Leto XXII., št. 42 Ljubljana, sreda 1» februarja 1941 Cena 2 Din JpravoiStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 8123, 3124, 8125. 312«, Inserat.ru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tei. 3492 In 3392. Podružnica Maribor: Grajalo trg 1 — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon St. 190. Računi pn post ček. zavodih: Ljubljana §t 17 749. Uhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 6, telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. J, telefon St 2455, Celje, Strossma.verjeva ulica Stev. i, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Ankarska Izjava »To je svež vetrič v zaduši j i vem ozračju,« je izjavil v ponedeljek generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva, ko je bila med Bolgarijo in Turčijo podpisana izjava o nenapada-nju, prijateljstvu in dobrem sosedstvu. Res je pomirjenje med tema dvema državama delovalo zelo blagodejno na vso Evropo. Izjava, ki sta jo v ponedeljek podpisala turški zunanji minister Sara-džoglu in bolgarski poslanik v Ankari Kirov, pomeni namreč presenetljiv in skoroda nepričakovan zaključek vznemirjenosti, ki so jo na tem področju izzvale diplomatske akcije obeh vojnih taborov, stopnjevale pa govorice o nemških vojaških pripravah na rumunsko-bolgarski meji. Glede na nejasno bolgarsko stališče so se seveda ugibanja razširila tudi na Turčijo in ni eno zadržanje za primer, da bi prišlo na Balkanu do kritičnih zapletljajev Položaj je postal še bolj nevaren, ko je Anglija prekinila diplomatske odnošaje z Rumunijo in izrekla svoja svarila na bolgarski naslov. Istočasno sta velesili osi prešli v novo diplomatsko ofenzivo, ki je zajela tudi to področje. Sredi tega razvoja je svet prijetno presenetila vest iz Ankare, da sta se turška in bolgarska vlada sporazumeli na skupno izjavo o nenapadanju. Po svojem besedilu pomeni ankarska izjava predvsem razčiščenje nejasnih fcol-garsko-turških odnošajev. Obe viacii se z njo vračata na osnovo prijateljske pogodbe iz leta 1925, ki je bila posedaj ič podaljšana leta 1936. V tej pogodbi sta si obe državi zagotovili »nedotakljivost miru ter iskreno in večno prijateljstvo«, na kar se sedaj v uvodu k ankarski izjavi ponovno sklicujeta. Njuna želja je, da bi »nadaljevali 5 to politiko zaupanja, ki je v najtežjih trenutkih zagotovila mir v medsebojnem spoštovanju obojestranske varnosti«. V štirih členih izjave se nato Turčija in Bolgarija odrekata »slehernemu napadu«; izrekata se za poglobitev razumevanja »v medsebojnih odnosa jih dobrega sosedstva« na osnovi medsebojnih prijateljskih namenov ter za največji razmah medsebojnih trgovinskih odnošajev. Končno izražata upanje, da bo odslej tudi tisk obeh držav prevevalo čuvstvo prijateljstva in medsebojnega zaupanja. O vsem tem sta se obe vladi sporazumeli »brez posledic za svoje pogodbene obveznosti z drugimi državami«. Ta do-stavek v uvodu izjave je bistvenega pomena za razumevanje nove ureditve boigarsko-turških odnošajev. Izjava odstranjuje nevarnost, da bi se obe sosedni državi med seboj kakorkoli zapletli v sovražnosti, ker izključuje »sleherni napad« med njima, pod čemer moramo po dosedanjem mednarodnem tolmačenju razumeti sleherno sovražno dejanje, naperjeno proti interesom varnosti vsake od njiju. Med takšna sovražna dejanja je treba vključiti tudi prehod tujih čet preko ozem-> lj a te ali one podpisnice, v kolikor bi bil napadalnega namena proti drugi podpisnici. Dvomljivo je le, ali lahko spada med »sovražna dejanja« tudi že sam pristanek za bivanje tujih čet na ozemlju ene ali druge države brez agresivnih namenov navzven. To nejasnost pušča besedilo izjave povsem odprto. V kolikor pa je v vsakem primeru izključena medsebojna napadalnost, pomeni že tudi to odstranitev neposredne nevarnosti vojnega razširjenja na to področje in njegovo prostovoljno nevtraliziran] e. Ta medsebojna obveza obeh držav izključuje potem takem, da bi se vojna razširila v bližino Darda-nel. Glede tega pa ni interesirana le Turčija, temveč tudi Rusija, za katero odpade po ankarski izjavi nevarnost, da bi se morala zaradi Dardanel zaplesti v sedanjo vojno. Važno pa je še drugo vprašanje, ki se je v zadnjem času zelo pereče postavljalo v ospredje: kaj bi storila Turčija za primer bolgarskega nastopa proti Grčiji? Za odgovor na to vprašanje je treba po besedilu izjave upoštevati najprej željo obeh držav po »spoštovanju medsebojne varnosti«, nato pa še dostavek v uvodu izjave o nadaljnji veljavnosti pogodbenih obveznosti obeh podpisnic z drugimi državami. Glede Turčije je znano, da je vezana na pomoč Angliji po ankarski pogodbi z dne 19. oktobra 1939 za primer ogrožanja skupnih interesov v vzhodnem delu Sredoizemlja ter na pomoč Grčiji za primer njenega ogrožanja s strani kake balkanske države. Te turške obveznosti ostanejo še nadalje v veljavi, prav tako tudi turška obveza iz ankarske pogodbe, da se zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti do Anglije ne zaplete v vojno z Rusijo. Seveda ostanejo v veljavi tudi vse bolgarske pogodbe z drugimi državami, toda pri tem je treba — enako kakor v turškem primeru — upoštevati samo javne pogodbe. Od teh prihaja za Bolgarijo v poštev zlasti pakt o večnem prijateljstvu, sklenjen z našo državo 24. januarja 1937. Ank irska izjava kaže izredno spretnost v stilizaciji in ne omejuje diplomatske prožnosti obeh podpisnic. To dokazuje, da se obe državi zavedata izredne kočijivosti svojega sedanjega po- Pomen ankarske pogodbe Turško-bolgarski pakt o nenapadanju je izzval izredno pozornost po vsem sveta, vendar pa so mnenja o njegovem pomenu in političnih posledicah zelo raznovrstna New York, 18. febr. s. (Columbia B. S.) Bolgarsko-turška mirovna deklaracija je tudi še danes v središču zanimanja ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu- Iz vseh prestolic prihajajo najrazličnejša ugibanja o pravem ozadju in pomenu deklaracije. Večina informacij pravi tudi še danes, da je z včerajšnjo deklaracijo Nemčija dobila proste roke za prehod nemške vojske skozi Bolgarijo proti Grčiji. Čeravno iz Ankare in Moskve ni nobenih službenih komentarjev v tem smislu, prevladuje vendar prepričanje, da je Turčija z včerajšnjo deklaracijo pristala na to, da ne bo intervenirala s svojo vojsko, če nemška vojska skozi Bolgarijo napade Grčijo. Prav tako pa smatrajo, da bo tudi Rusija dopustila tako nemško vojaško akcijo, dokler nemška vojska ne bi ogrožala Dardanel. Informacije v takem smislu prihajajo danes predvsem iz Sofije. V Berlinu so izjavljali danes v dobro informiranih nemških krogih, da Nemčija ceni bolgarsko-turško deklaracijo kot važen dogodek, ki bo pripomogel b izločitvi angleškega vpliva z Balkana. Drugače se glase informacije, ki prihajajo iz Londona. V angleških uradnih krogih izjavljajo, da je dvomljivo, če bo Bolgarija kljub včerajšnji deklaraciji mogla ohraniti svojo nevtralnost in svobodo, če bo izpostavljena nemškemu pritisku. Kar se tiče Turčije, zagotavljajo v Londonu, da Je popolnoma lojalna zvezni pogodbi c Anglijo. Pripominjajo, da je turška vlada obvestila angleško vlado o poteku turško-bolgarskib pogajanj za podpis deklaracije. Pogajanja so se pričela z namenom, da bi se ustanovila enotna fronta balkanskih držav, še predno se je pričela nemška infil-tracija Bolgarske. Sedaj pa je po angleških informacijah že mnogo nemškega vojaštva v Bolgariji V bolgarskih uradnih krogih označujejo kot neutemeljene vesti, da bosta tudi Jugoslavija in Bolgarija podpisali slično deklaracijo kakor sta jo včeraj Turčija in Bolgarija, češ da bi bila taka deklaracija nepotrebna, ker imata Bolgarija in Jugoslavija že itak pogodbo o večnem prijateljstvu. Umik bolgarskih in turških čet z meje Sofija, 18. br. s. (Columbia B. S.) Iz merodajnih bolgarskih krogov se je izvedelo, da se bodo najbrže že danes začela med bolgarsko in turško vlado pogajanja za umaknitev turške in bolgarske vojske z medsebojne meje. Zadnje čase so Turki zbrali v bližini bolgarske meje v Traciji okoli 300.000 vojakov, Bolgari pa so svoje obmejne čete ojačili s celo sofijsko ar-mijo, ki je bila poslana na turško mejo. lolgarska tolmačenja Zagotovitev miru v vzhodni polovici Balkanskega polotoka Sofija, 18. fer. AA. Razen besedila skupne izjave bolgarske in turške vlade prinašajo listi komentarje o pomenu te izjave. »Zora« pravi: Spričo splošne napetosti v jugovzhodni Evropi je turško-bolgarska Izjava posebno velikega pomena. Ta izjava izključuje medsebojne napade obeh držav. Predgovor izjave izključuje tudi vsak napad proti ostalim državam, ki so v zavezniškem odnosu z eno ali drugo od obeh podpisnic izjave. Turčijo zanima samo to, da Bolgarija ne napade nobene izmed njenih zaveznic. Tako se s to izjavo zagotavlja mir v vzhodni polovici Balkanskega polotoka, kar je tudi želja Nemčije in Sovjetske zveze. Bolgarija in Turčija bosta torej nadaljevali politiko prijateljstva, izvirajočo še izza svetovne vojne, ki jo je v mirnem času formuliral pakt prijateljstva, podpisan v Ankari meseca septembra 1925. Ta izjava bo nedvomno vplivala tudi na mir na Balkanskem polotoku in bo po vsej priliki omejila vojno med Egejskim in Jadranskim morjem »Utro« pravi v članku svojega glavnega urednika Tanneva med drugim: Današnji sporazum med obema državama bo, naj se dogodki razvijajo kakor koli, prihranil Balkanu mnogo pretresljajev po zaslugi prijateljstva med Turčijo ln Bolgarijo. »Zarja« pravi v svojem uvodniku: Izjava o odnosih med Bolgarijo ln Turčijo je politično dejanje, ki ima pomen tudi za druge države na Balkanskem polotoku. Bolgarsko-turSka izjava prihaja v trenutku, ko se je na Balkanu pričakovalo, da bodo nastale nove velike izpremembe. Mislili so, da bosta Bolgarija in Turčija neposredno sodelovali pri teh izpremem-bah. Tuji in domači listi so mnogokrat razpravljali o razmerju med Sofijo ln Ankaro v zvezi z razvojem vojne, posebno v zvezi z italijansko-grško volno. Poudarjali so turško stališče do zadržanja Bolgarije to možnost razširjenja vojne na Balkanu. Turški listi so odkrito izjavili, da je Turčija proti prehodu tuje vojske skozfl Bolgarijo. Najnovejši dogovor med bolgarsko in turško vlado kaže v novi luči odnose med obema državama, v zvezi s tem pa tudi položaj na Balkanu. Veliki pomen ln smisel te bolgarsko-turSke izjave je v tem, ker potrjuje stari dogovor med obema sosedoma in daje možnost za razširjenje gospodarskih ln političnih stikov. V današnjem trenutku napetosti izjavljata Bolgarija ln Turčija pred vsem svetom in pred velesilami, da ne bosta vojskovali. Bolgarska ln turška bosta ohranili mir in večno prijateljstvo. Bolgarija in Turčija se obvezujeta, da se ne bosta cojskovall. Bolgarska ln turška vlada imata kar najbolj prijateljske namene ln sta odločeni še bolj poglobiti vzajemno zaupanje, ld vlada med njima. Obe državi hočeta do skrajnosti razviti svojo medsebojno trgovino. Iz tega se da sklepati, da se bodo v kratkem začela med Sofijo in Ankaro gospodarska pogajanja. Podčrtati je treba, da nI nova bolgarsko-turška izjava o nenapadanju in prijateljstvu naperjena proti nobeni državi. Sofijska in ankarska vlada sta izmenjali misli o vojni in drugih dogodkih in se sporazumeli glede nekih ugotovitev, ne da bi pri tem trpele njune pogodbe z drugimi državami. To pomeni, da ta izjava ne krši in tudi ne razveljavlja dogovora med Turčijo in Veliko Britanijo izza oktobra 1939 in dogovora Turčije z balkanskimi državami izza leta 1937 ter tudi ne drugih turških pogodb. Prav tako pa to pomeni, da bo Bolgarija ohranila svoje prijateljske zveze z državama osi, z Jugoslavijo in z drugimi državami, s katerimi jo vežejo njene koristi, ne da bi se odpovedala svojim stremljenjem. Odmevi v Carigrad, 18. febr. s. (Reuter) Tukajšnji dopisnik agencije »United Press« poroča, da ni podpis bclgarsko-turške deklaracije prav nič spremenil na dejstvu, da je Turčija odločena iti v vojno, če bi bik* to v svrho čuvanja njenih interesov potrebno. Sploh smatrajo v turških uradnih krogih, da včerajšnja deklaracija dejansko ni mnogo spremenila položaja na Balkanu. Turški radio je komentiral deklaracijo v tem smislu, da predstavlja nov dokaz, da želi Turčija ohraniti mir. Tukajšnji poročevalec ameriške radijske družbe »National Broadcastšng Oompany« je javil davi, da bi smatrala Turčija v primeru, da fad nemška vojska izrabila prehod skozi Bolgarijo za napad na Grčijo, to kot kršitev bolgarske nevtralnosti ter bi bila pripravljena v takem primeru vojaško Intervenirati, če bi Grčija v smislu grSko-turške pogodbe prosila za turško pomoč. Carigrad, 18. febr. a (Columbia B. S.) Po informacijah tukajšnjih nevtralnih diplomatskih krogov je položaj Turčije po podpisu turško-bolgarske deklaracije naslednji: Na podlagi te deklaracije je izključena možnost turške vojaške intervencije v primeru prihoda nemške vojske v Bolgarija Turčija ne bo v primeru prihoda nemške vojske v Bolgarijo pokrenila nobene vojaške iniciative, temveč bo samo pasivno čakala, pripravljena na obrambo, če bi bila sama napadena. Turški vojaški krogi izjavljajo, da je turška vojska zelo dobro opremljena za obrambo, ne pa tudi za napad. Sodba berlinskih političnih krogov Berlin, 18. februarja. AA. (DNB) V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je uradno besedilo bolgarsko-turške izjave o prijateljstvu prispelo šele davi, tako da ni moči zavzeti uradno stališče do tega diplomat- ložaja med obema vojnima taboroma in Rusijo kot nevtralno velesilo. Previdnost v besedilu je gotovo odraz tega njunega položaja na področju, kjer se oba vojna tabora tipata na razdaljo, obenem pa sama upoštevata tudi interese tretjega v igri, Rusije. Zaradi te splošne kočljivosti v razmerju sil pa je težko reči, kdo je bil prav za prav »nevidni duh« za ankarsko izjavo. Tega nam niti po dosedanjih odmevih ni mogoče z gotovostjo spoznati, kajti vsi trije interesirani tabori vidijo v ankarski izjavi uspeh splošne pomirjevalne politike, ki naj prepreči, da bi Bolgarija in Turčija vstopili v vojno. Komu pa lahko ankarska izjava koristi? Predvsem obesna podpisnicama, preko njiju pa tudi vsemu Balkanu, ki je s tem — vsaj za nekaj časa — prebrodil novo napetost. Posredno imata od nje lahko koristi tudi oba vojna tabora, Anglija v svojem sedanjem položaju v vzhodnem Sredozemlju, Nemčija pa, v kolikor bi se na primer odločila za vpad v Anglijo in bi hotela za ta primer imeti zavarovan ves balkanski hrbet. Zavarovanje miru na Balkanu, zlasti v neposredni bližini Dardanel, koristi nadalje Rusiji, ki ji — vsaj za nekaj časa — ne grozi zaplet v vojno zaradi razširjenja vojne na Balkanu. Verjetno je, da sta tudi podpisnici imeli vse to pred očmi, pa sta se prav zato sporazumeli tako prožno, kakor to kaže ankarska izjava. skega dokumenta. V berlinskih političnih krogih izjavljajo pri tej priložnosti, da se sme bolgarsko-turška izjava o prijateljstvu, kolikor se že danes more to presoditi, smatrati za pozitiven prispevek k stabilizaciji položaja na evropskem jugovzhodu. Toda šele bodočnost bo pokazala, kako se bo to pokazalo v dejanju v podrobnostih. V omenjenih krogih nočejo v zvezi s komentiranjem bolgarsko-turške Izjave govoriti o stališču tistih držav, na katere se omenjena izjava ne nanaša neposredno, navajajo pa nervoznost, s katero predvsem Anglija reagira, in iz tega sklepa, da ta pogodba očitno nima mesta v znani vojni zasnovi londonske vlade. Tu posebno na-glašajo, da izjava o prijateljstvu, ki sta jo podpisali turška ln bolgarska vlada, očitno potrjuje voljo obeh držav, da si ohranita svobodne roke v svojih lastnih življenjskih prostorih ln da se ima presojati ta izjava brez zveze z ostalimi kombinacijami in kot prispevek za pomirjenje evropskega jugovzhoda, torej kot ureditev problema, do katerega je stališče Nemčije že zdavnaj znano. Rim o položaju na Balkanu Rim, 18. febr. br. (Štefani). V vseh balkanskih državah ie bila vest o turško-bol-garskem paktu sprejeta z velikim zadovoljstvom Po prepričanju, ki prihaja do izraza v Sofiji, ie ta deklaracija doka-".. da sta Bolgarija in Turčija našli možnost, da v zvezi z morebitnim razvojem p ložaja na Balkanu in v Evropi ohranita na svojih mejah mir. zgrajen na medseb~j-nem razumevanju in zaupanju. Ta deklaracija se lahko tolmači kot iam~tvo da bo Turčija v primeru, da bi v Bclgaiiii prišlo do dogodkov, ki ne bi neposredno zadevali Turčije, ostala nevtra na Rumunski tisk izraža prepričanje, da bo ta deklaracija imela velik vpliv na vso balkansko politiko in io tolmači kot težek udarec angleški politiki na Balkanu. Tudi madžarski tisk smatra, da ie ta de-klaraciia izraz volie za ohranitev miru na Balkanu in da ie dokaz pco>' ■f-Cv^V ' 'A* * V* • v * 4 .A*' f / v -*vv V Službenih angleških krogih slej ko prej zanika vaj o tolmačenje, češ, da so s turško-bolgarskih paktom dokončno odstranjene vse ovire ca nemški prodor v Grčijo, katerega namen Je prisiliti Grčijo k sklenitvi mira z Italijo, in so še zmerom prepričani, da si Turčija tudi po tej pogodbi v nekaterih vprašanjih ne bo pustila vezati rede, ln da zlasti sklenjeni pakt ne bo v ničemer vplival na določbe turško-angleške pogodbe o medsebojni pomoči. Nemški korak v Atenah? Po doslej Se nepotrjenih vesteh je nemški poslanik v Atenah nasvetoval grški vladi, da naj takoj sklene mir z Itali j o Sofija, 18. febr. s. (Columbia B. S.) Danes popoldne se je Izvedelo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da je Nemčija že takoj danes Izkoristila dejstvo, da je s tur-ško-bolgarško deklaracijo dobila proste roke za prehod nemške vojske skozi Bolgarijo. Napravila Je namreč korake pri grški vladi, da naj bi Grčija pristala na sklenitev mini s Italijo. Po tukajšnjih informacijah Je ie danes dopoldne nemški poslanik v Atenah sporočil gršld vladi, »da U bilo modro, skleniti hitro mir z Italijo«. Nemški poslanik je sporočil grški vladi, da bo v primeru odklonitve nemškega predloga nemška vojska lz Rumunije vkorakala v Bolgarijo, nakar bi ae morala Grčija boriti na dveh frontah, v Albaniji in v Traciji. Sofijska informacije pravijo dalje, da je bilo grški vladi sporočeno, da M morala sprejeti pogoje za mir, ld bi Jih postavila Italija. Grčija raje pristala na nemško ponudbo, kakor da bi se izpostavila oboroženemu konfliktu z nemško vojsko. New York, 18. febr. s. (Columbia B. S.) Iz Grčije poročajo, da so bila te dni nad grško Macedonijo ob bolgarski meji ponovno v veliki višini opažena tuja izvidni-ška letala, za katere je bilo nedvomno ugotovljeno, da so bila nemška. Zaradi tega je bil v grškem obmejnem ozemlju ob bolgarski meji trikrat dan letalski alarm. Grški krogi smatrajo, da so nemška letala prispela nad Grčijo z letališč v Rumuniji ali Bolgariji, ker je bilo tudi ugotovljeno, da so se oddaljevala zopet v smeri bolgarske meje. Grška vlada zaradi poleta teh letal nI doslej izdala nobenega ukrepa, ker ni hotela poostriti položaja. V grških krogih pa pripominjajo, da so sllčni izvidni-ški poleti pred tremi mesci tvorili tudi uvod v pričetek vojaških operacij v Air ■ i ■ »JUTRO* St 42. Vojna v Afriki Položaj je v splošnem nespremenjen Sreda, 19. H. 1S4L Japonsko posredovanje med Nemčijo in Francijo Zanimiva izjava japonskega run. ministra Macuoke v parlamentu Nekje v Hali ji, 18 febr. AA. (Štefani)'. Uradno poročilo glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi: E&kadirilje nemškega letalskega zbora so izvedle bombardiranje nad zaledjem sovražnikovih oporišč v Cirenaiki. V Egejskem morju so sovražnikova letala letela nad italijanskim otočjem in metala zažigalne in eksplozivne bombe. V Vzhodni Afriki na fronti v Eritreji letalsko delovanje. Na kenijski fronti je neka naša kolona pognala v beg sovražnikove tanke in mehanizirane čete. Naše čete so popolnoma zaprle vhod v pristanišče Chisimaio (Kismaju), nato pa to oporišče izpraznile. V tem odseku se boji nadaljujejo Ob spodnji Džubi smo zavrnili srdite sovražnikove napade, ko je hotel prekoračiti reko. Genova, 18 februarja. AA. (Štefani). Danes dopoldne se je pripeljala iz Floren-ce princcsa Piemontstka. Prebivalstvo ji je priredilo prisrčen sprejem. Princesa je obiskala bolnišnice z ranjenci po nedavnem napadu angleškega brodovja na Genovo. Princesa si je ogledala tudi bolnišnice, kjer leže vojaki in oficirji, ranjeni v sedanji vojni ter je imela za vsakega nekaj toplih in bodrilnih besed. Nato si je princesa ogledala okraje, ki so najbolj trpeli od topniškega obstreljevanja britanskega brodovja. Pri tem se je posebno zanimala za povzročeno škodo in izrekla svoje veliko zadovoljstvo spričo hitre o-bnove poškodovanih okrajev. V bolnišnicah in na ulicah so ljudje princeso kar najtopleje pozdravljali. Angleška poročila Kairo. 18. febr. s (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja L°ndon, 18. febr. j. (Ass. Press). Nemško letalstvo ie bilo v noči cd ponedeljka na torek spet zelo aktivno nad angleškim otočjem in sg trajali napadi cd mraka do zore. Poglavitni cilji so bili London ter več mest in posameznih objektov v vzhodni Angliji. Na London so nemška letaka prodrla že v zgodnjih večernih urah ter so so nato napadi manjših skupin bombnikov ponavljali tri ure in pol. Šele tik pred p~ nočjo ie bil letalski alarm preklican. Nemška letala so tokrat z zažigalnimi bombami obsipala večinoma zunanje londonske okraje, kjer je izbruhnila vrsta manjših požarov. Središče mesta tokrat ni bilo posebno hudo prizadeto. Le na neko točko je udarila težka rušilna bomba, ki ie ubila in ranila večje število ljudi. V zunaniih mestnih okrajih ie bilo vrženih le majhno število rušilnih bomb in je gmotna škoda temu primerno majhna. Požari se nikjer niso mogli razviti zaradi brezhibnega delovanja gasilstva. V zunanjih mestnih okrajih ie napad zahteval le neznatno število človeških žrtev. Med bombnimi napadi v vzhodni Angliji ie prišlo ponovno do spopadov med angleškimi lovci in nemškimi bombniki. Nad Norfolkom je bilo sesreljeno eno bombno letalo vrste Heinkel. Posadka pet mož se je srečno rešila, dočim se je letalo popolnoma razbilo. Razen Londona in vzhodne Anglije so imeli drugi predali preteklo noč priličen mir. London, 18. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo i avli a. da so bila po naknadnih podatkih preteklo noč nad Anglijo sestreljena štiri sovražna bombna letala. Se-dai ie tudi ugotoviieno. da ie bilo neko sovražno bombno letalo, za katerega so prvotno javili, da ie bilo samo poškodovano, včerai popoldne od anglekih lovcev sestreljeno ter se je zrušilo v Severno morje. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 18. febr. AA. (DNB.) Neonsko vrhovno poveljstvo poroča: Borbena letala so včeraj izvedla uspešne napade na važne vojne cilje britanskega otočja. Bombe so povzročile požare in razdejale pristaniške naprave na vzhodni obali. Letala so z nizkim poletom nad neko industrijsko napravo jugovzhodno od Hulla povzročila hude eksplozije. V nekem petrolejskem skladišču na zapadnean škotskem je nastal požar. Druge uspešne napade smo izvedli na skladišča na Shetland-ekem otočju. Napadli smo tudi britanske ladje in potopili neko 4000 tonsko ladjo. Večji oddelki borbenih letal so vrgli zažigalne in eksplozivne bombe na London in uspešno napadli pristaniške in reflektor-ske naprave na jugovzhodni, južni ln vzhodni obali. Sovražnikova letala niso letela nad ozemljem Nemčije in tudi ne nad zasedenimi pokrajinami. Protiletalska obramba je zbila na obali neko borbeno letalo tipa »Bri-stol-Blenheim«. Pomorske sile so prav tatico zbile neko sovražnikovo letalo. V noč- v svojem današnjem službenem poročilu: Abesinija: Kot rezultat aktivnosti »bosanskih patriotov so Italijani izpraznili Danghilo, važno postojanko v provinci Godžam. Na vseh drugih frontah ni nobene spremembe v položaju Provinca Godžam leži ob Modrem Nilu. Danghila je oddaljena le še 260 km od Adis Abebe. Najrobi, 18. febr. s (Reuter). Komunike poveljstva angleške vojske v Keniji javlja: Operacije ob reki Džubi v Italijanski Somaliji se nadaljujejo. ★ Srditi boji v Albaniji Nekje v Italiji, 18. febr. AA. (Štefani) Uradno poročilo št. 256 glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi: Včeraj so se bili na grški fronti srditi boji. Sovražnik je imel silno velike Izgube. Boji 90 se bili v odseku 11. armade. Sovražniku se ni posrečilo premakniti naše vojne črte. Tudi naše Izgube so bile občutne. Naša letala so ves dan sodelovala s četami in bombardirala ter obstreljevala s strojnicami sovražne oddelke. Atene, 18. febr. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 114 glavnega stana grške vojske z dne 17. februarja pravi: Po hudih krajevnih bojih so bile zavzete nove sovražne postojanke. Ujetih je bilo 100 sovražnih vojakov. Letalstvo je bombardiralo sovražne postojanke. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Uradno poročilo ministrstva aa notranjo varnost z dne 17. februarja pravi, da ni bilo nobenih dogodkov v notranjosti države. nih poletih smo v Rokavskem prelivu uničili pet britanskih zapornih balonov. Dve letali pogrešamo. Izmed petih nemških letal, o katerih je poročalo včerajšnje poročilo, da jih pogrešamo, se je eno med tem vrnilo. Žrtve letalskih napadov v januarju L»ndon, 18. s. (Ass. Press). Uradno poročajo, da sta bili ob priliki letalsk h napadov na Anglijo v jan.arju ub ti skupno 1-502 osebi, ranjenih pa ie bilo 2.011 oseb. Žrtve v decembru so znašale 2.793 mrtvih in 5.042 ranjen h. J Nov tip nemških zažigalnih bomb London, 18. (Columbia BS) V teku letalskega napada na London preteklo noč ie neka težka eksplozivna bomba ob koncu napada zadela streho javnega zaklonišča tik ob vhodu v zaklonišče. Pri tem ie bilo večje število oseb ubitih. m'd drugim tudi dve bolniški strežnici, ki sta stali v bližini vhoda. Reševalna dela v zaklonišču so trajala več nego 6 ur. Iz angleških vojaških krogov poročajo da so bile preteklo noč na London vržene tudi zažigalne bomfcje. ki vseb jeio mani-še količine razstreliva. Na ta način so ogroženi gasilski stražniki, ki imaio nalogo, da pravočasno uničijo zažig~lne bombe ter preprečijo požare. V anal ških vojaških krogih pa izjavljajo, da se ie pred takimi bombami mogoče dovolj zaščititi s poimočio vrečic, napolnjenih s peskom. V tem smislu so bila že izdana navodila gasilskim čuvajem. Predsednik kanadske vlade o vojaškem položaju Ottawa, 18. febr. i. (Reuter). Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King ie v spodnii zbornici v pregledu o najnovejšem vojnem položaju naglasil. da se mora smatrati v razpletu sedanje vojn« kot najpomembnejši dogodek tesa leta izredno naglo dozorevanje ameriškega javnega mnenja v prilog naišrši ameriški pomoči vsem demokratskim državam, ki so se znašle v skupni borbi proti napadom na demokratične države Naraščajoča vojaška in politična moč Zedinjenih drž v visi, kakor grozeča lavina nad Evropo Čeprav ni mogoče niti dvomiti, da bodo v sedanji borbi demokratsko države s"ed-njič zmagale, je pripomnil kanad^k; ministrski predsednik, bo do niegovem mnenju pot do zmaStella Rigo« v Severnem morju s protiletalskim topom sestrelil nemški bombnik, ki je ladjo napadel. Kapitan ladje sam je upravljal protiletalski top in je s prvim zadetkom pogodil letalo, ki je nato v zraku eksplodiralo. Noben član posadke letala se ni rešil. Na napadeni ladji nI bilo žrtev. Sodelovanje italijanskega in nemškega brodovja Rim, 18. febr. o. Kot nov konkreten činitelj v bližnjih vojnih operacijah smatrajo italijanski listi sporazum, dosežen na sestanku v Meranu med vrhovnim poveljnikom nemškega vojnega brodovja admiralom Raderjem in šefom italijanskega mornariškega glavnega stana državnim podtajnikom za mornarico, admiralom Riccardijem. Razgovor je bil 13. ln 14. t. m. ter je bilo ob tej priliki ugotovljeno splošno soglasje o vseh vprašanjih nadaljnjega kodelovanja nemškega in italijanskega vojnega brodovja pri bližnjih vojnih operacijah. V zvezi s tem pričakujejo, da se bo pri teh operacijah koordinirala tudi akcija vojnega letalstva in vojaštva na raznih voinih področjih. Pogajanja za nakup italijanskih ladij New York, s. »New York He- rald Tribune« poroča, da se bo nekaj zasebnih ameriških paroplovnih družb pogajalo za nakup 27 italijanskih trgovskih ladij, ki so zaprte v ameriških pristaniščih. Cena za odkup bi znašala 10 milijonov doiarjev. Med italijanskimi parniki, ki so zaprti v ameriških lukah, je tudi 23.000tonski prekomornik »Conte Bianca-mano«. List doznava. da so lastniki italijanskih ladij pripravljeni ladje prodati ameriškim paroplovnim družbam. Rooseveltov zakon pred senatom Washington, .„. febr. s. (Columbia B. S.) V debati o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala je govoril danes v senatu kot prvi demokratski senator Clark, ki je nasprotnik zakonskega osnutka Clark je dejal, da bo s posojanjem vojnega materiala oslabljena obrambna sposobnost Anglije in da bodo Zedinjene države vso svojo obrambo stavile s tem izključno samo na popolno angleško zmago v vojni. Sprejetje zakonskega osnutka pomeni, da se bo zunanja politika Zedinjenih držav popolnoma .spremenila- Clark je izrazil vse priznanje junaštvu angleškega naroda v obrambi Anglije, pripomnil pa je, da po njegovem mnenju Zedinjene države ne smeio prevzeti naloge, da bi branile ves angleški imperij. Bolgarsko-ruska trgovinska pogajanja Moskva, 18. febr. j. (DNB.) Včeraj so se v Moskvi pričela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Rusijo in Bolgarijo. Bolgarsko*madžarski kulturni dogovor Sofija, 18. febr. p. V predsedstvu vlade se danes ministrski predsednik Filov in madžarski prosvetni minister Homan podpisala kulturno konvencijo med Bolgarijo in Madžarsko. Pri tej priliki so bila izmenjana tuda visoka odlikovanja. Podadmiral Fernet Petainov glavni tajnik Vichy, 18. A A. (DNB). Bivši g'av- ni tajnik predsednika v'a de in d lgoleni sodelavec mar"ala Petai^a podadmi al Fernet ie imenovan za g avnega tainika pri predsedstvu vide. Vojna škoda v Franciji Pariz, 18 febr AA (DNB). Prometni minister Berthelot ie včerai izjavil v nekem radijskem govoru. da so voiaške ooe-rac.ije na Francoskem uničle 60.000 hiš, poškodovale na 180.000. Premagana in obubožana Francija ne more sama obnoviti vseh teh poslom i Kiiub temu ie država izdala celo vrsto ukrepov in objavila več zakonov, ki bodo omogoči'i finan-siranie te obnove. čangkajškova ponudba Angliji London, 18. o. Kakor se je izvedelo, je maršal Cangkajšek ponudil Angliji eno izmed svojih kitajskih armij za operacije v Birmi, če bi Japonska napadla Malajski polotok ali Singapur, ker se more ta napad izvršiti samo preko Slama in Indoki-ne. V Londonu so prepričani, da bi mogla misliti Japonska na tak napad samo v primeru, če bi sklenila prej z Rusijo pogodbo o nenapadanju, o kateri v zadnjih dneh v Tokiu mnogo govore, vendar pa je Moskva v tem pogledu zelo rezervirana in tudi ni nobenih znakov, da bi hotela zmanjšati svojo podporo maršalu Cangkajšku. Vremenska napoved Zemuns"a: Precej toplo, v glavnem oblačno, ponekod nekaj dežja in megla. Tokio, 18. febr. j. (DNB). Na seji reprezentančne zbornice je zunanji minister Macuoka ostro zavračal izražene domneve, da bi berlinski trojni pakt značil ogrožanje Anglije in Amerike, ter obenem poudaril, da je Japonska na strani tistih, ki zagovarjajo enakost vseh flloveških plemen. Na prihodnji sivetavni konferenci, kjer se bodo obravnavali odnošaji med narodi, se bo Japonska borila za pravično ureditev tega vprašanja. Na vprašanje, ali bi bila Japonska pripravljena posredovati med Francijo in Nemčijo zaradi kritičnosti odnošajev med tema dvema državama, je Macuoka izjavil, da spremlja Japonska to vprašanje z vso pozornostjo. Ni izključeno, da utegne Japonska v posredovanju med obema državama igrati še gotovo vlogo, ne more pa zaenkrat še reči, da bo Japonska nastopila v svoji posredovalni vtlogi javno ali tajno. Na vsak način bi se Japonska te vloge lotila z vso previdnostjo Na vprašanje, ah ne bi bilo potrebno,, da pošlje Japonska zdaj, ko so njene zunanjepolitične smernice določene, svojega zunanjega ministra v Berlin, kjer bi se lahko porazgovoril z nemškim kancelarjem ter nato nadaljeval pot tudi v Moskvo na sestanek z Molotovom, da bi se tam obravnavali rusko-japonski odnošaji, je zunanji minister Macuoka odklonil vsak odgovor. Berlin, 18. febr. s. (Columbia B. S.) V zvezi z današnjo uradno japonsko izjavo, da je Japonska pripravljena posredovati med vojujočimi se strankami, če bi bila zato naprošena, izjavljajo nocoj v uradnih nemških krogih, da Nemčija kot močnejša stranka v vojni z Anglijo ne bo dala nobene pobude za sklenitev miru. V nemških krogih smatrajo, da mora taka pobuda priti z angleške stranL Darlan odpotoval v Pariz Vichy, 18. febr. s (Columbia BS). Podpredsednik franc*-«ke vlade Darlan je po dolgi konferenci, ki jo je imel z vojnim in finančnim ministrom, davi v avtomobilu odpotoval v Pariz. V tukajšnjih političnih krogih domnevajo, da se bo Darlan v Parizu sestal zopet z La valom in z uradnimi nemškimi predstavniki. Pričakujejo, da se bodo pogajanja skoro gotovo nanašala na nemški predlog glede odstopitve francoskih mornariških oporišč v Sredozemlju, Nemčija pa bi kot protiuslugo po-nudila med drugim oprostitev dela francoskih vojnih ujetnikov in olajšanje stikov med zasedeno m nezasedeno Franc^b. Pomirljiva Izjava japonske vlade Tokio, 18 febr. s. (Columbia SB). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je prečita! danes inozemskim novinarjem pismeno uradno japonsko izjavo, v kateri japonska vlada zagotavlja miroljubnost svoje politike. Izjava pravi, da angleške in ameriške vojške priprave v Pacifiku vzbujajo vznemirjenje na Japonskem. Zedinjene države naj bi se po japonskem mnenju omejile samo na obrambo zapadne poloble. Dalje pravi izjava, da Japonska nima namera niti za trenutek dalje vodki vojne, nego je to neobhodno potrebno. Nasprotna ie Janonska celo pripravljena posredovati za mir ne same, v Aziji, temveč kjerkoli na svetu. Ta ugotovitev, pravi izjava, sicer ni ponudba za posredovanje, temveč same izraz volje, da je Japonska pripravljena sprejeti vsak predlog za mirovno posredovanje v interesu vzpostavitve svetovnega miru in rešitve civilizacije. Anglija ne misli napasti Siama Bangkok. is. febr. j. (Ass. Press). Angleški poslanik pri siamski v adi Crosby je v razgovoru s predstavniki tidka izjavil. da so neutemeljene vsa zionamome govorice, češ da ima Anglija namen napasti Siam ter zasesti nekatere strategi č-no važne točke dežele. Cro^bv ie naglasil, da se smatra prjsiljcneea k tej izjavi zaradi zmerom bolj naraščajo ih napačnih infoimacij. ki se širijo po radiu in časopisju. Obrambne priprave v Avstraliji Melbourne, 18. s. (Columbia BS). Tu ie bila včerai prvič odrejena poskusna zatemnitev. V protiletalski vaji so sodelovala tudi letala in protiletalski opazovalni oddelki. Sydney, 18. jan. s. (Reuter) Tukajšnji japonski generalni konzul je danes pse-til namestnika avstralskega ministrskega predsednika Fathena. Po razgovoru z njim je iziavil generalni konzul novinarjem, da ni nobenega razloga za vznemirjenje S e-de avstralsko iapon^kih odnošajev. Med Avstralijo in Japonsko ni nobenega spora, ki ea ne bi bilo mogoče rešiti na miren način. Macuoka o ameriški pomoči Angliji Tokio, 18. s. (Reuter). V parlamentu je izjavil danes zunanji minister Macuoka na neko vprašanje, da 00 njegovem mneniu ameriški zakon o oosojaniu vojnega materiala Angliji ne bo imel važnega učinka na vojno med Nemčijo in Anglijo. Učinek ameriške pomoči se bo mogel pokazati šele v teku 6 mescev. Na vprašanje, kdai se bo pričel nemški vdor v Anglijo, je odgovoril Macuoka, da tega ne ve. ker nemška vlada take tajne naj-skrbneje čuva. Djačenje poslaništev v Ameriki ia Nemčiji Tokio. 18. Jan. s. (Columbia BS). Japonska vlada 1e danes objavila, da 1« sklenila poleg rednih veleposlanikom imenovati še po enega poslanika z izrednimi polno-močji v Zedinjenih državah ia v Nemčiji Oba te poslanika bosta prejemala direktive naravnost iz japonskega zunanjega ministrstva in ne od veletposlanikov v Wa-shingtonu. oziroma v Berlinu. Za enkrat še ni mogoče dobiti nobenih podatkov, kakšen pomen ima imenovanje obeh izrednih poslanikov. Japonsko vojaštvo v Indokini Saigon, 18. febr. s. (Tass) Associated Press javlja da je v teku zadnjih 48 ur prispelo v Haifong zopet 300 japonskih | vojakov. V severni Indokini je sedaj že dvakrat več japonskih vojakov kakor dovoljuje francosko-japonska pogedba. Ob obalah Francoske Indokine ie bilo opaženih okoli 50 japonskih vojnih ladij. Angleški generalni konzul v Indokini Henderson je pozval vse angleške državljane. da nai Indokino čimpreie zaouste. Odhod Američanov iz Šanghaja SanghaJ. 18. febr. s. (Tass). Evakuacija angleških in ameriških državljanov iz Šanghaja se nadaljuje. Angleški državljani so dobili od svojega konzulata ponovno nujno svarilo, da nai čim preie odpotujejo ter nai si takoi zagotove razoo-lcžljjva mesta na parniMh. ki zapuščajo Daljni vzhod. Za 800 razpolož^ivih mest na ameriškem • prekooceanskem parnScu »President Coolidge« se je prijavilo v Sanghaju 1300 Američanov. Ameriška vlada ie sedai dala kapitanu parnika nalog. da nai vseh 1300 prepelje v Ameriko Ladja cdpluie 20. t m United Press poroča iz Manile, da je od tam odplul neki ameriški parnik s 307 ženami in otroki ameriških vojakov na Filipinih. V kratkem odid°ta iz Mani'e še dva transporta s člani rodbin ameriških vojakov. Zagrebški kanonik Barle umrl Zagreb. 18. o. Danes popoldne ob 14. je umrl kanonik zagrebškega prvostol-nega kapitlja Janko Barle. Pokojnik je bil rojen 12. marc;. 1. 1869 v Budanjah v Vipavski dolini ket sin učitelja. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo ie končal v Novem mestu, višjo gimnazijo in bogoslovje pa v Zagrebu, kjer je bil posvečen L 1892 za duhovnika. Več let je služboval v Zagrebu kot ravnatelj nadškofijske pisarne. L. 1904 je bil imenovan za prebendaria. L 1916 pa za kanonika v Zagrebu. Pokojni Janko Barle ie mnogo delal za povzdigo splošne prosvete med slovenskim narodom kot sotrudnik družbe sv. Mohorja in ljubljanskega »Dem in sveta«, kjer je objavil mnogo čalnkov belefcrislič-nega značaja V »Slovanu« in »Ljubljanskem zvonu« je objavlial biografije hrvatskih kniiževnikov ter ocene o njihovih delih s čemer jih je popu1ariziral v slovenski javnosti Objavil je tudi mnoro člankov v »Izvestjih« muzejskega društva v Ljubljani. Mnogo zaslug si je pridobil s proučevanjem hrvatske cerkvene zgodovine ter je bil tudi eden izmed pionirjev hrvatske cerkvene glasbe kot dolgoletni urednik cerkvenega glasbenega lista »Sv. Cecilija«. Pokojnemu kanoniku Janku Barleh?. ki je mnogo delal za kulturno zbli?anie Slovencev in Hrvatov, bedi ohranjen ča-ten spomin! Odlikovani bolgarski novinarji Beograd, 18. . p. S kraljevim ukazom so bili odlikovani na predlog predsednika vlade: z jugcslovensko krono 2. stopnje Georgij Serafimov. generalni tajnik predsedstva bolgarske vlade: z redom sv. Save I. stopnje Jordan Bečkarov. šef Pres-biroja bolgarskega zunanjega ministrstva in Todor Kožuharov. glavni urednik »S lova« v Sofiji z redom sv. Save 2. stopnje Sotir Janev. glavni urednik lista »Dnes« v Sofiji z redom sv. Save 3. stopnje Antonij Nikotov. direktor lista »Večer« v Sofiji Miha jI Georgijev. tiskovni ataše bolgarskega poslaništva v Beogradu in Štefan Damjanov, novinar iz Sofije. Nova banska palača v Zagrebu Zagreb, 18. .. . ol Tehnični oddelek banske oblasti je razpisal dražbo za porušen je banovinskih poslopij v VranlcaMjevi ulici št. 3, 5 in 7 v gornjem mestu, kjer bodo zgradili novo banovinsko palačo za približno 20 milijonov dinarjev. V zvezi s temi deli bodo restavrtrali tudi veliko banovinsko poslopje ob Strossmayerjevein šetaEšču. Strašen samomor v Zagrebu Zagreb, 18. a Na strašen način je izvršil samomor 60-1 etni delavec Mihael Dim tiri j ev, po rodu Bolgar. V svojem stanovanju na Selški cesti 139 si je s prižgano svečo v roki zasadil oster nož do ročaja v prša. Iz šolske službe Beograd, 18. jan. p. Z odlokom prosvetnega ministra sta premeščeni učiteljici Ivanka Atrašek s Sladke gore k Sv. Juriju pri Celju in Danica Hraševec ix Dobo ve v Ihan. Poostritev predpisov za obmejne izkaznice Zagrebški „ • poročajo s Sušaka, da bodo zelo poostreni predpisi za izdajanje stalnih obmejnih izkaznic. Vse sedanje stalne izkaznice za prestop meje bodo podvržene strogi reviziji. Lastniki izkaznic, izdanih od naših oblasti morajo Italijanskim obmejnim oblastem dokazati absolutno potrebo večkratnega prehoda preko meje, drugače jim bodo izkaznice odvzete. S temi ukrepi bo v znatni meri zmanjšan promet preko mosta, ki vodi s Sušaka na Reko. Doslej je Imelo v sušaškem ln kastavskem srezu 20.000 ljudi izkaznice za prehod meje, ki so jih izdale naše oblasti in nad 10.000 ljudi ki so jim jih Izdale Italijanska oblasti Vojna na morju Letalski napadi na ladje v Sredozemskem morju — Usoda mornarjev potopljenega angleškega konvoja London, 18. febr. j. (Reuter.) Admirali-teta je danes objavila, da so letala mornariškega poveljstva v srednjem delu Sredozemskega morja napadla in potopila neko nemško trgovinsko ladjo s približno 4000 tonami, ki je plula v italijanski službi kot oskrbovalna ladja. Nadalje so angleška mornariška letala uspešno napadla neko italijansko oskrbovalno ladjo s približno 6000 tonami. Ko so se letala oddaljevala od napada. Je bila napadena ladja s kljunom že pod vodo in s krova se je dvigal steber črnega dima. Posadka je ladjo že zapuščala v reševalnih čolnih. V okviru teh napadov sta bili poškodovani še neka 4000tanska italijanska oskrbovalna in neka italijanska pomožna vojna ladja. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana. Iz poročila admiralitete o pomorskih Izgubah v tednu, ki se je končal 9» februarja, je razvidno, da je bilo tedaj potopljenih 9 angleških trgovskih" ladij 2 nekaj nad 19.000 tonami in 4 trgovske ladje angleških zaveznic s skupno 10.500 tonami. Celotne izgube so znašale 13 ladij z 29.806 tonami. Te izgube so znatno nižje od tedenskega povprečka v dosedanjem poteku vojne. V zadnjih 9 tednih so bile razen enega tedna izgube stalno nižje od običajnega povprečka. Admiraliteta javlja dalje, da je bilo v času od 7. januarja dalje zaplenjenih ali potopljenih 73.000 ton nemških trgovskih ladij, 170.000 ton italijanskih to 14.000 ton nevtralnih trgovskih ladij, ki »o pod sovražno kontrolo. Od izbruha vojne dalje je Nemčija po uradnih angleških po- Triurni napad na London Bombe so padale večinoma na zunanje okraje mesta, kjer je nastalo več manjših požarov Naši kraji in ljudje Skrb za napredek našega vinogradništva Država In banovina naj omogočita obnovo vinogradov Slovenske gorice, 17. februarja Vinogradništvo zavzema v našem kmetijstvu važno vlogo V največji meri se navezani na to panogo večji predeli severne Slovenije. Terenski in podnebni pogoji so tu takšni, da je nemogoče gojiti namesto vinogradništva v tako uspešni meri kakšno drugo donosno kmetijsko panogo. Prav iz tega razloga se že izza dolgoletne dobe goji in pcspešuje vinogradništvo, ki je do-našalo zlasti v predvojnih in nekaj povojnih letih latsmikom vinogradov lepe dohodke. Vse to pa je trajalo le dotlej, dok-kler se na inozemskem trgu ni polagala pažnja kakovosti naših vin in dokler se pri nas ni močno udomačila samorodnica šmarnica. ki je tako rekoč po večini izpodrinila žlahtne trte. Naša vina so izgubila na inozemskem trgu svojo veljavo, izvoz se je skoroda povsem ustavil in naš vinogradnik, ki mu je bilo vinogradništvo glavna kmetijska panoga je bil s tem hudo prizadet. Mnogi vinogradniki, ki so gojila le žlahtne sorte, so bili zaradi ostalih ki so udomačili smernico najobčutneiše pr zadeti, ker svojega namiznega vina niso mogli vnovčiti. Ob-lastva so skušala zaščitit' sortirane vrste vin s tem, da so šmarnco obdavčila. Podeljevale so se podpore onim vinogradnikom, ki so pristopili k obnovi svojih vinogradov. Ker ni bule potrebnih strokovnjakov, ki bi preiskali zemeljske in terenske pogoje, so novi nasadi že piva leta sihi-rali. Pozneje je bilo obdavčenje šmarnice ukinjeno in je zopet zavzela svoje prejšnje mesto Naš kmečki vinogradnik prideluje to vino le za svojo potrošnjo, ker trta obilno rodi Vkljub ugodnim pogojem pridelovanja pa. spričo lastnosti ne moremo govoriti o zadovoljivih rezultatih Kriminalna in medicinska statistika nas opominjata o žalostnih nasledkih tega divjaka, ki ravno v naših obmejnih predelih povzroča največ gorja med ljudstvom. Naše vinogradništvo zaradi navedenega počasi hira. Temu pa se pridružujejo vremenske uime pozeba bolezen in nešteti drugi vplivi, med njimi visoke cene škro- Maribor, 18. februarja Lani poleti so se pojavljali v denarnem prometu ponarejeni 500 dinarski bankovci. Zadeva je takoj vzbudila pozornost ob-lastev, ki so zajele 28 osumljencev, med njimi predvsem 45-letnega čevljarja Franca Majcna, ki je bil svoj čas obsojen zaradi ponarejanja denarja v zvezi s procesom proti zloglasnemu ponarejevalcu Francu Rupniku ter njegovim pojdašem, nadalje 38-letnega zasebnega uradnika Mohorja Vabiča, ki je bil leta 1939. obsojen zaradi ponarejanja denarja na leto dni in tri mesce strogega zapora, ter 43-letnega studenškega gostilničarja Antona Grašiča. V tej veliki ponarejevalni aferi, o kateri smo svoj čas večkrat poročali, so bile v teku preniskave ugotovljene predvsem naslednje okolnosti: prvi poizkusi ponarejanja so se pričeli v zvezi s poznanstvom, ki je bilo sklenjeno med Majcnom, Vabi-čem in Grašičem v februarju 1939. V Studencih pri Mariboru so se začele plesti prve niti in so bili izdelani prvi načrti. Na pobudo gostilničarja Grašiča so prenesli svoje ponarejevailno akcijo v Vrhovo pri Radečah, kamor sta prinesla Majcen in Va-bič prve pripomočke za ponarejanje pet-stotakov. Pri posestniku Josipu Majhen-cu, ki se mu je bil predstavil Majcen kot Franc Murše. Grašič kot inž. Dvoršak in Mohor Vabič kot Ivan Ogrizek, so priče li v podstrešni sobici z delom. KIišeje> je izdelal Vabič, dočim je Majhcnc prispeval 4000 din za nakup raznih pripomočkov. Odtod je potoval Majcen večkrat v Zagreb. kjer se je seznanil z nekim cinkogra-fom. od katerega je izvlekel razna pojasnila. Vzporedno pa so stikali ponarejevalci za raznimi žrtvami, med katerimi je biil tudi 66-letni Ivan Merlak, ki je izročil Majc-nu 4650 dinarjev za kritje fal/ifikaitorskih stroškov. pilom. Premožni inozemski in doneči gosposki vinogradniki še vzdržujejo povoij-no svoje gorice, domači srednji in mali kmečki vinogradniki pa so primorani to panogo zanemarjati, kar povzroča od leta do leta tem hujše posledice propadanja. Z zaskrbljenostjo se mnogi ozirajo v bodočnost, ker vedo, da bedo njihovi vinogradi popolnoma propadli. Znano je, da je že predlanskim bila slaba vinska letina. Vinogradnik za svoj pridelek ni izkupil niti toliko, da bi si oskrbel najnujnejše za družino. Mnogi sc bili lansko pomlad zaradi tega primorani najeti za nabavo škropil posojila v upanju, da bodo v primeru dobre vinske letine te stroške povrnili. A razmere so nanesle drugače. Vinska letina je bila še slabša od prejšnje. Vkljub razmeroma zadovoljivim cenam si vinogradnik ni mogel pomagati Stopnjujoča draginja, ki od časa do česa zavzema vedno večji obseg,, položaj malih vinogradnikov tem huje ogroža. Razumljivo je. da v teh razmerah vinogradnik samostojno ne more priti do obnove svojih hira joči h nasadov, ker mu primanjkujejo sredstva celo za najhujše stroške vzdrževanja vinogradov. V splošnem našem interesu je, da posveti država obnovi vinogradništva pri nas več pažnje. Pa tudi banovina bi naj prispevala večji delež obnovi naših vinogradov. Znano je. da daje ravno vinogradništvo na trošarinah izdatne zneske in da so dosedanji prispevki za pospeševanje razmeroma minimalni. Naši vinogradi se naj obnove s terenu in podnebnim prilikam ustrezajočimi sortami. V ta namen naj bi posebne komisije strokovnjakov dajale potrebne nasvete. Le na tej podlagi se bo naš slovenj egoriški in ha loški vinogradnik z vnemo lotili dela na svoji zemlji, ker bo prepričan, da mu bo dala tudi zadovoljiv delež. Šmarnico bodo vinogradniki sami iztrebili, ko bodo prepričani, da so dani pogoji za uspevanje druge boljše vrste trte. Le z javno pomočjo izvedena sanacija našega vinogradništva bo v stanju dvigniti to panogo kmetijstva in izboljšati življenjske prilike severne Slovenije. — jh. Ponarejevalci pa se niso počutiili varne v Vrhovem. V oktobru 1939 so se zatekli k Marinšku v Laznico Tudi tukaj niso imeli obstanka in so svoje ponarejevalne priprave odnesli v tezensko gramoznico, koncem novembra pa v Zagorje. Tukaj se je ponarejevanje nadaljevalo v podstrešni sobi gostilničarja Štempiharja. Medtem sta dobavila iz Zagreba tiskarski stroj, s katerim sta po lastnem priznanju izdelalla otkoli 1000 ponarejenih 500 dinarskih bankovcev. Od mesarskega mojstra Štefana Koširja sta prejela 12.000 din, ki sta jih Majcen in Grašič potrebevalla pri ponarejanju. Končno se je ponarejevalska druščina zatekla k Toma niču v Škrob i, kjer je bil Majcen zajet, dočim se je Grašič 28. maja 1940 sam javil v mariborski jet-nišnici. Dočim so bili pri Majhencu najdeni le razni pripomočki za ponarejanje, sg» odkrili v Zagorju pri Štempiharju še 190 falzifikatov petstortlaknv, pri Tomanieu v Skorbi pa 774. Ponarejevalci sami zatrjujejo, da je bilo izdelanih 1000 bankovcev po 500 din. Nedvomno pa je to števillo večje, kar se je izkazalo v teku preiskave, ko so številni osumljenci tajili vsako krivdo. Danes dopoldne se je pričelo razčiščevanje te najobsežnejše ponarejevalne afere v zadnjih letih pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Turato. Prisednika sta bila s o. & Kolšek in dr. Adamič, obtožbo pa je zastopal državni tožilec Košenina. Za razpravo proti 28 obtožencem je bilo živahno zanimanje, tako da je biLa razprav-na dvorana štev. 53 pclno zasedena V 4 vrstah je sedelo pred senatom 26 obtožencev: dva nista prišla k razpravi. Obtožence brani 11 mariborskih odvetnikov, ki so po večini ex offo. Po ugotovitvi identitete posameznih obtožencev je državni tožilec v tajnem delu razprave čitail 34 tipkanih strani obsegajočo obtožnico. Nato je bilk spet javna razprava, ki bo trajala še jutri, saj je v tej zadevi 220 prič, katerih izpovedbe pa bodo delno le prečitane. Prvi je bil zaslišan Franc Majcen. Zasliševanje je trajalo skoraj dve in pol ure. Predsednik dr. Turato ga mora po dvakrat, trikrat spraševati, da dobi odgovor. Majcen se pri vsakem vprašanju skuša izmikati Ob njegovih odgovorih prevladuje vtis. da hoče sebe razbremeniti in prevaliti glavni del krivde na Grašiča in Vabiča. Sodelovanje sicer priznava, vendar se sklicuje na to, da so ga drugi k temu nagovarjali ter da ni prihajala pobuda z njegove strani. Zasliševanje je šilo do vseh podrobnosti, ki so velikega pomena pri končnem razčišče-nju te velike afere in pri ugotovitvi glavne krivde. Zasliševanje se je nadaljevalo popoldne, ko so bih zaslišani Grašič, Vabič in še ostali i obtoženci Vsi skušajo sebe razbremeniti na račun drugih. Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne. Matija Rutar f Umrl je sloveč goriški sodnik, čvrst tolminski rojak Spet je padla stara tolminska grča. V sončni Gorici so pokopali dne 14. t. m. enega izmed stare garde goriških pravnikov, upokojenega apelacijskega svetnika Matijo Rutarja, ki je umrl v častitljivi starosti 85 let in ki ga je poznala vsa Goriška. »Matic«, tako smo mu rekali, je bil pristna kmečka grča. Rojen pa trdni kmetiji na Logarščih pri Podmelcu je ostal vse življenje zvest domačim tradicijam, kmet v dobrem pomenu besede. 2e po govorici si ga spoznal, da je trd Tolminec. hoja, kretnje, vse na njem je razodevalo, da je sin pristne kmečke rodovine, četudi je okrog 40 let preživel v goriškem mestu. Bil je več let sodni predstojnik v lepem Kanalu, dolgo dobo višji svetnik v Gorici, priženil se je na lepo briško veleposestvo, postal deželni poslanec — ostal pa je vedno trd, na zunaj robata grča z dobro dušo. »Hlebov gospod« so mu pravili pri nas doma, četudi je bil on še najmanj »gosposki« in je bil pri nas naziv »gospod« drugače prihranjen samo pripadnikom duhovskega stanu. Mi »mlajši« smo se včasih jezili nanj, da je siten, prerobat. Ko smo ga pa dodobra spoznali, smo ga imeli rajši kakor marsikaterega na videz sladko prijaznega, a v resnici neiskrenega zahrbtneža. »Kolne kakor Tolminec« — je marsikdo rekel o njem, ker je marsikdaj zabrusil kako bolj krepko — a vsak je vedel, da krivice nobenemu ne stori. In krivice res ni napravil nikdar, pač pa na tihem veliko dobrega. Kdor je imel vpogled v njegovo uradovanje, zlasti ko je bil predsednik kazenskega senata v Gorici, ta ve, kako dobrohoten mož je bil to, zlasti nasproti našim kmečkim ljudem. Njegove sodbe so bile naravnost tipično klene. Počasi, skoraj Okorno je pisal, vsako besedo premislil, a kar je zapisal, je držalo kakor previdno zabit žebelj, dasi je bilo vse preprosto in jedrnato kratko. Dasi bolj trde skorje, je rad prihajal v družbo med prijatelje, na četrtinko brica in je rad pokramljal in povedal, kako še-gavo. Navezan na svoje ljudi, na svojo zemljo, je sila trpel, ko je moral leta 1916 z uradom vred kot begunec v Ljubljano, kjer je skoraj dve leti vodil oddelek Goriškega okrožnega sodišča, Id je posloval za nezasedeni del goriškega okrožja. Ker mu je bil malo prej padel na doberdobski planoti najstarejši sin, ga je takrat vse to naravnost zlomilo. Pa trden, kakor je bil, je vse pretrpel, prebolel in se vrnil maja 1918 nazaj v Gorico in je služboval tam vse do konca 1923. ko so bili zadnji slovenski sodniki goriškega okrožja upokojeni ali odpuščeni. Potem se je nekaj let bavil celo z odvetništvom. Ko je med vojno goriško okrožno sodišče uradovalo v drugem nadstropju ljubljanske justične palače, je bil naš šef pok. Rutar, a predsednik ljubljanskega sodišča in tako rekoč hišni gospodar Je bil znani Adolf Elsner. Takrat smo bili ml Goričani temu gospodu (ln še marsikomu) kamen spodtike. Morebiti nas je že zaradi prostorov Elsner gledal po strani, a še bolj zaradi — pohujšanja, ki smo ga delali v poslopju c. kr. justice. Kakor nalašč smo mi Goričani izzivalno govorili po hodnikih slovensko, Furlani pa furlansko — ljubljanski uradniki tega niso smeli! Elsner se je moral griztl v ustnice, on ni bil naš gospodar, naš predsednik razvoja največjega in najpomembnejšega motiva v njegovem delu — pesnitve »Demon«. Ta motiv je spremljal pesnika od zgodnjih začetkov njegove tvornosti, od prvega silovitejšega prodiranja ne le v svet poezije, marveč tudi v lastno osebnost z vsemi njenimi vročimi protislovji, pa vse do tragičnega konca v senci kav-kaških gor&. Motiv demona kot zanikoval-ca danega sveta, venčega skušnjavca, duha nemira in upora, ga neugnano mika in povzroča v njegovi tvorni fantaziji kaj različne pesnižke vizije, obenem pa navdihuje mlademu, še neuravnovešenemu človeku svojsko življenjsko filozofijo. Kakor nam zatrjujejo Dantejevi življenjepisci, je pesnika »Divine Commedie« spremljal od mladih nog do starosti privid Beatrice, ki je postala nekak osrednji simbolni lik vsega njegovega pesniškega dela. Tudi pri Ler-montovu odkrivamo tak osrednji lik ln sicer v prividu poosebljenega nemira in zla Demona. Ta podoba, postavljena v veličastno prirodno scenerljo Kavkaza, je zaživela v Lermontova najpomembnejši pesnitvi »Demon« in nje skrivnostni blesk osvetljuje tudi ostalo poezijo Lermontova in do neke mere celo prozo v »Junaku naših dni«, kjer ima zlasti Pečorin človeško-de-monične poteze. Usoda je hotela, da je Ler-montov prav nekaj dni pred smrtjo v dvoboju poslal iz Kavkaza v Petrograd dokončno besedilo omenjene pesnitve, ki mu Je tako dolgo zorela v duši ln se skrivoma napajala s premnogimi njegovimi osebnimi doživljaji. A. Luther Je odlično izkoristil centrlpe-talno silo ideje o demonu v Lermontovljevi duši; z njo nam Je približal ne samo byro-novsko naravo tega ruskega potomca škotskih vitezov, marveč Je tudi umel nje vizio-narno skrivnost krasno združiti s Kavka-aom, Id Je sina ruskih step a posebno silo je bil Matic, a v vaakem pogledu diametralno nasprotje Adolfa Elsnerja. In čudno naključje! Pred tedni Je v Gradcu umrl Elsner — kmalu aa njim Je šel Se naš Matic. Ce se bosta na drugem svetu srečala, bo Rutar lahko ponosno dvignil glavo v zavesti, da je verno služil zvesto le sveti Pravici. Bodi mu lahka gruda goriška! B. Slovo dr. Leona Dekleve S noči na postaji, prej pa že v soboto v prostorih »Sloge« so se poslovili prijatelji in načelniki z direktorjem tukajšnje železniške direkcije na čelu od višjega svetnika dr. Leona Dekleve. Ta izredno priljubljeni tovariš je premeščen za šefa sa-obračajnega oddelka pri generalni direkciji v Beogradu. Izredno dobro ofoiskani poslovilni večer, ki so mu ga priredili vsi uradniki prometno- komercialnega oddelka, je pokazal, kako težko bodo pogrešali dobrega in pravičnega šefa. Med prvimi govorniki je poudaril navzoči pomočnik direktorja, da odhaja iz vTst železniških uradnikov eden najboljših ter čestital generalni direkciji na pridobitvi. Želel mu je obilo uspeha na novem mestu, kjer bo ime! dosti prilike, da pokaže svoje veliko znanje. Obenem pa ie izrazil tudi željo, da bi zvabljal v svoje naročje. Kdor bo hotel spoznati in še več ko spoznati: doživeti Lermontova kot človeka in pesnika v vsej njegovi enkratnosti, se bo s pridom in z užitkom izročil pripovednemu toku Lut-hrove knjige. Koliko značilnih oseb in prizorov je tu, ki jih ne bo zlahka pozabil: postavimo osebo babice, ki Lermontovu nadomešča mater in očeta, potlej Mlševo čudno vzdržno ln čisto ljubezen do Varje, zlasti še v prizoru ob srečanju, ko je bila že omožena z drugim, dalje njegovo razmerje s preprosto VavruSo, srečanje z nesrečnim in nerazumevanim očetom itd. študentske in kadetske avanture v Moskvi in v Petro-gradu, popivanja s cigankami, dogodki ob Puškinovi smrti, ko je žalost za velikim vzornikom navdahnila Lermontovu nesmrtne verze, ki so mu prinesli maščevanje in pregnanstvo, pa številne podobe iz življenja na Kavkazu, tja do dvoboja z ošabnim majorjem Martinovim, kažejo nemirno valovanje komaj sedemindvajsetletnega življenja. Prav kakor Puškin, a za več ko deset let mlajši, je moral pasti kot žrtev družabnih razmer v tisti Rusiji, ki je s svojo mračno atmosfero ugonabljala genije, da so laže uspevali nasilnikL Vzlic temu je bilo Lermontova življenje preživlje-no s toliko intenzivnostjo, da bi mogla njegova vsebina zadoščati za celo vrsto povprečnih življenj. Tako roman »Demon« ni samo dragocena podoba pesnika M. J. Lermontova in Rusije njegovega časa, marveč Je tudi globok človeški dokument. Pesnik Mile K lop C i 6, ki nam pripravlja večji slovenski izbor iz poezije Lermontova, je bil posebno poklican, da prevede Luthrovo zahtevno delo. Številni citati iz poezije Lermontova so že sami zahtevali prevajalca-pesnlka. Izgubili bi preveč svoje lepote, 6e M Mil prirejeni po nemikem prepevu, zato Je prevajalec segel po tevlr- se g. Dekleva kaj kmalu vrnil zopet v Slovenijo ter zasedel mesto, ki mu pritiče. Sledilo je še mnogo govornikov, ki so poudarjali vrline poštenjaka dr. Dekleve. Med odmori je izvajala godba klasične in vesele melodije, pevbki zber narodnih železničarjev »Sloga« p« je z ubranimi in priložnostnimi pesmimi zabaval stanovsko družino ter jo dvignil kljub resnemu času do veselega razpoloženja. Cenjeni rodbini g. dr. Dekleve želimo v kraljevem Beogradu kar največ uspeha ter skorajšnjega povratka v našo sredmo. Vrlemu somišljeniku naprednih vrsu naj bo na odgovornem položaju sreča mila! nem besedilu. V svoji hvalevredni vestnosti je šel še dalje in je tudi pisma, ki so vpletena v Luthrov roman, poslovenil iz izvirnega besedila, ne pa po nemškem tek-stvu v romanu. Ce prištejemo tem odlikam še prevajalčevo vestnost in ljubezen do lepe, čiste in polne slovenske besede, tedaj smemo sprejeti Klopčičev prevod z vsem priznanjem in s hvaležnostjo za knjigo, ki je bila vredna truda in ki častno označuje v slovenski prevodni književnosti Lermon-tovljevo leto 1941. —o. Dve znanstveni reviji Izšla Je 13. knjiga glasnika Etnografskega društva, Etnografskega muzeja in Etnolofikega seminarja na univerzi v Ljubljani »Etnologa«, ld ga izdaja univ. prof. dr. Niko 2 u p a n i č. Na uvodnem mestu prinaša razpravo svojega urednika dr. N. 2 u p a n ič a »Problem etnične pripadnosti zlatega zaklada iz SemikluSa v Bana-tu«. Gre za določitev pripadnosti leta 1799. najdenega zaklada, ki so ga prvotno pripisovali hunskemu kralju Atoli, O Izvoru tega zlatega zaklada, ki je zanimiv po svojih ornamentih tn napisih, obstoji cela literatura. Rariakavanja so dognala nad vsak dvom jasno, da nima ta zaklad nič skupnega 8 Huni in nphovim pošastnim kraljem Atftom. Najzanimivejši so napisi z nekoliko modificiranimi grškimi črkami, vendar v negrškem jeziku; tolmačenje teh besed je slej ko prej sporno in obstoji cela vrsta podmen, ki pa Se vedno niso razrešile vpraSanja, kaj ti napisi pomenijo-Dr. Niko županič se bavi na podlagi najnovejše literature o semiklužkem zakladu najprej s arheološko stranjo, nato pa z dosedanjimi razlagami napisov, ki £m sam pridružuje nekatere svoje podmene. Razprava našega učenjaka je zanimiv prispe- KnUnrni pregled Demon M. J. Lermontova Za stoletnico smrti ruskega pesnika M. J. Lermontova smo dobili v prevodu M. K 1 o p č i č a življenjepisni roman Arthur ja Luther j a »Demon«. (Založba Hram, Ljubljana, 452 strani). Kdor se je količkaj seznanil z rusko poezijo devetnajstega stoletja, mu vzbuja ime Lermontova podobna čustva občudovanja in veličine, kakor nesmrtno ime njegovega vzornika A. S. Puškina. Medtem ko je bil Puškin pesnik stvarnega življenja in tiste sončne, genialno dojete harmonije, ki odlikuje na pr. tudi Goetheja, je bil Lermontov poet nemira, nezadovoljstva, upora zoper življenjsko resničnost: romantik Byronovega kova. Toda romantik brez programa in strujar-skega stremljenja, tembolj pristen in globok, čim bolj je bil zvest svoji naravi in prvinski potrebi svojske, zgodaj izoblikovane osebnosti, ki je močno kontrastirala z okoljem. Nemški literarni zgodovinar dr. Arthur Luther, bivši profesor germanistike v Moskvi, plodovitni prevajalec iz ruščine ln pisec obsežne zgodovine ruske literature v nemškem jeziku, je s svojim življenjepis-nim romanom o Lermontovu ustvaril kar presenetljivo delo. Presenetljivo — vsaj za pisca teh vrstic — predvsem iz dveh razlogov: Prvič, ker je sicer težišče Luthro-vega dela v znanstveni In literarno kritični dejalnosti, kar pri mnogih oslabi, osuši ali preveč poumstveni tisti vir domišljije ln emocialnih energij, ki so potrebne, da nastane učinkovito pripovedno delo. Drugič zato, ker Je pisec Nemec. In vendar bi komaj mogel kakšen ruski pisatelj večjega formata tako globoko in tako življenjsko dojeti Lermontova, njegovo okolje in njegov čas! Morda so v pripovedovanju A. Luthra ostale nekatere reči, ki vendarle spominjajo, da avtor ni Rus in z druge strani, da mu fantazijsko-kreativno delo ni to, kar je izrazitemu in izključnemu pripovedniku. V romanu so mesta, kjer se bralcu zdi, da je pisatelj žrtvoval pre-podrobni natančnosti, dognanemu opisu in sploh svojemu obsežnemu znanju tisto lahkotno subtilnost, ki dopušča pravejnu umetniku, da nam samo z rahlimi potezami pričara neskončno stanje duše ali nepozabno podobo razpoloženja v naravi. Rus bi nemara dal takemu delu več tiste izrazito ruske atmosfere, ki je.ni moči jasneje določiti ln ki jo vendarle vsi občutimo v ruskih romanih. V Luthrovem delu je pa z druge strani toliko lepega ln toliko prave življenjske vsebine, da nam po vsej pravici vzbuja ne le zadovoljstvo, marveč tudi simpatije in celo občudovanje. Lermontov kan živi ob čitanju, vendar ne za ceno presvobodnega kombiniranja dogna-nih življenjepisnih dejstev, marveč prav na podlagi gradiva, ki ga je Luthru-pripoved-niku pripravil Luther-slovstveni zgodovinar. Tudi dobri poznavalci življenja in dela M. J. Lermontova mu ne morejo očitati pomembnejšega izdajstva resnice v imenu fantazije. Pisatelj romana »Demon« Je tmel srečno idejo, da je osredotočil vso življenje-pisno tvarino o M. J. Lermontovu okrog Tisoč ponarejenih 500-dinarskih bankovcev Mariborski mali kazenski senat razčiščuje doslej največjo ponar e j e valsko afero, pri kateri je 28 obtožencev in 220 prič Pripombe k tržiškemu proračunu Breme občanskih dajatev postaja neznosno Tržič, 18. februarja davke, iz trošarin in teki ter z dohodki Tržiški občinski proračun za leto 1941. I posestev in občinskih podjetij. Dokla-■ - • -- • ' de, trošarine m takse ostanejo na lanski višini, le dohodek i t industrijske trošarine je letos znižan na 300.000 din. Velikanske so vsete, ki jih bodo morali plačati naši davkoplačevalci za kritje proračunskih potreb naše občine. Bojimo se, da bo breme postalo pretežko, posebno v teh dneh, ko naraščajo državni neposredni in posredni davki, ko zaradi naraščajoče draginje padata premet in zaslužek v vseh obrtih in podjetjih. V zvezi s tem naj opozorimo g. predsednika na dejstvo, da plačuje Tržič za cestni odbor, za bano-vinsko šolsko in zdravstveno doklado in za bednostni fond ogromne vsote. Stotisoči gredo iz žepov naših davkoplačevalcev, vračajo pa se le malenkostni zneski. Samo na račun banovinskih šolskih doklad bo plačal Tržič letos okrog 350.000 din, medtem ko znaša proračun osnovne šole, katerega krije banovina, le dobrih 100.000 din. G. Majeršič. ki je tudi v banskem sv etu zastopnik našega mesta, ima kot tak najlepšo priliko poskrbeti za to, da se vsaj del od naših davkoplačevalcev plačanih vsot vrne v Tržič, pa najsibo kot podpora brezposelnim, kot prespevek k skladu za zidavo šolskega poslopja ali v kakršni koli drugi obliki. in sicer za čas cd 1. apnla do 31. decem bra je sprejel občinski odbor po kratki debati. Edini zastopnik opozicije odbornik Franc Globočnik je odsotnost opravičil zaradi bolezni. Proračun izkazuje 1.288.676 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. V celoti je enak lanskemu, nekaj postavk je znižanih, druge so spet odpadle, nekatere so na novo vnesene odnosno zvišane Ravnalo se je pač po potrebah in pa po načrtih. katere je zasnovala uprava. Tako je letos v proračunu nova postavka 150.000 din za tlakovanje Cerkvene ulice, 120.000 din za popravo m vzdrževanje občinskih zgradb, 40.000 din za dovršitev vodovoda, medtem ko je odpadla postavka za plačilo letečih dolgov, ki je znašala v lanskem proračunu 180 000 din. Iz predloga virmana, ki je bil sprejet na proračunski seji se vidi, da je bila ta postavka lani vse prenizko vzeta in da so neplačani računi znašali mnogo več. Poleg proračunske vsote je plačala občinska blagajna še 104.000 din. za kar ni bilo kritja m se ta znesek virmina iz neporabljenih postavk ceste, mostovi, zgradbe in protiplinska obramba. Ravno slednji pa bi morala občinska uprava v sedanjih časih posvečati več pozornosti. Ni prav, da se za obrambo namenjeni zneski porabljajo v druge »vrhe. Za ljudsko-prosvetne namene v Tržiču nimamo mnogo denarja; poleg obveznih prispevkov za osnovno in meščansko šolo ter otroški vrtec so le še podpora šolski kuhinji 1880 din. Rdečemu križu 3075 din, za obvezno telesno vzgojo .3000 din in prispevek cerkvi za organista 1800 diin vneseni v proračun. Edino ta podpora se je nasproti lanski povečala za 100%. Za obrestovanje m amortizacije dolgov je v letošnjem proračunu postavka na polovico, menda zato, ker bo trajalo proračunsko leto le devet mescev. Ta postopek gotovo ni pravilen, vstaviti bi se morale v proračun vsaj tri četrtine potrebne vsote, ker bo manjkajoči znesek delali težave v bodočem proračunskem letu. Vsi dolgovi mestne občine znašajo 2,464.705 din, poleg tega ima uprava še dovoljenje za najetje posojila 300.000 din za tlakovanje državne in občinske ceste. Obresti in amortizacija vseh posojil zahtevajo letnih 387.296 din. Vkljub vefliki draginji se jej le neznatno zvišal proračun ubožnega sklada. Za podpore brezposelnim je vstavljena malenkostna vsota 1500 din, za zimsko pomoč pa ni v proračunu nobenega zneska. Pozivi in klici s strani najvišjih predstavnikov državnih in samoupravnih oblast ev niso našli pri naših občinskih očetih nikakega odziva Čudno; gospod Majeršič je izšel iz delavskega stanu, je predsednik podružnice ZZD v Tržiču, večina občinskih odbornikov pripada delavskemu razredu. Včasih, ko je bil še občinski odbornik, se mu je zdela vsaka postavka v socialne namene prenizka, vsaka podpora premalo izdatna; odkar pa je postal predsednik občine in industrijec, ne kaže enakega simi-Sla za socialne potrebe tržiškega prebivalstva. Potrebe proračunskih izdatkov bo krila uprava z dohodki iz doklad na neposredne Nova Kolezija Delavci, ki jih je odbor za zimsko pomoč zbral v prvi vrsti med brezposelnimi družinskimi očeti, že vso zimo kopljejo bazen za veliko novo ljudsko kopališče v Koleziji, ki bo popolnoma urejeno veljalo gotovo dosti nad 2.5 milijona din. Namesto stare, trhle Kolezije dobi južni d^l mesta sodobno urejeno kopališče z igrišči na zemljišču, ki meri nad 10.000 m=. Ob Gunduličevi ulici bo kopališče dolgo 180 m, ob Hajdrihovi pa 75 m. Imelo bo kar tri bazene: za plavače 50 m dolgi in 20 m široki veliki bazen, za neplavače 20 m dolgi in 15 m široki bazen, za najmanjši drobiž pa še posebej 40 m* obsegajoče brodišče. V glavnem kopališčnem poslopju bo 42 družinskih kabin ter 360 omaric za moške tn 280 omaric za ženske, poleg teh pa posebni prostori za športnike in ločeni prostori za športnice, prostori za nadzorstvo kopališča ln za kopališčno osebje ter za blagajno, okrepčevalnico s kuhinjo za čaj in druge tople pijače, brivnico, prostore s prtiami, prostorna stranišča ter v prvem nadstropju tudi stanovanje za upravnika kopališča. Tribuna bo amfi-teatralna s štirimi terasami, kjer bo prostora za 2500 gledalcev. Za sončenje bodo okrog glavnega bazena ležišča, kjer bo dosti prostora za vse kopalce, ki ne bodo v vodi ali na igriščih, športnikom bo na razpolago veliko tekališCe, prstor za košarko in prostor za odbojko, prostor za skok v višino in prostor za tenis, za otroke pa z vsemi pripravami urejeno prostorno igrišče, na drugi strani Gradaščice bodo pa odrasli imeli tudi dvoje balinišč, kolesarji pa pred glavnim vhodom v Gunduličevi ulici pokrit prostor za kolesa. Težaška, zidarska, železobetonska, tesarska ln umetno kamnoseška dela za novo kopališče so že razpisana ln upamo, da bodo pri licitaciji 5. marca gotovo tudi že oddana. DomaČe vesti • P°datki tg krušne nft^f"1^ za majec. Banovinski prehranjevalni zavod objavlja: Vkljub temu, da so bili pozvani vsi občinski in mestni preskrbovalni uradi, da najkasneje do 15. t- m. sporoče Prevodu točno število potrebnih krušnih nakaznic za mesec marec, se je na poziv odzvala komaj polovica vseh občin. Prevod poziva po tem potu zadnjikrat vse preskrbovalne uirade, da najkasneje v dveh dneh nujno pošljejo zahtevane podatke. Občinam, od kateaih Prevod do 21. t. m. ne bo prejel teh podatkov, nakaznic za marec sploh ne bo poslal, a prav tako te občine ne bodo dobile niti moke. :azen tega bo Prevod objavil v časopisju imena vseh onih preskr-bovalnlh uradov ki tega poziva ne bodo vpoštevall- * Iz £egije koroških borcev. V nedeljo 23. t. m. bosta dva občna zbora krajevnih organizacij naše legije, in sicer v Rajhen-buigu ob 9. dopoldne (v gostilniških prostorih Lendovška), drugi pa v Zagradcu na Dolenjskem ob 15. v prostorih g. Alojzija Orla. Vabimo vse člane iz Rajhen-burga in okolice kakor tudj člane iz Za-gradca, da se polnoštevilno udeleže svojih občnih zborov. Ljubljanska krajevna organizacija legije bo pa podala obračun svojega dela na V. občnem zboru, ki bo 1. marca ob 20. v restavracijskih prostorih >._ ri levu« na Gosposvetski cesti. Pridite kot stari borci, točno in zanesljivo! • Zb°rovanje občin^ih ulužbencev škofjeloškega okraja. V nedeljo so se zbrali v škof ji Loki občinski uslužbenci škofjeloškega sreza. Zastopane so bile vse občine okraja razen Železnikov in Stare Loke. Po podanih poročilih odbornikov so se obravnavale ostale stanovske zadeve, zlasti one glede službenih prejemkov. Po končanem zborovanju se je zglasila pri banovinskemu svetniku g- Lavru Planini 8 članska deputacija s prošnjo, da se na ba-ik>vinskem zasedanju pri obravnavi sprememb uredbe o občinskih uslužbencih zavzame za zboljšanje gmotnega položaja občinskih uslužbencev. G. banski svetnik je obljubil, da se bo zavzel za upravičene , težnje in želje občinskih uslužbencev. * Novi grobovi. Poročali smo že, da je nenadno preminila ga. Julka Goriš^ova, roj. Glaser. K večnemu počitku jo bodo položili danes v rodbinsko grobnico na župnem pokopališču v Rušah. — Za vedno ie zapustila svoie drage ga. Ana Mah-ničeva. roj. Ropač. sciproga narednika vodnika v pok. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob pol 17. iz kanale sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je nadučiteli v pokoju g. Josip 2?rovnik. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz župne cerkve na pokopališče na Bledu. — Pok j-nim blag spcimrn. žalujočem svojcem pa naše iskreno sožalje! * Sp°minu J^nka Zakotnika. Sredi preteklega tedna je dotrpesl po dolgem muke-polnem trpljenju. V svet, kjer ni trpljenja se je preselil 221etni diplomirani elektrotehnik gosp. Janko Zakotnik, sin uglednega posestnika iz Starega dvora. Kratko je bilo življenje mladega Janka, a dolgo dovolj, da je okusil vso tragiko onega, ki navali nanj neizprosna bolezen, ki se ji ni moči oteti, in četudi si še toliko prizadevaš. Kot zvest somišljenik narodne in državne misli, je pohajal nekaj časa tudi v Sokolski dom k telovadbi. Le kratek čas je bil Janko v službi pri škofjeloški predilnici. Zbolel je na ledvicah. Vsa nega in vsa skrb staršev nista mogla odvrniti najhujšega in v petek dopoldne je nastopil vrli mladenič svojo poslednjo pot na sta-rološko pokopališče. ImeJ je krasen pogreb. V sprevodu so nosili okrog dvajset vencev, spomin pokojnika je počastila sctkol-ska deputacija v civilu z znakom, poleg ostalih mnogoštevilnih pogrebcev pa so izkazali vse svoje prijateljstvo pokojniku tudi starodvorski fantje ln dekleta. Ob grobu sta spregovorila gg. Peter Kloboves in Joško Bidovec. Glotooko skrušenim svojcem izrekamo ob prebridki izgubi iskreno sožalje! Našemu Janku pa bodi lahka domača žemljica! • Prvi sreski golsiq nadzornik v 4. položaji! sKupdni. Odkar je uvedena tudi v na- GRENČIGA BEG 5. 8S. 223£5 od 16-iJ 19^0 c. fii državi za sooske nadzornike višja kvalifikacija, se je v Višji pedagoški šoli in s strogimi izpiti usposobilo za taka mesta že lepo število banskih in s reških šol. nadzornikov. V Sloveniji imamo 1 absolventa nad-zorniškega oddelka Višje pedag. šole in 2 sreska šolska nadzornika z izpitom-Doslej je brez izpitov mogel nadzornik napredovati le do 5. položajne skupine, pa tudi onim z izpiti je bilo napredovanje v 4. polcžajno skupino osporavano. Sedaj je zadeva pravično rešena in je na osnovi čl. 17. pravil o polaganju dipl. izpita in določil finančnega zakona tudi glavna kontro-j la v Beogradu priznala sreskemu nadzocr-| niku Bori Aksentijeviču napredovanje v 4 položajno skupino. Pravilno bi bilo, da oi tudi oni nadzorniki, ki so prišli na naczor-niška mesta pred predpisano kvalifikacijo ter svojo službo vrže že dolga leta neoporečno. napredovali do 4. skupine. ♦ Koncert Glasbene Matice ljubljanske v Beogradu, v nedeljo 23. t. m. ob 20 45 bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v Kolarčevi dvorani Verdijev Re-quiem z velikim orkestrom Beograjske filharmonije. Solistične vloge bodo peli, ga. Zlata Gjungjenac, Franja Golobova, Jože Gostič in žarko Cvejič Dirigent ravnatelj Polič. Na koncert opozarjamo naše rojake v Beogradu. Vstopnice se dobijo na blagajni Kolarčeve ustanove. (—) • Vozni red hrvatskih avtobusnih prog. 118 avtobusnih podjetij v banovini Hrvatski obratuje na 183 avtobusnih progah, ki se dotikajo preko 900 krajev. Doslej ni bilo mogoče dobiti voznega reda o avtobusnem prometu v hrvatski banovini, čeprav je ta promet, kakor je razvidno iz gornjih številk, zelo razširjen. Sedaj je izdala banska uprava hrvatske banovine izčrpen in zelo okusen vozni red, ki ga je okrasila s 45 zelo vabljivimi fotografijami raznih krajev in pokrajin svojega področja. Razpečavanje avtobusnega voznega reda je prevzelo Društvo za tujski promet v Zagrebu, ki je dostavilo primerno količino voznega reda vsem biljetaraam »Putnika«, kjer ga vsakdo na željo dobi. » Povojna gospodarska previranja v naši domovini, vplivajo tudi na usode oseb v romanu Mire Pucove »Obraz v zrcalu«, ki ga lahko naročite v subskribciji pri »Tiskovni zadrugi«, Ljubljana, šelenburgova 3. * P°ostrene odredbe glede prehoda na Reko. Na zahtevo italijanskih obmejnih oblastev so od 5. t. m. dalje poostreni ukrepi glede letnih obmejnih legitimacij za prehod čez most med Sušakom in Reko-Vse osebe z obmejnimi kartami morajo dokazati absolutno potrebo prestopanja meje. Legitimacije italijanskih državljanov, ki hočejo z Reke na Sušak, so razveljavljene, nove pa se vidirajo le za kratek rok, če je na vsak način dokazana potreba prehoda čez mejo. Promet čez Rečino bo zdaj znatno omejen. Doslej je v suša-škem in kastavskem okraju imelo kakih 20.000 oseb prehodne legitimacije, na Reki pa jih je bilo izdanih doslej nad 10.000. To število bo zelo zmanjšano. • P°»adka »Durmitorja« je bila v Kisma-ju. Dubrovničane zdaj najbolj zanima usoda pomorščakov in ladij, ki so daieč na morjih izpostavljeni nevarnostim. Kakor smo poročali, se je več članov pogrešanega dubrovniškega parnika »Durmitorja« javilo svojcem iz Somalije. Izrazili so nado, da bodo kmalu prispeli v domovino. Tcda vse kaže, da se to še ne bo brž zgodilo. Du-brovniški pomorščaki so namreč bili Internirani v pristanišču Kismaju, ki so ga zdaj zavzeli Angleži. Je vprašanje, ali so naši pomorščaki z ostalimi vred prišli pod angleško oblast ali pa so bili prej prestavljeni v Mogadiscio. Tudi usoda posadke parnika »Duba« se razjasnuje. Iz Los Angelesa v Kaliforniji je prišla brzojavka, da je Anton Pavlovič, kadet z »Duba«, živ in zdrav. Verjetno je torej, da je bil pamik »Dub« sicer potopljen, vendar je bila posadka rešena in prepeljana v Ameriko. * Neurje v Herc©g°vini je povzročilo nove poplave. Zlasti hudo je prizadet sam Mostar, kjer je v ponedeljek padala tako debela in gosta toča, da so bile v nekaj minutah z njo debelo pokrite vse ulice in okoliška polja. Deževje je nato zalilo ulice, zunaj pa plodna polja. Posebno trpi znano Mostarsko blato, kamor so privreli hudourniki s planin, da stoji voda ponekod do 10 m visoko. • Orkansko n®urje je gospodarilo v nedeljo zvečer nad Siskom in okolico, da enakega ne pomnijo. Odnašalo je opeko s streh, trgalo je eternit s kolodvorske postaje, lomilo drevje po parkih in majalo nekatere hišice, da so ljudje mislili, da je potres. Prav tako hitro, kakor je prišel, je ciklon tudi izgfcill proti gornjem« Po- i fa Vidomja, pri katerem Je bil Stergar Zasavju, kjer Je najbrž po vaaah napravil do- 1 poslen. Po vlomu je moral Stergar dati W stl škode. »fteeiRia* • Preprosta kmečka zdravnica je Kata Dajičeva iz Prištine, o kateri pravi »Politika«, da je doslej ozdravila že okrog 10.000 polomljenih ali izpahnjenlh rok in okrog 5 000 nog. Te veščine se je bila naučila od svojega očeta, ld se je z zdravljenjem naloanljenih nog in rok bavil več ko 60 let. Za svoj trud ne zahteva Kata Dajl-čeva nobene nagrade; če pa ji kdo kaj ponudi, vzame samo toliko, da poplača stroške. • Velika čreda °vac Je zgorel« v Podgorju v Bosni. V vsej pokrajini Jajca je v ponedeljek besnel silen vihar z dežjem in gromom. Vas Podgorje je bila posebno hudo poškodovana. Sin kmeta Petra Miloša, ki je pasel veliko čredo ovac blizu staje, je slednjič pred neurjem gnal čredo v stajo in si zakuril, ker ga je zeblo. Naenkrat pa se je vstaja vnela in so z njo vred zgorele 104 ovce. • Brezumno dej&nje ljubosumnega moža. v Karlovcu se je v ponedeljek dopoldne ob pol 10. zgodila velika družinska žaloigra. čevljar Valentin Čop, lastnik krčme »Draganič«, ki jo Je vodila njegova žena Danka, je bil že dalj časa močno ljubosumen na ženo. Ker je tudi sam pridno opravljal čevljarsko obrt, se jima Je dobro godilo. Nabrala sta si že nekaj premoženja, toda ljubosumnost je bila tisti črv, ki je glodal na njuni zakonski sreči. VObče je bil Valentin čop živčno precej razkrojen in samovoljen mož. Star je bil 42 let, žena pa 32. Sosedje so večkrat čuli prepir, a v ponedeljek dopoldne je mož napadel svojo ženo, ko mu je pravkar hotela postreči z zajtrkom. Prihiteli so sosedje in nudila se jim je grozna slika. V sobi poleg gostilne ob otomani je ležala v veliki mlaki krvi globoko nezavestna Iloo-ka z rano na licu, blizu nje pa je ležal mož Valentin, ki ni kazal več znakov življenja. Ko so prispeli oblastni organi, je bila tudi Ilonka že mrtva. Valentin je najprej ustrelil Ilonka nato pa je še sebi končal življenje s tremi streli. V6 se samo toliko, da je Ilonka bila v nedeljo zvečer v kinu z nekaterimi prijateljicami, mož pa je sumil, da se tam shaja z nekim znancem Zaradi tega je bil v ponedeljek zjutraj ves bled in vznemirjen in je v živčnem razbro-ju končati obe življenjL • Tri otroke ima na vestt Pred dnevi smo poročali o strašnem zločinu v Turškem Lukancu pri Tuzli Neznan krvoloč-nik je vdrl v hišo Jusufa čuziča, ko se je ta podal z ženo na neko svatovanje. Krvoločni razbojnik je zaklal dva otroka in 14 letnega hlapca, nato je lz zaboja odnesel ' 300 dtn. Pod vodstvom kape ta na Petrovi- j ča je bila uvedena obširna preiskava ki j res se je kmalu posrečilo ujeti gnusnega i zločinca. To ni nihče drug kakor stric za- j klanih otrok Nazif čuzič. imenovan šahba- j za, delavec iz iste vasi. Prejel bo zasluženo i kazen pri scdišču v Tuzli, kamor so ga odgnali v težkih okovih. • Nož na vrat je položil neld razbojnik trgovcu Edu Steinfeldu v Somboru, pri katerem se je nenadno pojavil okrog treh zjutraj, ko se je Steinfeld pravkar vrnil z veselice. Tako je zločinec izsilil od Steln-felda ves denar, ki ga je imel trgovec pri sebi- Bilo je 10.700 din. Takoj nato je zločinec skočil skozi okno in izginil v noč. • Ptički brez gnezOa. Policija v Banja-luki je prijela tri dečke, ki so v teku enega leta nakradli za 30.000 din pdena. Dečki so zvonili po raznih hišah in če so videli, da ni nihče doma, so z vlomilskim j orodjem vdrli v stanovanje in pobrali, kar se jim je zdelo vredno pobrati, če pa se je i na zvonjenje kdo javil, so pa skrušeno ; prosili kruha. Preiskava še ni končana, f • Velik vlom v Zagrebu. V stanovanje I zdravnika dr. Ignaca Tempala v Boškovi- j čevi ulici v Zagrebu je bilo vlcmljeno in I je iz pisalne mize izginilo 46.000 din. To je bil v zadnjih mescih največji vlom v ; Zagrebu. Policija je kmalu aretirala mi- j zarskega pomočnika Rudolfa Stergarja. ki je po daljšem oklevanju priznal vlom. Pri- i jeli pa so tudi mizarskega mojstra Rudol- donJJu nekaj tisočakov, ker mu je ta tli, da ga bo prijavil. Policija Je našla 43.000 din, ki jih je takoj vrnila oškodovancu. • Sodna razprava proti inž. Svetozarju Trbojeviču se je pričela v ponedtfjek pred malim kazenskim senatom v Zagrebu. Obtožnica trdi, da je inž. Trbojevič poneve-ril 568.609 din. Bil je od julija 1937 do aprila 1938 tehnični inženjer pri banski upravi v Zagrebu- Poverjena so mu bila razna dela za popravilo Narodnega gledališča v Zagrebu ter instalacija centralne kurjave po banovinskih bolnišnicah v Glini in Sisku. Poleg Inž. Trbojeviča so obtoženi njegova žena. češ, da si je prisvojila 11 perzijskih preprog, ter še trije drugi osumljenci. Razprava bo trajala nekaj dni n— Na dodatne krušne karte za bolnike bodo za sladkorno bolezen bolni lahko namesto bele moke dobili tudi grahamov kruh ali moko, ker jim bela krušna moka škoduje. Ker je pa grahamov kruh kot spe-cialiteta precej drag. saj ga nekateri smatrajo za luksuzno pecivo, moramo gospodinje poučiti, kako lahko same zamesijo in speče jo tak kruh, ki ga smejo jesti diabetiki, posebno zdrav je pa za ljudi, ld bolehajo zaradi slabe prebave. Grahamov kruh je pečen iz pšenične moke. Ce daste v mlin 100 kg pšenične. dobite za grahamov kruh 85 kg moke. Torej grahamov kruh je pečen iz pšenične moke. ki je v njej še prav mnogo otrobov. Prav dober in zdrav kruh pa lahko spečete tudi, če vzamete 1 kg zdaj predpisane pšenične krušne moke in 1 kg ržene moke ter tej zmesi primešate še 30 dkg ali nekoliko več otrobov. Iz te mešanice boste dobili 3 kg težko Štruco prav dobrega in okusnega kruha, ki se dolgo drži ter je zdravju in prebavi zelo koristen. Bdor je slaboten ali bolehen, naj torej jč tak kruh, kakršnega Jč naš kmet. pa bo zdrav in krepak ter imel vedno dober apetit, njegovi otroci pa rdeča lica. POZOR prireditelji predpastnlh zabavi Novo došlo nad 300 najnovejših vzorcev mask — Konfeti, serpentine, oombice, balončki, Rotiljonl. tampljončkl klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah m velikostih, v veliki izbiri; tud) v Komisijo! Uhogreld dospeli! — Se priporoča: BAZAR FOTO TOUR1ST, Lojze Smuč, Ljubljana. Prešernova ul. 9, poleg glavne pošte. u— Putnikov Izlet k zanimivi razstavi dubrovniškega pomorstva. Ko se nam v Ljubljani ponuja pomlad z vsemi neprijetnimi spremljevalci, sije ob našem Jadranu že najlepše sonce. Baš sedanji čas je za obisk Dubrovnika najbolj prikladen. Srednja temperatura v februarju znaša 10 stopinj C, a dnevne spremembe so minimalne, le nekako 4 stopinje. Ko je v naših predelih še ostra zima, je v Dubrovniku najlepša pomlad, .o božiču so že dozorevale pomaranče: narcise, iris, ge-ranium, hiacinte in glicinje so zdaj v polnem cvetju. Letoviška sezona traja v Dubrovniku vse leto. Se kopanje je mogoče ob sončnih dnevih preko vsega leta. Dolga stoletja je stara zgodovina Dubrovnika. Na mejniku med Vzhodom ln Zapadom, na meji grško-bizantinske in rimsko-be-nečanske kulture ln končno še na mejniku med mohamedanskim in katoliškim svetom je igral vedno zelo važno vlogo. Vedno je'bil važna obmorska luka, saj je posredoval izmenjavo blaga tedanje jugovzhodne Evrope z ostalim svetom V dobi renesanse okoli 1500 je dosegel zlato dobo svojega razvoja, ko je postal pravo središče kulture in civilizacije, čeprav je Dubrovnik kasneje, zlasti po odkritju Amerike, propadal, nam pričajo številni spomeniki o pestri zgodovini tega trgovskega in umetniškega središča. Zato je ogled Dubrovnika, k! so mu krojili zunanjo obliko slavni arhitekti, zelo zanimiv. Mnogo sP9men'kov nam zgovorno priča o ku'tursh. ki jih je bil Dubrovnik deležen. Razumljivo je. da je prav posebno ponosen na svoj pomorski razvoj. Spomini na to, zanj tako važno panogo, doslej niso bili sistematsko zbrani, že pred 10 leti pa so pričeli v Dubrovniku s pripravljalnimi deli za veliko razstavo dubrovniškega pomorstva, toda šele letos je bilo mogoče otvoriti to poučno, zanimivo in pestro razstavo, ki o*tane odprta še do konca tega meseca. Udeleženci Putnikovega izleta v Dubrovnik, ki bo trajal 0d 22 do 28. t. m. in bo veljal le 1150 din. bodo imeli dovolj pril'ke. da uživajo v njegovih naravnih krasotah ter občudujejo zgodovinske spomenike in poučno, pregledno razstavo dubrovniškega pomorstva. g, p_ vek k temu mednardonemu znanstvenemu problemu, pri katerem, kakor sklepa pisec, čaka zlasti turške znanstvenike naloga, da povedo končno besedo, ker se zdi, da spadajo skrivnostni napisi v območje njihovega starega jezika. Besedilo dr. 2u-paničeve razprave je reproducLrano tudi v nemškem jeziku. Drugi večji prispevek k tej številki »Etnologa« so mladostni spomini Boštjana Roša z uvodom Nika Zupaniča, Ta donesek zavzema velik del zvezka in je izšel tudi v posebnem ponatisu. O njem smo v »Jutru« že obširneje pisali in opozorili na njegove zanimive podatke. — V srbohrvaščini je natisnjen članek znanega zbiratelja črnogorskih anekdot Mičuna M. Pavi-čeviča »O croogorskam folklora«. — Anton Mrkun je prispeval dva doneska h krajevni etnografiji: »Platnarstvo v Do-br^ poljski dolini« in »Kmetsko delavstvo ▼ Dobrčpoljah in okolici«. Prof. J. Koštial se bavi v posebnem članku s slovensko in srbsko hrvatsko ljudsko mlekarsko terminologijo. — Starosta slovenskih narodo-piscev Ivan šašelj objavlja drugi defl svoje avtobiografije z bibliografijo svojih novejših sestavkov. Isti pisec je prispeval tudi »Slovenske pregovore iz živalstva«.. Nekaj narodopisnih drobtin objavlja prof. Albert Sič. Boris Orel obširno in kritično razglablja festival slovenskih ljudskih običajev v Maribora 5. in 6. avgusta 1939 in Smotro hrvatske seljaške kulture v Zagrebu 11. junija 1939. Razgledanemu poznavalcu dajeta ti dve prireditvi priliko za značilne primerjave slovenskega in hrvatskega folklora na tem področju. Razpirava je Obilno ilustrirana. — Vekcslav Bučar prikazuje življenje ln delo bolgarskega etnografa in dramatika Stevana L. Kostova, Ob koncu zvezka poroča F. K. O delovanju etnografskega muzeja v Ljubljani 1939., Makslm Gaspari o SOletnicl duhovnega' svetnika Ivana Sašlta, F. K. Kos pa Q Grefoenčevi in KarlovSkovi knjigi- »ČasOpis za zgodovino in narodopisje«, ld ga izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru, je pravkar dosegel 1.—2. zvezek 35. letnika. Na uvodnem mestu je objavljena z mnogimi risbami in fotografskimi posnetki opremljena razprava Antona S m o-d 1 č a »Nove latčnske najdbe na Dravskem polju«. V letih 1935—1939 so v For-minu, občina Gorišnica v ptujskem okraju odkrili večje latensko in rimsko grobišče. V njem so našli razno orodje, posode in nakite iz latenske in iz zgodnje-rimske dobe. Pisec podrobneje opisuje najdeni material in označuje njegove arheološke značilnosti. Profesor ljubljanske univerze dr. Milko Kos je prispeval izpopolnjeno besedilo svojega predavanja na drugem zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Stanje in naloge slovenske kolaniza-cijske zgodovine«. Z istimi problemi se bavi dr. Pavle Blaznik v predavanju »O metodah proučevanja kolonizacijske zgodovine«. Dr. Fran Mišdč razglablja ledin-ska in hišna imena okoli Luč- Stanko Kociper se bavi s pravnimi starinami lz ormoškega okraja. Med Izvestji je objavljen prispevek Josipa Mravljaka »Chemenaten Caminata — Kluže«. Inž. arh. Marjan Mušič piše o gradivu iz dobe romantike in gotike v mariborski stolnici, Fran jo Baš objavlja novo gradivo o Rečici kct trgu. Dr. Fran Ilešič je prispeval drobiž o Antonu Kremplju, Jakob Soklič donesek k biografiji Davorina Trstenjaka in dr. Fr. Ilešič še življenjepisne podatke o ljutomerskem in ptujskem advokatu dr. Jakobu Ploju z genealoškim pregledom rodbin Ploj-Korošec. Med nekrologi se Fran jo Baš spominja prof. Gabrijela Majcena, dr. Vla-dimirja Travnerja. prof. dr. Ferda šišiča in šolskega svetnika Emilijana Lileka-Znaten del zvezka zavzema slovstvo; tu so prikazane razne domače in tuje knjige zgodovinskega in narodopisnega značaja. Kritika in poročila so spisali J. Kcšar, Fran jo Baš, J. Kelemina, M. Kos, Bogo Gmafenauer, Stanko Bunc, Jaroslav Do- lar, Janko Glaser, Maks Miklavčič, dr. Josip Tominšek, prof. Gregor Zapošnik L dr. Zvezek tega dobro urejevanega, a žal neredno izhajajočega znanstvenega časopisa zaključujejo zapiski, »časopis za zgodovino in narodopisje« ni samo važno znanstveno glasilo severnega dela Slovenije, marveč sodi tudi v vrsto najboljših naših znanstvenih obzornikov, zato je vreden vsega priporočila. »V POMLADANSKEM CVETJU« velika MAŠKERADA v Sob. doma v Litiji na postno soboto 22. t m. ob 20. orL Sodeluje »New Boy Jazz«. ZAPISKI Antona Ingoliča r°man »Lukarji«, ki ga je izdala v češkem prevodu dr. B. Vybira-la praška založba »Družstveni pršcet, vzbuja med Čehi znatno pozornost. Med ocenami, ki so izšle v zadnjem času, smo ,' opazili poročilo v dnevniku Ndrodni priče« i z naslrvom »Boj za grudo v Slavoniji«(?). J Pisec hvali roman slovenskega pisatelja in pravi, da najde čitatelj v »Lukarjih« marsikaj, kar ga spominja na domače razmere. Smrt JohanneSa Schlafa. v Querfurtu je umri v starosti 79 let nemški pesnik, mislec in kritik Johannes Zchlaf, predhodnik in bojevnik naturalizma, ki mu je pridobil splošno veljavo Gerhard Hauptmann. Schlaf je v svojih poznejših delih izražal svojevrstno psnteistično mistiko. Prevajal je Walta Whitmanna, Maeterlincka in Verhaerena in pisal filozofske eseje, kakor je na pr. njegova knjiga »Absolutni indiviciij ter dovršitev religije in vesolj-stva«. češki kmetje in knjiga. V »Lid. Novi-nah« je nedavno pisal VI. Pazourek: Poznam na žamberskem kmeta," ki ima knjižnico z več tisoč zvezki. *Dve podstrešni sobi sta od vrha do tal polni polic s knjigami. In ker se je ta kmet sam naučil vezati knjige, ima vse knjige vezane, večidel v usnje... Kmetje z večjimi knjižnicami so med Čehi precej razširjen pojav ln izreden uspeh češke knjige je delno tudi zasluga takih knjižnih kupcev. i Razstava slikarja Frana Klemenčl- Ča bo odprta v Jakopičevem paviljonu še danes in Jutri. Ljubitelje umetnosti, posebno lepe pokrajine, opozarjamo, da si razstavo ogledajo in okrase svoje domove z izbranimi umetninami. u— »Visoka pesem«, osem slik lz življenja največiega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki jo je zložila lika Vaštetova po svolem romanu o Prešernu, bodo uprizorili šent^akobčani v korist zimske pomoči mestne občine v četrtek 20. t. m. od 20.15. Skrbno pripravljena, izredno zanima gledališko občinstvo in so bile vse dosedanje predstave razprodane. Ker tudi pri zacbrii predstavi mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v naprej. Sp°red koncerte na dveh fejavirph, ki ga bosta izvajali pianistki Marta Osterc-Val jalova ta Silva Hraševčeva v petek 21. t. m. ob 20. uri v FUharmonični dvorani: Mozart: Sonata d-dur, Brahms: Variacije na Haydnov tema, Chopin: Ron-do c-dur, Rahmaninov: Druga suita. Pred prodaja vstopnic za koncert Je v knjigarni Glasbene Matice. (—) o— Koncert Mozartovega kvar*eta bo v ponedeljek 24. t m. ob 20. url v mali FUharmonični dvorani, člani godalnega kvarteta bodo igrali po en Mozartov, Maxov in Dvofakov svartet. Vstopnice od dane« naprej v knjigarni Glasben« Matice. (—) n— Glasbena šola »Sloga« bo imela danes ob 18. uri v svoji glasbeni dvorani IL interni nastop gojencev. Nastopijo gojen- ci nsnfli instromeatakrih oddelkov ki mladinski zbor. u— Korošci ln Koroške! V četrtek 20. t m se udeležimo slovesnega rekviema (obletnice) za našega dobrotnika in častnega člana, vladnega svetnika Emilijana Lileka. Sveto opravilo bo ob 7. pred glavnim oltarjem v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. — Klub koroških Slovencev. d— Lovci! Umrl je naš zvest lovski tovariš g. Jakob Sedej, gostilničar v Ljubljani. Na njegovi zadnji poti danes Ob pol 17. uri lz kapelice Sv. Jakoba na Žalah ga spremimo v lovskih oblekah in ohranimo v trajnem spominu. Tovariši lovcL (—) £a doma kuhano milo prodaja lažni bamen in ostale dodatke drogerija Kane LJubljana — Židovska ul. L Preizkušeno navodilo na razpolago o— Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane na rediji letni občni zbor, ki bo danes ob 20. uri v društvenih prostorih v Tavčarjevi ulici št. 12. o— O licu ln liku Triglava. Geografsko društvo v Ljubljani pri reci danes v okviru Ljudske univerze predavanje bibliotekarja dr. Jožeta Rusa: O licu in liku Triglava z okoli sto diapozitivi in 12minutnim filmom Metoda Badjure Triglav pozimi. Za vse Slovence prezanimiva snov bo gotovo privabila dosti prijateljev naše gorske pri-rode in nudila Izredne užitke. Zato pridite danes vsi v dvorano Delavske zbornice ob 20. uri. Na PUSTNO SOBOTO vsi na MAŠKARAD Sokola I v Sokolski dom na Tabora Pričetek ob 20. Godba v vseh prostorih I o— Predavanje o kozmetiki in n©gl las. Klub damskih frizerjev je pred dnevi priredil v salonu pri šestici strokovno preda^ vanje za vse člane Združenja brivcev, frizerjev, in kozmetikov. Predaval je g- dr. Ferenčak, priznani strokovnjak za sodobno kozmetiko, ki se je na začetku dotaknil nekaterih obrtnih vprašanj, predvsem učne dobe, ki je po njegovem mišljenju za današnje čase, ko sta tehnika in kemija v izredno hitrem razvoju, prekratka. V predavanju je poslušalcem raztolmači1 osnovne pojme materije in kemije v živih in mrtvih predmetih, razvoj živega organizma, obširno pa je obravnaval kožo in njene funkcije s posebnim oziram na lase. na njih oksadiranje in trajno andulacijo. Nazorno je obrazložil, kako delujejo razne kemikalije pri beljenju las, škodljive strani kovinskih barv in njih delovanje pri barvanju. Pri poglavju o trajni ondulaciji je obravnaval razne preparate, ki se uporabljajo za mehek in trd las, in pogoje, pod katerimi las ostane trajno skodran. Na koncu predavanja, ki je trajalo nad dve uri, je dodal še nekaj izbranih praktičnih receptov. Poslušalci so predavanju sledili z vso pozornostjo in so se gg. dr Ferenča-ku za njegova poučna izvajanja toplo zahvalili ZIN0 IZ L A S T N t PkEDILMCI KUPITE NAJCEN Ejt IRi .zima GOSPOSVETSKA c . n— Predavanje Pedagoškega društva. V ponedeljek 24. t m. bo predaval g. dr. Vinko Brumen o temi »Pedagoški pomen tujih kultur«. Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Vsi, ki se zanimajo za aktualno predavanje, vabljeni. Vstopnine nL n— M&škarada Sokola I- na Taboru bo tudi letos največja prireditev na pustno soboto. Preskrbljeno je vse za dobro zabavo ta cenena okrepčila. Posebnost bo godba v vseh prostorih po posebni ojačevalni napravi in se bo plesalo v vseh prostorih. Proti odškodnini 50 din za ložo ali 15 din za mizo se vam rezervira zaželjeni prostor — dokler bo še kaj prostega. Zato hitite z rezerviranjem v društveni nišami, vsak dan od 17. do 20. ure. — Dostojne maske posebno vabljene. (—) n— Slabo °biskane prireditve Zbujajo tako pri prirediteljih, kakor tudi pri po-setnikih slabo razpoloženje in nezadovoljstvo. Ne moremo pa o tem trditi za prireditve, ki Jih prireja viški Sokol v svojem desnu. Kako priljubljene so viške zabavne prireditve, nam dokazujejo doslej vse pustne zabave, ki jih je občinstvo posetik> v rekordnem številu. Tudi letos na pustno soboto 22. t. m- smo prepričani, da bodo prijatelji viškega Sokola v čim večjem številu obiskali »Smaragdno noč«, ki bo nudila vsem posetnikom obilo zabave m razvedrila- Zato v soboto vsi v sokolski dom na Vič! (—) Steklenice pollltrske ln Franz Josef, kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana, Židovska uL L Zborovanje lovcev Ljubljana. 18. februarja. Včeraj ie imelo Lovsko društvo v Ljubljani svojo letno skupščino. Zbralo se ie nad 160 lovskih tovarišev. Skupščino ie otvoril predsednik dr. Ivan Tavčar in oo pozdravu gostov prešel na dnevni red. Današnje razmere so vplivale na redno društveno dela ki ie bilo zaradi odsotnosti članstva nekoliko ovirana Društvo šteje 922 članov. Prireditev razen treh sestankov s predavanji ni bilo. Se ti sestanki pa so bili slabo Obiskano. S posebno vlogo ie odbor protestiral proti sklepu odbora Zveze, ki je spremenil sklep občnega zbora o prepovedi streljanja srn s šibrami za eno leta Zaradi obveznega zavarovanja članstva za primer nezgode pri izvrševanju lova ie b lo treba povišati članarino. Društveni inventar se je pomnožil in tudi prihranki v blagajni so se zvišali Pri volitvah sta bili predloženi dve kandidatni listi. Zmagala ie lista, ki io je predlagal tovariš Gorazd. z 99 g asovi, medtem ko ie Brezn kov lista osta a s 54 glasovi v manjšini. V odbor so b li izvoljeni: Josip Resman. dr. Fran Lokar. Janko Pestotnik Jakob Jesih Lojze Cvikl in Zori Verovšek Preglednika sta Fran Nosen in Stane Logar. Pri slučajnostih so med drugim razpravljali o spremembi društvenih pravfi glede disciplinskega postopanja. Iz Maribora »— Rotovške novice. V četrtek 27. t. m. bo s pričetkom ob 18. uri v mestni posvetovalnici proračunska seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so določitev članov mestnega disciplinskega sodišča, volitev gradbenega odbora za 1941, proračun mestne občine za 1941, pavšaliranje in razdelitev uporabnine, posojilo za razširjenje vodovoda, zvišanje tarife za večjo porabo vode. Davčne olajšave v proračunskem letu 1941. a— Upokojitev. Na lastno prošnjo je upokojen, potem ko je vestno in marljivo d oslu žil svoja službena leta, višji policijski agent g. Jože Pavletič. 20 let je uspešno deloval pri maribc-rski policiji, kamor je prišel iz Trsta, kjer je pred in med svetovno voino služboval pri tamošnji policija. V Mariboru si je pridobil tople simpatije pri stanovskih tovariših zaradi iskrene kolegialnosti in prijateljske odkritosrčnosti. Pozneje je bil premeščen na Jesenice ter v Ljubljano. Zavednemu narodnjaku, zvestemu naročniku našega dnevnika. želimo ob upokojitvi, da bi zasluženi pokoj užival v zadovoljstvu, zdravju in sreči. k a— Sreski načelstvj v Marib°ru pozivata vse lastnike vozniških izkaznic, šoferskih legitimacij, da poteče rok za podaljšanje Istih 28. t m. Preti zamudnikom se bo v smislu zadevnega uradnega opozorila uvedlo kazensko postopanje. a— Nikdo ni prišel po pšenično moko. Za oba mariborska sodna sreza je bila določena za gostilničarje količina 400 kg pšenične moke. Zanimivo je, da se ni doslej še nikdo pozanimal za to, da bi bil prišel po pripadajočo količino pšenične moke. a— Materinski te^j. Jutri 20. t. m. bo predavala v okviru materinskega tečaia ženskega društva, ki vzbuja v vrstah mariborskega ženstva veliko zanimanje, dr. Lebanova o otroških boleznih v šolski in predšolskih dobi. ji— Zborovanja p°štarjev. V nedeljo so imeli svoj občni zbor naši vrli poštarji, včlanjeni v marib. pododboru Združenja poštnih zvaničnikov in služlteljev, v pevskem društvu in v glasbenem društvu. Poročila pričajo o marljivem stanovsko strokovnem in kulturnem delu mariborskih poštarjev. Na občnem zboru pododbora so poročali predsednik Babič, tajnik Pauko in blagajnik Dasko ter je spregovoril Spodbudne besede tudi upravnik pošte Maribor n. g. Šetinc kot zastopnik poštnega direktorja. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika mariborskega pododbora g. Kastelec. Na občnem zboru pevskega društva. ki ga je otvoril in vodil predsednik Maherl, so izčrpna poročila pričala o prizadevnem delovanju. Izvoljen je bil dosedanji odbor. Na občnem zboru glasbenega društva so poročali predsednik Babič, ki je bil ponovno izvoljen, vestni blagajnik g. Križ in arhivar Marki- Društvo je v 10 letih svojega obstoja lepo napredovalo. a_ Zveza absolventov gozdarskih šol je imela v prostorih tukajšnje gozdarske šole svoj redni občni zbor, ki so mu prisostvovali poleg številnih članov iz vseh delov Slovenije tudi njihovi nekdanji vzgojitelji ravnatelj inž. Ziernfeld, inž. Sotošek in Vodopivec. Ravnatelj inž. Ziernfeld je želel navzočim čim lepših uspehov, nakar je inž. Sotošek orisal delo »Gozdarskega vestnika«. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika A. Sedlar. Odborniki; Križma-nič. Preželj, Zmasek, žnidar, Rabič, Lako-žič. Straus, Ulčar in Zamljen. V izčrpni debati so se obravnavala razna aktualna stanovska in strokovna vprašanja. a— O melanholiji in sam°moTn je predaval preden očnjim v tukajšnji Ljudski univerzi znani zagrebški nevrolog dir. D. Vranešič. Dvorana Ljudske univerze je bila polno zasedena. Odlični predavatelj je obrazložil samomor kot rešitev iz neznosnih muk in trpljenja živčno razkroj enega GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 18. februarja V. razreda 41. kola. DIN 100.000.— št. 93784 DIN 80.000.— št. 40436 DIN 60.000.— št. 49392 DIN 40.000.— št. 71953 DIN 24.000.— št. 9513 DIN 20.000.— Št. 97238 DIN 16.000,— št. 77881 DIN 12.000,— št. 44461 PO DIN 10.000.— 9063 10655 11215 17843 32201 43887 47957 52623 PO DIN 8.000.— 2119 21482 30923 39690 42651 53892 57230 64382 82402 96609 PO DIN 6.000.— 6511 7848 16085 22021 28345 28834 41589 43898 61697 73270 75678 76748 78371 78782 79561 82056 87694 97666 PO DIN 5.000.— 28460 38786 40295 45244 45357 51307 79872 PO DIN 4.000.— 434 3125 5612 11216 11803 24720 32097 32247 39082 39348 41757 41983 45890 49168 59866 60357 63598 65466 73225 82689 83420 84844 86121 86211 89311 90793 92419 92907 95060 97307 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, eventuelna pomota ni izključena Prihodnje žrebanje bo v sredo, 19. t. m. Vsi oni, KI so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« naj srečke takoj predložijo v Izplačilo Novim naročnikom so srečke še na razpolago. melanholika. Med vzroki melanholije je omenjal dedno obremenjenost- Zanimivo ter poučno predavanje so pojasnjevale skioptične slike, a— Lep uspeh studenškega sokoJskega °dra. Komedija »Raj potepuhov c, ki jo je vešče uprizorila marljiva studenška sokol-ska odrska družina, je zelo užgala. Omeniti je predvsem odlične kreacije jetnišniske-ga ravnatelja (Skilan), predsednika sodišča (Mlakar) in ključarja (Golob) ter vseh ostalih sodelujočih. Studenčanl so se ob za'->avni predstavi prijetno razvedrili. a— Mrtvec v hlevu. 771etnega berača Franca škerbinca so našli mrtvega v ne-! kem hlevu. Zdravnik je dognal, da je bila ; vziok beračeve simrti splošna izčrpanost, i a— Vdovsko oko p°vod za krvav dogodek. Mesarski pomočniki so se v tukaj-I šnji klavnici obmetavali z volovskim oče-j som, ki je priletelo v nekega mesarskega pomočnika, ki je bil zaposlen v bližini. Slednjega je to tako razburilo, da je vrgel mesarski nož v mesarskega pomočnika Jožefa Primožiča, ki je obležal z rano v hrbtu. Iz Celfa e— Zastopniki vseh celjskih nameščen-skih organizacij bodo imeli drevi ob 19. v vrtni dvorani hotela »Evrope« širšo sejo. na kateri bodo razpravljali o raznih perečih nameščenskih vprašanjih. Na sejo so vabljeni vsi celjski nameščenci e— Gradnja poslopja O UZD Kakor znano so začeli leseni graditi temelie za novo uradno poslopje ek?poz'ture OUZD v Vodnikovi ulici. V d cembru so morali delo zaradi zime prekiniti, od ponedeljka oa se gradnja spet nadaljuie Poslopje, ki ie sedai v gradnji, bo do Doletia dokončano. nakar se bodo preseli'e ambu-lance in urad v to poslopje. Nato bodo sosedno staro uradno poslooie podrli in tam zgradili še ostanek novega oosl~p;a e— Ljubljanska drama uprizori v petek 21. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Pragovo dramo »Zaprta vrata« v režiji o. Milana Skrbinška ter z go. Saričevo in gg. Tiranom Kraljem in Gre=tOiinom v glavnih, vlogah. Piedstava je za abonma Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni e— Baletni večer. Prva sol »plesal ca ljubljanskega opernega baleta Erna Mo-harjeva in Boris Pilato priredita v četrtek 20. t m ob 20. samrstojen baletni večer v celjskem gledališču. Nastopila bosta v solotočkah in duetih Na klavirju bo sodeloval operni kapelnik prof. dr. Danilo Švara iz Ljubljane Imena izvajalcev, ki imaio odlične domače in tuje ocene, jamčijo za lep umetniški večer. Vst n ce so v predprodaii v SlomSkovi knjigarni e— Koncert Septeta bratov Zivkov ▼ Žalcu. Septet bratov Zivkov iz Maribora priredi v soboto 22. t m. ob 20 v dvorani Sckolskega doma v Žalcu koncert umetne in narodne pesmi. Na sooredu. ki ie izbran in zelo zanimiv, so tudi skladbe Zalčanov Rista Savina in Raika Vrečerja. e— Važno gospodarsko predavanje priredi društvo »Mali gospodar« v sredo 19. t. m. ob 19.30 v okoliški osnovni šoli v Komenskega ulici. Predaval bo kmetijski referent g. Zupan o gnojenju vrtov. Vstopnine ni. Vabljeni so tudj nečlani e— Razburljiv dogodek v hlevu. V soboto so prišli orožniki v 2ahenberg pri Rogatcu. Zasledovali so nekega tatu Sumili so. da ie tat skril svoi plen v hlevu posestnika Mohorka. V hlevu pa ie spal 33-letni posestnikov sin Anton Mohorko. Ko ie stooil orožnik v hlev in opazil tam Antona Mohorka ie bil prepričan da ima pred seboi zasnovanega tatu Orožnik ie pomeril s puško in sprožil Krogla le zadela Mohorka v levo ramo Ranjenca so oddali v celjsko boln:šnico. e— Pod srce ea Je zabodel. V ponedeljek ie neki moški v neki go~ti'ni v Laškem v prepiru zabodel 26-letne^a de-av-ca Friderika Blaeotinška z nožem pod srce Težko poškodovanega Blagotinška so prepeljali v celjsko bolnišnico. ospodarstvo Konferenca guvernerja Narodne banke s predstavniki našega denarništva Včeraj dopoldne je prispel lz Zagreba v Ljubljano guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič v spremstvu viceguver-nerja dr. Iva Belina, in sicer zaradi napovedana konference s predstavniki našega denarništva Kakor je znano, sta bili enaki konferenci že v Beogradu in Zagrebu. Konference, ki je bila v prostorih Narodne banke, so se udeležili vsi glavni ravnatelji bank iz Ljubljane, Maribora in Celja, nadalje predstavnik večjih hranilnic ter predstavniki kreditnega zadružništva. Pričela se je dopoldne ob pol 12 in se je popoldne ob pol petih nadaljevala. 2e včeraj smo omenili, da gre predvsem za to, da se najdejo kreditnopolitične možnosti za razbremenitev Narodne banke, ki naj prepreči naraščanje obtoka bankovcev. V bodoče naj bi se izredne državne potrebe za narodno obrambo krile na domačem trgu. Država bo izdala kratkoročne blagajniške bone in pozneje tudi srednjeročne obveznice s primerno obrestno mero. Ti papirji se bodo preko Narodne banke plasirali na domačem trgu. Pri Narodni banki je predvidena ustanovitev posebna služba in amortizacijske blagajne za te državne papirje z mešano upravo. Amortizacijska blagajna bi prejela od finančnega ministrstva vse dohodke od posebnega prispevka za narodno obrambo, ki se pobira že dve leti Da bi se likvidnost denarnih zavodov, ki bi svoja odvišna sredstva naložila v te papirje, ne zmanjšala, je predvideno, da bo Narodna banka vsak čas in v vsakem znesku lombardirala te papirje po posebni obrestni meri. Načrt Narodne banke, ki je izdelan v soglasju s finančnim ministrstvom, je bil v Zagrebu ln Beogradu, kakor tudi v Ljubljani simpatično sprejet. Naša oskrba z bombažem Zaključek opatijskih pogajanj za dobavo italijanske bombažne preje V Opatiji so bila 14. in 15. t. m. pogajanja med predstavniki naše tekstilne industrije in predstavniki italijanskih predilnic zaradi dobave bombažne preje v okviru pogodbenih kontingentov. Pogajanja so uspešno zaključena. Od kontingenta, ki je bil določen za leto 1940 v višini 8 milijonov kg bombažne preje, nam je Italija doslej dobavila okrog 3 in pol milijona kg. Ostanek 4 in pol milijona kg nam bo postopno dobavila v teku letošnjega leta. Za prvo četrtletje letošnjega leta predvideni kontingent dveh milijonov kg bombažne preje s primesjo celulozne volne (fioco) je bil glavni predmet pogajanj. Italijanski delegati so najprej zahtevali 33 lir kg preje na osnovi št. 20. po daljših pogajanjih je prišlo do sporazuma po ceni 28.80 lire za kg. Za prihodnja četrtletja bodo določeni pogoji na novi konferenci ki bo sklicana že aprilu t. i Pogajanj so se udeležili z naše strani načelnik direkcije za zunanjo trgovino dr. Krešimir Kristič za Narodno banko g. Lju-bisavljevič, za Centralo industrijskih kor-poracij g. Milije Pavlovič in tajnik dr. Gre-gorič, za Zvezo industrijcev v Ljubljani g. Sire ln tajnik dr. Golja, nadalje generalni tajnik Zbornice za TO g. Ivan Moho-rič in za Zvezo tekstilnih podjetij v Zagrebu inž. Lapčevič in Lucian Kovačič. Produkcija domačega bombaža Spričo težkoč pri uvoeu bombaža, ki so se pojavile že lani, in izredno visoke odkupne cene za lanski pridelek, pričakuje direkcija za prehrano, da se bo z bombažem posejana površina letos povečala na 10.000 hektarjev nasproti 6800 in 5600 hektarjem v prejšnjih dveh letih. Kmetijsko ministrstvo je preskrbelo 10 vagonov bombažnega semena. Da se zaseje 10.000 hektarjev pa je potrebno najmanj 50 vagonov semena. Zato so bili pozvani proizvajalci bombaža v Južni Srbiji, naj ne prodajo bombažnega semena tvornicam olja ali ga porabijo v druge s/vrhe, ker marajo seme hraniti za setev. Kmetovalci v djevdjelij-skem, dojranskem in radoviškem srezu se živo zanimajo za produkcijo bombaža, kar je razumljivo, saj so lani lahko prodali svoj pridelek po izredno ugodnih cenah. Cena za domač očiščen bombaž se je lani dvignila na 80 do 100 din za kg, medtem ko je znašala uradno določena minimalna odkupna cena 26 din. Pridelek je bil razprodan, še preden je bila Jetina spravljena, Predilnice so preko svojih agentov tekmovale med seboj, katera bo več odkupila. Čeprav je bil lanski pridelek mnogo večji nego v prejšnjih letih, pa je bil vendar še majhen v primeri z našo potrebo. Pridelali srno 120 vagonov čistih vlaken, medtem ko znaša naša potreba surovega bombaža preko 3500 vagonov. Direkcija za prebrano je te dni izdala poziv kmetom v Južni Srbiji in Črni gori naj razširijo kulturo bombaža v vseh krajih, kjer obstojajo zato pogoji glede podnebja in zemlje. Direkcija je mnenja, da se da bombaž uspešno gojrtfi tudi v Črni gori v okolici Da nilov grada in Pod gorice in v okolici Ulcinja, v dolini Črne reke, v okolici Ku-" manevega, pa tudi na primernih zemljiščih v Banatu. Prve pogfl&e ruskega bombaža Kakor smo že poročali so prve partije turškega bombaža Že prispele ln se predelujejo v naših tekstilnih podjetjih. Na poti pa je tudi prva pošiljka ruskega bombaža, ki je že odposlana iz Rige po morski poti v Gdansk, od koder bo prispela po železnici v Jugoslavija Druga pošiljka bombažnih odpadkov pa je na poti iz Rusije preko Pržemyla. K prodaji delnic borskega rudnika Odkupna cena znaša 3500 fr. za eno delnico v nominalni vrednosti 200 fr. v nedeljski številki smo poročali, da je prišlo med glavnimi delničarji Francoske družbe borskih rudnikov (Compagnle Frangaise des Mineš de Bor) in nemškimi interesenti do končne sklenitve pogodbe o odkupu delnic. »Neue Zurcher Zeitung« poroča sedaj iz Vichyja, da je upravni svet Francoske družbe borskih rudnikov obvestil delničarje, da so zaključena pogajanja z nemško skupino v smislu sporočila francoskega finančnega ministrstva od 9. decembra. Dogovor se nanaša na prevzem delnic, ki so v francoskih rokah (večinski paket je v rokah bančne skupine Mirabaud). Odkupna cena je bila že svojčas določena na 3500 frankov za eno delnico v nominalni vrednosti 200 frankov (ker je vsega 600.000 delnic, bi znašala celotna odkupna vrednost 2 milijard 100 milijonov frankov). Sporočilo upravnega sveta pravi, da lahko vsi francoski delničarji prodajo po gornji ceni svoje dehvce s posredovanjem borznih sensalov v Parizu. Lyonu in Marseilleu. Končno sporoča upravni svet, da bodo 4.5% družbene obligacije iz leta 1931 prišel 1. maja t. i predčasno v izplačilo. Iz gornjega poročila sklepa Švicarski list, da se ponudba nanaša samo na francoske delničarje. K prodaji borskih delnic nemškemu konzorciju poroča beograjsko »Vreme«, da se še ne ve točno, kdo bo prevzel odkupljene delnice, vendar je verjetno, da bo največji del odkupil kemični kancem L G. Farbenindustrie, ki se je že prej zanimal za izsledovanje bakrene rude v naši državi Beograjsko »Vreme« še prinaša historijat borskih rudnikov ter navaja, da je to eno najstarejših podjetij z inozemskim kapitalom v naši državi Družba je bila ustanovljena leta 1904. Do angažiranja inozemskega kapitala je prišlo potem, ko je pokojni Djordje Vajfert potrošil skoro vse svoje premoženje za izsledovanje rude* Ko pa je našel bogata ležišča rude, sposobna za izkoriščanje, ni imel več sredstev za eksploatacijo. Zato je stopil v zvezo s francoskimi interesenti, a katerimi je skupaj ustanovil družbo borskih rudnikov, v katero je vnesel sveje rudnike. Pri ustanovitvi je glavnica pet in pol milijona frankov. Družba je pričela naj preje ekspioa tirati rudnik Sv. Djordje. Podjetje je hitro napredovalo. Od leta 1934, ko je bil izdan predpis, da se mora zlato, ki se pridobiva v naši državi izročiti Narodni banki je podjetje postalo glavni prodajalec zlata naši Narodni banki Narodna banka dobi zdaj v salto leto od borskega rudnika okrog 2000 kg zlata (izločenega iz bakra), ki ga Narodna banka plača po 55.000 din za kg, tako, da se zlati zaklad Narodne banke z dotokom zlata iz borske rude poveča vsako leto za okrog 110 milijonov dinarjev. Leta 1937 je naša država napravila sporazum s podjetjem, na podlagi katerega je podjetje zgradilo v Jajcu na Plivi veliko električno centralo in ob enem tvornico za pridobivanje elektrolitičnega bakra. Barski rudnik proizvaja sedaj na leto okrog 40.000 ton bakra v vrednosti od 500.000 milijonov din. Če se k temu doda še vrednost pridobljenega zlata, znaša skupna produkcija podjetja vrednost skoro l milijardo din. Gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja z Italijo preložena. Poročali smo, da je za 24. februar sklicano zasedanje jugoslovensko-italijan-skega stalnega gospodarskega odbora, in sicer v Rimu. Po informacijah iz Beograda pa je po dogovoru z italijansko vlado zasedanje tega odbora preloženo na 1. marc. Direkcija za zunanjo trgovino pripravlja potrebno gradivo za pogajanja. V tej zvezi bo direkcija sklicala še posebno konferenco z gospodarstveniki, na kateri bodo razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih, ki so v zvezi z našo trgovino z Italijo. = Pocenitev kruha v Beogradu. Glede na nove določbe o peki kruha, po katerih mora kruh vsebovati najmanj 50% koruzne moke (doslej 30%) je urad za kontrolo cen v Beogradu izdal nove predpise glede cene kruha. Cena kruhu ostane sicer nespremenjena 4.50 din, vendar morajo peki v Beogradu povišati težo kruha od enega kilograma na 1.1 kg, kar pomeni dejansko znižanje cene za 25 par pri kg. Po novih predpisih se sme odslej pecivo izdelovati le iz enotne pšenične moke in ne več iz bele moke. Cena pecivu je v Beogradu ostala 0.75 din, vendar je urad za kontrolo cen določil, da se poviša "teža peciva na 50 gramov. — »Pohit« je prevzel večino delnic Prve hrvatske tvornice olja v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da so bila 14. t. m. uspešno zaključena pogajanja, ki jih je vodil »Pohit« (Pooblaščeno hrvatsko industrijsko in trgovinsko društvo) zaradi odkupa večinskega paketa delnic Prve hrvatske tvornice olja d. d. v Zagrebu. Pohit, ki ga je ustanovila banovina Hrvatska predvsem za odkup gospodarskih podjetij, je odkupil 51% delnic te naše največje tvornice jedilnega olja. = Uvoz soli iz Italije In Madžarske. Kakor je znano, doslej še nismo uspeli da bi dama pridobili dovolj soli za potrebe našega konzuma, čeprav smo že L 1935 poleg obstoječih solarn zgradili veliko novo solarno v Ulcinju in pridobivamo tudi rudninsko sol v Kreki Kakor se zdi, nas bodo sedanje razmere vendar prisilile, da povečamo domačo produkcijo do one višine, ki jo zahteva potrošnja v naši državi Po beograjskih informacijah bodo produkcijo soli v državni solarni v Kreki povečali od sedanjih 6000 vagonov na 9000 vagonov letno. Povečati nameravajo tudi produkcijo morske solL Produkcija naših morskih solarn je znašala doslej okrog 2000 vagonov letno, zaradi izredni vremenskih razmer, in deževnega vremena pa je bila lanska produkcija mnogo manjša. Dokler se ne bo domača produkcija povečala, bomo morali de del naše potrebe kriti z uvozom iz inozemstva. Te dni sta na račun mono-polske uprave prispela iz južne Italije dva parnika a tovorom morske soli Nekaj soli bomo uvozili tudi lz Madžarske. Prej smo pretežni del potrebe krili z uvozom iz Ru-munlje. Del rumunskih rudnikov v Erdelju pa je lani pripadel Madžarski, zato se bo naša monopolska uprava sedaj pograjala za uvoz soli iz Madžarske. = Japonske avtomobilske gume bomo uvozili preko Rusije. Iz Beograda poročajo, da je direkcija za zunanjo trgovino sklenila sporazum s Sovjetsko Rusijo glede tranzitnega prevoza avtomobilskih gum, ki jih bomo dobili lz Japonske. V smislu tega sporazuma bomo tranzitne stroške plačali na ta način, da bomo Rusiji odstopili del kupljenih avtomobilskih gum. = Iz Bolgarije bomo uvozili 100 vagonov pšenične moke. Iz Beograda poročajo, da so z Bolgarijo v teku pogajanja za nakup 100 vagonov pšenične moke. To moko nam bo Bolgarija dobavila za kompenzacijo. Pričakovati je, da bodo pogajanja v kratkem zaključena. =s Večji dovozi koruze. V januarju ln tudi v začetku februarja so bili dovozi koruze na trg tako pičli da so izzvali zaskrbljenost, kako bomo krili potrebo kon-zuma in kako bomo vrhu tega še dobavili po trgovinskih pogodbah določene količine Nemčiji in Italiji Odkup koruze je znašal dnevno le 125 do 150 vagonov. 2e takrat so strokovnjaki napovedovali, da bodo prišle spomladi na trg mnogo večje količine. Dejansko se je zadnje tedne odkup znatno povečal ln se je zadnje dni dvignil na okrog 500 vagonov dnevno. = Zvišanje glavnice. Za 6. marc Je sklican redni občni zbor delničarjev Združenih opekarn d. d. v Ljubljani, ki bo sklepal o predlogu glede zvišanja glavnice od 1 na 5 milijonov din, pri čemer naj se zvišanje za 3 milijone din izvrši z uporabo splošnega rezervnega fonda, specialnega rezervnega fonda od valorizacije, rezervnega fonda za dubioze in dela čistega dobička Iz leta 1940., nakar dobe delničarji na eno staro delnico 3 gratis delnice. = licitacije. Dne 19 in 28. februarja ter 5. marca bodo pri vojnosanltetsikem zavodu v. Zemunu licitacije za dobavo sanitetnega materiala, 8. marca za dobavo šotorov za poljska kopališča ln 20. in 21. februarja za dobavo vate in drugih potrebščin. Dne 1L marca bo pri upravi smodni-šnice v Kamniku licitacija za dobavo 1 kompletne instalacije za solitrarno (pogoji ln načrti se dobe pri upravi). Dne 19. februarja bo pri upravi 1. oddelka vojnoteh-ničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo pribora za konje ter voska, 27. februarja za dobavo smirkovega platna in 7- marca za dobavo kovaškega premoga. Dne 21. februarja bo pri upravi pomorskega prometa r. Splitu licitacija za | dobavo koksa, 25. februarja za dobavo 100 steklenih balonov ter 10 aluminijastih cistern. Dne 24. februarja bo pri direkciji pomrskega prometa v Splitu licitacija za dobavo oblačil za dež. Dne 27. februarja bo pri komandi vojašnice »Kralja Petra H.« v škof ji Doki licitacija za zakup prodaje sladkornih proizvodov. = Dobave. Uprava zavoda »Lazarevacc-Vreod sprejema do 20. februarja ponudbe za dobavo 100 steklenih balonov. Direkcija državnih železnic, prometno-komercial-ni oddelek v Ljubljani sprejema do 20. februarja ponudbe za dobavo gorilcev ln stenja za olje in petrolej, do 21. fetfruarja pa za dobavo smrekovih desk. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo elektro-mate-riala- Komanda podvodnega orožja v Kum-boru sprejema do 25. februarja ponudbe za dobavo specialnega mineralnega olja. Borze 18. februarja Na jugoslovanskih borzah ie bilo danes povpraševanje za grške bone po tečaju 38. Tudi na svobodnem trgu so tečaji ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo Pri mirnejši tendenci povpraševanje za Vojno škodo oo 479 (v Beog.adu je bil promet po 480 — 480.25). Do prometa je prišlo v delnicah Trboveljske pri nekoliko nižjem tečaju 380. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038 64 Tečaji na svobodnem trsru: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Solun 38 den. Curih. Beograd 10 Pariz 7.70, London 16.1750. New York 431. Bruselj 6">, Milan 21.7250, Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockholm 102.60. Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50. Sofja 4.25. Lisbona 17.2650 Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukare"ta 2.1250 EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 479 den., 4% agrarne 56 den.. 4°/o severne aerarne 56 — 56.50. 6°/o begViSke 85 den.. 6% dalm agrarne 81 bi.. 6"i> šum-ske 81 bi.. 7% stabiliz. 97 den.. 7n'o in-vest. 100 den- 7°/o Seliiman 102. 7n'o Blair 101 den.. 8°/« Blair ln6.50 den.; delnica: Narodna banka 7000 den.. PAB ?05 d n., Trboveliska 380 — 390 (380). Secerana Vel Bečkerefc 700 den. Beograd. Vojna škoda 480 — 4«1.*0(480 — 480 25). 4®/» severne agrarne 55 2" — 55.75 (55). 6°/o beglu?ke 85.50 — 8« (85 501. 6Vo dalm. agrarne 81 — 81.50. 6°'o šumske 81.25 den.. 7®/o stabiliz. 98 den.. 7n'« in vest 101 den.. 7*'o Seligman 102 den.. 7»/o Blair 102 den.. 8«/o Blair 107 den.. PAB 214 den. Blagovna tržišča ŽITO -f- Chlcago, 18. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 78, za julij 73; koruza: za maj 59.625, za julij 59.375. + NovoSadgka blagovna b®rza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena Oves: bašld, sremski in slavonski 405 — 415. Ječmen: baški in sremski 570 — 580. Koruza; času primerno suha z 22% vlage franko vagon ali šlep216 fza vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din), umetno sušena koruza s 14°'» vlage 250 din Moka (franko vagon ali Slep v dunavski banovini); pšenična »Ogg« in »Og« 723 70% presejana pšenična moka 358: 85°/« enotna pšenična moka 382.25: nepre^eiana pšenična moka 351- oreseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14°/o vlage 321: oreseiana koruzna moka lz času primemo suhe koruze 250. nepreseiana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina): pšenični 200 koruzni • kalmi 150. brez kali 70. Fižol: baški in sremski 640 — 650. SOKOL Ljubljanski Sokol bo Imel v četrtek dne 20. t. m. važno posvetovanje o temi: Naš bodoči dom. Vabljeni so vsi člani uprave, prednjaških zborov, gradbenega odbora in celokupnega tehniškega odseka. To posvetovanje, ki bo imelo namen, da določi minimalni in maksimalni program o bodočem domu. kar se tiče njegovega obsega, prostorov, rentabilnosti in finančnih sredstev, se bo vršilo v društveni posvetovalnici ob 20. uri Vabimo po tem potu tudi ostale člane ki se zanimajo za ta prevažni društveni problem. — Uprava. Sokoiska župa Ljubljana. Delo župne uprave je v polnem razmahu. Dobrodošla Je doba društvenih občnih zborov, katere obiskujejo župni činitelji ter tako dobivajo potrebno znanje o delu tn sokolsld. organizaciji na terenu. V nedeljo 16. t. nista sklicana okrožna zbora načelništev v Ribnico ln Logatec. Kamniško okrožje pa Je z vso zglednostjo obnovilo delo iz lastne pobude. Za olajšanje vseh nalog, zlasti pa za nujne priprave za prireditev župnega zleta je nameščen pri župi potujoči prednjak, ki bo v teku pomladi obiskal vsa društva in čete, ki so v zastoju. Dne 23. t. m. bo v Ljubljani delavni sestanek društvenih in četnih načelništev. Ta dan bo tudi prva seja širše župne uprave. — Ljubljansko okrožje se že pridno pripravlja na prve okrožne tekme moškega članstva in naraščaja, ki bodo na Taboru v nedeljo 2. marca, in sicer za srednji in nižji oddelek. Dne 9. marca bo v Ljubljani idejni delovni sestanek vodilnih činiteljev slovenskih sokolsklh žup, ki bo obravnaval mnoga važna organizacijska vprašanja. Celotna uprava saveza sokola je sklicana k rednemu pomladanskemu zboru za soboto 22. t. m. in nedeljo 23. t. m. Na dnevnem redu je poleg raznih notranjih vprašanj, med drugimi proračuna za leto 1941-42, tudi nekaj važnih zadev, ki jih lahko rešuje samo celotna uprava. . Smučarske tekme jeseniškega' Sokol-skega naraščaja. V nedeljo so bile na Gre-gorjevčevi planini smučarske tekme moškega to ženskega naraščaja v smuških likih, katerih se je udeležilo 27 tekmovalcev to tekmovalk. Vkljub močnemu dežju in snegu se je ob 9. uri pred smučarsko kočo pojavila velika skupina mladih so-koiskih smučarskih prvakov. Proga je bila dolga 1.500 m z višinsko razliko 360 m in je imela 24 vratic. Rezultati so naslednji: 1. Sušnik Vladimir. 2. Vister Marijan, 3. Aschauer Rudi 4. Ažmsn Marjan, 5- Th.u-ma Ivan, 6. Lavsegar Rado. 2enski naraščaj je tekmoval na isti pnogi Prvo mesto si je priborila sestra Nada Urbarjera. Lizbona, prestolnica Por tugalske, ]e opustosena Vremenoslovcl poročajo, da ni bilo v ozračnem prostora nad Po rtu galsko že 87 let takSnega orkana, kakor te dni. Skoda zaradi viharja je ogromna. Na tisoče delavcev popravlja razdejane elektrl čne vode, brzojavne zveze ln drage tehnične pripomočke. Lizbona je brez elektrike, plina, telefona ter brez pristaniškega, želez nišk ega in tramvajskega prometa Pet skupin oaz, ki leže 800 km južno od Bengazija ter imajo samo 6000 bojevitih prebivalcev Po nekem nepreverjenem poročilu so čete generala de Gaulla te dni zasedle oazo Kufro v italijanski Libiji. De Gaulilov glavni stan je to vest pozneje zanikal V službi Rdečega križa Soproga WlncI*orskeg» vojvode daje napotke bolničarki Rdečega križa na Baham-«ldh otokih in res bi bilo novo veliko presenečenje v libijski vojni, če bi kaj takšnega uspelo. Treba je vedeti, da bi morale oklopne kolčne od Čadskega jezera opraviti 900 km dolgo pot skozi puščavo brez vsake steze in vode. Oazo oziroma bolje rečeno oaze Kufre, ki ležijo kakšnih 800 km južno od Bengazija sredi najbolj brezupne puščave, je prvič dosegel Gerhard RoMfs 1. 1879 po silovitih težavah. Tamkajšnji fanatični Se-nusijci bi ga bili kmalu ubili. Ti Senusijci so znani kot islamska verska ločina ki krščanstvo silno sovraži. Več poznejših odprav je v puščavi poginilo ali pa so jih poklali Senusijci. Šele L 1921 je dvema odpravama uspela, da sta dosegli oddaljene zelenice in jih zapustili brez škode. L. 1931 je sedanji maršali Graziani zasedel to središče libijskega upora z drznim in presenetljivim napadom. 500 Senusijcev se je skušalo rešiti v Egipt, pa so v puščavi pomrli od žeje. Pod imenom Kufra je razumeti pet skupin oaz, ki ležijo v valoviti pokrajini 100 do 200 km narazen in štejejo skupno kakšnih 6000 prebivalcev. Tisoči palm in krasni vrtovi oranževcev, smokev, mandljev in breskev so okras tega puščavskega raja Z modernimi namakalnimi napravami skrbijo tudi za pšenična in ječmenova polja. Živinoreja pa je nepomembna, ker zanjo Slikovito špansko mesto Santander V Španskem pristanišča v Santandru je te dni nastal velik požar, Id Je uničil 200 MS in velika skladišča živil. Požar je zahteval tudi nekaj človeških žrtev ni dovolj vode. V Kufri nikoli ne dežuje, vso vodo je treba zajeti iz tal. Kot glavni kraj oaz velja E1 Džof, bivša trdnjava Senusijcev. Njegovo arabsko ime pomeni »trebuh« Danes je tu močna italijanska utrdba ali pa je vsaj bila, ker ni znano, kaj se je s Kufro v zadnjih časih prav za prav zgodilo in koliko je bilo tam italijanskih vojakov. Če se še držijo, je njih usod« vsekakor neznana kakor usoda italijanske gar-nizije v Džarabubu, kajti obe cesti, ki vodita iz Kufre proti obali se končujeta v Adžedflbiji in AgeilL ta dva kraja pa jo zdaj zasedla Wavellova vojska. Smrt italijanskega letalca Pri Kerenu se je smrtno ponesrečil italijanski letalski stotnik Mano Lisentini Hotel je sprejetfi na krov svojega letala dva tovariša, ki sta bila prisiljena pristati, pri tem pa je njegovo letalo treščilo v nel«> skalo. Po italijanskem vej nem poročilu je Lisentini sestrelil 16 sovražnih letal, v španski državljanski vojni pa šest. ANEKDOTA Mladenič, ki je hotel dati svoje poezije v natis, je prosil Bantruja, naj jih pregleda in oceni. Po pregledu je Bantru menil: »Vaše delo je predolgo!« — »Kaj pa naj z njim storim?« je vprašal literarni zelenec. »Kako naj ga popravim?« »Izbrišite najprej polovico tega, kar ste napisali, ostalo pa uničite!« mu je svetoval Bantru. VSAK DAN ENA Na vratih je napisano: »Ne motite me!« Delavci: »Zdaj pa res ne vemo, kaj nam je storiti. Ali ga smemo vsaj zbuditi?« (»Life«) Zemljepisno sosedstvo Bolgarije in TurGje Id sta te dni sklenili medsebojni pakt o nenapadanju K podpisu turSko-bolgarske nenapadalne pogodbe Hp M A g I A- ' p ■ - i Ja mm H J^M H Turški zunanji minister Saradzoglu Siamska dvojčka med orangutani V živalskem vrtu v Kapskem mestu so imeli dva dni nekaj posebnega Bila sta dva mladiča orangutana, ki sta se rodila zrase en a kakor siamski dvojčici. Pri opicah kaj takšnega doslej niso opazovali. Telo je imelo osem okončin in dve glavi, trup in notranji organi pa so bili zastopani samo enkrat Tretji dan je ta čudni ne-stvor poginil in so ga prepariranega oddali naravoslovnemu muzeju. Dve novi ameriški bojni ladji Ameriški mornariški minister Knoi je sporočil, da bosta v kratkem s/plovljeni dve bojni ladji ameriške mornarice. V začetku aprila bodo izročili morskim valovom 35.000 tonsko oklopnico »North Ca-roflina«, v juliju pa njeno sestrsko ladjo »WashingtC8i«. Samo navidezna smrt? čudni pojavi na umrli dvajsetletnici v Rimu V krogu italijanskih zdravnikov so zbudili veliko pozornost čudni pojavi na nekem mrtvem 201etnem dekletu v Rimu. Dekle je umrlo za pljučnico in srčnimi komplikacijami, nekoliko ur po smrti pa je truplo dobilo nenadno svežo barvo živega telesa, lica so postala rožnata, udje niso bili trdi, temveč jih je bilo lahko gibati Pojava trohnenje pa ni bilo nobenega Štiri dni po smrdi je začela majhna rana na dekletovi rami celo krvaveti. Spričo vsega tega so zdravniki menili, da gre za primer navidezne smrti. Iz vseh dolov Italije so prihajali strokovnjaki, da bi nenavadno stvar raziskali, trupla pa se niso upali pokopati. Nazadnje je neki prof o-ser pojasnil, da nasto-pajo takšni pojavi včasih po smrti zavofljo srčnih bolezni, krvaveča rana pa gre na račun injekcije, ki so jo dali dekletu kratko prod smrtjo. Ta Če še ne ve*. lzv*" da je egiptski kralj Faruk, ki je imel zlatenico, popolnoma okrevali; da je bil bivši francoski minister Poma-ret, ki je bil interniran v Vals-Ie-Bainsu izpuščen na svobodo. da bo v polovioi marca vzpostavljen direkten železniški promet med Madžarsko in Sovjetsko zvezo preko Munkačeva; da so v francoskih vojašnicah cdoravi-li kantine, kantineriem oa bo država izplačala posebno odškodnino: da smatra Anglija do prekinitvi odno-šajev z Rumunijo vse blago, ki je namenjeno v to državo, za tihotapski tovor: da je bolgarska vlada raciomirala Obleko in obutev. Vsakega pol leta sme ena in ista oseba kimati samo eno obleko in en oar čevljev: da ima Španija nad pol milijona brezposelnih. rana se je zavoljo notranjega pritiska znova odprla. Devet dni so se trudili, da bi dekle obudili, ko to ni uspelo, so jc končno pokopali Svetovni prvak v teku na 18 km Alfred Dahlquist iz Švedske H. Adams: 3 $ niz tj in Jf{t>semartj Roman 2 Dolgi vlak je zavozil na postajo, ki leži tik pred starim, sivim trdnjavskim zidovjem v St. Malo-ju. Daisy je sedla sama v svojem oddelku 1. razreda; zraven nje sta ležala dva kovčega, zaznamovana s črkama R. S. V prtljažnem vozu je bil še velik potni kovčeg z istim znamenj pm. To, kar se je bližalo, jo je nekol;ko plašilo, a saj je bilo še časa, da se premisli. Ro,nemaryjino drugo pismo je imela v torbici, mogla ga je pokazati in po pravici povedati, kako in kaj. Z?s+van slike v prvem pismu pa bi se lahko izgovorila s tem, da se je Rosemaryji v njenem umljivem razburjenju pripetila pomota. Potem___da, potem bi se morala spet vrniti v Lyon in v penzionat. Namenila se je, da se šele tedaj dokončno odloči, ko spozna gospo Carterjevo. Videti mora, kakšne vrste človek je »tetka«, pa ji bo odločitev ve-Mbo lažja. Morda je tudi hotela kar moči dolgo pustiti svoji vesti besedo, preden ji zapove. naj molči. A nikoli se ne bi bila nadejala tega, kar je zdaj prišlo. Stala je na dolgem postajnem pločniku. Noač je bdi postavil ročna kovčega zraven nje na tla in odhitel k prtljažnemu vozu. Daisy je iščoče gledala okrog sebe. Sezona je bila na vrhuncu in mnogo ljudi se je gnetlo proti izhodom. Nekdo je moral priti ponjo, tako ji je sporočala brzojavka. Gospod in gospa Carterjeva sta bila že starejša človeka... eden izmed njiju je gotovo tu. morebiti oba Kakšna neki sta na pogled? Množica se je polagoma redčila. Tu pa tam je še videla skupine, ki so se pozdravljale po francosko in po angleško. Daisyjine oči so s tesnobno zvedavostjo obletavale vse te ljudi, ko jo je mahoma objela dvojica krepkih rok. Nato je začutila topel poljub na obe lici »Tak to je sestrična Rosemarv! Ali sem vesel, da te vidim. Si imela prijetno vožnjo?« Ta. ki io je držal, je bil mož kakih tridesetih let in vis~ke rasti. Imel le ostro začrtan obraz, toda prijazne modre oči. Njegova govorica je izdajala Američana in poudarek je razločno pričal o radosti nad tem srečanjem. »Kdo — kdo pa ste?« je zajecljala. Bratranec Bili,« se je nasmehnil. »Kaj me niso omenili? To je pa res grdo!« »Da, saj sem vedela, da je tu še bratranec,« je rekla z zastajajočim glasom — zdaj se že ni več povsem zanesla nase — »ali... nisem si mislila, da si že tako velik.« »Oh, Dorana mlajšega misliš,« se je zasmejal. »Ta še ni povsem tako velik, zdaj še ne. Jaz sem mu za nekakšno varuško. Najprej zberiva vso tvojo prtljago, potem ti vse razpovem Tetko Amy boli glava in tudi stric Doran je imel opravke. Zato sta poslala mene. Vožnja čez zaliv je imenitna misel Čolnički so kar sijajni, se ti ne zdi? To staro mesto s svojim mogočnim obzidjem mi je od sile všeč, a mislim, da bi ga naši novodobni topovi odpihnili, preden bi človek utegnil reči »mu«, čeprav je bilo svoje dni skoraj nezavzet-no. Takšne reči dajejo zgodovini značaj resničnosti — in tudi ti si postala resničnost. Rosemarv. Zala si, da bi te kar ugriznil, in veseli me. da mi prihajaš prvemu pod zob.« S kramljanjem in smehom jo je odvedel tisto kratko pot do pristajalnega mostiča. ji pomagal v motorni čolnič, in že sta zletela po čudovito lepem zalivu, ki ga je poživljala mnor^ca ladjic: naglo sta minevala otočke in jezni trdnjavski zidovi so kmalu ostali za niima. Dpisvii je srce skoraj neznosno razbijalo. Mladi človek jo je bil s svojim nedolžnim, veselim poljubom dobesedno spravil ob sapo. Toda kocka je bila padla. Zdaj je morala vztrajati. »Povejte mi — povej mi. kdo si prav za prav.« je pričela nazadnje, na tihem se čudeč, da ji ga ni bila Rosemary nikoli omenila. »Saj sem ti že povedal,« Je smeje se odvrnil. »Bratranec Bili sem —Bili Patterson. Mislim, da niti ne tvoj pravi bratranec, čeprav je stric Doran tudi meni stric. Njegova sestra se je omožila z Joejem Pattersonom, mojim očetom, in — evo me.« »A dejal si, da si malemu Doranu za varušfeo. Najbrže si me hotel imeti za norca... € »Nikakor ne. Rosemary. Ali ne bi smel rajši reči Rosy? Rosemary je kar prevelik založaj, vsa usta so ga polna. Vidiš, bil sem tam, na »rtMkhn. farmar in živinorejec, a stvar je kazala od dne do dne slabše, glavnice ni bilo, nu, in potem se je zgodila tista grda istorija z malim in stric Doran je menil, da bi me kazalo imeti pri rokah... kot telesnega stražnika tako rekoč ... nu, in tako sem šel z njimi« Daisy je hitro pomislila. Ne, Rosemarv ni nič vedela o kaki »grdi istoriji« z malim Doranom, zato se tudi nji ni bilo treba hliniti. »Kaj misliš s tem?« je vprašala. »Menil sem, da vsakdo ve. Ugrabitev otroka! Lopovi so imeli malega Dorana enkrat že v pesteh, a niso mogli uiti z njim. In tedaj so poizkusili znova. To je vzrok, zakai sta gs vzela s s^boj r Evropo — moč tolpe ne sega do tod. Jaz se pa z njimi vred klatim okrog in pazim.« »Otroka so hoteli ugrabiti?« je prepadeno vprašala Daisy. »Kdo pa... in čemu?« »Ko bi vedeli kdo, bi sedel krivec že tam kamor spada. Čemu je laže povedati. Kadar ima starejša dvojica, ki je tako petična kakor Carterjeva, še malega sinka, je ta črviček dragocenejši od vsake druge stvari na svetu. Mislim, da je hotela tolpa zaslužiti milijon dolarjev. In Carterja bi rada dala toliko in še več, samo da se ne bi zgodilo otroku kaj žal ega. Toda Evropa je bolj poceni« »Kakšni strašni ljudje morajo živeti pri vas...« »Imamo jih vsake vrste v dobri izberi,« je odvrnil »Takisto, kakor povsod na svetu.« »Zakaj si redil živino?« je resno vprašala. Banski svet Proračun kmetijskega oddelka — Preskrba s hrano LJubljana, 18. februarja Na današnji seji je banski svet obravnaval proračun kmetijskega oddelka. Načelnik inž. Podgornik je v svojem poročilu podal vrsto podatkov o stanju in razvoju kmetijstva v Sloveniji in o delu svojega oddelka. Med drugim je omenil, da bo letos otvorjena peta banovinska kmetijska šola in sicer v Poljčah pri Lescah. Kmetijskih nadaljevalnih šol je sedaj skupno 444. Hmeljarstvo je v hudi krizi, ker je bila od 26.000 pridelanih stotov blaga doslej prodana šele četrtina. Stanje konjereje je slabo. Mlekarstvo še nI dobilo pričakovane zakonite zaščite. V sadjarstvu so nastale težave zaradi slabe letine, še posebno pa zaradi škode, ki jo je divjačina povzročila sadovnjakom, banska uprava je podpirala Sadjarsko in vinarsko društvo ter Kmečko zvezo, ki je bila deležna večje podpore zlasti za nakup sadnega drevja. Gospodarska zveza v Ljubljani je postala centrala vsega nabavnega in prodajnega zadružništva v Sloveniji. V Sloveniji se namerava ustanoviti sladkorna industrija in se bo zato pospeševan lo pridelovanje sladkorne pese posebno po dolenjskih krajih. Letos bo dograjen mlekarski zavod v Kranju. Škropljenje sadnega drevja bo obvezno. O delu veterinarskega odseka Je poročal dr. Hribar. Za raznimi lažnimi boleznimi je lani poginilo nad 800 govedi in skoraj 1200 prašičev. Na novo se pojavila nalezljiva ohromelost svinj, ki Ji doslej še ni bilo mogoče najti pravega leka. Sejmov je v dravski banovini preveč, kazalo bi ohraniti le sejme po večjih mestih, manjše pa povsem opustiti. O gozdarstvu je poročal inž Božič. Za pospeševanja gozdarstva, zlasti za pogozdovanje kraških krajev vzdržuje banovina 21 drevesnic, ki imajo skupno 11 ha površine. Iz teh drevesnic je bilo oddanih lani okrog 5 milijonov sadik. Izseka vanje gozdov se bo moralo močno omejiti. Inž. štrancer je poročal o delu gozdno-tehniškega odseka. Hudourniška dela so se lani izvajala na 37 krajih v 18 srezih. Največja so bila dela na Ribnici v Bohinjski Srednji vasi. Letos se bodo hudourniška dela razširila na 20 srezov. Končno je komisar Pokorn poročal o poslovanju komisije za agrarne operacije, ki se je morala spričo splošnih razmer boriti z velikimi težavami. Nadaljevala in dovršila se je lani komasacija nekaterih poljedelskih zemljišč, utrdilo se je posestno stanje 6 agrarnih zajednic, precenili so se gozdovi 5 zajednic in izdelanih je bilo več gozdno-gospodarskih načrtov ter gospodarskih in pašnih redov, pa tudi večje število načrtov za delitev skupnih zemljišč. V banovini je še več ko tri četrtine (500.000 ha) poljedelskih zemljišč potrebnih komasacije. V okviru razprave o kmetijskem oddelku je poročal tudi predsednik Snoj o po-slovanju Prevoda (Banovtnskega prehranjevalnega zavoda). Med drugim je dejal, da bi moralo biti po prvotnih računih izdanih okrog 750.000 kart za moko in kruh, v resnici pa je bilo izdanih 874.000. To pomeni nad 310 vagonov moke na mesec. Sedaj imamo zaloge še do polovice aprila, pričakujemo pa še nadaljnjega dovoza« ker imamo že storjene sklepe. Ako bo dovoz v redu funkcioniral, bomo preskblje-ni do nove letine. Koruza je letos izredno dobro rodila; pridelali smo je v državi 500.000 vagonov. 100.000 več nego normalno. Z druge stra^ ni pa nismo imeli nobene zaloge iz prejšnjega leta- Za Slovenijo rabimo 800 vagonov koruze vsak mesec. Prvo krizo glede krušnih kart smo že prestali in kmalu upamo, da bo prišlo do rednega funkcioniranja. Glede sladkorja so nam državne tovarne zagotovile potrebni kontingent; če bo potrebno, bomo uvedli tudi karte za sladkor. Riža smo dobili v zadnji dobi 58 vagonov in dobili bomo še 20 vagonov, tako da bo tudi tega živeža dovolj. Masti imamo za četrt leta naprej v zalogi. Z oljem bomo lahko izhajali do junija. Fižola imamo preko 100 vagonov v zalogi. Kakor se vidi, bomo do nove letine preskrbljeni, ako se ne bo organizacija razdeljevanja izigravala. Prevod ima sedaj 29 uradnikov. V petih mescih svojega obstoja ima že preko pol milijarde din prometa. Za razpravo o kmetijskem oddelku se je javilo 30 govornikov. Dopoldne so govorili trije, nakar je bila Ob 13-30 seja prekinjena. Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 16.30, se je vse do poznega večera nadaljevala razprava o kmetijski vprašanjih. Zvrstila se je še cela vrsta banskih svetnikov, ki so v glavnem razpravljali o lokalnih potrebah svojih srezov. V splošnem je prišlo do izraza, da bi morala banovina v večji meri podpreti poljedelstvo, pripomoči kmetu do dolgoročnih kreditov, pospeševati njegovo zadružno udejstvovanje na posameznih produktivnih področjih itd. Pojavila se je tudi zahteva po organizaciji kmečkega živi j a po vzoru hrvatske Gospodarske sloge. Nekaj govornikov se je pritoževalo zaradi pomanjkanja poljskih delavcev. Načelno je govoril b. s dr. Leskovar, ki je naglašal važnost kmetijskega stanu v zvezi z drugimi stanovi ter zahteval zakon o dedni kmetiji- Ob 20.45 je bila razprava prekinjena, nadaljevala se bo jutri dopoldne ob pol 9. uri. Prijavljenih je še 9 govornikov k proračunu kmetijskega oddelka. ELEŽKE Odločnost za borbo je najboljše jamstvo miru Beograjski »Napred« piše v uvodniku o naši odločni volji braniti se proti vsem nevarnostim, ki bi utegnile nastati za našo svobodo in neodvisnost. Med drugim pravi: »Kakor smo bili enodušni v borbah m naporih za osvoboditev in zedinjen je, tlako moramo biti enodušni tudi danes v obrambi svoje svobode in pridobitev svojega zedlnjenja. Nismo se za ceno potokov krvi osvobodili zato, da bi se danes ali jutri zopet odpovedali svoji svobodi. Kdor bi bil pri, pravljen odpovedati se naši svobodi in neodvisnosti, ta bi se sam izkorenil iz našega narodnega občestva in zanj ne bilo več me-t^a pod našim solncem in ne groba v naši zemlji! Svobodo in neodvisnost pa bomo ohranili samo tedaj, če bo ves svet vedel, da smo za nju vsak trenutek vsi pripravljeni tudi umirati. Danes najbolje silužimo ideji miru, če pokažemo vsemu svetu, da smo vedno pripravljeni braniti se proti vsakomur, kdor bi hotel kršiti našo neodvisnost in neokrnjenost naših meja. V normalnih časih bi bilo o vsem tem sploh nepotrebno govoriti. Danes pa živimo v izrednih časih in izrednih prilikah, ko je treba o pravem času reči pravo besedo in pokazati prave namere. Svet okoli nas mora vedeti, da bomo branili svojo domovino prav tako junaško in brez ozira na vse žrtve, kakor smo jo ustvarjali Nismo sovražniki nikomur, kdoT ni sam naš sovražnik. Nikogar ne bomo napadli, branili pa se bomo proti vsakomur. To je enodušno gledanje vsega našega naroda in z njim morajo računati vsi, ki imajo ali še mislijo i meri z nami kakršenkoli opravek.« Predsednik Cvetkovič pri Aci Stanojevicu Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je v ponedeljek cb'skaH v Niški banji šefa radikalne stranke g. Aco Stanojeviča. Lansko leto je imel. kaksuhozemne« klube. Organizirati se mora letos tudi še srečanje vseh treh narodnih prvakov, iz katerega bo Izšel klub, ki bo imel pravico izzvati zadnji klub druge lige na kvalifikacijsko tekmo za vstop v ligo, prav tako pa Ima prvak druge lige pravico Izzvati zadnjega lz prve lige za prestop v prvo ligo. Ce računamo še nekaj že običajnih prijateljskih in propagandnih srečanj v izvedbi klubov, moramo priznati, da bo že letošnji domači spored tako Obsežen, da Je komaj verjetno, ali ga bo mogoče opraviti v celoti. MEDNARODNA SREČANJA Reprezentanca Jugoslavije ima že povsem perfektulrano srečanje z Madžarsko — revanš za lanski dvoboj v Szegedu. Ponudbo imamo tudi za dvoboj s Nemčijo, ki jo pa bomo »prejeli samo v primeru, če bo to srečanje pri nas. Tretjo meddržavno reprezentativno tekmo smo ponudili Italiji. vse to velja za mofike, rasen tega pa naj bi se de srečali damskl reprezentanci Jugoslavije ln Italije, ločeno od moffidh ln ▼ Italiji Ta tekma je skoraj ugotovljena. Od narodnih zvez Imajo Hrvati Se per-fektuiran revanš z Madžari, menda ▼ Bu- za dvoboj v Bratislavi. Slovenska zveza pa je v pogajanjih za dvoboj reprezentanc Budimpešte in LJubljane, ki naj bi bil v Ljubljani, kot njega Izpopolnitev pa Se dvoboj Zagreb—Ljubljana. TERMINI SLOVENSKIH PLAVALCEV 28. ln 29. junija — prijateljski dvoboj Ilirija—ZPK — Zagreb. 14. in 15. Julija — llgašld dvoboj Ilirija— Victoria — Ljubljana. 19. in 20. julija — ligaškl dvoboj Jug— Ilirija — Dubrovnik. 31. Jul. in 1. avg. — Hgaški dvoboj Ilirija—Jug — Ljubljana. 5. In 6. avgusta — ligaškl dvoboj Victoria—Ilirija — Sušak. 9. In 10. avgusta — prvenstvo SPZ — Mur. Sobota. 13. ln 14. avgusta — dvoboj Budimpešta—Ljubljana — Ljubljana. 16. In 17. avgusta — Junlorsko prvenstvo Jugoslavije — Dubrovnik. 19. in 20. avgusta — Jugoslavija—Nemčija ali Italija — Split. 2. ln S. sept. — Troboj narodnih zvez — Ljubljana. 6. In 7. sept. — Madžarska—Jugoslavija — Sušak. 8. sept. — damskl dvoboj Italija—Jugoslavija — nekje v Italiji. 13. In 14. sept. — Jugoslavija—Italija ali Nemčija — nekje v Jugoslaviji. Po možnosti bo nekaj najboljših plavalcev Ilirije nastopilo tudi še pri prvenstvu Madžarske v Budimpešti v drugi polovici avgusta. OSTALE VAŽNEJŠE PRIREDITVE Prvenstvo hrvatske in srbske zveze bo isti dan kakor slovensko, t. j. 10. avgusta. Reprezentanca Hrvatske nastopi v re-vanžnl tekmi proti Madžarski 24. avgusta v Budimpešti, dva ali tri dni kasneje pa proti Slovaški v Bratislavi. Termine kvalifikacijskih in izzivalnih tekem za obe ligi bo določil savez po uvidevnosti. Druga liga si je svoje tekme razdelila takole: 5. in 6. julij: — Bob—ZPK v Beogradu, 12. in 13. julij: — ZPK—Bob v Zagrebu, 19. in 20. julij: — Jadran—Boo v Splitu, 26. in 27. Julij: — ZPK—Jadran v Zagrebu, 30. in 31. julij: — Bob—Jadran v Beogradu in 9. in 10. avgust: — Jadran—ZPK v Splitu. NOVI PRAVILNIKI Ves ta ogromni spored je organizatorno in tehnično že precej podrobno obdelan. Sestavljeni so novi pravilniki za troboj, ligaško prvenstvo in juniorsko prvenstvo. TI pravilniki so mnogo popolnejši od starih, kolikor jih je bilo. Po sedanjih dobro premišljenih določilih bodo incidenti, kakršnega so na primer lani v Dubrovniku povzročili Sušačani, v bodoče toliko kakor nemogoči, ker bodo posledice prehude ln kazni pretežke. Ce pojde vse po teh načrtih, smo napravili velik korak novim časom naproti v našem plavalnem športu. —šič. Table-tenis za srednješolce ▼ nedeljo priredi STTZ propagandni turnir za moško mladino srednjih šol Da se ta športna panoga čim bolj razvija, priredi table-teniška Zveza prihodnjo nedeljo turnir za same srednješolce. Znano je, da so baš naši srednješolci skoraj glavni, ki ponovno dvigajo pri nas ta šport. Nastopili bodo v vseh disciplinah, v moštvih, ki bodo zastopala posamezne šole, posamezno ter v dvoje. Med favoriti so: Strojnik R., Bradeško, Bogataj L dr. Med šolami pa UL in IV. drž. realna ter klasična gimnazija. Toda tudi naše dijakinje bodo pokazala, da jim ta šport nI tuj m se ga bodo še bolj aktivno udeleževale kakor doslej. Turnir zanje bo 2. marca. Prijave sprejemajo na posameznih Šolah določeni poverjeniki — glejte razpis na šolsko desko! Pričetek turnirja v nedeljo Ob 10. Kraj bo še objavljen. Slovenska lahko-atletskn zveza. (Službeno.) Vse včlanjene klube opozarjamo, da bo L redni občni zbor v nedeljo dne 23. t. m. ob 10. v klubski sobi kavarne Union. Delegati, ki so določeni za sprejem pravilnikov, se sestanejo ob 9. ravno tam. Dopisi na zvezo naj se pošiljajo od sedaj na poštni predal št_ 156, nujni dopisi in event, denarne pošiljke pa še naprej na naslov tajnika g. Zupančiča Miljutina, Ljubljana, Tavčarjeva 3. Slovenska težkoaOetaka sveča ▼ Mariboru ima redno sejo drevi ob 20. v običajnih prostorih. STK Moste. Drevi ob 20 važna seja upravnega ln nadzornega odbora. Naprošajo se vsi odborniki, da se seje udeležijo sigurno in točno. »Hnstrovane sportske novosti« št. 14 objavljajo med drugim: Remls Gradjanskega je koristil samo Concordijl ln Hajduku ter poročila o vseh ostalih 9 tekmah v Obeh nogometnih ligah. Dalje članke: Načrt bogatega mednarodnega sporeda v plavanju. — Športni odnošajl Srbov ln Slovencev proti Hrvatom. — Varaždinski hokejisti in hrvatska drsalna zveza. — Naši hokejisti pričakujejo v Ga-Pa »uspešne« poraza. Repriza svetovnega prvenstva iz Cor-tine v Ga-Pa. — Igralci Ljubljane in trening po dežju itd. Vmes je še mnogo drugega zanimivega čtiva ln raznega drobiža. Posamezne številke so po 1 din. Prihodnji petek izide jubilejna številka tega športnega pol tednika na 16. straneh tudi za 1 din. dimpešti, pogajajo pa ae tudi a Slovaško datok fflmekl žuraal. Iz Ptuja J— Mestni prehranjevalni urad bo razdeljeval nakaznice za petrolej. Stranke naj •dvignejo nakaznice pel uradu med 13. ki 17. uro na mestnem magistratu. j— Himen. V cerkvi na Hajdinl sta se T soboto poročila g. Jofiko Hraševec z gdč. Janjo Praprotnikovo. Za priči sta bila gg. Ivan Cas iz Slovenjega Gradca in Jakob Praprotnik. Mlademu sokolskemu paru ž®-Urno mnogo 8tbC6, J— Sokolski lutkovni odsek uprtaort danes, t petek in v soboto vsakikrat ob 14. url v Mladiki Pruchova štiridejanko: Jur-ček pri kralju Viharju. Vstopnina L 2, ta 3 din. Vabljeni! J— Zv°čni kino predvaja drevi in jutri obakrat ob 20. uri »Krik sveta«. Za do- POSLOVNE PROSTORE oddamo v novi palači v L-IV. nadstropju. Interesenti naj se zglasijo v pisarni trgovine med 9-10 in 16-17 uro LJUBLJANA OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pri etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15-—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje i ulovov. Kaimanišl znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Skladiščnika ra manjše podjetje v Celju iščemo. Biti mora trezen, nekadilec in pošten. Kavcija zaželjena. Lastnoročno pisane ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Natančen«. 3511-1 Pletilca ali pletilko dobro izvežbanega za Rašel stroj, sprejmem takoj. Ponudbe je poslati na o?l. odd. Jutra pod značko »Rašelplefci-lec«. 35191 Kontorista (-ko) mlaaega, obenem prodajalko, event. upokojenca (-ko), trgovsko na-obraženo, sposobna, samostojna. perfektna v srbohrvaškem in nemškem Jeziku, sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba v Kranju«. 2962-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme 1. IH. Vukotič Niko-la. Ptuj._3513-1 Večja tukajšnja firma išče za takojšen nastop slugo, ki je vajen priprave expedita v zabojih. Ponudbe poa sZajiesljiv siuga< na ogl. odd. Jutra 3525-1 Torbarski pomočnik prvovrsten, za izdelavo boljših damskih torbic, ee išče za Zagreb. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na Publici-tas, Zagreb pod »53171«. 35401 Kavarniški natakar se takoj sprejme. Pismene ponudbe s prilogo slike je poslati na ogl. oda. Jutra pod »Inteligenten natakar«. 35S5-1 Kovača ali kij učavn tiar i a. nadarjenega, ki bi se hotel posvetiti kovanju lepih kovanih izdelkov v boljši kovinski delavnici, Iščem za takoj. Me.sto stalno, plača dobra. Ponudbe pod »Vojaščine prost, na ag!. odd. Jutra. 3566-1 Iščemo organizatorje za vse večje okraje Slovenije v dravski banovini, ki želijo stalno dober zaslužek. Naj se javijo čimprej s točnimi podatki dosedanjega poslovanja in priložijo 2 sliki. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Takoj«. 3553-1 SlUtbe išče Strojnik izprašan za parne stroje, išče mesta. Ponu-lbe na ogl odd. Jutra pod šifro: »Strojnik«. 3210-2 Pouk Francoščina, nemščina, klavir Osnovni in srednješolski mladini in prlvatistom nudim Individualni pouk Cena po dogovoru. Pripravljam za razne Izpite — mature. Aneta Potočnik, speč. dipl. — Groharjeva 2; vhod Tržaška c. 1-1. 3523-4 Dve stružnici sa leeno Industrijo, eno lz litine, drugo leseno, proda: Justin Gustinčič. Maribor, Kneza Koclja 14 3559 29 JL Zanesljive poverjenike za Ljubljano, Maribor, Celje ln druge večje kraje Dravske banovine sprejme zavarovalnica »Sava«, LJubljana, Sv. Petra 2. 3292-5 Mizarske skobelnike 6 kom., nove. proda po izredno ugodni ceni — tvrdka P Majaič, »Merkur«. železnina, Kranj. 3516-6 Medene pipe za nivo, 50 kom, proda do "izredno ugodni ceni tvrcEka P. Majdlč. »Merkur«;, železnlna, Kranj. 3517-6 Sbarjaste mreže (Schergitt-er) 8 kom., v velikosti 2X1.5 m proda po izredno ugodni ceni din 12 za kg tvrdka P. Majdič, »Merkur«, želez-nina, Kranj. 3518-6 Mizni štedilnik malo rabljen, proda — ABC. Llubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvor šlška. 3554-6 Bakrene žice rabljene, ca 1000 kg, v raznih dimenzijah se proda. Ponudbe na Ve-denik Ivan, Sv. Pavel pri Preboldu. 3563-6 Iščem primerno službo kot pomoč v gospodinjstvu ali k otrokom k boljši družini izven Maribora za takoj. Ponudbe pod šifro »Poštena« podružnici jutra Maribor. 3510-2 Natakarica M bi tudi kuhala. aH vodila celo gospodinjstvo, išče službo. Gre kamorkoli! Naslov v vseh posl. Jutra. 3553-2 Va^enei(Ke) Frizerska vajenka 7 mesecev učne dobe, želi mesta z vso oskrbo. Naslov v vseh poel. Jutra. 3546-44 —— BE ■om« m Gostilna in mesarija s posestvom 7 oralov v večjem kraju ob glavni cesti na Dolenjskem se proda. Velika gostilna, moderno ure.iena mesnica, 9 stanovanjskih sob (od teh 5 opremljenih). Ponudbe pod šifro »Glav na cesta« na ogl. oddel. jutra. 3555-19 Otroški voziček globok, moderen, zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Pot na Rakovo jelSo 12, Trnovo (na kraiu Opekarske ceste). 3542-6 Avto »01ympia« tipa 1937. v dobrem stanju in z gumami ugodno prodam ali zamenjam za razno blago. Naslov t vseh posloval Jutra. 3172-1C Avto Eifel v zelo dobrem stanju, se proda. Poizve se Poljanska 79. 3524-10 Tovorni avto Krupp-Diesel s Junker-sovim motorjem, nosilnost pet ton ln osebni avto Willls s 5 sedeži, oba zelo malo rabljena, skoro nova. ugodno na prodaj. Ponudbe na D. Pertinač, Sisak. 3538 10 Kupim za gotovino tovorni avto Ford. V poštev pridejo samo vozovi v dobrem stanju. Obširne pismene ponudbe pod »K-5173« na In-terreklani, Zagreb, iyra-sarykova 28. 3543-10 Kino aparaturo zvofno, v dobrem stanju, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 3171-7 Butelke kupuje po najvišji ceni Medarna, LJubljana, Židovska ul. 6. 3109-7 Leico s priborom kupim. Ponudbe s ceno na ogl. ooid. Jutra pod »Leica ln pribor«. 3551-7 Kapital Posojilo dajemo našim članom ln varčevalcem Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana, Dvor-žakova 8. Iščemo pover-lenlke. 199-16 Nudim udeležbo event. prodam res ugoden po6el. Ponudbe na ogl. odd. TUtra pod šifro »Din. 6000«. 3564 18 Stružnica železna, dobro ohranjena, od 1-50 do 2 m, se Išče. Ponud/be na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«. 3505-28 Stroj za izdelovanje opeke streSne cementne, nov s podloženimi ploščami naprodaj od skladišča. Ludvik IleršiČ, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. 3335-29 Mizarji! Lesna industrija! Tristranski skobelni stroj od tukajšnjega skladišča tef več mizarskih univerzalnih strojev ter kombiniranih (poravnalni in skobelni) j« na potu iz Nemčije. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 39. oktobra 13. Telefon 37-54. 3334-29 V najem Trgovino z mešanim blagom vzamem v najem z vsem Inventarjem. Ponudbe pod »V najem« na ogl. odd. Jutra. 3520-17 Posest Lepa stavbna parcela ob glavni Tv-rševi cesti, se poceni proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«. 3549-20 Večje posestvo na periferiji LJubljane, z lepo stanovanjsko hišo, velikimi gospodarskimi poslopji ter 25 oralov zemljišča, ugodno proda »Globus« poslovalnica nepremičnin, Ljubljana, Einonska cesta 25. 3556-20 Stanovanje E nos ob no stanovanje v rili ob cesti na Rožnik 37 oddam. 3528-21 Dvosobno samsko stanovanje se za takoj odida. Vpraša se Aleksandrova 4-1. 3567-21 Stanovanja Dvosobno stanovanje komfortno, v centru ali bližini. Išče solidna, mirna oseba. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo ena 06eba — točna plačnica m stalna«. 3521-21a Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLOTINO BRIUPNTE smarbcde srf1r» ruii!1f v-. bisere itd stbbinske HBKITE TER UKFTHINE PO NAJVIŠJIH CEMfiH strehtvrdka J" EBERLE UljBLJnhfl.TVRSEVA 2 . V' - * . HOTEl^^SLON Hotelir in gostilničar bogat Slovenec, posestnik lz celjske okolice, 38 let star, vdovec brez otrok, žeU poročiti dobro situlrano gospodično z dežele, Slovenko. Po nudbe sprejema diskretno: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. 3533 25 Slovenec — delavec z mesečno plačo 1000 din soliden, neoženjen, rkt., želi poročiti marljivo, solidno Slovenko, kuharico, šiviljo ali delavko z nekaj prihranki. Ponudbe sprejema diskretno: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3 3535-25 Dopisi Mlad študent Bosanec rtct. Seli nadaljevati S tu dlje. žeti poročiti dobro situlrano gospodično, ki bi mu omogočila nadalj-nl študij. Ponudbe nje nlh staršev sprejema diskretno »Rezor«, Zagreb. Poftta 3. 3534-24 Inkognito Dvignite pismo I 3536 24 »Sreč.« Veletrgovec! Petek sa mujeno, zato 20. H. vse isto. 3531-24 Informacije Najrazličnejše naloge izvršrujemo diskretno ln zanesljivo! Preskrbimo naslove v tn- ln moeem-stvu. Izvršujemo vse pisarniške pošle. Zahtevajte Informacije. »Servis biro«. LJubljana, Sv. Petra c. 271, telefon 21-09. Za pismen odgo vor znamko za 10 din. 3548 31 Motorno kolo do 200 ccm v prvovrstnem stanju kupim. Ponudbe na »Servis biro«, Ljubljana. Sv. Petra c. 27-1. Telefon 21-08. Pismenim ponudbam priložite znamke sa din 10. 3541-31 Razno MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno tn po nizki oenl R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. Izgubljeno Psički za smučke izgubljeni v neaeljo men Kolodvorom ln protestantsko cerkvijo. Prosim vrniti. Ing. Kavčič. Ml kloftlčeva c. 19, proti do^ brt nagradi. 3550 28 Izgubil se je ključ znamke Klcker. — Oddati ga Je proti na gradi v ogl odd. Jutra 3541 28 Fige za žganjekuiio po najnižji ceni prodaja tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, telefon 26-07. 58 33 Scotch-Terrier mlada psička, temno al va, se Je zgubila. Kdor jo privede nazaj, ali Ja vi, kje se nahaja, dobi din 500 nagrade. St. Kll-mek. Bled 2. 3532 27 Krasen dom! NOVA VILA, dvostanovanjska, komfortna, 8 sob, stanovanje za hišnika, prostor za garažo, lepe kleti, lastna voda, elektrika, 4000 kv. mtr. sadnega vrta, cementna ograja, gozdni park 15.000 kv. mtr. ob banovinski cesti, bližina Medvod, iz proste roke UGODNO NAPRODAJ. Krasen razgled na Karavanke. Gozd, rair, cvetje, solnce, voda, dobesedno raj na zemlji. Resni kupci naj se obrnejo na: RUDOLF ZOBE, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Ljubitelji pristnih perzijskih PREPROG kakor tudi drugih lepih trpežnih preprog, se opozarjajo na največjo izbero orijentalskih preprog pri staroznani tvrdki »TEHERAN", Ljubljana, šelenburgova 4 dvorišče ki izvršuje strokovno vsa popravila. — Zamenjuje stare! •23 23Z m Novo opremljeno sobo lepo, šolnino, s dvema posteljama ln souporabo kopalnice. oddamo na Iliriji. Naslov v vseh posl. Jutra. 3562-23 Umrl je naš dobri oče, stari oče ia tast Josip Zirovnik nadučitelj v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 4. pop. iz župne cerkve na pokopališče na Bledu. Bled, 18. februarja 1941. Žalujoči otroci in ostala rodbina Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, skrbna mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Mahnič Ana, roj. Ropač soproga narednika vodnika v pokoju 18. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, dne 20. februarja 1941, ob pol 5. uri popoldne z 2al, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, Celovec, Monakovo, dne 18. februarja 1941. ŽALUJOČI OSTALI gledališče DRAMA Sreda, 19.: Šesto nadstropje. Red sreda. Četrtek, 20.: Cigani. Red A. Petek, 21.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Zaprta vrata). Avtor »Šestega nadstropja«, Alfred Ge-hri, je pozoren opazovalec vseh nagibov in reakcij stanovalcev šestega nadstropja. Zanimivo je predoči] dobro srce. usmiljenje in osnovno poStenost v promiskviteti živečih stanovalcev. Avtor ni brez smisla za psihologijo ljudi, ki se bore za obstanek. Igrali bodo Simčičeva. Jan. Gale Gabrijel-čičeva. Sancinova, Slavčeva. P Juvanova, Daneš, Lipah Sever, Mira Danilova Kau-kler Bratina in Blanč. Režiser dr. Kreft. OPERA Sreda, 19.: Rusalka. Red premierski. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške opere. Četrtek, 20.: Sabska kraljica. Red četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške opere. Petek, 21.: zaprto- (Generalka). Sobota, 22.: Tri stare Škatle. Premiera. Opereta. Izven. Op°zarjamo na n°cojSnjo uprizoritev Dvofakove opere »Rusalka« ki se bo izvajala pod vodstvom dirigenta Nika štritofa v režiji Cirila Debevca in koreografiji inž Golov ina. Zasedba: Rusalka Heybalova, Princ Gostič k. g., Ježi-baba Kogejeva, povodni mož Betetto, tri vile Vidalijeva. Ivančičeva. Polajnarjeva, tuja knežnja La-boševa, kuharček Barbičeva, oskrbnik Sla-doljev, lovec Rakovec. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 20. ob 20.15: Visoka pesem. Dobrodelna predstava v korist zimske pomoči. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda 19.: zaprto. Četrtek, 20.: Leva Vida. Gostovanje Danilove in Kralja, članov ljubljanske drame. V nin^nih dneh Vas Kozarček 3ERMET-VINA jbvaruje oripe. — Gostilničarji ga tanko aaroče že majhen sodček. — Zahtevajte oovsod le BEKMET B. MARINKO V A Iz SREMSKIH KARLOV t,EV. Fruftka gora. ! PRODAJALKO prvovrstno ln samostojno MANU-FAKTURISTKO, v starosti do 27 let, sprejmem. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto«. Iz življenja na deželi ČRNA PRI PREVALJAH. Sokolsko društvo zbira med svojim! člani denar ln obleko za zimsko pomoč. Sokol žerjav— Črna pa je priredil smučarske tekme, pri katerih sta zmagala br. Cesar Pavel ml. in br. Pikalo Jože. Lovski odsek MPŽica-Crna je priredil prvo lovsko razstavo v korist zimske pomoči. Na občnem zboru lovskega odseka je bil soglamo izvoljen dosedanji odbor z načelnikom g. Veoel-kom na čelu. Po občnem zboru se je vršilo lovsko-vzgojno predavanje g. dr. Cazafu-re iz Maribora, ki je tudi ocenil razstavljeno rogovje. Razen že starih nagrajenih Fajmutovih gamsovih rogov so bili ocenjeni najboljši gamsovi roglji g. Veselka, najboiiši srnjakovi pa g. ing. Krivčenka. Aprovizacija z moko še ni dobro urejena in primanjkuje krušnih kart. Rudnik je izdal 574.000 din za nabavo slanine in prašičev za delavstvo. Draginja ras* e stalno, vendar imamo po zaslug; vodstva rudnika uvedene draginjske doklade, ki =e vsaka dva mesece spreminjalo. Za februar in marc znaša dragin ska doklada za oženjene delavce z otroki 36 din dnevno. ženitovanjska mrzlica je zdaj v prel-pustu Dopadla naše Korošce. S^mo v Črni in Mežici so preteklo nedeljo vrgli z leče kar 30 parov. ADRIJANCI. Krajevni šolski odbor Je priredil letos za revno šolsko deco bož;č-nicc, pri kateri je bilo obdarovanih 45 otrok. Krajevni šolski odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. R D I Sreda, 19. februarja Ljubljana 7: Jurtanji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Po daljnih krajih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02 Pisani drobiž (plošče). — 14: Poročila, objave. — 17.30: Iz Dvo-fakovih skladb (plošče). — 17.45: Mladinska ura. — 18.30: Plošče. — 18.40 Ali je delo v gospodinjstvu poklic (ga. F. Petrič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 20: »Suhceni za debeli četrtek«. Pisan večer s šalami, petjem ln godbo. Sodelujejo: Radijski orkester, sestre Stritarjeve, S. Avgust in Ci-mermanov kvartet. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 20: prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Orkestralni ln pevski koncert. — 21: Srem-ske pesmi. — 21.30: Ples. — Praga 19.20: Zvočna igra. — 20.20: Simfonični koncert. — 22.30: Operna glasba. — Sofija 20: Koncert Schumannove glasbe. — 21.25: Lahka tn plesna muzika. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Mali orkester. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim: 19.30: Zvočna igra. — 21: Simfonični koncert. — 22.15: Lahka glasba. Naša dobra in ljuba mamica, soproga In hčerka, gospa Julka Gorišek rojena Glaser nas je nenadoma danes za vedno zapustila. K večnemu počitku jo spremimo danes 19. L m. ob %4. uri popoldne iz župnega pokopališča Ruše ▼ rodbinsko grobnico. Prosimo za tiho sožalje. Beograd, Ruše, 16. februarja 1941. Obltel ji Mirko Gorikk ia Viktor Glaser Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa Ironsordij »Jutra« Stanko Virani. — Za Narodno tiskarno cL d. itot tiskarnarja Fran Jeran. — Za iueratai M > ▲loja Novak. — 1M s Tdahljsnt.