Slovenskega jezika zmožni učitelji se postavljajo v nemške kraje, nemški pa v slovenske. Pravil mi je nek učitelj sam, kako je poučeval v slovenski šoli, ker ume samo nemški. Posadil, pravi, sem po več slovenskih učencev k jednemu nemškega jezika zmožnemu in potem sem jim ukazal šepetati samo nemški. Slovenec, pravi mi dalje, je bistrega uma in kmalu smo se toliko razumel, da sem jih mogel poučevati, dasiravno pritrjujem, da se Slovencem krivica godi. Pa pustimo, kar se „gori godi", saj vlada tako želi t Domače stvari. — (Imenovanje ) Davkarski kontrolor g. Andrej Gol l i imenovan je davkarjem, davkarski pristavi gg.: Josip Cer k, Ivan Buchta in Anton Kožar davkarskimi kontrolorji; Anton Gro hm ann, Anton Križman in Gottfried Zazula pa davkarskimi pristavi. — (Replika.) Včeraj je imel besedo okrajni glavar vitez Schwarz, danes pa biho mi na vrsti. Včeraj namreč nesmo smeli govoriti, ker po tiskovnem zakonu ne smemo ob jednem z uradnim po pravkom tiskati tudi svojih opazk. Danes je dru gače, danes pa g. Sclrwarza popravek svobodno vržemo na rešeto. Kdor je popravek pazno čital, preveril se je, da je na svetu nagajivih ljudij, ki z velikim veseljem trpinčijo in zlorabijo §. 19. tisk. zakona, preveril pa tudi, da okrajni glavar vitez Schwarz v resnici ničesar popravil ni. Priznal je sam, da je bralnemu društvu v Zagorji poslal nemške tiskovine, priznal, da je društveni predsednik tisko vine vrnil, ker so nemške, priznal, da je potem odposlal ž a n d a r m a in priobčil je celo dotični poziv, ki je seveda bil tudi v nemškem jeziku. In po vsem tem drzne se e. kr. okrajni glavar še trditi, da je naše poročilo bilo neistinito! To je pač logika, katere ne zmore niti slavni Norimberški lij. Uprav smešno pa jc, ako vitez Schvvarz trdi, da c. kr. okrajno glavarstvo v navedenem slučaji in pri obstoječih razmerah drugače postopati ni moglo". To je prazna trditev brez podlage. Kdo je okrajnemu glavarstvu branil, odposlati bralnemu društvu v Zagorji slovenskih tiskovin s slovenskim dopisom? Ako imite dovolj časa za neosnovane in neslane popravke, bi tudi kaj tacega lahko utegnili. Avtoriteta okrajnega glavarstva pa se jako slabo varuje, ako se za take malenkosti pošiljajo po nepotrebnem žandarmi, kajti tako postopanje kaže, da imata žandarm in njega bajonet pač avtoriteto, okrajni glavar Schwarz pa menda ne. Veliko lepše bi se čitalo, da je okrajno glavarstvo oziralo se na ravnopravnost, po zakonih nam zajamčeno in braluemu društvu poslalo razumljivih tiskovin. A kaj tacega pri nas ni pričakovati, kajti v zadnji čas izvedeli smo celo, da neki okrajni glavar ob uradnih dnevih polaga nabit revolver pred se na mizo, uo in na Notranjskem se ravnopravnost vrši z žandarmi in nemškimi pozivi. Sreča velika, da okrajno glavarstvo nema še kano-nov na razpolaganje! Kake so „obstoječe razmere", ki so okrajnemu glavarstvu zabranjevale postopati drugače, tega nam vitez Scbvvarz ni povedal, torej menda ne bode napačno, ako si pod tem izrazom le njega samega mislimo. V obče pa „vitez pl. Scbvvarz" s svojimi popravki nema sreče. Dne 15. decembra prisiljeni smo bili priobčiti popravek, da se naš dostavek z resnico ne strinja. Obljubili smo takrat, da bodemo s pričami pred sodiščem dokazali, da se naš dostavek z resnico popolnem strinja. To obljubo smo tudi vestno izpolnili ia gosp. okrajni gla var vitez Schvvarz bil je preteklo soboto v Vipavi obsojen na 20 gld. globe, eventuvaluo na štiri dni zapora. To je vender dokaza dovolj, da smo resnico pisali. Z včerajšnjim popravkom pa g. vitez Schwarz sam priznava, kar smo mi trdili, a vender pravi, da je naše poročilo neistinito. Takemu po pravku nasproti nam ne preoBtaje druzega, nego — pomilovanje. — (Umrl) je dne 26. februvarja v benedik tinskem samostanu v Št. Pavlu na Koroškem naš ro jaK o. Herman Venedig v 80 letu svoje starosti Umrli rojen je v Tržiči na Gorenjskem, ter se je šolal v Ljubljani, kjer je bil sošolec ranikega dr Bleiwei8a. Po dovršenih gimnazijskih študijah usto-pil je mej benediktince ter bil gimnazijalen profesor deloma v Celovci, deloma v Št. Pavlu. Bil je znan kot izvrsten fdolog in spisal je več knjig Ranjki ostal je svojej domovini zvest do zadnjega zdihljeja. Bodi mu zemljica lahka! — (V Zagrebu) imajo že 45 telefonskih postaj. Koliko pa jih ima naša Ljubljana V — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 3. letošnji številki nastopno vsebino: Popotnik. Pesen. — Milica na izprehodu. (Po J. Girardinu preložil Rad. Knarlič.) — Otroci spominajte se Boga in molite radi. — Laž v obleki resnice, j Pravljica.) — Osel in lisica. — Čikoš. — Domišljavost. — Legenda o sv. križi. — Pismu mlademu prijatelju. — Listje in cvetje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bukurešt 2. marca. Izvestje Havasovo: Misli se, da so ustaši pretrgali vse zveze mej Varno, Šumlo in Sofijo. Vender utegneta posadki iz Varne in Sumle jutri že biti pred Si-istrijo. Posadka v Silistriji šteje 900 mož, z reservisti 3000 mož. Misli se, da se bode Sumla za ustajo izrekla. Varna še odlaša. Ustaško gibanje bode najbrže splošno postalo Sofija 1. marca. V raznih podunavskih pokrajinah proglasilo se je obsedno stanje. Sofija 1. marca. (Zvečer.) Riza bey in Grekov došla semkaj. Prvi nastanil se je v „Hotel Bulgarie", kjer so bile zanj sobe pripravljene. Kalčev ostal v Plovdivu. Rim 1. marca. Kralj Umberto poslal je za žrtve potresa 150.000 frankov tukajšnjemu ineptnemu predstojništvu, katero pozivlje vse Italijane, naj nesrečnim pokrajinam pomagajo. Pariz 1. marca. Minister notranjih zadev zahteva od zbornice jeden milijon izrednega kredita za žrtve potresa. Cuneo hoče in-terpelovati o dogodkih na Korziki. Goblet odgovoril, da stvar ni nujna, ker je Leandrijeva četa že razgnana. Cagliari 1. marca. Pri včerajšnjih nemirih trije civilisti obstreljeni. Kapitan in dva vojaka s kamni ranjeni. Policijski uradnik velel je streljati, ne da bi bil poprej množico pozval, naj se razide. Bruselj 1. marca. Dinamitna tovarna v Antvverpenu se je včeraj razletela. Vsa tovarna uničena. 10 delavcev mrtvih, veliko težko ranjenih. Razne vesti. * (Kralj Milan pesnik.) „Zastava'* pri povedu je prav resnobno naslednje podrobnosti. Lani razpisala je uprava narodnega gledališča v Belem gradu 100 cekinov nagrade za najboljšo srbsko dramo. Moj tekmujočimi deli bila je tudi drama z naslovom „Nemanjie", o katerej se je govorilo, da nadkriljuje vse druge in se sme vzporejati z naj boljšimi deli Shakespearovimi. Tej drami priznala se je razpisana nagrada, a ko so odprli dotično pismo, ni bilo v njem nobenega imena. Pisatelj ho tel je nepoznan ostati, čuti poprej mnenje občinstva in še le potem razkriti tajnost. Po „Zastavi" je kralj Milan pesnik rečene drame, to se pravi, on da je izbral snov, načrtal dejanje, pesnik dr. VI. Gjorgjevič pa da je dogotovil, oziroma opilil tekst Mer drame teži na to, da slika opozicijo kot neprevidno in ne pravično. Vsled tega je opozicija močno razburjena in srbski listi, izhajajoči v Ogerskej, ostro napadajo kralja Milana in dr. Vladana Gjorgjevića in govor se celo, da bodo pri prvi predstavi dne 6. t. m resne demonstracije. Kralja Milana primerjajo Ne-ronu, ki je tudi šel mej glumače. Tako „Zastava" Drugi listi pa zanikavajo, da bi bil kralj Milan spisal dramo „Nemanjič". Nam se tudi ta vest zelo neverjetna zdi. Kralj Milan je sicer res nemanič a pesniškega duha mu ne prisojamo prav nič. Njegovo polje je le „sport" in — burka. * (Umor in samoumor.) Iz Levova se po roča, da je 28. letni rezervni častnik in uradnik Karol Ludovikove železnice, Ivan Dzbanski, ustrelil 27. m. m. z revolverjem svojo nevesto, hčer zname nitega štabnega zdravnika, potem pa sam sebe. Po vod temu so slabe finančne razmere, kajti mlada dvojica ni imela upanja, da bi imela svoje ognjišče Pravila za društvo „dijaška kuhinja' v Celji. §. 1. Ime društva se glasi: „dijaška kuhinja" §. 2. Sedež društva je v Celji. §. 3. Namen društva je v prvi vrsti preskrbeti ubogim in pridnim dijakom na Celjski gimnaziji po trebno hrano in ako možno tudi podpirati vseuči lišnike v Gradci in na Dunaj i. §. 4. Ud društva more postati vsaki, ki je ueomadeževan in ki se oglasi pri odboru. §. o Društveniki so: a) Pokrovitelji. b) Podporniki. Pokrovitelj postane, ako jedenkrat 7a vselej plača 50 gld. Podporniki so tisti, ki uplačujejo vsaj 50 kr. na mesec ali 5 gld. na leto in tisti, ki dajejo vsaj jednemu dijaku na teden kosilo. §. 6. Odbor obstoji iz predsednika, 7 odbor -nikov in 2 namestnikov. Predsednika, odbornike in namestnika izvoli občni zbor na jedno leto. Odbor iz svoje srede izvoli predsednikovega namestnika, blagajnika in tajnika. §. 7. Predsednik vodi društvo in ga zastopa proti vnanjosti. §. 8. V vseh društvenih zadevah razen onih, katere so prideljene občnemu zboru, odločuje odbor. Odbor ima vsako četrtletje redno sejo kate i i predseduje predsednik ali namestnik in morajo biti navzoči razen predsednika vsaj še 3 odborniki, da e sklepčna. Sklepa se z nad polovic no večino glasov. §. 9. Redni občni zbor snide se meseca okto bra vsakega leta in ga skliče predsednik. Izvanredni občni zbor sme sklicati odbor vsak čas; mora se pa sklicati, če to zahteva pet udov, ki pa morajo predložiti odboru dnevni red. Občnemu zboru predseduje predsednik ali njegov namestnik in je sklepčen, ako je navzočih peri del društvenikov. Vsak društvenik ima jeden glas in sklepa se z nad|)olovično večino glasov. Izvolitev se vrši po listkih in se morejo zn-nanji udje dati zastopati po drugih društvenikih. Občnemn zboru pripada voliti predsednika In odbor, pregledati in odobriti letni račun, sklepati a spremembah pravil in o nehanji društva. K veljavnemu sklepu o nehanju društva treba je navzočnosti 3. dela udov in sklepa se z */« večine. Ako ni bil prvokrat občni zbor sklepčen, vrši se drugi občni zbor osem dni j pozneje ob tistej uri in s tistim dnevnim redom in je sklepčen z vsakim številom navzočnih udov. O sklepih občnega zbora se sestavlja zapisnik, katerega podpiše predsednik in dva uda. Če se sklene spiememba pravil ali prenehati e društva, mora to odbor pravilno vladi naznaniti. §. 10. Prepire mej društveniki in odborom razsojuje občni zbor. §. 11. Društvo neha, če občni zbor to sklene, ali na povelje vlade. V slučaji nehanja društva pripade vse društveno premoženje „Celjski Čitalnici". Izkaz o dohodkih družbo sv. Cirila ift Metoda. Doneske so uphčale podružnice : Turjaška*)........44 gld. — kr. Graška akademična (2. donesek) . 40 r — „ Poljanska........42 „ — , Tržaška (2. in 3. donesek) . . 930 „ 92 „ Trnovsko Ilirsko Bistriška . . 109 „ 40 „ Vubredska na Štajerskem ... 60 „ — „ Begunjska pri Cerknici . . . 12"» „ 25 „ Škofje Loška.......30 „ — „ Postojinska (4. donesek) ... 50 „ 20 „ Celjska (3. donesek) . . . . 13G „ 72 r Mariborska........140 „ — r Zidani Most-Radeška .... 140 „ — „ Bolška na Goriškem .... 20 „ — „ Braslovška........50 „ — „ Goriška (2. donesek) .... 35 „ — r Kobaridska.......55 „ — r Litijska.........94 „ — r Volilo Jos. Rozmana v Ljubljani 89 „ — „ Volilo Magdal. Golob iz Radovljice 89 „ 50 ,. Župljani v Dražgošah .... 3 „ 5 „ Nekdo v Trstu, ki ni bil pri veselici 7. decembra .... 1 „ — ,. Dohod veselice Preniske podružnice ......... 6 „ 10 , G. Primož Šubic, duhoven v Utov- Ijah.........10 „ — „ Ljubljana, dne 28. februvarja 1887. Dr. los. Vošnjak, blagajnik. •) l'o pomoti izostala v izkazu za I. 188.> Dalje se dostavlja, da v poslednjem izkazu navedeni donesek podružnice Senožeške .'12 gld. 32 kr. zapopada tudi 21 gld. 32 kr., nabranih dne *i. decembra v Postojim _ Za častite Ljubljanske naročnike je priložen denašnji številki „Slovenskega Naroda" računski sklep kmetske posojilnice Ljubljanske okolice za leto 1886., na katerega posebno opozorujemo. (188 Darila za „Narodni Dom". XVI. l/lin/ ,,Kroj<;«r»l*o Druibe". Prenesek . . . Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik dr. V. Gregorič) na knj. it. XXI. . Krajcar.sk.i družba v Ljubljani (poverjenik A. M0eve) ost. knj St. 187 .. . Krajearska družba v Liubliani (poverjenik J. Vidmar) na kuj. St. 277 . . . Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lah) oat. knj. 8t. 287 .... Krajca-ska družba v Ljubljani (poverjenik L. Blaznik) na knj. st. 262 . . ■ Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik K. Pire) na knj. št. XLIII. . Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik M. Pletersnik) na knj. St. X. . . Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik A. Tavčar knj. R. 4*99 .... Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik M. Petelin) na knj. St. 261 . . . Krajearska družba v Št. Jurji pri Kranji i poverjenik L. Jelene) na knj. St. 292 . Krajearska družba v Velikih Poljanah uri Ribnici (poverjenik F. Juvanee) na knj. St 396 . ......... Krajearska družba v smanji pri Jelšah [poverjenik A. Aškerc) ost. knj. St. 389 Krajearska družba v Goricah pri Kranji ■poverjenik A. Likozar) na knj. St. 13 Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik A. Žnmer) na knj. št 425 . . . Iz pušice v citalniški restavraciji v Kranji (poverjenik P. Mayr^ pri igri na korist .Krajca rs k i družbi" na knj. št. '•30 nabranih......... Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lah) ost. knj. St. 275 .... Krajearska družba v Velesovem (poverjenika M. in R. Kos) na knj. Št. 420 in 421 a 2 gld. 50 kr...... Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik J. Prosenc) na knj. St. XI .IX. . . Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lah) ost. knj. St. 255 .... Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik dr. V. Gregorič,: na knj. St, XXI. . . 5 gld. 70 kr. knj st. 523. . . . 12 „ — „ Krajearska družba v Ljubljani (poverju-nik Gr. Majnik) knj it. 208 ... . Krajearska družba v Ljubljani (poverje-nica I. Kain'ić) pri .Sokolovi mask a-radi" nabrani doneski: 4251 gld. 34 kr. 15 n 80 „ 2 „ — „ 6 „ — M 9 n 5 t| M 15 „ — „ ta „ so „ 12 n - » 4 i, h ■ II - H 6 „ 30 „ 4 „ 30 „ « M 74 „ 5 — 20 „ - „ 2 „ 32 „ 17 70 12 — .. ost. knj. št. 262 n n n 301 , n „309 - „ „310 ■ ■ n 322 . . .384 7 10 6 8 4 2 gld. — kr. 28 32 40 38 4463 gld. 20 kr. Skupaj . . Opomba: Izkazano svoto je nabralo "Jlf» poverjenikov na 322 knjižic in sicer na 286 krajcarskih in na 37 desetkrajcarskih. Popolnoma razprodanih jc 198 knjižic, namreč 190 krajcarskih in 8 deset.krajcarskih; deloma razprodanih 124. in sicer: 95 krajcarskih in 29 desetkrajcarskih. Razposlanih je bilo doslej 610 knjižic, to je: 523 krajcarskih in 87 desetkrajcarskih. Razun 198 popolnoma razprodanih knjižic momentanno tudi ni v prometu 23 družili knjižic, namreč 10 krajcarskih in 13 desetkrajcarskih; izmej teh so deloma razprodane vse krajcarske in pa 7 desetkrajcarskih, nenačetih je pa 6 desetkrajcarskih. V prometu je tedaj 389 knjižic, in sicer 32.1 krajcarskih in 66 desetkrajcarskih. — Po več kot 100 gld. so nabrali: 1. Bratovščina se. Jakoba 603 gld. 90 kr.; 2. dr. V. (irei/orič 441 gld. 73 kr.; 3. K. Pire 222 gld. 96 kr.; 4. /•/. Lah 207 gld. 27 kr.; 5. ./. Gruden 150 gld.: 6. M. Pletersnik 146 gld. 60 kr.; 7. —20 gld.: sedem po 12—15 gld.) devetnajst po 12 gld.: šestnajst po 6—12 gld.: jei/eiiindea/set pO 8—-8 gld.; osem po 2—3 gld.; sedem po 1—2 gld. — Koncčno je podpisanemu odboru le še prijetna dolžnost zahvaliti se vsem p. t. poverjenicam in poverjenikom za njih marljivo pospeševanje blažega podjetja. Naj še v prihodnjo krepko vstva-jajo in z vplivnimi besedami na delo hude! V Ljubljani 1. marcija 1887. Odbor „Krujciirakii Družbe". 1. m a e \ Pri MlOJUtl Dt Ueller, Dulcisch % Dunaj:-.. —|Glosz iz BudimpeSie. — Epstein -/. Dunaja — Sohmidt iz Gradca,. — Kos iz Maribora — Albreeht i/. Trsta — Wenzl, VVirl z Dunaja. Pri Mbxll. Iznenadno ugoden uspeh so Jamol. — Dobiva se pri ^V. I I art 111x11111-11. v Ljubljani, Tavčarjeva palaca, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840—.8) (41—12' I Kftbe 1». zobovja ! J ustavlja po Daj no vej lem amerikanskom načinu J v brez vsakih holofin1 ter opravlja ploiiihovHiila in * Miline «p«rafijc v I zobozdravnik A. Paichel, poltjg Ui*^iu^;k«?^H mostila I. r:adniroi'i';. t ! Za zimsko zdravljenje \ Kova napolnitev smedicinalnegas (ki si» pa in« sme zamenjati s tovarniškim ribjim oljem) ribjega olja. 1'i'islint in jedinu ztlruvilno. i stekl. 60 kr., dvojne velikosti 1 gld. Prodaja (802 — 19) LEKARNA TRNKOCZY zraven retovža -v- X_ijia.Tolja.ni. Raz])ošilja p« VHak ilan po pusti. k Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje in proti ognja /.a mesta, tr-o SO lif. Ta prav dobi a štupa pomaga najbolje pr. vseh boleznih krav, konj in nrašićev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseb nalezljivih kužnih bule/nij. kašlja, plućnih in vratnih bolez-nij ter odpravljii vse t liste ter vzdržuj« kanje debele, okrugle in iskrene. Knive dobe mnogo ilo-brc^a mleka. Za ino tek z ratiilnim navtnlom vred velja le 50 ki'., 5 zamotkov v. rabilnim navodi m satn.i 2 gld. Dobiva Be v (803—19) „LEKARNI TRNK0CZY" ■■ zraven rotovia v Ljubljani, an _ Iiamp»Mil|u »e van k dnu po potiti. _ CACAO ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvei Dunaiskej razstavi kuhiirsko umetnosti bili odlikovani i uajv^p odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, fie imata ualo uradni registiovauo varstveno /.naniko in finno. (856—70) ll<»B»iv» HC pri ■.seh boljših trgovcih in prodajalcih deli- ates, v Ljubljani pri g. fiV'tru K^aKMail£-u. Ku/.pušilja se v provincijo prot. poštuemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & 30HNE, c. kr. dež. bpr, tovarnarji. Tovarna in čentir, r.i/.pnšiljalnica Dunaj, IV., Alle^rasse Nt*. 48 (poleg jnl, kolodvora). VIZITNICE priporoča I v Ljubljani. | BRATA EBERL prodajata najboljše in najcenejše lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in li-eniičiae barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—19 , LJUBLJANA. ^J^T^^r^^ LJUBLJANA., Izdatelj iu odgovorni urotnik: Ivan Želez ni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".