Posamezna številka stane 60 vinarjev.
8. številka.	Maribor, dne 26. fetalis 1S20,	§4, letali
i.I..Ii...,i—............■-■.!	-i., i
izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6K — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh'60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 1 80. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v
Vrnitev vojnih ujetnikov se naj pospeši»J
Poslanec dr. H o h n j e c je kot zastopnik Slovenske Kmetske Zveze vložil že dve interpelaciji na našo vlado v Beogradu zavoljo naših vojnih ujetnikov v Italiji. Njegovo posredovanje je imelo uspeh, ker je naša vlada storila odločne korake pri italijanski vladi, katfra je konec-no vendar sprejela predlog naše vlade o osvo-bodenju jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Naši vojni ujetniki so začeli iz ujetništva prihajati domov. Precejšnje število jih je že dospelo v domovino. Velika večina pa še vedno ječi v sponah ujetništva. Zato se je posl. dr. Hohnjec tretjič obrnil na vlado. Poslal je dne 23. febr. g. Spalajkoviču, ki sedaj vodi posle zunanjega ministrstva, naslednjo pismo: „Vele-spoštovani gospod 1 Zadnji čas je na mojih zborovanjih, ki sem jih imel med našim narodom, prišlo k meni nekaj slovenskih mater in očetov, ki so s solzami v očeh bridko tožili, da se nji-
hovi sinovi še vedno niso vrnili iz italjanskega vojnega ujetništva. Vrnitev nekaterih je povečala žalost in hrepenenje po tistih, ki še niso prišli. Pritok vračajočih se je bil izpočetka primerno obilen, potem pa je začel vidno pojemati. Takšna človekoljubna akcija, kakor je odpošiljanje vojnih ujetnikov v domovino, bi se morala izvršiti in dovršiti čimpreje in nanjo ne bi smelo oviralno in zadrževalno vplivati ne pomanjkanje premoga ne druge neprilike sedanjega časa. V imenu jugoslovanskih mater in žen, žalujočih za svojimi sinovi in moži, ki jih še vedno zadržuje tujina v sponah vojnega ujetništva, Vas, velespoštovani gospod, prosim, da blagovolite vplivati na italijansko vlado, naj odpošiljanje vojnih ujetnikov pospeši in številno tako pomnoži, da bo kakor najprej mogoče vsem jugoslovanskim ujetnikom zasijalo solnce svobode v osvobojeni domovini.
Notra vladlu — kmet minister.
IJemokratično-socijalistično vlado v Beogradu so T pokopali na željo in zahtevo parlamenta in ljudstva. Raz/on strankarsko sebičnih liberalcev in socijali i,tov ho pač vsak pošteno misleč Jugoslovan rekel: Hvau Bogu, da sa jo razšla vlada, ki je bila v kvar ljudstvu in državi.
Dobrega pol leta so nam gospodarili demokrati in"socijaliBt. Vladali so brez parlamenta, brez ljudske volje, brez pameti in brez smisla) za ljudski in državni dobrobit. Mesto, da bi bili kaj zgradili, kaj prigospo-dariii, so le rušili in dogospodarili na vseh poljih, na katera koli so se spustili s svojimi vladnimi nared bami. Celo delovanje demokratično socijalistično vlado je obstojalo v osebni ali brezobzirni strankarskido-bičkažeijnosti. Karkoli, so ti vladarji ukrenili za cela državo, je bil polom, ki je vzbujal med narodom občno nezadovoljnost in zabavljanje1 čez vlado.
1. Delo demokratično socijalistično vlade.
Le poglejmo vsaj površno zapuščino demokra -tično sooijalične vlade.
Glede prehrane nam grozi pomanjkanje, ker je imel prehranjevalni minister socijalist več omisla za gladno Nemce v Avstriji ko pa za prehrane potrebni jugoslovanski želodec. Meso. in žito sta se izvaže-vala po tisočerih vagonih, da so si napolnili z milijoni žepe čiluti in verižniki potom izvoznic; pri nas pa plačujemo moko od 12 do 14 K kg.
Valutno vprašanje so rešili gospodje v Beogradu, pa kako! Najprej so odtegnili srednjim in revnim stanovom 20%. Sedaj pa so upeljali izmenjavo denarja v razmerju 1:4, da bo oškodovan najbolj zopet kmet. Volilni red so skrpu cali, ki1 bi naj koristil in obdržal pri političnemu življenju le liberalce in soci-
julisto, ki so največji kmetski sovražniki'in izžemalei z davki preobloženega kmeta. Volilno pravico so po-delil' vsem meščanskim (liberalnim) in vsem fabriš * kim (socialističnim) stanovom; le kmeta ss. hoteli prikrajšati glede volilnega prava, ker niso hoteli dati volilne pravice kmetskemu ženstvu.
Glede obleke, obutvi, petroleja ia "drugih potrebščin pa so nam zapustili demokrati in sooijalisti samo draginjo brez nabave obleke, usnja, petroleja itd. Demokratično socijalistična vlada je poznaia kmeta samo pri razpisu vedno novih in večjih davkov, li si dosegli že res neznosno višino v zadnjem času.	t
Mislim, da ne bo žaloval nobeden kmet za vlar dno pokopanimi liberalci in socijalisti, ki so vihteli nad kmetom edino le bič draginje in davkov, dali pa mu B;so niti najpotrebnejšega.
2. Nova vlada — kmet minister.
Taka je torej zapuščina demokratično seeijali-slinih vladarjev. To pc sebično in brezobzirno osebnega dobičkaželjno zavoženo demokratično sooijalisti* ono gospodarstvo je prevzela nova vlada, v kateri so
zastopani v pretežni večini zastopniki Jugoslavijo tvornega stanu — kmetskega. V (o vlado je sprejet tudi prvi jugoslovanski kmet kot minister poljedelstva, poslanec Ivan Roška:-. Roškar kot kmet z žuljevimi rokami, ki sam najbolje ve in zna, kake .-o težnje kmeta, kje mu treba pomagati, kje ,ga podpreti, je i -menovan za vodjo onega ministrskega po»j8, kjer bo lahko največ storil za izboljšanje in olajšanje kmet-« sk.h bremen. Kar bi ne bili storili liberaioi in sooi-» jalisti nikdar, da bi postavili kmeta za ministra, to je storila nova vlada, ki obstoja iz parlamentarnih zastopnikov jugoslovanskega kmetskega wtanu.
Pripomniti pa moramo, da delo, katerega je prevzela nova vlada, ne bo lahko, ker so je pod preišno vlado tako slabo vladalo in gospodarilo. Program nova vlade pa nam obeta udejstitev prosto ljudske volje potom volitev, katerih izpeljava je slavna naloga sedanje vlade. Ker so pa zastopani v novi vladi ros kmetski prijatelji, že lahko daneš trdimo, da bo nova vlada gledala in delovala na to, da si ojači m okrepi državni temeij — kmetski stan
LISTEK.
¡Janué Goleo.
al-MUlUM
Pred peklenskimi vrati.
v	(Konec.)
i ' !
Ono popoldne, ko sta se sestala po onem letu .Tinček in mesarjeva teia. se je vsul močen naliv, ki je nagnal s hriba sv. Miklavža vse izvirke navzdol ,j-r ti Savinji.	-iM
Dež je kljuval na šipe, ko sem te^ei na zvečer v postelj in mi še vedno niso hotele iz glavo one „po klenske vrate." V otroškem razmotrivanj.i o peklenskih vratih sem zaspal . . .
Tako enkrat po polnoči pa sem hušnil ves prestrašen iz postelje . . . Nekdo je močno rnrbijal po oknu, iz grla mu je prihajal in bukal v noč nečloveški glas osuplo prestrašenega človeka, ki vpijo in ki kliče na pomoč.
Sestrič, ki je bil dokaj večji in pogumnejši od mene, je odprl vežna vrata. Toliko sem uganil iz besed preplašenega tujca, da je prosil za luč in najino spremstvo. Sva se oblekla na pol, jaz sem moral svetiti naprej, za menoj sta stopala mesarjev stric in pa sestrič.
Dež je še vedno naškrapal, šumenje po nalivu naraslih potokov in vrelcev, ki so brzo kotaje se br-zeli navzdol, je motilo nočno tišino . . . Sicer je za-grinjala neprodirna nočna tema hrib sv. Miklavža v plašč počitka vsega živega stvarstva .
Komaj dober streljaj od stanovanja sem zadel, ker sem svetil naprej, na za me kot otroka nezabmi
prizor. Tik ob z vodnim kamenjem tlakani obcest -ni grabi, po kateri je žuborela kalna voda, je ležala vznak na plašču debelušasto-orjaška ženska. Svit svetilke jej je obsinil v motni svetlobi obraz. Spoznal sem mesarjevo teto . . . Usta so jej bila nastežaj odprta, nekako bolestno grgranje je vrelo iz ustne odprtine ... oči so se zapirale in odpirale . . . Pre -sunil me je ta prizor, komaj sem obdržal v rokah svetilko, mravljinci strahu so mu zagomazeli po vsem telesu . . .
Pristopila sta k nesrečnici še njen mož in moj sestrič. Ravno v tem trenutku je še močno slišno za-grgralo iz tetinih ust . . . streslo jo je bolestno po telesu, oči so se jej obrnile stekleno navzgor . . . njen mož je potrdil žalostno in komaj slišno:
„Po njej je!"
Bila je to tedaj v temni noči prva smrt — smrt od mene ljubljene mesarjeve tete, katero sem videl ia lastne, takrat še otroško neizkušene oči.
Mesarjev stric je pripovedoval in razlagal se -striču, da se je vračal domov iz sejma, pa je zadel na hribu v grabi ležeče in smrtno stokajoče človeško itje. Potegnil je mokro žrtev iz grabe, posvetil z vžigalico in prepoznal v nesrečnici svojo ženo. Po tleh je razgrnil svoj plašč, zvalil svojo ženo nanj ia od-hitel po naju na pomoč.
Zena je gotovo omahnila pri povratku k domu grabo, zajezila s svojim obilnim telesom po deževja naraslo vodo. ki se ji je vsula preko obraza v u-,fa. N) «ela ioUKo moči, »a p S3 bila izko*alila iz
grabe, nikogar ni bilo pravočasno, da bi jo bil reši!, of>j?la jO je majka smrt.
Mesarjev stric in sestrič sta odbrzela po voz , jaz pa sem ostal sam tik komaj preminule mesarjeve tete. Strah me je spreletaval, da so mi škepetali zobje . . . bal se» se mrtve tete, katere sem se tolike-
: krat oklepal z obema rokama, katero sem ljubil, jej I bil hvaležen za tolikrat mi podarjeni groš.
Tetin obraz in obleka sta bila mokra, polaa bla« ta in vodnega peska, usta so jej bila odprta, oči so pogledovale mrtvo in topo v temno, deževno aoč. . ■
Strah pred mrličem je premagal otroka, postavil sem svetilko na tla in odbrzel proti domu narav -nost pod odejo. Tresel sem se tudi še pod odejo h ki šiba na vodi, sopel na dolgo; ta nočni smrtni prizor je bil nekaj preveč grozotnega za nežno otroško dušo in živčevje.
Razločno sem slišal ropot voza, ki je vozil po utopljeno teto. To kotalenje koles po kamnu mi je pa vzbudilo, poklicalo v spomin za otroka strašne predstave o peklenskih vratih, pred katerimi je zagotovil Tinček teti svidenje.
Mrtva mesarjeva teta in peklenska vrata bilo je preveč za prestrašeno otroško dušo, ki se je zatekla v pribežališče otroške tolažbe, v solze. Zjokal se sem na glas pod odejo iz strahu pred mrtvo teto katere zadnje utripljaje na tem svetu sem videl pri megleno motnem žaru svetilke, grozno strašno me je spreletavala bojazen za njeno posmrtno usodo, ker ji je zagotovil takrat trezni Tinček srečanje pred samimi peklenskimi vrati.
Voz z naloženo utopljenko se je odpeljal počasi navkreber mimo stanovanja; vstopil je sestrič. Jaz nisem upal izpod odeje, strah, nepopisen strah mi je vznemirjal otroško telo in dušo. S sestričem nisva o tej grozni nezgodi govorila, zaspal pa tudi nisem do belega dne ne. Se le jutranja zarja, ki me je obsini-i la skozi zastrto okno, mi je prepodila nočni strah in grozo v toliko, da sem na lahko zadremal.
Toliko se še spominjam, da se nisem odpočival dolge v prepotrebnem jutranjem spanju, ko me je vz-

Piran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR,
26. fabruari» 19W,
Prihodnost bo dokazala, kdo ima več smisla in srct, za dosedaj teptanega kmeta: liberalec. socija -list ali pa mož krščanskega prepričanja, ki čuti v sebi odgovornost za svoja vladno delo pred Bogom in
pred ljudstvom. Nova vlada v Beogradu nam bodi up boljšo prihodnosti kmetskega stanu in novih kmeta
brambnih pravit.-	h^išv
laJweSJa nevarnost,
Šocijalni demofrratje stegajo svoje roke nad naše kmetsko ljudstvo in ga hočejo zvabiti v svoje vrste. Pravijo, da hočejo zboljšati kmetom in delavce^ stanje. Kako to znajo^ nam kaže Rusija, Ogrska in fleloma Nemčija. Vlada socijalistov-boljševikov je vlada grozote in klanja. Kako znajo skrbeti za stradajo- ' če ljudstvo, je šest mesecev kazal minister za prehrano, socijalist Bukšeg, ki nas je pripeljal tako daleč, da bo sladkor kmalu stal 50 K kila in bo moke sko-ro že težko dobiti. In kako bi bilo, če bi se država po njihovem uredila, priča socijalistični program — kmetje in posestniki, tudi bajtarji in kočarji, naj ne bodo več samostojni lastniki zemlje, ampak najemniki države. In kmetski delavec in viničar ne bosta nikoli prišla do tega, da bi si lahko kupila majhno kočico in zemljišče, ker bo vse to last države. Pa to še ni najhujše! Največja nevarnost je v tem, ker je
socljalua demokracija protiverska.
Početniki socijalne demokracije so bili judje in brezverci: Marks ie bil sin advokata-juda. V njegovi domači hiši je vladalo brezverstvo in protiverstvo . ¡Zaradi brezverstva Marks niti službe ni mogel dobiti. Engels, sin bogatega Tabrikanta, je že v mladosti izgubil vso vero in ic ¿ačel sovražiti vsako verstvo * Lassalle (Lasal) je bi! tudi jud in je padel v — dvoboju.
Ves socijalnodemokraški nauk sloni na brezver-stvu: da m Boga, ne duše, ne večnosti. Ce ni Boga, tudi božjih zapovedi ni in človek lahko živi, kakor mu bo-1 prijai Bebel, dolgoletni vodja nemške socijalne demokracije, je rekel: „Mi hočemo na verskem polju brezboštvo." Liebknecht, tudi vodja nemških socijal-nih demokratov, je dejal: „Jaz sem brezbožnež, ne verujem v Boga." A ne samo brezverska, ampak naravnost protiverska je socijalna demokracija. Poprej imenovani socijalist Bebel je zapisal v neki svoji knjigi : „Krščanstvo in socijalizem sta si tako nasprot -na, kakor ogenj in voda." Nemški socijalistični list ,.Volksstaat" piše: „Mi smo sovražniki vseh duhovnikov in vseh cerkev, že zato, ker smo brezbožneži." V Belgiji so izjavili socijalisti: „Z močnim glasom kličemo: Boj veri!" Socijalist Lasinski je napisal: „So cijalist mora biti antikrist, kcnčna zmaga socijalizma
bo mogoča le, Če premagamo krščanstvo!" Slovenski j socijalistični „Naprej" je lansko leto pisal o- presv . Rešnjem Telesu tako bogokletno, da ni, da bi to uc-novil.
Seveda pravi njihov program: „Vera je privatna (zasebna) stvar", naj bo vere vsak, kakršne 'loče. iToda te besede so le sredstvo za agitacijo, da l x)ji-mi tem laže dobijo ljudi na svojo stran. Sam Beb^l .vodja socijalistov, je to izjavil: „Mi hočemo brozbošt-vo, toda da laže dobimo ljudi na svojo stran, jim loga no smemo naravnost reči, ampak recimo sanu: Vera nam je zasebna stvar!" Adelhaida Dvorak, voditei"-ca dunajske ženske socijalne demokracije, je rekla na nekem t;ecijalističnem shodu: „Neke ženske tičijo šo globoko v praznoverju. Te moramo odvrniti od vere. Ce bi rekli javno, da je socijalna demokracija sovra žnica vere, bi marsikoga odbili. Zato moramo v javnosti vedno povdarjati, da je vera zasebna stvar. In ženske pa moramo toliko časa obdelovati, da vero izgubijo."
Sicer pa vemo, kako šocijalni demokratje spoštujejo krščansko versko prepričanje. Ce jim je vera zasebna stvar, zakaj pa tako pišejo in govorijo čez vero, zakaj bogokletno zasmehujejo naše verske resnice, zakaj zasramujejo in napadajo katoliško Cer -kev? Zakaj potem mečejo iz delavnic delavce krščanskega mišljenja? Ce je socijalnim demokratom vera zasebna stvar, zakaj pa so se dne 25. majnika 1919 tako bogoskrunsko obnašali v cerkvi Matere božje na Planini? Zakaj je „Naprej" tako bogokletno pisal o presv. Rešnjem Telesu?
Socijalna demokraška stranka je protiverska stranka. Kateri pristopajo k socijalistični stranki, le podpirajo njihove protiverske namene. Človeku je žal dobrega, dozdaj še globoko vernega slovenskega našega ljudstva, če bi se zajedel vanj protiverski duh socijalne demokracije. Kaj bo prvo, kar bodo hoteli socijalisti uvesti, ako pridejo do moči ? Brezversko šolo in civilni zakon! Otroke in družino hočejo najprej zastrupiti s svojimi načeli, potem je vse njihovo! Ali kateri krščansko misleč Slovenec bi hotel svojo vest omadeževati z očitkom, da je kot pristaš socijaldemo-kraške stranko tudi bil sokriv brezverske šole, civilnega zakona in ločitve zakona!
Našim viničarjeiti in kmeftskim delaicem.
Šocijalni demokratje so stranka fabriškega delavstva. V stari Avstriji je bilo tovarniškega delav -stva mnogo in moč socijalne demokracije precejšnja. V Jugoslaviji je industrijskih delavcev malo in samo z njimi šocijalni demokratje ne pridejo do moči. In vendar hočejo zagospodovati. Zato so se spravili na kmetske delavce, viničarje in posle in jih lovijo v svoj protiverski tabor. Med kmetsko ljudstvo, ki je dose -daj živelo v medsebojni vzajemnosti in miru, zanašajo razredni boj. S svojimi govori hujskajo kmetske delavce, viničarje in posle proti kmetom, vzbujajo v njih nezadovoljnost in sovraštvo do gospodarjev ter jim obljubljajo vse mogoče in nemogoče.
V tem znamenju so sklicali na predzad -njo nedeljo, dne 15. februarja t. 1., v Maribor vini -čarje mariborske okolice. Zahtevali so viničarsko šo-
lo, odpravo viničarske postave in viničarskih knji -žic, bolniško in starostno zavarovanje, pravico štraj-ka, zvišanje plače in privržek v živilih. Marsikatera teh zahtev je dobra in jo tudi mi zahtevamo, na primer zlasti bolniško in starostno zavarovanje, boljšo viničarsko postavo. Toda viničar ji! Ali ste vprašali socijalne demokrate: Zakaj so se še le zdaj začeli brigati za vas? Sedem mesecev so imeli šocijalni demokratje z liberalci vlado v rokah, pa vam viničar -jem niso privoščili niti drobtinice. Se več: šocijalni demokrat minister Bukšeg jo s svojo brezbrižnostjo zakrivil, da ste morali moko in zrnje tako drago kupovati, če ste ga sploh dobili, da niste imeli petroleja, da ni bilo soli, da sladkor stane že blizu 50 kron. Socijalnim demokratom sploh ni za to, da bi ubožnim slojem zboljšali stanje, ampak samo za to, da med te
------------ ----^■^M^MHH^^nMnl^MMmMmBnSEmmia^HS
ljudi sejejo in gojijo nezadovoljnost. Predobro vedo:i kakor hitro se kateremu stanu bolje godi in ima kji izgubiti, noče biti več šocijalni demokrat. Zato šocijalni demokratje nočejo zboljšati ubogemu ljudstvu stanja, ker bi si s tem odžagali vejo, na kateri sede. Dobro plačani socijalistični agitatorji ne bi mogli več ljudstva hujskati in šuntati in bi si morali kruh služiti z resnejšim delom. Jasen dokaz tega, kar sem tu povedal, so dali nemški šocijalni demokratje. Nemški državni zbor je od leta 1883 do 1893 sklenil mnogo postav v korist delavstvu. In kdo je zmirom nasprotoval? Šocijalni demokratje! Šocijalni demokratje so glasovali proti bolniškemu zavarovanju, proti zavarovanju zoper nezgode, proti starostnemu in invalidnemu zavarovanju, proti zakonom za delavsko varstvo. Po pravici je rekel poslanec Bachem leta 1893 v nemškem državnem zboru: „Ce bi vse stranke delale tako, kakor socijalna demokracija, ne bi imeli ne bolniškega zavarovanja, ne zavarovanja zoper nezgode, ne starostnega in invalidnega zavarbvanja, ne krajšega delovnega časa, ne odredb v prid delavskim o-biteljem itd."
Ravnotako šocijalni demokratje za vas viničarje niso storili trohice, dasiravno so imeli sedem mesecev vlado v rokah skupno z liberalci (demokrati). Obljubujejo vam zemljo. Ali pa veste, na kakem stališču so šocijalni demokratje glede zemlje? Socijalisti "učijo, da zemlja ne sme biti zasebna, tvoja ali pa moja posest, ampak državna last. Po tem načelu hočejo tudi agrarno reformo ali razdelitev zemlje. Zemlja veleposestev, tako učijo, se naj ne da viničarjem in delavcem v popolno last, ampak samo v najem — prava lastnica naj bo država. Marsikateri viničar ali delavec si je s svojo marljivostjo in štedljivostjo opomagal, si kupil majhno posestvo in tako prišel na svoje. Po načrtu socijalistov viničar ne bo prišel nikdar več do svojega, ampak bo ostal večni najemnik. — Zemljo vam obetajo. Zakaj pa vam je še niso da li? Saj so bili tako dolgo v vladi. In prvi minister ki je delil zemljo, je bil šocijalni demokrat Korač. In koliko zemlje vam je dal? Ne ene pedi! Potem sta delila zemljo ministra Polak in Krizman. Oba sta sedela v vladi skupaj s socijalisti. Toda za vas viničarje in kmetske delavce, niso našli nič zemlje, da bi vam jo dali!
Zdaj šele, zdaj, ko so morali iz vlade, ko nimajo več moči, da bi vam pomagali, zdaj prihajajo med ■ vas. V groznih barvah vam slikajo vaše ponekod res I težko stanje, vas hujskajo, da zahtevajte od vlade — ] naj vam naenkrat da tisto, kar bi vam socijalisti bili ? lahko dali, ko so bili tako dolgo v vladi. Zakaj? Za-| to, da bi si vi mislili: „Kako dobri naši prijatelji so šocijalni demokratje! Kako se potegujejo za naše pravice! Oni so nam šele pokazali, kaki siromaki smo!" Pridobiti vas hočejo, da bi se vi organizirali v njihovi organizaciji, da bi jim nosili svoj denar v nji -hovo kašo in da bi ob volitvah dali svoje glasove njihovim brezvestnim poslancem!
Pa mi porečete: „Ali si torej ne bi smeli pomagati ? Trpimo in sužnjimo, pa še ne bi smeli zahte -vati svojih pravic?" Gotovo! Prav'je, da zahtevate svoje pravice, kjer vam jih nočejo dati. Toda zahtevajte jih v duhu vzajemnosti, ne pa v socijalnodemo-kraškem duhu sovraštva in boja med stanovi! Naša Kmetska Zveza je tudi za vas viničarje in delavce ne samo za kmete! In Kmetska Zveza ima nalogo, da se vzajemno med kmeti in viničarji stori vse, da se zboljša vaše stanje in se vam da, kar pravično zahtevate. Kmetska Zveza vam mora dati tudi primerno število odbornikov, ki bodo v Kmetski Zvezi za -stopali vaše pravice. Vse pa se naj vrši tako, da bo ostala stara vzajemnost med kmetskim ljudstvom — vzajemnost med kmeti in viničarji in delavci. O tem
dramilo vpitje, ki je prihajalo od sosedne strani, Cul in razločil sem ženski vik in moledovanje:
„Moj Bog, za pet ran Kristusovih . . . pa taka smrt!"
Prepričan sem bil, naši dve sosedni starki ste sedaj še le zazvedeli o tetini smrti, pa vikate in jo o-milujete kot staro znanko po podedovani ženski na -vadi z vpitjem in solzami.
Pa sem se zmotil tokrat. Ženski solzni dirindaj je razjasnila nama s sestričem gospodinja, ki je po-lukala skozi duri in rekla žalostno:
„To je pa že prehudo! Po noči mesarica, zdaj pa ste našli sosedi Tinčeka mrtvega! Napil se ga je bil zopet po svoji stari navadi. Hotel je v slamo na pod, pa se mu je utrgala deska, zmuznil je skozi odprtino vznak in ni obvisel v zraku za jedno nogo. Ni imel tolika moči, da bi se bil izmotal do tal, zadela je ga kap, ker je visel z glavo navzdol."
Smrtno ponesrečenega Tinčeka nisem irenutno pomiloval prav nič, saj ga nisem maral, da, bal sem se ga in se ga ogibal, odkar sem ga poznal. Ako bi ne bilo onega od Tinčeka omenjenega svidenja pred peklenskimi vrati, bi se ne bil niti zmenil za šaferjevo sicer žalostno smrt.
Utopljena teta, katere sem se tolikokrat okle -pal, kot otrok matere; smrtno ponesrečeni Tinček, ki sem se ga bal kot živega pekla; napovedano srečanje med obema pred peklenskimi vrati, ti spomini in grozni nočni prizor mi je zmedel dušo, jo stisnil, fla je zaječala v vrelcu neutešljivih solz.
Nepopisno strašne slike so se mi premetavale pred očmi, ker se je to noč kar namah udejstvilo in grozno uresničilo Tinčekovo prerokovanje: Oh, mesarica, če ne prej, vidiva se pred peklenskimi vrati!
O nenavadni smrti mesarjeve tete in skoro vedno pijanega šaferja Tinčeka so govorili ljudje čudne
reči. Govorice in sodbe vseh so se stekale v enoglas- ^ stran pokvečeni in na pol polamani leseni križci, da ni zaključek: Končala sta oba, sam Bog nas varuj ^ počivajo tukaj oni, ki niso v življenju posedali, a še take smrti — v pijanosti!	[ manj pa zapustili po smrti — denarja.
Pa kaj je bila zame neprevidena smrt v pijano-; Teto so spremljale na mirodvor množice žensk sti, ko bi le ne bilo onega svidenja pred peklenskimi i in moških, ob Tinčekovem odprtem grobu ste stali le vrati.	W | oni dvse starikavi ženici, katere je tolikrat podil in
One dni po smrti obeh ponesrečencev sem bil \ pretepaval v življenju. Stali ste ob sveže izkopani potrt, žalosten in sem se strašljivo stresal pri vsakem jj obgrobni zemlji brez solz v očeh, gotovo v srčni hva-spominu na mesarjevo teto in Tinčeka. Vsi pomirje- j ležnosti do Stvarnika, ki jih je rešil pred živim pek-valni poizkusi moje okolice so bili zaman, šele mese- ! lom, v katerem jih je mrcvaril vedno pijani in v ob-ei časa dnevnih in nočnih predstav o peklenskih vra- j jemu alkohola surovo pretepavi Tinček, tih so me pomirili, mi zameglili vsaj deloma spomin j GJedaI sem kot otrok razliko med k Bo. na lahkomiselno prerokbo o peklenskih vratih. Toli- te mesarjeve tete in brezdenarnega pijanca Tinče-ko strahu in plaš jivosti sta mi nagnala smrt mesar-, k vriniia s0 se mi trenutno v spomin peklenska, od jeve tete in Tinčeka v otroško dušo, da nisem nikdar rajnega šaferja prerokovana vrata. Se Sb robu gro -več lezel sam kot otrok na hrib sv. Miklavža v mra-} ba . razdvajaIa* oba pred svetom razlika b0gatstva
Sod strehe0v PteamSni noči UP ^ ^ 616 * 1Z" i v	^ se res po smrti sešla bogatin-
poa štrene v temni noci.	, ka in revni pijanček pred pek . . .
Drugo leto pa so mi dobili oče drugo stanova -ž	.	.	.	, ^
nje. Preselil sem se s hriba sv. Miklavža v sredino 1	Ostavih smo mirodvor in v hladni grob polože-
mesta, kjer sem prebil vsa ostala srednješolska leta, I mesarjevo teto in šaferja Tinčeka. Ljudje-sprem -le tuintam mi je še hušnila preko spomina podoba na j ljevalci pogreba mesarjeve tete so govorih na povrat-blatni cesti z odprtimi usti in v stekleno oledenelem : ku vsakdanje reči; jaz pa nisem mogel v duhu pre -
pogledu s smrtjo se boreče in ležeče mesarjeve tete in šaferja Tinčeka, ki je prerokoval oprt na koso čez plot teti: O, mesarica, če se ne vidiva poprej, gotovo pa pred peklenskimi vrati!
Utopljeno mesarjevo teto so položili kot bogatin-ko v črno preoblečeni sobi med zelenjem, cvetlicami in gorečimi svečami na mrtvaški oder. Tinčeka pa so prepeljali kot ubožca v mrtvašnico. Pokopali so jih o-bo istega dne.
I Teto v vrsti bogatinov med mramornato bleste-•imi nagrobnimi spomeniki, Tinčeka pa bolj v kotu , 5 proti živi meji, kjer so svododili že na pol trhli, na
mostiti življenskega brezdna med bogastvom in rev ščino na edni strani; na drugi strani pa od Tinčeka zaprerokovanega svidenja bogatina in siromaka pred peklenskimi vrati
Danes se mi vriva v spomin ta doživljaj izza otroško mladostnih dni kot slučaj; vendar sem pre -pričan še danes o resnici nemškega reka: Ne slikaj vraga na steno!
Bralci teh vrst pa naj ne mislijo, da je to kak evangelij o peklenskih vratih, ampak doživljaj iz ži« vljenja otroka na hribu sv. Miklavža nad Celjem.

s
,J
26.
(«I»«"
1i>Of>
C|T OTTT"vCirT C C
t T>
C'--,
o
i».
se še podrobneje pogovorimo prihodnjič. Kmetsko delavstvo in viniiarji se naj organizirajo skupno z vsem Žhaigiia kmetskim prebivalstvom v Slovenski Kmetski Zvezi, ki stoji na krščanski podlagi! Nikdar pas naj
ne bo slovenski viničar pristaž socijalnodemokratsk® stranke, ki je popolnoma protiverska in na Stajers <* kem deloma nemška, deloma nemškutarska!
s
i
3v Vesoajak:	,
Posebnega pojasnila je treba našim vinograd - j nikorn, da se znajo ravnati pri napovedi dohodkov i» j izdatkov. V to naj služijo sledeče vrstice:
kot dohodek?
Delo domačinov in drugih.
Svoje lastno delo in delo svojih domačinov, torej svoje družine, si vinogradnik ne sme odtegniti, ednosno zaračunati med stroške. Zaračunati sme samo to, kar ga stane hrana teh oseb. To je stališče davžne oblasti.
Delo drugih oseb — dninarjev, viničarjev itd* — Baračunam po dejanskih stroških, torej dnino i n Srano. Seveda moram tukaj pripomniti, da davčne o-blasti vse premalo upoštevajo, da mora dobiti delavec v vinogradu, pa naj je to domačin ali dninar ali viličar ali kakoršenkoli težak, dnevno Hiter, do 2 litra vina in še druge pijače. Delo je težko in tudi običaj j« tak in kdor se ne ukloni, ne dobi pravočasno in tudi ne dobrih delavcev. Odtod prihaja, da morajo vinogradniki računati z veliko množino vina za lastno uporabo. Ne grrf, da davčna oblast pri osebni dohodnini tega dovolj ne uvažuje in celo sili poseben davek na vino.
Deputati, ki jih imajo viničarji, se računajo * stroške, pa saj so to živila ali vino ali dogovorjen« svot« denarja ali obleka itd.
Kaj pa stroški za orodje?
Pni vinogradništvu rabim veliko orodja — molke, krampe, žage, škarje, škafe, sode, kletarsko o-pravo sploh, stiskalnica s svojimi deli, dalje škropil-aiee itd. Ti predmeti so vinogradniku poleg drugih, Id jih nisem naštel, neobhodno potrebni. Treba jih je večkrat na novo kupiti ali popraviti. Stroške za vse to reči odračunam in sicer za tisto leto, v katerem sem te predmete plačal.
Drugi obratni stroški.
Med vsakoletne obratne stroške mora naš vinogradnik računati poleg dela tudi še posebej visoke izdatke za modro galico, za žveplo in za vezavo ter drugo. Vse te izdatke tudi odtegnem, odnosno nave -dem v svojem računu kot stroške.
Investicije in melijoracije.
Ako zidam novo gospodarsko poslopje pri vinogradu, ki je pri vinogradniškem obratovanju potreb -no, ako delam večje ali manjše škarpe in druge varnostne naprave, da zabranim plazove, smatrajo to davčne oblasti kot investicije in melijoracije in stroškov ne odtegnejo. Ce sem se pri tem zadolžil, zaračunam obresti in primeren del za amortizacijo dolga, kakor sem že navedel v prejšnjih člankih. Stroške za nov nasad in za nove kole ter brajde odračunam v polnem obsegu in sicer za tisto leto, v katerem se je to izvršilo. Glede popravil poslopja velja isto, kar pa sem že naredel v prejšnjih člankih.
Kaj pa napovem
Dohodek pri vinogradniku je takorekoč edinole vino, kajti takoiipenovani odpadki — tropine in droža — ne vržejo mnogo in nekateri jih splošno pokrmijo živini ali dajo za neznatne zneske drugim. Sicer pa finančna oblast zagrabi dohodke iz teh pri žganjeku-hi. Kjer je dohodkov iz odpadkov več, jih davčna oblast seveda tudi računa.
Množino pridelka napovem lahko kot vinski mošt, ali pa kot pretočeno vino. Naši ljudje često napravijo napako, da računajo množino vinskega mošta kot vino. Tako si škodujejo sami, ker smatra davčna oblast napoved vedno podano na podlagi sčiščenega pridelka, ako se izrecno ne navede, da je navedena množina vinski mošt. — Seveda je merodajna tudi še kakovost vina, kajti ni vseeno, ako pridelam manj -vredno mešanico iz izabele, samorodnega trsa in enakih vrst, ali pa dobro sortirano vino. Mnogo naših vinogradnikov pridela manjvredno in ne povprečno srednje vino. Davčna oblast računa običajno povprečni pridelek srednje vrste. Važno je torej tudi, da tu navedem, da ima vsled lege in vrst le manjvredno vino.
Še par opomb.
Madžarska.
Predsodaikom aarodne skupščine v Budimpešti je bil izvoljen krščanski aaeijonalist Štefan fžakovszkj.
V Budimpešti so se dogodili zadaji čas raani skrivnostni umori.
Rusija.
Ruska boljševiška armada je dosegla v zadnjem času povsod znatne uspehe. Proti Rumuniji so postavili boljševiki 150.000 mož močno armado. Napram Poljski ne namerava boljševiška Rusija nastopiti z oboroženo silo, ampak je pripravljena za prijateljski sporazum.
Najnovejša poročila iz Rusije pravi -jo, da je Rusija pripravljena izvesti demobilizaeijo , ako se zagotovi Rusiji od vseh sosednih držav, da je zajamčen obstoj sedanje Rusije.
Kmeiska
Nazitanlli*
Vsakovrstni ljudje in iskalci novih flavkov so ■apačnega mnenja, da je treba sedaj vinogradnike stisniti, kakor grozd v stiskalnici, da da od sebe vse kar ima in ostane polomljen, izsušen in izmozgan. Le * malokdo se spominja pri takšnem početju na ves ogromen trud in delo, ki ga opravlja vinogradnik, posebno naš kmet s svojimi ljudmi sam. Skoro nihče tudi noče vedeti, da imajo vinogradniški kraji za seboj strašno dobo pomanjkanja in naravnost glada, ko jih je gospodarsko za desetletja upropastila trtna uš in drugi novi škodljivci, o katerih se našim prednikom še sanjalo ni. Malokdo tudi računa s tem, da bodo še prišla za naše vinogradništvo slaba leta ne oziraje se na množino in kakovost pridelka, ki je tudi kakor dobiček v loteriji, saj živi vinogradnik med upom in strahom od trenutka, ko začne trta poganjati in ji preti pozeba, pa preko točonosnega poletja do hladne jeseni, ko spravi sad svojega trpljenja, dela in skrbi.
Shodi Kmetske Zveze. V aedelj«, dne
29. t. m.: po rani sv. maši na K a 1 o b j u in pri Sv. F 1 o r i j a n u pri Rogatcu; isti dan popoidne v S t. \ R u p e r t u nad Laškim.
k Izobraževalni tečaj se vrši v poadel-| jek, dne 1. marca, v Št. J u r j u ob južni železnici - v dvorani Katoliškega doma. Začetek ob 9. uri dop, 1 Predavatelji pridejo iz Maribora. Tečaj je namenjen za naše somišljenike in -somišljenice v Št. Jurj» i» iz okoliških župnij.
Občni zbor Kmetske Zveze za «elj -sko okolico se vrši v nedeljo, dne 29. t. m., ob 8. u*i dopoldne v dvorani hotela pri „Belem volu."
da moramo stati z dohodninskim , se pokrajine iz opomorejo. Po'
Vse te okolnosti nas prepričajo, na stališču: našega vinogradništva davkom guliti ne smemo. Prav je, da svoje nekdanje bede in revščine bolj sebno pa se mora pri manjših posestnikih-vinograd -nikih, ki živijo pretežno ali izključno od vinograda , obzirnejše računati osebna dohodnina, kakor se je to godilo do sedaj v zadnjih letih. Ne pahnite teh ljudi, ki so pridni kakor mravlja, zopet v prejšnje neznos -no gospodarsko in življenjsko stanje!
(Dalje prihodnjič.)
Jugoslavija.
N e v a vlada. Demokratično-socijaiistična vlada je odstopila. Po regentovi želji ni bilo mogoče sestaviti nove "vlade iz vseh parlamentarnih strank , ker so vsaki vladi, ki bi bila sestavljena iz vseh strank, nasprotovali demokrati. Radi teh nasprotstev demokratov je poveril regent Aleksander sestavo vlade opozicijonalnim strankam, radikalcu Stojanu Proti ču
Sestava nove vlade. Novi ministrski predsednik Stojan Protič je sestavil novo vlado iz sledečih ministrov: Predsednik ministrstva: Stojan Protič; podpredsednik in železniški minister: dr. Anton Korošec: zunanjo zadeve: dr. Trumbič; njegov tozadevni namestnik dr. Spalajkovič; notranje zadeve: Marko Trifkovič; finance: dr. Velizar Jankovič; Verstvo: dr. Prane Jankovič; prosveta: dr. Jriiuno-vifi; pravosodstvo: dr. Momčilo Ninčič; trgovina in industrija: Stojan Ribarao: agrarna reforma: dr. Krnic; kmetijstvo: Ivan Roškar; šume in rude: dr. Kovačevič; pošta, telefon in brzojav: dr. M. Drinko-viS; javna dela: Ivca Jovanovič: socijalna politika: dr. Sarmin; prehrana in obnov» zemlje: dr. Stani-šid; vojska: general Branko Jovanovič.
Noto ministrstvo je priseglo regentu Aleksandru. Začrtalo si je že tudi programno izjavo, g katero bo stopilo pred parlament.
Zadnje dni tega tedna se sestane državni zbor. Sedanji parlament čakajo prevažne naloge. Bo moral zavzeti svoje stališče v rešitvi jadranskega v-prašalija. Pri zavzemanju našega stališča napram !-talijanom v jadranskem vprašanju bodo podpirali državni zbor in novo vlado tudi demokrati i a socijalisti. Parlament »e bo tudi zahvalil Zedinjenim državam, katere so se kot edine potegnile za Jugoslovane napram italijanskim zahtevam ob Jadranu. Parlament bo končnoveljavno izdelal tudi novi volilni red in bt razpisal volitve za državni zbor in občine. Koj r prvih parlamentarnih sejah se bodo izvršile volitve v ustavodajno skupščino. Parlament bo turli odločil glede aaše valute in imaonjave krone z dinarjem, ki se je že žalibog začela p» aepnfciisi odredbi še prejšae
demokratično-socijalistične vlade. Parlament bo pre -gledal in odobril mirovne pogodbe.
V	parlamentu bodo glasovale za vlado naslednje parlamentarne skupine: Opozicija, ki je razdeljena v: Radikalce z 77 poslanci, Jugoslovanski klub z 19, Narodni klub z 26, Ribaracova skupina 6, Medakovičeva skupina o, izven strank 5. Skupaj 138 parlamentarnih glasov. Opozicija računa tudi na Črnogorce in na poslance iz po Italijanih zasedenega o-zemlja.
Pokrajinske vlade za Hrvatsko, Dal -maeijo in Slovenijo so že podale svojo ostavko.
Novim banom Hrvatske je imenovan dr. Matko Laginja.
Noatčija.
Svoj d as smo poročali, da so zahtevali zavezniki od Nemcev, da jim morajo izročiti v obsodbo vse nemške vojne krivce. Tej zahtevi se je uprla Nemčija in izjavila, da bo pozvala sama vse one pred sodišče, katere zahtevajo zavezniki. Zavezniki so zadovoljni s to izjavo od strani Nemčije pod pogojem , da te vojne krive« Netačija res obsodi, sicer jih bodo sadili zavezniki.
Ceheslevaška.
V	Cehoslovaški se vrši še vedno boj med Cerkvo in državo. Češki liberalci ne bodo nekali poprej, dokler ne bo izpeljana ločitev Cerkve od države.
Volitve v čehoslovaški državni zbor bodo razpisane z 11. aprilom. Cehoslovaški ustavni odbor je izdelal tudi novo ustavo.
Kulturnemu boju na Cehoslovaškem se upirajo najbolj Slovaki.
Avstrija.
A v s t r i j • i ia Madžari barantajo za tiste dele Ogrske, kjer bivajo Nemci ia kateri del je prisodila mirovne konferenca Avstriji. Avstrijci zahtevajo, da morajo obveljati glede pripadnosti teh krajev narodnostna načela: svoji k svojim.
Po celi Avstriji vlada silno pomanjkanje Mrljenski.il potrebščia. Glad i* lakota najbolj nreva-\ rita Dunaj. Števil» dnnajskega prebivalstva s« j« že : zmanjšalo t zadnjem času za 250.000 d»ž. Rojstna pa-| daje ia prebivalstvo se Uaeljai«.
O E 1 • j U
Udeležba
Poročila*
Izobraževalni tečaj v M dne 21. februarja se je prav dobro obnesel. prav obilna. Soba pri Strmšeku natlačeno polna. Predavala sta dr. Hohnjec in Vl.šenjak. Po tečaju je bi sestanek zaupnikov Kmetske Zveze. Izvolil se je tudi okrajni odbor Kmetske Zveze za Gornjo Savinjsko dolino.
V	Petrovčah je bil v nedeljo, dne 22. t. m. ženski shod, ki je bil prav dobro obiskan. Govoril je poslanec dr. Hohnjec. Ženski zbor je ostro obsodil nakane liberalcev in socijalnih demokratov, ki so hoteli kmetsko ženstvo oropati volilne pravice, ter z vso odločnostjo zahteval volilno pravico za kmetske žene in mladenke. Volilno pravico naj imajo ali vse ženske , ali pa nobena. Nobenih privilegij za gospodsko-libe -ralno in socijalnodemokratsko ženstvo. Na zborovanju je tudi govorila lepe in bodrilne besede Terezija Sketa iz Braslovč.
V	S t. Jerneju pri Ločah se je popoldne po večernicah zbralo izredno mnogo ljudstva k zborovanju Kmetske Zveze. Govornik Krajnc je podal načela protikrščanske socijalne demokracije, ki se od Loč sem hoče vsiljevati dobremu, krščansko mislečemu šentjernejskemu ljudstvu. Nato je razvil program naše krščanske Kmetske Zveze, ki dela na podlagi večnoveljavnih krščanskih načel za blagor vsega našega kmetskega prebivalstva. Zborovale! so z velikim navdušenjem pozdravili poročilo, da je minister za kmetijstvo kmet Ivan Roškar. Med govorom se je o-glašalo nekaj socijalnih demokratov. Posebno jih je zbodlo, ko so morali slišati, da so socijalisti proti veri. Eden je rekel: „To ni res!" Pa takoj-je zaklical eden naših zborovalcev: „Tat je vsak proti veri!" Gromovit smeh se je razlegel po dvorani / Sentjernej-čani! Oklenite se vsi z navdušenjem naše krščanske Kmetske Zveze! Socijalistom pa obrnite hrbet!
Naše kmetsko ženstvo protestira. V St. Jurju ob južni železnici v Katoliškem domu se je vršil velik dobro obiskan ženski protestni shod proti krivičnemu občinskemu volilnemu redu, ki izključuje od volilne pravice naše vrlo in za Jugoslavijo zaslužene ženstvo po deželi. Na tem protestnem shodu ste govorili Frančiška Avžner in Terezija Soler. Kmetsko ženstvo v Sloveniji, posnemaj vrlo zavedne in za. svoje pravo navdušeno se boreče Sentjurčanke. V boj za žensko volilno pravioo!
iunetsko ženstvo je protestirala minuli teden proti kršenju splošne ženske volilne pravice n» deželi in zahtevalo volilno pravico za kmetske žene in dekleta v feh-le krajih: V Poljčanah dne 22. t. m. na dobro obiskanem ženskem shodu. Pri Sv. Križu pri Slatini dne 22. t. m.; na tem shodu je nastopila kot govornica mladenka. V Ponikvi na ženskem shodu je nastopila kot govornica gdč. Ana Cmok. Pri Sv. Lenartu nad Laškim: ta protest se je poslal v Beograd in Ljubljano. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor.; govorile so: Amalija Škamljič, Ivanka Močnik ia AmaL Klobasa. V St. Ilju v Slov. gor. V Nazarja pni Mozirju.
Za Kretsko Zvezo so nabrali aa gostiji Jožef Rošera, predsednika Mladeniške Z*ere aa Dobrni. SO K. Na gostiji Plajh Andrej-Inhart Marija na Keblju so nabrali kot glasen protest protest zoper li-beralae agitaorje v. Oplotnici 50 K.
Navodila.
T 11 i t • v EaapMiFoT« ®a enkrat »požar -jaaio vsa krajevno odbore Kmetske Zvere, naj do konca tega meseca naananijo tajništvu Kmetske Evesa v Mariboru imena in natančne naslove zaapnikov, B5 bodo Sli v Ljubljane na glavno zborovanje stranke * Na vsakih 10 somtiljenikov-volileev j« voliti po eaega zaapa&a.

Strau 4.
«L9VEM8KI G O « P O D A R
26. februar a 1920.
Domača poirlik
Samostojni krvavo t&peni»
Gornja St. Kugo t», 25* februarja.
V nedeljo, 22. februarja popoldne so se zbrali j t naši šoli pristaši Kmetske zveze iz štirih obmejnih f župnij. Shodu j« predsedoval Župan Galunder, Ker v
so bili naši voditelji opozorjeni, da se v nemourski > gostilni Anderle zbirajo samostojni glavarji Mermol- , ja, Paseolo, Hojnigg, Lebaritsch in Trinkaus s pija- ; ao nemčursko druhaijo, smo takoj organizirali mo -¡gani rediteljski zbor. Med govorom dr. Leskovarja je prihrumelo večjo število pijanih samostojnežev in naj-grših nemčurjev v šolsko vežo. Vsi so bil: oboroženi z debelimi gorjačami in latami od. šolskega plota. Med divjim vpitjem so hoteli vdreti v zborovalno dvorano. S silo so potisnili vrata in so vdrli blizu odra. [A zadeli so na krepak odpor. Po kratkem boju, ki se je razvil pri vhodu v dvorano, so naši samostojne -žem odvzeli orožje in jih vrgli iz šole. Najgrše pretepače in voditelje napada smo si pridržali kot plen, ostali pa so razbežali na vso štiri strani. Delo svojih nahujskanih sodrugov so prišli gledat kungoški voditelji „Samostojne",' Mermolja, Mermolja! Z barabami, razbojniki in najgršimi odpadniki, kar jih nosi slovenska zemlja, hodiš nad nas! S takimi grdimi sredstvi delaš! Fej! Mirno smo zborovali, a nad nas prihrumijo tvoji tolovaji. A dobili so svoje plačilo m še več bodo dobili na sodniji. In tudi ti Mermolja, tvoj Lah Paseolo,; ter tvoj Hojnik, vsi prav vsi dobite svoje plačilo. Omenimo še, da so samostojneži razbili okna na šoli in metali skozi okna spičaste plotne hlode na naše zborovalce.
Ko so bili samostojni vrženi iz šole, so je naše zborovanje nadaljevalo. Govorili so: dr. Leskovar, kmet Hlebič, Galunder in Serbinek, urednik Zebot, župnika Gabere in Spindler. Zborovanje je trajalo do C. uro. Pevajoč narodne pesmi, so so zborov aloi razšli kot zmagovalci. Pri Anderlu pa so nemčurji — samostojneži' limali svoje pobite kosti.
Napad samostojnežev je ponesrečil. Ko jt taj -nik Zebot šel pred shodom obiskat MermoUovee na njih tajni sestanek, so mu klicali na cesti Meraoljev! dični pristaši: „Pripravite zelje, meso bomo nasekali mil" Iz tega je razvidno, da ni težko naiti pravo kriv®« tolovajskega napada na naš shod. Orožniitvo bo gotovo dognalo vse, kau bo potrebno, da dobijo vsi krivei zasluženo kazea-.
V eeli kungoško-sveSinsko-šentjurski Votlini vso, kar še ima nekaj čuta poštenosti t sebi obsoja zlo -črnsko postopanje Mermoljeveer in Paskoleveev. Polteni ljudje so vsi na strani Kmetske zveze.
Pogum velja! Po nekaterih krajih so liberal* „Samostojneži" tako zdivjali, da naši	iagu-
bivajo uorajžo. Možje, mladenioi, žene in mladenke i Ne uklonite tilnika nikjer! Ne vrzite puške t koruzo, amp?k na delo! Zbirajte naše ljudi, potulujte jih, itazložite jim, da Samostojna Kmetijska stranka m nii «irugega nego nezakonski otrok od liberalno-^ti&oke, 13 je kriva vseh slabih razmes v Jugoslaviji. Libe -«alni doktorji, profesorji in vojni dobičkarji si ne tipajo več med kmete, za to pa so si najeli famie Mor-«aolje, Ureke, Drofenike itd.
Pogorevščiua liberalne Samostojne v ®opolšici. V nedeljo, dne 15. t. m., bi se bil imel vršiti v slav-uoznani Stevlnovi gostilni krst liberalne Samostojne. tAteja sta učitelja Skala in topliški upravitelj Medic. ¿Za botre so bili naprošeni Soštanjčani: lesotržec Za-ler z poslovodjem, poštar, trgovec Senica, mestni tajnik Maze in polnoštevilno šoštanjsko učiteljstvo — le sami kmetje! Ko so se v toplicah pokrepčali za krsti-tev, pridejo k Stevlnovi gostilni. Iz previdnosti grejo ate Skala naprej notri, da bi napravili za botre prost vhod skozi ljudske množice. Pa o joj. sedem celih o-sab je notri! „No, kje pa je ljudstvo?" vzdifinejo obupno, „inteligenca čaka zunaj, bi notri šli, ker pa ni uHeležbe, jim moram sporočiti, da grejo naprej." In tem sedmim osebam so potem ate Skala sami razložili program Samostojne, ki obstoji v tem, da. je sedajni občinski odbor za nič in ga je treba vreči. Končajo pa tudi precej obupno: JTreBa je, da še enkrat zbe-semo svoje moči, če bo imelo kaj uspeha!" Mi pa le mislimo, da prav malo, ker upamo, da bodo še ti maloštevilni spoznali liberalao farbarijo in se sramovali pljuvati v lastno skledo.
Državr.o oblast opozarjamo na samostojnega a-citatorja Ivana Mermolja. Ta. mož vznemirja s s vojo agitacijo našo mejo. Druži se z našimi ni>ečjimi narodnimi nasprotniki: Lahom Paseolo, Hojiiiggpm, "VVratschkom, Kresniggom itd. Te naši državi skrajno nevarne elemente zbira Mermolja v svojo Samostojno pod krinko jugoslovenstva. V resnici pa zbira Mermoljeva stranka ob meji same bivše najbolj za grizene štajercijance in nemškutarje, ki so bili naj -večji in najkrutejši preganjalci obmejnih Slovencev v avstrijski dobi. .To nomškutarsko Štajercijanslco clru-hal hujska Mermolja proti zavednim Slovencem ob mejil da se drznejo razni Pascoli, Hojniggi in njihovi podaniki/s s koli oboroženo silo napasti naše narodno zavedno zborujoče obmejne Slovence, Mermolja spravlja s svojo nemškutarsko organizacijo Samostojne našo mejo v nevarnost. Pri določevanju mej napram Avstriji bo nemškofilna Samostojna se gotovo potegovala za avstrijske interese, ker, ima v svojem okrilju našo največje državne nasprotnike, katerih srca so vsa v Avstriji, le še njih žolodeo jo v lugo-slaviji Mermolja ja begunec. Dpozarjamo na tega protidr/avnega hujskača, da preišče državna oblast njegovo protidržavno postopanje, ga izžene iz obmejnih krajev in mu prepove,vsako agitacijo nemškutarsko Samostojne v obmejnih krajifo
Pametni ljudje ne marajo biti v Samostojni kmetijski stranki. Kmeta Franca Hecl v Selnici ob Muri je edini samostojnež v šentiljski župniji nek Gornik spravil v liberalno-nemčursko Mermoljevo stranko. Hecl je spoznal, da Samostojna ni nič drugega , kakor stranka vojnih dobičkarjev in brezverskih huj-skačev. Piše nam to-le pismo: „Gornik me je s svojimi lažmi tako daleč (v Samostojno) zapeljal. Nisem si mislil, da bi bil ta Človek tak. Kar mi je pravil, te vidim sedaj, je sama laž. Izjavljam, da ne maram s tako stranko imeti nič opraviti. Sem se že zbrisal od
nikomur ne odpirajte, ako ga po g! asu aai "nsliive «e> poznate!
V Italijanskem vojnem v^tniSt\a »n»li vjetra«
ki. Slovenski Rdeči Ki ž javlja: V taborišča Campe conoentramentu prig. a i guerra Casalo d*Alta;: tra Prov. Bari, so umrli: Pernat Franc, pešeo, rojen lata 1884, Cirkovce, umrl 22. G. 1919; Penič Ivan, desetnik, rojen 1884, Zusem-I.oka, umrl 29. 9. 1919, Pa~ ralee Anton, desetnik, rojt i 1890, Sv. Lenari, uhm»1 18. 5. 1919; Potočnik Ciril, pošec, rojen 1890, Negon-je, Rogaška Slatina, umrl 3. 6. 1919; Richter Peter,
vsega. Jaz ne potrebujem ne Mermoljeve stranke in \ jieaec, rojen 1876, Novaštifta,' umrl 8. i. 1919, Zdol-in tudi tistega lažnjivega lista ne. Ostanem zvest na- f šek Jure, pešec, rojen 1895, Dobje, Dramlje, u«rl tu ši Slovenski Kmetski Zvezi. Prosim, da se ta moj \ 4. 1919.
preklic objavi. Franc Hecl." — Iz tega je razvidno , j Poročil se je na Sladki gori pri Šmarju naft da pametni kmetje sami spoznavajo, da je Samostojna \ vrli pristaš Mihael Svetelšek s Cilko Stumberger. O« sama laž. Njeni agitatorji pa so sami najeti agenti bilo sreče!
brezverskih hujskačev. liberalnih advokatov in veriž- \ Umrl je v Ločah pri Konjicah steber tamkaji * nikov.	i njega nemškutarstva, Krautsdorfer.
Odklonjeni snnbci. Dasiravno je pust že pri - 5 Mesto k poroki — na pokopališke. Umrla je kraju, vendar liberalno-štajercijanski, samostojneži \ špansko boleznijo nevesta Amalija Kao i» Gornjega pridno lazijo po snubitvah. Zaroke bi radi sklepali z j Loga, župnija Laporje. Pokopali so jo ravno na dan, našimi najboljšimi ljudmi. Obljubujejo jim županske i ko bi imela iti k poroki. Vzorni mladenki-nevesti sve-stolce, odborniška mesta in menda celo poslanske J tila večna luč!
mandate. V občini Gornja Voličina pri Sv Rupertu | Takih ne maramo! V Šmarju pri Jelfiah je dne y Slov. gor. so oče Samostojne stranke snubili ženi- < 5. t. m. priredila centrala invalidov v Ljubljani shod« na za svojo samostojno nevesto. Spravili ¿o se na katerega so se v obilnem številu udeležili invalidi i«! predsednika župnijske organizacije Kmetske zveze. \ vdove ter sirote. Pričakovati je bilo, da »e bode nee Doživeli so pa veliko blamažo. Ženin je rekel svoj od- shodu razpravljalo samo o stanovskih zadevah in ©
j• "U__x:i. ------ x« „ ;:"U irz	iiw&lislsvcr TAl
ločni: Ne! Tako je izostala gostija. Tudi drugi povabljeni gostje so odpovedali svojo udeležbo. Oč6 Samostojne so že imeli pripravljenih 500 K za pijačo in gulaš, da bi obhajali gostuva,nje in celo lopiči so bili pripravljeni. Voditelji Samostojne so popolnoma pogoreli. Naše dobro ljudstvo jih pozna le kot ljudi, ki
drugih perečih vprašanjih, ki se tičejo invalidov. % glej spaka! K besedi se je med drugimi oglasil teKffi znani zloglasni Anderluh, kateri je udrihal po kleri* kalcih, češ, ti so invalidom najbolj nevarni, evekal j© nekaj o farovških deklah, se zaganjal v dr. Korošca, ter končno klatil nekaj o Marijinih družbah, o civil-
so ob času rekvizicij neusmiljeno gulili našega kmeta, t nem zakonu, o razporoki ter povedal še vež sliSniH Iz r.nrodno zavednih Slovencev so se vedno norče - \ budalosti, namesto da bi bil razpravljal o zadevah, vali u. so na vse kriplje rovarili proti Jugoslaviji. In j ki so za nas invalide najbolj pereča. Anderluhu bodi sedaj bi ti ljudje radi postali župani in sploh vodi - 5 od invalidov, ki so se udeležili shoda, zašepetano na telji nflših občin. Pa ne boš, Jaka! Naše ljudstvo je ■ njegova kosmata ušesa, naj nam v bodoče prizanese že take zavedno, da ne mara Samostojnežev, ki jih \ s svojimi neslanostmi, sicer mu bomo povedali kar na vodi liberalni advokat dr. Gorišek. Mi kličemo: Žive- < glas, da v naši družbi ne maramo politiSaih pusto« ——'	lovcev!
Kdo kaj vo o mojem sinu Frane» Bračko i« CreSnjevec pri Radgoni, pešee pri 26. mariberskers Slomobranskem pešpolku, ki je bil vjet kondom meso« «a oktobra leta 1918 v Italiji. Zadnjikrat jo pisal is vjetniške bolnišnice v Veroni, Campo St. 212, meseo« februarja 1919. 03 toga čaea ni o njem nobenega duha ne sluha. Za slučaj, d» bi kateri od njegovi!! to « vnrišev kaj vedel o nje*, naj isto blagovoli sporočiti njegovemu očetu Fra*»u Bračko, posestniku v Cre&-> Djevcifi, pošta Radgona, kateai drage voljo povrao vse stroške.
la K««!skn zveza!
Pod onim klobukom. Iz konjiškega okraja se oam po-o*a: Menda ga ni kraja na Slovenskem Štajerskem., kjer bi se samostojneži, rdečkarji, štajerci-janei in pleonjivi liberalci no' bili tako kmalu m tako tesno združili v eno vrsto, kakor ravno ti zakleti nasprotniki naše krščanske Slovenske kmetske zveze. Izginila so vsa nekdanja, sicer malenkostna nasprot-stva med feemi duševnimi bratoi in sedaj so oni tesno združeni v eno vrsto v boju proti naši Slovenski kmetski zvezi, ki se je vselej junaško in tudi uspešno borila za koristi našega kmetskega ljudstva, za njegove najdragocenejše svetinje za vero in narodnost. Sedaj igrajo vsi ti bratci pod enim klobukom in se postali med sabo najboljši prijatelji. Toda naše dobro krščansko ljudstvo vam T)o dalo na dan volitev brco s take silo, da so vam sedaj še niti ne sanja. Kdo» ni ocliočno z nami, je proti nam in naša košata pohorska metla bo na dan volitev temeljito pometla, Ro-vemo vam na glas, da bo šlo naSe dobro slovenske krščansko ljudstvo z navdušenjem v boj proti tem zi» i »lepljeneem!
Gornja Sadgona. Pri aas oBstoji ž« delj časa podružnica Kmetijske družbe. Včlanjeni so vsi naši najboljši kmetje. Pri zadnjem občnem zboru niso posestniki volili v odbor mož, do katerih nimajo zaupa-
@nspodarsfwoD
Pri zamenjavi denarja se ljudstva ne sme
oškodovati«
Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Kmetske Zveze 24. februarja poslal na finančnega mini-
nja, kakor trgovca Korošca, veleposestnika Zemljiča | atra dr. Velizarja Jankoviča to-le interpelacijo:
itd. Trgovec Korošec bi rad prišel v podružnico, da bi dobival na ta način galico in jo on kot trgovec — prodajal vinogradnikom. Ker mu je spodletelo, je pa sklical on z Zemljičem nekaj ljudi, ki so pri zaprtih vratih osnovali novo podružnico. H zborovanju niti Kmetov, ki niso pristaši Samostojne, niso pustili. — Stara podružnica je protestirala proti osnovanju pri centralnem odboru, ker ne gre, da bi bile dve po -družnici v enem in istem kraju. Radovedni smo, kaj
Med kmetskim ljudstvom je zavladalo veliko razburjenje, ker davčni uradi pri zamenjavi staro-avstrijskih markiranih bankovcev v veliki meri zaplenjujejo oziroma pridržujejo tisočkronsk© bankovce, češ, da so kolekovasi s potvorjenimi kolki. Tak» se je na primer zgodilo, da je davčni urad v Mariboru dne 23. februarja pridržal neki kmetski mladenki od 51 tisočkronskih bankovcev
j. poreče eeutralni odbor k temu. O tem smo prepriča- J	.	m
1 ni, da bodo samostojneži našli pri liberalnih uradni- t kar 43 komadov, ker baje niso veljavni. Nek ! kih Kmetijske družbe podporo. Govorili šo bomo od - j mož je poslal v zamenjavo 60 komadov tisoč-| ločno o teh spletkah, katere kujejo jako previdno — j kronskih bankovcev in davčni urad je spozaral, | meneč, da na opazimo njihovih strankarskih aame - ? da je od teh 36 krivo kolekovanih. Mož]©
nQy • r 4	3 imenovane bankovce dvignil dne 19. februarja
| v eni izmed mariborskih bank. Nekemu kmets« kemu posestniku so dne 23. februarja pridržali od 13 komadov tisočkronskih bankovcev kar 7. Dvigail jih je pred tednom v banki. Banka se izgovarja, da ne more trpeti škode, kmetu pa
Tedenske novice.
Cenjenim naroSnlEoni, Fi Se za letošnje leto ni-
f so Doravnali naročnine, se bo tekom tega meseca u-	—
stavilo dopošiljanje lista. Naročnina znaša za celo le-	vendar odvzeli. Takih slučajev je na sto-
to 24 K. za pol lota 12 K in za četrt leta 6 14. - j tine po Štajerskem in po celem slovenskem Upnavništvo.	• ozensija. Nekateri ljudje bodo s tem gospodarsko
MariborsKl trgovci* obrtniki in eelo denarni unigeni. Mnoge bo to gnalo v obup. zavodi se branijo sprejemati nove kronsko-dinarske \ Zato vpragam g. bančnega ministra: bankovce. Po naročilu finančnega ravnatelistva jav - i H v 7 i .	x	. . . .
Ijamo, da se bo odvzela vsakemu trgovcu, obrtniku in 1	ni finančno ministrstvo takoj ob
denarnemu zavodu koncesija, ako bi se protivil spre- ] začotku markiranja dalo uradom, denarnim zajemati j30vc novčanice. Prometno veljavni denar v Ju- j vodom in sploh javnosti na razpolago natanč-gf-slaviji je: Kronsko-dinarski bankovec in krona do j nega opisa pravilnih kolkov, zlasti onih za tisoč-15. sušca.	; kronske bankovce, s čimer bi bil onemogočen
KoEcert priredijo dne 3. sušca 1920 naši Med- j k ž u , upravičen sum, da se je uradna jimuroi, ah kakor sami to prireditev nazivIJajo „Med- ;	j ,	, .	. .. 71,77^
jimnrski večer." Opozarjamo že danes na to zauimi- : markiranje vršilo deloma s krivotvorjenimi kolki? vosi.	i 2) Ali je g. finančni minister voljan nedolžne
Pozor pred roparji! Zadnji Čas so silno mno - i žrtve goljufije ali uradne nepaznosti obvarovati žijo slučaji roparskih napadov. Na Kalobju, pri Sv. . pr6(i nesrečo ter takoj ukreniti, da se posamez-
? fin Tri	Marib«ru,!,!:im" i ni ko m in zavodom, ki so prejeli s ponarejenimi
bušu in drugod. Navadno zbudijo roparji ilomaČo iz j , ... , . „	ju- - i
Spanja, prosijo, da jim odprejo in pravijo, da so - i kolkl markirane bankovce v dobri ven, da so žaudarji. Ko jim domačini odpro, jim nastavijo nož ! pravilni, isti brez potežkoč zamenjajo aa nove ali revolver ter zahtevajo dona». ®o*o zvoder	» bankovce?

Stran 5.
SL© VENSKI
26. februarja 1920,
3) Ali je g. finančni minister voljan takoj «drediti, da se posameznikom in zavodom, ki so se jim odvzeli bankovci, kateri so sedaj spozaa-mi »a neveljavne, katere pa so dotične osebe ali zarodi sprejeli v dobri veri o njih veljavnosti, isti vrnejo, oziroma zamenjajo za nove bankovce?
Bankovel kolkovani t več markieami nižje vrste. finančno ministrstvo je z razpisom J br. 880® z dne 13. februarja 1920 pojasnilo, da je smatrati bankovce, ki so kolkovani z več markicami nižje vrste, katerih skupna svota pa odgovarja .vrednosti kankev-oa, b. pr. ako je petdesetak markiran a dvema marki-•ama za dvajsetake in z eno markico za desetake, 2» pravilno kolekovane.
Imenovanjo strokovnega uradnika. Centralni odbon Kmetijske družbe je imenoval za strokovnega .uradnika g. Simončiča iz Sevnice.
Podružnica Slov. kmetijske družbe Maribor m okoliS. Dne 21. marca se bo v dvorani okrajnega nastopa vršil občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. Predavanje strokovnega učitelja g. Priola: Nalogo našega bodočega sadjarstva. 2. Viničarsko vprašan -je. 3. Volitev delegatov za občni zbor Slov. kmetijske družbo. 4. Poročilo tajnikovo o delovanju v preteklem letu. S. Poročilo blagajnikovo o denarnem stanju na koncu leta 1919. Začetek točno ob 9. uri. Posebej se opozaa-)a aa točni začetek, ki je radi obsežne tvarin« neobhodno potreben. Ker pa je ta vseskozi zelo važna, se vsakega uda nujno prosi, da se vendar udeleži občnega zbor«. Žalostno je, da so morala aadnje mesece sad vso potrebna predavanja zaporedoma iz-ostati, ker poslušalcev ni bilo. Izvrstne strokovnjake imamo hvala Boga i* ob enem skrajno požrtvovalne gospodo, ki aam z veseljem dajejo toli potrebnega pouka, samo da jii pridemo poslušat, a aiti »astenj ne maramo sprejemati Blatih nasvetov, ki so paš stokrat več vred* kot sedanji ničevi papir. Določili sme v januarja prihodaji sestanek za 7, mareo, a odstavili smo ga ia preložili na 21. Ker smo se bali, d» aad-legujomo oae, ki so nikakor ne morejo odločiti vsake prvo nedelje v mesecu prihajati k predavanjem ia k skupnim strokovnim razgovorom. Zato pa naj vendar tokrat paifleje. Naj spleh ne izostane nikdo. — Za ga-lico se pridno vplačuje, a ropot so samo gotovi, M ao se za te hifero pobrigali, dočia se mnogim zdi, da je še že čaa. Tem povemo, da je že akore ran gatie« ■zasežen*. Kdor sklice ue bo več dobil, •• bo moral poslužifi Bosae paste, ki j» iste vrednost kot galiea, in ki jo be g. Ziegler aarožil, ake bo a« aje dovolj priglasite t. V teti trgovini je tudi dobiti rinogradne žveplo po 9 I ia kletno žveplo po 10 K 1 kg. Se -meriski ©ves iasa podružnica naročen pri Kmetijski zadrug« v RačfcA; kdor hoče iti sam ponj, se mora izkazati, da je «d naše kmetijske podružnioe, ki je zopet ud Kmetijske zadruge v Račah. Čudi aastraa semenskega krompirja naj se ndje'prijav ljaje prš na-šem blagajaifea g. Flucherju.
Galiea za vinogradnike. Kmetijska družba je za Sloveaijo oskrbela 70 vagonov galioe, ki gre vedno ▼ eeai kvStu, Sedaj že zahtevaje v Nemški Av- | striji za galioe $9 K. Cena v Sloveniji bo ia ode po \ 12 K, za aeudo 14 K* Hrvatska nima Se galiee cre - j skrbijo», ravno tako ne Srbija. Velika zasluga na- ' čelsiva Kmetijske družbe je, da jo Slovenija vsaj se- \ kaj de!)i, četudi ne bomo mogli kriti vseh aaših po-treb&i*.
Vsem čebelarskim podružnicam rn čebelarjem na Štajerskem. Da bodo vsi organizirani čebelarji redne prejemali draštveno glasilo »Slovenski čebelar", in da sa^odo pri delitvi sladkorja izognili vsem ne-prilita&a, osirafi se je natančno na sledeča določila: i. K&or ho®» postati Man čebelarskega društva u« tekoče leto, naj poravna članarino 24 K, ki jih j« poplačati v enem obroku podružnici. Radi tiskarskih ©-gromnih stroškov se bo pošiljal „Slovenski čebelar" »ama &3h"m, ki Bodo vplačali Članarino. Da bodemo vedeli, v kdlikera številu naj se tiska 1. Štev. „Slov. čebelarja", nujne prosimo vse dosedanje člane, da brez odloga pošljejo zgoraj navedeno članarino po -družni&nerau blagajniku. Člani, ki so na delgu doplačilo 6 K k lanski članarini, naj ta dolg poravnajo za-jedno z novo članarino. 2. Poštnohranilnične položni- | ee se bodo poslale samo podružničnim načelnikom. 3. | ¡Tudi člani, ki do sedaj še ae pripadajo nobeni po -družniei, naj se priklopijo h kaki bližnji podružniei, ali kjer je to mogočo, si jo naj sami ustanove. — C. Čebelarji, naj vas ne straši visoka članarina; Pomislite, da je bilo treba za organizacijo žrtvovati že •cd nekdaj najmanj 1 kg medu in da se tudi danes ne j zahteva več. Oglasite se pravožasno, 8a se ne bedele pazaeje kesali!
Čebelarski shod in občni aber bo imela čebe -larsKtt podružnica v nedeljo, dne 7. maroa, ob 2. uri popoldne pri čebelarju Franeu Selenik v Perveneih. iVabi se vse čebelarje, ki niso preveč oddaljeni, da so shoda udeležijo in da pristopijo kot udje k naši čebelarski podružniei. Na zboru govori gospod Ivan Ju -rančič.
Podpore za bike. Kmetijs!qylcnžha se jalco tru-idi, da bi oskrbela vse	[temenskimi
biki, katerih povsod v Sloveniji primanjkuje. Posestnikom, ki se zavežejo imeti premirane bike, podeli o-srednji odbor Kmetijske družbe izdatne podpore. Živinorejci, zanimajte se za živinorejo, ki je edini večji .vir kmetovih dohodkov.
Objava. Vsem onim strankam, H so dne 14. 1. t. 1. v artilerijski vojašnici dražbale gnoj, so naznanja, da naj pridejo po gnoj brez odloga. Seveda cena za voz gnoja ne bo na noben način pod 25 K.
Ha«glas. Presojovalnica cen pri okrajnem gla-% arstvu v Celju je določila nastopne primemo cen« • tjfca seno:: Neprešauo seno na mesta skladHSfia tegovoa ji
ah oddajne postaje v okolišu okrajnega glavarstva največ 100 K, prešano seno ravnotam največ 120 K , neprešatio seno od trgovca franko vagon postaje okr. glavarstva v Celju največ 112 K, prešano seno rav -notam največ 132 K Producenti in trgovci se v lastnem interesu poživljajo, da ne prekoračijo teh een , ier bi se drugače proti njim moralo kazensko postopati. Te oene veljajo od dneva razglasitve do pre -fliea.
Škrob iz koruze. Tvrdkam, ki se zanimajo aa škrob iz koruze, je v pisarni trgovske in ebrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled tozadevna ponudba neke tovarne,v Banatu.
Prodaja bukovega lesa. Dne 25. februarja t 1. prodal bo šumarski urad dež. vlade v Sarajeva potom ustmene ali pismene dražbe 6000 bukovih dreves na panju. Predmetni razglas, vsebujoč vse podrobne podatke, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dovoljenje za izvoa rudninskih izdelkov zamo-rejo izdajati po najnovejši odredbi prehranjevalnega ministrstva tudi njegovi posamezni odseki v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu in Splitu do količine enega vagoa.
jerejo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Büval je rajni svoj pokoj v domači župniji. Name*»a*al jo obhajati dan pred smrtjo svojo zlato poroko. — Obema za nas nezabnima gospodoma naj svetilo vedo«, iuč!
Ptuj. Tukaj se je v nedeljo, dne II. t. m. ustanovila kmetijska zadruga za cel okraj. Načelnikom je bil z velikim navdušenjem izvoljen vpokojeni žapnik J Toman v Hajdini, v načelstvo in nadzorstvo pa najbolj ugledni možje iz celega okraja. Na zborovanju je gevoril nadrevizor Vlado Pušeajak.
Sv. Mai-ko niže Ptuja. Kakor preži jastrtO ta piščeta, tako preži tudi pri nas jastreb ua naše slovensko Orle. Jožei Kegl in njegov sin Aloja Iii nam-reč rada ustanovi a sokolsko društvo. Pa gospofliča tega ne bosta učakala pri Sv. Marku. Slovenski ian-tje cd Sv. Marka: Pogum! Ne ustrašite se takšnih liberalcev. Kakor se niste ustrašili na bojni črti sovražnika, tako mislim, da se teh dveh ne boste! Tudi me (fekleta bomo delovale za pravično stvar. Ce pa bi se še našlo več takih zagrizencev, potem pa la hitro prco od njih. Toraj draga markovska „Mladen niška in Dekliška zveza", na dan in so čvr.ito bojuj« mo za taso stvar. Naša sokolstvo in liberalstvo pa bo maramo.
Lesbovec. Dne 9. t. m. sta bila poročena Miha
Mlakar in Rozalija Zavec. Gostje so se spomnili tucM Kmetske Zveze in nabrali za njo 52 K. V eelem se jo vpisalo- v Kmetsko Zvezo dosedaj 294 udov. Nekateri pa še vedno ne vedo, da je Kmetska Zveza potrebna» Udje, širite pridno Vaš list „Slov. Gospodar"!
Slovenjgradec. Pri nas je umrla v nežaii mladosti 20 let gojenka 2. letnika učiteljišča Aaioa Arne-čič. Počivaj v miru, blaga deklica!
itemšuik. Iz žabjega vüjeca žaba, iz ae»čurja „samostojnež!" Da ne bo kdo mislil, da se tiče te pravih Remšničanov, katerih ni Avstrija ia jih ne bodo tudi nemškutarski samostojni spravili ia njih pa-votnega tira, po katerem hodijo že stoletja, aavedajoí se svojega milega materinega fezika, ter ž« podedovanih krščanskih načel; temveč onih, katere je nekdo v 5. št. „Gospodarja" imenoval „privandravee". Prvi je pri občinskem posredovalnem uradu (menda komisar ali kaj), drugi pa sam naš sodnik, gospod ge -reut Ko se je razsula trhla Avstrija in je na njenih razvalinah zablestela v zlati zarji svobode mila nam Jugoslavija, je zadela oba huda nesreča. Prvemu jo list „Kleine Zeitung" napovedal zimsko spanje, nek drugi list iz Dunaja je zamrznil na telegrafa, „Sta-jero" pa mu je nenadoma umrl. Njegov sodrng j» toliko srečnejši, da ni poznal časnikov, zato je inM nekoga drugega, ki mu je déla, sedaj zgago a tea^ da se je v prejšnih časili sukal okol, nemških učiteljev in orožnikov, češ: „Ich bin so gewöhnt deutseh /u sprechen, wai Kellnerin in Marburg und Bettaua itd." Pri prevratu je bilo treba naglice, da se tudi tile pokažejo pristne Slovence — hop na veje liberalnega drevesa, in že smo v zavetju „Samostojne", M nam bo go ov. ščit. Slično kot moj prepisalelj kliéem tudi jaz: Gospoda slavna le krepko za vejo liberal» ma, kajti tukaj vladajoči zmaj Kmetska zveza be tre*-sel debio in nesreča bo, če si pri padcu zrahljat» hrbtnice Remšničani pa si bodemo zopet podali ao ^ ke složni kot nekdaj,
Šoštanj. Zadnji čas so nas začeli obsipavati z raznovrstnimi listi, kot „Nova Doba" in „KmetijsM List", seveda brezuspešno, ker naročiti si jih nobeden pameten in pošten kmet ne mara. Kaj pa naj pomeni j te, da so ti listi kmetom zastonj na razpolago? Al nas res kdo tako rad ima, da nam časopise brezplačno privošči? Ne, ampak volitve se bližajo in ke® i-mamo kmetje pretežno večino, zato se pa naši nas -protniki tako za nas zanimajo, da bi za nje glasovali-. Liberalna stranka si s svojim pravim imenom ne
a ali, da jo Mermoljeva Samostojna kmetijska stranka \ »P» ni? do,seži.- z?to s0 si ü pretkani lisjaki izmislili le laribarija, vsled česar smo s studom obrnili hrbet j °ovo stranko m sicer „samostojno kmečko stranko* , tem zgagarjem, kateri naj raje posekaje svoje vinske i ker aas mislijo s tem imenom lažje na svoje limanico trte in poberejo šila in kopita. Mermelji že pa pose - iobltl;	kmetje, ne dajmo se oslepanti, bodimo
bej svetujemo, naj raje gre zopet aazaj na Goriško ■ P™^01- Ta samostojna stranka ne dela iz ljubezni ercanizirat goriške slovenske kmete v boj pcoti gra - I d0 nas' ampak da bi jo mi z našimi glasovi spravili bežljivemu Lahn!	I konja, s katerim bi nam potem ukazovala in na«
Velika Nedelja. Na kak gno.«»« na&n s Sfl -' teptala. Žalostna je resnica, da so pri tej stranki vorn ostojna pridobiva pristašev, j« skoraj aeveajetno , Í	taki, za katere plačo moramo tudi mi skrbeti. Tak a j pri nas sta dve vasi, ki spadata ped eno obči- ijrh 89 Pa še naši največji sovražniki. V Topolino. Dozdaj so imeli župana v Soliaoih, a zdaj se pa F .
Spodnja Kungota. Na Sve8nieo'je imel general Samostojne Mermoija pri nas ustanovni shod, na ka^ terem pa ni znal povedati ničesar drugega, kakor da jo udrihal po duhovščini, zlasti'po dr. Korošcu, ter po naši Kmetski Zvezi, dočim je samostojneže in ru -dečkarje povzdigoval v deveta nebesa. Izmed pošte -aih kmetov ni na svoje limanice ujel prav nobenega. Pai pa so se »a Samostojno takoj oglasili najbolj aa-grizeni štajerčijanci, kot Hojnik, Svare itd., ki so za iasa vojne delali dober kšeit pri sadni kupčiji. Spoznali smo do dobra te iarbarje, ki obetajo kmetu vse , tudi avezde na nebu, a v Beograd pa hodijo pravit, da se tudi na malem posestvu lahko doseže 30.000 K na leto iistega dobička, Kmetje, viničarji, obrnite a studom hrbet tem laži-prerokom, Mermolji pa povej -te, naj raje v Gačniku irešnje sadi, se pe£a a vrt -narstvom te* koplje štore za svoje pristaie, aego da dela »gago med našim ljudstvom!
Crmlanfiak pri Sv. Rupertnt, Gibljemo se tekaj izvrstno. Za bližnje volitve smo dobro pripravljeni . Nek p ti šok od Samostojne pridno leta za podpisi ia pri tem mu pomaga njegov pioani sodrng. Z »arjavo-Mmi verigami bi ta dva modrijaaa, rada priklenila te „Samostojno" skopaj. Ptiiek, paai, da ti peruti ao — pnetrižemo!
Sv. Urban v Slov. gor. f „Ftajskem 11 «tti" se aani nemškutarski liberalec repea&, da smo kmetje aerkvene sedeže predrago plačali in zahteva, da — mm oblast naloži dohodninski davek. Mi smo si denar s težkim delom prislužili in radi prispevamo za eerkev. S tem pa ni zadovoljen prej nemškutarski, a sedaj pa liberalni gostilničar MariniS, ker mu še di-ši več kmetskega denarja. Pravijo, d« ima davkarija •joga za zaupnika radi dohodnine. Odločno zahtevamo, da oblast vpraša našo ljudi, ne pa aomškutarje. ;Fablo je sieer spremenil, pa človek je ostal še isti. Čeravno ima kurji pogled, pa Mermoljo rad vidi. Za to je imel tudi liberalni shod s sledečim uspehomc Mi smo liberalm predsednik ia led*, ah drugega pa nobenega aega.
Tolika iNtedolja. Dae 20. januarja se je priklatil k laa vodja Samostojne Mermoija ter imel shod , na katerem nam je med drugimi tufli obetal, da bo -mo dobili ea vagon koruze. .Toda možakar se je hude vrezni. Mi Velikonedeljčaai smo zgodaj dovolj spoz -
šici se dva gospoda posebno trudita (ker imata men-tudi v"~Senežčih" "nekaj'" trgajo "zY'"^pknski^prestol j f?_Pr*ve^Časa), da bi nas kmete dobila na njihovo Pod pretvezo, da, ako hočejo imeti v Senežeih župa-
stran, pa ta trud njima bo zaman, kmetje smo še o
na, se mera vsak, kdor je za te, podpisati, sta hodila \ P™vem času spregledali in dobro vemo, kam pes t^ nedavno od Preindlna poslana neki Strmšek in Hoj- moh- Vsak kmet' kl P.ošteno misli, naj te ponujano
žar in sta res ujela nekaj neprevidnih ljudi. Najbrž sta to storila za Judežev groš; o Hojžaru je tako že znano, da bi za par grošev Se svojo dušo prodal, pa Strmšek se na politiko ravno toliko raeume, kot zajee na boben. S takimi se torej druži na£ liBeealni apo -stol Preindll
Malanedelja. Naša župnija je aavita v črno in žalno zastavo. Dne 7. svečana po 9. uri ajutraj se je zaslišal tužni glas zvona ter naznanil eeli župniji žalostno vest, da je ljubi Bog poklieal po zasluženo plačilo našega dobrega in od cele župnije spoštova -nega g. šolskega ravnatelja Simona Cvahte. Pokojni gospod je tukaj deloval 3G let v šoli. Bil je pravi vzgled za šolsko mladino v vseh letih bodisi v šoli ali v cerkvi. Za gospodarske reči se je tudi veliko trudil. Vsakega zborovanja kmetijske podružnice seje u-deležil in znal vedno prav svetovati. Kako prijazen in priljubljen je bil rajni gospod, je pokazal njegov pogreb dne 10. t. ia. Pogreba se je udeležilo 7 duhovnikov, učitaljstvo. polnoštevilno, žandarmerija, šolska mladina in nepregledna množica ljudstva je sprem -jala pokojnika na mirodvor. — Istega dne, kot gos-joda ravoaielja, pokopali smo pri nas tudi domačega
nmazane časopise odločno zavrne, da nam naše mladine no okužijo. Držimo se pa odločno naše Kmetsko Zveze in ne dajmo se od nikogar motiti, marveč po-lfažimo, da smo mi tudi v političnem oziru, ne pa sar mo pri gospodarstvu zmožni in neodvisni gospodarji Tudi pri volitvah si bomo, kakor poprej, tako sedaj, sami naš občinski odbor izbrali in s tem naše nas-irotnike rešili tega težavnega dela.
Dobrna. Poročil se je predsednik Mlad. Zveae na Dobrni Jožef Rošer, občinski tajnik, z članico Dekliške Zveze Topolšek. Bila srečna! Ob tej priliki se je nabralo za sklad JKZ 30 K.
Dobrna. Umrl je posestnik Janez Vebar, naš somišljenik,, ki je deloval pri posojilnici, pri Bralnem društvu, pri občini in pri stranki kot odbornik Svetila mu večna luč!
Dobrna. Dopisniku „Kmetijskega lista", ki po -zivlja domača duhovnika, naj se kar prilagodita „toku časa, potem bo pa konec psovanja", bodi poveda -no, da sta to že zdavnaj storila in vidita, da kljub temu ni in ne bo konec njihovega samostojnega psovar nja, ker to je njihovo edino orožje.
Orlavas pri Braslovčah. Tukajšnji Zaje in ve-
rojaka y*abla, ki si je ¡pridobil »elito zaobm za sad-1 liki gosßod Plaskan je zek) vnet agitator za Sam» a
16. febraarja 1320.
C! T o T' •o i. w »
G O
T) "O
c». - „... i»
. i
stojno. Možakar se trudi in peha še celo po noči --kliče iz spanja posestnike in posestnice ter jim govori na srce, kakor cigan bolanemu konju, da se j od* pišejo za Samostojno. Da ujame vsaj uekaj podpisov* se ne ustraši nobenega še tako podlega sredstva, kot duhovHiki so krivi svetovne vojne, duhovniki so krivi draginj» in še več drugih sličnili budalosti. Neki ženiei j« telo pripovedoval, da so duhovniki krivi, da je bila lanska letina tako slaba in da je pri nas tako hudo razsajala živinska kužna bolezen parkljevka in slinovka! Vsa znamenja kažejo, da bi možakar silno rad postal župan ali celo poslanec, toda ob volitvah mu bo sraka na vrbi zapela: In koj se oglasi jih sto:i Zaje tam županil ne bo!
Bečica v Savinjski dolini. Prestavljen je bil dosedanji naš g. kaplan Franc Hohnjec. Blagonosno je deloval v naši fari čez sedem let. Hvaležnega sr-ea mru kličemo: Hvala lepa za trud! Bog blagoslovi Vaše delo tudi v šmarski župniji! — Rečica je prav gotovo ž« iisto rdeča, bi mislil, kdor bere „duhovite* članke v „Ljudskem Glasu." Poznamo pridnega dopisnika. Vsak pošten Rečičan se s studom obrne od »jega. — Gdč. učiteljici M. svetujemo, naj se briga za šolo, bo pa za liberalno politiko, saj je zavoljo šole tuka j in za njo plačana. — Požarna bramba je priredila na pustno nedeljo veselico. V imenu požarne hrambe je pozdravil navzoče poštar (!) Havliček, seveda svetel naprednjak, v taki obliki, da so pošteni Rečičani razžaljeni zapustili dvorano. A to ni glav -no! Glavno je to, da je morala požarna bramba dati polovico čistega dobička odličnim igralcem. Ali boste letos kupili tudi take knjige, in oder, kot z lanskim čistim dobičkrm od igre? — V naši clve občini prihaja nekaj liberalnih časopisov. Rečičani še imamo toliko značajnosti, da bomo te cunje v blato pomandrali ia jih nazaj poslali. Mi smo naročeni in hočemo tudi ostati samo na odločno katoliške liste. — Letošnja zima je v naši dolini jako mila. Mi bi si seveda želeli snega, da bi lahko „ilose" vezali, naš glavni denarni dohodek. — Umrla je blaga mati Jeraj, po domače: Felicjan. S svetniško potrpežljivostjo je prenašala hudo bolezen. Bila je splošno priljubljena in spoštova -na. Dal Bog veliko tako blagih src! — Vojna je po -drla leseno ograjo krog šolskega in farovškega vrta. Mir jo naj zopet postavi. —' Rečički Amerikanci se vračajo; nekateri obloženi z dolarji, drugi brez njih in bolehavi. Povsod dobro, doma najboljše! — Veli!-:o goriških beguncev odhaja v domovino. Ohranite nas v dobrem spominu in ne pozabite v novi domovini, da smo si bratje Slovenci!
Celje- Ko je prišel nek Orel z nabiralno polo za orlovski sklad h g. Ropasu, izdeljevalca gla-sovirjev, ga ta zelo „prijazno" odslovi, rekoč: „Za čuke in čukarijo nimam denarja". Ako rabijo olikani ljudje tako lepe izraze, kako naj zahtevamo potem od cestnih pobalinov, naj se vedejo dostojno.
Št. Jiir Ob jliŽ- Železnici. Gledališka predstava „Domen", katero je uprizorila okoliška požarna bramba, je sijajno uspela. Občinstva mnogo, uspeh krasen. Vsem igralcem hvala!
Laški okraj. Samostojneži agitirajo med našim ljudstvom, češ, pri „Samostojni" ni doktorjev, oziroma drugih ljudi, marveč le kmetje. Tudi Urlep iz Šentjurja iti Smid iz Jurkloštra sta hotela na?! kmete s tem prepričati. Vprašamo pa vas gospodje „Samostojneži", ali je trgovec Dergan v Laškem, Kateri je delil plakate, češ naj jih nabijejo za shod Samostojna tudi kmet? Ali je gospod advokat dr. Roš, kateri nas aagovaria za pristop v Samostojno, kmet? Gospod Ur-lep, vi ste gotovo mož beseda; posestvo ste obljubili in 10.000 (reci deset tisoč) kron povrh njemu, ki vam dokaže, da so pri vaši stranki doktorji zraven. Evo vam ookaza. Gospodje Samostojneži, vi trdite, da ni naša stranka nič storila za kmeta. Vprašano vas, kdo je rešil nas kmete denarnega oderuštva. Kdo je ustali avljal razne posojilnice in hranilnice. SUrejši možje,« našem okraju se še spominjajo raznih denarnih •cfcruhov; tako n. pr. je bilo ime Z. marsikateremu kmetu našega okraja znano. Tudi v St. Leaartu nad Laškem vedo marsikaj povedati o visokih obrestih, katere je nekdo jemal. Danes seveda takim mogotcem po zaslugi naše stranke ne gre pšenica v klasje. 5To-liko za danes, drugič več.
Sv. Miklavž nad Laškim. Pri nas je razpisano Mesto učitelja »a enorazrednici. Zapustil nas je g. u-čitelj, za katerim Smiklavščani ne bomo pretakali več solz. Namesto pozdrava: „Hvaljen bodi Kristus!" in molitve pred in po ukm je hotel šolarje navaditi italijanskih nelepih besed, ki dišijo po kletvicah. Naše krščansko ljudstvo mora krepko stati na straži zoper vse poizkuse in načrte, s katerim hočejo., škodovati krščanskemu mišljenju rasni brezverci našega dobrega ljudstva.
Sv. Lenart nad Laškim. Na gostiji Jan. Frece iz Zigona in Marije Lapornik iz Gore so darovali go-stio za volilni sklad Slovenske Kmetske Zvez« 32 K. Darovalcem lepa hvala! Novoporočeneema pa želimo obilo sreče!
Sv. Ilapert nad Laškim. Pri nas je postalo politično življenje zelo živahno, za kar skrbe samostojneži v zvezi z rdečkarji, ki delajo z vso vnemo, da bi zlezli na površje. Da bi se pa priprostemu ljudstvu vsaj nekoliko prikupili, so začeli v svoji domišljavosti kot velmožje pesnikovati. Prvi tak pesniški u-motvor je že izšel in sicer -pod naslovom ;,Sentlenart-ski klerikalci", ki je zagledal beli dan v ljubljanskem „Ljudskem Glasu." Da bo pa znala javnost primerno oceniti ta pesniški amotvor, je potrebno, da se malo seznani z zgodovino moža, ki je tako sloveč pesnik -naš rojak. NarodH se je v sajbolj zapuščeni vasici
v Leščah. Svoje študije je dovršil na Sentlenartski ijudski šoli, vsled česar tudi tako duhovito opeva krasoto Sentlenarta. Ker pa za latinske šole. ni kaaal nobene nadarjenosti, mu je kupil njegov oče staro in obrabljeno harmoniko in mož je postal muzikant. V. svoji mladeniški dobi je bil tudi dober divji lovec na dvonežne srne, v moški dobi je pa lovil po tratah i» livadah čapije, čeprav je pri tem poslu butnil ob 6. bežjo zapoved. Ker mu pa vsi ti posli niso prinesli nobene slave, se je ob rojstvu Samostojne vrgel na njeno stran kot najzvestejši oproda. Toda temu možakarju ter tudi njegovemu tukajšnjemu zvestemu prijatelju in poveljniku rudečkarjev Obresi pa bodi povedano: „Mi stojimo trdno in vaši pesniški umotvori nas ne bodo spreobrnili!
Henina pri Jurkloštru. Nemila smrt nam je u-grabila nenadoma- pridno dekle Marico Gračnar, Bila je v najlepših in nadepolnih letih. Pridna in skrbna ter vneta za vsako izobraževalno delo, se je morala vendar tudi vdati njej, ki nikomur ne prizanese* Spavaj, naša draga Micika, ter se smehljaj tam doli iz višav na nas tako sladko, kakor je bila tvoja navada, ko si še bila med nami! Ohranimo ti blag spomin!
Dramlje. Dne 8. t. m. so priredili tukajšnji fantje in dekleta v poslopju nove šole igro „Nemški ne znajo" in alegorijo „Morje plaka" pod vodstvom uči -telja Tone Seliškarja v prid ubogim šolskim otrokom. Igra je uspela na splošno zadovoljnost občinstva ht je bilo čistega dobička okoli 400 K.
Žetale. V taboru naših političnih nasprotnikov se nahaja prav pisana družba, koje člani in častni člani so kot verižniki uzmoviči itd., študirali v ras nih „kloštrih" z majhnimi in z železnim omrežjem zakritimi okenci. Eden teh nebodigatreba je ravnokaar prilezel iz „luknje" iz Ptuja, eden je pa šel v jednak „klošter" v Rogatec, zopet drugi je pa komaj utekel slični usodi. Pri pridigi ali pri maši teh ljudi nikdac ne vidiš, pač pa jih najdeš tam, kjer je treba delati zgago med našim krščanskim poštenim slovenskim ljudstvom. .Vsa čast gospej Berlisg in g. Svenšeku , da v svojih gostilnah nimata prostorov za politične zgagarje te pisane družbe!
Cadram. Meseca januarja je zgorela hiša Mar* iTrunkl. Čeravno je Oplotnica komaj četrt ure oddaljena, ni bilo nobenega gasit. Dotični ljudje se s politiko ukvarjajo, so demokrati in socijalni demokrati in so letali od hiše do hiše in nagovarjali ljudi, da naj volijo njihove pristaše. Mi kmetje se držimo te stare pesmi: Duše krščanske, le se potrudimo, zlatega časa pred volitvijo nikar ne zamudimo!
Dobova pri Brežicah. V naši župnij", vladajo prave boljševiške razmere. Pri tem pa ne mislimo samo na to, kako so se lansko leto vprli naši fantje vojaškemu pozivu, kako so postavili mlaj z rdečo z» stavo, ampak še nekaj bolj žalostnega nam sili pero v roke. To so številni poboji in umori v naši župniji, V celem Posavju se ni izvršilo od konca vojske do danes toliko pobojev in umorov kakor" v Dobovi. Dne 8. iebruarja t. 1. je bil zopet poboj v| gostilni Drugo-v;č. Pri tem poboju je našel! smrt mlad lani Morilno orožje pri teh pobojih sta razven noža puška in re -vol ver. Pri teh krvavih izgredih je, najžalostnejše, da se teh morij vdeležujejo 18, 20 letni fantje. Pa kje tiči vzrok temu žalostnemu pojavu? Urek iz Globokega obeta nebesa onim krajem, kjer duhovščina politično nič ne dela,, se omejuje samo na cerkev. A tek Ure-kovih nebes pri nas zastonj pričakujemo. Zato je U-rek dolžan, da nam pokaže v dejanju, da njegovo go-bezdanje ni prazno. Pa mi vemo, da Urek s svoje hujskarijo ne bo poboljšal naše mladine. Zato se strni mo v vrste mi krščanski možje, ki nam je pri srcu blagor naše mladine in dobro ime naše tere. Ker je naših žalostnih razmer krivo tudi glavarstvo v Brežicah, zato pozivamo g. Koropca, da naj da pobrati pc Dobovi vse revolverje, naj pobere orožne liste, i* da naj zapreti vse gostilne ob nedeljah ip praznikih že ob 3. uri popoldne. G. Koropeo sicer nima časa, I da bi čuval red v glavarstvu, ker smatra druge reči za bolj važne. Vodi preiskave po zalogah neljubih , mu trgovcev. Ima posvetovanja z Urekom, generalom s samostojnežev, podpira Samostojno Kmetijsko stran - i ko itd. Toda g. Koropec, skrbite raje za te. kar je j v aša aradna dolžnost in napravite pri nas red, da ne ■ bodo vladale v Dobovi albanske razmere.	»
Globoko pri Brežicah. Nevarnost preli našemu g. Urek*. Kmetijski list" z dne 15. januarja 1920 je prinesel plameneč poziv na vse samostojneže. v katerem roti vse svoje pristaše, naj opustijo hujskarijo proti duhovščini. Nepokornežem grozi ta po«siv, da jih bo stranka izključila iz svoje srede. Pa ta postava ni nič vplivala ntv našega Ureka. On še vedno hodi po l svojih skodih s farško metljo zaj klobukom in udriha i po farjih, ki se vedno silijo v politiko. Ker mislimo, j da bo Kmetijski list mož beseda, zato prel- našemu j Ureku nevarnost, da ga izbacnejo samosloini. Pa kaj ne, g. I .rek, kolikokrat ste Vi že kaj gobeadali in se širokoustili, pa v svojem samostojnem srca ste drugače mislili? — Kmet iz Globokega.
Brežice ob Savi. Kakor skoraj povsod, tako je tudi pri nas izobraževalno delo in društveno življenje med vojsko počivalo. A sedaj, ko so nastopili ko -likor toliko mirni časi, ne smemo več lenariti, nadaljevati moramo lepo izobraževalno delo, kakor ga je zamislil naš nepozabni Krek. V ta namen se je tiicaj osnoval telovadni odsek Orel, ki zbira okrog sebe vse dobro misleče in po pravi izobrazbi hrepeneče mladeniče. Lepo število nas ie že, a da bo naše število &e i večje, vabimo v inž krog vse tiste, ki jim je resnična izobrazba srea ia razuma več vredna, kakor ae-premiSIjOBO trateaje časa z posedanjem ia pohajke -vanjem pe gostilnah. Kakor hitro bodo končane vse priprave, začneme tudi s telovadbe. Fantje, le keraj-
žne v aaž krog! Kdor ie emahuje, aaj se b»ž odloči, čimprej pristopi, temveč koristi ba imel. Staarši, le dovolite svojim sinovom, da pristopijo k Orla, da, delajte jim veselje in prigovarjajte jim, saj si bodo v tem društvu pridobili veliko dobrega i« koristmega za oala življenje.
Iz iirežic ob Savi. >Tukajšno glavarstvo že dalje časa uraduje samo od 8. do 12. ure in od 1. do 2. sre popoldne. Cas uradovanja je baje skr&t.o naše glavarstvo zaradi pomanjkanja luči in premega. Ker je obseg našega glavarstva velik, je jasno, kako hitro deluje naše glavarstvo vsled skrčenja uradnih ar. Zato pa pozivamo merodajne kroge, da pretUcrbija žemu okrajnemu glavarstvu premoga, da bodo uradnici uradovali dopoldne in popoldne in da se bodo raje držali svojih uradnih prostorov. Zakaj dosedaj se je mnogokrat pripetilo, da si do petkrat zastonj iskal tega ali onega gospoda. Teh vrst nisuv.) zapisali zaradi strankarstva, ampak kot pristaši Kr.otske zve-ae, stranke reda in dela, hočemo imeti red in dalo ta-di pri naših demokratih.
R a j h e n b u r g o b Savi: Na gostiji Rob. Sotošek in Angele Skoberne se je nabralo za rajhen-burškega Orla 130 K. Prisrčna hvala vsem vrlim darovalcem. Novoporočeneema pa daj ljabi Bog obilo «reče ia blagoslova !
Razgled po sw@iuB
Izgube in škoda svetovne vojne. Pe ameirifaB-skiH poročilih znaša skupno število v vojni padlih , vsled ran in bolezni umrlih 9,998.711 ljudi. Gospodarsko škodo, povzročeno vsled te smrti, cenijo pa na 33.551,276.280 dolarjev. Skoda posameznih držav bi naj znašala: Rusija 8 milijard dolarjev. Nemčija 6 milijard 750 milijonov, Francija 4 milijarde 800 mili -jonov, Anglija 3 milijarde 500 milijonov, Italija 2 mi* lijardi 384 milijonov, Srbija 1 milijardo 500 milijonov,, ^Turčija 1 milijardo, Amerika 500 milijonov, Belgija 300 milijonov, Bolgarija 200 milijonov, Grška 75 milijonov. Potopljene ladje znašajo vrednost G milijard 800 milijonov.
Papež je posal praškemu nadškofu dr. Kevda-ča 200.000 lir,s prošnjo, naj razdeli ta denar med «-boge češke otroke.
Krščansko učiteljstvo srednjih šol. Dr.o 24. januarja 1920 je bilo na Dunaju ustanovno zborovanje ..Zveze krščanskih nemških srednješolskih profesorjev". Zveza je imela takoj ob ustanovitvi nad 200 članov iz celotne republike. Združenje se je doseglo v zavesti, kako važno in potrebno je, da se strnejo vai učitelji srednjih šol, ki stoje na temelju Krščansko -narodnih kulturnih idealov, da morejo kot verni in rasni možje v svojem vzvišenem poklicu dati svojem« ljudstvu to, kar je najboljše. Novo društvo ima toča-šno že 250 članov.
Bolgarska proti boljševikom. Bolgarska vlada je nastopila z vso silo proti boljševikom, ki imajo največ pristašev med železničarji. V Sofiji je bilo aretiranih 230, v Plovdivu 350 in v Plevni 300 želesniča* rjev. Kakor je vlada dognala, so nameravali bolgarski bofjševiki državni preobrat v letu 1020 z uvedba diktature proletarijata.
Prireditve.
V r a n s K o. Katoliško slovensko izobražamla®
flraStvo na Vranskem ima v nedeljo, dne 29. februarja t. 1., svoj redni občni zbor, katerega naa se člam udeleže polnoš evilno!
Šoštanj. V nedeljo, dne 22. t. in., ob 3. ust popoldne priredi Čitalnica v hotelu „Jugoslavija" pet» dejansko šaloigro „Zmešnjava nad amešnjavo." Pri ■» čakuje se obilne udeležbe!
Z a 1 e e. Slovensko katoliško izobraževalo društvo v Žalcu ima v nedeljo, dne 29. t. ju., popoldne ¡jO večernicah, svoj letni občni zbor v drofctrenih lokalih po običajnem dnevnem redu.
Središče. Slovensko katoliško izobraževal -ao flraštvo ima v nedeljo, dne 29. t. m., o!» treh pop* v društvenem domu svoj redni letni občni »bar, na katerega so vabljeni tudi nečlani. Uridite!
Slivnica pri Celju. Bralno druSivo ima v nedeljo, dae 29. t. m. svoj občni zbor v aavadaih lokalih.
Najlepše knjige za sv. p e S t a i časa 1. „Marija, Žalostna mati." Spisal dr. Josip Hohnjec, profesor v Mariboru. Ta knjiga je primerna za vsakogar, zlasti za krščanske mladenke in matere, da jo čiiajo in premišljujejo vsak dan, posebno pa ob petkih v postu. Mirno lahko trdimo, da je enako dobrih kajig, kakor ta, le malo med ljudmi. Dobi se pa r, tiskarai sv. Cirila v Mariboru, ia stane s poštnino rred 7 K. Krščanske mladenke i h krščanske matere, sežite pe tej izborni knjigi! — 2. „Na Kalvari^o!'4 Spisal Fr. Segula. Založila tiskarna sv. Cirila v Maribora. Stane s poštnino vred 7 K. Ta knjiga obsoga SO krasaih križevih j otov za razne razmere ffleveš -kega življenja. V njej najde tolažbo: mož, žeaa, mladenič ia Mladinka, zatf» jo v^em stanovom n;ijtop!jej(« pr'jto-rožanao; Naredi ne r Oirilevi tiskarni v Maribora.
26. febrnarja 1920.
SLOVENSKI GOSPODAH.
Sf'-i n
Mala naznanila. I. JniHšek
Hazna s
Gostilno ali pekarijo vzamem
v najem; Gostilno vzamem tudi na račun. Več pove uprava lista.	i5;j
Jaz prerzamem vsa studen-^na popravila kakor tudi no ve studence. Franjo Ornig studenčni mojster v Studencih. Travniška eesta 2. 153
Kupi se s
Kupimo prazne vreče.
Ponudbe na „Balkan" trg. šped. in komis. del. drnžba v Mariboru. 71
Ovljo ioino
kupuje Henrik Primus, trgovec » Mariboru, Tržaška cesta 25. 12
Iščem posestvo z 5 do 10
oralov zemlje. Ponudbe pod „10 oralov" v Sv. Lovrenc
Bakrene kotle za žganjekuho izdeluje solidno in po najnižji ceni ko tiar Lovrenc To-mažič, Maribor, Sodnijska ulica 24.	135
Hud pes na verigo na prodaj. Kje pove upravnižtvo lista.	167
&f|§Essg na prodaj. Pokopališka ulica 9, Pobrežje pri Mariboru.	163
Izvrstno milo znamka. „Zla-torok" in „Srna", pšeaične otrobe, krmilno moko prodaja na debelo I Škerlec, Gornja Radgona.	161
nad Mariborom.
127
Kupim večje posestvo, plačam na željo tudi z dinarji, Ponudbe Srbski agronom na upravništvo.	138
Proda se: 2 kobili
I
I
•težki, po 3 leta stari, se prodajo ' ali zamenjajo zs konje. Matija Obran, Fischergasse 9, Maribor.
113	f
Prodam posestvo z trgovino ■ z mešanim blagom kakor leži f in stoji z živino in z blagom ; aa lepem prostoru najrajši bi pa zamenjal za trgovino. Jo-sef Kunst, Kaindorf 48, Leib-nitz.	154
podgane, stenice,
ščurki,
•n vsa golazen mora poginiti, ako uporabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti polskim mišim K 7, za podgane in miši K 7.; za ščurke K 8.; tinktura za stenice K 7.; uničevalec moljev K 6.; prašek proti mrčesom M 6.; mazilo proti ušem pri ljudeh K 5. in K 10.; mazilo za uši pri živini K 5. in K 10.; prašek za uši v obleki in perila K 6.; tinktura pooti mrčesa na sadju in zeleajadi (uničev, rastlin) K 6. Prašek proti mravljam K. 6. — Pošilja po povzttju
MJiinker,Petrinjskaul.3.,
Zagreb ID.
Trgovc. pri večem odjema popust.
Dve težki plemenski kobili, 167 cm visoki, rjave barve, 5 in 7 let stari, brez pogre-ška, proda trgovec Lamber-ger, Andritz pri Gradcu. 140
Ben6d,sim@stin
Dobrfavfts ima Te6 Bt0
w "	metr. okrog-
lega lesa (hlodov) za žago na prodaj. Ponudbe na: prijovat beued. samost. Dobrlavas, Koroško. 141
Nom. skladišče Maribor, Glavni trg 6. i srajca, lepo pisana z ležečim ovratnikom, dobro šivana 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, črn in bel snkanec po dnevnih cenah.
ttsK	m ■
Službe;
Mlekarja
1451
I
Svajcera
zaupljivega in marljivega z dobrimi izpričevali iščem. Prednost imajo neoženjeni. Nastop takoj. Oferte poslati z označenjem plače na:
Centralna mljekarna
V. Mokrovit.
Zagreb, BeriBlavičeva ul.16.
Vlnlčar s 3 4 delavskimi močmi se sprejme. Naslov v upravištvu.
112
Slnga, neoženjen, pošten, trezen in marljiv (tudi invalid) se sprejme. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pri pro stem stanovanju in hrani na Peter Majdič, Celje. Vstop 1. marca.	141
Iščem kuhinsko deklo, ki zna dobro kuhati in je vešča tudi samostojnega gospodinjstva ter deklo k svinjam. Ivan LSsehnigg, trgovec v Šmarja pri Jelšah.	It5
Deklina ali kuharica, katera ima veselje do gospodinjstva kot pomočnica gospodinji, se išče za takoj proti dobremu plačilu na deželi. — Marija Humer, Polšnik, pošta Litija, Jugoslavija.	125
Orgacist. Služba organista in cerkovnika je v Laporju zaz-pisana. Nastopi se lahko takoj. Stalne plače 1200 K; prosta žitna in vinska bira; vina se dobi do 600 1; in ves drugi zaslužek prost, ter znaša brez vina gotovo 1¿00 K. Lahko opravlja tudi posel posojilniškega tajnika. Prošnje na cerkveno predstoj-ništvo do 1. marca. 146
Priden učenec ki ima veselje do mizarske obrti se sprejme pod ugodnimi pogoji J. Rojko, mizarski mojster, Budina pri Ptuju.	]52
Oskrbnik in gozdar vseh panogah gospodarstva in gozdar-, stva strokovnjak, špecialist v vinoreji in sadnjici išče službe. Naslov na upravništvo.
124
Somišljeniki iflgitirajie za „Siovenski Gospodar" 1
Išiem službe kot 162
i^prodiiaika^a
najraje v kakšni pekarni ali druji trgovini. Naslov Koroška cesta štev. 82.	131
Pošteno in čedno dekle za vse, ki zna tudi nekoliko kuhati, se pri dobri oskrbi in ob lepem ravaanju sprejme takoj. Pojasnilo gospa Marija Krautsdorfer, Maribor, Ban kalari ulica 4.	164
Zopet
ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrtka R. Stermacki v Celju in sicer volne, cefirja, tiskanin >, eta-mina, bati sta za ženske obleke, suknja kamgama in lilačevine za moške obleke, belega in pisanega pljtna za perilo, klota, cvilha, robcev, svila in še mnjgo raznega druzega blage, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moSkih fantovskih oblek po zelo nizkih cenah, čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilustrovani cenik zastonj I Na debelo Batno v I. nadst.
Veletrgovina raspošlljalna
. Stermecki, Celje št.300, Slov.
148
Dr. Ivan JI I1EČKO
( krujsii zdravnik v Mariboru
ordinira od 20. febr. 1920 na Stolnem trgu štev. 3 (prej Dr. Mally nasproti stolne^cerkve) v navadnih ordinarnih urah (od 8—9 ure in od 13—15 ure). Tam se tudi nahaja od 20. februarja naprej ZOBOZDRAVNIKI ATELIER.
IBl^ÉfEs:--

k
imata km I m prodati ?
Hscete laj
kupiti ? iščete službo?
inzerirajte v Slov. Gospodarju — in uspeh Je gotov!
Potrebujete trpežne
? čevlje ?
Potem si oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah, Maribor« aum» m 2
tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po najnižji ceni tako tudi galante- 44 rijsko blago, torbice za trg, potne košare itd.
Postrežba točna!	Cene brez konkurence!
Cene zmerne
Koroška cesta šf„ 5
priporoča papir in pisma za pisarne in trgovce; ovitni papir, zavit-«e, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro ima molitvenike v raznih vezavah kakor: Boguinila, Rajski glasovi, Duhovni zaklad, Marija varhinja nedolžnosti, Ceščena Marija, Sv.Ura,Gospoduslišimojo molitev, Sv. Opravilo, Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd.
Majerja s 3 delavskimi močmi, kateri dobro razumejo malo posestvo obdelovati sprejme Janez Jaušoik v Sp Sv. Kungoti pri Marboiu. L60 Novi VOZ za enega konja se proda. Dolgoše 45, Maribor.
151
Kirurg
Or»i Hirk® Oeraič
primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgičui vseučiliški kliniki prof. Hochenegga na Dnnaju. ord. od pol 3.—4. (razven nedelj in praznikov).
Maribor, Magdalenski trg 9. I.
1Í0
Oglat* odprave .Jadran- Maribor
v vsaki množini, tudi ceie vagone
odda imporfna
in eksportna tvrdka
FopriA Sovi MARIBOR
I W	Koroška cesta2'
z; ^ H i-.
Za mnogobrojae in prisrčne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in povodom smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, s tir. očeta, brata in tasta, gosp.
SIMONA CVAHTE
ŠOLSKEGA RAVNATELJA
izrekanje viem najprisrčnejŠo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo: preč. duhovščini vobče, domačemu gosp. župniku za to-lažljivo besede, preč. g. župniku Ksaverlju Mešku pa, da je s srojo prisotnostjo počastil pokojnika; velecenjenemu učiteljstvu, katero je od blizo in daleč s svojo mnogoštevilno udeležbo in B pretresljivimi žalostinkami, pokojnika spremilo k večnemu počitku, kakor gospodoma nadučiteljema Karlu Mauriču in Ivanu Tomažiču za v srce segajoča nagrobna govora; g. Zmazeku, kateri se je z najiskrenejšimi besedami v imena nekdanjih učencev in Kmetijskega društva spominjal pokojnika, velecenjenemu častniškemu zboru V. žandarmerijske brigade, kakor vsem darovalcem krasnih vencev, domačim gospodičnam uiiteljicam in malonedeljskim dekletom za ovenčanje jame, kakor vsem Malonedeljčanom, kateri so z najobilnejio udeležbo posebno lepo počastili pokojnika.
Bala Nedelja, dne 11. februarja 1920.
Rodbina Cvahte.

An

Súan 8
SLOVENSKI GOSPODAR.
parfMBKI
¿jo, f«br.as?ia <■
'-■	stggs
■y /
Zalivala.
Za vse dokaze tolažljivega sočutja porodna nenadne smrti naše ljube nenadomestljive mamice
Terezije Breznik
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj prisrčne jšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovčini in pevkam za v srce Begajočo žalostinko, Bcsedem za njih pomoč ter vsem drugim, ki so na katerikoli način soSuitvovali z nami in lajšali našo strašno srčno bol. Beg plačaj vsem. Blago rajnko pa priporočan, o v prijazen spomin.
Sp. Porčlč, dne 18. februarja 1920.
Žafuječi ©trcci«
¡35
Slsvenksoriiki parcmlin
FHARG EHRLfCB v KANiŽI pri Pesnici
naznanja, da je zopet preskrbljen s premogom ;n da melje vse vrste žita ter se p. n. prebivalstvu najtopleje :-: :-: priporoča :-: :-:
ZF^-A-asrcj EHELICH

TVORNIGA POHIŠTVA IN MIZARSTVO
Peter Hochnegger in drogovi, Maribor
Koroška cesta št. 46 in 53 92
priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega t iu mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko
<
spadajoča mizarska dala, po tvoraiških cenah. j
SFODBJEàTIiJERSKJt
Ljy issKft FOsejiLSic;
r« z. s n. z. V RSARIBCRUs STOLNA ULICA 6
Obrestuj« hrRisilne vloge po 3 odsfot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
(Jp^dne ure wsâk d&n od 9. do 12. ure
iCupiio se
1
konji za vlako
Ponudbe s ceno, starost, velikost, gpol, pasma (Rasse) b? pošljejo na Grajsko eskrbništvo
"Vinariia pri iKZori^ica,]^..
ne krave
doi
jo se
Ponudbe s ceno, starost, teža, znesek mleka, pasma (Ressc) se pošijo na Grajsko eskrbmšivo Trz^T-^^IT^ pri l^orcLjicala
f..... •
tt G va ni©
zoperIkod
pa požaru!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska iess
Vzajemna zavarovalnica.
(Jlavni zastop za naše obmejne kraje je v Celja (Breg); v Mariboru daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; V jkamnicl pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.

Slovenci širite naše liste !
si paia I ista 38 sprem«j@ proti dobremu zaslužku
CfRILOVA TISKARNA«
„IDEAL"
Fran Josipa cesta 9 Maribor Vetriajska ulica" 15
Pralnicat Siretloltkalniea
Čistilnica
za ženske m molke obleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914.
__
. t
fm :■ ■ n
Telefan štev. 113
gjtVTMVWI II I ■ 11 ■■lilla
TÎIBÎDS ÍÍH. ÎI3
J
priporoča raznovrstne tiskovine za župnijske, občinske, šolske in posojilnice urade, vizitnice, lepake, letake, vabila, račune, zavitke, poročne kartice - sploh vse v tiskarsko obrt spadajočo delo.
flHKRsnMHMBi
I i
CEHE ZMERNE!!!!

REŽB9 TOURS!
rpw?
Izdajatelj in založnik Kat, tiskovno društvo.
Odgerorm urednik Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariborn.