Leto XV. [^Štev. 32 r E L P P O N URCDNISTVA 25-67 TELEFON OPRAVE 25—67 In 28—67 r e L C P O N OGLASNEGA ODDELKA 2S-67 Poslovalnici Uublian* Fran4lik»n 6. tet 46—91 Poslovsltiica Celie Prešernova 3 telefon 280 Maribor, 8. in 9. februarja 1941 NAROČNINA NA ME3CC Preleman * uprav* «11 oo ooltl 14 din Dostavlien na dom 16 din talina 30 din POSTNI CPirOVNI PJCIIH' 11*» Cena din 1*— Po zavzetju Benghasija Angleške čete so vkorakale v Benghasi z južne strani — Presenečenje v Benghastju, Kahlri in Londonu — Cirenajka je v celoti v angleški posesti — Napredovanje v Tripofiitanifo - Dogodki v Vzhodni Afriki PODROBNOSTI O ZAVZETJU BENGHASIJA KAHIRA, 8. febr. AP. Zavzetje Ben-Shasjja po angleških četah je Mio včeraj, »malu po prvih vesteh, uradno potrjeno, Prve vesti so pomenite tako veHko senzacijo, da H skoraj nihče ni hotel verjeti, Iz Benghasija samega poročajo, da je Wk> tudi prebivalstvo tega največ jega W®sta v Clrenajki tako presenečeno, ko * Nagledalo prihod angleških čet, da svo-litn lastnim očem ni hotelo verjeti In se pozdravljen 6d vojakov. Vladar je Obiskal prve bojne črte, odlikoval je podčastnike irt vojake, ki so se posebno iž-kazali. Po telefonu je vsa fronta zvedela, da je kralj med vojaki, tako da je bil to zanje pravi prazn;čni dan. Po Vsej fronti so se razlegali vzkliki: »živel kralj jilrljl« Novi napadi na invazijske baze ADMIRAL DARLAN glavni posredovalec maršala Petaina v pogajanjih ž Lavalom iti nčtnSkitni predstavniki v Parizu USA priznavalo Češkoslovaško WASHiNGTUN, 8. febr. UP. Cordell liull je potrdil ponovno, da USA priznavajo svobodna češkoslovaško republiko. Ni pa bi! postavljen poslanik zaradi tehničnih vprašanj, ki se tičejo organizacije nove češkoslovaške vlade v Londonu. **° nemških in angl sikih vesteh so anglsfl znova obmetavali z bombami kraje ob Kanalu — Nad Anglijo sta se pojavili tekom noči le dve nemlkl letali STRELJANJE ČEZ KANAL DOVER, 8. febr. UP. Angleški daljno-Btrelni topovi so včeraj streljali preko Kanala na francoska pritanišča ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 8. febr. Reuter. Angleška "jj&la so v noči na soboto napadla inva- ifn *Hk®> Predvsem Boulogne In Dun-"erque. .J^^DON, 8. febr. Reuter. Uradno po-hnprfi ’ So angleška letala sinoči bom-kal i VSe h*11® na francoski obali, Iz Da i 1 ^ sovražnik podvzel na-tak ™a Eksplozije bomb so bile f|b^.roočne, da so Be tresla okna v gro-Do;^ent’ OI,*tran Kanala. Veliki plameni nitT,rf°v, 80 videti daleč naokrog, v Bikov U sode,ova,° veM° število bomb- GOSTA MEGLA NAD KANALOM v i)N?0N‘ 8- fcbr‘ UP- N«Jh«JM mogla Vide- Z mi J° lcžala vecraJ l,ad Kanalom, sebf ° komai nekaj metrov pred ntd 'JA Ne.,ncl 80 poslali samo dve leta« Potili iJ°- An8*cfiki bombniki so na- v ^clrtek ponori francosko obalo sani Z n* *,m ^ ^unker(luea do Fe. VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 8. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka nemška podmornica ]e potopila dve oboroženi sovražnikovi trgovski ladji s skupno tona-žo 12.000 ton. Ob vzhodni angleški obali se je hitremu motornemu čolnu posrečilo potopiti eno ofoahto britansko ladjo. Angleška letala so kljub slabemu vremenu Izvedla s silo oglednike polete nad zasedenim področjem ob obali. Posamez. itlm letalom se je posrečilo prebiti se skozi obrambo In vreči na neko pristanišče bombe. Povzročena škoda ni velika. Civilno prebivalstvo Je sodelovalo pri gašenju požarov. Pri tej priliki so protiletalske baterije sestrelile eno letalo tipa »Armstrong«, neko drugo britansko VPRAŠANJE EVAKUACIJE CIVILISTOV V ABESINIJI V!CHY, 8. febr. United Press. V VlcBy letalo pa je bilo prisiljeno spustiti se na Je prišel poseben Italijanki odp&sianec tla in je bila posadka ujeta. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 8. febr. DNB. V minili noči so Ob oblačnem vremenu ediuice brit-skih letal poizkusile napasti obale Kanala. Protiletalska obramba je to preprečila. Sovražna letala so vrgla več svetlobnih bomb, da bi lahko videla cilj, vendar so vse bombe padle na prosti svet. Akcija sovražnika je bila s tem omejena le na majhen prostor. Škode ni bilo, z nalogo, da zaprosi za pomoč pri Izselitvi 80.000 Italijanskih kolonistov M Abe-sinlie, za katere obstoji nevarnost, da jih bodo abesinski vstat! tnasakrirali. Navzlic demantijem z ene In druge stra-n! se je izvedelo, da je tak odposlanec b?l v Vicllyfti ter se le že vrnil. CHURCHILL BO GOVORIL PO RADIL LONDON. 8. febr. Reuter. Predsednik vlade Churchill bo govoril po radiu v nedeljo ob 20. po Greenwichu, Franclja ne bo odstopila Bizone V1CHY, 8. febr. Reuter. General Wey-gand je uradno demantiral vse Vesti, po katerih naj bi Francija dovolila Nemčiji, da uporabi Bizerto kot svoje vojno oporišče. Tudi v svojem govoru preko alžirskega radia je Weygand dejal, da med Francijo In Nemčijo ni nobenih pogajanj glede odstopjtve Blzerte, odnosno izkrcanja nemških čet v tem francoskem tu- nizijskem pristanišču. V1CHY. S. febr. UP. Weyj»attd0V0 iz-Javo, da Noničija ne bo dobila nobenega ooerttča v francoski severni Afriki, so Usti prinesli v nezasedeni Franciji po nalogu vlade na prvih mestih. Zanimivo je, da je Wey*and podal to Izjavo v času, ko se Darlan pogaja z Lavalom v Parizu. Prvi Rooseveltovi uspehi Pri pivih glasovanjih v kongresu so dobili Rooseveltovi pooblastilni zakoni večino — iz debate v kongresu ■ Argumenti opozicije proti prezidentovim pooblastilom in pomoči Angliji WASHINGTON, 8. febr. AP. S 60 glasovi večine je kongres odklonil republikanski predlog k Rooseveltovemu načrtu, ki bi Rooseveltu prepovedal odstopi-tev posameznih ameriških vojnih ladij Angliji. Roosevelt je zmagal s 183 proti 123 glasovom. Kongres je tudi odklonil republikansko zahtevo, da se sovjetska Rusiia izloči iz vrste držav, ki naj se okoristijo z Rooseveltovim načrtom. Ta predlog je propadel s 185 glasovi proti ‘14, ker je bik) v debati koostatirano, da bi taka izločitev Rusije samo še približala Rusijo Nemčaji. Vojni minister je sporočil senatnemu odboru za zunanje zadeve, da je politika pomoči Angliji prinesla podvojitev ameriške produkcijske kapacitete od 1. 1939. naprej. Čeprav se je mislilo, da bo končno glasovanje že v petek, se je debata zavlekla. WASHINOTON, 8. fefor. Reuter. Predstavniški dom je sprejel predlog, da se pomoč v vojnem materialu Angliji omeji na milijardo in 300 milijonov dolarjev. Republikanski amandman, po katerem bi predsednik USA ne smel uporabiti vojno mornarico v korist vojskujoči se tuji stranki brez odobren ja kongresa, je bil odklonjen. WASHINGTON, 8. iebr. DNB. Ameriški publicist in izdajatelj listov, Clay-ton Morrison, je v zunanjepolitičnem odboru kritiziral zakon o pomoči Angliji, češ da se bo ameriška demokracija po tem zakonu izpremenila v diktaturo predsednika. Tudi če bo ta zakon le malo časa v veljavi, bo omogočil Rooseveltu, da ustvari položaj, iz katerega bi ne bilo izhoda drugače, kakor z vojno. Ta vojna bi ne bila vojna Amerike, ampak njenega prezidenta. Izkoriščajoč svoj ugled in visoki položaj, razvija Roosevelt razne fantastične misli o invaziji v Ameriko in podobno, vse pa z edinim ciljem, poma- gati Angliji. S tem je Roosevelt že doslej potegnil državno življenje Američanov v evropski spor. Anglija kliče na pomoč Roosevelta, kida zgodovina ga bo obsodila. NEW YORK, 8. febr. DNB. Predstavnik republikancev v senatnem o-dboru je poudaril v svojem govoru po radiu, da zaikon o pomoči Angliji vleče Ameriko v vojno, če USA dovole, da se ta zakon uresniči, bodo postavljene pod vojno diktaturo. Monroeva doktrina je zadostna obramba pred tujimi silami, ki se nimajo vmešavati v zadeve zahodne hemisfere, nasprotno se pa USA ne smejo vtikati v evropske zadeve. WASHINGTON, 8. febr. Reuter. Vojni minister Stimson je senatni odbor obvestil, da bo vojno ministrstvo v štirih, najkasneje v šestih mesecih opremijo ameriško letalstvo z najmodernejšimi modeli vojnih letal. Darlan se je vrnil v Vichy BERN, 8. febr. ZPV. Admiral Darlan se je danes vrnil iz Pariza v Vichy in takoj poročal Petainu o svojih razgovorih, ki jih je imel tam z La valom. Rezultati tega drugega obiska Darlana v Parizu še niso znani. V splošnem sodijo v Vichyju, da vztraja maršal Petain na svojem statišču in ni nikakor pripravljen prepustiti takega položaja, ki bi ogrozil njegovo pozicijo kot vodje Francije in lahko sklepal razne pogodbe brez njegove odobritve. Pač pa izgleda, da je Petain pripravljen tavala zopet sprejeti v vlado, vendar pod določenimi pogoji. Javno mnenje je v nezasedeni Franciji odločno proti Lavalu in njegovi politiki. Na vsak način se pričakuje, da se bo kriza, ki je nastala v zadnjem času v Vichyju, sedaj kmalu rešila. i * ODLIKOVANI PADLI VOJAKI BUKAREŠTA, S. febr. DNB. S kraljevim dekretom je bilo 17 romunskih voja- ker ni verjetno, da bi bilo mogoče rešitev kov> ki so Pad]i v boJn’ z uPorniki- odli-spričo sedanjih razmer še dolgo zavlače- kovani z redom romunske zvezde vati. Nemčija ima 500 podmornic ? RIM, 8. fefor. ZPV. Po nekih vesteh iz ameriškega vira, ki jih posnema »H Re-sto del Carlino«, ima Nemčija sedaj 300 podmornic, od katerih jih je 120 že v vojni službi, dočlm jih 180 še pripravljajo za nastop. V ladjedelnici v Wil-helmshavnu je mogoče gradHi hkratu 26 podmornic in jih dogotoviti v roku 2 do 3 mesecev. Spopad z legionarji v Transilvaniji BUKAREŠTA, 8. febr. ZPV. Na Sedm«-graškem je nastal pred par dnevi krvav spopad med skupino orožnikov in neko četo legionarjev, ki se še vedno drže v pokrajini Danova. V spopadu je bil nevarno ranjen neki legionar. GRČIJA NI DOVOLILA IZKRCANJA ANGLEŽEV ATENE, 8. febr. AT. Ag. Neki tuji list je prinesel vest, da je predsednik grške vlade dovolil, da se v Solunu izkrcajo štiri angleške divizije. Atenska agencija je pooblaščena objaviti odločen demanti te vesti. z redom romunske zvezete in medaljo za hrabrost. MEDNARODNA UNIJA ZA ZAŠČITO OTROK ŽENEVA, 8. febr. Stefani. Mednarodna unija za zaščito otrok zahteva, da se zač no pogajanja med vojskujočimi se stran- NOVI GUVERNER FALKLANDSKIH OTOKOV LONDON, 8. febr. Reuter. Kralj Jurij' kami. Te naj določijo prostore, ki so do- je imenoval Allena Woleya Cardenaila za guvernerja Falklandskih otokov v Južni Ameriki. ROOSEVELTOVO PISMO ČANGKAJŠKU ČUNGKING, S. febr. DNB. Posebni od- nevtralna. Na nji pa je, da prisili Anglijo ločeni izključno za zaščito otrok. Predvideni so tudi ukrepi za prehrano otrok. ITALIJANSKA KRITIKA USA RIM, 8. febr. Stefani. »Popolo d’Italia« piše, kako se Amerika jtrudi, da bi bila poslanec Roosevelta je obiskal maršala ^ popustitvi v blokadi. Tako pa postaja čangkajška m mu izročij o lastnoročno velika Britanija vedno bolj podrejena USA. Ne Roosevelt ne Curchill nista po kazala razumevanja za preskrbo Francije LLOYDOV NASLEDNIK MOYNE LONDON, 8. febr. AP. Namesto pokojnega lorda Lk)yda je bil imenovan za kolonijskega podtajnika lord Moyne, ki je bil nekoč že poljedelski minister. DEMANTIRANE VESTI VICHY, 8. febr. Havas. V osti nekaterih pariškPh listov, da jo angleška vlada izločila francoskim oblastvom v Siriji ultimat, naj do 10. t. m. izroče Angležem vse edinice vojne mornarice, ki so sta-eionirane v vzhodnem Sredozemlju, se zanikujejo. JUŽNOAFRIŠKI STRAŽNIKI V PREISKAVI JOHANNESBURG, 8. febr. Reuter. Petnajst policijskih stražnikov so postavili pred sodnike, ker so pri zadnjih neredih kršili predpise o uporabi orožja. Posebna komisija bo preiskala ves potek dogodkov. USTAVITEV TUJIH LISTOV V BRAZILIJI RIO DE JANE1RO, 8. febr. DNB. Vlada je izdala odlok, da bodo smeli po šestili mesecih izhajati tuji časniki iti časopisi v Braziliji le v državnem, in ne ■-'ič v tuiem jeztku. napisano pismo prezidenta USA. POPHAM V SINGAPURU ŠANGHAJ, 8. febr. DNB. Glavni poveljnik britskih čet na Daljnem vzhodu, sir Robert Brook Popham, je dospel v Singapur, od koder bo potoval v Avstralijo. POTOPLJENA NORVEŠKA LADJA STOCKHOLM, 8. febr. Stefani. Norveška ladja »Rifilke« je bila s topovskimi streli potopljena od neke britske podmornice. Posadka 30 mož je rešena. IZMIŠLJENIH DESET ZAPOVEDI BUENOS AIRES, 8. febr. DNB. Nemško poslaništvo je objavilo preko argentinskih jutrnjikov, da so prosta falzifi-kacija vse trditve, ki so jih prinesli listi pod naslovom: Deset zapovedi narodnega socializma. V teh se iznaša niz zahtev in ugotovitev, ki da so iz nemškega vira. Te falzifiikate širijo protiinemško razpoloženi elementi in nemški uradni krogi niso odgovorni za takšne vesti. z živili s sredstvi, ki jih ima ta država v Ameriki. BILO BI SKRAJNO NEPRAVIČNO MILAN, 8. febr. Stefani. »Corriere del-la Sera« piše: Angleži so hoteli vojno. Vsi dogodki od Poljske do Francije so pokazali, da je Velika Britanija hotela vojno. Devet desetin odgovornosti za vojno pade na londonsko vlado in bilo bi skrajno ■nepravično, 'ce bi Anglija tega ne plačala vsaj deset desetin, ko bo prisiljena v stanje, v katerem ne bo mogla nikomur več škodovati. MEJA PROTI ŠVICI NE BO ZAPRTA RIM, 8. febr. Stefani. Vlada zanika vesti, da namerava mejo proti Švici zapreti. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in toplo vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura —3.2, danes minimalna — 15.4, opoldne —3. Slovenski prvak na 18 km je Tone Razinger (Jesenice) Celje, febr. Ob 9.30 je bil start v mestnem parkr ob brvi za tekmovalce na progi 18 km. Od 47 prijavljenih jih je startalo 36. Startu je prisostvoval tudi zastopnik ministra vojske in mornarice brigadni general Matija Parac iz Maribora, številni predstavniki oblasti, klubov ter mnogo občinstva. Vreme je odlično za tekmovanje ter je pričakovati odličnih rezultatov. Proga za tek je srednje težka, dobro izvedena ter ima višinsko razliko 300 m. V času 1:11:47 je prišel prvi na cilj Razinger Tone (Bratstvo, Jesenice), ki je s tem postal slovenski prvak v teku na 18 km. Po prihodu na cilj je zmagovalec izjavil, da je proga sicer težka, toda odlično markirana in sploh v odličnem stanju. Prevozi! ie že več prog doma in v tu^ni, vetv^ir št* ni enake. Rezultate ostalih tekmovalcev bomo objavili v ponedeljek, ker v času poročila še niso izračunani. NEMŠKA ZMAGA V KLASIČNI KOMBINACIJI ^ Na svetovnem smučarskem prvenstvu v Cortjni d’Ampezzo so bili včeraj na sporedu smučarski skoki za klasično kombinacijo. Na skakalnici v Zuelu je tekmovalo za oceno .v kombinaciji 24 tekmovalcev izmed onih, ki so dan popreje startali v teku na 18 km. Skakalnica in tekmovalci so sc odlično izkazali, mod vsemi skoki ni bilo niti enega s padcem. Med tekmovalci je že vnaprej veljal za favorita Nemec Gustl Berauer, ki je s skokoma 56.5 m in 57 m res tudi odnesel zmago s precejšnjim naskokom pred drugimi. Skupna ocena v klasični kombinaciji je sledeča: 1. Berauer Gustl (Nemčt)a) 431.8; 2. Sa-lonnen (Finska) 414.8, 3. Ostrem (Nemčija) -108.2, 4. Paplas (Finska) 302.-!, 5. Murama prog (Finska) 301.6, 6. Selanger (Švedska) 391*5, v'H7, Dacol ' surati, kjer se znova odpro studenci P^" ue vode. Do Tripolisa je še nad 1000 km poti. Ali in kako jo bodo zmagali Avstralci ter britski motorizirani oddelki, bo pokazal nadaljnji potek bojev. Padec Benghasija predstavila za an-?‘lesko vojno mornarico novo fazo moz-r li akcij v vzhodnem bazemt Sredozemlja. ' -5-ie Naša vofska, naša največja skupna svetinja Jugoslovani imamo redko srečo, da je slavna srbska vojska tudi v novo jugoslovansko armado vnesla svoje visoke tradicije politične strpnosti in izoliranosti joč se, da je od njihovih uspehov in aa-predika na tem področju odvisno, čigava volja bo v bodočnosti vladala svet in v koliko bodo pri tem vpoštevani interesi poedinih skupin. Eden izmed osnovnih pogojev za udarnost oborožene sile pa je njeno notranje zdravje in nekaka vzvišenost nad notranjepolitičnimi razprtijami. Le taka. vsemu notranjemu nadrejena, armada je sposobna v trenutku potrebe združiti ves narod v res kompaktuo celoto in odigrati kot nesporni predstavnik kolektivnih interesov v vseh prilikah odločilno vlogo. Taki skupni interesi, med katerimi zavzemata problem narodne svobode napram zunanjim in reda ter zakonitosti napram notranjim sovražnikom prvo mesto, objektivni in nepristranski za večino naroda, so edino vodilo, po katerem sme vosjka urejevati svoje delo. Vsaka druga pot je zgrešena in mnogi primeri iz najnovejše zgodovine nam kažejo, v kakšen kaos zapade država, kjer se armada s svojega visokega piedestala spusti v vsakdanja politična trenja ter s tem preneha biti od vseh priznani, pravični in nepristranski nosilec državne avtoritete in predstavnik nacionalnih interesov. Jugoslovani imamo, redko srečo, da je Beograd, začetkom februarja. Vojna doba je vtisnila Beogradu resno zunanjost. Nič več bučnih zabav in še tisto, kar je ostalo od »belosvetskega« življenja, se giblje v merah dostojnosti in treznosti. Naša nevtralnost je vsakomur znana in upoštevana. Kratko in jasno smo povedali vsemu svetu, da ne bomo v tej vojni zagovarjali tujih interesov, temveč da bomo skrbeli z vsemi sredstvi le za to, da ne bodo naši interesi trpeli škode. Neštetokrat pa je bilo tudi z drugih strani zagotovljeno spoštovanje nevtralnosti. Naš mir in našo varnost varuje mimo teh formalnih zagotovil tudi čisto preprosta človeška pamet: kdo ficki naj ima interes, narediti si iz največje države na Balkanu nasprotnico? Ali nismo mi za sosede kašča, polna živil? Ali nimamo železniških in vodnih zvez, ki bi, razrušene, zasekale strašno vrzel vsakemu oskrbova- Vtiski iz Beograda Kako so nastale motorizirane oklepne divizije slavna srbska vojska tudi v novo jugoslovansko armado vnesla svoje visoke tradicije politične strpnosti in izoliranosti. Ob vseh notranjih sporih je ostala naša vojska nedotaknjena in njena avtoriteta nikdar ni trpela. Voditelji naše vojske so pokazali mnogo večjo državniško zrelost kot mnogi naši politiki. Ustvarili so institucijo, kjer se Jugoslovani vedno čutimo kot eno, kjer prenehajo vse nazorske ter socialne razlike in stopa pred nas ena sama dolžnost: služiti domovini v cilju ohranitve naše narodne svobode, ki je prvi pogoj vsega našega ustvarjanja in življenja. Ohraniti to veliko plemenito svojstvo naše vojske je bila vedno dolžnost vseh naših odgovornih činiteljev in vsaka kršitev tega načela bi se smatrala za neodpustljiv greh. Zato se pri nas vojska nikoli ni izkoriščala kot sredstvo v boju proti političnim ali idejnim nasprotnikom tega ah onega režima. V času ko divja okoli nas vojna, raste od dneva do dneva spoštovanje in zaupanje do naše oborožene sile. Kakor drugim narodom, ki se zavedajo vrednosti svoje neodvisnosti in svobode, je tudi nam Jugoslovanom naša vojska največja skupna svetinja. Ivo Bošan nju dobršnega dela Evrope? Ves svet že danes ve za te resnice. Prav tako jih pozna naš človek, ki ne more prehvaliti pametne zunanje politike naše vlade. Naša nevtralnost je v Beogradu na vsakem koraku vidna. Poleg najrazličnejših vplivov, ki jih posredujejo dobrf) finansirana društva za »jezikovna«, »kulturna«, »gospodarska« in vsa mogoča druga zbli-žanja, vplivajo na prestolniško javnost v veliki meri tudi različni filmi. V razdalji dobrih dve sto metrov naletiš na Tera-zijah na tri kinematografe, ki prikazujejo vsak svoj svet. V prvem vidiš nemški propagandni film o Siegfriedovi črti in udarni moči nemškega letalstva. Nedaleč vstran predvajajo sovjetski film o Man-nerheimovi črti in kot tretji v vrsti je angleški dokumentarni tednik o britanskem oboroževanju in vojni moči Zedinjenih držav. Pomlad, nemima vojna pomlad je pred rvi vrsti zahvaliti svoji odločni volji in strnjenosti, s katero smo se pripravili odbiti vsako zahtevo ali napad, ki bi ogražal naše življenjske narodne interese. Vemo, zopet bodo mnogi izmed nas klicani, da s puško ob nogi čuvajo našo neodvisnost. Zamenjali jih bodo drugi. In tako se bo najsposobnejši del naroda vrstil na »mrtvi straži« za svojo svobodo. Ponosni bodo. Saj vedo, da izvršujejo plemenito dolžnost, ki jo narod zaupa samo svojim najboljšim. Naj bo njihova Poedina osebna naloga in vloga na videz še tako neznatna in brezpomembna, vendar je sestavni del velike celote, velikega organizma, ki brez pravilnega funkcioniranja vseh teh najmanjših delov ne bi mogel delovati. Sodobno dogajanje je bolj kot katero koli v zgodovini dokazalo upravičenost simbolov pravice: tehtnice in meča. Brez moči prisiliti kršitelja na spoštovanje Pravice postane vsako pravno ali moralno pravilo samo fakultativno. Kdor je močnejši lahko nekaznovan prestopa postavljene meje in k pravici se zatekajo samo slabotni; močnejši si jo kroji po svoji volji. Ce je tako celo med poedkici, potem velja ta toliko bolj za narode, saj se med narodno pravo v primeri z drugimi, posebno poedinca zadevajočimi, pravnimi Področji nahaja še v takoreikoč embri-. onalnem stanju. Tu še vedno velja v skrajnih posledicah pravica močnejšega in med dvema strankama ne odloča v važnih slučajih sodnik, temveč orožje. To je odnos, podoben onemu, ki je vladal med poedinci v prvih začetkih pravne-v Ra reda, ko so dvoboji in spopadi dokazovali na čigavi strani sta pravo in Bog, Redko kateri čas je v tako veliki meri kot današnji pobil trditve nasprotnikov oborožene sile, ki je prvi pogoj za ohranitev življenjskih pravic organiziranih narodov. Realnost življenja je razbila vse nasprotne teoretične dokaze. Komunistična država, diktature in demokracije vse v enaki meri organizirajo m izpopolnjujejo svoje armade, zaveda- Proti napadalcem 0 bombnem napadu na angleško čitalnico v Zagrebu so zagrebške »Novosti« Prinesle daljši članek, kjer ta napad °stro obsojajo ter med drugim pravijo: *Ali ljudje, ki so zakrivili ta napad, kaj mislijo? Ko bi mislili, bi mislili na čas, v njem živimo, mislili bi na svoje mjžnje, na tragedije, ki jih lahko povzroči'0’ na svoje mesto, hrvatsko prestol-nic°, katero degradirajo v džunglo, pol-n° nevarnosti, mislili bi na Hrvatsko, ki J'e za njeno svobodo baje »bore« s tem, a ubijajo kar vprek in tja v on dan, ne meneč se za to, koga utegne zadeti kos Peklenskega stroja. Ko tako delajo, ali mar mislijo, da delajo kako veliko polico, politiko velikih narodov, da delajo namenih velikih držav, da so nekaki sponenti njihove ideje o preureditvi | ^veta, Evrope ler ustvarjanja narodnih ^Jržav? če tako mislijo, - slabo mislijo, -akaj. za velike bi bila prava žalitev že Kola trditev, češ da stoje za dejanji take da stoje /.;i ubijanjem tja v en dan. t'A. mazanjem /ddov, za dejanji, ki ogra-življenja morda ravno takih Ijud 1 J [P :r :'!'val neznane iti temne prikazni «5111 G. Današnja vojna je zasnovana na popolnoma drugačnih načelih, kakor je bila vojna 1914.—1918. Glavna razlika je v motorizaciji. Prvi, ki je predvidel in do vseh detajlov opisal možnost nemškega vdora v Francijo je bil polkovnik in danes general de Gaulle. De Gaulle je 1. 1934 napisal znamenito knjigo »O bodoči najemniški vojski«, v kateri je objavil svoje članke h 1. 1933. Njegove podatke je 1. 1937 navajal tedanji pariški poslanec in poznejši ministrski predsednik Paul Reynau4, Zanimivo je, da je de Gaulle napravil načrt oklepne divizije 1. 1933. in da so Nemci 1. 1935. postavili prvo tako »Pan-zerdivizijo«. Po de Gaulleu naj bi-taka divizija vsebovala: 1. izvidniški odred lahkih tankov s strojnicami in oddelke pehote na avtomobilih, 2. brigado tankov (500), 3. brigado pehote (6 bataljonov), ki bi bila na motociklih ali pa avtokarih na gosenični pogon ter močno oborožena s pomožnim topništvom in proti tankovskim topništvom, 4. brigado mehaniziranega topništva, ki bi imela polk 75 mm topov in polk 105 mm možnarjev, Dobro je to, vsaj narod lahko sam vidi, kaj se pravi biti nevtralen in kaj pomeni nevtralnost. Vzgojno je to za ljudi, ki so bili vedno naučeni prejemati samo enostranske vtiske. In reakcija množic? Prav zadovoljiva je. Vidi se, da jih ni mogoče kupiti, kakor je bilo mogoče nekatere poedince. — Preveč so še sveži spomini na zaceljene rane pri starejših generacijah, da bi st^ pile v tujo službo, kakor včasi to storijo mlajši ljudje, posebno doseljeni. V tem oziru stoji Beograd pred Zagrebom. čeprav se od časa do časa pojavi glas kakšnega srbskega frankovca, ni v Beogradu skupine, ki bi se upala, prodana tujcu, javno nastopati in povrhu še govoriti, da je nacionalni predstavnik Srbov, kakor to delajo nekaterniki v Zagrebu, ki nimajo s hrvatskim narodom nobene zveze ter so samo trhla veja na narodnem drevesu. Notranjepolitično življenje pa nikakor ni v sorazmerju z visoko stopnjo narodovega zunanjepolitičnega spoznanja. Čeprav večina ljudi že priznava zgodovinsko pomembnost sodelovanja Hrvatov v vladi, vendar ne pride do zadovoljivih pojavov skupnostnih manifestacij. Pogosto se sliši, da je še celo Petain postavil konzultativni svet, ki mu bo v različnih prilikah pomagal tolmačiti razpoloženje vsaj nekega dela francoskega prebivalstva. čeprav ta svet nima zakonodajne moči, bo lahko v veliko korist, ker imajo nekateri člani sveta brez dvoma nalogo, da povedo maršalu to, česar bi m« njegovi somišljeniki gotovo ne povedali. V Beogradu poudarjajo važnost konzul tiranja predstavnikov opozicijskega mnenja, čeprav ni misliti na kakšno koncentracijo. Pri tem gredo misli seveda pred vsem na srbsko in slovensko »neudeleženo« javnost. V ostalem pa se v Sibifi ne pojavlja tako akutno vprašanje mladine, kakor g* opažamo pri nas. To je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je vprav cvet srbske mladine, ki bi morala sedaj zasedati položaje starejših, padel v osvobodilni vojni. Zaradi tega in pa zaradi stroge strankarske delitve srbskega javnega življenja ni sploh nikakega mladinskega gibanja. V veliki meri pa je to tudi posledica večje politične zrelosti Srbov, ki znajo mladini pomagati ter jo voditi in ii svetovati. Ker se znajo pravočasno umakniti in prepuščati mesta naslednikom, ki so si jih sami vzgojili, ne prihaja do mučnih scen, ki sa včasi podobne bojem naših ljudi na kmetih za »kot«: zaradi tega vprašanja mladine sploh ni. Rr 5. en bataljon saperjev, 6. kamuflažni bataljon. Prva nemška oklepna divizija, 'ki je bila postavljena 1. 1935 pod imenom »Panzerdivision« je imela: 1. izvidniški odred strojnih pušk »a motorjih m pehote na motociklih in lahkih avtomobilih, 2. brigado tankov (540), 3. brigado strelcev (enako 5 bataljonom pehote) na motociklih in drugih motornih vozilih, z veliko množino pehotnih topov in protitankovskega orožja, 4. topniškega polka 105 mm možnarjev. 5. odreda pijonirjev, 6. specializiranih čet za kamuflažo m izvežbanih za namestitev protitankovskih edinic. Kakor piše James Mark>w v svoji knjigi o generalu de Gaulleu, je poveljnik nemških motoriziranih oddelkov general Guderian javno povedal, da je imel de Gaulle popolnoma pravilen načrt za sestavo oklepne divizije. V Franciji niso poslušali generala de Gaullea i« niso hoteli organizirati obrambe »po globočini«, pač pa so jo »po frontu«. Nemci pa so prevzeli popolnoma de Gaulleove ideje in jih v praksi izpopolnili ter dosegli prodorne uspehe že pri prvih napadih. V tej zvezi bi bilo potrebno omeniti, da imajo svojo posebno teorijo o oklepnih divizijah tudi angleški general Ful-ler in pa ruski generalni štab. Od de Gaulleovega načrta pa se slednja dva razlikujeta pred vsem v tem, da nimata v sestavu oklepne divizije pehote m artilerije, pač pa samo tanke. m m I »Si i Angleški puščavski tanki *o prevzeli nase glavno breme WaveIlove ofenzive na angleško čitalnico v Zagrebu Ob peti obletnici obstoja Kmetske zveze »Kmetska zveza« je slavila pred dnevi pet-1 letnico obstoja. Organizacija združuje v 335 krajevnih skupinah okoli 80.000 članov. Njeno uradno glasilo je mesečnik »Orač«, ki iz- 1 iiaja v 9000 izvodih. Organizacija je nepoli- ‘ tična in ima namen organizirati kmečki stan ! stanovsko, strokovno in kulturno, vzbujati) stanovsko in državljansko zavest, strokovno ga izobraževati, pospeševati njegovo gospodarsko blagostanje, širiti zadružno misel in dajati pobudo za zadružno organizacijo. Piav simpatičen program, le kako je mogoče, da je kmečka organizacija s takim programom stara šele dobrih 5 let? Ali pred temi -leti kmet take organizacije ni potreboval, se bo vprašal vsakdo, ki vsaj nekoliko pozna strokovne organizacije drtigih stanov, ki poslujejo tudi pri nas v Sloveniji že kakih 40— 50 let, zlasti delavske so že skoro vse toliko 1 stare. člani vodstva »Kmetske zveze« pojasnu-jejo to s tem, da je na Štajerskem bila taka organizacija ustanovljena že pred 30 leti, na Kranjskem je pa tvorila odsek Slov. ljudske stranke, ki je po razpustu te stranke tudi prenehal delovati. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da je organizacija edino v taki obliki, kakršno ima sedaj K. Z., sposobna reševati gospodarsko-strokovni problem kmeta in ta problem je tako nujen, in neizbežen, da ga ni z nobenim drugačnim uveljavljanjem mogoče nadomestiti. Najmanj ga pa more nadomestiti s svojim delovanjem politična stranka, katero tvorijo pripadniki različnih stanov, ki že po svoji naravi posluje pred vsem ob volitvah v javne ustanove in nima ne časa in ne smisla za poglabljanje v težak študij strokovnih vprašanj in njihovo reševanje. Kakor je treba iz splošnonarodnega sta-' lišča le obžalovati, (do obhaja strokovna organizacija našega' kmetskega stanu šele 5 letnico obstoja in se v tej kratki dobi ni utegnila usidrati, kakor bi bilo za te težke čase potrebno, tako je pa po drugi strani njena odlika v tem, da nima — konkurence,' ki bi paralizirala njeno delo. Naše delavstvo na žalost ni imelo te sreče. Zadnje čase so, poslovale med našim delavstvom pri nas kar' štiri strokovne- organizacije. Sicer je med nai-starejšiml med njimi že močno napredovala zavest in zahteva po enotni delavski strokovni organizaciji, toda razpoka med njimi je prišla v tradicijo in to je pa težje premagati, kakor bi na videz bilo videti. Strokovna organizacija, če naj bo res strokovna, mora biti vseobča in mora zbirati svoje člane edino le po stroki, vsi drugi vidiki, ki bi združitev preprečevali, morajo biti prepuščeni v reševanje takim ustanovam, ki so zanje specielno ustanovljene. Pri najbolj naprednih delavskih strokovnih organizacijah je to stališče že tako napredovalo, da so pro-klamirale zadnje čase že svojo popolno strankarsko' neodvisnost, prepuščajoč svojemu članstvu popolno svobodo opredelitve v vseh političnih, kulturnih in verskih vprašanjih. Pridržale so si za svoje delovanje le strokovno zastopstvo delavstva in so baš zaradi tega svojega stališča zelo napredovale in bi bile verjetno zelo kmalu ustvarile temelje za eno, I res skupno, ves stan obsegajočo strokovno organizacijo. Kaj bi to pomenilo za vse de- j lavce, ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje, ni treba posebej naglašati. | Tudi kmetska strokovna organizacija se bo prej ali slej znašla pred tem vprašanlem. Ona je vsakemu kmetu nujno potrebna In v bodočih časih brez nje sploh ne bo mogel izhajati. če bo organizacija znala dvigniti svoje delovanje res nad tista vprašanja, ki kmete razdvajajo, in poudarja le tista, ki jih združujejo, potem se bo izognila vsem težavam, ki že 40 let preprečuiejo, da bi se delavci res dokončno uveljavili kot .stan z vsemi posledicami, ki bi jih to dejstvo uveljavilo. V neizmerno korist kmečkemu ljudstvu in vsemu narodu bi bilo, če bi se stvar res tako posrečila. | Kmetska zveza bo v bodočem razvoju go-spodarstva postavljena pred taka težka vpra- j šanja, da ji bo dobrodošla pomoč prav slehernega kmečkega človeka v Sloveniji. Pra- NAMEN POSVEČUJE SREDSTVA«. | Marsikaj je v marksizmu, česar ne moremo sprejeti, toda, svoj največji nemir občutimo prav pred dejstvom, da mark-shem praktično vedno bolj zanikuje ob- j stoj za vse ljudi obvezne etike. Načelo, ; ki so pa pripisovali jezuitom in ki pravi, ' da »namen posvečuje sredstva«, se da- ^ net pojavlja kot obvezno spoznanje so- ^ eialno-nolitičnega sveta. Pripadnikom nadrednega družabnega stališča je dovo- j Ijeno vse, od laži do ubijanja, in to v ^ imen:, tiste velike ideje, ki naj na koncu ' oncev ustvari popolno družbo, človeško bratstvo, zmago nad silami družbe in narave. (E. Kocbek v »Dejanja«, dec. 1940.) * Netočna je trditev, da se svet samo s mhdino začenja, kakor ni pravilno mnenje, da se svet s starimi konča. In prav zato ker poznamo mladino in njih struje, i, mimo mnogih drugih razlogov, za demokratski sistem, ki naiboli odgovarja prirndai logiki stalnega obnavljanja v volitiki državnega življenja. (»Na-precj vilno je nedavno uvodničar v »Slovencu« napisal, da mora biti kmet v današnjem civiliziranem svetu dobro podkovan, če hoče plodno konkurirati na gospodarskem trgu, v času velikih izmenjav blaga, ki so grozile še pred kratkim uničiti slovenskega kmeta. Ni dvoma, da je vojna to vprašanje le odložila. Trenotno kmečkih pridelkov ni težko vnovčiti in vsaj za silo doseči cene, ki zagotavljajo rentabilnost kmečkega dela. Zavedati se ie pa treba, da je kriza, ki je še pred kratkim tolkla našega kmeta, Izvirala iz dejstva, da se je kmečko delo po vseh važnejših državah tehnično tako izpopolnilo, da je bil dostikrat pridelek podvojen Naj služi samo en dokaz tej trditvi. Dočim smo pridelali v Sloveniji na 1 hektar 950 kg živeža, so ga pridelali v ostalih pokrajinah Jugoslavije '040 kg, na Češkem pa okoli 5000 kg Problem je približno tak, kakor je razmerje med čevljarsko obrtjo, ki izdeluje čevlje po starem načinu pa med moderno čevljarsko tovarno, ki izdela na stotisoče parov čevljev na mesec. Te in take misli so nas obdajale ob praznovanju petletnice »Kmetske zveze«, kateri želimo tudi mi, da bi s svojim delovanjem obsegla ves kmečki stan Slovenije, ga združila in vzposobila, da bi rešil svoj prohlem v svojo in v splošno narodno korist. Pridnosti za to mu ne manjka. Manjka mu organizacije in širokega razgleda, če mu bo »Kmetska zveza« to dala, bo izpolnila svoje poslanstvo v zgodovinskem smislu. O. Večina si lahko prilrga vse ugodaos.i, vso svoboščine, če je treba, nikdar pa ®e sme dali Iz rok pravice, da ona voli viauo* Dokler se bodo redno vršile vo.itve, lohko časa bo demokracija v deželi. Prepričani smo ,da Roosevelt ne bo nikdar ameriški diktator; prepričani smo, na večina ameriškega ljudstva se ne no nikdar odrekla svobodnim volitvam in nikdar ne bo pasivno gledala, če bi kakšna manjšina ali diklatorična klika poskusila s pučem. Toliko vere že ima.no v demokracijo ameriškega ljudstva, da to brez skrbi zapišemo. Nastajanje vrednot in osnovni gospodarski činitelji Dragotin Kveder Obdelovanje zemlje In primitivno rudarstvo je prva in najvažnejša stopnja nastajanja vrednot, čim pa posega človeški duh minio fizičnega dela v izdatnejši meri v gospodarjenje, to je, da investirajo gospodareči v delo izredne sposobnosti, zmožnosti ter znanja, potem se tvorba vrednot močno izpopolnjuje. Človeški duh razčlenjuje, porazdeljuje in organizira dela v podjetjih in ustanovah. S tem se gospodarske vrednote ustvarjajo hitreje in v večji množini ter z manjšim naporom z uporabo strojev in racionelnimi načini proizvajanja. Neizbežna in celo nujna posledica poduhovljenega človeškega dela in gospodarjenja je nastajanje kapitala. Tvorba denarnih ka-pitalov je pa v gospodarskem procesu le vnanji izraz za dejstvo, da vsi gospodareči, upravljajoči kakor dela izvršujoči investirajo v neki meri svoje posebne, Izredne, individualne sposobnosti in zmožnosti v narodno-go-spodarski proces. Največje materielne in tudi kulturne vrednote pa morejo v socialnem organizmu nastati le tedaj, ako vdelajo narodno gospodarstvo vodeči krogi v višji meri socialno-etične sposobnosti in kreposti v upravljanje denarnih kapitalov. V različnih načinih, kako denarni kapitali v narodno-gospodarskem procesu nastopajo, kako v socialnem organizmu sploh delujejo, kako se vsak čas izoblikujejo, se posebno značilno razodeva, kakšne socialno-etične kvalitete je duh gospodarstvo vodečih in nadzirajočih. Vrednosti torej nastajajo zaradi tega, da učinkujejo med seboj; priroda s svojimi tvorevinarai, človek s fizičnim delom in duhovnimi sposobnostmi in kapital, odn. proizvodna sredstva. Te tri komponente so osnovni činitelji narodnega gospodarstva. V socialnem organizmu imajo vedno predvsem občestveni značaj in pomen. Zaradi tega ne more biti gospodarjenje in upravljanje z njimi privatna zadeva, odvisna le od samovoljnosti poedinca-iastnika. V današnjem, še neurejenem narodnem gospodarstvu upravljajo sicer še premnogi vodeči gospodarstveniki in drugi odločujoči krogi z osnovnimi gospodarskimi činitelji če-8to kakor s potrošno robo. V današnjih uso-depoinih časih pa že vidimo tudi, da poedinci-lastnlki niti s svojo potrošno robo ne smejo več poljubno razpolagati v prometu in cirkulaciji dobrin. Ako je bilo doslej mogoče, da so finančniki ali skupine upravljajočih često tudi z denarnimi kapitali in drugimi produkcijskimi sredstvi divje špekulirali, ne bo to v bodoče več mogoče. Nekateri poedinel in skupine so v svojem nebrzdanem egoizmu hrepeneli vedno le po čim hitrejšem pomnoževanju obstoječih kapitalov samo s prometom in trgovanjem. Izogibali so se za primerne nizke obresti investirati denarne kapitale v prepotrebno produkcijo dobrin in javna dela. Produkcijskim podjetjem spet je bil denarni kapital za nove investicije na razpolago kvečjemu proti takim neverjetno visokim obrestim, kakor za sezonske kupčije, ki lahko prenesejo visoko-obrest-ne, kratkoročne kredite. Produkciji dobrin za potiebo vsega občestva bi morali biti denarni kapitali ob potrebi na razpolago proti čim nižjim obrestim. V socialnem organizmu bližnje bodočnosti bo z ustrezajočim gospodarskim pravom točno določeno, da je vsako gospodarjenje in upravljanje z osnovnim) gospodarskimi Clni-telji po poedincih ali skupinah eminentno-ob-čestvena zadeva socialnega organizma, nikakor pa ne privatna. Namesto dosedanjega, skoro brezosebnega kapitalističnega narodnega gospodarstva, se bo razvilo skrbno organizirano sposobnoatno narodno gospodarstvo. V socialnem organizmu bodo delovale primerne asociacije zastopnikov vseh treh socialnih področij, prosvetnega, pravno-varnost-nega in gospodarskega. Določevale bodo na osnovi prikladnega gospodarskega prava osebe in skupine oseb, ki se jim sme poveriti upravljanje denarnih kapitalov, kakor drugih proizvodnih sredstev, na pr. zemljo. Te aso-ciaclle bodo pri tem določevanju gledale predvsem tudi na to, ali je kandidat za vodilno gospodarsko mesto tudi dovolj zanesljivega socialno-etičnega značaja, da je v resnici po svojem duhu prežet z načelom skrbstva za vse, za občestvo. Izbrani bodo sicer imeli vse pravice upravljati in gospodariti z denarnimi kapitali, odnosno s poverjenimi jim produkcijskimi sredstvi, kakor 6 svojo lastnino po svoji uvidevnosti. Ali samo dotlej, dokler ima celokupni socialni organizem od niih podjetniške delavnosti na osnovi ustrezajočih izrednih strokovnih in sogialno-etičnih sposobnostih v resnici največjo korist. USA in demokracija Ameriška „Prosveta“ piše: t V zgodovini Amerike še ni bil« tolik« kritičnih knjig napisanih o demokraciji kakor baš v tem letu — člankov in razprav o tem protitnetu v časnikih in magazinih je pa bilo, lahko rečemo, na deset tisoče. Na vsak način mora to nekaj pomenili Ljudje ne pišejo o neki stvari samo zato, da nekaj pišejo, pač pa imajo povod za to, in povod m današnje splošno in vročično ali mrzliftno razmotrlvanje o demokraciji Je svetovna kriza oziroma evropska vojna, katera se bolj in bolj ra zv ti« v drugo svetovno vrjno, v kateri gre za Življenje alt smrt dveh ideologij; demokracije in totalne diktature. Danes je torej kritična doba, v kateri poskuša surova sila v Evropi uničiti demokratični način življenja in ga zamenjali s starim načinom avtoritarizmu ali totalne diktature. Naravno je, da ljudstvu Amerike ni vseeno, kako se konča ta boj. Prvič le izolacija (osamljenje) Amerike vedno bila in še vedno je prevara, kajti Amerika, kakor nobena vefesiln, se ne '♦ure izključiti iz mednarodnega gospodarstva, drugič Je pa Amerika za Švico najatarajia demokratična delala na sveta. , To je vzrok, da ameriški misleci burno razpravljajo o demokraciji in se resno vprašujejo, kakšni so pogoji za ohrano te demokracije in kaj so njene vrednoto. Mi nismo čllali vseh knjig in člankov v ameriškem tisku o demokraciji, ker je lo nemogoče, ampak kolikor smo jih pre-čilari, moramo z veseljem konstarirati, da je velika večina piscev zeta optimistična glede bodočnosti ameriške demokracije; med lemi optimisti niso le nepristranski socialni znanstveniki in objektivni politični ekonomi, temveč tudi pristaši vseh demokratičnih političnih taborov s socialisti vred. Sncfatfcti bi morali hjti prvi, ki bi se I morali zavzeti sa obrauo in obrambo po- litične demokracij«, kajti vsaka nova družba, bi hoče biti boljša kot kapitalistična, katero nadomesti, mora biti demokratična po svojem bistvu. Kajti vsako podržavljanje ali sociallziranje kapitala mrež demokracije pomeni največjo sužnost za delavca, kar dokazuje sovjetska Rusija. Mnogo pesimistov je, ki dvomijo, da bo ameriška demokracija prestala današnjo svetovno krizo in ostala demokracija; strah jih je, da bo demokracija v lastni obrambi sama sebe uničila. Takole modrujejo: ameriška demokracija s svojimi demokratičnimi metodami ne bo kos totalitarnim silam, čim se pa posluži opre-sivnih, diktatoričnih metod, se izpremeni v fašizem in Amerika bo imela svoje diktatorje. Cernu torej oboroževanje in uničujoča vojna, ko pa med ameriškim In evropskim diktatorjem ne bo nobene razlike! Takšno modrovanje je skrajno strahopetno in defetistično, ker v bistvu pomeni, da za demokracijo ni več pomoči, kajti obsojena je v smrt, če se brani ali ne brani, in najbolje je, da nič ne storimo in kar čakajmo, naj pride, kar koli prldo Takšnih pesimistov in defetistov so diktatorji najbolj veseli, ker oni so njih ' najboljši zavezniki v vsaki demokratični 1 deželi. Ce se Amerika posluži restrikcij; na pr. da omeji civilne svoboščine, tedaj lo pomeni, da so svoboščine začasno omejene. Med svetovno vojno so bile civilne svoboščine preoej okrnjene, toda po vojni so bile spet vzpostavljene. Imamo torej izkušnjo, da se ameriška demokracija lahko precej žrtvuje, pri tam pa ne izgubi življenjske sli«. Demokracija lahko začasno žrtvuje vse svoje svoboščine in še vedno se lahko povrne v svoje normalno stanj« — iz-vzemši enega pogoja. Večina mora ob-; držali oblast! To je edini princip demo-! kracije, ki ga nc sme nikdar žrtvovati Č«škl general Šnajdarek je kot grški prostovoljec padel na albanskem bojiššu. V svetovni vojni je bi! prostovoljec francoske vojske ter je dosegel rang polkovnika. Po vojni je posfal v češkoslovaški vojski armijski general. Po kapitulaciji Francije je stopil v grško vojsko ter je pa del v bojih na čelu nekega češkega prostovoljskega oddelka. Bi! je star 70 let. 100.000 dolarjav je doslej izdal ameriški pomožni odbor za Orčijo. GENERAL WEYGAND se mudi v Alžiru, kjer organizira fran-coske kolonialne čete. V zvezi z vestmi# da bo Francija odstopila Bizerto za operacije sil osi, je »v imenu vlade maršala Pčtaina slovesno Izjavil, da so vse govorice o pogajanjih glede odstopa Bi-zerte v Tunisu za izkrcanje nemških čet zlonamerno izmišljene«. Problemi Sredozemlja Sredozemsko morje je bilo od nekdaj kri-žlščno področje interesov velesil. Italija je že v svetovni vojni zasledovala imperialistične cilje v Sredozemlju. Turčiji je odvzela Tripolis in Dodekanez, v znanem Londonskem paktu z dne 26. aprila 1915 si je pa zagotovila vso kontrolo nad Jadranom, Dalmacija bi morala po tem paktu pripasti Italiji, ki bi skupno z Dodekanezom tako rekoč prevladovala v kontroli vzhodnega Sredozemlja. Kasneje se je izkazalo, pišejo »Basler Nach-richten«, da italijanska ekspanzivna politika ne more imeti večjega uspeha. Že pri sklepu Londonskega pakta je Rusija sama računala z možnostjo predora v Sredozemlje prek® Turčije. Ta je bila tedaj na strani osrednjih sil In Moskva je upala, da se ji odpro vrata skozi Dardanele. V februarju 1916 je prišlo do tajne angie-ško-francosko-ruske pogodbe, ki je zagotovila Rusiji Dardanele, vzhodno Tracijo m del maloazijske Turčije kot interesno področje za dostop v Sredozemlje. Razočaranje v Rimu je bilo tedaj veliko. Ko je Sonnino dobil besedilo tajne pogodbe v roke, je terjal za lijo vilajet Smirno. Ni pa mogel prodreti, ker zavezniki niso želeli, aa bi se Italija preveč okrepila v vodah vzhodnega Sredozemlja-Sele izbruh ruske revolucije je pomagal Italijanom k boljšim upom za bodočnost. Na kon ferenci v Saint Jean de Maurienne, apnia 1917 je Sonnino dosegel, da je dobila Jtal|l“ dovoljenje za vojaško akcijo’ v Maii Aziji, 11 področju Adalje, Aidine in Smirne. Rim pa m imel tedaj sredstev, da bi diplomatski uspen tudi realiziral. Pa tudi Amerika je nastopna proti vsakršnim tajnim pogodbam. Vzpon Turčije pod spretnim vodstvom Ke-mala paše, s jsodporo Francozov in RllS®'» je poživil vprašanje Dardanel. Italijanska eks-panzivnost v Mali Aziji je naenkrat ia. Nova Turčija je nastopila kot čimtelj, * ga ni bilo mogoče podcenjevati. Sovjetska Rusija je, zainteresirana na Dardanelah, Poa' pirala Turčijo. Prijateljsko razmerje je trajalo vse do zadnjih dogodkov. Italijan*1 aspiracije po aredozemskem prostoru je o m -jilo tudi zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in pa Grčija. ' Zdaj je stopila Italija skupaj z Nemčijo boj za svoj življenjski prostor. Specifično i lijanski imperializem se je prelevil v sv'' ni, pod vodstvom fašizma in v zvezi z Ne čijo. Nemško sodelovanje v Sredozemlju bi bilo le bolj prijateljska gesta Edcj, **• ,A ših sodelavcev Ribbentropa, dr. P. Sc:h ’ je napisal, da »Nemčija kot evropska ne meji na Sredozemsko morje *,.*? "VnHoča vezana le po svoji prijateljici Italiji. ’ kolonialna politika pa bo dvignila P Sredozemlja tudi za Nemčijo, zato |e J lije za prevlado na tam področju oben di boj Nemčije«. ec Elita smučarskega športa v Celju Jutri pojdejo vsi ljubitelji bele opojnosti v Celje Mesto Celje nam nudi te dni posebno svečano sliko, saj se je odelo v praznično obleko, da dostojno sprejme slovensko smučarsko mladino, kateri se bodo Pridružili tudi »asi« na dilcah s področja hrvatske in srbske smučarske zveze. Velika siportna manifestacija ob Priliki I. izleta slovenskih smučarjev v Celju pomeni torej revijo elHe ^lovenske in jugoslovanske smučarske mladine, ki bo se pomerila v viteški borbi za naslove državnih in narodnih prvakov v posameznih smuških disciplinah. Poleg tekmovalcev se bodo za časa izleta zbrali v Celju tudi prijatelji raznih zimskih športov, ki so na izletnem sporedu, saj bo to redka prilika da bodo v tako kratkem času in skoro na istem kra- ju videli vse najboljše, s čimer razpolaga naš smuški šport. Razumljivo je, da marsikdo ne more prisostvovati vsem izletnim prireditvam, vsakdo pa se bo lahko podal v Celje vsaj v nedeljo, ko bodo na sporedu discipline, ki so za gledalca najprivlačnejše: slalom in smuški skoki. Zlasti za poslednje vlada veliko zanimanje, tekmovali bodo naši državni prvaki, ki majo za seboj že težke mednarodne konkurence, na startu bomo pa videli tudi mlajšo generacijo, zlasti z Gorenjskega, ter smuški naraščaj. x Skakalci so že pridno trenirali na prenovljeni skakalnici v Liscah, ki dopušča skoke do 50 m, mnogi tekmovalci so dosegi1' že znamke preko 40 m. Za vzlet je dovoljena polovična vožnja po državnih železnicah, pa tudi ne glede na to se lahko vsakdo posluži nedeljske povratne karte ter si tako privošči za mal denar res užitka poln nedeljski izlet. Cvet naše mladine se je zgrnil v Celje preko nedelje, da pokaže svoje sposobnosti in velik polet, ki ga je doživel smučarski šport tudi pri nas. Spomnimo se. kako drugi narodi cenijo in pozdravljajo uspehe svojih sinov v športu ter dajmo tudi naši mladini zadoščenje za njeno delo s čim številnejšim posetom celjskih smuških praznikov, kar ji bo služilo v vzpodbudo tudi v bodoče. Vsakdo pa naj s« odiloči najmanje za to: v nedeljo na I. izlet slovenskih smučarjev v Celje. PRECIZNE URE ŽE OD LETA 1856 Spomenica lavnih nameščencev in upokojencev Te dni so poslali javni nameščenci in upokojenci preko svojih stanovskih organizacij spomenico ministrskemu predsedniku in podpredsedniku, ministru financ hi banu dravske banovine. V njej Ponovno opozarjajo na svoj položaj in na zahteve, ki so jih že nekoč sporočili Pristojnim mestom, ter zahtevajo, da se s posegom državne uprave prepreči nadaljnje naraščanje cen, povečajo prejemki vseh državnih uslužbencev in upokojencev na eksistenčni minimum. Uravnajo naj se vse razlike med pre- jemki posameznih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev in da se tako aktivnim kakor upokojenim uslužbencem priznajo za žene in otroke doklade sorazmerno z draginjo. Sicer so bile že vse te zahteve izražene v prvi spomenici hi so jih sedaj samo ponovili. Od zadnje spomenice so se cene življenjskim potrebščinam ponovno dvignile in so se' torej njihovi prejemki dejansko spet znižali. Spomenico je podpisalo 16 stanovskih organizacij Več podpore slovenjgraškemu Zdravstvenemu domu Zdravstveni dOm v Slovenjgradcu je v preteklem letu uspešno deloval za zdravstveno higiensko izboljšanje našega podeželja. V tem okviru je priredil tri razstave: y Pamečah, Šmartnem pri Slovenjgradcu 'o v št. liju pod Turjakom. Teme predajanj so bile: Razvoj, nega in prehrana dojenčka, o nalezljivih boleznih otrok in tbc, o higieni na vasi, o higieni žene in deklet. Skoro vsa predavanja 80 spremljale skioptične slike. Razstave so bile odprte povečini zvečer, ker je podnevi, ko je Prebivalstvo na delu odnosno pri domačem delu, zaščitna sestra, gdč. Anica Burgerjeva, ki je razstavo priredila in vodila, obiskovala ljudi po stanovanjih in nudila vsem potrebnim pomoč z nasveti. V posvetovalnico za matere je prišlo na posvete 550 mater, sestra pa je obiskala 81 domov. Po nasvete za dojenčke je prišlo I36 mater, dočim je zaščitna sestra napravila 133 obiskov k dojenčkom in pri vseh obiskih svetovala, poučevala in s tem svojim delom mnogo storila za zdravje malčkov našega okraja. Pri teh obiskih se je zaščitna sestra obrnila tudi na župane občin s prošnjo za podporo, da je lahko obdarila matere z najpotrebnejšim, to je s perilom,,za dojenčke in z živežem. Mnogim potrebnim je zaščitna sestra v potrebi pomagala, kolikor je bilo v njeni moči. Zato bi bilo potrebno, da bi denarni zavodi in obrati v našem okraju prispevali in omogočili, da bi zdravstveni dom v bodoče lahko podprl vsako siromašno mater in ji nudil Še izdatnejšo pomoč, kakor jo je lahko nudil v preteklem letu. V šolski polikliniki je bilo v preteklem letu 617 ambulantnih pregledov, sestra je opravila 61 obiskov na šole, z roditelji šoloobveznih otrok je imela 77 posvetov brez poziva, na poziv pa je prišlo na posvet 95 mater. 85 otrok je prejelo zdravila Porast hranilnih vlog pri slovenskih hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih bralnic v Ljubljani so se tudi v oktobru novembru preteklega teta razvijale ^i°ge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah ugodno. V oktobru se opaža ^večanje vlog le za 1 milijon din na '•^«825.952, zato pa so se v novembru dvignile skupne vloge kar za 27 milijonov na 1.017.835-514 din, od česar odpade na 12,3.650 hranilnih knjižic 752,2 milij. dLna tekočih računov 265.6 milij. Vloge na knjižice so se povečale v oktobru pri 9 zavodih, v novembru pri ’> vloge v tek. računu v oktobru pri 5, v novembru pa pri 10 zavodih (izmed f®’ ki sploh vodijo tek. račune), skupno 'tanje vlog pa v oktobru pri 8, v no-®mbru celo pri 10 zavodih. Tudi število agateljev je naraslo v oktobru pri 8. novembru pa pri 10 zavodih hi znaša daj 125.184 pod enim krovom, posamezni bloki pa razvrščeni v obliki zvezde in bi se dvigali v 5 do 7 nadstropij. Prvo takšno bolnišnico nameravajo graditi v Beogradu na zemljišču bolnišnice za duševne bolezni. Moderne bolnišnice - ŠKI BLOKI Navadno zavzema gradnja gromne komplekse zemljišč.______ P.nceii strokovnjaki razmišljati o novem aciim gradnie bolnišnic. Zedinili so se ,,leTn- da bi btlo najboljše, graditi bol-bloke. Sorodne panoge bi bile BOLNI- bolnišnie Zato so o Hajdina pri Pluju. V nedeljo, 9. I. rtu bo na Hajdini „domovinski d«tn“. Ob tej priliki bodo uprizorili Finžgarjevo narodno igro „Naša kri", s katero bodo gostovali sosedje od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Začetek govora in igro točno ob 15. Vabljeni tudi Ptujčani! o Za doktorja čiste filozofije je položil izpit v Ljubljani znani črnogorski kulturni delavec, ljubljanski dopisnik beograjske ,,Pravde", novinar g. Milan Rakočevič. Imenovani je prvi Črnogorec, ki se je posvetil eksaktni filozofiji. o V Šoštanju so ustanovili občinski prehranjevalni odbor, kateremu predseduje župan Novak Anton, člani pa so Ivan Šu-mer, trgovec, Ivan Langus, trgovce, Ivan Arzenšek za konzumente, Boltezar Deber-šek za zadruge in Marko Novak. o Smrtna žrlev mazattee. V brežiški bolnišnici ie umrla na posledicah ma-zaštva mladenka M. M. o Potres so čutili v Brežicah v zgodnjih jutranjih urah. Potresni sunek je šel' v smeri severovzhod—jugdvvzhod. o Smučarske tekme šolske mladine pri Sv. Treh Kraljih nad Marenhergom bodo 9. t m. Tekmuje 30 šolarjev. Ker so tu na Kobanskem krasni smučarski tereni bi bilo želeti ,da se tega pomembnega dogodka udeleže tudi smučarji od drugod. Hrano je treba vzeti s seboj. o Blizu Ribnice na Dolenjskem se je smrtno ponesrečil Janez Šmalc iz Brez. Padel je pod težko naložen voz, ki ga je tako poškodoval, da je bil na mestu mrtev. o S senika Je padel in sb ulHI v Ponikvi ob juž. žel. 80 letni posestnik Mihael Golež. o Ogenj v Meži Posestniku t ranču Času v Meži je zgorel kozolec vreden 30.000 din. o Plazovi v Žerjavu. Te dni so snežni plazovi v Žerjavu pri Crni zasuli več avtomobilov in voz, ki so jih komaj rešili. Več avtomobilov je bilo nekaj ur ujetih med plazovi, da je moral priti na pomoč rudniški tovorni avto s plugom. o Bolničarski tečaj RK v Soboti je obiskovalo 27 slušateljic, ki so pri izpitih dosegle prav lepe uspehe. o Vitanje. Odbor za zimsko pomoč je tudi pri nas organiziral nabiralno akcijo. Te dni pobirala po trgu denarne prispevke gg. župan Krajnc Marko in trgovec Jeromol Viktor. Po dosedanjih podatkih sodeč, bo uspeh prav dober. Ker je v naši občini mnogo siromakov, apeliramo na premožnejše sloje, da nabiralcev ne odpravljajo praznih rok. — V nedeljo, D. L m. uprizori v telovadnici osnovne sole ..Društvo kmet. fantov in deklet" iz Škofje vasi zabavno komedijo „Gospod senator". Dobivajo se samo v boljših strokovnih trgovinah Plačujte naročnino za „Večernik" brez opominov! Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odločili smo se. da tolike težave in izdatke rad-nerednosti nekaterih naročnikov na vsak način odpravimo. Zato opozarjamo ceni. naročnike, da bomo v bodoče vsak opomin nerednim nlačnikom naročnine zaračunat; »o din 18.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V današnjih časih ni drugače mogoče, že celo ne dnevniku, ki je — brez pretiravanja — razmeroma najcenejši list na svetu. Naročnino je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu Usta. marveč je tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10.000.—. za. kateri znesek so samo redili plačniki naročnine za »VEČERNIK« zavarovani s posebno polico. Zato prosimo in pozivamo cenj. naročnike: Plačujte naročntno za »VECERNIK« brez opominov! Uprava »VEČERNIK4«, Maribor, Kopališka 6. o Rojstvo in smrt sta se, srečala na Petauj-cih, kjer se je istočasno, ko je umiral stari oče Matija Štefanec, rodilo dekletce. o Sokol v Ljutomeru je v soboto priredil veliko tradicionalno pustno zabavo, ki je prav dobro uspela in bila tudi dobro obiskana. o Na soboški gimnaziji, katere učilnice so prenatrpane z dijaki, je izdelalo koncem prvega polletja 56 (7.83%) učencev z odličnim, 220 (30.77%) s prav dobrim in 189 (26.43%) z dobrini uspehom. Tako je izdelalo vsega skupaj 465 (65.03%) dijakov. Eno slabo oceno je imelo 121, dve slabi 70 in tri ali več slabih pa 59 dijakov. Po § 54 zakona o srednjih šolah jih je bilo od 59 od pouka odstranjenih (več ko pol slabih ocen iz naučnih predmetov) 9. Ni izdelalo 250 (34.97%) dijakov. Neocenjen ni ostal nihče. Na koncu prvega polletja je bilo na zavodu 715 učencev in ti imajo za pouk na razpolago le 8 učilnic. VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VEČERNIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LI- I STA NELJUBE POMOTE. Trboveljski rudniški nameščenci so zborovali Društvo trboveljskih rudniških nameščencev je imelo občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Čibej. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo sodelovalo pri črtu zakona o pokojninskem zavarovanju in pri akciji za izboljšanje socialnega položaja rudniških nameščencev. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Čibej, vprašanju o ureditvi odnosov med rudar- j ki se vneto zavzema za težnie društvenih skim in pokojninskim zavarovanjem, pri I sestavi spreminjevalnih predlogov k na- | članov. Soboški problemi, ki ovirajo gospodarski razmah Vsi so iivdušeni nad Prekmurjem, fojei prehajajo ravna žitna polja v rahto vzvalovane Goričke borove gozdov«. Izhodišče vsem izletom je M. Sobota, ki že lahko s svojimi tremi hoteli, dvema kavarnama in osmimi gostilnami zadovolji tudi najbolj izbirčnega gosta. Kljub avtobusni zvezi pa še vedno pri' haja večina potnikov i vlakom. Ah, kdor se pripelje z njim. se začudi, ko najSe namesto primernega postajnega poslopja staro enonadstropno hišo, ki ie bila grajena za predvojni promet, Za današnje potrebe uvoza in izvoza ne ustreza več. saij nima niti najpotrebnejših prostorov kot so skladišče in čakalnica. Lansko leto je odšlo okrog 70.770 potnikov, prišlo pa jih je 67.480. Še bolj kot osebni promet pa trpi zaradi utesnjenosti tovorni promet, ki je velik, saj ima Sobota že precejšnjo industrijo. Uvozilo se je okrog 2500 in izvozilo 1200 vagonov različnega blaga, ne upoštevajoč posameznih kosovnih pošiljk. Da ie izvoz tako majhen, je pripisati slabi letini, slabim prometnim zvezam in preobremenjenosti postaje, ki ne more vsega niti začasno vskladiščiti. Posameznega kosovnega blaga je bilo odposlanega 270.000 kg in prispeto pa je 376.000 kg. Iz navedenih števtfk je razvidno, da Sobota več sprejema kot pa oddaja. Sobota je tudi središče tujskega prometa in izhodišče za mnoge izlete na vse strani, ki so polne zanimivosti za botanike, ki najdejo alge vvHvox, katere so' velika redkost v slovenskih mlakah. Veselijo pa se tudi, v ostalih krajih že izumirajočega blagodišečega volčina, s katerim so porasli griči okrog Hodoša, močvirnega tulipana in lepih belih široko-Ustnih narcis. Lansko leto je bilo v Soboti 1401 (leta 1939 2461) potnikov s 1739 (3248) prenočninami. Od tega je bilo naših državljanov 1330 (2121), ki so pa spali 1539 (2747) noči v Soboti. To je kratka bilanca soboškega prometa, ki bi se še bolj razvil, če bi bilo vse, kar je potrebno. Mar^oi Narodno vzgojno delo Zenskega društva Materinski tečaj bo visoka šcla vzgoje in nravne izobrazbe Naše Žensko društvo v Mariboru, se z veliko vnemo posveča narodno-vžgoj-nemu delu, zavedajoč se, da dela za pro-speh dece in mladine, za povzdigo morale v družini in zakonu, za javno higieno m kulturno rast našega naroda. S ponovno otvoritvijo Materinskega tečaja v dneh od 11. februarja do 12. marca t. 1., v teh težkih in usode polnih časih, pod vodstvom gospe Jele Levstikove, so nam prirediteljice ustvarile nekaj, kar ima svojo trdno in nepremagljivo mesto. Tak tečaj je prava pot, ki nadomešča našim materam, sedanjim in bodočim, visoko šolo vzgoje in nravne izobrazbe. Saj bodo posamezne gg. predavateljice in predavatelji seznanjali najširše sloje našega ženstva z raznimi panogami, kakor: dne 11. II. Družina in njeno poslanstvo — dr. Meško, 12. II. Rodbina v boju proti tuberkulozi — dr. Radšel, 18. II. Moj otrok naj postane živ ud svojega naroda — proi. Dora Vodnik, 20. II. Otroške bolezni v šolski in predšolski dobi — dr. Lebanova, 26. II. Kaj naj vedo starši o boleznih ušes, nosu, ust in grla — dr. Cundrič. 27. II. Vzgajajmo socialni čut — Pavla Hočevar, 4. III. Knaus-Oginova razkritja in sodobno materinstvo — dr. Marin 5. III. Naš odnos do doraščajoče mladine — Miloš Ledinek 11. III. K'rurške intervencije v otroški dobi — dr. Koprivnik, 12. III. Reveži, grešniki, otroci in vzgoja — dr. Trstenjak. Dolžnost mater, očetov ter naših deklet je, da se tega tečaja udeležijo, saj prihajajo nekatere matere celo z Vlakom in avtobusom iz oddaljenejših krajev, zavedajoč se pri tem, da je le zdrav naraščaj, zdrav zarod, edina podlaga na kateri se lahko zida jak značaj, visoka nravnost ter izrazita duševnost. J. C. Danes vas vabijo obrtniki na svojo prireditev! Slovensko obrtno društvo v Mariboru si je že pred leti nadelo nalogo zgraditi velik obrtniški dom za mojstre, pomočnike in zlasti za obrtniški naraščaj, ki je sedaj brez varstva prepuščen ulici in slabim vplivom. Da si omogočijo sredstva za uresničenje načrta, prireja Slovensko obrtno društvo vsako leto obrtniški ples, ki je postal za Maribor že tradicionalna prireditev, znana po domačnosti in prijetnosti. Na tej obrtniški prireditvi se industrija, trgovstvo in gospodarski krogi -ter vsi, ki prihajajo v življenju v stik z obrtniškim stanom, oddolžijo obmejnemu obrtništvu za njegovo delo. Letošnja prireditev bo drevi v vseh prostorih Sokolskega doma (Union) s pričetkom točno ob 20. Najavljeni so predstavniki mariborskih oblasti in odličniki vsega našega javnega življenja, ki so še vsako leto počastili obrtniški stan s svojim obiskom. S tem bodo pomagali graditi temelj prepotrebnemu obrtniškemu domu v Mariboru. m Nezgode. V kamnolomu je padel ter si poškodoval prsni koš 55 letni delavec igrane Nato h iz Kamnice pri Mariboru. — Kos železa je padel na nogo 19 letnemu livarskemu vajencu Slavku Boletu iz Rač ter mu jo zlomil. — Z zlomljeno nogo so pripeljali v bolnišnico 65 letnega kmečkega dninarja Jožeta Rižmana iz Košakov, ki ga je brcnil konj. — Pri smučanju je padel tako nesrečno, da si je {»škodoval nogo, 14 letni sin upokojenega premikača državnih železnic iz Studencev Maks Šauperl, »Grafika" je zborovala Pevsko in glasbeno društvo »Grafika« je imelo sinoči svoj 14. letni občni zbor, ki ga je vodil večletni predsednik Avgust Oblak. Z njim na čelu je prebredla mnoge zapreke, ki so spočetka ovirale njen razvoj, ter je predvsem njegova zasluga, da hodi danes po sigurni poti navzgor. »Grafiko« lahko prištevamo med najboljše mariborske zbore, kar je posebno dokazala z nastopom v gledališču ob priliki Gutenbergove proslave. Sicer majhen, toda vztrajen zbor naših tiskarjev se je pod umetniškim vodstvom pevovodje Vinka Živka povzpel do višine, s katere bo z lahkoto izpolnil vrzel v interpretaciji naše na- rodne in umetne pesmi. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno uspešno delovanje »bora v preteklem letu. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Mejač Franjo, podpredsednik Svetličič Ivo, tajnik Perše Josip, nam. Breznik Konrad, bht-gajnik Brože Franc, nam. Selinšek Mili, arhivar Tomšič Roman, nadz. odbor: Druzovič Ivan, Gabrijan Lojze. Občni zbor in delovanje »Grafike« v preteklem letu sta pokazala, da kljub kritičnim časom še živi pesem v nas. Z ustanovitvijo mariborske relejne radijske postaje pa bo podana za gojitev narodne in umetne pesmi nova vzpodbuda. Avtobusni promet se normalizira Včerajšnje poizkusne vožnje mestnih avtobusov na podeželskih progah so uspele, vsi vozovi so dospeli na cilj, seveda s precejšnjimi zamudami, ki so za enkrat neizogibne. Z današnjim dnem imamo torej zopet redni avtobusni promet na vseh podeželskih progah razen v Selnico ob Dravi in v Pekre, kjer obratovanje še vedno ni mogoče zaradi visokega snega, odnosno slabih cest. »OD ŠIBENIKA DO ULCINJA« je bil naslov predavanju Ljudevita Gries-bacha iz Zagreba, ki ga je imel na Ljudski univerzi. Spremljalo ga je prikazovanje 200 uspelih diapozitivov v naravnih barvah. Udeležba občinstva je bila velika ter je žel predavatelj posebno za nekatere svoje duhovite domislice mnogo priznanja. TEČAJ ZA MESARSKE VAJENCE Združenje mesarjev za inesto Maribor bo priredilo za mesarske vajence tečaj v nedeljo, 9. febr., ob 14. v prostorih združenja v Vetrinjski ulici W\. Predavalo se bo o najvažnejših predmetih, ld jih mora vajenec poznati pri teoretskem izpitu. Zaradi tegj je dolžnost vsakega mojstra, da pošlje svoje vajence na ta tečaj, ki bo popolnoma brezplačen. m f Karlu Štancerju v slov«. Nepričakovano se je poslovil od nas g. Karol Štancer, trg potnik in rez. oficir, ki mu je bila življenjska usoda tako malo naklonjena Njegov pogreb ua Pobrežju je pokazal njegovo priljubljenost, saj je bil svojim prijateljem in znancem vedno na razpolago nasveti in pomočjo. Zaradi pomanjkanja redslev mu ni bilo usojeno končali sln- t po dico, 12 dni slabo meglo in 5 dni ivie- kramtiania Ptice, dresirane rta glasbene tone Večina ptic ima smisel za glasbo, melodije in ritem Slehernemu človeku je znano, da imajo ptioe velik smisel za glasbo oz. muzika Inost. Tako na priliko na.š navadni kos izpreimnja eno in isto temo v vseh modulacijah, skrajšuje in podaljšuje tem-Po, ritem, barvo tona ter celo izboljšava razne svt>je motive. O muzikalnem občutju in smislu ptic je vršil zanimive poskuse znani nemški zoolog Sigrid Knecht, profesor na zoološkem institutu monakovske univerze. Ptice najrazličnejših vrst, dresirane na tone, so morale dobivati hrano za poedine zvočne učinke. Morale so znati razlikovati ta in ta »ton hrane« od tega in tega tona. Po pričetem intervalu od ene do druge oktave se je ton polagoma zmanjševal. Prof. Knecht je s poskusi ugotovil, da razlikujejo ptice cek> osminke in četrtinke to-'ia. Vendar pa se njih sposobnost razlikovanja manjša, Čim višji je položaj tona. Nadalje so poskusi pokazali, da morejo zaznati ptice osem do devet oktav, dočim zazna človeško uho 11 do 12 oktav. Ptioe imajo, tako trdi prof. Knecht, izredno razvit čut za tone in zvoke, to se pravi, da imajo dober sluh te posluh. Izprememba pozicije tona pri PMcah je pokazala, da imajo ptice možnost spreminjati lego tonov. Tako so na Priliko zdresirali neko papigo na ta način, da je pri terci f/a3 vsakokrat zahtevala hrano, dočim je bila pri kvarti istega zvoka povsem ravnodušna. In tega se je papiga naučila že po petem Poskusu. In pravtako ravnodušno se je Papiga ravnala, če so ji predvajali najrazličnejše druge zvoke v vseh drugih Položajih, razen v navedeni terci. Ptica je torej sposobna, da poedini zvok in po-edini napev prepozna v raznih tonskih Pozicijah. Vsi poskusi so sicer naleteli Gangsterska roža Znano je, da je na svetu nekaj mesojedih rastlin, ki na zelo zanimiv način Privabljajo svoje žrtve. Med njimi bo verjetno najbolj zanimiva izredno lepa cvetlica »Rosee de soleil«. Njen cvet ima čudovito lepo rdečo barvo, živo kot ogenj. S tem privablja k sebi razne žuželke in mrčes, čim na priliko sede na cvet metulj, izloči cvetlica lepljivi sok, v katerega se vjame metulj. čim bolj se skuša metulj rešiti iz lepljivih »krempljev«, tembolj se vanje zapleta ter leze globlje in globlje v cvetno čašo. Nato roža zgrne in zapre cvetne liste. Metulj se zaduši v cvetni čaši, ljubka sončna roža pa prične s — pojedino. na velike težave ter še danes niso prinesli popolne slike o muzikalni sposobnosti oz. občutju ptic. Nedvomno pa je bilo ugotovljeno, da ima velika večina ptic dober posluh, smisel za lepoto zvo- ka, melodijo in ritem. Ta »akustična produktivnost« ptic je torej zadosten dokaz, da imajo tudi ptice dar muzikalno-sti, ki po posluhu malone dosega tozadevne človekove zmožnosti. Zimska idila na Daljnjem severu i Osico in mišMa Iz b!‘;.njc~a sozda se je priplazila lisic;, na dvorišče in se skozi priprta vrata .•••plazila na s.'ui'.;, ]:'cr je pričela vohljati in iskati nekaj za pod zob. Iz kota je nenadoma nekaj zasuštelo... Iz slame je pokukala mala miška in radovedno pogledala krvoločno lisico. Tetki lisici seveda ni bilo všeč, da bi jo kdo opazoval pri njenem nočnem pohodu; razjezila se je in nahrulila miško: — Nikar mi ne hodi na pot... ti, navadno smetje... izgubi se odtod. Če bi bila jaz tako neznatna kot si ti, bi me bilo sram pokazati se na svetlo ter pogledati velikim živalim v oči... Miška je to omalovaževanje mirno pogoltnila in še naprej mežikala s svojimi drobnimi, živimi očesci v lisico, šu-štenje je slednjič prebudilo gospodarja, ki je s puško pretrgal nit življenja grabežljivi in bahavi lisici. Miška se je pa mirno umaknila v razpoko pod desko in si dejala: — Kako imenitno je, da sem tako majhna in neznatna... Po šestih letih se Je vrnil NENAVADEN PRIMER LEGENDARNE ZVESTOBE PSA Znauo je, da imajo psi neverjetno iz-brušen čut za orientacijo, naravnost legendama pa je njihova zvestoba do človeka-gospodarja. Pred nedavnim je časopisje obširno poročalo o nekem ameriškem buldogu, ki je po naravnost brezupnem iskanju slednjič našel svojega gospodarja. Še značilnejsi slučaj se je dogodil te dni v Nemčiji. V noči je zbudilo neko družino v Porenju silovito pasje lajanje. Ker se lajež le ni hotel PTICA S ŠTIRIMI NOGAMI Neki prirodoslovec je odkril pred nedavnim v Južni Ameriki ptico, ki ima štiri noge. Ta ptica, ki jo nazivajo »dre-kon«, živi v Patagoniji in južnih pokrajinah Argentine. Precej je podobna našemu kuščarju, le po životu je vsa pokrita z raznobarvnim perjem. Navadno živi v pečinah, kjer tudi leže jajca in vali mladiče. Njen let je nekoliko teži od leta navadnih ptic, vendar pa more vzleteti do 120 metrov visoko ter se del j časa vzdržati v zraku. poleči, je gospodar vstal in stopil pred' hišo. Presenečen je ugotovil, da čaka na travniku pred hišo njegov ovčarski pes, ki ga je bil pred šestimi leti na popolnoma drugem kraju prodal. Žival je pobegnila, prešla več sto kilometrov in nazadnje našla svojega prvega gospodar^ ja. Čudak med živalmi Ljudje sodijo, da je hrček pravcati simbol požrešnosti in kopičenja zalog, navadno pa ne vedo, da je med živalmi, ki prespijo zimo, pravcati čudak. Ko namreč hrček pozimi spi svoje zimsko spanje, se ob točno določeni uri prebudi vsak peti dan in v polsnu dremavo poje velik obrok hrane, ki si jo je skozi vse leto nabiral na zalogo. V tem dremavem stanju pa poje mnogo več, kot poje sicer poleti, zato mu nikar ne zamerimo njegove velike vneme za kopičenje zalog, saj njegova hrana ni in bržčas nikoli ne bo na aprovizacijske karte. SRČNA PLEMENITOST Rimski cesar Tit Vespazijan je bil znan radi svoje človekoljubnosti. Ob neki priliki je dejal: »Zame je izgubljen sleherni dan, v katerem nisem osrečil vsaj dveh ljudi!« V Parizu pa so v zvezi s tem govorili o neki znani markizi: »Ona je plemenita kot cesar Tit!« Na Islandiji so bili nekoč veliki bukovi gozdovi Iz podatkov, ki so jih zadnje desetletje zbrali nekateri evropski prirodo-slovci, se da upravičeno sklepati, da v prejšnjih dobah klimatične razmere niso bile take kot so danes. Nekateri predeli naše Zemlje so bili hladnejši, drugi spet toplejši ko dandanes. Tekom tisočletij in stoletij pa so se klimatične razmere zaradi najrazličnejših okolnosti izpreminja-le in ponekod temeljito izpremenile, kar se da dokazati na več načinov. Tako je na priliko v arktičnih pokra- Psihološki tečaj Martina Kofca Vse pravice pridržane. Prevodi, ponatisi in izvlečki brez avtorjevega dovoljenja prepoved ant. I>a bo torej naše življenje boljše, moramo. kušnja nas uči, da lahko temu vprašanju mir- Postati boljši ljudje. Da pa lahko postanemo °°ljši, se moramo s spoznanji obogatiti. Preden pa slabo sploh sprevidimo in začnemo ■skati nekaj boljšega, da si s tem ugladlmo P°t do novih spoznanj, nam mora slabo naprtiti trpljenje. Iz tega sledi, da je trpljenje Uost k sreči. .Razumljivo je pa, da bo vse trpljenje izginilo šele tedaj iz našega življenja, ko bomo dosegli popolnost in ne bomo imeli ničesar J^eč spoznavati, ko bomo vse zakone naše "itnosti doumeli in se zaradi tega nikoli ne oomo več motili. „ K temu velikemu cilju naj utira pot tale te-'aJ Doprinese naj svoj delež k izboljšanju na^ili življenjskih razmer, izoblikuje naj nesrečne ljudi v srečne, nevednim naj odpre °c>, da se bodo v polni meri zavedali svojih ^ogočnih duševnih sil in jih bodo znali v pol-j11 meri uporabljati, sebi in drugim v prid, ^jti ie tako si bodo ustvarili vse pogoje za mijno, srečno in zadovoljno bodoče življenje. . Vsak stroj lahko deluje brez napak in res Zadovoljivo samo tedaj, če sleherno kolo brez-,’bno prime v drugega. Prav tako bo tudi pa-življenje šele tedaj postalo skladrio in brez jezav, io stala do drug-o dne ali pa vsaj do večera istega cina ■ Smetano posnan.cle. mleko imate za na- i slednji dan — mleko naslednjega dne pa zopet pustile stali. Ce boste imeli mleko na hladnem prostoru, 1» os'a!o do druge»* .1____._____I.;*i ..a Im vedno pri hiši pa Ali so vaši otroci zbirčni? Okusiti je treba, potem šele veš, koliko trpi mati, ki ima žbirčne otroke. Dasi je morda pri hiši vsega dovolj, so otroci bledi in slabotni. Mater je kar sram, da njeni otroci tako bedno izgledajo. Svojim znankam toži in tarna, češ, nočejo jesti, pa naj skuham karkoli. Samo to in to jedo, samo tega pa ne morem kuhati. Kaj je ukreniti v tem slučaju? Pelji otroke k zdravniku. Izključeno ni, da so morda bolni, verjetno pa ni. Krivda bo bržčas na tvoji strani, mati. Matere si v premnogih slučajih otroke glede hrane same pokvarijo. Ko napoči doba. ko začne otrok v glavnem uživati vso mešano hrano, takrat nekatere mamice ne vedo, kaj bi svojemu ljubljenčku skuhale, da bi se ja bolj sladko držal. »Srček, kaj boš papcal, kaj naj ti mamica skuha itd.« zvenijo pogovori med mamico in takim malim scartlanim PRIPOMBE K JEDILNIKU V ponedeljkovem jedilniku je omenjena fižolova juha s smetano. Morda bo katera dejala izmed gospodinj, da je smetana dandanes povprečnemu človeku precej draga in nedostopna stvar. Seveda je smetana draga, saj je drago že mleko. Radi tega si moramo smetano sedaj pridelati doma. Mleko kupile gotovo vsak dan. Vsako_ mleko da nekoliko smetane. Bore malo imate od tega, če pojeste to smetano na kavi, kjer ni neobhodno potrebna, dočim marsikatere jedi brez smetane ne morete dne brezhibno nekaj smetane. V 'četrtek ie namenjen za večerjo iraH* ccsM krassplr. Ako kuhamo opoldne j’-1110 iz prekajenega mesa in jemo potem prekajeno meso z zeljem in krompirjem, razdelimo meso tako ,rla ostane košček za večerjo 1 Običa'no smo delali francoski kromtrir lako, aa smo dodali šun .e. Sedaj bi bilo to malo drago in tudi bi morali Šunko nalašč radi te večerje kupovati če pa kupimo kos prekajenega mesa. opravimo za obed in večerjo. Tudi trdo kuna-. nih jajc ne bomo dali v krompir loliko kot j poprej temveč samo eno, pač pa bomo to I na drobno sesekljali, da l>o na vsa'.;o piast | krompirja prišlo tudi nekoliko jajca. I JnfctUfni z>itck predstavlja sedaj precej drago jed. Moka, sladkor in jabolka so d ra; ga, jajca tudi. Ker pa bomo morali vzeti I meslo bele moke enotno, bo treba dodali več masla ali smetane ,da bo leslo krhko. Cenena ter za spremembo prav dobra jed je kr»mpJrjevka. Krompir postaja sedaj sladek. Ima vsakovrstne okuse in ako nima kake jačje primesi, nam prav nič vcc ne ugaja. Pa si pomagamo s krompirjev* ko — prvič bo izprememba, drugič pa> nam bo bolj dišalo. — Za 4—6 člansko družino vzami' 3 litrsko posodo. Nalupi in nareži v kolobarje krompirja. Open ga in zloži v posodo, katero si nekoliko pomazala z mastjo. V lončku slepi v približno Četrt litra vode 1 žlico enotno moke in noževo konico paprike. S to mešanico prelij krompir. Na vrh daj par kosmičev masti. Krompir postavi v pečioo, da se speče in dobi na vrhu lepo rjavo skorjo. Jed serviraj s solato. Ne posluša te brezvestnih Jezikov bitjem. In otrok si po svoji pametni pameti izmišljuje vsemogoče sladkarije in oslarije, s katerimi mu potem mati napolni želodec. Kmalu je zdrav otroški tek ■ ubit, otrok je še samo to, kar mu pač trenutno diši. Drugo gorje je v. tem, da takšne matere odpravijo pri otroku ves dnevni red glede prehrane. Ves ljubi dan mu tiščijo nekaj v usta. Ko je čas obeda ali večerje, ne čuti otrok nikake lakote, kakor bi bik) po 2—3 urnem skakanju pričakovati. Ti si gospodar otroku m tvoja pametna volja mora obveljati. Otrok mora jesti vse, kar je njegovi starosti primemo. Tudi zanj prihaja v poštev le 5 dnevnih obrokov, katerih se mora točno držati. Ne zalagaj otroka s sladkarijami. Otrokove solze naj ne spreminjajo tvojih načel. Če boš postopala tako, boš imela zdravega otroka, ki bo jedel vse. Meščanske gospodinje se nahajajo zadnje čase v pravi živčni vojni. Zahajajo vsak dan na trg, srečavajo tam razne znanke in neznanke ter se zapletajo z njimi v vsakovrstne pogovore, namesto da bi raje brž kupile, kar potrebujejo ter hitele domov po svojih opravkih. Napravijo seveda baš obrtno. S podesetorjeno pozornostjo poslušajo najnovejše trške novice, pozabijo pa, po kaj so prišle na trg ter pridejo prepozno domov vse zbegane. Družina dobi radi tega najprej novloe, potem šele obed. Ja, seveda, saj pa te novice tudi niso karsibodi. Živimo ja v časih, ko »vsega zmanjkuje« po zaslugah ljudskih jezikov. Verjetno je torej, da deluje na lahkoverno gospodinjo zelo porazno novica, češ, zmanjkalo bo tega in tega. Vsak dan česa zmanjka v bujni domišljiji raznih hujskačev, ki si obetajo od tega bogve kakšen dobiček, če nič drugega, pa uživajo v ljudski zmedi. So to neki sadistični tipi, ki bi jim trebak) prav stro go stopiti na prste. Kolikokrat smo že slišali, da bo zmanjkalo moke, sladkor- ja, mila, čaja, riža, vžigalic, in kaj vem, česa še vsega, in vendar imamo še vsega dovolj Če trenutno česa zmanjka, temu ja ni krivo resnično pomanjkanje teh živil, temveč brezvestna špekulacija '.er kopičenje s strani najlahkovemejših izmed lahkovernih, ki so raznim kvantam tako nasedli, da so res svoj denar vtak- Naredna. s4o£ica uplivs na vat organizem. Dobro sredstvo ra odvaja* ii ki unesljivo deluj« 1» Ima prijeten oltus, je M. riti.tMnuAun.il nili v zalogo živil, tako da si sedaj še kravate nimajo s čim kupiti, Uvidite torej že, da je pol današnjega stanja kriva te hujskarija. KAKO JE HRANITI MOKO Moko je treba djati v tako posodo, v kateri se more večkrat premešati. Ako pa se pusti stlačena v vrečah, zadahne kmalu in je ';s!ed tega manj zdrava od pravilno spravljene. Jed, napravljena iz zaduhlje moke je neokusna. W. E. HARTHELL: 43 ZENA V DŽUNGLI Bkaotlini roman iz INDIJG »Al! right, sahib!« James Wilgard se je prestrašen obrnil. Brez razumevanja je strmel v priklanjajočega se Ghagiro. Svoj ukaz je bil popolnoma pozabil. »Ostavi me v miru, slišiš?« ga je nahrulil. Užaljen je neslišno izginil Indec. V tretje so drsele ostre oči Američana preko članka, ki je zlobno glosiral Beatin neuspeh. Na koncu ie list prinašal posnetek risbe, ki jo je bila Beata narisala na mestu najdbe otrokove zapestnice. Poleg te risbe se je za primero bleščala podoba cigana v odlični reprodukciji. »Zagonetno ostane na slučaju«, je pisal novinar naprej, »da ^e risba, ki jo spoštovani čitatelj vidi, natanko ujema s fotografijo. Celo bradavica na desni strani nosu ne manjka. Ker pa je mora'a policija po natančnem križnem zasliševanju in naj-skrbnejšem preiskovanju Charamana Bhute in njegove ljudi spustiti, ker so se izkazali kot popolnoma nedolžni pri vsej stvari, nam preostaja samo še pojasnilo. da je morala mrs. Wilgard tega Charamana Bhuto nekoč videti, si vtisniti — mogoče podzavestno — njegovo podobo v spomin in jo v nekem razburjenem trenutku obnoviti. Podzavest, nič drugega. Kakor ne moremo odreči materi, ki išče svojega otroka, iskrenega sočutja, prav tako globoko je na drugi strani obžalovati, da je čisto navadna ženska histerija prizadejala celi armadi vrlih britanskih uradnikov in našemu najboljšemu poznavalcu Indije Henryju For-restu toliko nepotrebnega truda in skrbi, ki bi jih bili lahko posvetili koristnejšim stvarem « James VVilgard je stisnil pesti in Jih vihtel, kakor da ima pisca članka živega pred seboj. »Sahib!« »K vragu, pusti me pri miru!« Debeli hišnik se je z obtožujočim pogledom umaknil še bolj vase. »Forrest-sahib pravi — vpraša, ali ga hoče Wilgard-sahib sprejeti«, je Izjecljal plašno. »Forrest? — Mister Henry Forrest? — Čigar prihod v Kalkuto so včeraj javili časopisi?« Jnmcs Wi!gard se visoko vzravna. »Naprej z njim!« je zakričal na Indca Zavesa se je za Ghagiro stmMa in se takoj nato zopet razdelila. — Čez prag *e z vljudnim smehljajem stopil Henry Forrest in pozdravil. »Sam prav vesel, da vas vidim, sir«, je godrnjal James Wllgard, ko mu je stiskal roko in ga vabil, naj sede. »Pet minut pozneje bi me že ne našli več.« Njegov pogled je šinil po »Times of Ihdia« in njegova desnica se je položila čezenj s skrčenimi prsti, pokrivajoč članek mister Johna Smitha. »Ta oslarija tu — ali sle jo brali?« Forrest se je sklonil. »Kupil sem si Številko na ulici, da. — Zato sem tukaj.« »Tudi vi občutite to kot nesramnost in boste temu prostaškemu pisunu —« »Oprostite, mister Wilgard«, se je Anglež umaknil pred Američanovo nenavadno burnostjo. »Da — in ne. — Ne prihajam zaradi tega Članka — jaz sem »Timesom« svoj odgovor že telefoniral. Pisec članka se še danes opraviči pri vas.« »Oprostite. — Pri ravnateljstvu lista samem se bom —e »Dovolite!« Forrest se je naslonil nazaj in opravičeval prekinitev z najvljud-nejšim smehljajem. »Mogoče ima kako vrednost, kar vam bom še povedal./ James Wi!gard se ugrizne v ustnico 'n se molče prikloni. »Prihajam \z Allahabada«, je nadaljeval Forrest. »Naravnost od missis Wil-gard — dovolite prosim, da vam poročam do konca. — S svojim prihodom sem se zamudil samo zaradi bivanja v mestih ob poti — poizkusa, da bi Agnes — hm * V za^resri j* mencal An«r>e£. Napete je odprl James W%ard usta, toda zaprl jih je zopet, ne da bi vprašal. Samo njegove stisnjene, košate obrvi in na pol povešene trepaln ce so raziskovale gladko obrit obraz Henryja Forresta. »Izid — prihajam s praznimi rokami — Tu ni ničesar več storiti, otrok je iz; gubljen. Na tem svetu ga mati ne bo vec našla — Povsod isto, povsod skoro posmehljiv odgovor: nič.« »Nič,« je dejal stari Američan. »Nič.« Oba moža sta globoko vzdihnila. Molčala sta in se izogibala spogleda. »In — in Beata?« James VVilgard ni dvignil oči, zato ni vidol brezmočne kretnje drugega. »Ona išče darrt.« James Wilgard plane kvišku. »Ona išče dalje?« »Yes.« V izbruhu jeze stopi stari li košku, ki ga je zakotalil po sobi in stresel iz We' ga odprte ovitke pisem. Ona išče dalje! Nemogoče! Zdnj. ko ves svet smatra za histerično lovilko senzacij? »Nori ste. sir-« je de.ial hrpavo. Henry Forrest je samo zmignil z ra' meni in sc dvignil. »Oprostite, mister Wilgard, to v« m od nje same.« »Pravim vam.« zakliče James ^.l* Sard divje »ta babnica je bazna! — Slišite, blazna, zmeiana. nora. neumna 5^;š;ie — dam jo *a#reti v damico! Bom jj —« Duen predor skozi blokado: 14 Vstefa Ircev s pomočjo Nemcev se je ponesrečila Komod ,e je konec — Pot v ujetniitvo in bretutpelen pobeg — Dobra Informacijska sluib« Angležev onemogočila izdalo za hrbtom EPIZODA Z GRAMOFONOM — Za boga, človek! Kaj pa še dela na krovu? — Hotel sem rešiti še gramofon! je dejal mož, in že se je spuščal po vrvi na morje. Medtem mu je pa padel gramofon izpod rok in izginil v morju ... Z največjo muko smo se skušali čimprej odstraniti od ladje, ki bo vsak čas eksplodirala. Na srednjem delu ladje je nastala .močna detonacija, žvepleno-rdeč oblak dima je švignil pod nebo. če ne bomo hiteli od tod, nam bo vsa ladja švignila mimo ušes. GRANATE Z „BLUEBELLA" Medtem je izpregovoril »Bluebell« Granate so padale okrog »Aud«, kam, nismo točno videli, ker je ladja stala visoko pred nami. Z vseh strani luke so hitele tudi druge vojne ladje k nam. Istočasno smo začuli vzklike z našega drugega čolna. Menda ja ni »Bluebelk j streljal vanj. Ker bi bil vsak odpor od naše strani zaman. sem po navodilih naše admiralitete razobesil belo zastavo. Ko smo prišli okrog ladje, smo videli, da ie naš čoln nepoškodovan Angleži so spoštovali zakone in niso * streliali vanj. »Aud« se je vedno bolj dvigala s sprednjim delom svojega trupa. Po morju so plaval: razni predmeti tovora. Daljnjih eksplozij ni bilo, ker je voda že spočetka zalila strelivo Mirilo je 4 do 5 minut od prve detonacije. Tedai se je začela »Aud« dvigati še više s sprednjim delom, nastalo je na njej zamolklo ropotanje. Lbmili so se iarboli, zaloge premoga so se prevračale. Ladja je začela toniti. Naše stare, dobre »Libave« ni bilo več. PONESREČEN BEG TZ UJETNIŠTVA Tako se je končala srečno započeta, a nesrečno zaključena odprava nemškega orožja za upornike na Irsko. Prvotno so bili vsi ujeti mornarji prepričani, da jih bodo Angleži postrelili kot navadne gusarje in tihotapce. Ali viteški duh pomorskega naroda je razumel požrtvovalnost nemške posadke, zato so jih spravili v koncentracijske zapore. Poveljnik ladje »Aud« je prišel kasneje na originalno idejo, da pobegne iz Anglije — z letalom! V taborišču je bil namreč ujet tudi neki nemr ški letalski častnik. Domenila sta se, da se bosta na bližnjem letališču polastila letala in ušla preko Severnega moria vNemčijo. ‘Toda, njune informacije o letališču so bile zasta- rele Aerodrom je bi! že davno prej ukinjen in razočarana sta potovala dalje. IZDAL JU JE — KORAK... Dobro maskirana sta šla k večjemu letališču v bližnjem mestu, kjer sta upala, dobiti letalo. Toda, ko sta stopila skozi mestna vrata, sta zaradi malenkosti zbudila pozornost angleškega detektiva. Policija je namreč tudi v tem mestu dobila tiralico za beguncema, toda po slikah samih ju je bilo težko spoznati. Prefinjeni nos angleškega detektiva je pa izvohal nemška begunca po — njunih korakih... Ko sta Šla namreč Častnika po mestnih ulicah, sta neprestano stopicala v trdem koraku, hkrati z isto nogo. cim se je kdo zmotil, je korak popravil po tovarišu. Tako sta zbudila pozornost agenta, ki je stopil k njima in jih legitimiral. Ni se varal. Moia so aretirali in odgnali znova v zapore, kjer so jih strogo zastražili. Vsak nadaljnji pobeg je bil nemogoč. Po dveh letih ujetništva sta bila nemška častnika izpuščena in poslana v domovino. Prišla sta namreč na spisek onih častnikov, ki jih je Nemčija zahtevala v zameno za angleške ujete častnike. Ostala posadka »Aud« je prišla po zlomu Nemčije na domove. Podvig poveljnika sAud«, kapitana Karla Špindlerja spada med najdrznejša poglavja pomorske zgodovine. Tuji tisk; posebno pa angleški listi, so pisali več mesecev o tajin-sveni ladji, »Letečem Holandcu«, ki plove z orožjem in strelivom na pomoč Irski. Ker je primanjkovalo avtentičnih poročil, je pripomogla fantazija, da so takratni članki prikazovali to ekspedicijo v najfantastičnejši luči. Tip moderno oborožene 9000 tonske križarke vrste »Southampton« Samo angleška vlada je zaradi svoje izvrstno razpredene informacijske in poročevalske službe bila podrobno poučena o vsem, toda je iz razumljivih razlogov držala vse v tajnosti. WILSON OPOZORIL ANGLEŽI" Kmalu potem, ko je natovorjena »Libau« izplula iz nemških voda, je zvedela angleška vlada za vse podrobnosti, ki so bile v zvezi s pripravljajočim se irskim uporom proti Angliji. Vlada v Londonu je poznala dobro nemške načrte, iz angleških virov je pa celo razvidno, da je sam takratni predsednik USA, Wilson opozoril Veliko Britanijo, da pluje na Irsko nemška ladja z orožjem za upornike. Wilson je bil tedaj še nevtralen. Po neki vesti" v »Kfilnische Zeitung« so bili namreč nemškemu poslaništvu v Washingtonu na podzemni železnici ukradeni tajni dokumenti, v katerih je bil točno opisan nemški načrt v zvezi z nameravanim irskim uporom. VILJEM II. NI BIL INFORMIRAN O EKSPEDICIJI NA I1SKO V svoji knjigi spominov izjavlja kapitan Špindler, da nemški cesar Viljem II. ni vedel o tej ekspediciji in da je bila pripravljena brez njegovega privoljenja. Da Nemci niso uspeli, je bilo krivo izdajstvo Vodjo pripravljajočega se upora, sira Rogerja Cascmunta, sta namreč izdala njegova lastna rojaka, ko se je z njima malo, preden je »Aiid« zaplula okrog Norveške na sever, izkrcal iz nemški podmornice na Irskem. Angleži, ki so bili o nameravanih akcijah informirani so Case-menta zaprli in kasneje ustrelili. Irska je bila • nočno zastražena. O tragičn: smrti sira Caserpcnta, nekdanjega angleškega plemiča, ni bit ne z nemške ne z angleške strani izdan noben komunike. Tudi sta oba tabora dolgo časa drsala v tajnosti pustolovsko ekspedicijo, kaKor irski upor, ki je za hrbtom ogražal Angleže Knjiga spomniov kapitana Špindlerja je posvetila v to poglavje, ki odkriva enega najintare-santnejšin dogodkov iz svetovne vojne. NAUK PRIRODE ZA IRSKO Svobodna Irska pa slavi poslej vsako leto dan tragične smrti svojega patriota Čase-menta kot dan narodne žalosti. Dežela sc je morala sprijazniti s tem, da je tudi s pomočjo velike sile nemogoče nastopati proti prirod-nim zakonom, ki so oba otoka na robu Atlantika povezali v isti usodi. Irska ne pomeni brez Velike Britanije nič, Velika Britanija spet mora imeti z Irsko sožitje, ki varuje obe pred vplivi od zunaj. In če postaja Irska vprav zdaj, ko se napoveduje invazijski poizkus Nemcev v Anglijo, znova tarča svetovne pozornosti, je dolžnost Ircev in Angležev, da v sporazumu najdejo skupni cilj k čim uspešnejši obrambi svoje svobode in domovine. -ine ^ je, a na sebi nosijo bel okras, in zazdi se mi, Kot da bi skušal biti vsak kristalček zase čim bolj skrivnosten. Sonce je bilo skrito še nekje za hišami, pa sem ga videl še lepšega v drobnih lučkah. Ko sem stopal proti šoli, je neslišno zdrselo preko hiš nad drevesa. Nebo je še trepetalo pod prozornim pajčolanom. V šoli je bilo hladno. Skozi ozka okna je le zdaj pa zdaj pokukal sončni žarek. Vaške še ni bilo, ko sem vstopil. Obrazi tovarišev so bili veseli in njih kriki so se odbijali v tesnem prostoru ter se zlivali v eno samo mladostno melodijo, polno Življenja. Tedaj je vstopil Vaška. Na glavi je imel kučmo iz črnega krzna. Njegova lica so bila od mraza rožnato navdahnjena. Nekdo je zgrabil njegovo pokrivalo in ga zagnal v zrak Drugi so se pognali za njim. Tudi jaz sem ga dobil v roke. Za trenutek sem pogledal Vaški v oči. Njegov nasmeh je bil proseč, jaz pa sem kriknil s strašnim glasom in mu pognal kučmo v obraz. Mislil sem, da bo vsaj *daj planil name, a sem le za trenutek opazil v njegovih očeh luč. Potem je bil njegov obraz zopet tih in proseč. To me je razjezilo. Onemoglo sem se zagnal vanj in ga podrl na tla. Tedaj je zazvo- V hipu smo se porazgubili po klo-Peh. Vaška je nemo odšel v svojo. Od nekod je priletela pred njega poteptana kučma. Trenutek nato je vstopil učitelj. Za pip je obstal pri vratih in se ozrl po nas m po Vaški Ko pa je videl njegov mirni °brsz, je odšel proti katedri. V srcu mi je bilo težko. Ni bilo sovraštvo ko sem se pognal na Vaško, ne, le čustva ki so zatrepetala v mladi duši, 80 bila tako silna, da sem zbesnel. Želel s*m si udarca da bi se mi pomirilo srce. Pa mi je planil v dušo le njegov nasmeh Ko je odzvonilo, sem ostal na svojem mestu To kričanje tovarišev se mi je zardelo prazno in mrtvo. Zaželel sem sl tl-sme, zahrepenel sem po topli, iskreni tovarišij besedi. Ko ie zazvonilo k novi uri, je priletela v mene od nekod mokra goba. Obrisal Sem si umazane kapljice z lica, zgrabil R°bo in jo pognal proti prvim klopem ■edaj je vstopil učitelj Za hip je pojle-gobo, ki je pravkar treščila ob tablo, Potem je jezno pogledal po nas. »Kdo je vrgel gobo?« Njegov »las je bil strog. Jaz Sem zlezel v klop in tudi tovariši so zrli v tla. »Opozarjam ponovno, da se javi krivec!« Njegov glas je bil že preteč, še globje smo sklonili glave. Tedaj je zaškripalo v prvi klopi. Trenutek pazneje je vstal Vaška. Začuden sem pogledal in že sem hotel planiti kvišku. Pa mi je premočno utripalo srce in noge so mi bile kakor h železa. »Tako, Vaška Vasiljev! Lepo si pričel. Mislil sem, da si tak, kakor se H vidi na obrazu. Pa sem se zmotil. In tvoje oči, nedolžne in tihe, so le krinka tvoji hudobnosti!« (Dalje prihodnjič!> Križanka 1 2 4 4 -S 6 7 Vodoravno: l. mesto v Libiji, 2. doba (tujka), neoblečen, 3. predlog, časovni veznik, 4. finsko mesto, 5. igralna karta, pod (latinsko), 6. števnik, 7. glina, kar vtaknemo v igio. Navpično: 1. mesto v Libiji, 2 predplačilo, 3. staroegipčanski bog, kazalni zaimek, 4. družba pevcev, 5. veznik, veznik, 6. močan, 7. mesto v Eritreji. Rešitev zadnje krliaakc: Vodoravno: 1. vid, tat, 2. Ana, 3. so, ar, 4 sl. (slovenski), ob, 5. Ra, on, 6. Ita (Rina), 7. Bar, sol. — Navplčao: 1. vas, Rab, 2. osa, 3. da, Ir, 4. ne, st. (starejši), 5. ta, as, 6. Abo, 7. tir, Nil. Rešitev zadnje uganke: mačkH Uganka Ne najdeš dlake v njem, pregovor pravi. Kolumb za stavo ga navpik postavi. 34. »Večernilc« sza mladino 5 Marlktt, t. februarja 1f41 Stav. 6 tiiniiiiwtfflii[iiniiiimimiiiiimi(mtwfnimHimimiimn«ir«mi™ifiiMiminimi!iniminmiiiiiMiiniiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiii NAŠA USCDA MAT V neznano naša gre usoda, pot sama sebi črta v mrak; zdaj sonce sije, zdaj oblak raztegne krila preko svoda. Po poti, kjer življenje teče, zdaj jok ihti, zdaj smeh doni; tu bratska sloga še živi, tam vidiš bliskati se meče. Ne vem, kdaj sonce mrak zakrije, in ne, kdaj mine sreče smeh, kdaj tiho ugasne luč v očeh, kdaj dušo bolno strah ovije. Saj dobro je, da v smer neznano usoda riše svojo,pot, saj bi srce v zmešnjavi zmot sicer postalo mi boln6. S POHORSKIH POCITNIC STANISLAV KOS Janko je bil moj dober prijatelj. Po sklepu šolskega leta so mu starši dovolili, da je smel na počitnice na Pohorje v neki odljuden kraj k stricu. Pridno je pomagal stricu pri delu. Otročad ga ni nič kaj grdo gledala, saj je vedel toliko povedati o lepem in velikem mestn, kjer je hodil v šolo. Hitro so mu minevali dnevi in tedni počitniške svobode. Janko je pridno rasel, z njim pa so rasli tudi njegovi bujni lasje in nohti. Če so se mu nohti zdeli predolgi, si jih je lepo porezal s pipcem. Toda lasje! Kdo bi si mogel rezati lase 9 pipcem? Nihče. Zato si jih tudi Janko ni. Da bi šel k brivcu? Na to Janko niti mislil ni. Kje bi našel v tej samotni vasici brivca? Janko so rojile misli po glavi. »Pa saj nekdo mora tudi vaščane striči,« se je domislil. Vprašal je o tem strica. »Seveda se strižemo,« se je glasil odgovor. »Saj nas striže naš France.« »Ali bi ostrifel tudi mene?« je vprašai. »Seveda te bo. če hočeš še kar nocoj«, mu je rekel dobrodušni stric. Ko se je zvečerilo, je prišel hlapec domov. »Strigel bi se rad,« ga je nagovoril »Kar sedi tjale na pmčico, pa počakaj « Janko je sede! na pručico, ki pa je imela noge kakor zibelka, da se je gugala. Tako je moral Janko venomer loviti ravnotežje. Kmalu se ie privadil guganja. Toda — joj! Vrata so se odprla in vstopil je hlapec France z velikimi škarjami za striženje ovc. Janko se je močno začudil nad pohorskimi škarjami, ki jih je videl prvič v življenju. Mislil si je, da bo hlapec že vedel, kako je treba ravnati s tem pohorskim orodjem. Drugače pa je sodil o svojih Škarjah France. Bil je ponosen na nje, saj so mu bile edini spomin na starega očeta, ki je vsem Pohorcem strigel ovce in ljudem lase. »No, knj si pa tako začuden?« se je slednjič oglasil France. »Eh, nič!« se ;e izgovarjal Janko še vedno osupel. »Ali vaše škarje niso kakor roke plevice, ki ruje plevel? Bojim se, da bi ne postal plešast, če me boste strigli s tem umotvorom. »O, le nič »e ne boj,« ga je bodril. »Mislim, da bi začela.« »Pa poskusite,« se je s strahom vdal Janko. In hlapec je pričel. Res, da Jankovi glavi, vajeni dobrih Škarij in lepega stri- ftf tšasvef in po hude našemu podeželju Pomenek z vinogradniki o izrednih pojavih v naših pričah III. PO HALOŠKIH GORICAH PODLENIK: Josip Koncilja, ravnatelj vinogradniškega veleposestva. — Medtem ko so leta 1929. pozeble tod vse lege, so letos pozeble le nizke lege, in sicer do tja gori, do koder se navadno zavleče pomladanska ali pozna slana. Do tu odganja trsje samo iz kocena. V višjih legah je pa vse veselo pognalo in je le tu pa lam ostalo kako oko gluho, kakor sicer i druga leta. Ko leta 1929., so tadi letos prizadete najbolj južne, manj vzhodne, najmanj pa zahodne lege. Že v februarju smo po kaljenju ali siljenju rozgic ugotovili obseg pozebe in smo se odločili za rez o navadnem času: v visokih legah čisto navadno, ko druga leta, v nižjih, pozeblih legah pa smo obrezali trsje mnogo bolj na dolgo ko druga leta. Toda ta daljša rez ni prinesla koristi, ker prirezani rodni les sploh ni odgnal. Kvare. po zimski pozebi .so kaj različno. Videti je, da so letos v Halozah manjše ko v nekaterih krajih po Slovenskih goricah. Leta 1929. je bilo narobe. V zeleno obrezana Irta se ne solzi, ali le prav malo. Trs se joče najbolj po rezi, ko so očesa komaj malo nabreknila, torej po pozni rezi. Rast je povsod bojna, rodnost pa povsod jako pičla. Na izrod (Bua smrt'1) obrezane trte so pa še precej dobro obložene. Ugotavljam, da nam je leta 1929. baš rez v zeleno največ pomagala. Naslednjega leta je treba trte večinoma kar po vrsti pomladiti, ker si s preveč pokvarjenim dvoletnim, odnosno triletnim lesom, ki prej ali slej itak usahne, ne moremo trajno pomagati. Rez v zeleno je po hudi zimski pozebi, ki jo je pa treba predhodno strokovno pravimo ugotoviti in oceniti, vse-kako potrebna. Naša sreča, da se hude, zime pri nas bolj poredkoma pojavljajo. Za veliko vprašanje bi se moral mnogo bolj zanimati širši Krog vinogradnikov. ZAVRČE: Valter Mihelič, enolog Iu posestnik v Križovljanskl Dubravi. — Zime smo imeli leta 1940. do 27° C pod ničlo. Ponekod je bilo za dober meter snega, ki pa poškodb tudi ni preprečil. Najbolj so pozeble nižine in kotanje, pa ,,jazbine1', Čeprav je bilo ondod največ snega. Mnogo manj so pozeble dobre, pa bolj zračne, bolj vetrovne lege. Bolj so pozeble trte, ki sta jih bili' oslabili peronospora in žoltica (kloroza) ali ki jih je bila osmodila rana slana v oktobru 1939., preden so rozge ulesenele. Otjesa z ne dovolj klenimi luskolisti in s premalo tiste rjave volnaste. zaščitne tvari so bolj pozebla, podočniki, če so sploh pognali, pa večinoma niso bili rodni. Najbolj je pozebel rudo-vršič, znana staroavstrijska vrsta „Rot-gipfler". Marsikateri trs se je prav kmalu posušil. Zarodka je vse vprek jako malo. Laški rizling in moslavec sta razmeroma še najbolj obrodila. Višje vzgojeni trsi, torej večinoma v starejših nasadih, so bolj obrodili, nego nižje vzgojeni trsi, torej večinoma v mlajših nasadih. Sadno drevje v nižinah je deloma tudi hudo pozeblo. Marsikatero drevo je pognalo že 5 'do 20 cm dolgo mladje, pa se je na mah posušilo. Trsje smo obrezali o navadnem času in na navadni način, samo smo mu nalo- žili po nekoliko več in po nekoliko daljših reznikov, odnosno šperouov. Tako smo ohranili trsju ustrezno obliko in skušamo čimprej mogoče vzgojiti iz zdravega poganjka iz starine čisto pomlajen trs. Za rez v zeleno se nismo mogli odločiti Mimogrede se naj spomnim hude škode po toči'leta 1937.! K vara je bila tolikšna, da o kaki trgatvi ni bilo govora: revno paberkovanje po toči... 1 hi mošta je stal nas samih 5.200 dinarjev. Mlad nasad z 2.000 trsi je bil tako okleščen, da je naslednjega leta 1938. pognalo samo 60 trsov. Pa kako čudno: leta 1939. je nadaljnjih 700 irsov vendarle še pognalo, tako rekoč „od mrtvih vstalo." Tudi v rastlinstvu je hud boj za obstanek in življenje. \ndri*j Žmavc O mešan ti umetnih gno’il Umetna gnojila so dandanes važen faktor v vseh kmetijskih panogah. Ni pa že vse opravljeno, če si nakupimo umetnih gnojil in jih potem trosimo in mešamo kar tja v en dan. Če delamo tako, lahko rastlinam, ki smo jim hoteli pognojiti, več škodimo ket koristimo. Važno je pri tem, da vemo, kakšnih sno- vi potrebuje zemlja in katera gnojila smemo mešati med seboj. Tako na pr. ne smemo mešati superfosfata s Tomaževo žlindro in kalijem, med tem ko ga mešamo lahko z drugimi gnojili kadar koli in kolikor koli hočemo. Tomaževe žlindre ne sinemo mešati s hlevskim gnojeni, žvepleno kislim amonijakom in že zgoraj omenjenim superfosfatom. Primešamo pa lahko Tomaževi žlindri čilski soliter in kalij; kajnit in kalijevo sol pa ji smemo primešati šele tik pred uporabo. Hlevski gnoj smemo pomešati s superfosfatom, s kaj-nitom, s čilskim solitrom, s kalijevo soljo in z žveplenokislim amonijakom. Kajnit smemo mešati s superfosfatom, s hlevskim gnojem, s čilskim solitrom, s kalijevo soljo in z žveplenokislim amonijakom; s Tomaževo žlindro in kalijem pa le tik pred uporabo. Čilski soliter mešamo s superfosfatom. Tomaževo žlindro, hlevskim gnojem, kajnitom, kalijevo soljo in žveplenokislim amonijakom. Kalijeva sol se meša s superfosfatom, hlevskim gnojem, kajnitom, čilskim solitrom in žveplenokislim amonijakom. Tomaževi žlindri pa smemo primešati šele tik pred uporabo, žveplenokish amo-nijak se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in s kalijem, pač pa s superfosfatom, s hlevskim gnojem, s kajnitom, s čilskim solitrom in s kalijevo soljo. Kalija ne smemo mešati s superfosfatom, s hlevskim gnojem in z žveplenokislim amonijakom. Tomaževo žlindro in čilski soliter mu smemo primešati, kadar hočemo; kajnit in kalijevo sol pa le tik pred uporabo. Da se boste izognili neprijetnostim, si izrežite iz »Večernika« zdolaj objavljeno razpredelnico in jo shranite, da jo boste lahko uporabili, kadar boste mešali razna gnojila: Gno| na njivi Pozimi je najprikladnej.ši čas za vazvažanje gnoja na njive, vendar si moramo izbrati čas, ko'bo mogoče gnoj na polju takoj poo-orati. Posebno z gnojenjem njiv, na kater-bomo sadili krompir in sejali koruzo., je treba kar pohiteti. Gnoj nabiramo in kopljemo s kupa tako, da ga jemljemo enakomerno od vrha do^ tal, da se star že vležen gnoj dobro premeša s svežim in še ne preperelim gnojem vrh kupa-Na njivi gnoj takoj raztrosimo in čimprej poa-orjenio ali podkopljemo. Le nepoučen ali zanikern gospodar bo puščal gnoj v kupčkih dneve in tedne ležati na njivi. Dež bo izpral iz gnoja mnogo dušična-tih snovi in kalijeve soli, tako da bo zemlja pod kupčkom kar preplavljena od teh dve« snovi. Kasneje, bo mesto gnoja raztresal prazno slamo. Prav tako uide iz kupa mnogo dušika v obliki amonjaka v zrak. Tudi ako gnoj raztopimo a ne podorjemo takoj, se iz njega mnogo dragocenih hranilnm snovi porazgubi. Poizkusi so pokazali, da Jc na njivi, ki je bila takoj po gnojenju preorana, zraslo za 2 krat več žita, kot na prav tako pognojeni zemlji, ki pa so jo preorali šele čez 3 dni. Pri suhem in vetrovnem vremenu, se že pozna, če orjetno le 5—6 ur po raztresanju gnoja. Zato je potrebno, da takoj, ko-gnoj raztresemo, tudi podorjemo. LED NA OKNIH Vzemi čisto gobo, namoči jo v slano ali osoljeno vodo, obriši ž njo šipo, in led bo kmalu izginil. Gnojilo smemo mešati kadar hočemo: Smemo mešati le tik pred uporabo: Ne smemo mešati: Čilski sol. superfosfat, Tomaž, žlindra, hlev. gnoj, kajnit, kal. sol, žvepl. amon. — — Hlevsk gnoj superfosfat, kajnit, čil. solit., kal. sol, žveplksl. amopijak — Tomaž, žlindra, kalij Kajnit superfosfat, hlev. gnoj, čil. solit., kal. sol, žveplksL amon. Tom. žl., kalij _ Kalij Tomaževa žlindra, čilski soliter kajnit, kal. sol Superf., hlevski gnoj, žveplksl. amon. Kalij, sol superfosfat. hlev. gnoj, kajnit, čil. solit., žveplk ksl. amon. Tom. žlin. kalij — Superfosfat Hlev. gnoj, kajnit, čil. solit., kal. sol, žveplksl. -amon. — Tomaž, žlindra, kalij Tomaž. žlin. čilski soliter, kalij kajnit, kaL sol Superfosfat, hlev. gnoj, žveplksl. amonijak Žveplenokisl amonijak superfosfat, hlev. gnoj, kajnit. čil. solit., kalij, sol — Tomaž, žlindra, kalij žen ja, Francetovo škarje niso dobro dete. lanko je občutil vsako bolečino v desetkratni meri. Pa ko bi bil hlapec vsaj hitro gotov s striženjem. Po Jankovem mnenju ga je strigel, ali bolje rečeno mučil tn ure. Toda človek marsikaj prestane, in tako je tudi ^anko prestal nenavadno striženje. K sreči niso imeli ogledala pri hiši, da bi videl, kakšno -frizuro« mu je naredil. Sicer pa si lahko sami mislite, kakšna je bila. Minili so dnevi in Janko se je vrnil domov. Vneto je pripovedoval prijate- Ijem in meni o vsem, največkrat pa se je slišala iz njegovih ust zgodba o imenitnem pohorskem brivcu. Medtem so se mu lasje še lepo zarasli in skrili gole lise na glavi. »Nikdar,« je navadno začel, »ne boni pozabil, kako me je strigel France. če boste šli kdaj kam na počitnice v odljudene planinske kraje, vam priporočam, da si vzamete s seboj tudi take potrebščine, sicer se vam lahko zgodi isto kot meni.« V dalj čez ravan... ZVONKO V dalj čez raven mesec razliva žarke ognjene. V kite spletene veter mi Senc sanje čez plan. V grmu prepevajo ptičice mlade, v noči odmevajo radostne nade v dalj čez ravan. Jaz pa bedim sredi samote. Truden molčim, ker se bojim blodenj in zmot. IZZA MLADOSTI Bilo mi ni vič kot desCt let. Življenje mi je teklo iz aneva v dan, mirno in brez razburjenj. Kar nenadoma, nepričakovano strašen dogodek. Deveti oktobei: kralja so nam ubili! To je bilo zame toliko, ko da so mi ubili mater. Domača vzgoja mi je položila v dušo domovinsko ljubezen, ki_ sem jo takrat isti! z materinsko. Živo imam v spominu vse tiste dneve. Z mamo sediva pri radiu, da bi poslušala prenos svečanosti sprejema v Marseilleu. Napovedovalec javi: atentat na kralja zavezniške Jugoslavije... Srce mi zastane: ubili so kralja?! Sprva nisem verjel, toda naenkrat klecnem s svojega stolčka na preprogo in popade me jok in debele solze mi teko po licih. Mamica rne poboži po laseh m tudi njej se ovlaže oči. Skozi plač izjecljam: - Mamica, kdo bo sedaj naš kralj, ko so nam ga ubili?« VLADIMIR BOLGAROV To je eden mojih najglobljih spominov iz detinstva. Zaradi svoje prevelike tragičnosti se je brez dvoma nepozabno vklesal v moje srce. Imel sem tovarišico, njene oči so bile žalostne in nikoli se nisem počutil poleg nje veselega. Vse mi je bilo otožno, slednji njen gib je bil žalosten, nič vedrega ni bilo na njej. Mesec dni starejša je bila, vendar bi mislil, da je mnogo starejša. Z nikomur se ni igrala, ljubila je le sprehode po belih stezicah ob potočkih. Ni imela tovarišic, niso je marale, bila jim je preohola, kajti po njeni zaprtosti so jo sodili tako. Nekega dne v junliu sva šla roko v roki, oba še otroka. Njen psiček je veselo tekal pred nama. Prideva do starega nuina. Streha mu je bila ožgana. Ustavila sva se in sedla. Grabil sem kamenčke in jih drugega za drugim metal v vodo. Ozrl sem se vanjo in vprašal prav počasi in previdno: r-čuj, Sonja, zakaj si vedno tako žalostna? Tak bodi vendar malo vesela!« Nasmehnila se je nekam otožno: :-če ti je volja, me poslušaj,« je spregovorila nalahno. s-Očka jc pobegnil iz Rusije. Po razpadu carske Rusije se je pridružil generalu Vranglu. Radi tega so ga obsodili na smrt. In po porazu pri Ca-ricinu je moral pobegniti. Prišel je v Jugoslavijo. Komaj še osvobojena ni mogla dati takoj kruha mnogim pribežnikom. Očeta so vendar sprejeli v vašo vojsko. Bfl je zopet ponosen in srečen. Z njim je pribežala tudi mamica, Ukrajinka, lepa in ljubezniva. Imela je kot jezero modre oči, tatek jo je vedno klical :>moja Tanja!« Pa vzela jo je smrt. Dve leti je tega in očka se je zopet poročil. Meni je treba mamice, je rekel. In mamica je res prišla, mlada, vedno vesela. Rada jo imam, pa tako le ne kot sem imela svojo pravo mamico. Ljubosumna sem na njo. ker ji je tudi ime Sonja. Ko papa včasih vpraša: »No draga Sonja, me nimaš nic več rada?« sem vedno mislila, da vprašuje mene, pa je le njo, svojo ženo. Zdaj veš, zakaj nisem in ne morem biti vesela.« Pretresla me je njena izpoved. Nje kodri so me dražili v oči. Sklonil sem se k njej, pogledal ji v oči: svetile so se kot pravi biseri. Premagalo me je čustvo, v oči so mi stopile solze, sklonil sem se čez njen obraz in pritisnil svoje ustne na njeno čelo. . Od tedaj je njen lik svetel v mojem srcu in slika njena je uokvtrena v tno?i duši. vaška MAT. jec :u Majhen je bil in slaboten. Vaška Va-siljev, sin ruskega emigranta. V tretjem razredu je bilo. December je že divjal s snežnimi viharji, ko je prišel nekega dne v razred. Droben, s svetlimi lasmi, z modrimi očmi. Plah je obstal pri vratih. »Hej, ti žaba mala, česa iščeš!?« Planili smo nad drobnega neznančka. Tedaj je vstopil učitelj. Ko je videl naše poglede, naše stisnjene pesti in modrookega dečka, vsega plašnega, stoječega pri vratih, se je strogo ozrl po nas. Hitro smo se porazgubili po klopeh. V srcih nam je trepetalo. V nas je bila neka krutost, in nezadovoljni smo posedli po klopeh; nezadovoljni, kot je nezadovoljna zver, ki ji iztrgajo plen. Učitelj pa je prijel dečka za roko in mu odkazal mesto. Potem se je ozrl zopet na nas: »Dečki! Tovariša smo dobili: Vaško Vasiijeva. Ni lepo, da ste ga sprejeli s pestmi, še vedno vam berem v očeh nekaj temnega. Pustite sovraštvo, dečki, in razklenite pesti. Vaša srca pa naj bodo tovariška do novega prijatelja. To sem vam hotel reči«. Potem je odprl učitelj debelo knjigo in mi smo zlezli v klopi. Le Vaška je sedel pokonci in mirno. Ko je odzvonilo in je učitelj odšel iz razreda, smo se strnili okoli novinca. Plašno je stal v svoji klopi in plašne so bile njegove oči. Njegova kamižola je > ?t a 2 :.X s.v -visr,. i> «) bilo iz modrega platna in na nogah !e imel lepe škornje- . h Meni so ugajale njegove oči; iz M" je sijala duša, polna hrepenenja. Njego' glas je bil mehak in njegove besede sc imele neki mili naglas. Po pouku sem hotel stopiti z njim pr°" ti domu, ko pa sem prišel do njega, sen mu le nogo podstavil, da se jc opoteKc vstran. Pa me je le gledal in še nasmen-nil se mi je. Lep zimski dan je bil in nebo je bilo modro. Ko sem stopal preko polja, nu 1 v očeh lesketalo nešteto drobnih luči, ** so se odbijale od belih snežnih knstaJC' kov. V srcu pa mi je bilo težko. Mora-bi mi bilo laže, če bi me Vaška zvnut sneg, ko sem mu podstavil nogo. >» . pa me je le gledal in še nasmehnil se m jg' * - , Jutro. Svetlo zimsko jutro. Na oknJ ledene rože. Mrzle so, brez vonja m »* barve, če dahneš vanje, se sPren’f' A; v drobne kapljice, ki spolzijo po m* šipi. Veje na drevesih so bele, obsut : drobnimi kristalčki. Kakor velik' b P belih cvetic so se mi zazdela ta drev : lesketajoča se v ivju. Prvi sončni z se odbijajo v tisočerih drobnih iskn' In če dahne veter v te veje, se vse b ne. Iskrice poredno poskakujejo kaK pravljici. Mrtvo je drevo in otrple s Z albanskega bojišča V spomin padlim junakom in žrtvam Poklici, ki |ih pred 60 leti ni bilo Danes imamo cel niz poklicev, o katerih pred nekaj desetletji ljudje sploh niso sanjali. V USA je pretekli mesec izšia obsežna knjiga, ki tudi statistično navaja Poklice, ki so nastali v zadnjih 60 letih. — V teh nevarnih časih je najpamet-•leje, da se ne podamo na odprto morje! Sven Peters: Med najboli popularne nove poklice Šteje daktilografijo (strojepisje). Prve pisalne stroje so jeli uporabljati v ameriških in j evropskih pisarnah šele leta 1881, ki pa so jili takrat rabili zgolj za pisanje na-! slovov. Strojepiske so morale čakati še nekaj let, predno je napočila njih doba m so v stotisočih nastopile svojo triumfalno pot Prve telefonistke so pričele delati V Berlinu in Londonu 1884. Prvi j kino-operaterji so bili zaposleni 1895 v Parizu; prvi taksi se je pojavil na londonskih ulicah leta 1896 prvi radio-tele-srafisti pa so jeli loviti besede in zvonke iz etra šele 1912. Statistika navaja cel niz novih poklicev, ki so takorekoč bistveno izpremenili vse družabno življenje na zemlji. Kaj vse nam obeta bodočnost, rega pa z gotovostjo danes še ni mogoče reči. brez dvoma pa se bo svet še in še zpopolnjeval do neslutenega razvoja. Lfubessnivosti medi sosedi Našega soseda in njegove družine se nisem mogel privaditi. Kdo ve, odkod ta neprijetni občutek? Nekega sončnega dne v maju, pred dvanajstimi leti, so se Jensensovi vselili v so-trpeti. Znabiti je ta občutek v neposredni zvezi z dejstvom, da gojim jaz kokoši, dočim imajo pri Jensensovih pse. Moje kokoši že dva najst let plaho trepetajo pred Jensensovimi psi, meni pa vseh dvanajst let ni uspelo, da bi v teh ljudeh iztrebil njih pasjo strast. Včeraj popoldne sem opazil, da je ena mojih kokoši v Jensensovem vrtu pozobala z gredice jedva posejano cvetlično seme. Kot pravicoljuben mož sem stopil k ograji in zaklical: — Halo ... Gospod jensens! Jensens je pristopil k ograji, ki je ločila oba vrtova. — Kaj je, gospod Peters? — Močno mi je žal: ena izmed mojih kokoši vam je pozobala zveže posejano cvetlično seme, sem mu dejal, čeprav mi v resnici niti za las ni bilo žal sosedovega cvetličnega semenja. Jensens pa je bil oči vidno Židane volje: — Nič hudega, gospod Peters! mi je zadovoljno zaklical čez ograjo. — Kako, nič hudega? sem vprašal nekam nezaupljivo. — No, seveda, ker je moj pes pravkar raztrga! vašo kokoš! mi je priznal Jensens. Nekam laže mi je bilo v srcu, pa sem se mu drznil povedati še drugo nevšečnost: — Vaš pes da je raztrgal mojo kokoš? Nič hudega, gospod Jensens. Pravkar sem videl, kako je moj sin z motorjem povozil vašega psa! Zdaj sem pa zares pričakoval izza ograje pravcato ploho z gromom in bliskom. Toda ničesar pričakovanega se ni vsulo name. Nasprotno, obraz gospoda Jensensa se je zadovoljno razpotegnil: — Nič hudega, dragi gospod Peters, zares, prav nič hudega! — Kako pravite, da nič hudega? sem vprašal nekoliko v zadregi. —- Ker se je pred desetimi minutami vaš sin zaročil z mojo hčerjo! je triumfiral gospod Jensens. Moško sn žensko dihanje Več ameriških zdravnikov je po dolgotrajnih poskusih ugotovilo, da ženske drugače dihajo kot moški. Žene dihajo, kot pravijo ti zdravniki, na ta način, da dvigajo in zožujejo svoj prsni koš, dočim uravnavajo moški dihanje s pomočjo grlnih in vratnih mišic. K tej ugotovitvi so zdravniki še pristavili, da zahteva operno petje »moškega dihanja«. Ženske pa, ki bi postale rade velike pevke, se morajo pravočasno naučiti moškega dihanja. Pozabil je nevesto Te dni so imeli v Parizu kaj čudno svatbo. V neki pariški cerkvi se je zbralo veliko število svatov. Duhovnik je že hotel pričeti poročni obred, toda vsi so se spogledali, ko so ugotovili, da prav za prav manjka nevesta. Poroko so odložili za pet minut, toda pretekla je debela ura, neveste pa ni bilo. Svatje so pričeli zmigovati z rameni in šepetaiti. Stvar je postajala z vsako minuto bolj in bolj mučna. Slednjič se je ženin kot brez uma udaril po čelu ter kot veter zdrvel iz cerkve. Cez nekaj minut se je vrnil z nevesto ter povedal, da je v velikem razburjenju pozabil peljati nevesto v cerkev. Med spiritisti — Gospa Pečnikar, poslušajte, duh vašega umrlega moža, ki ukazuje, da greste takoj domov. — Kaj vam ukazuje? Potem, moj dragi gospod, to ne more biti duh mojega moža, kajti njemu zapovedujem jaz! leriška ,Zelena ženska garda" Od plesalke do prve ženske generalke v USA „Reši!a me je moja požrešnost" Vojna likovna umetnost na razstavi v Berlinu, ki Je bila pred dnevi otvorjena. Francoski virtuoz in angleški cariniki Znameniti francoski virtuoz-viofaist Boucher je nekoč potoval na Angleško n a turnejo. Ko je stopil v Dovru na angleška tla, so ga cariniki temeljito preiskali. Zahtevali so precejšnjo carino za njegove tri violine. Zaman jih je Boucher prepričeval, da bo s temi violinami igral na koncertih ter da nima niti najmanjšega namena katero prodati. Toda cariniki se niso dali pregovoriti, ampak so vztrajali pri svojem. Bucher je slednjič navedel silno nizko ceno. S tem l>a si je šele nakopal pravega vraga, kajti angleško carinsko pravo veli, da pripadejo državi vsi oni predmeti, za katere bi lastniki deklarirali prenizko ceno. Boucher je prosil, rotil in se zaklinjal. Cariniki pa se niso dali omajati. Končno je. Boucher potegnil iz škatlic violino ter jel igrati. V angleški obalni carinarnici so donele najlepše melodije, cariniki so ljubeznivo in z zanimanjem poslušali, toda stvar jih ni ganila. Boucher je težko vzdihnil, ko je videl, da, je vse zaman, kaj nato pa je na violino zaigral angleško himno »God sva the-king«. Cariniki so skočili pokonci in se postavili v stav mirno. V oči so jim privrele solze, Boucher pa je mogel kot nato mirno oditi s carinarnice, ne da bi mu bilo treba plačati visoke carine. Zakon na »hitro roko Neki posredovalni urad za ženitve v Stockholmu je pred dnevi dobil brzojav nekega Šveda, ki je že več let zdravnik •i Šanghaju na Kitajskem. V brzojavu je zdravnik želel, da mu v najkrajšem času Poiščejo Švedinjo, ki bi bila pripravljena Poročiti se z njim ter bi odšla z njim na Kitajsko. Po nekaj dneh je priletel zdravnik z letalom v Stockholm ter se takoj oglasil v posredovalnici. Izmed . desetih deklet, ki so izjavile, da so pripravljene poročiti se z njim, je eno izbral ter se z njo poročil. Bila je neka prikupna bolničarka iz stockholmske bolnišnice. Koj nato pa sta spet z letalom odletela v Šanghaj. X Čajna žlička vrtne zemlje ima v sebi več mikroskopičniii bitij kot je na svetu vseh ljudi. Med mnogimi spomini na Napoleona je verjetno najmanj znan dogodek, ki se je odigral pred, 150 leti. Če bi se takrat zadeva končala drugače kot se jer kdo ve, če bi bila Evropa danes taka, kot je. Zimski športi niso produkt zadnjih let. Dne 5. januarja 1791, torej pred 150 leti. so se dopoldne okoli desete ure drsali r.a zamrznjeni reki Auxonni v Cote d’Oru trije mladi častniki, eden med njimi je bil Bonaparte. Približal se jc čas kosila, mladi Kor-zijec z gladko p6če'šaiiini'i lasmi je postal lačen. Nehal se je drsati, pogledal :’.a uro ter že hotel sneti drsalke. — Kaj, Bonaparte, ali že odhajaš? — sta ga vprašala prijatelja. — Bogme, grem. Do kosila je še dvajset minut, jaz pa nikakor nočem zamuditi, kajti tisti, ki pridejo zadnji, dobijo vedno ostanke. — Ah, saj imaš še čas! Pridi, naredili bomo še nekaj figur na ledu, glej, kako je stvar zabavna. Le še pet minut, pa bomo skupaj odšli na kosilo. Napoleon je nekaj trenutkov tehtal. 2e je hotel ostati. Led je bil tako zapeljiv. Toda zmagal je njegov notranji glas, ki mu je velel: — Nikar. — Ne, jaz grem! Tako je pametneje! — Napak delaš, Bonaparte! Tem slabše zate! — Prav, prav; nikar ne pridita prepozno na kosilo, sicer pojem še vajini porciji. NJA CESARJA NAPOLEONA In Bonaparte je odšel naravnost v častniško jedilnico ter sedel za mizo. Prijatelja, ki sta ostala na ledu, pa je zaman čakal. Kosilo je že minilo, a ju še ni bilo. Častniki so postali zaskrbljeni ter ju odšli iskat. Ko so prišli k reki, se jim jc nudil tragičen prizor. Led sc je vdrl in le s težavo so našli pod ledom zmrznjeni trupli obeh častnikov. — Sto vragov, imenitno sem odnesel pete! — je jedva izjecljal Napoleon. — Kako prav sem ravnal, ko nisem poslušal svoje strasti: rešila me je moja požrešnost! V Severno ameriških združenih državah je bila pred nedavnim ustanovljena »Zelena ženska garda«, ki ji poveljuje Mrs. Virginia Nowell. Poveljnica Mrs. Nowell je sama sebe ob ustanovitvi garde imenovala za prvo generalko USA. Predno se je Mrs. NowelI lotila vojaškega poklica je bila skromna učiteljica Plesa m petja. Toda nekega dne je odkrila v sebi neodoljivo slo po vojaškem udejstvovanju. Nemudoma je »naskočila« be imenovala za prvo generalko v .USA, Ob vstopu v to nenavadno armado je treba izpolniti tri pogoje: vsak član mora biti ženskega spola, priseči mora domovini večno zvestobo ter plačati 9.50 dolarja za uniformo. V prav kratkem času se je vZŽG prijavilo precej žensk v starosti od 18 do 88 (!) let in ustanovljena je bila prva četa ZŽG. Vojaški pouk v četi traja pet dni tedensko, članice se učijo vojaško teorijo, streljanja, šofiranja in upravljanja motornih vozil ter celo tankov. Vsak četrtek pa imajo ti ženski vojaki pravico pripeljati s seboj svoje moške tovariše ali celo svoje zakonske može. s katerimi nato prebijejo večer ob plesu in neprisiljenem razgovoru o vojaških vrlinah in vojskovanju sploh. »Jaz nisem generalka kakega humorističnega lista«, je pred tedni izjavila Mrs. NoweIl nekemu časnikarju. »Samo ta teden smo sprejeli 753 regrutov. Skratka, mi sijajno- napredujemo. Naj-,večje težave imamo glede discipline. — Vse bi namreč rade imele v rokah komando. a nobena bi ne hotela poslušati povelj.. Polagoma se bodo tudi naše vrste konsolidirale, in takrat bo Amerika videla, da nismo nikaka humoristična organizacija, ampak strogo vojaška edi-nica, prežeta discipline in požrtvovalnosti za domovino in demokracijo...« NEZNANA EPIZODA IZ ŽIVLJE vojno ministrstvo v Washingtonu v zelo nujni zadevi. »Svojo osebo hočem popolnoma žrtvovati domovini in narodu,« je izjavila radovednim časnikarjem, »toda na vojnem ministrstvu nočejo o meni ničesar slišati.« Zdelo se je, da bo vnema Mrs. Nowell usahnila v pesku, ali podjetna Američanka je nekega dne mimo vojnega ministrstva presenetila javnost z oklicem o ustanovitvi »Zelene ženske garde«, istočasno pa je samo se- Celje Velika drsalna produkcija Drevi ob 18. bo v okviru zletndh dni na drsališču v mestnem parku v Celju velika drsalna prireditev z udeležbo vseh naših najboljših drsalcev. Prireditev je bila prvotno zaradi neugodnega vremena odpovedana. Ker pa so sedaj na-stopile ugodne prilike, bo SK Celje priredil s sodelovanjem članov in članic »Ilirije« ekshibicijsko drsanje. Nastopili bodo najodličnejši tekmovalci člani »Ilirije« s Silvo Palmetovo na čelu. Poleg nje bodo nastopili: gdč. Sernčeva, Bogatajeva in druge mlajše ter gg. Hunna. Betteto, Biber, dr. Schwab, Klopčič, bivši Celjan ter nove moči SK Celja. Posebej se opozarja, da bo produkcija točno ob 18. c Mesini prehranjevalni urad je izdal te dni točna navodila trgovcem in pekom, iz katerih je razviden postopek pri r#-cionirani nabavi živil V kolikor si prebivalstvo ni na jasnem glede nabave kruha, moke in testenin, se naj obrača tozadevno na trgovce in peke, ne pa na prehranjevalni urad, ki je z delom itak preobložen. c Zdravniško dežurstvo OUZD ima jutri dr. Josip Čerin, Prešernova ulica 1. c Nočno lekarniško službo ima od S. do 14. t. m. lekarna „Pri Orlu“ na Glavnem trgu. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija Celje, ima jutri ob 9. dopoldne v hotelu „Evropa“ občni Zbor. c Za zamsko pomoč so darovali uslužbenci in uslužbenke mestnega računovodstva mesto cvetja na krsto pok. brata uradnice Mare Spar baklo ve 150 din, Albin Pečar ,prokurist Cinkarne d. d. v Celju mesto venca Sebastijanu Sellšku 200 din, pekovski mojstri v Celju 670 din, Jarh Albert, trgovec 200 din. c Proračunska k e ja mestnega svela bo v petek, 14 .t. m., ob 18'30. c Baletni večer. Prva soloplesalca ljubljanskega opernega baleta ga. Erna Monar-jeva in g. Boris Pilato priredita v četrtek 20. t. m. v celjskem gledališču samostojen bale bii večer. c V Radiothermi v Laškem je bilo januarja 51 bolniških članov OUZD in 28 zasebnikov, torej skupno 79 Jugoslovanov. Nočnin je bilo 1263. Izmed inozemcev so bili 4 Nemci. c Kronika nesreč. 53 letnemu posestniku Ignacu Grumu iz Lubnice pri Vitanju je pri prekladanju lesa zdrobilo roko. —-5 letni sin dninarja Stanislav Ivorpnik iz Smarjele pri Celju se je s kropom opekel po nogi. —- 34 letni delovodja Ivan Atem-šek iz Koprivne pri Crni se je pri padcu močno poškodoval. c Mestna plinarna v Celju je lani proizvedla iz 557.300 kg premoga 210.572 kub. metrov plina, 334.380 kg koksa in 27.319 kg katTana. število privatnih konsumentov je tekom leta naraslo od 528 na 552. Konsum se je dvignil od 142.940 na 162.662 kub. metrov, to je za 14%. V zadnjih 10 letih se je potrošnja plina v Celju skoraj podvojila. c Mestna knjižnica je v preteklem letu izposodila 24.942 knjig, med temi slov. oziroma srbohrvatskih leposlovnih 17.835, nemških leposlovnih 5486, poučnih in znanstvenih pa 1621. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. bo predaval v ciklu zdravstvenih predavanj zdravnik dr Drago Mušič iz Celja o temi: ■»Kaj vedo ljudje premalo o nalezljivih boleznih«. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. Kino S oga, Ljubljana, tel. 2730 zabavno filmsko komedijo predvaja od 8.—11. februarja 1941 »Gospodar v tuji hiši« Predstave dnevno ob 16., 19. in 21. uri. V glavnih vlogah: HANS MOSER, LEO SLEZAK, MARIA ANDERGAST. * Otroški rlngaraia priredi Atena na pustno nedeljo popoldne v dvorani Kazine. Kino * KINO UNION. Tel. 22-21. Daddy mala princesa, najlepši film z malo Shirley Temple, izdelan v naravnih barvah. * KINO MATICA. Tel. 22-41. Morski volk. Zgodovinski velefilm. Errol Flynn, Brenda ju*sh 3.11 * KINO SLOGA. Tel. 27-30. Gospodar v tuji higf. Filmska komedija. Hans Moser, Leo Slezak, Maria Andergast. \ ' KINO SOKOL SISKA. Tel. 41-79. Gospa Judita. Velika ljubavna drama. Bette Davis. George Brent. Predstave v nedeljo eb 15., 17., 19. in 21., v ponedeljek in torek ob 19. in 21. uri. Predstave danes odpadejo zaradi maškerade. gl.; 23.45 plesna gl. — Angiija: 21.lo riete; 22.2o lahka in zabavna gl. •— BerO-munster: 18.30 H. Huberjeva serenada, 19.30 zabavna gl.; 20.45 petje in orgle. Italija I.: 16.4o operna gl.: 21. violinski koncert S. Materassija. — Nemške postaje: 11.10 tr. Leharjeve skladbe pod last-nim dirigentstvom; i7.10 koncert berlinski*1 filKarmonikov, 19.13 plesni večer; 2115 za' bavna gl. Ponedeljek, 10. februarja Ljubljana: 13.02 Ro; 17.30 komorni trio; 19.45 Hnžgarjeva ,,Razvalina življenja".— Beograd: 1350 kvartet Njemeček-Slalm; 21.10 Milorad Jovanovič poje arije; 22.au plesna gl. — Praga: 16.25 Dvorakov godalni kvartet; 17.10 zabavna gl.: 19.25 zabavna gl.; 20.20 A. Dvofakova simfonija; 22. češka | gl. — Zagreb: 18.30 simfonični koncert; Pohiteti bo treba I Med svoje naočnike bo razdelila uprava »Družine« 39 bogatih denarnih nagrad. Pogoj za dosego nagrade je plačilo naročnine za tDružino« do 10. februarja 1941. Nagrade so - 3 po 1000 din 6 po 500 din 10 po 200 din 2^ po 100 din Samo še nekaj dni je čas! Pohitite, do 10. t. m. morate oddati denar na pošto ir tisočak bo Vaš. Uprava »Družine v Celju. LiuOhana a Ljubljansko gledališče. V drami danes „Razvalina življenja11. Proslava 701ct-nice pisatelja fr. Ks. Finžgarja. Jutri v nedeljo popoldne „CIgani‘\ znižane cene, zvečer „Sesto nadstropje11. V operi .,Tra-viata", gostuje bolgarska sopranistka Vanja Levontova, jutri v nedeljo popoldne ras-quita“, gostuje Zlata Gjungjenčeva, zvečer opereta „Pri belem konjičku'1. Znižane cene. Male oglase sprejema uprava „Večerni-ka" v Ljubljani, frančiškanska ulica 6. Telefon 16-91. Kino Matica, lubljana Danes premiera znamenitega Warner Bross-velefilma MORSKI VOLK ferrol Flynn kot najhrabrejši gusar in najzvestejši vojščak Anglije Njegova partnerica: Brenda Marshall, nova filmska zvezda. — Radi dolžine filma predstave ob delavnikih: ob 16., 19. in 21.15; v nedeljo ob 15.45, 17., 19.15 in 21.30. Priskrbite si vstopnice v predprodaji. Telefon štev. 22-41. R«€f«0 Nedelja, •. februarju Ljubljana :8.l5 godalni kvartet s kitaro; 9.15 .,Odmevi iz Španije'-', 11 Ro; 13.02 pevski zbor „Sloge“; 13.50 plošče po željah; 17. kmetijska ura;17.30 Cimermanov kvartet; 20.30 Akademski pevski kvintet in Ro; 22.15 plesna gl. (pl.) — Beograd: 13. nar. pesmi; 18.15 plesna gl.; 20.40 Ro; 22. prenos koncerta iz restavracije; 2250 pl. gL — Zagreb: 20. tamburaski koncert; 20.45 kvartet ..Zajček"; 21.15 plesna gl. — Praga: 15.45 Čajkovskega Pikova dama"; 17. zabavna gl.; 18.30 Smetanova „Moja domovina; 22. plesna gl. — Sofija: 12.50 18.45, in 21. lahka in plesna gl.; 21.55 pl. gl. — Ankara: 20. lahka gl.; 20.45 turška 21.30 sremske nar: pesmi in plesi. — Sofija: 1250. 1?.30. 21.30 in 22. lahka in pl. gl.; 20. simfonični koncert Anglija L' 19.20 solisti, lahka in plesna gl.; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. — Nemške postaje: 14.15 zabavna gl. (Berlin); 1% 15. operna gl. (Munchen;; 18.20 in 21.1» zabavna gl. (Berlin). n Novemu Sadu groze velike poplavi? če bo prišlo do nagle spremembe tempera' ture. Na Madžarskem so se namreč nakupi-čile velike množine ledu ter zaustavljajo vodo, ki je ponekod izredno narasla« nasprotno pa je pri Novem Sadu sedaj manjša. Če se bo nabrani led naglo stalil* bi se lahko pripetila katastrofa. Kino Unten. Llobljana, Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri. Telefon 22-21. mala 1 Ljubljenka vseh Ljubljančanov I SUitte} Tehtftie v najlepšem filmskem umotvoru, izdelanem v naravnih barvah. Pretresljivi prizori v tem edinstveno lepem filmu bodo ganili staro in mlado. KgJfgra Januarska številka »Misli in dela" Slovenska revijalna zber je bila v celotnem zakladu našega tiska razmeroma še precej dobro zastopana. Od »Jadranskega Slavjana* dalje, ki je marca 1850. šel v Trstu med Slovence, smo zabeležili nekaj nad 50 jezikoslovnih in literarnih revij, blizu 60 primerkov glasil likovne umetnosti, glasbo in gledališča in nad 77 leposlovnih in zabavnih časopisov. Tudi mladinski tisk je dal do prevrata 59, po osvobojenju pa nad 100 listov nadebudnemu naraščaju Slovenije. Precej je to, vendar pa še premalo, da bi se mogli Slovenci po svoji pomembni zemljepisni sredini, v kateri bivamo in sposobnostih svojega duha skoro že približati kulturnemu nivoju naprednejših narodov. Predvsem smo napredni Slovenci pogrešali revijalne, katedre, s katerih bi črpali zdrava zrna sodobnih, kulturno političnih in socialnih razglabljanj o problemih, preko katerih modem L človek ne more. Svetel žarek' v tem pogledu je bila pred vojno ,,Omladina“, pa goriška „Veda in „Preporod“. Po vojni je bilo mnogo tovrstnih poizkusov, med njimi ,.Njiva“, ,.Vesna', ,.Svobodna mladina-1, „Naša do. ba'\ ki pa so„ zamrli. Vzniknila je revija „MiseI in delo , ki že po svojem naslovu odkriva usmerjenost in tehtnost svojega programa. Januarska številka VII. letnika te kulturno in socialne revije se je predstavila v uvodu s razveseljivim pozivom: N a skupuo d e 1 o 1, ki smo ga v celoti objavili minilo soboto. Iz njega veje zdrav manifestativen duh po čim tesnejšem sodelovanju vseli naprednih političnih skupin v Sloveniji. V tem znamenju hoče napredna mladma pokazati zgledno sadove na edino pravilni poti v srečnejšo bodočnost kakršno so si želeli že davno vsi pristaši idej poštenega sodelovanja. Ivan Hribar je prispeval svoje ..poglede iz ptičjega razgleda" na Soju e Sovjetskih So c ja lis ti čeških Res-p U b 1 i k (SSSR). Po razčlenitvi osnovnega problema komunistične miselnosti in njenih posledic v ^socialistični državi delavcev in kmetov11 se dotakne vprašanja, ali je Stalinova ustava res t,najdemokru-ličnejša na .svetu1'. Poglavja, ki morajo vprav v .sedanjem zadrževanju Sovjetske Rusije zanimali* vsakogar, izzvenevajo v zaključek, da SSSR kljub njeni ..najdTemo- kratičnejši ustavi sveta'1 ne moremo prištevati med demokratske države. Avtor zaključuje svoj zanimivi prispevek z ugotovitvijo, da „SSSR ne zapira mladini zunanjega > sveta. Nje prosvetne prilike dopuščajo, da se mladma uči tuai tujih jezikov in tako poglobi v kulturne dobrine vnanjega sveta . Bogat in s podrobno statistiko izpopolnjen je naslednji prispevek Pavla Kunst I o r j a : Slovenci v Jugoslaviji po stanju 1931. Zdaj vemo, da biva izven Slovenije 57.731 ali 5 odst. Slovencev. Od tega je v savski banovini 34.765, v Beogradu 0308 ,v dunavski 3991, drinski 326(5, moravski 2437, primorski 2155, zetski 2143, vardarski 1621 m vrbaški 1015 Slovencev. Število Slovencev v posameznih okrajih in mestih je prikazano z nazornimi tabelami, celoten pregled gostotne poselitve in jakosti naseljenih središč Slovencev v Ju-1 goslaviii pa pojasnjujeta še dva zemljevida. V Sloveniji je 66.619 neslovenskih prebivalcev, »d teh 24.483 tu je rod rev Slednjih je v Ljubljani 4.9, v Mariboru 10.8, v Celju 8, v Ptuju 14.9 odst. Kočevski okraj ima 23.3, Dolnja Lendava 15 odst. tujorod-cov. Na članek, ki je dragocen prispevek K antropogeografskeinu poznavanju slovenske poselitve in tujerodnega ^leroentamed njo, se bomo še povrnili. Obzornik prinaša to pot zgoščeno, a zelo pregledno sliko zunanjepolitičnih dogodkov v ^Kritičnem letu vojna11, izpod peresa dr. Branka Vrčona. Pod naslovom „U go ta vi j a m, opozarjam, svarim...“ sledi replika k problemom ljubljanske medicinske fakultete in zadev, ki so ■/. njo v aktualni zvezi, izpod peresa primarija dr. Mirka Černiča. Tehten in za široki krog slovenske javnosti pomemben je prispevek Ivana Kronovška o T e m oljnih smernicah vaške prosvete. Sledi poročilo o Petdesetih letih okulističnega oddelka v Ljubljani 1890—1940. Poročila prinašajo kritiko dveh pripovednih spisov iz dobe Napoleonovo Ilirijo: like Vaštetove „Rožna devica11 in Heinza B r u n n e r j a : „Brucke uber die Drau“. V primerjavi med obemi deli prihaja kritik do zaključka, da je slednje „za slovenske čitatelje skoro bolj poučno in bodrilno, zlasti v dneh, ki jih pravkar preživljamo.'1 Delo vsebuje, namreč mnogo podrobnih pogledov na življenje in odločnost Slovencev v podravski prestolnici za časa Napoleona. .,Misel in delo“ se je to pot, predstavilo z novim programom in širšim delokrogom sotrudniškega miselnega obzorja. Želimo, da v tej smeri krepko nadaljuj« v korist slovenske napredne javnosti. Revija stanc posamezen izvod 6 din, naroča so v upra- vi v Ljubljani, Gosposvetska qgsta 4, poštni predat 322 —tae. Razgovor s kiparjem Smerdu!em Kipar Frančišek Smerdu — rodil se je in rastel je v Postojni — jc pri nas znana osebnost. saj živi med nami že celih deset let in je kot kipar že mnogo ustvaril. Naša javnost visoko ceni njegovo delo, zato pa srečamo njegove umetnine v Ljubljani na božji njivi pri Sv, Križu; »Polaganje v grob«, »Snemanje s križa« itd. (izdelano v marmorju odnosno v bronu), na ljubljanskih stavbah: na Vrtači s.Dekle z grozdom«, marmornati kip v naravni velikosti, v šiški itd., a z njegovimi deli se lahko ponaša tudi mnogo naših tihih in skromnih domov. »O, še mnogo več bi človek dal od sebe, če bi bili naši ljudje malo bolj dovzetni za plastiko«, je dejal, ko sem ga obiskal v njegovi delavnici. .Ne vem zakaj se naš človek tako brani plžfstike in zakaj se zopet tako rad poslužuje obrtniških izdelkov, to je na štiri ogle rezanega kamna. Kadar sc bo naš člo- vek otresel tc slabosti — človeško slabost imenujem ta pojav in treba jo bo zamenjati prej ali slej z darežljivostjo — bo tudi za našega kiparja umetnika nastopil boljši čas. Več let si živel med brati Srbi. V tistih krajih si vsepovsod! srečaval večje ali manjše stavbe — bolje rečeno palače — opremljene 8 skrom nim posvetilom »zadužbina«. Pod to besedo je bilo še ime srečnika, ki se je, poslavljajoč se od sveta, spomnil svojega naroda ter mu zapustil pridobljene zemeljske dobrine. Narod mu je postavljal palače, narodu jih zopet vrača. In pri tem si j« mislil: »Po vaši zaslugi sem užival, sedaj uživajte vi, ki ste graditi«. Hm, kadar bodo nastopili pri nas taki časi, tedaj ne bomo več peli s Prešernom »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila...« »Mecenov nam manjka. Nekaj jih je, vendar tem ne moreš vedno sedeti za vratom. O, če bi bilo kaj dosti mecenov, bi imeli v naši Ljubljani že marsikaj lepega in monumentalnega. Da bi ustvarjal velika dela, bi moral imeti za to mnogo sredstev. Domislekov jmarti mnogo, saj vedno snujem v mislih, na žalost pa moram vse te domisleke izdelati v mal^ nih razsežnostih. In tako imam izdelanih nad trideset kipcev, ki počivajo v »Salonu Kos« in čakajo kupca. Zadnje, kar sem lal, jc »Adomse. Izdelan ic iz voska. Konca-vam v marmorju »Portret mladenke«. Tanil« v kotu čakajo odrešenja »Plesalki«, na stojalu pa vidiš se nedodelano »Počivajočo deku co«. Vse to in najboljše od dobrega, kar j*-v >Salonu Kos«, imam pripravljeno *a raz' stavo. (»Bahantinjo«, »Venero«, »Toaleto*. »Deklico s trnjem«, »Dekle z ogledalom-. »Dekliško glavo« itd.). Razstaviti misliip sk ' paj s kiparjem medaljerjem St. Dremljem " enim od naših slikarjev. Kdo nama bo ae družbo, še ne vem. Umetnine, ki jih bom ra stavil, so izdelane deloma v terakoti, mavu \ marmorju, pa tudi v bronu. Izbira bo t velika in če bo prav toliko mecenov, bom ' -srečnejši pod soncem«. Ob teh besedah ge je kipar Smerdu na smehnil ter še enkrat dejal: »Mecenov nan j treba! Kadar bo teh dosti, tudi umetnin bo manjkalo.« Y M a rib-o ru dne -8. II ■ 1941 » V e C e r n I tf. Stran 13. šk< gora in ni® okolica Priobčujemo članek, ki nam ga je dal na razpolago frankolovski župnik g. Lojze Sunčič, znani alpinec, smučar in organizator. Smučarjem odkriva doslej malo znani smuški svet, ki je posebno lahko dostopen smučarjem iz Celja, Maribora m ostalih krajev, ležečih ob drž. oesU, ki veže ti dve mesti. Smučišča pod Stenico, Kis&leo in Konjiško goro so smučarjem še vse premalo znana in vendar je ta svet tako lahko dostopen, ker ga seka po sredini državna cesta Maribor—Celje. Mirno lahko trdim kot vešč poznavalec slovenskih smučišč, da bo prišel tudi razvajen smučar v tem raznolikem svetu na svoj račun. Ko izstopiš iz mariborskega avtobusa, te vabijo lepo zasnežene doline na pobočja omenjenih vrhov. Začetnik se bo ustavil kar pri cerkvi, odkoder krene na levo pod Ooško proti Zabukovju. Nad kmetijo Potočnika se razprostirajo pod Stražo na severni strani prostrane poljane z zanimivo kadimno, ki je pravi eldorado frankolovskih smučarjev. Vrneš se po isti poti ali še bolje mimo kmeta Borovnika v Lipi. Tam dobiš v gostoljubni hiši vse potrebne informacije za spust v dolino. Morda se ti pridruži celo kateri izmed domačih smučarjev. Spretnejši in drznejši smučarji izstopijo za Lindek ali Konjiško goro pri gostilni Laznik pred Stranicami. Po cesti se podajo za streljaj nazaj in pri graščinski žagi levo v hrib po edinstveno izpeljali, res pravi smučarski stezi v osrčje Ko- krason smuški svot njiške gore. Na pobočju se cesta kmalu j cepi v desno bolj strmo in levo polož-nejšo ter daljšo (pol drugo uro). Še malo ! nižje od graščinske žage se odcepi vozna pot desno v Lindek, gorsko vasico mod Stenico in Šipičasttm vrhom, kjer najdeš res alpinski smuški svet pod Levovnikom. Ker visi ta gorska dolina od zapada proti vzhodu in jo zapira 900 m visoka Kiselca proti jugu, ostane v njej sneg do spomladi. Isto je s cesto na severni strani Konjiške gore. kamor tug tudi nima dostopa. Obe progi se dvigneta do 700 m. V nedeljo, 16. t. m., bo v kapeli g. Ramšaka pod Stenico ob desetih smučarska maša z blagoslovitvijo planincev in njihovih palic, smučk ter drugih planinskih potrebščin. Ob enajstih bo tekma v smuku izpod Kiselce v Frankolovo. To bo letos že drugi smučarski praznik v tem smučarsko razgibanem kraju. Kdor ima čas in dovoli vztrajnosti, se lahko poda iz Fran-kolovega po novi, lepo izpeljani planinski cesti v prijazne Češnjice, kjer se mimogrede oglasi pri izvrstnem smučarju g. šolskem upravitelju Seršenu, ki mu pokaže in pojasni, kako iride najhitreje na idealna smuška tori-rišča v Kamni gori in pod Slemeni, na meji med Špitaličem in Črešnjicanii. V Črešnjicah ni gostilne, vendar pa postreže gostu posestnica pri cerkvenih stopnicah. Kdor želi kakršna koli pojasnila, mu jih z veseljem da frankolovski ^umrjski u^svitelj, Su»člč Loke **>©** Otvoritev smučarskega izleta v Celju v PTUJU SO POKADILI ZA NAD 7 MILIJONOV DIN Letne statistike o porabi tobaka naraščajo iz leta v leto in nam najlepše dokazi/jejo, da kadilci kljub vedno težjim časom ne morejo vzdržati brez dima. Leta 1937 so Ptujčani pokadili za din a, v.no. Se PriPoioča J. J K der, Sv-(-°vrenc na Poli. Cisti dobitek v pr,d »Zimski pomoči*-________________________335ril ^ nedelo pojedina ~ KAŠNATIH KLOBAS Gostilna Mraz. Studenc. 22545-1 1 nedeljo dne 9- II. priredi Glasbeno društvo Tezno KONCERT ? Plesom Vl udiio vabi od-i?.°r in k- stiiničar Kožell. lezno. 22628-1 V nndelio dobre DOMAčf! KRVAVICE Pečenice, dobro 1'titomersko vino v gostilni Balkan. Vabi Mara 226R?- ’ _ SlRlTF "VFCF&NIK JD Ai oetea :J dia. inKu nadaiMia Otsada 1 'itn iščemo takoj VINIČARJA spoSobneia, mtrljivefa. no-štenesa. zaupneja, za vino-iradno in gozdno posestvo od 20 jutrov blizu Varaždina. ProinJe le poslati na »Publiciraj«, Zagreb pod «■•58007«. 23m»-> NATAKARICO mlajšo moč. spre.me v sluibo * 20. II. 1941 gostilna pri ko lodvoru Potrebna kavdi« din 2000.— v gotovim. Ponudbe s sliko poslati pod -Samostojna* na cftlaSni »dJelek sVečtrnika« _ BREZPLAČNO ve odda v naj-til iompletna ROČNA TKALNICA Informacije na razooiago z z znamko za odgovor. PiSite na og asni oddelek »Vičtrili-ka« tod »Ugodnost« 22597-2 Večle elektrotehnično podjet-le spre,me MONTERJA izvežbanega za Drostovode 1 !n ifitalaciie ter monteria za opravilo električn b str^ ev navilalca) Ponudbe pod Sposoben elektromomer« na i oglasni rtjtolek «Ve5ernika-i 22653-2 STREŽNICA se sprejme za tri ure predpoldne. Foto-Kieser, Vetrinjaka , ul. 30. 23069-2 Hčem DEKLE za vsa hiina de|a. Naslov v oelaanem oddelku ^Veče^nl-ka«.___________________22670-2 SLUŽKINJO pridno in poiieno, ki zna tudi kuhati, sprejmem lakot Na slov v oglasnem oddelku &Ve Černlka«. 3?61(-2 ....-----p...... Mlajšega »RIVSKEGA POMOČNIKA in valenca spreimetn takoj. Meliska c 3_____________2ff>87-2 DEKLE za vse, z znan>m kuhe se spre me. Naslov v ogl- odd »V^černika« 22680-2 KMEČKO SLUŽKINJO ki zna molzti za r.osestvo »Mirin dvor« Kasaze pr- Petrovčah. išče lekarnar Mr-Ivo Tončič- Celje. Olavni trK j. 22690-2 tičemo 1 samostojnega STRUOARJA ’ ramostonega ključavničar-n :tli mehanlčarla In 1 varil-■ ‘'a. Ponudbe na ogl odd i »Večernika« nod »S din vsaka «»4artoia ■»mi ’ *i- IZOBRAŽENO DEKLE ki ima veselje do gostilne, išče mikto natakarice $ 15-februar.em Naslov v ogl. o4d- »Večernika«. 22533-3 Učem službo STROJNIKA ali kurjača Star 37 'e< imam tudi rento Samostojno sem vodil 10 let lokomobilo. Vsled prodaje iste odpuščen Službo Ishko takoj nastopim Ludvik Klamp er. Wildopra no ievi l*' !! desno, Maribor, 23žo>-3 NATAKARICA želi spremeriHI službo, najraje v Celje. Maribor ali Ptuj. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Večerni ka«, Celje. 31684-3 Sedemnajst letno DEPLE z mešč- šolo išče brezplačno učenje v kuhinjo v boljšem ho telu Naslov v oglasetn oddi.-! ku »VecernUta«. 22578-3 1* LETNA SLUŽKINJA k zna tudi nekoliko kuhati, išče službo v boljši družini, najrale v Mariboru ali v Spli tu- Nastop 17 11 Ponudbe pa oglasni oddelek »Večerm-ka« Pod »Služba« 22580-3 srednjih let z znanem slovenskega in nemškega jezika- kavcije zmožna- iSče službo. Naslov' v oglasnem oddelku •VefernikB'! 22689-3 ALI ISCETE SLUŽBO? j.ldajte v te) rubriki tnali [og^as za din 12,— in uspeh ne bo Izostal. 3 2 NATAKARICI pošteni- zd/avi. vesclp narave iščeta službo, Ponudbe najrajši na deželo. Ponudbe na oglasm oddelek »Večenii- ka« pod »Dobra moč« 226f)8-3 GOSPODIČNA ~ 22 let. lapa zunanjosti prilagodljiva. z vel. maturo in trg. tečajen, išče zaposlitve- Sprej me tudi istrukclje Dopisi pod »Vestna« na ogUsnl oddelek »\;e£ernikaa. 22621-3 za upravitelja” hiše ali hišn ka. najraje v vilo 8 vrtorn *re državni na-maščenec. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22617-3 Iščem službo VZGOJITELJICE otrok ali kai sličnega z znanjem slovenščine, hrvaščine in nemščine, eveutuelno za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23659-3 DEKLE z dežele, vajena kuhe in hišnega dela želi mesta k manj ši mirni družini Cenj. ponud-1 l>e na oglasni oddelek »Ve-I černika« pod »Samosto'na 75i ! 22585-3 1000 DIN NAGRADE lobi kdor. m’ preskrbi služho rgovskega sluge. vra*arla-in kasanta ali slično, kavcije in večletne služne. Nastop takoi Naslov y ogla« ,„tn oddelki, ■Vetern.v^ KROJAČ star 36 let. z obrtom In stro-■cm- 2eli primerne službe. — Cen* ptmudbr na oglasni od-delek »Večernika-' pod «Tre-zen«. >2604-3 Službo iščem kot POSTREŽNICA za {»poldan. Naslov v ogl-oddelku »Večernika«. 226J4-3 i« » haian) II din. ruti nadallnia btsedu 1 din Sprejme se DOBER UČENEC za pečarsko obrt- Učenja za-hiše. Vprašati gostilna Sabe-der Tezno, 23677-4 Vzamem VAJENCA za pečarsko obrt- Učenje ja-Jamčeno. Istotam so proda nov pisalni stroi »Kappel«. Strašek Gustav, pečar, Tyr-ieva u| 12. 22593-4 OBRTNIKI Ali potrebujete vaier»ca-ko? Samo enkratni mali oglas Vam bo prinese! zaželeni uspsb- 4 Sprejmem VAJENCA Kaclian Ivan, krolač. Tezno. Ptujska c- 13 22629*4 UČENKA poštenih staršev s predpisano šolsko izobrazbo se takoj spremie v modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22652-4 VAJENCA za brivsko obrt spreimem. Juratlč, Olavni tre 1- 32618-4 kauče, naslonjače dobavlja solidno in poceni €itajie„Večernik‘ STANOVANJE ODDA 20 besed 15 din. vsaka nadallala beseda 1 diu TRISOBNO STANOVANJE Maistrova ulica 32-1, se odda !- ali 15. marca. Pojasuila: Aleksandrova c. 14, pritličje desno. 23545-5 STANOVANJE komiortno, soba, 2 kabineta, kuhinja in kopalnica se odda s 1. marcem- Vprašati Krčevina, Aleksandrova 39. 23498-5 SOBA IN KUHINJA suho, podpri tlično stanovanje, se odda s 1. marcem samo poročenemu paru. Stritarjeva uL 37, Maribor. 22559-5 V najem se odda enodružin- KOMFORTNA VILA z vrtom v 5- okraju- Na željo garaža. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23575-5 SOBO S KUHINJO v Studencih, Aleksandrova 33 nasproti cerkve, oddam za 150 din. 22581-5 GOSPOD se sprejme na stanovanje, v čisto opremljeno, sončno sobo. Meljska c 38-11. 23591-8 Oddam takoj PRAZNO SOBO v centru mesta separirano, starejši, boljši osebi- Ponudbe pod »Centrum Maribora« na oglasni oddelek »Večerni-k boljšili krogov posred J vestno, uspešno in » j., diskretno. Velika i£ra ličnih partij- Pry0fnr«uitiV’ obiteljske *vc*o JnJJg. „a .ne prospekte požiba 'JfL]. 0 na stare ši si ovensk d e n a r n zavod v M ar'boru mm REZERVE BLIZU DIN 12,000.000- VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADISCE Anton Bremec Celje Oglejte si veliko zalogo Zahtevajte cenik Na*novejši modeliNainižie cene Ceniki Iranko otroških vozižkov, dvokoles in delov, o.va.nin strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri F. Baljel"MS| Slane Bergant, Mariber Aiektandreva cesta it ♦ Telefon itlMI Stružnico 11» 200 mm stružne višine, 1000 mm stružne dolžine, z norton-prestavami in vdelanim elektromotorjem 380 Volt ter 1 Vrtalni stroj moderni s priključevalcem (Schaltkasten) in vdelanim elektromotorjem, ki vrta 30 mm v jeklo, proda od tukajšnjega skladišča Ludvik ilerš č. Ljubljana strojno tehnična pisarna in zastopstvo strojnih tovarn. Gesta 29. oktobra 13 Telefon 37-54 ♦♦♦♦♦♦♦»»♦•♦»♦♦♦•••»••••♦•a»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ rodaja v VI a r i b o r i ISCHHEIDER ŽAGBEB. N1K011CEVA lO in sinov« turčičeve Nujna dolgoročna Uosouia Vsakovrstne fdmififfP papirja In tuni kupuje m plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Harfo« Prtrtfa. Cnkatjm 16 Nakupovalmca Kopališka ul. l"e'efon 27-43 C Speciialna delavnica za previ-tanje, popravljanje elektromo-torlev ta dinam Izvršujem Instalacije na pogon iti luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in dinante za luč. Fr. Peitlnl t elektrooodjetie. Lltlbliaoa. Gosposvetska cesta 16-Telefon 23-71. daje državnim, banovinskim in mestnim uslužbencem, zva-ničnikom, železničarjem, orožnikom, financem, upokojencem itd., star renomiran denarni zavod. Navodila pri zastopniku Mihaelu Kreču, Ljubljana, Tyrševa 33. 1748 PRI ŽIVČNI SLABOSTI poshusHt ©rtf »**«H 110-0» Do*« ee * vsak* W*ami Po itft BoW!**e Wer*twt, *tt'et»o /p/iaHju ortini Ofl »««• »M Zeaaml / Ut Predrto se odločite za nakup avtomatske tehtnice, oglejte si na vsak način pred nakupom naše tehtnice, katere so v pogledu izdelave In trpežnosti najpopoltiejšč, kar jm je bilo do danes na trgu. Na zahtevo pošljemo našega zastopnika. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV PONTOS CENTRALA d. z. n. z., MARIBOR, Meljska cesta 55 In 95 a. Zbirajte odpadke Staro železo baker medenino, sv (oec. cink- stat oaplr cu-nle tcroiaške odrez (te. tekstilne odpadke. elaževitlo. ovčte volno, eovejp dlako kuotiie vednp oo nai-viSilh cenah Arbetter Dravska at IS. Te: J8-Ž3- -«r Stm*Ute po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Nov; naslov: L Kocmut, Meljska cesta 1 Modemi š!ase>}i *a P!eS (n petje ed.no na ploščati Zahtevajte brezplačne sezname ........ Posestniki pozor! Najnovejši tehnlčtto izpopolnjeni mat) kmečki JELTOM mlini ha kamne, Ki meljfejo vse vrste žita V poljubno fino in navadno moko, izdelujejo zdrob, čistijo žito ter imajo vključeno napravo za izdelovanje ješpfena in kaše. Kamni so vodoravni (ležeči), tako, da ne morejo žgati moke. Lahek tek! — PrvoVfSttia Izdelava! Cene zelo solidne. Te vrste mlinov Vam dobavi domača ' tvrdka Jelenc Adolf & Tomažin LJUBLJANA — Celovška cesta 49. »-Mlin na ogled v trgovini. STROJI Stroji za oMelavo fesai Stroje za obdelavo lesa-kakor za mizarstvo, kolarstvo. sedarstvo I. t. d., er iaelite naprave do->avl v naikollši izvedbi Robert RumlAlk LJUBLJANA Pražakav* ulica 8*1. Tel. 40-42 i' Zlato In srebro. brilijante, zastav Ijalne listke išče nujno za naktip Manhot. Gosposka 1S Kupujem stalno vseh vrst in vsako množino iatioik p6 najvišjih cenah. Joalplna Boi« je. *e enjava in deželni pridelki en gt-M Maribor, koroška e 20 na dvOriS?« Soomnite s# CMOI M& želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 Zloiljlv dein fr. naflep&e da rilo! V veliki izbiri pri JULKA ŠALAMUN Maribor, Alaktandrova e. It sMka Sadna Prvovf$tno delo Zahvali Vsem, ki ste našo drago sestro, mamo, staro mamb, teto in svakinjo, gospo Peileviek Ano spremili na njeni zadnji poti, ji darovali lepega cvetja in nam Izrekli tolažilne besedo, prisrčna zahvala. Maribor, Celje, Beljak, Gradec, 8. feb. 1941 RbdMfie Pestevgek, Bellina in ostalo sorodstvo. HaimaMtesa TISKOVNA v veliki izbiri in najugodneje nudi DRUŽBA Z O. Z___________________ Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. izd ia m cifcjuje ALAJU KUi.Nth \is % i.... . . »*.i \ v Auirihuru - Ogluši po ceniku — Kokopisi sc ue riacajo. - Uredništvo to upravai Maribor, kopali«ka ulica k - ieieioti uredništva itov. 25*67 Ib uprava Mav. 29-67. - PofaU čekovni račun (Hov II 400.