številka. Trst, v ponedeljek 2. jaiiuvarija IS9i). „Edinost" izhaja dvakrat na diin, raznu nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj. Narodnin:t zna*n : Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po4nvČ.; ponedeljske zjutranje vilke po a nvč. Izven Trata včČ. EDINOS (Večerno izdaje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fttv. 870. 4 nvč. V edinosti je moč! Tečaj XXIV Oglasi so računajo po v rutah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. m računajo po pogodbi. Vsi ilnpiffi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovnni dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu nprimiiStvo. Naročnino in oglase ! je plačevati loco Trst. f ~-T*"' l'redtiištvo in tisk a MIH se nahajat« v ulici (Jafjntia *tv. i5.T|tn»v»lštvo, »d-pravnUtvo lil sprejemanji* Inseratov v ulici Molin piecolo 4tv. .'i, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Korespodenčni biro ln napad na slovenske poslance v dež. zboru tržaškem. Kakor drugod po evropskih deželah imamo tudi v Avstriji zavod, kateremu je naloga, da obvešča liste in po takem vso javnost o važnih dogodkih, političkih in nepolitičkih. Ta zavod so imenuje korespondenčni bir6. Kjer je tako podjetje v rokah zasebnikov ali je morda v službi kake določene stranke, se ni čuditi in ni toliko zameriti, ako obvešča o važnih dogodki!« tako, kakor najbolje ugaja koristim onih, s katerimi simpatizuje ali katerim služi. Z našim korespondenčnim btrft je to drugače ; to podjetje je pri nas nekak državni zavod, ki dobiva svoje podatke iz službenih vladnih krogov. Takemu zavodu pa že treba stroge objektivnosti ; kakor spadamo vsi brez razlike v pojm »država«, tako ne bi smel drž. zavod nikomur špeci-jelno služiti, ampak vsem jednako! Njegova poročila bi morala biti vzvišena nad simpatije in antipatije, njemu bi morala biti v direktivo le — resnica. Tendencija bi n.u morala biti popolnoma neznana; poročila o dogodkih bi ne smela imeti namena, da bi, bodisi pretiravanjem ali potajevanjem, koristila temu, ali škodila onemu; povedati bi morala vse to, kar se je dogodilo, ne glede na to, ali je komu ljubo ali ne ! Ali odgovarja naš korespondenčni bird tem zahtevam ? Nikakor, nimalo ! O temje čuti pritožeb dan na dan. Vsa poročila našega korespondenčnega bir& imajo kolorit — zistema, ki je nadahnjen nemškim, v Primorski pa italijanskim duhom. Kričeč izgled svoje pristranosti jo podal ta zavod v svojih poročilih o zadnjem škandalu v deželnem zboru tržaškem, o tem brutalnem, divjaškem napadu na zakonite zastopnike okoličanov. Poročila korespondenčnega birO o tem dogodku so bila taka, da je moral misliti vsakdo, ki je čital to li- manado, da se je dogodil le mal škandalček ua galeriji in nič druzega; potem da je dal glavar galerijo sprazniti, galerija se je pokorila njegovemu povelju, slovenski poslanci bo zbežali i/, dvorane, pa — mirna Bosna! Ker pa so bili poslanci nekoliko razburjeni, je deželni glavar zaključil Takov vtis moramo dobiti po poroč denčnega biro o nečuvenem 'škandalu »boru tržaškem. Tu so se potaji le naj\ — vse, kar bi utegnilo š k o d o janski večini. Korespondenčni bii česar povedati o tem: kako je vse n je deželni glavar zaklieal »evviva ees: prirejali viharne ovacije oni 15-tori«' poslancev, ki so domonsirativno došli lc pO tem vskliku, kako so z galerij naše poslance, kako so metali z galer pred poslance celo kose lesa s tako i brnili celo velik, masiven in težak fi z rokami grozili in bruhali na naše ostud neje psovke, kako m o i tal i slane i zunaj dvorane kriči bergoja kakor /.besneli: far poroo ...... itd. ter kako so dvi sti nad starim možem-poštenjakom. O vsem tem no poroča ničesar slavni dr-ž a v u i korespondenčni biro. Vse je zatajil, ker je vedel, da je to v neizbrisno sramoto za italijansko stranko. Ali vprašamo vladne organe, ki so poslali v svet ta tendencijozna poročila: ali ni to naj-j a s n e j i dok a z n j i h o v e pristranosti? Ali niso storili s tem vnebovpijoče krivice našim toli ljuto užaljenim poslancem ?! Ali ni to njihovo postopanje najglasneji dokaz njihove nedobrohotnoeti do slovenskega življa v deželi?! Mi si hočemo dobro zapomniti ta najnoveji pojav mišljenja naših vladnih krogov in bili bi čeme in ne možje, ako ne bi izvajali posledic. Naj bo! Prebili smo že mnogo in prebijemo z božjo voljo tudi to, kar nas še čaka. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Carigrad 31. m. m. » Agenco de ('oustanti-noplc« izjavlja, da je neresnična ona vest, ki jo je prinesel neki francozki list, da je namreč turška vlada izdala povelje za mobilizacijo, katera da je imela namen, da se pomnožijo čete v vilajetu Soluna in Monastira. Kunčja 31. m. m. Princ Jurij je danes sprejel v avdijenco poveljnika avstro-ogerski torpedovki »Leopard«, kapitana Kuhnwalda pl. Kahnenforsta in pet častnikov. Rourg31. m. m. Morilca pastirjev, Vaeherja, so usmrtili danes. Vacher je zatrjal do zadnjega trenutka, da je nedolžen in se je delal blaznega. Pariz 31. m. m. »Agence Havas« poroča iz Aten: Povodom imenovanja princa Jurija višim komisarjem štirih vlastij, sta si kralj grški in knez črnogorski brzojavljala z zelo iskrenimi besedami. Kralj Jurij je dednemu princu Danilu podelil veliki križ Odrečenikovega reda. Pariz 31. m. m. Več odličnih oseb, med katerimi je tudi več akademikov, je ustanovilo novo ligo pod imenom »La Patrie Fran<;aise«, kateri je namen, da pobija agitacijo za Drevfusa, krepi francozko solidarnost in brani interese armade. Algir 31. m. m. Členi finančnega odseka so poslali guvernerju adreso, v kateri zahterajo, naj ima dekret, katerega je l. 1H70. izdal Cremieux in s katerim se naatrilazujejo Židje, veljavo tudi za nazaj. Madrid 31. m. m. »Reforma« hoče vedeti, da podata finančni minister in vojni (minister svojo ostavko takoj, ko ozdravi Sagasta. Sredec 31. m. m. Zasedanje sobranja je danes opoludne zaključil ministerski predsednik Stojlov — kakor zastopnik kneza Ferdinanda — v navzočnosti 140 poslancev. PODLISTEK. 2« BARON IVICA Bpieal A. ŠENOA. Poslovenil Veieiltvov. Žal mi je bilo, da sem ga prej smatral ne-poštenjakom. Ali zopet mi je bilo težko radi de-lenja, da se nam zemlja drobi. A ko je omenil Jagičino ime, zaigralo mi je kakor zlato pred oči, pa sem pozabil na vse drugo, vse — — »Dobro«, rekel sem mu, »recite svobodno materi, da storim po njeni volji.« ' »Vidiš! Tako velja«, mije pogladil Martin lice, »v resnici si pametneji od nji.« »Ali kako je z našimi obligacijami ?« »Kakove obligacije ?« je vprašal Martin »tresč se. »No, menda veste, ko vam jih je mati dala.« »Da, da«, je odgovoril Martin brzo, »na sodišču so, na sodišču, Vse to je vaše. Torej jutri pojdemo v mestno hišo. Sedaj z Bogom!« Po teh besedah me je vda ril Martin zopet po ramenih in odšel v hišo. Bilo mi je nekako čudno, kakor da bi mi bil kamen na srcu. Odvrgel sem motiko, in prišel sem, prišel na očetov grob; tu sem bedel dolgo in dolgo, in gledal sem našo belo hišico. Tudi mesec je bil že na nebu. Na enkrat se je pojavil za ograjo groblja — Niko! »Ivica«, je rekel, kaj delaš tu? Ivica, pojdimo domov, kasno je,« »Idem«, odgovoril som mu, + * * Drugega dne sem se dvignil rano. Oblekel sem se kakor za v nedeljo, a tudi Niko tako po moji zapovedi. Jernej in Rok sta bila nekje v krčmi kraj ceste, mati sama v sobi. Ustopil sem k njej. »Bog Vam daj dobro jutro«, sem rekel mirno, »torej danes pojdemo v mestno hišo razdelit se?« »Pojdemo«, je odgovorilit ona razdraženo. »E dobro, mati, naj bode po vašem. Bode vsaj vsakdo na svojom vsakdo gospodar po svoji volji. Da je moj pokojni oče živ, bi ne bilo tako; ostalo bi vse skupaj. Toda njega smo zakopali, njegovo se več ne sluša, a jaz bi ne imel rad, da se grizemo in pravdamo. Bode bolje tako.« »Bode bolje«, je odgovorila mati. »Nu, ste-li čuli, mati, za jedno Vas prosim, prej nego se raziđemo.« »Govori.« »Niko in Jelica, naj bodeta pri meni. Privadila sta se meni, a vi — — vi imate — — —« dalje nisem mogel govoriti. Izšel sem iz sobe. Ona je samo pok imala z glavo. Uprav je zvonila osma ura pri svetem Kralju, ko smo, mati, jaz, Niko in naš varuh krenili proti mestni hiši. Hodili smo eden ob drugem, ne govoreči ničesar, kakor na kakem sprevodu. Varuh je brb ljal in brbljal, nekaj časa šepetal materi nekaj, a ona je gledala mene izpod očesa. Na oknu krčme kraj ceste smo opazili Jerneja. V polu-smelui je zamežnl z očmi, a mati mu je prikimala plaho. Prišli smo na magistrat, pred nekega tr-bušnatega gospoda, mislim, senatorja, vsaj Martin mu je pravil: »Speetabilis domine senator!« Senator je imel debelo plešasto glavo, velik trebuh in kratke noge. »Hm«, je rekel gladč si liec z dlanjo, »ste-li vi KruŠidi«, a o tem se je silno nakašljal. »Smo, vaša milost.« »Pa kaj bi radi? Zakaj ste došli.« Naš varuh se je poklonil globoko in počel brbljati senatorju celo latinsko litanijo, od katere jaz nisem umcl ničesar; samo kadar je Martin govoril latinski o forintih, kimal je senator z debelo glavo, in debeli nos se mu je osobito širil od milega smeha. »Hm!« je pregovoril senator, bobnaje po trebuhu, »vi bi se delili ?« (Pride še.) Ako pa je usojeno tako, da moramo jK^lleči v tom l>oju z brntalmni laškimi nasprotni k i, ostati hočemo na bojišeu kakor vojaki, ki »In xadnjega hipa vrše »v»jo dolžnost. To jedno ni hočemo zagotoviti za vse slučaje : da nam ne hode mogel nikdo očitati, da bi bili kelaj izpustili izpred oči pravično stvar svojo, da bi 1 >« 1 a le za jeden sam las odstopili od svoje dolžnosti ! Tepa pa ne vemo, kako l>odo vladni organi odgovarjali za svoje postopanje! Kajti pov-zdigneuim glasom moramo zuklieati v svet, da ii"-čuveno razžaljenje, ki je je dož.vel naš živelj, ta dinastiška falanga knt eksoben, ne more biti na korist državni misli in ideji!! fn zapomnijo naj .si, da si mi umivamo roke na tem, da se je jel vršiti radikalen preobrat v mišljenju v vseh zavednih krogih slovenskih. Videunt eonsules — ne kličemo več, ker vemo, da so zastonj vsi taki pozivi ! Politični pregled. TRST, 2. januTarija 1891». Klub slovenskih deželnih poslancev Štajerskih je izdal dne 29. deeembra 1«9H nastopno izjavo: Z ozirom na to, da je slovanska krščansko-narodna zveza stavila v minulem državnozhorskem zasedanju do e. ki\ vlade gotove, opravičene zahteve, zadevajoče osobito tudi kulturni in gospodarski napredek štajerskih Sloveneev; z ozirom na to pa, da v našem javnem življenju nii opaziti, da bi bila e. k. vlada doslej ugodil! kateri teli opravičenih zahtev, marveč, da živo občutimo, da se v vseh, e. kr. notranji vladi podrejenih ministerskih resor ti h in posebno še v resortu naučnoga ministerstva nadaljuje dosedanji z is tem zatiranja slovenske g a [i i v 1 j a na Štajerskem; z cfizirom na to, da je sprememba tega zi-tjftia drj/avna potreba in potreba gospodarskega in '\./iii.iifjioga napredka Sloveneev, izjavljamo Členi kluba M.jvenskih deželnih poslancev štajerskih, da sicer stojimo glede za zdaj najhuje potrebnih iz-prememb v zakonodaji in administraciji na stališču onih zahtev, katere smo s posebno spomenico naznanili c. k. vladi o vstopu v deželni zbor leta 18D0, da pa prosimo, naj slovanska krščansko-na-rodna zveza z odločnostjo zahteva nem u dno garancijo izpolnitve vsaj do sedaj od slavnega kluba e. k. vladi naznanjenih zahtev ter pričakuje, da v s a j slovenski zastopniki iz vladnega odgovora n c in u d o m a i z v a-j a j o potrebne posledic e. V Gradci, dne 29. decembra 1808. Dr, Fran Jurtela 1. r., dr. Ivan Dečko 1. r., dr. Franjo Rosina I. r., Josip Zičkar 1. r., dr. Josip Sernee 1. r., Robič 1. r., Lendovšek 1. r., Ivan VoŠnak 1. r. K položaju na Ogerakem. Včeraj so se vršili v Budimpešti običajni novoletni vsprejemi političnih strank. To priliko porabljajo odlični po-litiki-voditelji za važne politiške enuncijaeije. Z ozirom na zmešnjave, v katere jc zabredlo politično in parlamentarno življenje na Ogerskem, se je pričakovalo letos teh vsprejemov velikim zanimanjem. — Sosebno sijajen je bil vsprejem v kazinu liberalne stranke. Od tam so odšli poslanci v palačo ministerskega predsedništva, da sporoče baronu Banffv-ju svoje čestitke. Grof Štefan Tisza je v svojem govoru naslikal dogodke v zbornici in politični položaj. Menil je, da ljuti osebni napadi proti Bnnfly-ju le povišujejo zasluge poslednjega v boju za domovino. Zagotovil je Banffy-a Spoštovanja in ljubezni od strani somišljenikov. Voščil mu je moči, energije in zdravja, da doseže konečno zmago. Banffv je odgovoril, da vlada stori vse možno, da dovede parlament zopet do rednega delovanja, da se uprava države obvaruje vsake škode. V svesti si svoje moralne odgovornosti nasproti ustavi in podprt po zaupanju liberalne stranke bode nadaljeval boj. Vendar ne hode odklanjal pogajanj, ako se pokažejo možna brez žrtev in ponižanja oseb in strank. Navzoči poslanci so burno pritrjevali Bantty-u. Predsednik opozieijonalne narodne stranke pa jc rekel svojim somišljenikom, da v formalnem pogledu bi se morda moglo oporekati sredstvom, katerih se poslužuje opozicija, ali z moralnega stališča so ista opravičena popolnoma. Narodna stranka ne stremi po vladi, ampak zahteva le, da veČina spoštuje zakone in načela, s katerimi je nadahnjena ogerska ustava. Ako more večina dati taka jamstva, narodna stranka odneha takoj od boja. Drugače pa se bode boj nadaljeval v interesu dežele in brez ozira na žrtve, ki jih zahteva. Košut je povedal na kratko, da sedanji zi-stem uničuje deželo moralno in materijalno in da s<- hode neodvisna stranka bojevala proti istemu vsemi sredstvi, ki jili dovoljujeta zakon in pravilnik zbornice. Ruski glas o položaju v Ogerski. Znameniti list »Svet« prinaša zelo zanimiv članek, iz katerega posnemamo naslednje: Sedanja kriza na Ogerskem utegne imeti posledic, važnejih od onih, ki se bile minoli dve leti. Kriza je tem pogubneja, ker je ogerski regime osnovan na samovolji. V Budimpešti nc smejo potlačeni črhniti niti besedice. Ogerski ministri mislijo, ko dosezajo, da ni prišel v zbornico ni jeden neodvisni zastopnik "slovanski ali rumunski, da s tem uverijo javno mišljenje v Evropi, kako so povsem zadovoljne narodnosti na Ogerskem in hvaležne peštanski vladi za tlačenje narodnega jezika njihovega. Ko so še 'nemadjarski zastopniki smeli v zbornico, je Srb Polit Desančič rekel Ogrom : »Pazite in zapomnite si, da se snidemo pri Filipih. Kar vi danes nam, to mi jutri vam. Bodočnostjo naša....« Cesar in kralj Fran Josip I. je večkrat poskusil braniti Slovane in Rumune na Ogerskem, toda Koloman Tisza je izjavil vsakokrat, da ako nc bi Slovanov in Rumunov žrtvoval opoziciji, bi nastala protidinastiška agitacija, kakor 1. 1848. in 1849. Opozicija ni prenehala kričati»Na vesala z vsemi Bošnjaki in Hcrecgovinoi!« Leta 1870. je poslala ista častno sabljo turškemu paši, a ko so 1. 1877. dvakrat naskočili Plevno, so Madjari dvakrat priredili sijajno razsvetljavo v čast »ruso-fila« Osmana-paše. Ogciski vladi se je takrat komaj posrečilo udušiti revolucijo v Ogerski proti Slovanom. A ni-li sedaj tudi sin Košutn iz mržnje do Rusije in Slovanov podal izjavo v korist pan-germanizma ? Leta 1848., ko je ogerski podprefekt Palffy dal zajeti srbske žene, otroke in starce ker niso hotele občine glasovati za vladnega kandidata, je madjarska opozicija hvalila postopanje Palffva in ga jo slavila kakor narodnega junaka. A čim bolj je divjala madjarska opozicija, tembolj so se izpolnjevale besede Polita Desančida. Iz madjarskega parlamenta jo nastala menažerija grahljivih zverij. Tedaj se je pokazalo, koliko velja politiška" modrost Madjarov in ustava njihovih izvrševalcev, katero so toliko hvalili. Zadosti je bilo samo 15 let, da se je vse vrglo v blato. Madjarska opozicija hoče po vsej ceni strmoglaviti sedanjega ministerskega predsednika. Grof Apponyi, ki je že premenil cel kup programov in ki je že bil pripravljen jutršnji dan poturČiti se, ako postane minister, ga napada najčešče. Toda vsem je znano, da bi Apponyi zakrivil še več nc-zakonitostij, ako bi imel on v rokah vladino krmilo. V zboru nc more madjarska opozicija nikakor dospeti do večine, ker nemadjarske narodnosti nikakor ne morejo glasovati za tijo. Za to madjarska opozicija želi dospeti do vlade parlamentarnim nasiljem. Naj se rešijo stvari tako ali tako, ogerska ustava bode uničena. Ako pade sedanja vlada in pride druga, bode ji sedanja vladina stranka kakor opozicija vračala milo za drago, a nova vlada, nastala od današnje opozicije, pomagala si bode istimi sredstvi, katerimi si pomaga tudi današnja. Slovani in Riununi se lahko samo vesele padca ogerske konstitucije. Isti hip, ko bode uničena konstitucija kakor strupena kača, zasveti ne-madjarskim narodom zora bolje bodočnosti. Politiki madjarske opozicije so tako polni gnjeva, laži in licemcrstva, da niso sposobni za nikakovc reforme. A reforme morajo priti neizogibno, kakor posledica današnje krize. Ako se ne zgodi to, pride katastrofa«. Domače vesti. Imenovanja. Poštnimi oficijali so imenovani poštni asistenti: Fran Bergor, Narcis Pueher, Josip Lin, Lepold NVisjan, Josip Taft, Adolf Kiirsehner, Henrik Sustersich, Avgust Amhiiuser, Dragotin Calle feste, Camillo Pellcgrini, Fran Pollak, Fer-dinavd de Galateo, Hugon Mitri, Josip Pitteri, Silvij Cega pl. Celio, Ferdinand Sellan, Rodolf Kas|»ottnigg, Fran Sehmutz, Ivan Debelak in Viljem Pirona v Trstu, Andrej Falzari in Anton Cietz v Gorici, Josip Petrič, Emil Ankerst, Ivan Jnnz, Anton VVolf iu Josip Vrtovec v Ljubljani in slednjič Marij Poljak in Vekoslav Mussun v Rovinju. Radovedni smo. Tukajšnji uradni list razpisuje več mest na carinskem uradu: 1 vicedi-rektorja, eventuvalno več viših kontrolorjev, več viših ofieijalov in azistentov. V pogojih je naglašeno še posebno, da se zahteva znanje deželnih jezikov, insbesondere Kenntnis der Landessprahen. Sedaj smo res radovedni, kako se bode postopalo o teli imenovanjih, kajti spominjamo se, da o zadnjih imenovanjih se ni prav nič oziralo na znanje deželnih jezikov'.! Oe bode tudi sedaj taka razlika med besedami v uradnem listu in dejanji o imenovanju, hočemo govoriti na vsa usta in brez vsega ozira, in bodemo zahtevali, da govore tudi oni, ki v parlamentu na Dunaju zastopajo narodne interese. Jim gre vendar po glavi! Vse skupaj je bilo torej od strani Slovencev le umestna provokacija, da morejo sedaj kazati na netoleraneo Italijanov, zbok Česar je potrebno, da se loči okolico od mosta. Slovenci so torej krivi, da so pohalini aa galeriji pljuvali na slovenske poslance in metali nanje razne predmete, tako, da je bilo v nevarnosti cel<5 življenje teh poslednjih. Dobro! Italijani niso niti mislili na to, da bi slovenskim poslancem storili kaj žalega; kar se jo zgodilo, se je zgodilo le vsled tega, ker so Slovenci provocirali Italijane. Naj velja »Piceolova«, a sedaj moramo vendar vprašati, z čem da so provocirali Slovenci? Seveda s tem, da so prišli v zbornico. Mi vsaj ne bi znali za drugo provokacijo. Ako pa je že sam prihod naših provokacija, no vemo, kako bi se drugače mogli izogniti izzivanju, nego — da ne prihajajo v deželni zbor! To je vendar logično. Toda »Pieeolo« trdi drugače, menč: ker je bil prihod Slovencev provoka-toričen čin, je dokazano, da Slovenci lahko zahajajo v deželni zbor in da nimajo nikacega vzroka za abstinenco. Ako torej prihajajo notri, je to izzivanje, ako pa ne prihajajo, so frivolni, ker brez vzroka ostajajo doma. Mora biti pač velika konfuzija v glavah na governu — kakor bi rekel »Brivec« —na lesnem trgu. Se v jedno kričeče protislovje jezagazil včeraj »Piccolo«. Tako dolgo zatrjuje, da za mesto ne bi bilo nikake škode, če so okolica loči od mesta, da konečno prihaja do tega, da straši na vse možno načine s posledicami ločitve in povdarja slovesno, kako da je okolica že stoletja zvezana s Trstom v jedno avtonomno skupino. Bog jih razumi, mi jih ne moremo. Okolica jim je baje na veliko škodo, a ko jim prihaja priložnost, da bi se mogli znebiti te škode, pa se branijo z vsemi štirimi!! E, jim gre, jim gre po glavi, ker slutijo, kako so se osramotili pred svetom se svojim postopanjem ! In pa to okrajno glavarstvo — tudi to jim ne diši!! Strah je lepa in dobra reč, ki eolo »Piceola« uči — dostojno pisati o Slovencih. Na račun dežele, ki jc po -/s slovanska, hočejo torej demonstrovati proti osnutju prvega in jedinoga gimnazija v isti slovanski deželi. Kakor javljajo italijanski listi, je sklenil deželni odbor istrski, da zasnuje v Pazinu italijanski gimnaziji na deželne stroške kakor protest proti hrvatskemu gimnaziju. To je že vrhunec predrznosti. V deželi torej, kjer ljudje trpe lakoto v pravem pomeuu te besede, hočejo trositi tisoče za demonstracije! ! V tako postopanje treba poleg bestijalnega fanatizma tudi obilo porcijo neobčutnosti in brezsrčnosti. Deželni zbor tržaški bode imeljutri, v torek zvečer, svojo drugo sejo. Mej 9 predmeti, ki so na dnevnem redu, so važneje: Račun o šolskem zalogu za leto 1899., predlog v prilog narodnim pravicam in pa načrt za premcm-bo konstitucije mesta tržaškega. Predloži se namreč načrt za premembo volilnega reda. O tem načrtu bode poročal poslance Venezian. Kačrt je že objavljen v današnjih italijanskih listih. Svojo menenje o tem načrtu porečemo jutri. I mrl je v Skofji Liki znani eerkveni po-dobar in slikar Ivan Š u b i e. N. v m. p. Prazni napor!. Oni gospod dr. Broeehi, ki se je že nedavno trudil v »Pieeolu« v potu svojega obraza, da bi dokazal, da je črno, kar je belo, mora imeti res obilo časa. Sedaj je spisal kar eelo knjižico, da bi dokazal, da na naših sodiščih ni nikake pravice za naš slovenski jezik, oziroma italijanstvo »del nostro foro«. »Piccolo« se seveda kar divi temu dolu, ki da je nevržcn dokaz o pravicah Italijanov. Zlasti pa se veseli na »cilju" (aha!), po katerem stremi avktor in pa na »toplem in prosvetljenem patrijotizmu«, na katerem mora biti spisatelju hvaležen ves Trst. Ves Trst! Nič ne bi imeli proti temu, ako bi bil »Piceolo« pristavil: kolikor ga je tako »pa-trijotičnega« kakor so oni, ki pišejo v »Piccolo«. Po tem toplem »patrijotizmu«, — katerega se toli veseli glasilo z lesenega trga — pa uganemo lahko takoj, kakovi so juridični, stvarni dokazi veleuče-nega avktorja, dokazi za čudno trditev, da na sodišču, v katega obsežju je prebivalstvo po veliki večini slovanske narodnosti, mora biti razpravni jezik izključno — italijanski. Nekoliko opore za sodbo o vrednosti te k nji žure imamo morda tudi v dejstvu, daje posvečena znanemu— D'Angelju. Buon pro faccia ! Reci mu, da ti ne poreče! V soboto zvečer je bilo splošno vzgledovanje med našimi ljudmi, ki so primerjali našo brzojavko iz Pazina z ono v »Pieeolu«. Mi smo sporočili, da so gospodje členi upravnega sveta mestne občine (katera korporacija je še — v zadnje! — v laških rokah) z deželnim odborom vred napravili gorostasen fiasko z name-rjano protestno sejo, ker se je razjarjeno občinstvo vedlo tako grozilno, da se niso upali niti pričeti z sejo. »Piooolo« pa je pisal o »velikanskem veselju in navdušenju vlaškom Pazinu. Navihanee si je mislil gotovo: Recimo da nam ne porečejo oni, dahitro, da smo napravili fiascon! Po istem receptu pripoveduje »Piccolo«, da je hrvatska stranka hotela nabirati podpise za gimnazij, pa jih je nabrala le 35 in še te z sleparijo. Bum! Reci jim, da ti ne porečejo: kar se je godilo njim, pravijo, da se godi nam! Tako delajo povsodi : politički švindlarji in Šarlatani !! Zopet jih moramo vprašati: Ako je vse žnjimi in vse zoper gimnazij, zakaj pa ne skličejo v Pazinu javnega shoda ?! Jn pa tudi to moramo vprašati: zakaj no govori »Piccolo« o namerjanem shodu upravnega sveta in o vzrokih, ki so odločili, da ni bilo te seje, da-si je deželni odbornik Cher-sich prišel v Pazin navlašč radi te seje ?! Zukaj, zakaj ?! Iz zavetima sv. Nikolaja. (Dopis.) Bilo je pred petimi loti, ko je prinesla cenjena »Edinost« dopis, ki je priporočal, naj se ustanovi zavetišče za brezposelne služkinje. Marsikdo je majal z glavo, češ: to ni mogoče, ni izvedljivo radi prevelikih troškov. — A zopet vidimo, koliko premoreti dobra volja in podjetnost: marsikaj, kar se vidi s početka neizvedljivo, bo izvede vendar-le. Tako smo vendar-le dobili tudi našo zavetišče sv. Nikolaja. V tej kratki dobi obstanka našega zavoda je bilo vsprejetih nad 70 deklic. Vse te bi bile morale iskati zavetja pri drugih nepoznanih jim ljudeh. Le kdor pozna tržaške razmere, more presoditi, kakim nevarnostim bi bile izpostavljene s tem. Tudi jaz imam še le sedaj pravi po j m o teh nevarnostih. To vam prežd nanje razni posredovalci služeb, moralno propali gospodarji, pokvarjene ma-lovredne ženske. Je-li Čuda potom, alco katera — pade ?! Ne, ni čuda. Jaz se čudim marveč, da je še toliko moralno krepkih doklot, ki vendar kljubujejo skušnjavam. Spoštljivo je opazujem tako vrlo deklč, to mi je vse časti vredno bitje v tej Sodomi in Gomori. To je moralna junakinja! Boriti se proti sovražnikom nravnosti, premagovati človeške slabosti — to je pravo junaštvo, nič manje nego je ono, ki je kaže vojak s puško v roki. Vojak brani last domovine, tako dekle brani — čast: svojo, svojih starišev, svoje rodbine, vere in po vsem tem tudi svojega naroda! Vojak brani svojega posvetnega vladarja, tako dekle pa brani nebeškega vladarja v svojem srcu. Kdo je torej veči junak: vojak v vojni, ali tako dekle v dušnih nevarnostih ?! In vendar, kako smo zanemarjali Slovenci v Trstu, kar bi morali braniti najbolj! Malomarno smo gledali, kako so nam kvarili naša dekleta, kako so nam ista v premnogih slu- čajih propadala duševno, narodno in — telesno! Nismo jim nudili svoje roke v pomoč, da-si bi bili lahko. Nismo se zavedali, kako se taka malomarnost mora maščevati nad nami. Nismo pomislili, da se bodo tudi one same, katere smo zanemarjali, maščevale nad nami. Kajti vzgajale so nam propalic, ki sedaj izdajajo in proklinjajo svoj rod! Preklinjajo ga, ker jim nismo ohranili prave — matere! Mesto značajnih žen smo imeli zgubljena bitja, ki so nam porajale — z g u b 1 j e n a bi tj a. Da smo vsako mater ohranili sebi, imeli bi krepak naraščaj, tako pa imamo na tisoče tacih, ki so se poizgubili v va-lovj u tujinstva. Veliko smo grešili, ker smo zanemarjali žensko mladino. In malokdo v Slovencih se je zavedal tega, malokdo se je zanimal za one, ki tam po tržaških ulicah tavajo brez strehe in zavetja, da-si je bilo to nesrečno bitjo — njegova sestra. Nikogar ni imela, ki bi jej svetoval, nikogar, ki bi se jo usmilil, ali jo celd — vzdignil, ako je padla. Spoznajmo svoj grob in poboljšajmo se! Sedaj imamo priliko, da popravimo zamujeno. Zavetišče smo odprli velikim trudom in velikimi žrtvami. Le 26 gl. je bilo v blagajni, a izdati je trebalo 500 gld. samo /a najmanje potrebe za stanovanje, opravo tiskovine itd. Našim pozivom se je odzvala do sedaj največ častita duhovščina, potem tjo in sem kak posveten rodoljub. Tudi velikodušni g. Kali-ster se je odzval kakor dvakratni pokovitelj. A kje so županstva, kje drugi rodoljubi po deželi. Od nikjer ni nikakega odziva. Ako bi ne bilo ženskih podpornic in ustanovnic, zavetišče bi bilo zaspalo že v začetku. Zato: hvala jim! Županstva hi pač lahko utrpela po par goldinarjev na leto, saj gre tu za njih občinarice, saj uživajo dobrote tega zavetišča v prvi vrsti netr-žačanke!! Saj gre tu za dušno in gmotno varstvo naroda z dežele, prihajočega v Trst! Vzdramitese vendar, slavna županstva po deželi! Prihitite na pomoč onim, ki so n a š i in katerim morate pomagati že po svoji vesti. Dolžni smo vsi, da rešimo one, ki so v nevarnosti. Tu gre za življensko korist naroda! Zmagoslava, Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo prijavljenih 401 slučaj bolezni, kakor ozdravljenih jo bilo proglašenih 414. V zdravljenju jih je ostalo 1068. Mej temi jih je 164 takih, ki so oboleli vsled nezgodo na delu. V 101 slučaju so se bolniki pregrešili zoper odredbe zdravnikov. — Podpor se je izdalo v minolem tednu 9000*64 kron. Stujerske novice. Povozilo je 28. decembra vpregača voz južne železnico, Mftrtina Tratnika iz Pečovnika pri Celji. Padel je pri spreganju voz nesrečno na tir in tako prišel z glavo pod kolesa. — Znani celjski nemškutar dr. Janez Stopischnegg je bil obsojen na 60 gld. globe, ker je zabavljal na glasovito celjsko policijo. — Pri sv. Florijanu pod Bočem snujejo kmotsko bralno društvo, v katerem se hode gojilo tudi narodno petje. — Mestna razsvetljava v Ptuju, katero so vpeljali pred kratkem, je druga mestna razsvetljava z vodnim plinom v celi Evropi. Troški so za polovico manjši, a svečava je za 40°/0 močueja, nego pri premogovem plinu. — V mlinu AVinklerja na Muti je dne 18. decembra utrgal stroj nekomu dclavcu roko ter je malo nade, da bi zepet okreval. — V Laškem Trgu je umrl tamošnji župan in načelnik okrajnega zastopa Konrad Amon. Pokojni bil jo velik nasprotnik Slovencev, četudi sam porojen Slovenec. Koroške Ilovice. V Svetnivasi je umrl dne 19. decembra znani posestnik in bivši župan g. Štefan Krassnigg v 68. letu svoje dobe. Pokojnik je bil znan pristaš nasprotne nemčurske stranke. — V Voglah pri Medgorjah je dne 19. dec. pogorolo posestniku S. Kosmiču pohištvo, krma in vsa oprava. Zgorel je tudi konj, krave in več svinj. Na Mostiču se je 18-letni delavec Jernej Fiege umoril na nenavaden način. Položil jo namreč glavo pod kladivo, težko 250 kil. Kladivo mu je glavo popolnoma razdrobilo. — Deželni poslanec Simon Rainer, ki je v deželnem zboru zastopal vclepo-sestvo, je odložil svoje poslanstvo. — V Velirinju so v Morovi tovarni dne 26. decembra odlikovali 43 delavcev s svetinjami, ker delajo že nad 40 let v imenovani tovarni. — Deželna hipotečna banka v Celovcu je izposodila doslej 2 milijona 921.650 gld. posojil. — Dne 8. dee. je v Trojarjih blizo Ovhcr pogorel nekemu posestniku skedenj in 2000 stotov sena. Not list. V Celji je jn>čel izhajati nov list z naslovom »Slovenska zadruga«, glasilo ah »venskih posojilnic in gospodarskih zadrug. List izhaja po enkrat na mesec in stane 2 gold. na leto, za za-družniee »Centralne posojilnice slovenske« pa samo 1 gld. Tiska ga Dragotin Hribar v Celji, naročnino in spise pa sprejema načelstvo »Centralne posojilnice slovenske« v Krškem. Listu želimo tudi nii najboljega vspeha. Kronska veljava. Na železnicah se od 1. t. m. naprej računa le po kronah in vinarjih. O po-šiljatvah se vrednost odslej mora torej označiti le po novi veljavi. Društvo slovenskih odvetniških In notarskih uradnikov s sedežem v Celjl. Vabilo na izredni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 15. januvarija 1899. ob 6. uri zvečer prj Celji, Dnevni rod: 1. Poročilo odbora o delovani v prvem četrtletji ; 2. Poročilo in posvetovali o načinu, kako naj bi se zakonito vršilo zavarovanje in preskrbljenje odvetniških in notarskih uradvikov za starost in onemoglost; in preskrbljevanje njih udov in sirot; 3. Razgovor o nedeljskem počitku in njega izvedenji; 4. Posvetovanje radi ustano-novitve strokovnega glasila in radi naslova istemu ; 5. Slučajnosti. Ce bi zbor ob 6. uri ne bil sklepčen, vršil se hode isti dve uri pozneje, ki pa bo vsekakor sklepčen. (§ 23. društv. pravil). P. n. Občni zbor slovenskih odvetni skih uradnikov je velikega pomena odvetniške in notarske uradnike sph pomenljiv je pa tudi za njihove d« odvetnike in notarje, kajti o tom so Ijali predmeti, ki so tičejo obeh si« zavarovanje za onemoglost se bliža reš se hoče samo še posvetovati z udele i predložiti zbornici dotični načrt. P< je, da morda vlada tudi naše drui m menenju, po katerem načelu bi so • > Zaradi tega je neobhodno potrebm posvetujemo skupno. Ravno tako 1 svetovanje o ustanovitvi društvenegt naj bi bilo nekaka vez med drui ter istimimi in njih delodajalci. Up pozivu naši društveniki odzovejo • likor mogoče v velikem številu osebno, ali vsaj pismenim potom. Uljudno pa tudi vabimo na ta občni zbor gg. odvetnike in notarje. Na obilno vdeležbo vabi o d b o r. I/pod Nanosa nam pišejo včerajšnjega dne: Danes zjutraj ob 5. uri je umrl nagle smrti širom znani veleposestnik na Velikem Ubelskem in rodoljub Matevž Premrli, podomače Cesar. Pokojniku je bilo 66 let. Pokojnik jc bil ugleden, in spoštovan mož v vsej fari hrenovski ter vzgleden kmetovalec. Pokojnik je bil svojedobno župan, potem odbornik, člen kraj nega šolskega sveta in cestnega odbora, občinski cenilec. Pokojni Preinru jc bil odločno' narodnega mišljenja in veren mož, ki je dajal vsikdar lepih izgledov svojim soobča-nom. Pogreb bode jutri v torek zjutraj ob 10. uri predpoludne. Naj mu sveti večna luč nad zvezdami! Težko ranjen. Dne 81. m. m. zvečer so našli v ulici della Fabra 22-letnega dninarja Cezarja Magazzina težko poškodovanega. Imel jc veliko rano od senca do ust. Rnnjenca so odvedli v bolnišnico. Policijske vesti. V soboto so zasačili finančni stražniki v javnih skladiščih 30-1. težaka I. R., ki je skrival pod obleko 4 kil sladkorja ; katerega je seveda hotel utihotapiti v most«). Izročili so ga redarjem, ki so ga odveli v zaporo. — Nekaj sličnega se je zgodilo 17-1. A. V. i/. Kopra in 15-1. i. A. Pri prvem so našli 1500 gramov sladkorja, pri drugem pa 2 kila te sladke reč:. In slednjič tudi neki ženski, A. S., katero pa je redarstvo vzelo le na zapisnik in jo potem izpustilo na svobodi». Različne vesti Na kratko pa dobro. Nemški list »Simpli-cissinms« jo prinesel ta teden naslednjo dogodbico, v karori tiči toliko jedra, da se jo rado pripoveduje, dasi ni več popolnoma nova: »Neki skandinavski list je razpisal nagrado oni omoženi ženski, katera najbolje odgovori na vprašanje: » Kako «i žena naj-holje ohrani ljubezen svoj f'ga moža in »rečo v zakunu?« Došlo je zelo veliko odgovorov, filozotiških razprav, dušeslovnih pojasnil itd. itd., eelo molki so odgovarjali. Vendar pa je dobil darilo kratek laki »ničen nasvet: »Ako dobro krmi zver!« Od veselja znorel. Iz Zagreba se brzojavlja z dne 31. decembra: Kmet Niko Nokvir, ki je prišel v mesto, da dvigne KM).(MM) gld. za zadeto srečko državne loterije, je od veselja znorel. < >*1-vedli so ga v blaznieo. Noče postati žurnalist. Nemškemu cesajju je neki amerikanski založnik poslal ček s svoto svoto 6000 dolarjev s prošnjo, naj za njegov list napiše sodbo o zadnji amerikansko-španski vojski. Nemški cesar je vrnil ček s opombo, da za sedaj nima ni časa ni volje postati žurnalist. To je torej menda jedini posel, za katerega se ne čuti sposobnega nemški oesar, ki sioer hoče vse vedeti in znati. Spremembe v poštnem prometu, sklenjene na postnem kongresu t WasMn£tonn. (Dalje.) Najviši znesek poštne nakaznice je določen na Knesek 500 gld., oziroma na temu jednak znesek v veljavi dotične dežele in sicer v prometu z Belgijo <10 navdušeno pozdravljale zamenjavo zastave. Madrid 2. Vlada je sklenila otvoriti kredit 33 milijonov /a prevožnjo Spancev v domovino z Kube in Filipin. Kaneja 2. Princ Juri je sprejel danes v av-dijenco šest turških velikašev, katerim je zagotovil jednakopravnost turškega prebivalstva. ZAHVALA. Za mnogobrojna voščila ob novem letu, ki ho ini došla od dragih prijateljev in znancev od raznih krajev, se zahvaljujem tem potom najsrčneje in ob enem voščim vsem vsega dobrega v bodočem novem letu. Na Prošeku, dne 31. dec. 1898. Ivan Nabergoj. Slovenke pri sv. Jakobu, pozor! V ulici S. Marco št. 19 je nova pekarija - prodajalnica, katera ima na prodaj svež krilil, razne moke za lino in navadno pecivo, izborno maslo, frlšno in ktihano, in raznošarne sladkarije po navadnih cenah. Sprejema domači kruh v peko. Naročeno pošilja se tudi na dom. Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Florijan Kompara. -•oe- M. U. Dr. Ant. Z&horsky priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perij odi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. ordinnje ulica Carlntla si?. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. • ioi i- Zaloga vina. Podpisani naznanja slovenskemu občinstvu, da ima svojo zalogo pristnih d a 1-matinskih vin v Androita San Lo-riMizo (zadaj za magistratom). Cena 34 in 36 novč. liter. Razprodaja v vsa kej množini od 5 litrov naprej; na zahtevanje se pošilja tudi na deželo. Pristnost Tina se garantira, "•i Naročbe se vsprejamajo v ulici del Pane it. 1. (uhod tu