PoitalMii piviallrua >W/ ^ Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". List izhaja 20. vsakega meseca. == Za člane v „Zvezl" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne Številke 2 Din. Cena Inseratom: >/« strani D 5’— vključno davek. Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ===== Strankam je uredništvo cu\ razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ===== Rokopisi se ne vračajo. Rokopise so objave Je pošiljati do 10. vsakega me-=-------------------- seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. —...- Štev. 2. V Ljubljani, 20. februarja 1927. Leto XIV. Pozor cenjeni zadružniki! Tovariši in tovarišice! Iz poročila o zvezinem občnem zboru, kri ga danes priobčujemo, razvidite, da ie bil storjen soglasen sklep, da ostane za tekoče leto isti prispevek k Zvezi kakor dosedaj, to je Din 20.— za vsakega zadružnega člana. Ta prispevek velja za vzdrževanje zvezine pisarne in izdaja poleg tega Zveza še strokovno glasilo Gostilničarja. Teh 20 Din je obvezen plačati vsak član svoji Zadrugi, ker so po obrtnem zakonu zadruge obvezane na občnem zboru sklenjene prispevke Zvezam pripraviti in poslati. Vsi občni zbori Zadrug imajo tedaj nalog skleniti pobiranje po Din 20.— od vsakega člana ter imajo pravico, dobiti to od zamudnikov tudi z rubež-nijo, potom političnih oblasti. Dobivanje stanovskega lista je postalo tedaj s tem obligatno oziroma ga pošilja Zveza vsem članom nekako zastonj, ker se onih 20 Din smatra le kot redni ali neobhodni prispevek k Zvezi za vzdržavanje Zvezine pisarne. Kdor bi prejemanje listta odklanjal, se s tem ne ogne plačilu omenjenega prispevka. Zato opozarjamo sedaj v začetku leta slehernega poedinega, ne prezirajte lista, kateri edini vam je v pripomoček za odvrnitev marsikatere neprilike, katero si človek vsled nespoznahja razmer in predpisov mnogokrat nakoplje v težko škodo. Stanovski listi, so edina prižnica, kjer se razglaša in odkriva krivičnosti, težkoče in pripomočke v odpravo neprilik in težav, s katerimi se ima danes sleherna, najbolj pa še gostilničarska obrt boriti. Opozorjeni smo bili že nekajkrat, naj naše izvrstne obrazložbe in strokovna pripovedovanja objavljamo tudi v političnem listu, ali menite, da jih tisti sprejemajo v svoje predale, nobeden, razen če bi ga mastno plačali, pa še tedaj se prikroji vse tako, da se glavne resnice zamolči, ker je dandanes menda vsa javnost v mnenju, da so naša tarnanja in protesti- neupravičeni, ali da jadikujemo le iz navade in da se gostilničarski stan redi od žuljev drugih. Zveza je vaš posredovalni organ, ki deluje s prenašanjem vaših pritožb kot posredovalec na višja in merodajna mesta. koder se doseže vsled take strumne organizacije vsaj nekoliko upoštevanja. Strokovni list vas bo v vsem tem delovanju informiral ali obveščal o vseh korakih, kateri se bodo v bodoče podvzemall v vašem interesu, iz česar bodete tudi posnemali, koliko brige bode imela organizacija v vašo dobrobit. Vse bo odvisno seveda od tega, ako bodo Zvezi gmotna sredstva vsaj toliko na razpolago, da jej pri vsej njeni varčnosti in štedljivem gospodarstvu ne bode vsled slabih in zakasnelih prispevkov treba lezti v dolgove in biti s tem ovirana v izvrševanju svoje zadače in naloge. Radi olajšanja plačila teh malenkostnih prispevkov je bilo sklenjeno, poslati današnji list vsem članom gostilničarskih zadrug ljubljanske oblasti', da jim1 damo priliko, da sami direktno na Zvezo odpoš-ljejo ta denar, kajti kdor bo na priloženo položnico Din 20.— vplačal, nima tozadevno potem s svojo Zadrugo nobenega opravka, samo, da se izkaže, da je zadevo že Zvezi sami poravnal, sicer pa bo moral vplačati potom Zadruge. Zategadelj vabimo vse cenjene tovariše in tovarišice, da se naši prošnji odzovejo in ome- njeni znesek takoj na pošto oddajo, s čemer bodejo imeli potem v tej zadevi celo leto mir, zadružnim načelstvom pa olajšajo neprijetno izterjevanje. Zaostanke prejšnjih let pa bomo po nalogu občnega zbora izkazali vSein zadrugam, katedre morajo to še pripraviti, ker ima Zveza ravno vsled teh neplačanih zaostankov še velikanski dolg v tiskarni, od katerega bode morala plačevati celo obresti. Prosimo tedaj, vpoštevajte to našo nujno prošnjo, s katero smo primorani na vas apelirati in ne povzročajte z za-državanjem obveznih plačil onemogočanja v delovanju za vaše stanovske interese. Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Zapisnik. XVIII. rednega občnega zbora Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki se je vršil dne 17. februarja 1927 ob 10. uri v gostilniških prostorih g. Kavčiča v Ljubljani. Navzoči: Predsednik g. F. Kavčič, podpredsednik g. Cerar ter zastopniki in delegati naslednjih zadrug: za Ljubljano gg. Dachs, Stepič, Škulj, Breskvar, pod-nač: zadruge g. Krapež, Dolničar. Za ljubljansko okolico Merhar, Suhadolc, Avšič, Novak, podnač. Šušteršič, Tome, Kuhar Avgust, Kuhar Leopold in ga. Strah. Vrhnika nač. Brenčič in odbornik Drašler iz Borovnice. Kamnik nač. Cerar in delegata Fajdiga in Funtek. Lukovica nač. Novak, Kranj, nač. Ručigaj, tajnik Mayr in delegati: Šušteršič, Žirovnik, Gašperlin in Brulc. Tržič: nač. g. Ruech in odbornik Legat. Bled nač. g. Rus. Železniki nač. Dolenc Karol in delegat Dolenc Matija, Škofja Loka nač. g. Kavčič, tajnik Ziherl in delegata Trdina in Deisinger, Novo mesito nač. g. Zurc, delegat Kušljan. Vel. Lašče nač. Perko, Zagorje nač. Grčar, delegat Hrastelj, Mokronog nač. Deu, delegat Majcen, Ribnica nač. Bregar in delegat Podboj, Krško nač. Omerzu, delegat Triler, Trbovlje nač. g. Počivavšek, delegati gg. Florenini, Jeretin in Dolinšek, Kočevje nač. Josip Beljan, Lož—Stari trg nač. Benčina, Cerknica nač. Zgonc, Laško delegati Majcen, Henke, Haals in drugi člani raznih zadrug, skupno šltevilo 64. Predsednik g. Kavčič otvori zborovanje, pozdravi navzoče načelnike in delegate, predstavi obrtno oblastvenega zastopnika mag. komisarja g. Čehuna, zastopnika Obrtne zbornice g. dr. Pretnarja in zastopnike tislka ter se pred prehodom na dnevni red spominja tudi načelnikov gg. Gabrijel Thalerja 'iz Železnikov in Josipa Honigmiana iz Kočevja, katera sta še na lanskem občnem' zboru 'kot zavedna in marljiva sobojevnika v gostilničarski organizaciji sodelovala, danes pa ju krije že hladna zemljica. Bodi jima ohranjen med nami trajen spomin. Zborovalci se v počast njunega spomina dvignejo s sedežev. Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in odobri. Delegat Šušteršič omeni, da je strankam naloženo od fi-nančnokontrolnih organov naznanjati pivo financarjem, koliko se ga potoči’. Priporoča pivovarno opozoriti, da ne bo mešala piva med finačno kontrolo in dajala ni-kakih izkazov, koliko eden ali drugi potoči, naj se občine, ki nalagajo doklade, same za to brigajo. G. Zurc opozarja, da jc bilo iz zapisnika posneti o lanskoletnem oklepanju, ki je pri akciji za odpravo točilne takse tudi merilo na to, da bi se namesto taks zvišala trošarina za 10 para. Proti temu pa on danes odločno protestira, da bi se kdiaj-krat dovoljevalo ali celo predlagalo zvišanje trošarine nad sedanjo višino. Deluje naj se tudi na to, da se zakon o prepovedi točenja alkoholnih pijač v toliko premeni, da bo le en dan volitev točenje prepovedano, ne pa celo še 1 dan po volitvah’, kar je velika nepotrebna nesmisel, otež-kočuje ne samo prehranjevalne razmere, ampak povzroča veliko škodo gostilničar-stvu, osobito v krajih, koder padejo na isti dan tržni dnovi ali sejmi. Priporoča nadalje tudi nepopustno akcijo do vlade, da ne bo dovoljevala občinam vedno ne-izmernejših doklad na trošarino in s tem tirala ljudstvo in gostilničarsko samo k tako nevzdržljivim dajatvam, le na gostilničarski stan. K temu podajo tudi delegati' Merhar, Šušteršič in Drašler obrazložbe, iz katerih sledi, da vel. župan celo neguje te občinske Sklepe in jih nasvetuje. G. Ruech zahteva, naj se vendar že enikrat izposluje razglas o odpravi prepovedi točenja žganih pijač od sobote do ponedeljka, ker si to prepoved dovoljujejo oblastva le ponekod, ne pa Splošno. Nato poda tajnik poročilo o delovanju Zveze v preteklem letu. Poročilo se z dobravanjem vzame na znanje in predlaga podnačelnik ljubljanske zadruge g. Krapež izreči predsedstvu in tajništvu za tako skrbno vodstvo v zvezinem delovanju zahvalo, k čemer zborovalci živahno pritrjujejo. Prečita se računski zaključek za leto 1926, Id izkazuje Din 58.531.65 dohodkov in Din 57.439.15 izdatkov. Gotovine v blagajni' z 31. decembrom Din 1102.50. G. Alojz Dolničar poroča, da- sta s tovarišem Lavtarjem račune natančno pregledala in v popolnem redu našla ter predlaga izreči predsedstvu in vodstvu blagajne absolutorij, nakar se računski zaključek odobri. K proračunu se na predlog g. Zurca soglaso Sklene, da ima ostati dosedanji način ali sistem, da bodi prejemanje zve-zinega glasila »Gostilničarja« obligatno. Zadruge imajo pobirati od vsakega člana letne doklade po Din 20.— kot prispevek k Zvezi, ta pa bode pošiljala stanovsko glasilo vsem članom zadrug brezplačno. Vse tozadevno izter-javanje posameznikov in pripraviti te zneske Zvezi prevzamejo zadruge v svojo obveznost. Le kdor se izkaže, da je plačal prispevek Zvezi diirekftino, je od obveznosti, plačati to na Zadrugo, opro-šče. Dosedaje zaostanke morajo istotako Zadruge še iztirjati in poravnati. Naroča se ta sklep potom lista vsem članom zadrug objaviti'. Zadrugam pa priporočati, da si otvorijo poštno hranilnični Čekovni promet za izterjavanje zadružnih doklad. G. Krapež opozarja, da je gostilničarski stan lastnega stanovskega glasila neobhodno potreben, ker politični časniki ne morejo nikdar tako izčrpno in strokovno zastopati naših interesov in objavljati javnosti naših neprilik in razlagati sredstev, katerih se moramo posluževati v obrambi naših’ interesov. Ko se na predlog g. Fajdlige o tej zadevi konča debata, reasumira predsednik g. Kavčič še enkrat stavljene predloge s povdarkom, da ima mnogokrat ena sama številka lista toliko poučnega in koristnega gradiva zapopadenega, da je vredna 20X20 Din, ter se povsod opazuje, da list tudi negostilničarji radi prebirajo. In ko pripomni g. Beljan iz Kočevja, da je pobiranje doklad ponekod, koder vlada med gostilničarstvom še nezavednost, res prava muka, a načelstva morajo izvajati jim lio zakonu v tem pogledu dodeljeno pravno moč in pravico, priti do teh zadružnih obveznosti tudi eksekutivnim potom, se zadeva soglasno in z odobravanjem za-zaključi. Zastopnik Trgovske zbornice g. dr. Pretnar pozdravi Zbor imenom te ter oriše v daljšem govoru, kaj je delo, boriti se za stanovske zadeve. Zbornica je priča, da se je delalo v tej naši korporaciji več kakor se je pričakovalo. Povdarja, da je Zb&rnica vedno podpirala z vsem svojim vplivom' prizadevanja gostilničarskih organizacij in šla na roke z vsemi prizadevanji gostilničarskemu stanu. Ta stan ima skoroda povsod same sovražnike. Moč in veljavo si' pridobiva le v delavnih organizacijah in z ozkim stikom z vsemi faktorji. Le složno bomo dosegli več uspehov in le ondi, koder bodo vse obrti združene v eni zastopnici interesov. Gostilničarske organizacije bodo morale še mnogo delati, da dobijo njihovi interesi jim pristoječo veljavo. Priporoča pogostejše prirejane kongresov, na katerih; se naj enotno organiziranje za celo državo definira, ker na jugu naše kraljevine tozadevno še ni prave ureditve. Čestita k tej popolnosti, ki jo ljubljanska Zveza prezentira in pripomni, da je tudi pri Zvezi v Celju našel sledove naših delovanj in vrlo sodelovanje v istih smernicah, naj se tudi nove smernice ne izločijo od dosedanjega dela. G. predsednik izreče g. dr. Pretnarju prisrčno zahvalo za njegova sijajna in bodreča izvajanja in tudi hvaležnost naših organizacij nad1 izborno oporo, katero nam nudi Zbornica ter se pri tej priliki tudi določi izreči od strani Zveze prvemu zborničnemu tajniku g. dr. Windischerju ob prazndvanu njegove 50-letnice, čestitanje. K šesti točki, to je sklepanje o raznih resolucijah, se dloloči najprvo prečita-nje resolucij in nato sklepanje o eventualnih spremembah in izpopolnitvah. Po pre- čitainju resolucij se v splošnem vse brez izjeme z oduševljenim odobravanjem odobrč, ter pripomni k temu podpredsednik Zveze g. Cerar, da so iste tako točne in korektne, da bi skoraj ne potrebovalo za te nobene debate, vendar pa je rnate-rijal tako važen, da se ne more iti preko njega brez debate. Razvila se je zelo stvarna dolgotrajna izčrpna debata, v kateri so podali svoja poročila načelniki in delegati gg. Cerar, Kuhar Avgust, Drašler, Šušteršič, Dolinar, Majcen, Ziherl, dr. Pretnar in drugi. Predlagalo se jc, naj se organizacija zavzema zato, da bodi tudi po deželi policijska ura 12. ura, bodisi, da pride to v prid kmetiču, ki si tudi rad osobito v letenskem času oddahne pri čaši vina ali pa v tujskoprometnem oziru da najde tujec ali potnik v kasnejšem nočnem času tudi še kakšen lokal kje odprt, ki mu nudi zavetišče in okrepčila. Predlagano je, naj gostilničarske zadruge trgovske točilce odklanjajo sprejemati v članstvo, upelje pa se naj pri zadrugah zaupnike, ki bodo trgovske’ točilce najstrožje nadzorovali, tako glede dopustnega obratovalnega časa kakor tudi na nedopustnost posedanja po takih prodajalskih točilnicah. O tem sklepu je obvestiti vse zvezine članice. Razgovarja se o načinu, kako politična oblastva poživljajo, naj gostilničarji zahtevajo higijenske oglede, da se jih zamiore potem pritegniti k plačevanju komlisijonelnih stroškov, kojl se nalagajo v nemalih vsotah, dasi bi imela oblastva ta ogledovanja vršiti le že ysled predpisa samega po pravilniku, Je tedaj' notorično, da se pred dospelostjo kakega višjega tozadevnega odloka naj vsakdo zoperstavlja plačilu stroškov za taka pregledovanja. Pojasnuje se, da se nahajajo v dandanašnjih predpisih o gostilničarstvu neštevilna protislovja. V Srbiji n. pr. še ni toliko gostilnic in je tam to bifetar-stvo zelo razširjeno in tako so Srbijanci to modo tudi' presadili k nam. Zdi se, da tam doli ne vedo, ali je gostilničarstvo obnt ali kaka izjema. Sklenilo se je, da se bije borba nadalje proti temu bifetarstvu in trgovskemu točarenju. Ali je pritrditi zahtevam po ustanovitvi posebne gostilničarske komore ali ne, se večstransko poudarja, da ima go-stilničarstvo v ljubljanski obrtni Zbornici dobrega priprošnjika njegovih interesov. Oblastva pa, kakor že rečeno, še danes niso na jasnem, ali je gostilničarstvo obrt ali je kar tako samo sebi prepuščena ne tu ne tam pripadajoča panoga. Z izločitvijo gostilničarstva iz obrtnih zbornic bi se istega tudi v resnici ne smatralo več kot obrtnika in bi bilo način, da si ustvarijo trgovske in obrtne zbornice razdele-nje po resortih, bolje priporočati kakor pa način ulstvarjanfja samostojnih zbornic za gotove panoge obrtništva, kakor je to gostilničarstvo, in bi se bilo tedaj bolje zavzemati za take resortne oddelke pri že obstoječih zbornicah kakor pa teh trgati, ker bi se tudi nam na Slovenskem lahko pripetilo tako, kakor stoje danes južni tovariši, ki nimajo ne tega ne onega. Vsled tega se sklene besedilo dotične resolucije Stilizirati tako, da se ne ugovarja ne enemu ne drugemu sistemu. Glede trgovstva so nekatera oblastva mnenja, da ne spadajo v organizacijo to-čilcev, ako je to mnenje pravo, se trgovstvu tudi absolutno ne sme dajati točilne obrti v roke, se bo tedaj uvedbe po členu 82 pravilnika tem ostrejše pobijalo in jih s stališča takega naziranja vsekako moglo odstraniti. K 'temu da zvezin tajnik pojasnilo o dolžnosti pristopa. Obrtni zakon, ki je pri nas še veljaven, določa v paragrafu 107, odstavek 3 doslovno: Kdor na podlagi več nego enega obrtnega lista oziroma več nego ene koncesije samostojno ali kakor zakupnik obratuje več obrtov, ki niso združeni v eno zadrugo, mora pripadati kot član Vsem za te obrte obstoječim zadrugam. Poudarja se, na|j bi Zadruge v svojih okoliščih izposlovale in dosegle pri občinskih dokladah vsekako nekaj povračila na kalo, vsaj 3 odstotke naj bi se iz dohodka občinskih doklad na pijače sosebno z ozirom na kalo to zadružnikom povrnilo. Opozarja se, da se pred pričetkom ocenjevanja za točilno takso skliče zbor načelnikov v svrho uvedbe enotnega posltopannja in dogovora pri oddaji cenilnih mnenj pred sklicanjem dotičnih delegatov. Izraža se želja, naj bi se aktualni spisi, ki izhatfajo v Gostilničarju, tudi v dnevnikih priobčevali in da ne pride na občni zbor preveč razpravljalnega mate- rijala, naj s_e tudi med letom: nekajkrat vršijo odborove seje. Nekatemiki' izražajo željo, da bi se letino poročilo Zveze zadrugam že v naprej pošiljalo pred ob-državanjem občnega zbora. Glede lastne komore pa naj se ostalim Zvezam kraljevine piše, da nismo proti ustanovitvi Me ali špecijalnih predlogov še danes ne stavimo, preden niso širša razbisltrenja tozadevno dozorela. S tem so bile razprave končane, predsednik g. Kavčič se vsem odbornikom in delega-j tom najprisrčnejše zahvali za tako številno udeležbo in stvarna razmotrivanja v vseh zadevah, ki so bila na dhevnem re-I du, zahvali posebno še zastopnika obrtne j Zborinice za važna poročila Im* referate, zastopnika Obrtne oblasti in poročevalce »Slovenskega Naroda« in »Jutra« za prijazno udeležbo, ter zaključi zborovanje ob 13 in 45 minuti Letno poročilo. o delovanju Zveze v letu 1926. Prva večja akcija takoj v začetku leta je bilo protestno delovanje proti projektu zakona za pobijanje draginje, ki je meril tudi na maksimiranje cen v gostilnah i. t. d. Proti temu osnutku smo tako vehementno nastopili in razposlali našo protestno noto na vsa mogoča mesta in kraje v ravno 100 izvodih. Za to delo je prejela Zveza od vseh ostalih organizacij v kraljevini soglašanje i'n pritrdila. Uspeh je bil popolen ter je izjavil minister socijalne politike, ko bi imel priti zakon v razpravo skupščini, da projekta ne bo predložil v sklepanje, ker je podano proti' njemu premnogo ugovorov, osobito in največ pa iz Slovenije, tako, da ako ne bi imeli ničesar drugega zabeležiti, kar se je v preteklem letu storilo, bi zadostoval samo ta uspeh delovanja Zveze kot povoljen in zadosten. Ker pa je Zvezina pisarna takorekoč kovačnica večnih pritožb, protestov in zahtevkov po raznih remedurah, se je sploh pri vsaki priliki, bodisi na poziv oblalstev ali iz samostojnega nagiba povsodi po-vdarjalo in kazalo na nedostatke in napačno razumevanje dandanašnjih ureditev, ki tangirajo gostilničarsko obrt. In tako smo tudi na poziv Ministrstva trgovine za podajo minenj in nasvetov, kako izboljšati ali povzdigniti blagostanje raznih krajev, se naslanjali tudi ponajveč na resort gostilničarske obrti z zaitrdilom, da je gostilničarstvo najboljši kazalec, ali je v 'kraju ali deželi, da, celo v državr blagostanje ali ne, kajti že stari rek pravi: Dobro urejeno in dobro idoče gostilničarstvo je znak blagostanja dežele. Jasno smo razložili na dotično okrožnico ministrstva, kaj je vzrolk propadanja gostilniške obrti in s to propadanje vsega. Primerjali k teinu tudi tujsko-prometne razmere, obmejne šikane tujstva in previsoko nalaganje avtonomnih doklad na poživila, s čemer se goji neprostovoljna draginlja v deželi, ter nadalje v spisu tudi protestirali proti dovoljevanju previsokih doklad na trošarino za razne špekulacije občin. Navajali smo v dotičnfl spomenici, tudi, da je tujsko-prometnim interesom kvarljivo nalaganje pretirane davščine hotelirjem in nočiščarjem na postelje in prenočišča in pa da ‘se tudi zato ne more razvijati' blagostanje naroda, ker mora obrtnik skoro da ne samo dobiček, marveč že docela ves skupiček v davkarijo, na občino, na policijo, finančno uprave i. t. d. znositi, kar vse ne reproducira drugega kot zadolževanje, povišavanje cen življenskim potrebščinam ter nazadovanje obrta; in poleg tega srno nanizali še dolgo vrsto nasveitov in dobro utemeljenih predlogov, ki bi, ako bi se vpoštevali, sigurno izdatno izboljšali gospodarske prilike v obče in tuj,sko-prometne izboljšave s posebnim ozirom na gostilničarstvo. Ko se je zaznalo, da so ponekod Varstveni organi že začeli opozarjati na člen 57 pravilnika o gostilnah, da bi se v krajih izpod 8000 prebivalcev ne smelo imeti ženskega natakarskega osobja, se je podalo velikemu županu dobro obrazloženo protestno spomenico, da je določba za naše kraje nesmiselna nemogočnost in da naj se varstvenim organom poroča, da v tem pogledu raje ničesar ne ukrenejo, ker bi se takim nemožriostim itak ne moglo ugoditi in je od tistega časa v tej stvari vse utihnilo. Pri Delegaciji' ministrstva financ smo po večkratnih zahtevkih vendar dosegli način, da se občiske davščine ali naklade na trošarino sme zahtevati šele takrat, ko se dene pijača na pipo v svrho nadrobne prodaje. Proti dovoljevanju previsokih doklad na trošarino občinam se je podalo na velikega župana, Delegaciji ministrstva financ in Ministrstvu socijalne politike dobro utemeljeno pritožbo z dokazi, da mnoge občine brez dejanske potrebe zamo zato, ker se drugod tudi to dela in pa iz animoznosti proti gostilničarstvu, sklepajo o tako velikanskih dokladah na pijače, da mora gostilničarstvo zbrati skupaj občinskih davščin več, kakor pa vse drugo prebivalstvo občine, ter da se s tem podra-žujejo pijače na tak način, da si revnejši človek že ne bo mogel več privoščiti čaše Okrepčila in vsled tega umevno konzum rapidno pada. A kljub tem našim protestom se še nič ne opazuje, da bi merodajna oblastva zavračala ali reducirala take prepotentne sklepe občin, zastopstev, ter se čuje, da je to najidealnejša davščina, ki si jo morejo izmisliti. Finančni kontrolni organi so pričeli razglašati, da bo sleherni gostilničar, četudi ima konceisijo še po prejšnjih zakonih, si moral dobiti' osebno pravico in s tem imeti tudi stroške seveda minimalno 225 dinarjev za koleke; podali smo pritožbo na finančnega ministra, ter kazali na člen 27 pravilnika o točarinskih pravicah, ter dosegli, da je taka koncesija podeljena po prejšnjih predpisih obrtnega zakona ravno tako veljavna, kakor sedanje osebne pravice, ter izda Finančna oblast na isto rav- no tako točilno dozvolo, kakor na osebno | pravo novodobnega kroja. •' Za odpravo točilne 'takse osobito po j sedanjem sistemu, ker se nikjer ne more rečL-da je pravilno in pravično urejena, se' je po sklepu lanskega občnega zbora podalo zelo obširno in z natančno preračunanimi podatki podkrepljeno spomenico Delegaciji ministrstva financ s prošnjo, naj se tudi ona zavzame za preuredbo | stvari, za katero se je tistikrat že tudi glasovalo, da se pristane a to, da bi bil trošarinski postavek zvišan za 10 para pri litru mesto te takse. Delegat ministrstva financ je naša izvajanja vpošteval in re-feriral finančnemu ministru, da bi' bilo pravičnejše, ako se uvede v celi državi trošarina, ki bi s poviškom 10 para na liter vrgla isti finančni uspeh, kakor sedaj takse in trošarina /skupaj. Ko smo to idejo razglasili, je dobila Zveza od nekaj strani ugovor proti temu, češ da bo moral plačati oni, ki potoči 3 ali 400 -hektolitrov vina več, kakor pa plača sedaj takse. Ker gre ta akcija za tem, razbremeniti revnejše in pravično razdeliti bremena na imo-vitejše, se na ta ugovor ni oziralo. To naše prizadevanje pa je, kakor smo pred kraltkim čitali, v finančnem odboru za enkrat zopet propadlo. Ker se koncem letošnjega leta vrši zopetno ocenjevanje za triletno dobo plačevanja točilne takse, moramo že danes tudi opozarjati, da bodo Zadruge najtoč-neje zahtevale, urediti skupine natančno le po množini iztočenih pijač, kar ne more biti nobena težkoča, ker ima. financa. do litra natančno kontrolo vsakega poedine- ga točilca. Ministrstvo trgovine in industrije je Zvezo z dopisom 14. aprila 1926, št. 827 pozvalo podati izjavo in nasvete, oziroma stavilo vprašanje, kakšen uptiv imajo te točilne takse na tujsko-prometne razmere. Zveza 'je podala zelo obširno razlago, kake posledice so vsled nepravilno in nepravično razvrščene takse, osobito za le-toviščne kraje, kjer je predpisana najvišja kategorija, obrat pa traja le nekaj mesecev intenzivneje, izven sezonske dobe pa vlada mrtvilo in je točilni obrat zelo minimalen in je to vzrok, da morajo hotelirji in gostilničarji tako visoko nalaganje taks vštevati na vse predmete, s čimer se po-dražuje vse, kar se mora tujcu nuditi. Dokazali smo, da pride kjerbod! na malega točilca s pretirano takso celo 1 Din na l liter vina poviška, kar gotovo ni v interesu tujskega prometa, ako se mora vsled j pretiranih državnih dajatev v cenah zvišati življenske potrebščine. To obširno in tehtno obrazložbo smo poleg ministru samemu poslali tudi velikemu županu, pred- : sedniku delegacije ministrstva financ, Tr- | govski zbornici, magistratu lin Tujsko-pro- ; metni zvezi s prošnjami za naklonjeno in- j tervencijo ob dani priliki. -Plačilo točilne takse zapade, kakor je j vsakomur znano, v najskrajnejšem roku ! 31. januarja in 31. julija. Do lanskega leta tudi financa ni postopala kaznijo celo pro- i ti takim, ki so nekaj dni zamudili rok, a v lanskem letu pa, se ne zna, afi je prišlo to resnično od Generalne direkcije iz Beograda ali samo od domačih oblastev, da je vsakogar kaznovati s; trikratno takso, ki do rečenega roka ne plača pristoječe mu takse. In tako je nesreča hotela, da je v okrožju naše Zveze padlo okrog 60 tovarišev in tovarišic v to nesrečno šlama-stiko. Finančni inšpektorat je bil toliko prijazen, da je Zvezo na to opozoril in resnično so začeli prihajati razni zamudniki po nasvete in iskali pomoči; vsem takim je Zveza izdelovala tozadevne prošnje za odpustitev te kazni, obenem pa zaprosila gospode polance, naj intervenirajo pri generalnem direktorju posrednih davkov za odpust teh težav, katere so bile večinoma storjene vsled pomanjkanja sredstev za pravočasno poravnanje. Gospoda poslanca dr. Žerjav in min. Pucelj sta se s hvalevredno požrtvovalnostjo zavzela pri pristojnih načelpikih za olajšanje teh groznih kazni in se je doseglo toliko, da bo tistim, ki bodo čeprav nekoliko dni kasneje, vendarle plačali takso še brez priganjanja finančnih organov in vložili tozadevne prošnje ,kazen odpuščena. Drugače pa je izjavil gospod generalni direktor, da ne more drugače kakor postopati po zakonu ali pa, da to sklene skupščina. Kakor smo čitali ob poročilih iz finančnega odseka, je bil predlog, da bodi ta kazen samo enkratna, ne pa trikratna, s pomočjo naših poslancev odklonjen. Taka je torej situacija, gošpodarSfvene zadeve so nič. Gospodje poslanci mislijo, da .se le v po- . Mičnem vrtincu sučejo, pa bodo vsi njihovi volilci doma debeli od tega. Ker je Zveza že po sklepih lanskega občnega zbora vložila notranjemu in trgovinskemu ministrstvu ugovore in predloge za izpopolnitev pravilnika, nanašajoč se sosebno na točnejšo ureditev pravic go-stilničarstva in gostilničarskih zadrug, je bila pozvana Trgovska zbornica, staviti tozadevno konkretne predloge in primerni oisnutek za take določbe ter je bila Zveza povabljena tudi tozadevno dati svoj mnenje in je imela nekaj konferenc v tem pogledu pri Zbornici. Proti plačilu oglednih stroškov se je Zveza v temeljitem ugovoru na velikega župana pritoževala in striktno odklanjala nalaganje teh nemalih stroškov zopet go-stilničarstvu. Rešitve še vedno ni, dasi je preteklo od tega že več mesecev, kar kaže, da si oblastva iz tega sama ne znajo pomagati, ker radi bi nekaj, k Čemur pa nfeo upravičena. Ob priliki volitve v Trgovsko zbornico se je Zveza zavzemala za stanovsko listo, ker obstoja prepričanje, da le strokovnjak in stanovski sotrudnik je usposobljen, zastopati nepristransko stanovske interese. Razposlati je imela nad 8000 okrožnic in kandidatnih Ustin. V organJzaforičnem oziru se je tudi to leto Zveza brigala in imela v načelu završiti organizacijo vsega gostilničar-stva na Kranjskem, oziroma v sedanji ljubljanski oblasti. Tako se je skBcal ustanovni shod za organizacijo gostilničarstva v sodnem okraju logaškem, v Radovljici, v Višni gori in v Črnomlju, tu za celi politični okraj črnomeljski. Neorganiziran Je samo še sodni okraj Radeče, česar pa se vsled obilo drugih poslov letos še ni moglo završiti, ter se mora zgoditi to v tekočem letu. Pri' tej priliki moranto izraziti svoje začudenje, da vlada baje še do danes ni potrdila tem zadrugam pravil, dasl je bilo vse postopanje izvedeno točno po zakonskih predpisih, kakor v prejšnjih! letih, a vse te zadruge že skoro leto dni nestrpno čakajo odobrenja pravil in dekreta s pritrditvijo zadruge. Urgirali smo zadevo že nekajkrat, tudi Zbornico smo že opozarjali na to zavlačevanje in iz dobljenih informacij sklepamo, da je na pristojnem mestu škrupulozna pedanterija, 'ki najde za vsakim drugim stavkom v normalnih pravilih nesoglasje za svoje naziranje, osobito v rečeh, katerih se članstvo zadrug itak ne bo posluževalo. V nekem paragrafu pravil je namreč govor tudi o preizkušnjah pomočriikov. Dotični referent pa je našel to za neumestno, češ, saj preizkušnje gostilničarskih pomožnih delavcev itak ni, ali jih ne bo, radi tega naj ne spada dotični pasus v pravila in tako nekaj takih odlsitavkov, ki so brez vsake pomembnosti, pa se jih jemlje pod kritično oko in tako rešitev zavlačuje. Zveza je podala izjavo, naj pač dotične stavke črtajo, ako jim ne pašejo v kramo, pa bo pravde konec, a kljub temu še nimamo nikakih poročil o potrditvah, kar navdaja tudi Zvezo z nejevoljo, ker je pri ustanovitvah zadrug zadosti s troški zvezanega dela, potovanj i. t. d. Ljubljanska, celjska in zagrebačka zveza so sklicale lansko leto tudi protestni miting v Zidanem mostu, kateri je bil iz vseh teh krajev prav številno obiskan Telefon 747. Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno Telefon 747' VINO je mogoče kupiti na debelo le pri Centralni vinarni d. d. ^ Ljubljana - Sp. Šiška, Frankopanska ulica mm. in se je obdelaval zelo izčrpen materija! za pobijanje in odvrnitev raznih zakonskih načrtov in namemb, ki so ogrožale utesnjevati in zdatno oškodovati' gostilničarski stan. V administrativnem delu in v podajanju pravnih pripomočkov, prošenlj, pritožb, rekurzov in enakih pravnih pripomočkov te vrste je bila Zveza neprestano na delovanju in šla na rolke slehernemu posameznemu članu zadrug s številnimi vlogami v obrambi interesov posameznikov. Vseh teh pismenih izdelkov je izšlo iz Zvezine pisarne 587, k čemur pa je treba pripomniti, da gre mnogokrat pod eno in 'isto številko včasih tudi do 50 spisov. Vseh članic zadrug šteje danes Zveza 29 in ker je Zvezin delokrog sedaj praviloma za celo ljubljansko oblast, bodo morala oblastva pozvati tudi zadrugo v Sevnici in Brežicah na pristop k ljubljanski Zvezi, ter ko se ustanovi še zadruga v Radečah, bo štela Zveza 32 zadrug s približno 3500 člani. Tako smo podali pač le glavne poteze iz delovanja naše Osrednje organizacije, vseh 100 in 100 opravkov, katerih je imela Zveza v pretečenem letu in to vise le v obrambo koristi in interesov, tako za posameznika kakor vas vseh, pač ne gre naštevati. Bila je vseskozi čuječi organ za Vaše pravice in med drugim tudi v stanovskem glasilu »Gostilničarju«, kateri izhaja v 3000 izvodih, podajala vsem tistim, ki se interesirajo za našo brigo in delovanje, razjasnjevala in publicirala vse važne dogodke, podajala tudi tern potom v splošnem razne pravne nasvete, tako, da se ji ni treba-bati stopiti danes pred plenum občnega zbora ali biti v strahu, da se za eno ali drugo zadevo ne bi bila pobrigala pravočasno z vso energijo, v kolikor ji je po obstoječih zakonih podana možnost in dovoljeno. Sklepam z željo, da bi naša neumorna prizadevanja bila v bodočnosti venčana z večjimi uspehi in da bi se vendar kateri-krat pred občnim zborom lahko pohvalili, no hvala Bogu, zdaj gre enkrat tudi v gostilničarski obrti ura prav! Varčevanje potom zavarovanja. Po novem letu sestavlja vsak obrtnik bilanco, da 9 tem ugotovi, kaj je pridobil in kaj je izgubil. Eden izkaže lep dobiček, drugi klavrno izgubo. Vsak sc peha za obstanek, časi so težki in resni, zaslužek majhen, davki veliki, Težija Se večja. Srečen tisti, ki izkaže pri sedanji neznosni krizi večji dobiček. Pri tem pregledavanju uspehov v minulem letu je vsakdo primoran ugotoviti, da je skrajno varčevanje neobhodno potrebno, da jo proučiti čimboljšo ekonomsko izrabo materi« jalij in moči, ter da se je treba omejiti na naj« nujnejšo potrebščine, ker preti v nasprotnem slu« čaju prekomerna zadolžitev. Danes najemati po« sojila — sc pravi — upropaščati samega sebe; de« nar rasto na vrednosti, pri tem ko pada blago na vrednost predvojnih cen. Če pregledujemo predvojne podatke o stanju hranilnih vlog, ugotavljamo, da vloge rastejo vsa« ko leto bolj in bolj. Če pa pogledamo statističen materija] zavarovalnic, vidimo še v večjem ob« segu rastočo tendenco življenjskih zavarovanj. Iz teh številk mora vsak sklepati, da varčujejo ljudje in da se odpovedo celo. zelo nujnim po« trebščinam. Izkazi zavarovalnic nam dokazujejo, da skrbe ljudje tudi za bodočnost, ta® je razve« seljiv pojav splošnega razumevanja sedanjih tež* I kih dni. Istotaiko kot dela to večina slojev, moramo tudi mi ob priliki bilance točno ugotoviti, kaj smo do sedaj storili za slučaj, če nas nenadoma dohiti nesreča, da nas smrt predčasno odpokliče od našega nedovršenega dela. Ugotoviti moramo, kaj smo storili v obrambo za slučaj nezgode, kaj za starost in kaj za onemoglost. Običajno vsakdo izkazuje, da vlaga gotove prihranke v hranilnico. Pri tem bo tudi ugotovil, da izkazuje njegova hra« nilna knjižica večje in manjše vloge, istotako pa tudi razne dvige, tako da je saldo razmeroma malenkosten. Za osiguranje predčasne smrti, za nezgodo, za starost in onemoglost, moramo imeti več dale« kovidnosti, kot smo jo imeli do sedaj. Iz stati« stičnih podatkov smrtnosti razvidimo, da umrje vsak tretji 301etni mož predno dopolni 55. leto. Kdo mi tedaj jamči, da nisem jaz ta tretji mož, ki ima umreti pred 55. letom? Kdo mi more za« gotoviti, da me ne zadene smrtna nezgoda, kdo mi garantira, da pri svojem delu ne obnemorem? — Če se mi ena izmed teh nesreč dogodi, dobim iz hranilnice znesek, ki sem ga vložil. Zato je treba proučiti, kaj nam nudijo hranilnice in kaj zavarovalnice. Radi ali neradi konštatiramo, da nas samo življenjsko zavarovanje napravi — po« leg sistematičnega varčevanja — neodvisnega od slučaja. Vse te prednosti ima specijelno takozvano Družinsko zavarovanje z domačimi hranilniki. Ta način zavarovanja vpeljava po vsi Jugo« slavij i Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani, 6V. Petra cesta 24, ki je v to svrho sklenila po« godbo z Jugoslovansko zavarovalno družbo «Zo« ra» v Zagrebu, za katero jamči koncem angleških zavarovalnic z jamstveno glavnico nad' 49 mili« jonov angleških funtov, 'kar znaša v dinarjih nad 13 milijard. To družinsko zavarovanje traja 15 ali 20 let. Zavaruje se lahko za 10.000 ali 20.000 Din vsaka zdrava oseba od 20. dd 50. leta brez zdravniške preiskave. Vplačuje se za 10.000 Din za 201etno zavaro« valno dobo samo po 2 Din na dlan, ali za 151etno zavarovanje za 10.000 Din pa 3 Din dnevno. Zp. zavarovanje za 20.000 Din se vplačuje v obeh slučajih še enkrat toliko, tedaj za 20 let 4 Din dnevna in za 15 let pa 6 Din. Vlaganje teh dnev* nih zneskov se vrši v domači hranilnik, ki ga dobi vsak zavarovanec od zavarovalne družbe. Zavarovalnica pa plača pri dnevnem vlaga* nju po 2 Din za 201etno zavarovanje: v slučaju smrti zavarovanca (četudi bi umrl prvi dan zava« rovanja) upravičenim osebam ali zakonitim dedi« čem takoj 10.000 Din. Ta znesek se izplača v slučaju smrti od1 po« četka zavarovanja do 12. leta. Zavarovalnina se pa zviša in izplača v slučaju smrti v 12. letu na 10.800 Din, v 13. letu na 11.600 Din, v 14. letu na 12.400 Din, v 15. letu na 13.200 Din, v 16. letu na 14.000, v 17. letu na 14.800 Din, v 8. letu na 15.600 Din 19. letu na 16.400 Din ;v 20. letu na 17.200 dinarjev. Če pa zavarovanec doživi to dobo, pa dobi na roke izplačano 18.000 Din. Pri vplačevanju po 3 Din dnevno skozi 15 let se pa izplača v slučaju doživetja zavarovanca 18.500 Din. Ako pa umrje v dobi od prvega dne zava« rovanja do 6. leta zavarovanja, se pa izplača upravičenim osebam ali dedičem 10.000 Din, od 6. do 15. leta se pa zavarovalnina zvišuje po 850 dinarjev vsako teto. Kot posebna ugpdnost tega zavarovanja se izplača v slučaju smrti vsled nezgode poleg zgo* raj določene zavarovalnine, in to brez kakega do* plačila za nezgodno zavarovanje, še 10.000 Din. V slučaju invaliditete (popolne delanezmožnosti pred 60. letom) odpade nadaljno vplačevanje pre* mij po 2 ali 3 Din dnevno in se zavarovalnina navzlic prenehanju vplačil izplača v polni višini, Tekom 20. let vplača zavarovanec v domači hranilnik po 2 Din dnevno, skupno tedaj 14.400 dinarjev, pri tem ko se zavarovancu izplača, če doživi to dobo, i8.()00 Din. še večjo ugodnost ps imajo dediči, Če zavarovanec umrje, kar lahko vsak sam izračuna. Ta način zavarovanja se lahko podvoji jo :se pri vplačanju po 4 Din čez 20 let izplača 36.000 dinarjev, pri vplačevanju po 6 Din se pa izplača čez 15 let 37.000 Din. Kdor pozna vse zavarovalne kombinacije in vse težke pogoje običajnega zavarovanja, ta se takoj prepriča o ugodnostih tega specijelnega ljudskega zavarovanja, s katerim je omogočeno vsakemu, da si pridobi z malimi neznatnimi pri« hranki večji kapital, če pa umrje, ima pa družina vsaj za prvo silo lepo zavarovalnino. Kakor že povedano, jamči za točna izplačila teh zavarovalnin koncem zavarovalnic, ki ima nad 49,000.000 angleških funtov jamstvene glavni« ce. Zavarovanje izvrši Jugoslovanska delniška zavarovalna družba «Zora» v Zagrebu izključno samo potom Splošne zavarovalne zadruge v Ljub« ljani, Sv. Petra cesta 24, ker se zavarovalnica z manipulativnimi in detajlnimi posli tega zavaro* vanja, ki ima izključno samo dobrodelen značaj, ne more baviti. Splošna zavarovalna zadruga je dala v tisk brošuro «iO pomenu zavarovanja*, katero lahko vsak dobi. Zadruga daje tudi vsa druga pojasnila v zavarovalnih vprašanjih brezplačno. Prinašamo ta članek, da ga proučijo naši čita« telji, ker je gotovo velike važnosti za vse naše družine. Jubileji! Gospodu dr. Fran Windischerju I. tajniku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Velečisiani gospod doktor! Vaše neumorno, s svitlimi žarki človekoljubja in pravičnosti ter z globoko čustvenim razumevanjem prožeto delo za interese obrti1, trgovine in industrije, s katerim ste ves čas iz Vašega uplivnega mesta vlivali kot ogrevajoče solnce na vse panoge obrtništva trgovine in industrije proživljajoči esprlt v nepozabno dobrobit vseh teh sllojev, nam daje povod, da se ob 501etnici Vašega rojstva pridružimo vsem Vašim pravim prijateljem in častilcem ter izrekamo najodkritosrčnejše čestitke k dočakanju polstoletnice, z iskreno željo, da bi Vam bilo usojeno še drugo polstolet-je biti v zdravju' in zadovoljnosti v čast, ponos in slavo naše Zbornice. Z globokim spoštovanjem: Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Gostilničarska zadruga v Ljubljani. Zadruga gostilničarjev za ljubljansko okolico v Ljubljani. VIKTOR TANČIC 1 Kdo ga ne pozna tega veselega in družabnega moža, pardon — fanta, ki je znan širom cele Slovenije kot pravi »Be-schwicMligungs-Hofrat« med nami gostilničarji in pivovarno »Union«, v kateri že 25 let kot inšpektor, konciljanten in ljubezniv, vedno pravično zavzet za naše pritožbe, izravnava diference, ako se ka-terikrat pojavijo med dobavitelji in odjemalci, smo v prepričanju, da ni nikogar ,><> med nami, kdorkoli je imel ž njim opravka, ki bi mu za njegovo konciljantnost, resnico in pravicoljubnost ne bil hvaležen. Zaradi tega se ob njegovi 60Ietnici rojstva pridružujemo vsem njegovim pravim prijateljem m znancem mu Čestitajoč, da je kljub tej visoki Številki let ohranil svojo občudovanja vredlmo čilost lin mladost, z željo, da bi še dolgo vrsto let ga videli na sedanjem mestu zdravega in čilega 'kot dosedaj in da bi' ostalo še dolgo, dolgo let tako, kolt je bilo, da so stare in mlade Viktorja videle rade! Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Pristna prav dobra RDEČA DOLENJSKA VINA razpošilja v vsaki množini po na;nižji dnevni ceni JOSIP KODRIČ vinogradnik Sv. Križ pri Kostanjevici, Dolenjsko. Ponudba. Podpi'ani nudim poslopje (Pen-sion hotel), prikladno za s.’rejeman:e in prehrano tujcev za čas letne sezone. Poslopje ali zgradba stoj tik mors• -11 - ' •; ■ - • ~ * Delniška pivovarna Laško marčno pivo eksportni ležak temno Porter- pivo S GARJE | CA srab, kraste, lišaje odstra- /t\ njuje pri človeku in živa- '*r (*) lih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri 0 TRNKOCZT, lekarn», © UubHani Slovenila. 0 ©©eeeeeeeeee redovalnica za gostilničarske zadruge v UnDlian! Gosposvetska ccsts šte*. 18 poiredsjo braspUčno zn vm službo ličoča v gostilničarskem obnu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Din, r z dežele 4 Din. - Tovariši gostilničarji 1 Poslužujte se te ugodne prilike I Z « Mfj K E oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE $3 pekarija, slaščičarna in kavarna S Stari trg 21 >1*3 se priporoča sl. občinstvu & posebno z dežele na zajutrk. ■aa i ■aoMBssaaaiiSMiiiBMauM SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repič sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev 18. -*aeaaao^MaasaaaBaaaaaaaBa«a»*a«aaaaa govariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu. QOOOOOOOOOCXXMXXX>OOOQOOOOOOOCO(XIOOOOOOOCXXX)OOCXXXXXXXXXXXXX>OQOOcJBB!!BBSSSBS Svojim znancem napravite veselje s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki JOSIP PEZEUHC, UMU ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. Na veliko In malel Na voUko In malo! -h .11.1 ocr^irareararascri Notno oino čistiti In trpko tet prekislo omiliti le zelo enostavno! | 0 V zalogi imamo špecijelno francosko želatinox»LAINŠ“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno pj navodilo. Glavna zaloga: Zahtevajte cene! 0 Drogerija. ,,SANITAS“, Celje in Ljubljana. OHIDHBEISlilEiZIBiliElEiHIHHHEISIDElHHaFJEHEIHElEliDaBElEEHEHEElHElIElilEElEIHS Glavna zaloga rudninske vode In veletrgovina ipeoerljekega blaga = IVAN JELAČIN, LJUBLJANA = nudi po najugodnejših cenah: Roga&ki Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In Inoiemake rudninske zdravilne vodo. Zahtevajte cenik! Ustanovljeno 1888. Točna postrežbaI Pivovarna „UN10N“ v Ljubljani (Spodnja Šiška) I priporoča svoje izborne izdelke, kakort I marčno, dvojno marčno in izvozno RN pivo v sodčkih in steklenicah. 1^^ Dob* so tudi tropino la sladno cimo, U so kot iivinska krma solo priporočljivo. A. & E. Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor tud! garniture. Posteljno perilo, kakor rjuhe brez Siva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, platnene brisače i. t. d. Črno In modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. . Vsakovrstni Sifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Izdaja la zalaga Zveza loatllnJiaiikHi zadrug v Ljubljani. — Odgovorni uradnik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezeršek.