HujšanjezNT&RC: izpuhtelo že 193 kg Šušterič odhaja, Kamenica ostaja Bernarda Marovt: »Fotomodel mora imeti še kaj v glavi!« D^^KI NOVI TEDNU 'UVODNIK Vlada proti Saši, na oico deset dni pred dne oblikovali seznan Le nekaj dni manj kot dve leti je minilo, ko je vlada prvič obiskala Saša regijo. Takrat je bilo to še »vati«, obisk y prihodnjem tedna pa, vsaj tako na oko, zbuja kar precej negodovanja. Ne zaradi vlade, da ne bo pomote, temveč zaradi organizacije obiska in podrobnosti, ki so oät-no znane samo nekaterim izbran- Mesec dni pred obiskom se načelnikoma upravnih enot praktično ni sanjalo, da bo kakšna vladi vom D so župani desetih občin Se h želja, katerega ministra bi imeli... Podobnih zadreg najdemo še veliko. Obisk vlade je bil, vsaj z uradnega stališča, včeraj še popolnoma inkognito. Le da je v sredo pri-curljalo pisno vabilo iz velenjskega Mica, ki ga bosta v torek odpirala Janša in Zver. Prav tako so z obane Šoštanj vabili na zaključek, sredino nogometno tekmo med vlado in Sašo ... Včeraj so iz občine Šoštanj vabili na za javnost zaprt pogovor z ministroma Podobnikom in Božičem, pa v velenjski (!) Center Nova ... Saj vemo, da bodo vse podrobnosti znane dovolj zgodaj, torej v ponedeljek, a vendar ostaja malce grenak priokus. Oziroma če si sposodimo izjavo enega od županov, da »vse skupaj izgleda malo špasno.» V tej zgodbi je, spet na oko, pozabljeno bistvo. Čisto možno, da kje mrzlično pripravljajo poglobljena vprašanja, aktualne teme, vsebinske novosti, o katerih bodo razpravljali z ministri in s premierjem. Ker naj bi bilo to v končni fazi namen tega obiska. Otipali, pregledali in dajali obljube so pred dvema letoma. Takrat smo zaokrožili, da v regiji pričakujejo pokrajino Saša, nadaljnji razvoj šoštanjske termoelektrarne in hitro cestno povezavo od avstrijske meje do avtoceste. Je treba razlagati, kaj od naštetega se je udejanjilo? Torej: pokrajina, kakor kaže, bo; u Tešu naložbe u šesti blok še malce visijo; o hitri cestni povezavi pa je zaenkrat samo veliko »sluha» ... Da je vlada pogumna, je pred časom označil velenjski župan Srečko Meh, da se na takšen način podaja na posamezna področja in spoznava probleme. Da pa se v Sloveniji ničesar ne zgodi čez noč, dodajamo s pomočjo Boruta Pahorja. Zato se vse bolj zdi, da bo v torek in sredo nastalo veliko fotografij, trepljanj po ramenih, ogromno zamer in mogoče še obljuba ali dve. o katerih bomo novinarji pisali naslednji dve letL Da pa ne bo vse črno. je le treba omeniti (črno. ne rdeče) nit. ki povezuje sredin obisk vlade z obiskom pred dvema letoma: takrat se je v Lučah dobesedno kadilo od asfalta, tako pozno so asfaltirali središče kraja. Vladi v čast. seveda. V sredo se. upajmo, ne bo kadilo od ceste čez Gorenjski klanec Vsaj upamo, da bodo delavci CMC-ja pravočasno opravili delo. In da se ne bo kadilo od drugih metrskih cestnih odsekov, ki jih v zadnjem tednu tako hitijo obnavljati. In tako bodo poleg zveste volilne baze. ki ji je, tako na oko. vladin obisk najbolj namenjen. svojo korist od obiska potegnili še vozniki KRATKE-SLADKE »Sončni« obisici Velenje še pred sredinim obiskom vlade oblegajo «visoki obiski«, ki jim je skupno vreme. Namreč, v sončnem petku je obrambni minister Kari Erjavec dajal izjave v hudi vročini. V čemernem sobotnem jutru so prvaka SD Borul obsiji isijalo nčni žarki, :akrat, ko j stopil ekpa j. šolski mi Brez čenč Imenovanje članov v krajevne odbore točka braslovških svetnikov na zadnji stilu »baba rekla, baba kazala,« kot se Marko Balant. »Na občinski svet mi ne bil še jasen. In je okaral svetnike: «Koli že povedal »vroča« ninilo \ občin odšle Bje občinskega sveta bi lahko j sproščeno vzdušje-, na voljo ali dnevna soba. O predlogu Ljudje se bodo morali navaditi živeti Pretirana kontrola na meji? Za slovenske dvolastnike s schengensko mejo naj ne bi bilo bistvenih sprememb Na meji Evropske unije s Hrvaško, ki poteka delno po Sotli, po vzpostavitvi schengenske meje ne bo skoraj nič drugače, kot je od lani. Tam namreč že veljajo schengenskl standardi, zato od 1. januarja (oziroma že nekaj dni prej) ne bo velikih sprememb. To je na sredini javni tribuni v Podčetrtku z naslovom Slovenija in Schengen zatrdil notranji minister Dragu-tin Mate, ki je s sodelavci predstavil posamezne podrobnosti. V prihodnjih mesecih bo tako prišlo še do zaposlitve nekaj sto novih policistov na celotni meji. kjer pospešeno ^adijo nekatere potrebne objekte. V Obsotelju je precej dvo-lastnikov, občane z obeh strani meje vežejo tesne družinske vezi, zato se schengenske novosti kljub vsemu bojijo. Ob celotni meji s Hrvaško bo po novem zaprtih 115 prehodnih mest, od tega bodo na primer v občini Podčetrtek ukinili dve brvi ter postavili tri zapornice. V ministrstvu pravijo, da bodo slovenski dvolastniki iahko prehajali mejo kot doslej, podobno kot jo dvolastniki ob meji z Italijo od nekdaj. Tam, kjer sta zgolj eden ali dva upravičenca, bosta prejela pred vzpostavitvijo scher^en-ske meje ključ zapornice, v primeru večjega števila bo obveljalo odpiranje po najavi. Zaprli naj bi le tista prehodna mesta, kjer prometa tako rekoč i telju tretjem naj-turističnem ije, naj bi za jristično co-sqt pomembnejš območju Slove vzpostavljeno no obveljal sta novitve novih pa nismo peli izpogajatl. Posameznih zlorab dovolilnic, ki bi kakšnemu »neturistu« služile kol bližnjica čez mejo, zaradi strogih evropskih kontrolorjev ne bodo tolerirali. Na tribuni v Podčetrtku, ki so se je udeležili župani in drugi občani, je bilo slišati največ pritožb zaradi postopanja nekaterih novih policistov ob Sotli, ki vzbuja negodovanje dela prebivalcev. Novi policisti naj bi pri kontrolah pretiravali, pri čemer občani trdijo, da naj bi obmejni policisti in dru^ policisti (ki jih prebivalci znajo ločevati) posegali v pristojnosti kolegov. To ni povsem res, pravijo policisti, saj naj bi v primeru hudega ogrožanja prometne varnosti ali suma prevažanja ilegalcev bili pristojni oboji. Iz Term Olimia se pritožujejo zaradi pretiranih kontrol njihovih gostov iz t. i. tretjih držav, ki jih na mejnem prehodu zadržujejo celo po pol ure. Med njimi so vplivni gospodarstveniki, posebej pa je moteče, da naj bi bili policisti na prehodih do »tretjih« manj prijazni kot do državljanov EU. Iz Term OlimU so zadovoljni, da je policija od lani diskretnejša, v javnosti opazna. ster imajo pri ! povedal, da lelovanju poli-nim prebivals- tvom zelo dobre izkušnji je to po podatkih Evropske iMje, med različnimi državami v Sloveniji najboljše. Tako odkrijejo kar dve tretjini ilegalcev prav s pomočjo prijav obmejnega prebivalstva. Po podatkih avstrijskih oblasti tako tre Avstrijo več ile ce kot Sloveni Nezadovoljsi Župani so prav voljni, ker poli troHranju mej. rabljaj o vaške poti rajo vzdrževati zgolj na občinske stroške. Minister jeob-Ijubil, da se bo s kolegi iz vlade o tem resno pogovoril. Na tribuni, ki jo je pripravil občinski odbor SDS Pod- četrtek, je zbrane prav tako zanimalo, kako dolgo bo obveljala neljuba schengenska meja na Sodi. V teh krajih imajo namreč med drugim načrte za oživitev Vbnarskega jezera, na ozemlju obeh držav. Minister je povedal, da bo pre-hajanjelažje že v trenutku, ko bo Hrvaška sklenila predpri-stopna pogajanja z EU, po njenem vstopu pa bo podoben režim, kot je trenutno na slo-vensko-avstrijski meji. Ukinitev schengenske meje na Sotli pa je po njegovem mnenju zelo oddaljena, saj bo (zaradi vamosmo zahtevne vzhodne hrvaške meje) povezana z iz-jeihrid visokimi stroški. BRANE JERANKO I • Na prodajnih meflih 5 časopisu Bojan Šrot razmišlja o kandidaturi Celjski župan Bojan Šrot resno razmišlja o kandidaturi za predsednika Slovenske ljudske stranke, ki bo jeseni na kongresu volila novo vodstvo. Njegovo morebitno kandidatu- nke Janez Podob-e sicer jeseni tudi merava ponovno !Sto pred- sam name potegovati sednika. »Kadar se najboljši ljudje v stranki potegujejo za najvišja mesta, lahko rečemo, daje stranka v vzponu in za SLS to velja,« je odločitev Šrota, ki sicer še ni stoodstotna, komentiral predsednik stranke Janez Podob- popol ranke. za prihodni Bojan Šrot in Janez Podobnik nik. Po dogovoru bodo postopki za kandidiranje stekli jeseni, do takrat ima Bojan Šrot čas, da se o njej do- končno odloči. »Cilj stranke je, da se jesenskega kongresa udeležimo z najmočnejšo ekipo, saj je to dobra cer zelo dobre odnose, brez razprtij ali tovrstnih težav, s katerimi se soočajo nekateri drugi,« je pojasnil celjski župan in podpredsednik stranke. »V primeru, da bi postal predsednik njenega vodenja predstavljati z funkcije v Celju. 1 cer zelo draga in jo rad opravljam ter si jo štejem v endar bi bilo do Cert Celjanov korektno, islil o tem, da bi loti posvetil državi nke, si e znam ipanske NOVI TiPIII PÜI^DKI Vir za socialna vlcljučevanja v Celjskem domu se je včeraj začela dvodnevna mednarodna konferenca na temo izzivov socialnega vključevanja. Pripravlja jo celjski Zavod Vir, ki poskuša predstaviti cilje na področju več let trajajočega projekta. Zavod Vir je nevladna ustanova z visokopražnim programom obravnave zasvojenih od nedovoljenih drog. Glavna cilja sta nudenje pomoči pri reševanju psihosocialnih stisk ter preventiva in vzgojno-izobraževalne naloge. V okviru razvojnega programa Equal so že leta 2004 vzpostavili tudi razvojno partnerstvo Feniks, v katerem so se ukvarjali z razvojem aktivnosti, ki bi posameznikom, ki so imeli težave z odvisnostjo, pomagale priti na trg dela, se zaposliti in zaposlitev obdržati. Posvetili pa so se tudi aktivnostim za boljše prepoznavanje problematike drog. Namen konference je širši javnosti predstaviti razvojne partnerje v projektu, pri čemer so na voljo tudi zanimiva predavanja. PM ODGOVOR Novmar Sebastijan Kopu-sar v CJanKu btisKanje opozicije {Novi tednik Celje, 11. 5. 2007, 3. stran) navaja svoje zelo pristransko razumevanje zadnjih dogodkov v Državnem zboru, povezanih z delovanjem poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora. Med drugim je novinar zapisal, da je »predsednik parlamenta Cukjati pred tedni predsednikom odborov in komisij s posebno okrožnico zagrozil, da ne bo dopuščal samovolje pri uvrščanju tem na dnevne rede, ki niso strogo povezane z vladnim načrtom dela...« Radi bi pojasnili, da je bil dopis pripravljen na zahtevo nekaterih poslancev, da naj se predsednik DZ, ki je po poslovniku DZ dolžan zagotavljati spoštovanje le-tega, odzove na vse hujše kršenje pravic poslancev v nekaterih delovnih telesih. Dopis, kije bil pripravljen po posvetu z Zakonodajno-pravno službo DZ, je bil le opozorilo, da morajo predsedniki pri vodenju delovnih teles spoštovati pravice poslancev in določila veljavnega poslovnika DZ in vsekakor ne grožnja, kot to navaja novinar. Kabinet predsednika Državnega zbora KJE SO MASI POSLANCI? Iskanje prvega bankirja Gverilska vojna med slovenskima predsednikoma, državnim Janezom Drnovškom in vladnim Janezom Janšo, je vsredo dosegla nove razsežnosti, ko so poslanci naj« strank vodstvu parlamenta predlagali, naj predsednika države pozovejo na zagovor pred ptKlance, pri čemer naj bi jim podal svoje poglede na imenovanje guvernerja Banke Slovenije, predraem pa pojasnil, zakaj se mu Boštjan Jazbec kot od vsega začetka . kž - na razpisu za izbiro guvemeria ne zdi primeren. Izbiranje guvernerja je iz predvidljivih tirnic zdrsnilo januarja letos, ko so se na račun do ted^ hvaljenega in cenjene^ Mitje Gasparija začele vlivati golide dvoma in sumni-čenj o nj^ovem delu, vlogo rablja pa je takrat prevzel vedno koristni Zmago Jelinčič (SNSJ. Koalicijski poslanci so Gasparijevo kandidaturo zavrnili in pričakovali, da bo naslednji na vrsti člana sveta Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki se je poleg Gasparija prijavil na lanskem oktobrskem razpisu. Predsednik Drnovšek je namesto njega predlagal vicegu-vernerja banke Andreja Ran-ta, ki pa je prav tako pogorel na poslanski preizkušnji v državnem zboru. Potem sta se kot morebitna kandidata pojavila še Veljko Bole in Jože Mencinger, vendar zaradi vse bolj odločnega nasprotovanje koalicije urad predsednika njunih kandidatur niti ni vložil v parlamentarno proceduro. Zadnji v tej zgodbi je Mojmir Mrak, ki je sredi tedna dejal, da se zaradi spolitiziranosti vprašanja novega guvernerja teh igric ne namerava udeležiti. Konec marca je dotedanji guverner Gaspari pospravil pisarno, videnje dolžnosti ^ver-neija pajeprevzel Andrej Rant-Vse vpletene sliaiii poudaija-jo, da država zaradi neimeno-vanja guvernerja ni v institucionalni krizi, pozicijska vojna med koalicijo in predsednikom države pa je obstala na mrtvi točki. Koalicija bo očitno zavračala vse razen Jazbeca, Drnovšku pa se nikamor ne mudi, saj banko začasno vodi »njegov« človek, ki ga je že prediagal za to mesto. keee Predlog, da od predsednika države zahtevajo pojasnila o izboru prvega moža domače centralne banke, je po besedah pravnega strokovnjaka Mira Cerarja povsem legalen, tri njegove avtorice (poslanske skupine SDS, NSi in SLS) pa morajo doseä, da ga najprej pou-di kolegij državnega zbora, potem pa še večina vseh poslancev V tem primeru bi na sejo državnega zbora uvrstili točko, v kateri bi se predsednik države moral izreä o postavljenem vprašanju. Kolegij državnega zbora o predlogu odloča prav danes (v petek). Omenjena zahteva je znova vzpostavila nekoliko spremenjena razmerjaposlanskih skupin. V sedaj največji opozicijski stianki SD so jo označili kot poskus posiljevali predsednika države, naj predlaga koaliciji ^^ečnega kandidata, nepovezani poslanci jo vidijo kot še enega izmed političnih pritiskov na Drnovška, v LDS-u pa se jim zdi skrajno nenavadno, da bi predsednik države moral pojasnjevati, zakaj nekoga ni predla^. Thdi v sicer vladnem DeSUS-u niso navdušeni nad »zasliševanjem« predsednika, zato pa so veliko mero razumevanja do pobude pokazali v SNS-u in dosedanji postopek izbire imenovali Drnovškova pritiehna igra. Predsednik države se je po vse bolj pogosti navadi zavil v molk, v koaliciji pa dodajajo, da doslej še ni pojasriil, zakaj zavrača predhodne pogovore z vodji poslanskih skupin. V svoji pobudi za njegova pojasnila poslancem so zapisali, da je to »nemodro, če ne celo neodgovorno, saj je jasno, da mora kandidat za izvohtev dobiti večino glasov vseh poslancev«. Po njihovem mnenju bi razgovori prav lahko pokazali, da ima Jazbec večinsko podporo, nato pa bi bil logičen korak, da ga državnemu zboru predlaga v izvohtev. Zanimivo pa je mnenje enega od očetov slovenske ustave in države dr. Franceta Bučarja, ki je v začetku tedna dejal, da se predsedniku države pri izbiri kandidatov za posamezne funkdje ni tiefaa posvetovati s politiko, saj naj bi ravno to vzdrževalo ravnotežje med predsednikom in parlamentom. SEBASTUAN KOPUŠAR BIG BROTHER Vstopi v hiša največjega resničnostega šova - BIG BROTHER in kupi enkratni neomejen dostop do popolnega vpoglede 24 ur na dan v živo ze semo lOEUfll ET BIG BROTHER to EUR/2.396,40Sn 03 42 88 112 03 42 88119 Niti vas niti mesto Na obrobju za marsikaj prikrajšani - Združeni bi lahko dosegli več Kra|evne sku^ primestnega dela Celja, katerega dobršen del predsta\dja strnjeno naselje ob cesti v Vbinik, vam ver-' jetno ni treba posebej predstavljati. Skoraj zagotovo vas bo tam pričakala kakšna policijska kontrola, čeprav, kot povedo krajani, bi zaradi gostega prometa za varnost tam bolj potrebovali kakšen pločnik. Pa vendar, kot se strinjajo sogo-' vorniki, denarja tako ali tako nikoli ni dovolj za vse, kar bi potre-. bovali. So pa prepričani, da bi dva f dejavnika olajšala dostop do mar-1 sikatere pridobitve; večji posluh za J njihove potrebe s strani Mestne občine Celje, katere del so, ter zainteresiranost krajanov za skupno zav-; zemanje. Ni dvoma, da imajo kra-■ jani radi svoj kraj, ampak obenem iskreno povedo, kako in kaj. Mar-1 tin Pečnik v Škofji vasi živi in je v I okvirudruštevaktivenvsesvoježiv-^ Ijenje: »Veste, nismo ne tič ne miš. Ne mesto in ne vas. Smo obrobna ; KS s precej >staroselci<, ki se nam pridružujejotudi>ubežnikipošola<, kakor sam imenujem. Z zadnjima dvema novelama, ki sta že pripravljeni, bomo poskušah to spremeniti. Eden izmed ključnih trendov svetovnih reform, v merilu OECD-ja, katerega članica smo postali, je odpiranje šolskih vrat potrebam okolja, še zlasti gospodarstva. In ravno to nameravamo postoriti,« je poudaril minister Zver. US Ravno v tem tednu so prejeli status kvalificiranega proizvajalca elektrike, na podlagi katerega bodo upravičeni ne samo do plačila elektrike, ki bo šla v obtok, temveč tudi do subvencij za zeleno energijo. ROZMARl PETEK Foto: GAŠPER GOBEC Šrot (tudi) med nadzorniki Banice Celje datki, da je čisti dobiček znašal 16,7 milijona evrov, kar je kar 26 odstotkov več kot leta 2005. Banka Celje je tako s 5,8-odstotnim tržnim deležem med bankami na šestem mestu, v zadnjem letu so uspeli povečati delež kreditov na 58 odstotkov, bilančni dobiček pa je znašal 16,6 milijonov evrov. V tem ietu nameravajo obseg poslovanja povečari še za 11 odstotkov. RP Ministra Milana Zvera jo prodsednik upravo Gorenja Franjo Bobinac (levo) sprejel v njihovem razstauno-prodajnsm csntru, ki je navdušil GZS-Območiia a I Celje, Ljubljanska cesta 14, Cel|e v skfadu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj in diplom za inovacije objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM ZA INOVACIJE NA CEUSKEM OBMOČJU ZA LETO 2006 1. V želji, da pospešuje inovacijsko dejavnost v družbi, kar povečuje konkurenčno sposobnost gospodarstva in istočasno Javno vzpodbuja in predstavlja ustvarjalnost mnogih strokovnih kadrov-inovatorjev, omogoča Območna gospodarska zbornica Celje vsem zainteresiranim gospodarskim družbam ali podjetnikom, posameznim inovatorjem ali drugim institucijam predstavitev inovacijskih dosežkov za leto 2006, ki so rezultat domačega znanja. S tem namenom objavlja razpis za podelitev priznanj in diplom za najboljše inovacijske dosežke v letu 2006. 2. Razpis objavlja Območna gospodarska zbornica Celje. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske dnižbe,samostojni podjetniki, samostojni inovatoiji ali druge oblike gospodarskih združenj. 3. Prijava na razpis mora vsebovati: - ime In priimek ter popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen - naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2006 z navedbo značilnosti inovacije po naslednjih kriterijih: inovativnost - izwmost in stopnja možne avtorske zaščite - nivo tehnične rešitve - novost doma in/ali v svetu - izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije itd. tržna zanimivost - za področje splošne in široke porabe - za proizvodna in podobna podjetja/organizacije - za posebne namene in področja primernost okolju - izboljšano delovno okolje in/ali varnost pri delu - uporaba neškodljivih materialov in/ali okolju neškodljiva uporaba - možnost recikliranja racionalnost - poenostavljeno oziroma izboljšano delovanje - cenenost izdelave in/ali vzdrževanja - manjše število potrebniti surovin ali dobaviteljev finančna učinkovitost - letni prihranek (za inovacije s področja splošne inovacijske dejavnosti) - letna realizacija (za profesionalne inovacije) - slike, načrte in opis prijavljene inovacije - stopnja realizacije inovacije 4. O predlogih, ki bodo prispeli v roku 30 dni od objave, bo odločala komisija za inovacijsko dejavnost pri OZ Celje. Komisija bo na podlagi sprejetega Pravilnika in kriterijev za ocenjev^je, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan s faktorjem 1,5, predlagala UO v odločitev podelitev priznanj (zlata, srebrna, bronasta medalja z listino) ter diplom. 5. Javna razglasitev ter podelitev priznanj in diplom bo najkasneje septembra leta 2007. 6. Prijave inovacij zbira Območna gospodarska zbornica Celje, Ljubljanska cesta 14, Celje v roku 30 dni od objave. Na Območni gospodarski zbomici Celje je možno dobiti tudi podrobnejše informacije v zvezi z razpisom na telefon 42 67 404 vsak dan med 8. in 14. uro. Jože Pušnik Direktor OZ Celje Milena Brezigar Predsednica UO OZ Celje Igj^yi partner z najboljšim ohmm Kopališče bodo odprli v soboto Prenovljeno Letno kopališče Celje, ki letos praznuje 50-letnico obratovanja, bodo odprli v soboto. Nove pridobitve kopališča - nov sistem ogrevanja bazenske vode, večje površine za sončenje, dodatno gostinsko ponudbo ter ostale novosti - je uprav-Ijalec, Zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti (ZPO), predstavil včeraj. Letno kopališče Celje ima ob vodnih površinah, med katerimi zlasti izstopajo lani urejena plaža in bazen z igrali za otroke, igrišča za odbojko na mivki, košarko in namizni te- nis ter zdaj že tudi trije gostinski objekti- Športni objekt Ljudsko kopališče, ki so ga imenovali tudi prostozračno kopališče, so v letu 1957 gra-düi tudi prostovoljno in z velikim entuziazmom pod vodstvom inž. Bloudka. 31. avgusta 1957 so ga s tekmo vaterpola za veliko nagrado Celja odprli za javnost. V zadnjih sedmih letih z letnim kopališčem gospodari ZPO. Z letošnjimi naložbami, ki so stale zajetnih 450 tisoč evrov, so končno poprejšnji solarni sistem ogrevanja vode zamenjali s sodobnejšim na osnovi izrabe geo termalne ener- Obletnica celjske v ponedeljek, 21. maja, bo minilo leto dni od slovesnosti na Glavnem trgu v Celju z ustanovitvijo celjske škofije in imenovanjem prvega škofa dr. Antona Stresa. Ob celjski smo lani v Sloveniji dobili še dve novi škofiji s sedežema v Murski Soboti in Novem mestu, mariborsko škofijo pa je papež Benedikt XVI. povišal v nadškofijo z nadškofom dr. Francem Kram-bergerjem. Lanska slovesnost se je začela pred Marijino cerkvijo in končala z mašo na Glavnem trgu tik ob stolnici sv. Danijela z imenovanjem prvega škofa dr. Antona Stresa. V prvem letu je nova škofija dobila vse organe, ki skrbijo za nemoteno delovanje. in urejene prostore v stavbi v Prešernovi uh-ci v Celju. Škofovo stanovanje pa je v stavbi v neposredni bližini stolnice in spomenika A. M. Slomška. Sodelovanje z Nadškofijo Maribor je korektno tako kot z ostalimi škofijami in mestnimi oblastmi. Ob prvi obletnici v Celju ne bodo pripravili večje slovesnosti, ampak na predvečer, v nedeljo, 20. maja, ob 19. uri le spominsko mašo, ki jo bo vodil škof dr. Anton Stres. «Bogu se bomo zahvalih za prvo leto našega delovanja in se priporočih za vse dobro tudi v prihodnje,« je povedal škof, ki ima v teh dneh ob vsakodnevnem rednem delu največ opravka z birmami. TONE VRABL gije. Iz 25 metrov globokih vrtin črpajo vodo, ki ima od 8 do 12 stopinj Celzija, in jo ohladijo do 5 stopinj, nato pa vračajo v vrtine. Z odvzelo toploto s pomočjo toplotnih črpalk ogrevajo bazensko vodo, ki bo imela med 26 in 27 stopinj Celzija. Ogreti morajo kar 2.200 kubičnih metrov vode, za kar potrebujejo sedem dni. 1-etošnje novosti so še sodoben sistem za prodajo in kontrolo vstopnic, nova površina za sončenje na prostoru, ki so ga poprej zavzemali sončni ko-lektorji, in nov gostinski lokal. BS, foto: GK Papež v Sloveniji Mnogi se sprašujejo, kdaj bo prvič obiskal Slovenijo papež Benedikt XVI. Škof dr. Anton Stres obisk pričakuje v letu ali dveh. »Ko sem se pred kratkim v Vatikanu srečal s papežem, sem se predstavil kot celjski škof in vprašal, kdaj ga bomo lahko pozdravili v Sloveniji. Odgovoril je, da lahko kmalu, ker je Slovenija blizu. Papež namreč ni navdušen nad daljšimi potovanji (svetla izjema je bilo zadnje v Brazihji, ki je trajalo pet dni, op.p.). Obstajajo možnosti, da bi papež pripotoval že prihodnje leto ali najkasneje leta 2009. Prihodnje leto je zanimivo zaradi predsedovanja Slovenije Evropski skupnosti, malo pa motijo parlamentarne volitve. Papež tudi pričakuje uradno vabilo.« BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CEUB vdaomtVu^uM 25.maj2007ob18.uri REVIJA BORILNIH ŠPORTOV '' Od 25.do27.maja 2007 Promocija Združenja multiple skleroze Slovenije 26.maj 2007 ob tS.un DAN BOKSA • za pokal Citycentra Celje aj na www.city-.center.si 8 ^OfSiDKI NOVITEDil Parkirišče ceijsico Mestna občina Celje je po dobrih petih letih na prvi stopnji dobila spor s Slovenskimi železnicami (SŽ) okoli lastništva parkirišča ofo celjski železniški postaji. Župan Bojan Šrot pravi, da so SZ sicer napovedale pritožbo. »Z upravo pa se že pogovarjamo o možnostih, da bi od pritožbe odstopili in da bi stvari uredili dogovorno. Predlagamo, da SŽ napovedano pritožbo umaknejo, MOC pa bi se v zameno od- povedala obogatitvenemu zahtevku za to območje, glede na to, da ga ni imela v svoji posesti zadnjih pet let. Prav tako predlagamo, da bi tudi v prihodnje invalidsko podjetje SŽ upravljalo s tem parkiriščem, vendar pod režimom, kot velja za MOC. To papomeni, da parkiranje tam na bi bUo več plačljivo 24 ur, ampak le do 16. ure ob delovnih dneh in brezplačno ob sobotah, nedeljah in praznikih,« je povedal Šrot. Pridobitev lega zemljišča v občinsko last je pomembna iz večih razlogov. Občina bi namreč tam lahko zagotovila ustrezno število parkirišč za bi .žnje stanovalce, prav tako pa bi lahko v naslednjih letih izpeljala že načrtovan projekt gradnje štirih manjših parkirnih hiš, kar bi bilo izjemnega pomena ob prizadevanjih za oživitev mestnega jedra, pa tudi za višji standard bližnjega Hotela Evropa. BS, Foto: AS Z lanske plesne prireditve Ples ali kdo bo koga pohodil? Danes bo v Celju že šestič plesna šola Plesni val v sodelovanju s Plesno zVe-zo Slovenije organizirala projekt Slovenija pleše -Ulična četvorka 2007 - Quadrille Dance Festival. Poleg glavnega vodila, to je rekordno plesanje četvorke, gre za druženje mladih na zadnji šolski dan maturantov. Žal je v ozadju spor med organizatorji, ki je privedel do prireditve z dvema različnima imenoma. Tako bo ponekod v slovenskih mestih Maturantska parada, drugod pa Ulična četvorka. Oboji pa se bodo potegovali za Guinnessov rekord. Ulična četvorka, ki je pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije (PZS) in nekaterih plesnih šol iz vse Slovenije - v Celju so jo organizatorji letos poimenovali Celjski maturant, je ločena od projekta Maturantska rada. Ker je četvorka za Guinnessov rekord združena iz dveh projektov, prvega pripravlja PZS in drugega Plesna šola Urška, prihaja vsa leta do sporov Rudi Kocbek, glavni koordinator Plesne zveze Slovenije za European Quadrille Dance Festival, je povedal, da organizator Maturantske parade ne želi več sodelovati s Plesno zvezo Slovenije in s tem iz prijave za svetovni rekord izključuje maturante iz 20 slovenskih in 26 tujih mest, ki so združeni v okviru zveze. Dodaja, da PZS na podjetniški interes Urške ne more pristati in da ji je zveza pripravljena predari plesne rezultate pod pogojem, da jih Urška ne bo uporabljala za lastne poslovne interese, ampak samo in izključno za posredovanje Guinnessovemu uradu v London. V Celju bodo mladi plesali na Prešernovi ulici, ki bo za ves promet zaprta danes do 13. ure. Sprehod po mestu bodo plesalci četvork izvedli 15 minut pred pold-nevom, točno ob 12. uri pa bodo maturantje pričeli podirati rekord o sinhronem plesanju četvorke. «Žal odgovorni pri Urški kljub našim večkratnim pozivom in dopisom o enakovrednem sodelovanju ne želijo dogovora in skupnega rezultata. Bistvo predloga našega dogovora je, da sta projekta enakovredna in da je končni prijavitelj podatkov Guin-nessu o rekordu in organizator podelitve priznanj tista stran, ki zagotovi ve^e število plešočih,« pravi Kocbek. Mladi željni plesa za Guinnessov rekord ne bodo prikrajšani, saj bodo pri Plesni zvezi Slovenije projekt izpeljali v 46 mestih in sedmih državah, saj se bodo slovenskim maturantom pridružili še maturantje iz drugih evropskih mest kot so Hrvaška, Madžarska, Srbija, Bosna in Hercegovina ... MOJCA KNEZ, foto: GK Sodišče je v sponi med Mestno občino Celje in Slovenskimi železnicami na pral stopnji prisodilo to zemljišče občini. Ali imaš ceiiaicijo? v soboto je mednarodni dan celiakije, bolezni, za katero zboli eden od stotih in ki se lahko pojavi kadarkoli. Slovensko društvo za ce-liakijo, ki ima podružnico tudi v Celju. žel! z geslom Ali imaš celiakijo? opozoriti, da o bolezni vemo veliko premalo. Najpogostejša zmota o tej bolezni je, da je celiakija zgolj otroška bolezen, ki jo spremljajo tipični znaki; reje, velik in napet trebuh, dolge in suhe okončine... Vendar se takšni znaki pokažejo le pri manjšem delu obolelih. Zlasti v zadnjem času odkrivajo vedno več malih in odraslih bolnikov z zelo neznačilnimi znaki. »Če je še pred nekaj leti veljalo, da je celiakija relativno redka bolezen, so novejše raziskave pokazale, da je pogostost vsaj 1:100 (en bolnik na 100 prebivalcev), kar pome- ni, da bi v Sloveniji celiakijo lahko imelo okrog 20 tisoč ljudi,« je povedal dr. Jernej Do-linšek, predsednik Slovenska ga društva za celiakijo. V soboto bo slovensko društvo pripravilo tudi športne ^e podružnic v BTS Strahinj, v bližini Kranja. Prireditev se bo začela ob 10. uri, ob 14. uri napovedujejo še krajšo kulturno slovesnost. Pričakujejo več kot štiristo ljudi iz vse Slovenije. MBP iščejo direktorja Kdo bo gradil nadvoz? Ponovni mednarodni razpis za izbor izvajalca za gradnjo nadvoza v naselje Lipa v Štorah, ki je bil objavljen v evropskem uradnem listu, se izteka. Zadnji rok za oddajo ponudb je ponedeljek, 21. maja, ob 11. uri. Odpiranje ponudb bo uro pozneje v prostorih agencije za železniški promet v Mariboru. Kot smo že poročah, je po prvem razpisu državna revizijska komisija v treh točkah ugodila pritožbi podjetja Strabag, zato ga je omenjena agencija morala ponoviti. Nadvoz Lipa, ki bo stal približno pet milijonov evrov, bo v savinjski regiji med največjimi naložbami. Zgrajen bo na ozemlju dveh občin, štorske in celjske, z enim koncem na območju stavbe nekdanjega internata na Lipi ter drugim pri zadnji hiši na Teharjah. Delati bodo začeli v štorski občini, ki je svoj finančni delež za nadvoz v letošnjem proračunu že zagotovila. V Štorah so temeljni kamen bodočega nadvoza položili oktobra lani in takrat napovedali, da naj bi bil objekt dokončan že letos. To se zaradi omenjenega zapleta s Strabar gom, ki odmika začetek gradnje za več mesecev, še ne bo zgodilo. BJ Celjski mestni svet je na zadnji seji praktično brez razprave podprl poročilo o lanskem delu in letošnji načrt dela Regijskega študijskega središča (^S). To je bilo zaradi znanih zapletov zaradi razrešitve Adi-jane Zupane dobro leto dni praktično blokirano. Zdaj je, pravi vršilec dolžnosti direktorja Stane Rozman, RŠS finančno in deloma tudi kadrovsko konsolidirano. »Nadaljujemo z zastavljenimi projekti in upam, da jih bomo uspešno speljali do konca. Tudi s prostori za izvajanje novih študijskih programov, ki so že odobreni in tistih, ki so v nastajanju, na bi smelo biti prevelikih težav. V Celju računamo pri eni od visokih šol na prostore v stavbi nekdanje Kovinotehne, druga od šol že ima zagotovljene prostore v Velenju. Žal pa zaradi predol-gotrajnih postopkov na Svetu za visoko šolstvo letos še ne bo mogoče vpisati prve generacije. Pričakujemo da bo RŠS do naslednjega študijskega leta pridobilo koncesijo in bo tako študij brezplačen,« je povedal Rozman. Čez dve leti naj bi bilo tako v Savinjski statistični regiji, glede na ambiciozen načrt RŠS-ja kot Tehnopolisa že več kot 10 risoč študentov, s čimer bo mogoče zmanjšati aliscelo izničiti sedanji izobrazbeni primanjkljaj. Rozman je komentiral tudi v torek objavljeni razpis za dhektorja RŠS-ja. »Upam, da bo svet zavoda izbral dobrega direktorja. Sam sem naloge vršilca dolžnosti direktorja opravljat dobro leto dni in v tem času spoznal vse možnosti, ki jih daje obstoj in delovanje tega zavoda. Na razpis se ne bom prijavil, saj sem prijavljen kot kandidat za ravnatelja 1. Gimnazije v Celju,« je dejal Rozman. BRST GARANT d.d. Polzela iDdustnjskaprodajaloa Polzela Tel. 03 7037130,7037131 G4R/il diiRvi ndločil za malce drugačen fitnes in aerobiko, zato so jo mahnili najprej na Mrzlico in nato na Kal. 13,9, sta jih do zdaj izgubili kar dve, in sicer Anica Po-dergajs in Valerija Hercog, takoj za njima je s 13,3 kilograma Janja Pimat, le dekagram manj ima Polona Turnšek. Čestitke ne gredo le njim, temveč vsem našim udeležencem, ki pridno ob krožniku in z gibanjem izgubljajo kilograme. Ob tem si nismo mogli kaj, da ne bi »zaslišali«Janje Pirnat, Vesne Flander in Zvezdane Gal o tem, kako so živele prej s kilogrami ter kakšno je njihovo počutje v skupini. Pir-natova, najmlajša v skupini, pravi, da je bila prej »zavrta« in ni odhajala v družbo. Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE HMHSinni kar se je zdaj spremenilo. »Jedla sem preveč nezdravo in po gostilnah, sadja in zelenjave skorajda ni bilo.« V skupino je prišla skoraj s 87 kilogrami, njen cilj pa jih je izgubiti še 10. «Kilograme sem pridela z neredno prehrano, ki ni bila zdrava,« pravi Flandrova, ki prej težav s samopodobo ni imela. »Kompleksov sem se otresla po srednji šoli.« Po končani delavnici se bo trudila vsaj trikrat tedensko gibati in zdravo jesti še naprej. Izgubila je 11 kilogramov, dol- POZOR, HUD PES »Gemištfc goročno pa si je zastavila odpraviti še 20 kilogramov. »Ostali udeleženci so me presenetili že na samem začetku, zato se odlično razumemo,« še pravi. Galova s tremi otroki živi pestro, kot pravi. »Ker imamo okrepčevalnico, sem vedno »grickala« arašide in gibanja skorajda nisem poznala.« Počuti se odlično, saj je od 75 kilogramov prišla že pod številko 70, kot pravi. »Do konca leta bi rada prišla na 62, kar mi bo uspelo z veliko volje.« MATEJA JAZBEC Pravzaprav Evrovizye m-sem spremljal že leta. Nazadnje sem )o pred kakšnimi petimi leti, pa še to po nakljutju. Takrsa, sem si rekel, podobno kot po svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2002, da me predvidljivost, udvorljivost m servil-nost an^ofilnemu festivdu -inzahodnm praistavmkom odbija. No, zdaj, ko imamo internet, je nekohto: lažje,v Klikneš na izvajaka m slišiš, zakaj ^e. Takosem ina-lenkost»{»stalA.tesiišal cvet pretežnovzhodnoevropskih šlagCTjev. 2e pred desetletji le nek romunski filozof zapisal, da pnhaja obdobje dviga slovanskih narx)dov v splošen svetoviu kulturni >^emjšt«. Sicer je v preteklih stoletjih res pnSo do tega, toda bol> v smislu poteke moö, pa tudi v nekakšnem »i2va)al' skan« smislu, manj v-ustvar-jatnem. Kar me jfi letos presenečalo, je bik) predvsem to, da je pnžlo.v veliki men do nekafonfi. glasbene.pop fuzye, vkaiero so vdiodnjaki deloma.-prenesli todi svoje tradicionalne-zvoke..tradicionalne instrumente, ki so Jih sicer, na, zahodu, vsaj v tako širokem smislu, poznali zgolj kot eksote, oöt-no pa sejetudi zahodni okus ze nekohko privadil na vzhodnjaško mdodiko, da ne rečem celo oi^entalno m spreje! zlitie teh dveh tradi-aj kot samoumevno, nemo-teče dejstvo. Da je temu tako. je dokazala zmagovalna pesem m z^otovo tudi bolgarska, pa reamo romunska. ki je svoi taktični načrt zgradila na večjezičnem besedilu, mukikultur-nem priltzovanju. Nekaj podobnega je bilo seveda tudi z naše strani, sai je z »naje-oiom« operne pevke najtežje zgrešiti, ker več kot očitno še zmeraj obstaja nekakšna vsesplošna naklonjenost opernemu petju kot takšne- 1 Piše: MOHOR HUDEJ •• mohorh@hoti^l.com mu; tako zelo je kulturno, da ga ie prezreti skoraj tako kot priznati svojo ftecivili-zuranogt. Podobno kot v ^asbenem drfu-pnreditve je bilo tudi na področju videospotov in, vsaj usto malo, kar sem ujel v zvezi s samim nastopom, tudi pn koreogratiii, ki je . bila izrazito »emtivijevska« m predvsem pnčakovana. da ne rečem umlorrmrana. Letošnja Evrovizija je bila pravzaprav nekaMen logičen zaključek procesov združevanja Evrope m na svoj način emancipacijski priključek vzhoda k zahodu- Letošnja Evrovizija nam je na najlepši možen načm pokazala, kako do^očasno življenjese nam obeta v skupni Evropi m kako zelo si želimo biti manj radičm m čunboli pripadni Enemu. •Vzhod se je dokončno naučil taktike zahoda. Dobili smo vseevropsko melodijo, ritem, koreografijo, pubh-ko, distnbuciisko mrežo, festival obstala že leta, čas je. da nam še diktatura demokracije naJoži vse mogoče narodne deviaaje. pa bo krog sklenjen. Skratka, s padcem trdnjave strasti vzhoda je dokončno propadla glasba, ki je odslej ie še rokodelsko približevanje vnaprej zamišljemm m propagandno podprtim oslad-nostim, psevdočustvenosti. psevdohumanizmu, psevdo, psevda, psevdu, psevdo. pn psevdu, s psevdom. Kmalu bomo imeli vsi narodi en sam sklon, unenovan; psev-doklon! Želja lahko postane resničnost "rJ.;. tednik J ceije '«C'...... 200 EUROV RIESE ŠTIPENDIJA ALiMWffi Trženje vzajemnih skladov Finančni leasing Fondpolice:; . Hrana H nahrbtnika je bila sevetia zdrava. - Št 39 -18. maj 2007 — www.novif-j:^iiik.coiii 10 CELJE I Premalo redarjev Celjske občinske inšpekcijske službe so bile lani pri svojem delu uspešne, smo slišali v poročilu, ki ga je na zadnji seji sprejel mestni svet. Inšpektorji in redarji so Uni izterjali za 106 tisoč evrov kazni. Občinski inšpektorat je bil na področjih svojega delovanja dokaj učinkovit. Izrekli so 28 ukrepov zaradi kršitev pri ravnanju s komunalnimi odpadki in z divjimi odlagališči. Veliko so opravili tudi pri odstranjevanju zapuščenih vozil. Izsledili so 36 last- nikov, ki so morali stare avtomobile odstraniti na lastne stroške, 80 pa jih je odstranil ZŠAM. Vzdrževalcem občinskih cest so posredovali 86 zapisnikov o ugotovljenih nepravilnostih in napisali 23 odločb. Lani je državni zbor sprejel Zakon o občinskem re-darstvu in Zakon o varstvu javnega reda in miru, kar občinske inšpekcijske službe postavlja v novo vlogo, ki pa ji vsaj za zdaj še niso kos. Vodja občinskega inšpektorata Zdenko Lesjak pravi. da se mora občinsko redars-tvo za Izvajanje vseh novih nalog organizirati do konca prihodnjega leta. »Po moji oceni pa v občini ni dovolj redarjev, saj je že ohranjanje javnega reda in miru pereč zalogaj. Zato bo treba število redarjev s sedanjih osmih precej povečati.« V kratkem času bo treba redarje tudi ustrezno izobraziti, saj morajo opraviti 170 ur izobraževalnega programa, za kar bo stroške krila država, a pri tem je še veliko odprtih vprašanj, zlasti pa še ni ustreznih podzakonskih aktov, ki bodo urejali pooblastila za ukrepanje redarjev. Kot naprimer pri za mnoge motečem in vse bolj razširjenem beračenju, na kar je na seji opozoril svetnik Bo- Sicer pa so redarji lani obravnavali tudi 4476 parkiranj v nasprotju s predpisi, ob zanje izdanih plačilnih nalogih so ukrepali še v drugih 558 primerih, med katerimi je bilo prek 530 predlogov za izterjavo glob. BRST Učenci OŠ Frana Roša z Matejem Demšaijem pred novo tablo v Novi vasi Drevo je življenje Celjska enota Zavoda RS za varstvo narave je predstavila nove označevalne table ob štirih zavarovanih drevesih v Celju. Ta drevesa predstavljajo zadnje ostanke narave v mestnem okolju in pomenijo zadnjo vez z gozdom in naravo za ljudi v mestu. Letos je mestni svet sprejel odlok o zavarovanju 17 dreves. V sredo so pred- stavili table ob štirih drevesih, dugla-ziji v Pečovniku, platani pri Hotelu Štor-man, Trobiševi bukvi in hrastih v Novi vasi. Namen postavljenih tabel je Širjenje zavesti o pomenu zavarovanih dreves, njihovi strokovni negi in informiranju širše javnosti o zavarovanih drevesih. Slovesna predstavitev tabel je bila pri hrastih v Novi vasi, kjer so svoj projekt Drevo je življenje predstavili tudi učenci OŠ Frana Roša iz Celja. Odkritja tabel so se udeležili tudi Nina Mašat, višja svetovalka na oddelku za okolje, prostor in komunalo Mestne občine Celje, Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, in Matej Demšar iz celjske enote Zavoda RS za varstvo narave. KŠ Zakolesarite v clt^centi IVIAJSKI KROG ~ " 2.kolesarsko druženje I nedelja, 20.maj, ob loh Dolžina tras: Celje - Vojnik; 30km 1 Vojnik - Vojnik; 23km ' SI. Konjice - Vojnik; 27km Štart: CELJE: pred glavnim vhodom v Citycsnter VOJNIK: pred občinsko stavbo SL. KONJICE: pred b-govino Interspar CHj: vseh tras v VOJIUtKU, na rokometnem igrišču i>tvin»w.cel|e.si, www.vsjnik.si in w MAJSKI KROG Techno park v celjskem parku bo danes multimedijski dogodek Techno park, z glavo nad zabavo. Dogodek bo v okviru projekta Kreativno v parku, ki ga organizira Celjski mladinski center, predstavila Ekipa KUD Technologie. Prireditev bo trajala 24 ur. Začela se bo ob 10. uri v celjskem parku in se nato ob 18. uri nadaljevala v Celjskem mladinskem centru. Na prireditvi se bo predstavilo več kot 15 slovenskih didžejev in tudi nekaj tujih gostov. KŠ www.novltediiik.coin lifiTiliii Včeraj o novem ravnatelju Na razpis za mesto novega ravnatelja I. Gimnazije v Celju se je prijavilo šest kandidatov. Konec aprila je dosedanji ravnatelj Jože Zupančič tudi uradno potrdil svoj odstop, dobri dve leti pred iztekom svojega mandata. Na razpis so se prijavili trije profesorji prve gimnazije, Jua-na Robida, Anton Šepetava ter Alenka Prebičnik Sešel. Prijavili so se še profesor na Srednji ekonomski šoH Celje Stanislav Rozman, ravnatelj ljubljanske osnovne šole ter predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije Oto Račečič in Ivan Kramperšek iz Mozirja, prav tako osnovnošolski ravnatelj. Slednji je v mi-nuljh dneh kandidaturo že umaknil. Kandidati so svoje programe včeraj predsta-vih učiteljskemu zboru, svetu staršev in dijaški skupnosti. Občina in šolski minister bosta podala svoji mnenji, svet zavoda pa bo o kandidatu odločil do konca meseca. Novi ravnatelj bo dolžnost prevzels 15. julijem. PM "IZJAVA TEDNA Na bolje gre Komandir Policijske postaje Celje Roman Grabrovec ob predstavitvi poročila o lanskem delu na celjskem mestnem svetu: »Na področju kraj malih vrednosti, kjer gre zlasä za kraje barvnih kovin, se je stanje močno izboljšalo, saj so cene barvnih kovin močno padle.« NA KRATKO O novostih v šolstvu Novosti v osnovnem in srednjem šolstvu bodo tema javne tribune, ki jo v torek ob 18. uri v mali dvorani Celjskega doma pripravlja Ženski odbor Slovenske demokratske stranke v sodelovanju s celjsko regijsko koordinacijo SDS. Načrtovane spremembe na področju osnovnega in srednješolskega izobraževanja bosta predstavila Angelca Liko-vič, članica Civilne iniciative za šolo po meri človeka in strokovnega sveta pri SDS za vrtce in osnovne šole, in Janez Mežan, direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih pri ministrstvu za šolstvo in šport. BS Potrjena politika kakovosti Javne naprave Celje so po enoletnih prizadevanjih v sodelovanju s priznano agencijo Bureau Veritas pridobile certifikat kakovosti ISO 9001/2000, V Javnih napravah pravijo, da je certifikacija politike kakovosti zgodovinska prelomnica v poslovni odličnosti podjetja in priznanje njihovim prizadevanjem za trajnostni ekoložki razvoj. Certifikat jim bodo podehli danes dopoldne v Modri dvorani Celjskega sejma, ko bodo povedali tudi več o načrtih. Ob dogodku so pripravili razstavo inštalacij Izidorja Jalovca in ekopiknik. BS Podmladek SDS-a » Celju V soboto dopoldne se bo v Narodnem domu v Celju sestal Svet Slovenske demokratske mladine, podmladka SDS-a. Svet je najvišji organ podmladka, v Celju pa se bo na delovnem srečanju zbralo okoli sto mladih. BS lili Ill's BRASLOVČE : 11 Krajevni odbori brez možnosti odločanja? Med braslovškimi svetniki v novem mandatu so velika nasprotja. Bolje rečeno, predstavniki Nestrankarske liste, predvsem pa svetnik Bogdan Trop, neuspeli kandidat za župana na jesenskih volitvah, se iz seje v sejo ne more strinjati z odločitvami župana Marka Ba-lanta in razvojnimi usmeritvami občine. Trop je prepričan, da župan s sodelavci uveljavlja svojo voljo zgolj z argumentom moči, kar naj bi se ponovno pokazalo na zadnji seji občinskega sveta pri imenovanju kandidatov za člane krajevnih odborov in ustanovitvi le-teh. Kandidate naj bi imenovali na zborih krajanov. ki pa so bili zaradi slabe udeležbe nesklepčni, toda kljub temu sprejeti in dani v potrditev občinskemu svetu. Predlagali naj bi jih predstavniki političnih stiank, zato so bili imenovani zgolj po politični pripadnosti, »kar ni v skladu s statutom,« še pravi Trop. Z imenovanjem kandidatov se niso strinjali tudi nekateri drugi svetniki. Jože Rožič, NSi, je zato navrgel primer Trnave kjer so v krajevne odbore imenovani člani le dveh strank. Franc Škru-ba iz Desusa je menil, da nekateri predsedniki odborov tej funkciji niso niti kos, z njim se je strinjal tudi Miran Kiajnc iz Nestrankarske tiste. Leta 2000 so v Braslov- čah funkcijo krajevnih skupnosti prevzeh krajevni odbori, zato krajevne skupnosti formalno obstajajo le še v te-ritoriahiem smislu. Z ustanovitvijo odborov pa so odvzete pristojnosti tako odborom kot tudi krajevnim skupnostim, kar zavira njihov razvoj , moč odločitve pa je v rokah župana. To naj bi se odražalo tudi v funkciji članov odbora in predsednikov, katerih funkcija je zgolj častna in ne plačana, saj j e po mnenju župana to nepotieben občinski strošek. «Krajevni odbori niso imeli možnosti sodelovati pri pripravi proračuna, sredstva na kontih kra-jeviuh skupnosti pa so drastično zmanjšana, v Letušu kar za 30 odstotkov. Za vsak meter asfalta bomo morati prositi župana,« situacijo opiše Trop. Balant je očitke označil kot sprenevedanja. »Stvar posameznih svetnikov je, ali jim predstavniki, ki so jih sami lahko predlagali v krajevne odbore, niso \^eč oziroma po-titično blizu.« Dejal je tudi. da so krajevni odbori prejeli navodila za pripravo finančnega načrta, ki pa ga je izpolnil le krajevni odbor Bra-slovče. Kljub nestrinjanju pa so predlog o imenovanju članov in odlok o ustanovitvi krajevnih odborov svetniki na koncu skoraj soglasno sprejeli. MATEJA JAZBEC Zapleti lastnikov z investitorji s prvo fazo gradnje na Kovačevem hribu južno od naselja Prebold, velikem okoli 9 hektarov, kjer gre za delno neugodno, strmo in za pozidavo zelo zahtevno območje, bi lahko že začeli. Zaradi nestrinjanja lastnikov večjega dela Kovačevega hriba, družine Huš, glede ceste, ki bi potekala po njihovem zemljišču, pa so se aktivnosti začasno ustavile. Huševi se s krožno ceste, kot bi potekala po prvotnem načrtu, ne strinjajo. Predstavnica podjetja Nit iz Celja, investitorja, je zato Mojco Huš na zadnji seji občinskega sveta javno vprašala, koliko denarja želijo za izgradnjo ceste, kar pa ji ta konkretno ni odgovorila. Občino, ki bi ji naselitev morala biti v interesu, kot je dejala, pa je pozvala k pripravljenosti za reševanje tovrst-rah zapletov. Župan Vinko Debelak je pomoč pri reševanju cestnega prometa obljubil tudi zaradi dejstva, da bo omenjena cesta prej ali slej postala občinska. »Bo pa do nestrinjanj v prihodnje najverjetneje še prihajalo, saj bodo ta- ko investitorji kot lastiuki zemljišč vsak po svoje iskati korist,« pravi. Zaplet so delno rešili, ko je predstavnica investitorja Huševi predstavila rezervno raztičico, s katero bi se izogrtili cesti čez njihovo zemljišče, kai pa je Huševa sploh prvič slišala in nato na dogovor'pristalä. So pa z manj zapleti, v prvo obravnavo dati lokacijski načrt za območje Latkove vasi, kjer bodo gradili pretežno stanovanja, ki bodo ohranila podeželski videz naselja. MATEJA JAZBEC coAnico^anbergerpri Dobri žalski raziskovalci Občina Žalec že več let pripravlja projekt Mladi raziskovalec. Zaključna prireditev s predstavitvijo vseh letošnjih nalog je bila v torek v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Letos je na razpis prispelo 33 raziskovalnih nalog, od tega iz vrtcev občine Žalec pet, po deset iz OŠ Šempeter in I. OŠ Žalec, pet iz OŠ Griže, tri iz OŠ Petrovče in ena iz II. OŠ Žalec. V raziskovalno delo je bilo vključenih 145 otrok iz vrtcevterveč kot350 učencev iz osnovnih šol žalske občine. Tokrat je bilo razpisanih pet tem. Največ, po osem naiog, je prispelo na temi Kako so kuhale naše babice in Vrednost skozi čas mladih, sedem jih je bilo na temo Gospodarno ravnanje z odpadki v gospodinjstvu, po pet pa na temi Mobi-teli - zlo ali nuja in Ekološka učna pot. Vse nalogeje v raziskovalnem inštitutu Erico Velenje pregledalo sedem recenzentov. Kot so poudariti, so raziskovalne naloge iz leta v leto boljše, tudi tiste, pri katerih so sodelovali predšolski otroci. TT Zvezde v Žalcu v Žalcu bodo danes in jutri pripravili že peti festival vokalne glasbe Sredi zvezd. Kakor ugotavljajo organizatorji, ki se pri pripravi Izjemno trudijo, je žalsko okolje festivalu zelo naklonjeno. Festival Sredi zvezd je postal osrednje gibalo petja vokalnega jazza in popa pri nas. Izvedba te glasbe temelji na petju z mikrofoni ob vključevanju vseh tehničnih možnosti, ki jih premore sodobno ozvočenje (uporaba specialnih mikrofonov, filtrov, procesorjev, efektov, odmeva in prostorskega zvoka). Prav tako pomembni so svetlobni efekti, ki lahko podprejo vsebinske in ritmične elemente posamezne skladbe. Vse to je v Žalcu v veliki meri izpolnjeno. Res pa je, da se morajo tudi skupine, zlasti nove, navaditi na ta način izvajanja. Za uvod v peti festival vokalne acapella zabavne glasbe bo poskrbela vrhunska svetovno znana skupina Flying Pickets iz Anglije. Že lani je navdušila številno občinstvo z vokalno interpretacijo znanih svetovnih uspešnic in avtorskih skladb z zadnjega albuma Everyday. Izvrstna izvedba ob odlični koreografiji je posebno doživetje. V Žalec, v Dom II. slovenskega tabora, bo ob 19.30 prišla skupina, ki v svetu res nekaj velja. V soboto, prav tako v žalskem hramu kulture ob 19.30, pa bo šlo zares. Na festivalu Sredi zvezd se bo devet prijavljenih skupin (ljubljanske VS Jazzy, VS Male malice in Voca-lissimo, Kolopanjke iz Siska, kvartet Stična, VS Sonus iz Oplotnice, KVS Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, VS Lyra iz Zibike in VS Cantemus iz Žalca) potegovalo za uri nagrade žirije in tri nagrade publike. Posebni gost festivala bo Mi-Ijenko Prohaska, skladatelj, aranžer, dirigent in glasbeni US Občina Tabor v skladu z Uredba o pridobivanju, razpolaganju In upravljanju s stvarnim premoženjem države In občin (Uradni list RS, št. 12/ 03,77/03) ter s Sklepom 25. redne seje Občinskega sveta z dne 30.1, 2006 JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NEPREMIČNINE PRODAJO NEI_ 1. Predmet prodaje: stavbno zemljišče, lokacija Ojstrica, pare. št. 969/5, k.o. Črni Vrh, travnik površine 3.445 m^, predviden za novogradnjo stanovanjskih In pomožnih objektov. 2. Izhodiščna cena: 17,00 EUR/m^ oz. 58.565 EUR le ö.o.a V Vitanju se že več kot pet let neuspešno ukvarjajo z dvema naložbama. Gre za že zgrajeno čistilno napravo in doslej neuspešno izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso s toplovodom. O usodi čistilne naprave, ki je po mnenju dela krajanov na povsem zgrešeni lokaciji, bodo spregovorih na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta, za ogrevanje na lesno biomaso pa je občina podpisala pismo o nameri sodelovanja in povezovanja s podjetjem Elek-troprom. V njem so se dogovorüi, da bo občina pomagala pridobiti potrebna zemljišča in zagotovila gradnjo toplovo- da na javnih površinah. Sodelovala bo pri pridobivanju denarja za sofinanciranje toplotnih postaj pri odjemalcih, v fazi izdelave projekta pa pri pridobivanju soglasij za lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Vso potrebno dokumentacijo bo pripravil Elektroprom, ki bo zagotovil tudi denar, poskrbel za gradnjo in potem za upravljanje. V občini želijo, da bi toplovod po Vitanju razpeljali še letos, hkrati s celovito prenovo ceste skozi staro trško jedro Vitanja. Jeseni bi naj namreč nadaljevali z urejanjem regionalne ceste Socka-Vitanje. Predvidoma bodo obnovili 300-metrski odsek. MBP PRODAMO STANOVANJA IN POKRITA PARKIRNA MESTA v po^vnotrgovsko-stamvanjskem ot^ektu K3 iti v Celju. "UGODNA LOKACIJA ' L£TO IZGRADNJE aJ07 *VSELJiVO september-noven^er 2007 investitor in prodajalec > / 1 4<>? ^BJR f7<2 n aens stanovfrnj v o. mckirapju: tiUSS. !X) tU/^/irrj a s/^Sfttoi?-'»©»*"« nöbi "^Jxjva/^'S« iplf BffiruBA 15 Mavrični svet Sciiiitzovili giazur Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev v obeh celjskih muzejih Mednarodni dan muzejev, 18. maj, nosi tokrat naslov Muzeji in univerzalna dediščina. Oba celjska muzeja tako kot vsako leto vabita obiskovalce k ogledu svojih stalnih in začasnih razstav z vodstvom. V Pokrajinskem muzeju Celje prav na ta dan postavljajo na ogled zanimivo razstavo, ki bo brez dvoma pritegnila obiskovalce, na ogled pa bo do oktobra 2007. Naslovili so joMavrični svet Schittzove keramike. Gre za 117 kosov keramike iz zbirke Wilfrieda Gombocza iz Avstrije. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bih popularni renesančni, živalski in cvetlični motivi, motivi štirih letnih časov, prizori iz popularnih pravljic itd. Še bolj kot z motivi se je Ludvik Schütz rad poi^aval z barvnimi glazu-rami. Isti motiv je postal podlaga za različne barvne kombinacije s širokim spektrom ^ažurnih odtenkov. Neustavljiv izziv za dosledne zbiralce torej. Med uporabno keramiko izstopajo pladnji za pecivo in sadje s pripadajočimi desertnimi krožniki, na katerih prevladujejo cvetlični motivi v plitvem reliefu. Nekateri desertni krožniki so prave miniaturne mojstrovine, zlasti če pomislimo, da je za njimi stal model, ki ga je bilo potrebno izdelati ročno in v mavcu. Male okrasne plastike redkeje najdemo na seznamih serijskih izdelkov, zato so med zbiratelji toliko bolj iskano blago. Dekorativne vaze so bile sestavni del programa ves čas proizvodnje, le da je prvotne renesančne motive v bogatem reliefu kasneje Schüt2avpladenj iz lata 1890 nadomestil umetnostni slog elegantne secesije. Kar nekaj jih je uspelo zbrati tudi Gom-boczu. Podstavki za petrolejke, okviri za ogledala, dnevna namizna keramika in še kaj so dokaz, da skoraj ni področja uporabne keramike, ki ga Schütz ni poskušal pokriti. S tem je ustvaril izredno široko polje za zbirateljske fanatike. Wilfried Gombocz je svojo zbirko ustvarjal vse življenje. »V Pokrajinskem muzeju Celje, ki že desetletja gradi V Muzeje novejše zgodovine Celje bodo na današnji praznični dan že ob 10. uri začeli z vodstvom po foto-^fskem ateljeju Josipa Pelikana in fotografsko ustvar-jalnico, nadaljevale se bodo z bralnim kotičkom v otroškem muzeju. Ob 11.30 uri bo v steklenem muzeju Josipa Pelikana vodstvo v kostumih iz obdobja med obema vojnama, ob 16.30 uri pa v muzeju napovedujejo družinsko ustvarjalno popoldne ter ob 17. uri vodstvo po razstavi Živeti v Celju. zbirko spodnjesavinjske keramike, smo bili veseh, da smo v letu 2006 s pomočjo Mestne občine Celje in ministrstva za kulturo uspeli pristopili k odkupu celote. Muzej se je tako za velik korak približal svojemu cilju: zbrati vse kolekcije tovarn beloprstene keramike v 19. stoletju v Spodnji Savinjski dolini. Nekaj zadovoljstva prav gotovo pripada tudi gospodu Gomboczu. Njegovo življenjsko delo se bo na- mreč v celoti ohranilo v prostoru, kjer je v veliki meri nastalo,« razlaga avtorica razstave in besedila v zloženki iz katere smo povzeli nekaj podrobnosti, Rolanda Fugger Germadnik. In tudi, da je pričujoča razstava predhodnica veUke pregledne razstave o Schiltzovi keramike iz slovenskih in tujih muzejev, ki jo bo Pokrajinski muzej Celje odprl v letu 2008. MATEJA PODJED Katz ali junak našega časa 119 min., (El Laberintodel Fsuno), fantazijski trller Režija: Guillernio del Tora (grajo: Ivana Baquero, Ariadna Gil), SsrgI l.öpe2. Maribel Verdu. Doug Jones, Alex Angolo, Manolo Solo, Cesar Vea Že v Planetu Tuš! SHmTuSd.t.&it.. Trlranažele naj V Termah Dobrna je svoje finalistke, že četrte zapovrstjo, javnosti predsuvila slovenska najbolj uspešna manekenka Bernarda Marovt, ne le naše gore, temveč celo naše Savinjske list Dvanajst deklet se bo jeseni urilo pod njenim nadzorom, nato pa se bodo 4. oktobra v Ljubljani potegovale 2a naziv Foto-model Bernarde Marovt 2007. Izbor je že lani postal mednaroden, v naslednjih letih pa Bernie [takšen vzdevek so ji daii vtujini) upa, da se bo razširil še v Italijo. Francijo in druge evropske države. Kot pojasnjuje, je izbor nastal iz želje in pourebe po tem, da dekletom, ki se želijo ukvarjati z delom fotomodela in manekenke, omogoči vstop v svet mode na najbolj profesionalen, predvsem pa varen način ler jim že v začetku da priložnost, da začnejo svojo kariero z najbolj uglednimi modnimi agencijami v svetu. Že drugo leto na njem ne sodelujejo zgolj Slovenke, temveč tudi ena Srbkinja, Cr- nogorka, Hrvatica, dve pa prihajata iz Bosne in Hercegovine. »Ravno v soboto smo dekleta tudi izbrali in jih na večerni reviji pokazali povabljenim gostomin novinarjem. V začetku septembra gremo z njimi v Grčijo, kjer jih bomo naučili >posla<. Malo se bodo sljkale,, delale intervjuje, snemale spote, torej se navajale na delo, ki jih morebiti čaka.« . Kaj pa jih dejansko v tem poslu, poleg blišča, čaka? Najprej moram poudariti, da je velika razlika med mis nekaj in -fotomodelom. Mišice so ponavadi lepe, vendar njihova slava ponavadi traja le nekaj časa, odvisno od vsake.posameznice, fotomodel pa je nekaj bolj globokega. Poleg fizične plati moraš imeti tudi nekaj v glavi. Moraš vedeti. kaj hočeš, znati se moraš prila^jati krajem, ljudem, moraš biti potrpežljiv, vztrajen, pa še bi lahko naštevala. Teh dvanajst deklet se pravzaprav na potovanju mentalno m fizično pnpravi za.de- lo, ki jih čaka, mi pa spoznamo, katero dekle je pripravljeno za takšno delo. Omenili ste psihične lastnosti. Kakšna morajo torej biti dekleta, da zmorejo tak način življenja? Vsako dekle najprej vprašam, ali je res pripravljeno delati v tujini, si to sploh želi. Če menca in pravi, še ne vem, bom videla, ti je že jasno, da to ne bo šlo. Odgovor je namreč le da ali ne. Nato jo spremljaš pri delu, kako hodi, kaj misli, njeno vztrajnost, trdnost, odločnost, da si želi uspeha, da je pripravljena delati. Kakšne preizkušnje pa so vas čakale na začetku kariere? Meni je ta posel pravzaprav pomagal, saj sem bila v začetku bolj zadržana. Pomagal mi je, da sem se sprostila in se popolnoma osvobodila kompleksov. Ko potem začneš potovati, spoznavati ljudi, si pridobiš neko zaupanje vase. Nekatera dekleta se ravno tega ustrašijo, se zaprejo vase. Kdaj, pri kateri starosti se dekleta lahko začnejo ukvarjati s fotomodelstvom ter do kdaj so ponavadi še aktivna? "Ib je znova odvisno od samega dekleta. Sama gledam na to, da so dekleta že stara 18 let, da so že prepričana, kaj si želijo, in predvsem ne smejo imeti težav s šolo. Ravno pri eni se je zgodilo, da je prišla v Milano, po tednu dni pa je povedala, da se mora iti vpisat v šolo ter zato potrebuje nekaj dni. Mi smo ji sicer pustili, da je odšla, vendar je ni bilo več nazaj. Želim poudariti, da moraš biti toliko star, da si že pre pričan v to, kaj hočeš. In če se enkrat odločiš, da greš na tekmovanje, nato pa si na njem celo izbran in greš v tujino, se moraš zavedati, da moraš tam vsaj nekaj časa tudi ostati. Saj Šola je pomembna, moraš jo dokončati, vendar se moraš znati organizirati. Če vidiš, da bo oboje neizvedljivo, je bolje, da se za fotomodelstvo sploh ne odločiš, namesto da se kasneje premisliš. Po kakšnih kriterijih pa sploh izbirate dekleta za casting? Manekenke morajo imeti določeno višino, kaj paft leU? Za oboje moraš imeti višino. Če imaš zgolj lep obraz brez prave višine, ne boš dobila dela. Nato starost; ne izbiramo šestnajsdetnic, razen če bi bila res nekaj enkratnega, sicer pa se starost giblje med 17 in 22, ki je že skoraj kritična meja. Velika mora biti vsaj 176 centimetrov, a hkrati ne več kot 182. Normalno mora imeti skladno telo, lep obraz, mora biti fotogenična, kar se takoj opazi, mora biti komunikativna, se znati prilagajati, obvladati tuj jezik... mora biti inteligenma. Kje pa sploh najdete kandidatke? Preko intemeta se dekleta lahko sama prijavijo, mdi preko nekaterih časopisov, iščemo pa jih tudi v šolah, na uh-cah. Najpogosteje pa se dekleta sama prijavljajo preko intemeta-Lani jih jebilo preko dvesto, kar pomeni, da je bi- je Bernarda pO da slovenska d jipoš^ejos' j^torjim obljubila, da bo ieno od njih piedslaviia v Milanu. Ker je bfl odziv nad pnčakDvanji, je sku-IMj / l.ucian»m Viliarjt^in nastala akcija Fotomodel Bernarde Marovt ali Bernie Mod^ kot ^ izbijanje linmuje v tujini. Do danes je akfQa post^ ena izmed najbolj prepoznavnih zaiskanje novih obrai^ zmJ^iop slovenskih ma^ sekenk. lo zelo težko izbrati dvanajst finaüstk. Malce lažje nam je bilo, ker smo po dve finalistki dobili iz Hrvaške, Bosne in Srbije, prvi dve leti pa so se prijavljale le Slovenke, zato je bilo zelo težko skupaj spraviti dvanajst deklet. Koliko deklet potem resnično najde delo, za koliko časa ter predvsem koliko lahko s tem zaslužijo? Samo ena izmed dvanajstih, ki jo izbere tuja agencija, z njo podpiše pogodbo, ostale pa ponavadi delo najdejo doma. No, včasih katero povabijo tudi tuje agencije, saj zunaj dobro poznajo našo splemo sn-an, kjer so predstavljena dekleta. Skratka, reklamo za dekleta delam povsod, še posebej v Italiji naš ,i^bor dobro poznajo. Glede dolži- CeljskopodjetjeBüübitje včeraj namenu slovesno predalo nove prostore ter tako ob bUžajoči se 20-letni-ciposlovanjazaključilo naložbo v poslovne prostore in pokriti parkirni prostor. S to pridobitvijo Birobit zaokrožuje povečano in izboljšano ponudbo trgovine in servisne dejavnosti. S končano naložbo je trgovina prostornejša, v njej pa je svoj prostor dobila računalniška in biro oprema. Tako na enem mestu svojim opremo pisarne. Nove ter večje prostore je dobila tudi servisna de- javnost, ki bo zaradi izboljšanih pogojev svojim strankam nudila lažje, hitreje in kvalitetneje opravljene storitve. Zaradi dogra^tve ima Birobit sedaj prostor za izobraževanje ia za razvoj software in hardwrare aplikacij. Nova pridobitev pa so tudi razstavni prostori, v katerih bodo predstavljali novosti na področju računalniške in biro opreme. Birobit vas ob tej priložnosti vabi, da si ogledate njihovo pestro ponudbo računalnikov PCX, FUJITSU SIEMENS, notesnikov ACER, FUJITSU SIEMENS, TOSHIBA, tiskal-- nikov CANON, HP, EPSON, faksimilnih naprav CANON, multifunkcijskih aparatov CANON, nudijo pa tudi ves pripadajoči potrošni in pisarniški material. V sklopu Birobitovih dne-vov odprtih vrat, ki bodo od 17. do 25. maja. vam bodo predstavili najnovejše mul-tifunkcijske aparate, vedno bolj aktualne aparate za arhiviranje, elektronske table za izobraževanja in vrsto ostalih zanimivosti. Vabljeni y Birobit na Teharsko 24 v Celju! SÖ« IM^ Fihtebv^-iivormaci je 17 ne dela pa pravim takole - da se ti obrestuje, moraš za agencijo delati vsaj dva do tri mesece. Potem pa je nadaljnji uspeh odvisen tudi od dekleta, ne zgolj od agencije. Če namreč prvič dela z nekim klien-tom, pa ta z njo ni zadovoljen, bo težko še kje našla delo. To delo ni zabava, pač pa zahteva resnost, profesionalnost. V začetku je prav gotovo težje dobro zaslužili, včasih moraš delati tudi dela, ki ti niso najbolj všeč, pozneje pa že lahko izbiraš. Kje vse si služijo kruh lepe Slovenke? Po celem svetu, znane so po tem, da so zelo vztrajne, resne in imajo dobre delovne navade, kar je pri marsikateri drugi pomanjkljivost. Vključno z mano torej, lahko rečem, da smo vztrajne. Kakšen je tipičen delovni dan fotomodela? No, znova odvisno od tega, kje delaš. Ali si v studiu ali zunaj. Generalno jepotreb-no prejšnji večer zelo zgodaj v posteljo, da nisi naslednji dan utrujen. Sledi zgodnje vstajanje, odhod na teren, priprave za šminko, urejanje pričeske, nato pa sledi dolgotrajno delo. Včasih je zunaj zelo mrzlo in je res težko delati v takšnih pogojih. Pred leti smo snemali v neki hiši, za katero sem si predstavljala, da bo povsem normalna, pa nas je pričakala brez oken in vrat. Sploh ne vem, kako sem zdržala na tistem mrazu, pa še preoblačiti sem se morala kar v tisti hiši. Zobje so mi prav šklepetali. Ampak, ko začneš snemati, vse to kar izgine. Ko si koncentriran na delo, mraza sploh ne občutiš več. Še en težak primer. Snemala sem na gori, bilo je pozimi, veter je pihal, sneg naletaval, jaz pa sem v kopalkah brez čevljev požirala v snegu. Tudi tam potem, ko sem začela z delom, mraza nisem več občutila. Kakšne pa so potem zdravstvene posledice? Sploh ne zboliš, ker si fizično tako utrjen, da se ti to enostavno ne more zgoditi. Večkrat se govori o zlorabah s strani delodajalcev. Le- Bemarda Marovt, ki je otroška leta s starši in sestro preživela na Ljubnem ob Savinji, U več kot 25 let živi in dela v üiji-ni. Družine si zaradi narave dek ni usttcaiila, saj. moraš biü, če Iiočeš uspeti, dito povsem ^dan. Kljtäi'temu, da si je svojo »bazo« ustvarila v Milanu, vsepovsod ponosno pove, da je Slovenka, kar v tem poslu ni ravno navada. Poleg italijanščine in angleščine ie vedno fimedijev, ravno sedaj pa se uči še francoščino. Vsaj tri- do petkrat na star- še na Ljubnem, ^»trajanje obiska pa je vedflö pogo- I pe ženske v tem poslu naletijo na marsikaj ... Na to je potrebno paziti na začetku, ko še nimamo izkušenj. Ko enkrat »zrasteš«, že poznaš osebe, ki ti govorijo eno, mishjo pa drugo. Skratka, takoj veš, do česa želijo priti. Na začetku pa moraš zelo paziri, s kom imaš opravka, še posebej, če nisi s kakšno agencijo, ki bi bila odgovorna zate. Veliko pa je odvisno tudi od deklet. Če imajo tak karakter, da vzamejo, karkoli jim kdo nudi, bo najbrž zlorabljena v tem poklicu, kariera pa se bo s tem končala. Sami že lep čas ne živite več v Sloveniji. Kje pa preživite največ časa? Zadnjih pet let v Italiji, prej pa sem veliko potovala po celem svetu, tako da sem bila bolj malo v Italiji, sem se pa tja vedno znova vračala. V Ameriki, Londonu, Nemčiji, Španiji, povsod sem poskušala živeti. Kakšen pa bi bil vaš lepotni namig? Kako obdržati lepoto tako dolgo časa? Če nekaj rad počneš, te zelo veseli in se pri tem dobro počutiš, se to izraža tudi na tvojem telesu, obrazu. Če si zadovoljen in vesel, imaš neko notranjo energijo, se to opazi. Obenem pa moraš biti ves čas v gibanju. Bi v svoji karieri kaj spremenili, bi kaj začeli znova? Ne, prav gotovo bi si izbrala isto pot. ROZMARl PETEK na planetu PRAZNOVALI SMO ■gjH^M Konec aprila smo v Planetu Tuš praznovali zelo poseben dan, drugi rojstni dan našega bowlinea. Ker smo 'e, športa, plesa in a, je moral biti njegov losebnega. Da bi izdamo nekaj drobcev iz praznovanja - veliko dobre glasbe, nagrade za najpogumnejše in seveda roistnodnevna torta velikanka. ZELENI DNEVI V PLANETU estro dogajanje se bo v Planetu nadaljevalo tudi v mesecu ubezni. Od 17. do 19. ter od 24. do 26. maja bomo «■ luHin Šušterič odhaja! Kamenica ostaja! 65-letni celjski rokometni strokovnjak Tone Goršid 1» svojo sedmo knjigo Nov model tehnike napadalcev v rokometu predstavil vponedeljek (17.00-18.30) vdvo-rani Golovec. Slo bo za plastičen prikaz njegovih novih idej, pri čemur mu bodo pomagali mladi cdjski igralci. Z mesta vršilca dolžnosti direktorja rokometnega kluba Celje Pivovarna Uško je nepreklicno odstopil Andrej Šušterič. Poudaril je, da je za njim 23 nepozabnih let v celjskem klubu, o podrobnejših razlogih pa ni spregovoril, kajti: »Že ko sem prevzel funkcijo, sem Tonetu Turnšku povedal, da to ne bo trajalo dolgo. Klub potrebuje profesionalca. Sam sem bil volonter, dvakrat do trikrat na teden prisoten v pisarni, ko sem poskrbel za najbolj pomembne zadeve. Še imam štiriletni mandat v upravnem odboru in seveda se s klubom, ki je moja Ijube-\ ločid. Z novim opremljevalcem Kem-po bomo pogodbo podpisaE pred tekmo zadnjega kroga lige za prvaka.« Šušterič bo direktorsko vlogo opravljal do 1. julija, ko bo tudi uradno dobil naslednika. Predsednik kluba Tone Turn-šek je sporočil, da bo Kasim Kamenica tudi v naslednji sezoni trener članskega moštva. Očitno je pogodba, ki poteče naslednje leto, finančno »pretežka« in bi bil strošek ob plačevanju še enega trenerja previsok. S Hrvatom Denisom Špoljaričem je vodstvo kluba včeraj opravilo pogovor glede nadaljnega sodelovanja, kajti zanj se zanima Zagreb. Nadarjeni levičar, Škofjeločan Jure Dolenec je podpisal pogodbo s Koprom, a si prizadeva, da bi se preselil v Zlatorog. Srb Aleksandar Stojanovič bo tudi v naslednji sezoni branil barve celjske^ kluba. Renato Sulic naj bi imel malce drugačno pogodbo, takšno, ki naj bi mu tudi dovoljevala odhod. Ni še znano, kako se bo odločO po zadnjih novicah. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Razstava fotografij in obeležij 60-Ietnega delovanja rokometnega kluba Celje bo v galeriji Mercator Centra Celje. Otvoriü jo bodo danes ob 17. uri. Andrej Šušterič med Okoli Slovenije p^^^ j^la swoje Na prvi ekstremni kolesarski dirki po Sloveniji - šteje tudi za evropski in svetovni pokal - je Celjan Tomaž Perčič osvojil 12. mesto. Dirko okoli Slovenije je začelo 19 kolesarjev, zaključilo pa jo je 13 moških. Član kluba Zelena dolina je dosegel 12. čas. 1143,6 kilometrov dolgo traso je prevozil v 2 dneh, 13 urah in 44 minutah. 41-lemi Perčič je pred časom do Dubrovnika (704 km) potreboval 25 ur, njegova želja pa je nastop na Raam 2008. DŠ Potem ko so v 1. krogu lige za prvaka rokometaši Gorenja doma kar s 15 goti razlike ugnali Prevent, so se novih dveh točk nadejali tudi na gostovanju v Slovenj Gradcu. Vendar se ni izšlo po scenariju. S Koroške so namreč prinesli zgolj točko. »Nismo bili pravi v obrambi. Začeli smo sicer dobro, nato pa po poškodbi Branka Bedeko-viča, ki je dobil prst v oko, padli v igri. Tekma je bila izredno živčna, nosili smo breme, da moramo zmagati. Domači so igrali sproščeno in imeh odličnega vratarja Gašperja Jelena, medtem ko naša Primož Prošt in Matevž Skok nista bila na pravem nivoju. Na takšnih tekmah so vratarji odločilni. Imeli smo dosti smole pri strelih, s tem pa se je stopnjevala tudi panika v drugem polčasu. Na koncu lahko rečem, da je neodločen rezultat pravičen,« |e povedal Miro Požun in opisal tudi zadnji dve minuti: »V našem zadnjem napadu smo imeli možnost, da povedemo, vendar smo zgrešili 'zicer'. Nato so imeli domači celo minuto, da rezultat obrnejo sebi v prid, vendar jim naša obramba, ki sicer skozi tekmo ni bila prava, ni dopustila strela.« Ti"imo je Gorenju dobro zagodel: »Trebanjci so nas v 2, krogu nadigrali. Jutri nas edino zm^a še drži v boju za drugo mesto. Točka, ki smo jo izgubili v Slovenj Gradcu, bi nam veliko pomenila. Ob novem porazu pa že lahko rečemo, da je konec boja za ligo prvakov,« je zaključil Požun, zelo nezadovoljen z ritmom sreda - sobota. JASMINA ŽOHAR Določajo drugoiigaša v Areni Petrol kujejo načrte in sestavljajo zasedbo za naslednjo sezono, za katero trdno verjamejo, da ne bo tako zavožena kot zadnja. Za razliko od prejšnjih trenerjev bo očitno Pavel Pinni imel moštvo določeno pravočasno, že precej pred začetkom priprav. No, še prej pa njegova sedanja zasedba, ki si je v Lendavi dokončno pokopala upe za uvrstitev na 5. mesto (cil) kluba in s tem tudi Igralcev zaradi finančnega dodatka), aktivno sodeluje pri določanju kluba, ki bo neposredno izpadel. Predzadnji bo igral kvalifikacije z drugim iz 2. lige. V sredo je Dejan Rusič doma izenačil prod zad-njeuvrščenemu Interblocku, potem ko so bili Celjani boljši tekmeci, prikrajšani pa so bili za očitno enajstmetrovko po prekršku nad Juretom Travnerjem. V soboto bo MIK gostoval na Ptuju, teden dni kasneje pa bo v zadnjem krogu pričakal Belo krajino! DEAN ŠUSTER 34. krog l.SL: M/a: CM Ce-ije - interblock 1:1 (1:1); Rusič (34); Adilovič (9), Bela krajina - Drava 0:2, Maribor ■ Primorje 1:1, Domžale - Nafta 3:0, HIT Gi->rica ■ Koper 1:7. niŽAlf 34 » II 3 62:29 71 TGORICA 34 16 7 II 6440 SS 34 14 10 10 58« 52 34 13 12 9 57:SO 51 PRIMORJE 34 13 10 11 47 « 49 NARA 34 12 9 13 44:52 45 KOPER 34 9 15 10 47 43 42 MIKCMCEUE 34 10 12 12 4943 42 BEUMUJIMA 34 5 10 19 33:59 25 WnXBlOCK 34 S 10 19 34:« 25 IffiAVA Igralke S trenenemtervodjo ekipe Savo Malenšek - Kučič Četvorček celjskih gimnazijk Dijakinje Splošne in strokovne gimnazije Lava so četrto leto zapored najboljše roko-metašice v konkurenci srednjih šol. V celotnem obdobju jih je vodil trener Mišo Toplak, gonilne sile ekipe pa so bile Zala Bojovič, Tara Filipovič, Ula Toplak in Nastasija Vidovič, maturantke, ki se bodo posvetile študiju. Letos so v finalu v Ljubljani ugnale Gimnazijo Šiška, za katero nastopa pretežni del mladinske ekipe Krima, z 12:11. Zmagovalna ekipa: Ula Toplak (najboljše levo krilo). Zala Bojovič, Tara Filipovič (naj krožna napadalka in naj igralka turnirja), Nastasija Vidovič, Alja Jankovič (naj strelka turnirja, najboljša srednja zunanja). Lučka Ščurek, Niki Melavc, Tjaša Grobelnik - Fedran, Kaja Premoš, Žana Kopač, Nika Palir in Maja Klakočer. DŠ Foto: DOMEN KOLŠEK NOVI TEDNIK 19 Laščami izgubili prvo bitico v sredo se je začel potfi-nale letošnjega državnega prvenstva v košarki za moške. V prvih srečanjih (igra se na dve zmagi) sta zmago slaviU domači moštvi, medtem ko bo priložnost za popravni izpit Zlatoroga in Slovana v soboto. Usodna tretja četrtina Laščani so bili v Domžalah do polčasa povsem enakovreden nasprotnik favorizirani ekipi Heliosa. Po izenačenem začetku, v katerem se Helios ni uspel odlepiti, čeprav je ves čas vodil, se je prvih deset minut končalo z neodločenim rezultatom 19:19, po drugih desetih minutah pa so domačini, ki niso izpuščali minimalnega vodstva iz rok (Uščani niso niti enkrat vodili na tekmi), vodlK z 42:39. Za Zlatorog je bila usodna tretja četrtina. Organizatorja i^e, Andrej Maček in Boško Stojakovč, namreč nista mogla narediti nič v napadu (skupen met,3:16, vse tri je zadel Stoja-kovlč), ob čemer tudi nista znala zaustaviti razpoloženega domačega branilca Žige Zagorca (19), ki je bil presenečenje v domačem moštvu. Ob tem je bil za nameček tudi Terry Williams povsem izven igre (vsega dve točki iz prostih metov),V takšnem razmerju moči je Helios hitro povedel za 10 točk, tako da je bü v 25. minuti rezultat že 59:45. Ta razlika je nato nihala do sedem točk, do kolikor so pivovarji še uspeli znižati (70:63 v 32. minuti), medtem ko kaj več niso bili sposobni, saj tudi dobra igra Žana Vrečka (18), Slobodana Oco-koljiča (13), Saliha Nuhanovi- ča (14) in Grege Malija (13) ni bila dovolj za bolj homogeno domačo vrsto, kjer je pet igralcev doseglo deset ali več točk. Dodajmo še, da so imeli domačini kar dvajset prostih metov več kot Zlatorog, ki je imel kar 23 metov na koš iz igre več, a tudi dosti slabši odstotek iz ip-e {49%:41% za Helios). Po tekmi je Zoran Martič, tiener Zlatoroga, povedal: »Menim, da smo bili v prvem polčasu vsaj enakovredni, če ne celo boljši, a res je. da so Domžalčani v tem delu igre izvajali 26, mi pa le 7 prostih metov. Na ta način so tako ves čas držali minimalno vodstvo, v drugi polovici dvoboja pa so nato prevladale izkušnje košarkarjev Heliosa. Mi za to, da bi zdržali do konca, enostavno nismo imeli dovolj znanja.« Popravni izpit za Zlatorog bo že v soboto, ko se bo- sta ekipi pomerili v Treh lilijah. Katero od moštev se bo uspelo bolje regenerirati in pripraviti na tekmeca, bomo videli, agledenadogajanjavDom-žalah, Zlatorog nikakor ni brez možnosti za zmago. A za to bo pooreboval tudi pomoč gledalcev, ki bi lahko bili ključni dejavnik do dn^e zmage nad He-liosom v tej sezoni (Domžalčani so že padli v prvem delu ligaške sezone). Union Olim-pija je v drugem polfinalu jh) velikem boju prern^ Geoplin Slovan s 84:80. Drugo srečanje bo v soboto na Kodeljevem. V skupini, ki se bori za napredovanje v 1. A ligo, sta do konca še dva kroga, jasno pa je že, da bo o napredovanju odločalo prav zadnje srečanje te skupine, med Roglo in Gorico, ki bo v sredo, 23. maja, v Zrečah. Pred tem mora Rogia še odigrati v soboto pri Postojnski jami, kjer je rezultat le delno pomemben, torej bo sama tekma Postojne pri zdaj že bivšem A ligašu le priprava za srečanje leta. Ce v Postojru zmaga, lahko Rogla proti Gorici doma izgubi za manj kot štiri točke, če izgubi, mora Gorico pre-magari. JANEZ TERBOVC "mW Ze vedo... Košarkarice celjskega Merkurja sestopile z domačega trona Celjanke so bivše državne prvakinje. Po štirih zaporednih naslovih državnih prvakinj jim je primat odvzela ekipa Kranjske Gore. Kaznovana je bila prevelika samozavest vo-dihiih mož kluba, ki so pustili Maji Erkič oditi v Španijo med sezono. Drži, da bi najboljša igralka nezadovoljna zaključila sezono pri Merkurju, in drži tudi, da je bila odškodnina zanjo precejšnja, a bi vsaj lovorika ostala v Celju. Tako pa so »Gorenjke« - igralke so zbrane z vseh vetiov- izkoristile priložnost. Pa tudi pretirano naklonjenost sodnikov. Ob vsem tem najbolj žalosti, da si celjski klub med večletno prevlado na slovenski sceni ni pridobil reno-meja, ki bi si ga glede naslovov zaslužil. Zdi se, kot da se ob senzaciji najbolj hahljajo pri Ježici, katere lovke so še vedno zelo dolge, čeprav se ji prvič ni uspelo uvrstiti v polfinale. »Lovorika v prave roke« Kranjska Gora je finalno serijo zaključila že na četrti tekmi (3:1 v zmagah), V dvorani Vi-tranc so Celjanke pred 600 gledalci povedle s 4:0, nato pa nadaljevale z »odrezanimi nogami« in prejele 13 točk zapored. Pri Šablonskih izvedbah protinapadov so bile neuspešne, zamujale so pri vračanju v obrambo in potem, ko so prvo Četrtino izgubile z 21:8, se niso več znale vrniti, zato je bil njihov deseti finale največje razočaranje. Prav vse, kar so dobrega želele storiti, se jim ni izšlo. In kot se potem običajno pripeti: žoga se je često izmuznila z obroča, gostiteljicam pa jo je kar vleklo vanj. Psihološko slabo pripravljene so varovanke Dra-gomirja Bukviča povsem podlegle pritisku in zaostajale že za 25 točk. Celjski strateg je priznal: »Naslov prvakinj gre v prave roke. Mi smo ga izgubili že na drugi, sploh pa na tretji tekmi v Celju, Na četrti smo povsem pregoreli in bih brezmožnosti za uspeh,« Razočarana Eva Komplet je dodala: »Porazi so sestavni del športa. Dobro moramo analizirati sezono in ugotoviti, kje so razlogi za slabosti. Verjamem, da bo v naslednji sezoni bolje.« Celjanka v dresu novih državnih prvakinj Simona Jurše je dosegla 10 točk; 36-Ietna branüka je odigrala svojo najboljšo tekmo proti Merkurju, ki se je končala z 71:59, Na celjski polom so vplivale tudi »iskrice« na ueningih, pa tudi Qe) verbalni napad člana vodstva kluba na trenerja po tretji VIKiMD POD KOŠI Sobota, 19. 5. 1. A SKL-liga ure Tele-mach, polfinale prvenstva, drugo srečanje: Laško: Zlatorog - Helios (20) Liga za napredovanje v 1. A SKL, 4. krog: Postojna: Postojnska jama - Rogla Zreče (19.30) MMORAMA KOŠARKA 1.ASL Polfinale, prva tekma: Helios - Zlatorog 87:75 (19:19, 42:39, 68:55): Zagorc 21, Pa-vlč 15: Vrečko 18, Nuhanovlč 14. Mali, Ocokoljlč 13, Stoja-kovlč 9, Ingram 6, Maček 2. 1. SL (i) Finale, četrta tekma: Hit Kranjska Com - Merkur Celje 71:59 {21:8, 44:26, 59:37); Be-čanovič 22, Grilanc 15, Eržen 14, Jurše 10, Vukičevič 6, Bilič 4; Komplet 13, Maganjič 10, Vu-]ič 9, Radulovič 7, Kvateniik 6, Čonkova, Jereb, Prša 4, N. ROKOMET 1. SL (m) Li^ za prvaka, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo 43:27 (20:12); Stojanovič7, Ga-jič, Brumen, Špiler6, Sulic, Go-renešk, Kokšarov 4, Ošlak 3, Lesjak, Špoljarič, Natek 1; Ele-zovič 5, Cehte, Miklavčič 4, Pre-venl - Gorenje 30:30 (17:15); Gams 8, Simič 7; Mlakar 7, Ka-vaš 6, Vukovič 5, Blaževič 4, Bedekovič 3, Tamše 2, L, Do-belšek, Rezniček 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 50, Gorenje, Koper 41, Gold club 37, Trimo 26, Prevent 25, jm KRATKO Sankaku s četverico na Ol? Lizbona, Bukarešta; Tekmi svetovnega pokala v judu bosta konec tedna na Portugalskem (ženske) in Madžarskem. Na- Ob odsotnosti Erkičeve Eva Komplet. Ob njej je Udija Bečanovič. najboljša igralka finalne serije. tekmi. Vsaj vidnejši dosežek na evropski sceni še vedno ostaja le v sanjah, tudi v mednarodni regionalni ligi je vse več nadrejenih, ob izgubi naslova državnih prvaldnj pa je pokalna lovorika le slaba tolažba. Po analizi sledi temeljita prenova. Ta bo v rokah ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s športom in zanj žrtvujejo svoj prosti čas, zato so tudi kritike morebiti preostre, saj vrhunskih dosežkov okolje niti ne zahteva niti ne pričakuje, DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Na čelu lestvice Lige Novega tednika so igralci B&G avtomobili, ki so zmagali že v Ligi Radia Celje. Izidi 6. kroga: Suner - Mik 2:9, Tristar - B&G avtomo-bih 1:4, Škvadra - Marinero 6:0, Flamengo - Maček tisk 0:3 (b. b.), Container - Diskoteka Down town 4:4. Izidi 7. kroga: Marinero - Tristar 4:4. B&G avtomobili - Container 3:0, Diskoteka Down town - Flamengo 6:1, Mik -Škvadra 2:3, Maček tisk - Si-mer 4:2, Pari 8. kroga (21, 5.): Flamengo - Simer (18.00), Container - Marinero (18.50), Tristar - Mik Celje (19.40), Down town-B&G avtomobih (20.30). 2. li^, 6. krog: Novem Champions pub - raglav4:3, Engro Tuš - Etol 4:0, Ti02 Cinkarna - Merkur 4:3, Elektro Kerš - Banka Celje 1:3, Amaterji - KMN Kompole 3:2, Tuš ima 18 točk, Novem 13, Cinkarna 10, Kompole 9,., Pari 7. kroga (jutri): Merkur - Elektro Kerš (16.20), Etol-Ti02 Cinkarna (17.10), Triglav - Engrotuš (18.00), Sintal - Novem (18.50). Veterani, 5.krog: Cinkarna - Sipro-Cetis 5:0, Vefion -Santana 6:3, Črički-Klate-ži-Taverna 0:1, U-8 - Splošna bokiišnica Celje 3:6. Vodijo Klateži 11 pred Veflo-nom 10 točk. Lestvica Lige HOVECA TEDNIKA 1.B&GAVrOMOBILI 18^13 2.ŠKVADRA(-1) 15+10 3.DIS.DOWNTOWII|-1)12*tZ 4.MIKCELJE 1U13 5.MAČEKnSK(-1) 10 +6 6. CONTAINER 10 7.TKISTAR 8 -3 8,StlUER 5-191-1) 9,MARINER0(-1) 4-11 1D,FLAME1IIGQ 2-22 (-2) stopilo bo pet članic celjskega i Sankakuja, tri imajo odlična iz- i hodišča v kvalifikacijah za na- i stopnaOIvPekingu, Naevrop- i ski lestvici so po kategorijah i med najboljšimi petimi Lucija i Polavder(2.),UrškaŽolnir(3.) , inPetraNareks(4,),Zaradipoš- , kodbe rebra doma ostaja Roki Drakšič, trenutno osmi na evropski lestvici, iz katere bo v Peking potovala najboljša deveterica po kategoriji. Rekordni sunek Lojena Domžale: Na državnem prvenstvu v dviganju uteži so nastopili trije člani kluba Body fit iz Celja. V kategoriji do 62 kg je zmagal Uroš Lojen, obenem pa postavil nov državni rekord v sunku (91 kg). V kategoriji do 85 kg je Matija Močnik osvojil srebrno medaljo, Urh Esih pa je bil četrti. ■ 1 fM-lt-l^. IUI tT« ■ MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI V vodstvu zimski zmagovalci Ljubečna najbolj natančna Celje: Na sti-elišču na Gričku sta najboljša rezultata z zračno puško med upokojenci dosegla Jože Jeram (185 krogov) in Jože Štrajhar (179), njuna ekipa Ljubečna pa je zmagala na meddruštveni tekmi pred Vojnikom in Štorami. (DŠ) Pohod Celje-Pilštanj Celje: Društvo maratoncev in pohodnikovCeljeprihodnjo soboto organizira Binkoštni pohod Celje-Pilštanj. Štart bo pred gasilsldm domom v Pečovniku med 21, in 22, uro, štartnina znaša 7 evrov. Na poti so tii okrepčevalnice (Šentrupert, Dobje in Planinska vas). Vsak pohodnik prejme spominsko majico in ima zagotovljen avtobusni prevoz, ki bo v Celje odpeljal ob 8.30 (OŠ Lesično). Vabljeni vsi pohodniki! (JZ) iŠPORTNI i KOLEDAR SOBOTA, 19. 5. ROKOMET 1. SL (m), liga za prvaka, 7, krog, Velenje: Gorenje - Trimo (19.30), NEDELJA, 20. 5. ROKOMET 1. SL (m), liga za prvaka, 7, krog, Hrpelje: Gold club - Celje Pivovarna Laško (17.30). I MED GOLI SOBOTA, 19. 5. 1. SL, 35. krog, Ptuj: Drava - MIK CM Celje (17). 3. SL-vzhod, 24. krog. Štore: Kovinar - Veržej, Šentjur -Pohorje (obe 17.30). Štajerska liga, 24. krog: Romska - Šampion, Šoštanj - Šentilj, Zreče - Šmartno, Pesnica - Möns Claudius (vse 17.30), NEDELJA, 20. 5. 2. SL. 26. krog: Šenčur-Rudar, Kranj: Triglav - Dravinja (obe 17). 3. SL - vzhod, 24. krog: Šmarje pri Jelšah - Paloma (17.30). 20 '•KmiKA NOVI liällK Tukaj vsak dan počiva Veiin in Romanov vnuk. Včeraj ga, kot da bi čutila nevarnost, nista položila v posteljico. Ko bo velik, bo razumel, da sta mu s tem rešila življenje. V garaži jo bila cisterna za cenUalnokunavo.Božlčnikova sta dajala vse rodno stro . _ sta skrbela, da ne bi bilo kaj narobe. Žal jo tokrat zagorelo. Toda pomembno je, da ni nihče p Vnučka rešila pred ognjem Gorelo na domačiji Božičnikovih v naselju Gorjane nad Kozjem - Skromna in poštena Božičnika sta se z vnukom rešila pravočasno »Bilo je nekaj minut pred poldnevom. Skuhala sem kosilo in moža vpražala, če bo jedel, pa je rekel da ne, da bo šel malo počivat, in odšel v zgornjo etažo hiše. Vzela sem vnuka in šla za njim. Čez nekaj minut je po radiatorjih začelo močno pokati. Takrat je spodaj že skoraj vse gorelo...« nam je začela pripovedovati Vera Božičnik. V sredo točno opoldne je njej in možu Romanu ogenj popolnoma uničil spodnji del hiše. Na srečo sta Božični-kova pravočasno rešila tudi svojega komaj 18 mesecev starega vnuka. »Samo bogu se lahko zahvalim, da sem rešila vnuka...« še dodaja Božičnikova. V mi- slih se ji vrti čm scenarij o tein, kaj bi se zgodilo, če bi vnuka pustila v sobi, sama pa odšla v zgornji del hiše. »ft^den hčerka odide v službo, pripelje sina sem,« nam nadalje razl^ tako močan, da je moža viglo nekaj metrov stran,« pojasnjuje Božičnikova. Z možem je zdaj dobro, razen majhnih prask ni utrpel večje poškodbe. Pri Božičnikovih v Gorja- . i po odhodu dv^, n^so ravno minuli konec ted-heerk,kistasfžeiislvaTilidnw-' na?končali "dela na strehi, ki žini, živita sama, vnuka pa pa- so jo popolnoma obnovili. V žita v času, ko je njegova mami vslužbi. «Vedno ga dam tudi malo počivat v spodnjo sobico, jaz sem potem vedno zraven, da ni sam, le včeraj sem del hiše. Ko sva slišala pokanje v radiatorjih, je Roman odšel pogledat do stopnišča, a je bilo že prepozno, ves hodnik je bil v dimu. Nato je poskušal priti v spodnje prostore skozi vrata garaže, a je bil ogenj zdaj popolnoma uničenih prostorih sta bili nova kuhinja in sobica, prostori so bili na novo opremljeni. »Glej, vse življenje delam in poskušam prihraniti kaj denarja, zdaj pa še žlice nimam,« je včeraj Roman Božičnik v žalosti potožil eni izmed hčerk. Da sta Božičnika zdaj na varnem in da bosta kljub požaru imela vse, kar potrebujeta, bodo poskrbeli hčerki in sorodniki. Ti so se že včeraj takoj po požaru organizirali in jima priskrbeli večino, kar potrebujeta za vsakdan. Sicer pa naj bi bila Božičnikova izjemno skromna, zato je bolečina ob tem, da je požar uničil tisto, v kar sta vlagala vsak prihranjen evio, zelo velika. SIMONA SOLINIC V hiši Božičnikovih aaj biz^orelozaradina-pake na električni napeljavi. Škode naj bi bilo za več deset tisoč evrov. Požar so gasili pro^o-voljni gasilci iž Podsre-de, Kozjega, Bistrice ob Sotli in gasilci iz PGD Le-' sično-Pllštanj-Zagorje. Tukaj je stata nova oprema, v prostoru levo je bila tudi nova kuhinja. Dve nesreči na en mah V torek zvečer sta se na Celjskem zgodili dve hujši prometni nesreči. Na regionalni cesti Velika Pirešica-^a vas je 48-letni voznik avtomobila v blagem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v bok tovornega vozila iz Litve, nato pa še čelno v osebni avtomobil 42-letne voznice, ki je pripeljala za tovornim vozüom. 42-letnica se je pri tem lažje poškodovala, 48-letnik pa huje. Na lokalni cesti Jezice gri Dobjem-Kalobje pa je 35-letni voznik avtomobila v ostrem desnem ovinku izgubil oBlast nad vozilom in zapeljal s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo po nabrežini in obstalo ob drevesu, voznik pa je ostal vkleščen. Pri reševanju so morali posredovati tudi celjski poklicni gasilci, voznik pa se je huje telesno poškodoval. O varnosti v prometu Umrl motorist , ninut pred 10. iiro, se je glavni cesti sko4: Šentjur z^.............ä ? Nesreča. 73-lelM motorist iz ofc^^fentjurja je po glavni cesti iz smeri VrtaSp proti Šentjurju. Ko je pripeljal M^feiž^ča za cent^&ntjurja. je pri avtobusni postaji .^čel zavijati levo proti centru in pri tem izsüil pre^^t voznifa^vornega avtomobila. ^Tä Je v tistem trenutku pravilno pripeljal po glavm^cesti iz nasprcfefe®i»ri. V trčenju je 'motorist dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče lanrl. To je že 15. ^letošnja smrtna žrtev na naših cestah. " V prihodnjih dneh bo na Celjskem več preventivnih akcij, namenjenih varnosti v prometu. V Lokrovcu bo danes dopoldne preverjanje praktične vožnje s kolesi učencev Osnovne šole Glazija, zato policija opozarja voznike na previdnost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu med drugim s Policijsko postajo Laško ter Postajo prometne policije Celje pri Kulturnem domu Laško pripravlja jutri dopoldne akcijo Družinska ura. Organizatorji bodo prikazali pravilno rabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov v vozilih, poudarili tehnično brezhibnost vozil, opozorili na vožnjo pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc, govorili bodo tudi o pravilni uporabi mobilnih telefonov in spo- l štovanju omejitev hitrosti. V Velenju pa bo ] prav tako v jutri dopoldne akcija Dan pro- , metne varnosti. Osnovnošolci in dijaki bodo ; lahko sodelovali na tekmovanju v znanju iz ] cestno prometnih predpisov. Policisti bodo i ob tej priložnosti pripravili tudi poligon za tekmovanje v spretnosmi vožnji s kolesi z mo- ' torjem ter obiskovalce seznanili s pomem--(i bnostjo uporabe zaščitne opreme za motoriste. predstavniki Moto kluba Šaleška dolina bodo na ogled postavili svoje motorje, potekal pa bo tudi sejem motoristične opreme. lil iiiiiK 21 DNEVI UGODNIH NAKUPOV Na vse kopalne kadi - Na vse Na vse armature rastline za balkone in terase Na vse poštne ^^■nabiralnike nt» v » Na vso električno orodje in orodje za obdelavo lesa in kovin 2 Na vse # \ avtomobilske ^ predpražnike in prevleke i - Ci □ Na vso-® ^ poliištvo m Na vse talne obloge Panudha velja samo za gospodinjske količine do razprodaje zalog. Gradnja Orodje Bivanje Barcelona in Malaga. Generalka Razmišljam, da imam do tega, da južni rob Evrope preletim, nekakšno ustavno pravico. Nekoč se je moj štoparski namen, da obkrožim Sredozemlje, končal natančno z vpitjem na branik Gibraltar in z manjšim barskim pretepom. Takrat me je tudi našlo e-pismo, da je babi zbolela in naj takoj neham trmarit. No, babi ni bila desetletje, ki je sledilo, niti prehlajena, do tistega trenut- ka seveda, ko s jam avto in grem v Afriko. Nobenih utvar nimam, da bo tole lahko spraviti do prave prestave. Objem, eskimski poljub, ljubim te, se vidiva na drugi strani. Vlak se ni niti dovolj oddaljil, jaz mahajoč s papirnatim robčkom v slovo, solze v potokih. Nič takega, živci pač, sem mantiala. Do Sežane me je familija poklicala vsaj osemkrat. Preko Benetk po hitrem postopku (kolikor hitro zaleža-na tajnica z dvajsetkilskim nahrbtnikom pač utegne), ker sem bila tu že prevečkrat. 1, da <^jem odpoved, proda- Grozna letališka čakalnica v Trevisu me ni spravila v nič boljšo voljo. Me je strah? Seveda me je strah. Strah me je bolezni, strah me j e poškodb. strah me je smrti in občutka nemoči, še najbolj pa tega, da bom zaradi ozko^edosti in neumnosti napol slepa za vse čudovite stvari, ki se mi imajo namen zgoditi. Kerozinski ogenj mi gori za petami, toda ali bom nesposobna razvajen-ka ali amazonska fotografinja, ki si bo odrezala eno od prsi, da bo spretnej e »fotkala«? Seveda me je strah. Toda, ljuba Barcelona! Oh, nežni dežek na mojem gore- m IzLC.TTJ|Kto !!!!! POLETJE 2007 čem obrazu, Gaudijevtlakni-koli speče Ramble, podzemna in tisti Čudoviti hostelček, s posrečenimi kopalnicami in dobrovoljnimi popotniki, Kako sem pogrešala to mesto, njegove duhove, pretekle prizore v njem. Vsaldč, ko sem te obiskala, sva zaznamovala kak del s spomenikom; ta je zdaj kot svetilnik: kosilo pri Ra s svojimi slastnimi študentskimi obroki; moja čudovita Mirallesova tržnica; lokalček na plazi Barcelonetti, kjer strežejo piščanca in šampanjec; pa seveda obvezni poslovilni obrok v Cafe Di Roma pod tvojo nekdanjo sobico - kepica sladoleda prelita z Baileys likerjem ter belgijski vafelj z VSEM. Trčila sem celo ob slovenskega kuharja, ki mi je pomagal osvojiti njihov poštni sistem. Da, dva dneva v Barceloni sta bila dobra ideja in ravno tako dobra ideja je bila, da me nisi spremljal do sem. Raztrgalo bi te po sredi- Pnri trije Afričani Še eno letališče, tokrat velikansko, svetlo in spokojno, še en ceneni let s stevardesa-mi na a^opilotu in Malaga, ki se tudi ni veliko spremenila - tečni dež, tečni hotelirji, pretežak nahrbtnik ... Vsi hostli polni, zanič intemetne povezave, nimam sreče z naročanjem hrane. Saj vem, da v resnici sploh ni slabo, toda ne morem si pomagati; dežju pustim, da mi krade solze z lic in vlačim prtljago naprej. Sem me sidra manjši tihotapski opravek - dokler pošta ne prispe, sem talka. Ravno sem se namenila nekam sesti nad brezkofeinski kapučino in se v miru snuliti sama sebi v potopisni dnevnik, ko me je Malaga prehitela - pod svojo perut me je vzel razposajeni Ni-gerijec, moje prvo srečanje s poosebitvijo čmega kontinenta. Tako sem spoznala svoje )rve tri Afričane: tega, ki mi e za teden dni priskrbel so-)0 in mi je, kadar ni delal na pošti (hah, hvala Hermes),razkazoval mesto (kakršnega bi videla sama, če ne bi bila tak moker piščanec), njegovega cimra, mladega in zgovornega sina nigerijskega poslovneža, ki se je prišel sem postavit na svoje noge; ter umetnika, ki si vse do konca ni upal spregovoriti z mano, ker se je bal, da bo naredü slab vtis. To se mi je zdelo tako ironično. Izmenjala sva si e-mail naslo- ve in si obljubila, da si bova pisala. Heh. Pa ja. Toda dečki sploh niso bili napačni. Peljali so me celo na svojo plemensko nedeljsko mašo - nekakšno mešanico plesa in petja in vpitja v transu, plus par ur trajajoča katoliška pridiga, med katero sem prebirala Bibhjo, dokler nisem bUa povsem zgrožena. Na avtobusu via Algedras se mi je nasmehnila nova boginja v podobi ene izmed lepših popotnic, kar sem jih kdaj videla. Ravno tako kot jaz je imela skuštrane rdeče lase in zelene oči in trpežne, znoše-ne obleke. Na konkretnem nahrbtniku je bila všita velika pahljačasta školjka. 2e na prvi pogled je bila eden tistih IjtÖi, ki sijejo, tudi kadar so povsem utrujeru. Polna zgodb in skrivnosti, stara in mlada hkrati, ljubica in tekmica, tako čutna ženska, Miranda po imenu. Vprašala sem jo, kar prek avtobusa, če gre z mano po Afriki. Od kod mi taka drznost? Oprezno je poškilUa po svojem spremljevalcu in rekla ne, da potuje le po Evropi. Sredi zime? Daj no, sem jo izzvala - nihče ne pride tako južno, ne da bi ga zamikalo skočit prek ožine. Ona pa, ah, ne... Toda lahko sem videla, da mi je bil delček radovednosti in zavisti vrnjen. Prelepa Miranda, pred mano si deset let in deset tisoč kilometrov, toda jaz grem tja, kjer si pustila svoje srce. SULIVAN AF (Roju, kot vse) POTOVAMJA PO EVROPI izini z tnUOM: HmMJi. 25.5., lOfe l«ftd,2Z. 6., SJnt Iwwlot^ 24. i, 4 fe «mf« srs. 4 M 25. 3 M; Pnh la. 5., 3 dni; Uid» CwJgywM, 25.&.3>iista;Stangracl hJMan All rnelusive otrok do 14. leta gratis že c dJ I je, 5 logi 3d na Moru - San Antonio do 30.4 10% popusta; n.Oonat.Funimation All inclusive otrok do 18. ' ' Is počutje... izberite med PR06RAMI LEPOTE Anticelulitni, Ayurvedski, Sprostitveni, Beauty, Wellness program,... 1 X gratis solarij, pitje zeliščnega čaja, 15 % popust za člane Kluba zdravja Zdravilišče Laiko. Tel.: 03 7345166 www,idrovlllsdasl(0.si |»d-d.»tdii>nii) lane Kluba zdravja Zdravilišče Laško že za 168,30 EUR / 40.331,40 SIT Ml TEDNIK 23 TEZA RENUTKU Poteza d.d., vodilno slovensko podjetje za upravljanje premoženja in borzno posredovanje, odpira svojo poslovalnico v Celju. Matej Güstin vodja po lova Intce Celje: tranko obravnavamo z nafvi^o jKa/fiyu ifMWMMMnosti in storitev prilagajamo ■ > njeni naložbeni strategiß." i Poteza, ki sodi med največje in najuspešnejše borzno posredniške družbe ne samo pri nas, ampak tudi v širši regiji, bo ponudila celoten spekter svojih storitev, od finančnega svetovanja do celovitega upravljanja premoženja. Še zlasti pa bo za Celjane in Celjsnke zanimiva možnost neposrednega trgovanja z vrednostnimi papirji na vseh finančnih trgih. Poteza jim bo namreč omogočila nakup in prodajo delnic in obveznic na domačem trgu, trgih Balkana in na razvitih svetovnih borzah, kakršne so v Parizu, Frankfurtu, Londonu, New Yorku, Tokiju in ärugod. "Ceijeje najhitreje rastoče slovensko mesto, s tem naglim razvojem pa postaja tudi čedalje bolj svetovljansko. Zdaj bodo njegovi prebivalci dobili tudi svetovljanske priložnosti finančnega investiranja," razlaga Matej Güstin, vodja celjske poslovalnice Poteze. Domače in svetovne delnice pa ne bodo edini način za plemenitenje vašega denarja pri Potezi. Trgovali boste lahko tudi s tako imenovanimi izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma terminskimi pogodbami. Gre za trgovanje z različnimi valutami, indeksi In strateškimi surovinami, kot so nafta, zemeljski plin, baker, zlato in druge plemenite kovine, kavčuk, žita, kava, čaj... Poleg svetovanja in strokovne pomoči pri borznem trgovanju imajo pri Potezi za svoje stranke na voljo dve izvirni elektronski aplikaciji za trgovanje preko svetovnega spleta, P4net in TradePort, ki se ponašata s hitrostjo, preglednostjo in varnostjo. "Prepričan sem, da bo med našo široko ponudbo lahko vsakdo našel primerne naložbene priložnosti," pravi Matej Güstin. Katere so te priložnosti in kako jih učinkovito izrabiti, pa boste lahko izvedeli tudi v času posebne akcije, ki so jo pripravili v celjski Potezi. Do 15. junija boste lahko brezplačno odprli svoj trgovalni račun, če pa se boste oglasili v njihovi poslovalnici, vam bodo postregli pa z brezplačnim finančnim nasvetom. Priložnost torej, ki ]o ne kaže zamuditi. Saj veste, dober nasvet je zlata vreden. Poslovalnica Poteze se nahaja na Ljubtjanski cesti 3a (2. nadstropje) v središču Celja. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 9. in 16. uro ali pa pokličete na številko (03) 49 25 720. ra Poteza 24 HMU>IO/ltl-€JI BERETE lOVlTSSÜ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek juü a, 5.30 NZ melodija tedna. 6.OD PoročUo OKC, S-lSCasoplOT, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjakro-nüca RaSlo,8.00R)roeila,9,20 Otroški radioaO.OO Novice, 10.15 Vaše skrite žel^ uimiičlta Novi tednik in Radio Celje - Hoja po žerjavici (pišite na NT - RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturnimozaik.ll.lOZušesipozemljevidu-Črna gora, 12.00Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev-Kakodobropo-dedamo plačilni listek? - ponovitev, 14.00 Re^jske novice, 15.00 Spon danes, 15.30 D(^odkiinodmeviRaSb,^.00 Kronika, 1745. Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni tro|^ z Majo Gorjup, 18;ŠJNa plesDtan parketu, 19.00 Novice, 19.1D Večšm pogiam, 22^0020 Vročih Radia Celje. 23.00 Vaše skrite že^e uresničita NT & RC -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Tri^Jes^ace) NEOeUA. 20. maj 5.00 Začetek jutranjega progrania, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoročOo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Tone Kovač iz Grč, ki je vse življenje zapisan gUsbi, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5.12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca z voditeljico Klavdijo Winder, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Takole smo pred Mestnim si PONEDEUEK. 21. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ meiodijatedna, 6.00 PoročUo OKC, 6.1S Časopl0v,.6.3O Silrester v akdji, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranjakronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bii^o jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.l5PonedeljkoTO športnodopoldne, H.ÖO Kulturni mozaik, 12.0ÖNovice, 13.00 Bingojack-izbiramo skladbi tedna, M.OORegijskenoviceylS.OO Šport danes, 15.30 Dogsffld in odmevi RaSb, 16.30100 medvedov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Po^jte v zvezde z Goidano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - predstavitev ansambla Hmka Krčka in njegove plošče PQzdravljeniprijatelji!,24.00SNOP(RadiQKumTrbovlje) . . Slikanje na lončke, svečnike, krožnike... Pred Mestnim studiem Radia Celje bomo prihodnji petek slikali na lončke, majolike, krožnike, vazice in druge keramične izdelke podjetja Kili Liboje. Motive za ustvarja-aje si boste lahko izbrali sami, Pridružite se nam in prinesite s sabo čopič. Slednje bodo vihteli tudi učenci nekaterih celjskih osnovnih šol, ki bodo ustvarjali pod mentorstvom svojih likovnih vzgojiteljev. Na Stanetovi ulici TOREK, 22. maj 5.00 Žiačetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 625 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Stetoskop - o krvnem tlaku, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.S5 Piškoslovje. 10.00 Novice, 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov,- na-gradnaigra,11.00iüillurniinozaik,11.15MESl?ttSTinDIORÄDIA CEUE - Zeleni val. 12.00 Novice, 12.15Hujšajmo zNT & RC, 13.20MaUO-pošta,13.30MaliO-kIici, 14.00 Regijskenovice. i.5.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Film-sla» platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Kačji pastirji, 19.00Novice, 19.30 Mal drugačs6PackCukur-jem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Murski val) ČETRTEK, 24. ■ 5.00Začetekjutranjegaprograma, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Cigav^as seže v deveto vas?. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton - o porokah, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00 Pred poroto, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žolgar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Murski val) 20 VROČIH RADIA CELJE 2. NEWSHOES-PAOLO «UDNI 3. VWAT|-WDONE-UNKfNPA»( 4. MEANDMYIMAGINA110N- 5. BECAUSE OF YQU-NE-YO 6. GIVEAUL'LOVE-SINaARBQB 7. 4INTHEM0fiNING-GWENSTEfANI 8. LOVEANDFEAR-ORANGE BLUE 9. BABTS COMING BACK-MCH.Y 10. BRWNSTORM-AICTC MONKEYS (1) ml£stwa 1. PESEM PJtSMA-ŠANKROCK FEAT.AKIfiAHIMOVSKI (2) 2. SOBAJ02-JANPLESTINJAK FEAT. IMA (7) 3. MOOROMOfUE-NUŠADERENOA (4) 4. TRIP-GUŠn FEAT POUKA KASAL(5) 5. BOSSAWGA-KINGSTON (1) 6. POVEJ-MffiANRUDAN (3) 7 GSMUER-CARNA (4) 8. PREPIH-A1£KSANDERMEŽEK (2) 9. KOTPORCaAN-YUHUBANOA (3) 10. MOORAMISa-SELfCr (1) preologazatujo lestvico; SHMt^EONYOU-ANDREAC»RR KISSYCHJ OFF-SCISSOR SISTERS prüjlogaza domačo lestvico: VESOUE-YOGURT L)UBIME(BREZMILOSTl)- STEREOnPI pred Mestnim studiem Radia Ceijebo živahno od 10. do 12. ure. Ustvarjenje izdelke bodo na keramiko zapekli v Kiliju Liboje, nato bomo najlepše razstavili v izložbenem oknu Mestnega studia Radia Celje, sicer pa bodo lahko izdelki krasili vašo omaro. Za barve bo poskrbela ustvarjalna trgovinica Mravljica. Foto: AŠ Jasna Kobsl, Partizanska 49il, Žalec Matjaž FrIŠkDVK.Župančičeva 67. Celje Potovanje v najmlajšo državo na svetu Tokrat odhajamo v toplejše kraje. Ampak to ne pomeni, da ne bomo imeli možnosti še vedno uživati na snegu. Odhajamo namreč v zelo gorato državo, ki ima tudi skoraj tristo kilometrov obale s kristalno čistim morjem. Tu se bomo lahko dodobra spočili, morda tudi zato. ker bomo obkroženi s pregovorno ne najbolj delavnimi ljudmi. Naužili se bomo gorskih lepot, se sprehajali po pragozdu, se spuščali po divjih rečnih brzicah, poslušali dobro glasbo in se dodobra najedli njegoš-kega pršuta in sira ter napili vranca. Pripravite svoja ušesa, Špela Kuralt vas bo peljala v Črno goro! PotovaU bomo to soboto ob 11.10 na Radiu Celje. i'i:;jiiM!iJ.!i!fri 1 N^GRCE^lSn^ 2 NEBOM ISKAL-ANS.BRANETAK1AVŽARJA (2) ZREŠKAPOMIAD 1 ZAGODINAMMUZIKANT-GC^BilSKI KVINTET (4) 2. MWHNEIAŽI-TAPRAVIH6 (1) 3. BElAOBl£KCA; STANKOPETRICINANS.SV£njN (3! 4 OEBELUŠKA-NOVI SPOMINI (2) 6. rena SOBOTI IN NEDEUE-BOŠTJAN KONEČNIK S PRIJATHJI (5) predlog zalest\flco: DOUNA ZASANJANA-KARAVANKE 3,2,1 3, 2. 1 štart - Razpnimo jadra 2007 je bil naslov žalske prireditev, s katere se je minulo soboto oglašal Gorazd Matela (levo) in pri tem mu je z informacijami za poslušalce pomagal tudi organizator Uroš Vidmajer. Foto: GK PETEK, 25. mai 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva poSlorensko (dol2.ure), 10.00 Novice, 10.10 Slikanjenalonč-ke z Novim tednikom in Radiem Celje ter Mravljico (do 12. ure), 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od p^a do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-shiü prežeto popoldne (do 19.15), 14.15 Gostili bomo skupino Ste-t«otipi, 14.30 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Fesüvaljada, 19.00 Novice, 19.15 VročezAnžejemDežanom - Slavko Bobovnik, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Kranj) »Ifl,, üi.-.- 25 Čutno modno valovanje Letošnja moda se sem ter tja prav rada prepusti nežnemu valovanju. Le kdo bi ji kaj taksnega zameril, saj bi se v tem na vroče poletje pripravljajočem se vremenu tudi mi z veseljem zasanjano zazrli vanje. Po te čutne, ponavljajoče, pa vendar nikoli enake vibracije so se poletni trendi odpravili na vodno gladino, zajeli so tudi delček praske-tajočega valovanja ognja... Če ne drugače, v goreči sveči na romantična pogrnjeni mizi. Ta njen izlet ni naključen, prej bi ga lahko razumeli kot odgovor na zadnje čase res kar malce preveč agresivne modne tokove z ostro začrtanimi linijami. Kljub dejstvu, da so okrogline v naravi pogostejše kot ravne ali odsekane, grobe. Okroglo je Sonce, Zemlja, vsi deli človeškega telesa so okrogli. No, če bi malce poduhovi-čili, morda niso okrogli le nohti, prirezani v konico. Nenazadnje, tudi človeško živlienje se začne v okro- Pripravila: VLASTA CAH ZEROVNIK glini, v maternici. Ste vedeli, da imajo valovi celo močno simbolno sporočilnost? Tisti, ki jih dviga vi har, se primerjajo z božan sko močjo. Legenda pravi da se je Morann, sin ne konitega kralja Cairpra, dil močno pohabljen. Oče tov oskrbnik ga je zato gel v morje, toda ko ga je žalil deveti val, mu je ta podaril obliko zdravega telesa. Ne le devet, nekaj manj ali mnogo več valov se preliva na modnih vzorcih letošnjih oblačil in modnih dodatkih. Le da niso proizvod narave, temveč računalmških progra- mov, ki v sodobni tekstilni tehnologiji znajo delati vzorce, kot bi jih narisali s prosto roko. Psihadelična prelivanja so sicer motivi, znani že iz pop art časov Andyja Warhola. In, če smo iskreni, vselej ne de- lujejo na naša čutila pomirjujoče in torej zdravilno, saj nam oči kar pošteno zaposlijo, Še posebej tisti, ki se prelivajo iz barve vbarvo. Ja, postavo je treba imeti pravo, da bo tako valujoče oblačilo delovalo \^ečno, skratka, da vas ne bo po estetski piati »zalilo« ali »osmodilo«. Bolj varna verzija valovanja je vsekakor čmo-bela, še bolj pa le detajl, diskreten modni dodatek, nakit. Ogrlica, zapestnica ali prstan v valovitih linijah, denimo. AS?l«)LOGINJA CORDANA gsm 041 404 935 090 14 2443 napovedi, bioterapije, regresije iloginja.go www.gc ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalna analiza astrolosinja@dolores.si wAW.dotores.si MERKUR v Celju -lepši in bogatejši! V preurejenem oddelku gradbenega materiala in lesnih izdelkov smo osvežili program s ponudbo notranjega in zunanjega stavbnega pohištva priznanih blagovnih znamk, 2 novo ponudbo lesnih in ostalih talnih oblog, stenskih oblog, dodatki k opremi bivalnih površin in lesnih izdelkov za ureditev vrta. Vse za lepši dom ... Zavijte v preurejeno prvo nadstropje, kjer boste po novem izbirali med: • izdelki za gospodinjstvo, • akustiko, • malimi gospodinjskimi aparati, • belo tehniko, • svetili, • kopalniško opremo in • izdelki izwellnes programa ... in spretne mojstre v primtiu spretne mojstre priča^^o z-obogateno ponudbo: • gfadl^nega materiala in lesfHh,izdelkov, • orodja, wjakcn/, okovja in logistične öpceme, • izdeiköVf iz kemije, < • eiektrolsielkov, • (zdeftov za vodovod in ogrevanje PREDSTAVITEV lepila LOCTITE SUPER ATTAK Samo v Celju, 15. 6.2007 od 10. do 17.^ Tato krt (eplfo tOCmi SÜPK A7TAK je hiter in moesw&Äfi Miran Stsnovrtk - puS&v^i HsjAr ki se nsm Bo prkifu2Iž moljem. Pfedajaf bo ddifto }unaSsoT?j. ta se upajo prvw^,fl»fodelfregnemef.si SERVOVOIANSKEČRPALKE imilEU RifiJ^ft^ « '' Naredili 25-miiijoiitega golfa Volkswagen 33 let izdeluje golfa, ki je že dolgo najbolje prodajano vozilo na evropskih trgih. V vsem tem času bije boj za naslov najuspešnejšega vozila vseh časov; v konkurenci so recimo toyota corolla, pa ford F serije ipd. Pred nedavnim pa so v Wolfsburu, središču korporacije VW, izdelali 25-milijontega golfa. Glede na to, da se fordi F prodajajo razmeroma slabo in da so coroEo nadomestili z aurisom, bo boj za lovoriko najuspešnejšega vseh časov nekaj lažji. ega m anem in pi(etn9iTi aeiovnem okoiju. Ki o »sobini ck^ ano dob vonje, svoj parkirni prostor, prodam. Telefon 103)5471-253,031 286-283; Iiimnielgrau@mail386.com. 2275 GRADBENO parcelo, 1.300 m^ ceno 80 EURM parcelo je oddoljenal km od lntersparav(elju,pradom.Telefon031 656-927. 2452 4hozem[je,2njM,travnikza7naklodalk krme, bukov gozd iit 1.000 že velikih smrek, prodam. Telefm (03) 5795-592. 2435 DRAMUE. Prodom stanovonjski Vikend,nch dokončan objekt, vsi piikljuc-ki. Telefon 041 368-771. 2486 V BLIŽINI Šentjurja prodam oh zamenjam hišo s stovt» in nekaj zemlje za vrstno hišo v Celju. Telefon 031 563-050. Š407 CEUE. HišovllL gradbeni fazi, no sonöii lokaciji, bližina zahodnega uvoza AC, prodam, cene 148.000 EUR. Telefon 041 987-917. 2517 KUPIM VIKENO, stonovonje ah hišo do 25 km iz Celja, lahko ludi »zidljivo parcelo 02. zemljišče zo nadomestno grodnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 041 397-211. 2284 PARSLO, starejšo hišo ali kmeKje (posest) v Celju ali okolici, kapim-Telefon 031 393-338. 2380 ZAZIDUlVOporcelovCeiju oh okolici (smer Sovinjsko), velikost 700 da 1.000 m^ kupim. Uporabno informacijo nagradim s 1.000 EUR ob morebitnem noku-pu.Telelon04164M74. 2409 STAREJŠO hišo nh parcelo v Celju oli bližnji okolici kupim zagotovino.Teleion 041 352-267. 2421 STAI^ŠO hišo v Celju z okolico kupim. Nudim gotovinsbplačilo.Telefon 041 866-933. 2480 POSLOVNE prastore, približno 100 m', za mimo dejovnost, v Celju, Oblakova 7, oddomovnojem-Telefon 041 714-194. GOSUNSia lokal v obrolovanju. Sveti Štefan, okolica Gorico pri Slivnici, oddam. Telefon03l 297-650. Š412 POSLOVNE prostore, 70 m', na Ljubljanski 67vCelju, oddamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 601-999, ■NAJVEČJA IZBfRA DVD MEDIJEV VCEUU (6000 NASLOVOV) •vaše domaČe posnetke presnemavamo na zanesljiv dvd medij IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 KUPIM STANOVANJE do 60 m' kup starejša os^. Plačilo takoj, gotovina-Telefon 041999-480. S348 GARSONJERO oli enosobno stanovanje nujno kupim. Pločilo je takoj v gotovini, Telefon 041 727-330. 2421 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec-Telefon 041 672-374. ai2i VCEUUkupim garsonjero v (n«j)višjem nadstropje ohvstonovonjski hiši. Tele-fon031 692-870. 2474 n «IlUrtiM»oiiIsliaiidi.ii» g 031 342118inQ31 3613 072 aOBJE - LažIše, opuščena kmetija, cca 2.5 KREPITI DO 8 LET zo vse zap. ter upoliaV

ll,|ilaiaodiliilienilSDni, ugodno oddnm.leleFofl 041 498-046. 2307 (II0KViiprlZoilru.0ddo.»PPii4d«6 osob, 70 m do plaže, klimo, ugodno. Iol.lon04i;BMB2. 2328 ISlVUDRllloddimoopoitmoioSdoS osoii. Možnost nolemo že od 15. mojo n.pr.j.Ielel.n041 424.011. 2192 (PlRlNllodd>|>m!op>!ilnlkoYon|ipi> polnomo opremljeno gorsonjero po ugodni mi.I(l.lon 040 24H54. PRODAM ŠTEniliiKleko,3iilin,lelekinko,eleklTii-00 penm, skornj nov, ogodno prodom. Telefon 031S9S-399. 2363 REGAl,4ni,iodnevnosobo,koviin2 foleljo, lelo otrinjeno, zelo ugodno prodom.Telefon04UIB-32i. 2383 KOTNO »dežno, 10 sponje, zelo ugodno prodam. TeleTon 041364-158. 2481 CRN! usnjeni kovt, dvoseri in fotelj, zelo molo rabljen, pmdom. Telefon 040 396-710. 3«is ffČ zu centralno kurjavo, novo, 32 Kw, olje, trdo gorivo, prodom zo polovično teno. Telrfcn zvečer, 04191H20. Ji83 SliRINSKOpofililvozefo ugodno prodam. Telefon 041666^64. 2498 KOTNO sedežno gomiluro, skoraj novo in omoro (masiva), zo dnevno sobo, pro. dom.Telefoo031 6924160. m Š1EDUIK, 4 • 2, bUilnik, prolui sito), posteljo, omara, regol, zomtzovolnlfi, prodom.Telefon051424J03. 2B15 ODDAM DOBRO obrnnjrfUniran Mnik, 4 plin, 2 elektrika, brazpločae oddam. Telefoo 103) 5798.193,0314614102. BUKOVA drva, roziezona, z dostavo, pro-dnm.Tetefon031 776.591. 2276 SnHlrepljenu drva prodom. Tefefoo 041 250.972. 2372 DRVA, gaber, hrast, razžogonn, z dosluvo, Žalec, Celje,prodom.Ielefo. 041 459. 322. iiBO BOKOVA drva prodam. Telefon 041 876-329. 2479 IIE5AUdrva,vbUibalirazžaganain rttzsekono, pradom. Dostavo no dom. Telefoo 040 211-346. p CErANA bukovo drvo,l.kvolileto, ogodoo predam.Telefau041 37Sltuiv ce prodajamo. Nakup 10 jurkic, petelin brezpločoo. Winter, lopato 55, telefoo (03)54724170,041763-800 2306 2007 m» garsonjera in dvoinpolsobno stanovanje. Telefon 031 541.592,031 393338. 23B0 MANSARDNOstonovoije, velikost 70 m',v občini Braslavrä,CK{dam Želim predplo. älo.Teleloo 041 564.251, po 17.ori. STANOVANJE, sobo, uporubakuhinjelnk» polnice, zo delovie in delovke, lobko ludi družini, oddam. Tekfonvsnk dan CKl7.doi4.luodl6.do22.ure,040174-088,040588486. »» ENOSOBNO slom>vonjevŽolcuodilum.Tel» fon 04149fr904,041 449-231,5717- 086. 2™ fTLAKOVCi PODLESNIK] Podjetje NT&RC.d.o.o. Direkton Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Nasli5v:Prešernova 19,3000 Celje, tdrfon (03)4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cenatorkovega izvoda )e0,63 EUR (15Q,97SIT} petkovega pa l,2S EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naroenine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40-801,11 SIT). Številka transakcijskega raCuiia: 06000 0026781320. Nenanjčenih rokopisov in fotog čamo- Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče, t _____ direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, zi katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografi je: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje; www.minjadesiga com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.coin Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktoiia in vodja Agencije: Vesna Le-jlč. Organizacijski vodja: Franček PungeriiC. Propaganda; Vcjko Grabar, Zlatko Bohinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko ■ftlefon: (03)42 25 190 RIX (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekt, pošti: agencija@nt-rc.si 28 ^MALI OGUI^ - INFORMACIJI WITiDNtl 30ilDl5Ck|,ht GAtAŽH« vnta, [obllcna, viidai lipo olir.n|tDa,i 235,v20Siiii,proilani. Telefon 04127MI7. vozičke Hook, lemo zimski, Dino in voziček Moteli, prodom. Telefon D31 650T24. 2422 SONČN»k.lektori.,dvn,115"B5,ner.bl|o-no, prodnm. Telefon 041630-190. GO /ngd.o.o. n m gome poBEOlV oodomT^l.fon031 607^19. Saas POlOnCOoli dein proiiio,teäego 130 k,,k,mlien.,o:d.moi.k.ho..lr^ ..,.god.,prodomo.ll.žnoak.linpn nns.Telefon041 774-393. 33se f«lMlE,«,.elleJnov,..nndoljni.m prodom. l.fom...i|. po telefon. 103) 5773-744- P VEČ bikov, črno belili, od 200 do 500 kg, prodom Ti!l(!fon041297-961- ztrj KRIVO zoioki>l,ležko 630 kg, sl6bt, pr«l.mo.Telefon(031579«60. 3176 TIUiH, 200 kg,prodom. Anton Arzoniek, Gemiovos7,telefon5794.215. 2«s •IKCA, čine bele,., Sloiegi 10 dni, pro-dnm.Telifon041794-27S. S4io IIIA«men«l,.,tdke,opribliinolOOk!i prodom. Telefon (03) 5777-469,041 352-905, popoldon. asa HUČKOgmennlb, težko približno 140 kg, prodim Cenn po dogovoro. Teldon 051 259-305- 2«is breloTn'praäi težke Telefon 031 221-243- 2«» KiUVOsteletom inteličke po izbiri pmdo-mo. Telefon 103) 5735-120, 041 954-193. 2472 B»llSKEGAkoik,,ao,.,odv.le1iinbr.ie borskeko!iziodolll5IE,težkedo20k|inkobilozrodovii-00 041654-729. POlkobiko desk, debelino 25n 10 oplo, profil 7 mm proden kos. Telefon S4BM19. 2455 RENAULT 5, letnik 1994,93.000 km, zo 350 EUR in kovni operet, novi, zo 6 kov, prodom. Ceno po dogovoro. Telefoo 040495-135. 24» SPAIlllCO,boilerzotenmilno,kombinimo iernbflenezostekliennoknn, prodom. Ca.o po ifogovoio. Telefon 041 974- krovopradoni.Telefon (03) 579-2256. 22.000 kg mlečnih kvot io bikce simioiol-co, storego 2 meseee, prodom. Telefon 051 60H91. 2618 DOMAČE kekse, perivo in torte prodom. Tefefon05fBlMS4. s ODDAM l»RAŽO, Nivo vos (Poboiskoolko), od-dooi. Kličite zvečer, lelefon 103) 5777-094. 2464 041 33 77 89 ZAPOSLIMO notekoriro in št.dentko zo strežbo. Bor Pork, Moistrovo 2, Cel|e, ielefon |03| S4B2-913, 041 650-737. Viki(oPrevolnik,s.p.,CestflvLrškol2, ČJ-f. >«» IŠČE» dekle zo SIrežbo v iiffe biro v dopoldinskem čoso. Telefon 041B72-611.idoVisič,s.p.,Ljobl|onsko7,Celje. 2454 ZA obtosno pomei zo prodo|o rro sto|ni(i potribolinr prodo|ilko. Telilon 041 79B-390. Droge Strnod, s. p.. Prisojno 33,Morilor ai42 IZDELUJEMO prolekte stonovonjskib hiš, gospodorskih in poslovnih objektiv in podobno, Telelin (03) 8104-102,031 393-560. ARS-Projektironje, Anten Strnišo, s. p, Oobtover 11,3241 Podplol PRIBLIŽNO 20 komionov zemlje zonnsitje oh oreditev okolice, v okolici Vitonjo, podorimTelefin040 754ni6. 2510 »«,,..ovooprlpišceno,,rodom.Tel» fon 041 832-552. ar70 LETO dni store smosto kozo in l^n borsko .Iodic. prodoni.Ielefon 041935.595. BIK(Asimintolco,140i.l80kgteisivco, 180kg,ptodom.Ielefon041596475. 2505 PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg, prodom. Telelin 031 832-520. 26O8 TELIČ0simentolko,500kg,prodomTet fon 041 269-693. lem PURANE, We, stnie sedem tednov, zo 00-doljnjecejo,zelo .godno piodomTelo fon 051 397-982, (03) 5702-204- :EN« posredivilnico Zoipoaje, ki je oponje v Ijobezen povrnilo že več kot 10.000 osebom, posredoje zo vso stl^ rostio obdobje, br.zplične zo mlojše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505^95. Leopold Orešolk s. p-,Del.nin vos85,Piebold. n Iskreni fantje iščejo preprosta, 2ve-cs, pojabite iia r^očatanjaterj iti brez Lco|ioli!ar.im>,s.|i,miHn|avK ČE si žeitskfl, štora približna 70 let, dobrega srca in osamljena, me pokliä. Star sem 70 let, pošten in dobrega srca, skupaj bova pozabila na dolge osamljene dni. Telefon (03) 54144126. 2466 RAD bi S|ioznalS4JetiH) žensko, nekadilko. Telefon 5791-018. 2524 napravami iz Izposojevolnice SAM, Ul. bralovDobtotinškov 13, Hidinja, Celje, telefon (041)629-644, (03)5414-311. IZDELUJEMO strojne omete, estrihe in vse fasade po konkurenčnih ceiiDh.Telefon 031 598-355.Tr-9rad,d. O.O., Bukovje pri Slivnid 24, Gorica pri Slivnici. 2043 STRELOVODU Izdelavo, montaža in merftvfi strelovodov. Jože Kline, $. p.. Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.1788 RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in obrtnike opravljamo cenovno ugodno in ažurno. Dokumentacijo lahka prevza-memoprivosinjovraBmovnajkrajsem času. Prvi mesec vodenja je zastonj. Neva, s. p.. Ljubljansko c. 20, Ceije, telefon 0312m08. 2027 VODOVOD OGREVANJE V OKOLICI Jurkioštra prodam nepokošeno tfavo,približno8ha.Telefon031412-054. L215 BELO vino žlahtne sarte, iz Me Gorce, prodam. Telefon (03| 5760-594, 041 87«63. 2499 .3000 Celje ZA Strežbo v dnevnem kru zaposlimo simpotično dekle do 35 let. Dobro plačilo, vikendi prasfi. Telefon 041 547-996. Jmo- veliskac.2,Celje. DElOište tiskar zo tisk s ploskve (oHset tiskar) z večletno vrakso. Telefon 031 221-062. 2506 PRIKOUCOzo osebni avto, ie0>140«75 cm,koniptoirana,Hani-Telefon(03) 5484-939,(jdl7.ilo22.ure. 2301 GUMUASTI čoln Maestral 18, z motorjem Yamoha 4, ugodno prodam. Zraven dam še vso ojtrema: sidro, veslo, dodaten rezervoar zo gorivo. Telefon 041 668-326. 23B3 OBLEKO zo birmo, sive borve, srajco in kravato, velikost 164, prodam. Telefon 5731-016, po 19. uri. 2400 Nas Mariboru, Celju in Ptuju ostane osebe s smislom sa prodajo. .aželeno poznavanje knjig Kličite dopoldan po tel.: 01-241-3372. /Iladinska knjiga založba d ■zbrušenjeni in lakiranjem, lominatov, toplih podov, pvcpodovterostalih talnih, stenskih in stropnih oblog. Telefon 041 377-620. Štefan Salomon, s. p., Gomilsko 80 a, 3303Gomilsko. 2249 POPRAVLJAIUE in uglo^ev vseh vrst harmonik. Telefon 041 755-168. Monjo Maicen,s.p.,MQliVrh24a,Šmaitnoob Poki. 2248 ZELO ugodna spomlodonska cena premic ga(češki in leseni kosi-yit) in bukovih drv,skupajzdoslavo.Telefon041 279-lB7.Ptevozništvo Vladimir Peniek, s. p„ raiDdeeli Brojsiva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 7.5.: Petra RADIŠEK iz Sevnice - dečka, Cordana STOJNŠEK ŽNIDAREC iz Hrastnika - dečka, Justina KLAJNŠEK iz Grobelnega -deklico. Aleksandra SKRBIČ iz Celja - deklico, Petra KOZINC iz Rimskih Toplic-deklico, Anica BUKVIČ iz Pe-trovč - deklico, Mojca TOVORNIK iz Štor - dečka. 8. S.: Katja ŠPES iz Bra-slovč - dečka, Marjana GRAČNAR iz Šmarja pri Jelšah - dečka. Pavla VUKOSAV BABIC iz Velenja - deklico, Majda STRNIŠNIK iz Rečice ob Savinji - dečka, Karmen KRIVEC iz Žalca - deklico, Nataša ŠIKOVEC iz Celja - deklico. 9. 5.: Nina GAJŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico. Mojca ZAPUŠEK s Planine pri Sevnici - dečka, Urška DROFENIK iz Šmarja pri Jelšah - deklico. Renata ZAVRŠNIK iz Braslovč - deklico, Vesna GLAVNIK iz Braslovč - dečka, Andreja OKORN iz Žalca - deklico, Dužica DUKIC iz Velenja - dečka. 10. 5.: Petra DREU iz Šoštanja - deklico, Monika JAGODIC iz Šmarja pri Jelšah - dečka. Aleksandra LUKA-NOVIC iz Velenja - dečka, Gabrijela JERGL iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka, Milena KNEZ iz Rimskih Toplic - dečka. 11. 5.: Silva KOZMUS iz Sevnice - dečka, Mateja KO-RUN iz Podplata - deklico. Nataša POTOCniK iz Šoštanja - dečka, Smiljana SIRC VIPOTNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Mojca ŠO-LINC iz Šentjurja - deklico, Ines KRAJNC iz Velenja "deklico. Mira SMEŠNIKKROŠL iz Celja - deklico. 12.5.: Polona RAMŠAK iz Teharij - deklico, Ingrid HUDE! iz Celja - dečka, Mateja LUKOVIČ iz Zreč - deklico. Ines OCEPEK KOPRIVC iz Šentjurja - deklico. 13. 5.: Marjetka AMON iz Celja - dečka, Marjana ZA-GRADIŠNIK z Ljubnega ob Savinji - dečka, Klavdija KOŠIR iz Slovenskih Konjic -dečka. Mojca ŠTRAUS ZULU iz Šmarja - deklico, Polonca ŠKOFLEK iz Frankolove-ga - dečka, Anita KRAŠOVEC iz Laškega - deklico, Štefanija GOLUH iz Laškega - dečka, LiUjanaZABUKOVNIKiz Dobrne - dečka, Karmen OR-LOVIČ iz Žalca - dečka, Nataša FILIP iz Celja - deklico. 14. 5.: Aleksandra HUSI-NEC iz Šentjurja pri Celju -deklico, Dragica PROTIČ iz Celja - deklico, Lucija ROM iz Petrovč - dečka, Nevenka STARLEKAR iz Gorice pri Slivnici - dečka, Maksima ČERNIVŠEK z Ljubnega ob Savinji-dečka, Katja CEPUŠ iz Dola pri Hrastniku - deklico, POROKE Celje Poročili so se: Pavel KU Špela OSET, oba i: Imut HARTMAN ii RA Če solza bi ga obudila, ga ne bi črna zemlja krila. Ob prezgodnjem odhodu dragega moža, očeta, brata, strica in tasta HAJNIJA FRECETA (30.4.1943-4.5.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Belej, koronarnemu oddelku, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, gospodu Ojstršku za poslovilne besede, orkestru za zapete žalosdnke in odigrano Tiäino. Žalujoči vsi njegovi a MlRKOVlč, oba Aleksani iz Celja. Velenje Poročila sta se: 50 letni CO skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Jožefa in Marthi JUElCAN iz Velenja. Celje Umrli so: ElizabetaKODRIN iz Šmarja pri Jelšah, 66 let, Janez FEDRAN iz Gornjega Grada. 86 let, Veronika PI-RECNIK iz Velenja, 75 let, Marija Ana ŠKAPER iz Gotovelj, 76 let, Ivan KOČEVAR iz Dol> ja pri Lesičnem, 50 let, Maks KNEZ iz Cmega Vrha, 78 let, Karhna TOČAJ iz Brezove, 84 let. Drago HRASTNlKiz Kora-pol, 53 let, Ivan Hugo ZDOL-ŠEK iz Celja, 65 let, Peter ROŠER iz Dobrne, 69 let, Bla-goja SPIRKOVSKI iz Celja, 78 let, Kristina CELOFIGA iz Celja, 65 let, VandaCIGOJ iz Celja, 51 let, Vincenc GABERŠEK iz Celja, 79 let, Friderika MU-NARIČ iz Celja, 91 let, Ivan LESKOVŠEK iz Celja, 70 let, Madida STIFTER iz Celja, 72 let, Ivana ŠVENT iz Dobrne, 64 let, Marija ZALESNK iz Za-dobrove, 91 let, Vincencij MEDVEŠEK iz Celja, let, Franc ZAJC iz Štor, 75 let, Roza ROMIH iz Trnovelj pri Celju, 83 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančiška SLA-TENŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 85 let, Slavček mlinar iz Završ pri Grobelnem, 22 let. Avgust KOKOU iz Podgori-ce, 65 let, Stanislav ŠMID iz Sp. Sečovega, 59 let, Ehza-betaSTORIAK iz Rogatca, SI let. Vinko NOVAK iz Lasti-ne, 49 let, Aleksander KOROŠEC iz Babne Gore, 31 let, MarUn JEROvSek z Gubne-ga, 61 let, Jože ZORIN iz Zg. Cabernika, 45 let, Frančišek ROMIH iz Poklek pri Podsre-di, 84 let, Anton kramper-ŠEK iz Predene, 70 let, Danijel HOSTNIK iz Šentvida pri Grobelnem, 32 let, Albin ŠTUKEU Iz Pecelja, 72 let. Velenje Umrli so: Franc ZOTTL iz Velenja, 59 let, Marija JE-ŽOVNIK iz Zavodenj, 67 let, Rudolf ZALOŽNIK iz Upe pri Frankolovem, 72 let, Filip KUPREŠAK iz DobriSe vasi, 43 let. pmilNATRŽNICI V CELJU zelfmjava MAJNiŠKA Z5 BUČKE SPINACA 4,2 BUČNO OUE 2,9-3 REPA KISLA 1,67 BUrVA 1,8-2 ZEUE PRESNO 0,8-1 CVETAČA 2-2,5 KISLO ZEUE 1.67 ČEBULA 1,2-1,5 ZELENA räSEN 4.24,3 sadje ŠPARGUI 7,99 ANANAS 2-2,3 FIŽOL V ZRNJU BANANE JAJČEVCI ČEŠNJE KOLERABA 1.5 GROZDJE BELO KORENJE 1-1.5 GROZDJE RDEČE 2,5^.5 KROMPIR GRENIVKE KROMPIR MLAD 0.9-1.5 HRUŠKE KUMARE JABOLKA 0,50,8 OHROVT 1,3-1.4 JAGODE BRSTIČNI OHROVT 3,8 KM PAPRIKA 2,&3.5 DINJE 36 PARADIŽNIK 2-2,5 LUBENICE zs PETERŠIU LIMOME PESA MAREUCE SUHE POR 1,5-2 MANDARINE 1,2-1.3 REDKVICA ŠOPEK OREHI CELI 2JB REDKEV ČRNA OREHI JEDRCA RADIČ POMARANČE 1-1,3 SOLATA GlAVNATA 2,5 ROZINE 2,5-3 BERIVKA 44 SUVH SUHE 2.5 Ob smrti našega dragega MILANA IVANKOVIČA (1948-2007) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga 7, maja 2007 na mestnem pokopališču v Celju pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, tople besede ob slovesu in izraze iskrenega sočustvovanja. Vsi njegovi Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kol cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetkiba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih, prebiva. V SPOMIN 20. maja 2007 bo minilo eno leto, kar nas je zapustil naš dragi KAREL PLANK m, ki se z lepo rr katerih še vedno živi. Hvala tudi vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu in mu prižigate svečke. V 75.letu s je zapustil dragi mož, oče in dedek KAREL URATARIČ stanujoč Na Pristavi 7. Laško Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 18. maja 2007, ob 15. Uli na pokopališču v Laškem. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA K svojemu stvarniku je v 81. letu odšla naša mama, stara mama in prababica ANA JAGER Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od naše mame poslovili, zanjo molili ter darovali cvetje in sveče. Hvala za darovane svete maše in darove cerkvi. Hvala duhovnikom in bogoslovcem za pogrebni obred. Hvala pevcem in pogrebnemu zavodu Žalujka. Naj vara Gospod vsem povrne z večnimi darovi. Žalujoči njeni domači Kako je prazen dom, dvorišče, oko povsod zaman te išče, nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Zapustil nas je JOŽE PODBORNIK iz Velike Pirešice 32 (4.8.1933 - 7.5.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, ki ste z nami delili bolečino, izrazih sožalje, darovali sveče, sv. maše. Hvala patro-nažni sestri Cvetki in dr. Vlatkoviču za pomoč in nego v času bolezni. Posebej hvala g. župniku Janku Cigaletu, trobentaču Kristijanu, pevcem s Ponikve, pogrebni službi Ropotar in praporščakom. Žalujoči: žena Rozaiija, Jože, otroci Srečko, Jože. Milica, Boris, vnuki Bojan, Robi, Iztok, Vesna, Jan, mala Eva _^ na tem svetu vsaka reč. Magto se življenje sklene, človek je in ni ga več Kliče zdaj iz temne jame, molite, žena in otroci, zame. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica FRANCA FAJDIGE iz Škarnic 17, Dobje pri Planini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremih na njegovi zadnji poti, zanj darovali sveče in za svete maše ter nam izrazih ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala družinama Binčetovih in Rudijevib za nesebično ponioč in tolažbo v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala dr. Šmidu, dr. Ošepu ter bolnišnici Celje za lajšanje njegovih bolečin, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, govornikom za besede slovesa, godbi na pihala Železarne štore, trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi Šel sem večeru naproti in sem naenkrat sam bil večer. Mila svetloba kakor dokončnost lije počasi in mimo vame. Tako v luči, sam prvikrat lač, spoznam, da je neskončna milost. (T. Pavček) ZAHVALA Ob smrti ljubega očeta, starega ata in tasta STANISLAVA GREŠAKA iz Petrovč (1925-2007) izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo bližino, izrečenim sožaljem, darovanim cvetjem in svečami izrazili sočustvovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku Vančiju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba ter Komunah Žalec. Posebna hvala moškemu pevskemu zboru iz Petrovč, trobentaču za odigrano Tišino in govorniku g. Banku. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Z lepo mislijo: vsi njegovi - Št. 39 • 18. maj 2007 - Šla si mmo kakor tihe sanje in ob.psä uri sem spoznal, širokem svetu, sam ostal. MIHAELA ZAJC ŠEPETAVC Že četrto pomlad te ni več na tem svetu. A nate mislim vsak dan. in mislil bom ob letu. Vse moje življenje po tebi diši. Kot pomlad prihaj^. Neminljiva si. Z ljubeznijo v spomin: tvoj Janez in najin Damjana in Tamara Kogar imaš rad, nikoli ne umre-le daleč je... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka VINCENCIJA MEDVEŠKA (1936-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sosedom in znancem, ki sle ga pospremih na njegovi zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi ge, Marini za lep govor in pevcem za odpete pesmi. Posebna zahvala sestri Katji oziroma patronažni službi in zdravniku Alešu Blazniku za njihovo skrb in prijaznost. Žalujoči: žena Marta, hčerki Helena in Barbara z družinama, vnuk Rok z Majo in bratranec Lojze Medvesek z družino S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz. odšel si brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. Pomlad se budi, use že zeleni, a tebe, dra^Dani. med nami več ni. ZAHVALA V tragični nesreči, mnogo prezgodaj, nas je v 32. letu brez slovesa zapustil ljubi sin, brat, svak, vnuk, nečak DANIJEL HOSTNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem soi odnikom, prijateljem, sosedom in znancem, podjetju in sodelavcem Elektra Celje, d.d., sošolcem in razredničarki IV. OŠ Celje, sošolcem in razredniku Srednje tehniške šole Celje ter sošolcem Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Maribor. Hvala vsem za prostovoljne prispevke, za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Iskrena hvala delavcem III. OŠ Celje, Moto klubu Savinja Celje, Moto klubu Elektra ter vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Zelo te bomo pogrešali! Žalujoči: mami Hermina, ati Albin, sestra Mateja z Miho, nečaka Jan in Rok ter ostalo sorodstvo Beinovs pgiHniee vsakdan: 16.00.18.00 poned^k. torek, tartek. petek, sobota, nedelja: 20.00 petek, sobota: 22.00 sobota, nedelj»; 12.00,14.00 Dijaka poned^ek. toiek. četrtek, petek, sobota, nedelja: 1640, 18.50, 21.00 petek..sotiota: 23.10 stAota.nedeSa: 13.00 sreda: 20.30 Strehe vsakdan; 15.40 ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobeta, nedelja; 21.30 sreda: 21.10 Živ§siij« v r^atem 18.20 Spider-Man 3 ponedeljek, twek. četrtek, petek, sobota, nedelje: 1830,21.10 petek, sobota: 23.55 sobota, nedelja: 11.30.14.20 sredK 18.20 ArturinMiiHnHiiaj vsakdan: 15.50 sobota, nedelja: 11.00 Qatfladzia vsakdan; 1M0.2a20 petek, sobota: 22.30 Diftajv« skopaj vsakdan: 16.30.18.40,20,50 petek, sobota: 23.00 sobota, nedelja: 12.30 Številka 23 ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota, nedelja: 17.00.19.10,21.20 petek, sobota: 23.30 sreda: 17.10,19,20,21.30 ČmaNigi ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota, nedelja: ISiO FavMV labilint vsak dat.: 17.30,20.10 petek, sobota: 22.40 sobota, nedeQa:13.30 Piraü s Karibov: Na robu sveta sreda: 00.10, 15.30. 16.40, 19.00, 20.00 DrfIa^a ekupa; 12.50. 15.00. 17.10, 19.20,21.3a SpMar-ManS 13.10. 16.00. 18.50, 21.40 Dhcat bo ... in pScal 14.40. 16.50,19.00.21.10,2S.S0 £L 1730,19.40, 21.50, Ž3.SS AiOirlnlHininKiiSki 14.00.18.10, 18.20,20.30.22.4f pret&aveso v petek ia soboto PRIREDITVE 11-00 in 16-00 Mestni park Celje Kieativno v mestnem parku PETtK 19.00 Naia mala (rit 21.00 Snt 21.00 Sključivitpii pErac 19.00 Nocfeit SOBOTA 19.00 RcckY Balboa 21.00 Norblt NEOBJA 20.00 Rocky Balboa 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni dan muzejev- dan odprflh vrat 10.00 MNZC-stekleni fotografeki atelje Josipa Pelikana Ustvari portret 19.30 Narodni dom Celje_ Redni letni koncert Celjskega okteta 19.30 Osnovna šola Ljubečna _ Ob 25-letnici Ženskega pevske^ ga zbora KUD Ljubečna slavnostni koncert 19.30 Dom 11. slovenskega labora2a)ec S.festivalSredizvezd 20-00 Cdjski mladinski center_ Disciplina Wtechme, predskupi-na Setup 11.00 Otroški muzej Hermanov brl(^ Bralni kotiček obisk Anje Štefan, prebiranje njenih knjižnih del ter pogovor 11.30 MNZC-Steklenifotografski 19_,30SLG Celje P. Marben Howard Katz premiera in izven Čevljar baron SOBOTA. 19. S. 10.00 Galeiija Velenje Vodstvo Željka O^čka po razstavi Znane zgodbe 10.00 do 14.00 Planet Tuš - kinodvora- Resniceinzi predavanje Skupina Flyng Pickets (v okviru festivala Sredi zvezdj 20.30 Likovni salon Celje 11.00 Obrambni 8t<^ Žalec Odprtje zelišča^a parka »pri keudni« in ekološke tržnice 21.00 Local CosmopoHtaji: Nights 07 IIEPgLJA.20.5. 10.00 Park pri graščini Frankolovo Kramarski sejem s predlzborom harmonikarjev za Pohorsko co- Kostutnirano vodstvo prireditev ob mednarodnem dneva muzejev 12.00 Galerija likovnih dei mladih 12. Mednarodnirazpis revije Li. kovni svet na temo Kdo sem jaz ni/l del in podelitev priznanj n grajencem 11.00 Športni park Vojnik Veter v laseh športna prireditev Čevljar baron veseloigra s petjem 16.30 Otroški muzej Hermanov brlog Družinsko literarno ustvarjalno popoldne družinska astvarjalnim 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Javno vodstvo avtorjev po raz-stavi .li^£0-Galen]a v Mercator centru Ce^e Foto^ašje inobele^aM-ietne-ga delovanja Rokometnega kluba Celje a^niernTsrnue 17.00 Sptgtni center Žalec Cid ollmpiiada - prvožolčki 19.00 Knjižnica Uško Večer s Klavdiio Sumra^ predsuivtmnmun lavnicza simmpnzüuets Oblikovanje likoviz knjig H. Pot-terja UstvarjalnicaMDPM Celje 19,00 DomII, slovenskegataboraZalec Koncert pevskihzborovl. OŠ Žalec 19.30 Narodni dom Celje_ ....." otroški in mladinski pevdd zbor 19.30 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini_ RAZSTAVE 11.00 RibnikVdenje Razpnimo jadra 18.00 Osnovna gola Ljubečna_ Ob 25-lrtnici Ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna slavnostm koncert 19.00 Play Cafe pod dvorano Ziatorog Srečanje folklornih skupin srbskih kulturnih društev v Slove-raji 19.30 SLc'^e STALNE RAZSTAVE Pokrajinski mtizej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnosmozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstavao Almi M. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schiltzovihglazur. Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške gimnazije Celje-Center. Galerija Mo2aikCelje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Ce ne bomo brali, bo volk pojedel RdeCo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev- Galerija Vlada Geršaka Celje, raz-sUvni prostor Salona pohištva Tripes Ceb"e, gostišče Hochkraut Itener-je. Restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: Ukovna dela Vlada Gerša-ka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz seiij Nature in Eneigy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Radoijii Španzla na temo Celjski gtofi- 19.30 SLO Celje_ Anton Tomaž Linhart: Županova Micka superabonma in izven l"9,30"N^o"dnidomČe^"e" Mladinski pihalni orkester glasbene šole koncert 20.00 Krajevna knjižnicaPetrovče Marjan Marinšd(oMaksbnu Gaspariju Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava NaiaSe Müller, Ljudje brez maske, se zaradi velikegazanimanja podaljša do 18.6. Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke Galerija Račka: razstavaBojonaKri-žanec: Čokolada, cvetje in... do 17.6. Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: likovna dela (kolaži v acrylu na platno ter akvareli) ing. Jureta Godca, do 31. 5. Galerija Borovo Celje: razstavaBarve teles, fotografije Ivana Maf/ija, do 31. 5. Galerija Mozirje: razstava fotografij članov/btoktabaftosar, do 31.5. Razstavni prostor Cinkarne Celje: razstava »Potovanje po JuM Ameriki«, fotografije MireCorenšek, do 31. S. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: fotografska razstava Vodnjaki, znanega celjskega fotografa in po-topisca Francija Horvata, do 19. 5. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otrod otrokom, narejena v keramiki. glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke, na ogled v maju. Osnovna šola Frana Roša: XX. Ro- ševi dnevi - pregledna razstava: Roše-vi dnevi, 1986-2007, do 24- 6. Pokrajinski muzej Celje - Lapida-rij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-Ijico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Badovinac, do oktobra 2007. Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schiitzovih glazur, avtor razstave RoladnaFuggerGermadnik, do oktobra 2007 Zgodovinski arhiv Celje: Od per-garaentado e-zapisa, do 31. 5. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. P2 - odpiralni čas (z marcem tudi ob ponedeljkih): pon. - čet. 18. -22. ure, pet - sob. 19. - 24. ure, nedelja 16. -20. uie. ob prireditvah po dogovoru. P2 je odpn, če je zagotovljeno dežuistvo. Obiskovalci so se dolžni držati navo-dE dežurnega. Prijave za dežuistva sprejemamo na 031-404-146! SPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki ob 18.00. Telovadnica OŠ F Malgaja. Sobota ob 14.30 - 16.00 odbojka. Kombiniramo košarko in odbojko. Možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! nu= Petek med 11.00 in 16.00 Kreativno v mestnem parku. Športoe igre, ustvarjalne delavnice, nagradne igre, nastop breakdance plesne skupine, info točka. Sobota ob 20.00 Koncert Disciphna Kitschme pred-skupina Setup Ponedeljek ob 18.00 Sile prevare, pot osvobajanja - vrt bogov, eterično telo, onostranstvo. Predavanja izvaja mednarodna Duhovna šola Lectorium Rosicrucianim Objavljamo Multimedijski natečaj »KreaUvno v parku 2007« l^a: primerjava - Mestni park Ce-Ijedanesinjutri Natečajni izdelek mora biti izključno v digitalni obliki (digitalna fotografija, animacija, video, zvok, spletna apU-kadja, 3D animacija,-) in je lahko rezultat poljubnega uporabniškega programa. Velikost natečajnega izdelka je 4 MB- Nagrada za naj boljši natečaj ni izdelek: 350EUR. Rok za oddajo del je 22. junij 2007 Svoje izdelke pošljite na: info@mc-celje.si; z zadevo NATEČAJ -KVP 07. Natečaja se lahko udeležijo vsi mladi do 24. leta sta- :u maju Uradne ure ob petkih v in juniju od 12.-14. ur parku- Info pisarna: nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o šm-dentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do interneta. tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek: KUD Superstar- ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17- uro. Vodi Dejan Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Duhovna šola Lectorium Rosicru-cianim: ponedeljek ob 18. uri_ ŠENT CELEIA Slovensko združenje za dulevno zdravje - pomoč pri socialni in psitiološki rehabilitadji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3. Celje Telefon 03 428-8890.428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSFIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati ävljenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov Ug 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 CENTER ZA POMOC NA DOMU •Rlefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 2 osebi v gostišču Hochkiaut v Tremerju in knjiga Pina Mlakarja Ples kot umetnost in gledališče 2. nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: monografija o Edvardu Kocbeku Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo], ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 22. maja 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 11. maja 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 37 Vodoravno: USODA, SELEN, TRESK, IV, AA, NIN, KOSUKE, MP, KOV, DAN, IHAN, JANIS, TIRS, CENE, UNITARIST, AHLIN, LATA, USTA, RAP, !K, JANA, NESESER, ARRIGO, JOEL, BE, NEAME, GLENN, ARA, NOSAN, AE, EŠKOL, ENA, OSLAR, AU, RYAN LQCHTE. i.B. EO, NP, VIKARIANCA, UAR, BLÄIR, AARE, ASTMA Geslo: Najboljši plavalci v Melboumu Izid žrebanja 1. nagrado - nedeljsko kosilo za 2 osebi v gostišču Hochkraut v Tremerju in dve vstopnici za kopanje na bazenu Golovec oz, letnem kopališču Celje, prejme: Alojzija Hrastovec, Prapre-če 19 C, 3305 Vransko. 2. nagrado - vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme; Adi Rajšek, Klek 25, 1420 Trbovlje. 1 2 5- 4 5 6 7 B 9 10 11 12 13 14 r 16 17 jl8 ,19 p 21 22 23 24 ŽS 26 Ime in priimek: Naslov:_ Oruu Nikakor ne morete iz svoje kože. S tem, ko tmiasto vztrajate pri svojem, režete peruti sebi in tudi ostalim. Trenutna situacija je res kar ugodna, vendar bi ne bilo slabo, če bi pomislili tudi na prihodnost. On: Čeprav vsem iz družbe to ne bo všeč, morate zadevo izpeljati do konca, drugače boste preveč izgubili. Predvsem se zavedate tega, da ni nihče povsem brez napak. To velja tudi za vas in to kar v veliki i Ona: Obeta se vam prijeten teden, ki se bo prevesil v še prijetnejši vikend - seveda v dvoje. Takrat se boste spomnili, da ste takšno priložnost nekoč že im£li, pa je niste izkoristili. Ne ponovite napake! On: Zmanjkalo vam bo moči in tudi časa za uresničitev ideje, ki ste ji posveüli ogrom-no energije. Preložite jo na drugič! Medlem pa se boste posvetili nečemu povsem drugačnemu, vendar veliko prijetnejše- Ona: Izvedeli boste novico, ki jo že dalj šasa pričakujete. Sedaj se nikar ne obirajte, ampak uporabäeinfbrmadjeza realizacijo čustvenih ciljev, ki jih že vse predolgo le načrtujete, ne pa tudi uresničujete. On: Vse bo teklo kot namazano, vendar se nikar ne zasanjajte v trenutno uspesrw obdobje. ki lahko hitro mine. Pozornost vam bo prinesla dobitke tudi tam, kjer bi se vam sicer z lahkoto izmuznili. Ona: Stvari se bodo začele obračali na bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne vaše delo. Toda tudi naključja je trebazna-ti izkoristiti. Boste videli, dogodki se bodo odvijali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Dobili boste težko pričakovano priložnost, ki ste jo nekoč že zapravili. Tokrat ste starejši in izkušenejši, karvamza-gotavlja vsaj delen uspeh. Seveda boste zahtevali in dobili še veliko več... DVOJČKA ^ Ona: TYenulni položaj vam dopušča marsikniero alternativo, saj vam gre vse kot po maslu. Z malce truda veliko pridobite, zato si ne delajte nepotreb-nihskrbi. Uživajte v avanturah, ki vam prihajajo naproti! On: Poslovni uspeh vam bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da vam je važna predvsem ekonomska varnost, za ostalo menite, da boste že še poskrbeli. Pazite da vas ne bo preveč zaneslo... Ona: Skrb je bila popolrwma odveč, saj so se stvari odvijale tako, da je bilo za vas najbolje. Imate pa res srečo, da imate tako dobre in zanesljive prijatelje. Poskusite se jim na nek način oddolžiti. On: Ne pritožujte se nad trenutno situacijo; veliko bolje bi bilo. če bi tudi kaj storili za izboljšanje. Samo sedenje in nakladanje o raznih možnostih še ne prinese rešitve. Treba bo pač poprijeti za delo ... mm Ona: Prejeli boste novico, ki vas bo več kot razveselila, saj se vam bodo odprle možnosU, o katerih ste lahko doslej samo sanjali. Novico boste deäli tudi s partnerjem, kar vam bo le Še polepšalo teden. On: Partnerka vas bo prijetno presenetila, vipaji bostevr-nili z obrestmi, kar bo ugodno vplivalo na intimno življenje, kije zadnje čase precej pešalo. Sedaj je vaše srečrw obdobje; uživajte ■ kolikor le morete. KOZOROG Ona: Še vedno boste omahovali med dvema možnostma, a vedite, da sedeti na dveh stoUh ne gre. Tako se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste ostali praznih rok, kar bi bilo po vseh velikih načrtih veliko razočaranje On: Zaradi malenkosti ne tr-moglavite, saj ste se spoprijemali že s težjimi preizkušnjami in jih tudi obvladovali. Zadnje čase ste zaletavi, kar se vam bo kmalu maščevalo. Boste pa drugič zato pametnejši. 3. - 5. nagrado: Kuharske bukve slovenskih gospodinj, prejmejo: Vlado Knez, Šaranovičeva 4, 3000 Celje, Vinko Gal, Šmartno v Rožni dolini 3, 3201 Šmartno v Rožni dolini in Jožica Zalokar, Krivica 42, 3262 Preverja. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. KU VODNAR m Ona: Še enkrat boste ugotovili. da tudi vi niste sposobni uresničevanja čudežev. Posvetite se raje običajnim stvarem., kjer se veliko bolje znajdete. Ali pa pustite vse skt^aj popolno- On: Zelo zdravo bi bilo, če bi se nekaj časa držali udobnega fotelja ob domačem ognjišču. TUdi doma je lahko lepo. še posebej, če boste uredili odnose s partnerko, ki zadnje čase pač niso najboljši. DEVICA ^ Ona: S prijateljico se boste zapletli v prijeten klepet, ki vam bo izdal presenetljivo novico o nekdanjem partnerju. Naj vas ta novica nikar ne spravi iz tira, ampak raje trezno razmislite o svojih možnostih. On: Partnerka vas bo v obremenjujočem delu povsem podpirala in tudi razumela vaše stremenje k uspehu, vendar bi bilo vseeno zelo priporočljivo, da si vzamete nekaj Časa tudi za ljubezenske zadeve. Ona: Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Predvsem ne dajajte v nič partnerja - pošteno vam bo zamerit. Naredite kompromis na ljubezenskem področju in ne bo vam žal. On: Partnerka se vam bo nekoliko odmaknila, zato je še najbolje, da se odkrito pogovorita in razrešita trenutna nesoglasja, ki sploh niso tako huda, kot izgleda na prvi pogled. Vse je le stvar kompromisa. Ona: Najprej vam sicer delo ne bo najbolj dišalo, a se boste na koncu le z vsemi močmi lotili uresničevanja načrtov. Tak pristop vam bo vsekakor prinesel obilo uspehov, kijih na nek način ludi potrebujete. On: Svoje težave boste zaupali prijateljici, ki vam bo z veseljem priskočila na pomoč. Z njenim posredovanjem se bodo odprle možnosti za rešitev problemov, ki jim sami ei no niste bili kos. Aleš med zvenečimi imeni Aleš Uranjek, bobnar skupine Sank rock, v teh dneh krasi zvezdniški katalog vodilnega proizvajalca bobnov na svetu - podjetja Tarna. V njem se je znašel poleg zvenečih bpbnarskih imen, kot so Lars Ulrich (Metallica), Taylor Hawkins (Foo Fighters) ... Velenjčan je na področju Slovenije že več let edini predstavnik za bobne že omenjenega proizvajalca. »V začetku 90. let sem od podjetja Tarna dobil ponudbo za »celebrity endorsment«. To pomeni, da sem njihov predstavnik med slovenskimi glasbeniki za sodobne tehnolo^je v povezavi z bobni, veliko pa tudi sodelujem pri predstavitvah novosti s koncerti po Sloveniji- Te predstavitve po slovenskih glasbenih centrih in trgovinah ponavadi obiskujejo mladi nadebudni bobnarji, ki se želijo na lastna ušesa prepričati, kako napreduje tehnologija na področju bobnov in bobnarske opreme,« je svoje poslanstvo razjasnil Uranjek. Kako spreten je za svojim novim setom bobnov, se lahko v živo prepričate na enem izmed koncertov skupine Šank rock, ki jih ob promociji novega albuma Senca sebe zagotovo čaka zelo naporno poletje. JASMINA ŽOHAR Dobro je dobro Ena od lastnosti, ki odlikujejo žalskega župana Lojzeta Posedela, je brezmejna pripadnost Savinjski dolini, v tem primeru dolini zelenega zlata. TUdi zato, v prostem času, da ne bo pomote, menda raje poseže po kozarcu piva, Vendar ^ očitno kakovostna kapljica, ki jo je pridelal predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in ki je bila ocenjena z doslej z najvišjo oceno med savinjskimi vinogradniki, tudi premami. 041/6S1 05« in 03/490 0222 Trije za dobro voljo Da so medicinske sestre ob svojem nedavnem mednarodnem dnevu vsaj malo pozabile na vsakodnevne tegobe, so na prireditvi v Narodnem domu poskrbeli menedžer Dušan Petan (desno), ki je pripeljal Ota Pestnerja, ter Marijana Novak, ki je povezala dogodek v prijetno celoto. Foto: AŠ Vzhičenje ob razstavi Tako zelo vzhičen ie bil ob otvoritvi razstave ob 100-letmci Celjskega doma direktor zgodovmskega arhiva mag. Bojan Cvdfar, radost pa je 2. njLffl delil tudi prvi celjski kijižoičar mag, Brantu) GoropevSek, Veselie je bilo upravičeno, oba prva moža po-•. membnih cel)skih kulturmh institucij sta. namreč razstavo postavila lastnoročno. Pri čemer Cvelfar ni pozabil poudariti, kako zelo ponosen je na fotko iz beograjske kmote-ke, kjer se je slikal z izvirno Chaplinovo palico v roki. Goropevšek pa je uradni sprejem močno zamudil, sai je bil v času od otvoritve razstaw do sprejema na sestanku rotanj-cev. »STOP SI bom pa preposlušal s cedejke,« je izjavil. , . - STOP s »kubinjskoff skladbo Večer v čast 100-letnici Celjskega doma je zaokrožil skromen in dolgočasen sprejem. Še sreča, da je bil pred tem na sporedu nastop Slovenskega tolkalnega projekta (STOP), ki se je tokrat v Celju prvič predstavil na samostojnem celovečernem koncertu in - navdušil. Stopov-ci so dokazali, da je tudi zgolj s tolkali mogoče ustvarjati melodijo in še posebej razpoloženje. Sicer maloštevilno občinstvo so najbolj prepričali s svojimi izvedbami Straussovih del, morda pa še bolj s svojo Eine kleine Tisch musik, v kateri so z improviziranimi tolkali, od lesenega in kovinskega pribora, do steklovine, porcelana, kovinskih lončkov in celo plastičnega piskajočega pujska in kure ustvarili zabavno in prepričljivo »kuhinjsko« skladbo. Foto: GK Tretji kupon za izlet Za izlet Zelenega vala lahko izpolnite še ta tretji kupon, objavili pa bomo še dva. Izlet v zeleno napovedujemo za 9. junij, ko se bomo v naravi spet imeli lepo, se kaj naučili, si nabrali novih znanj in izkušenj z vodeno ekskurzijo pod zeleno kapo Gozdnika, kjer nas bo pričakala zeliščarka Fanika Burjan. Še prej se bomo ustavili v Žalcu na zeliščnem vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer bomo tudi letos gostje mag, Nataše Ferant. Kupwi poll]ite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prelernova.19.3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim vaiom.