102. številka.
(v Trstu, y torek zvečer dne 25. avgusta 1896.)
Tečaj XXI.
tihi]« po trikrat m teden t šeatih tadanjih ob torkih, četrtkih
in aobotah. Zjntrenje iidanje ii-haje ob 6. ari zjutrej, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane : ta Jeden meaee . f. 1.—, laven Avstrije f. 1.50 aa tri meseo. . . 3.— , . .4.50
ta pol leta . . . 6.— . ■ , V__
ta voe leto . . . 12.— . „ , lt*.—
Narodni«« I« plačevati Naprej «a «ar«čbe km prilaien« ■arooala« t« uprava ne •zlra.
Posamične številke ae dobivajo ▼ pio-dajulnicah tobaka v Irntu po S nvč. ir.ven Trata po 4 are.
EDINOST
Oglaai ae račan« po tarifa ▼ petita; sa naslova t debelimi črkami ae platoje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj ae pošiljajo uredništvu ulica Gaserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae na apropmajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglano sprejema upravniitvo ulioa Molino pit-colo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama flija eo proate poštnine.
81
,t «NnmH Je mm".
„Slovanska povodanj".
„Panslavizem',"to je strašilo, katero že mnogo let razni nemški časniki slikajo na steno, češ, da se bližajo oni časi, ko slovanska povoden) zalije in azijatsko barbarstvo popolnoma zatrl zapadno Evropo. — Narodno gibanje med avstrijskimi Slovani, ki se, opirajoč se na državne zakone in naravno pravo, bor« za svoj obstane|k v mnogojezični Avstriji proti nemški in madžarski nadvladi, smatrajo kakor znamenja temne noči, ki razprostre strašna svoja krila po nemških pokrajinah.
Mi smo že neštevilnokrat ponavljati trdilev, da je „slovanska povodenj* le prazna bajka nemških šovinistov, ki imajo slabo veat. Arstrijski Slovani hočemo in želimo slavno in mogočno Avstrijo pod žezlom presvetle habsburške dinastije. Močna in trdna pa je država, če so srečni in zadovoljni njeni narodi, nje prebivalstvo. V korist Avstrije je torej, da pomiri svoje narode, da je pravična vsem v vsakem obziru in povspešuje njih kulturni razvoj. Slovanski narodi imamo z nemškim, madjarskim in italijanskim jednake dolžnosti do države, skupne svoje domovine, in zato zahtevamo od nje tudi jednake pravice, nič več in nič mauj. Bolja previdnost nas je združila v Avstriji, ž njo hočemo ostati združeni v žalosti in veselju.
Jednako prazno je strašilo z .moško vi ti", kakor zapadna Evropa kaj rada nazivlje ruski narod. Večkrat smo že naglašali, da med ruskim narodom v obče ni nobene slovanske zavesti, in da so tudi takozvani „slavonofili* v prvi vrsti Rusi in da ne kujejo tajnih zarot proti Avstriji.
Tako piše celć „N. Fr. Pr." peterburški dopisnik v jednem svojem članku o ruskih razmerah. — Tako je imenovani slavofobni list dne 13. t. m. med drugim objavil vsebino spomenice, katero je Aksakov, prvi ruski vodja takozvanih „slovanofi-lov" — Nemci bi rekli „panslavistov" — sestavil leta 1849 na povelje carja Nikolaja I. Ta piše:
• Po mojem menenju je prejšnja podlaga so-
I
PODLISTEK.
15
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski Spisal Avg. ^ e n o a ; poslovenil Cvetko.
Albert je čital to primero vzvišenim patosom, kar je zatulil pod oknotn strahovit rog, a na to človeški glas: „Gospodarji, gospodinje, dvanajsta je odbila, ugasite ogenj...* in tako dalje „avec une grace infinie" (z neskončno railoto). Jaz sem se vstrašil do dna duše pred tem pasjim koncertom. Pa Albert — Albert, komur je ta kani-balska arija ponočnega čuvaja ustavila vse morje »božanske harmonije*, se je stresel, obledel, vrgel papir proč, me pogledal, kakor da bi me hotel zadušiti in je hitel k oknu. Jaz za njim. V jasni noči sva zapazila na sredi trga pod najinim oknom črno podobo nočnega čuvaja po nazoru Albrecbta Dttrerja, kateri kopjem, rogom in svetilnico v roki neumljivoj hladnokrvnostjoj laja na mesec, završivši nazadnje svojo velemodro lekcijo z apostrofo na sv. Florijana. Albert je bil jezen in zakričal je čuvaju „nočnega miru" nepesniško .lahko noč', na kar mu je oni brez obzira na pravila dostojnosti odgovoril nekoliko mastneje in odšel mirnim korakom naprej. Poskusil sem umiriti svojega prijatelja. Dokazal sem mu, da se ta intermezzo ne sme šteti nikakor v greh, ker on izvršuje svojo
cijalnega reda na zapadu ravno tako napačna, kakor današnja. Naravna posledica temu so brezver-stvo, anarhija, materijalizem in moč proletarcev. Sebičnost v katoličanstvu brez pravega krščanstva je pripomogla do teh slabih posledic. Sreča za Rusijo, da zavrača zapadno omiko in s: je rešila pravo vero. Cerkev nam je ostala čista (?) caijeva neomejena volja je podlaga državi; sicer ima vlada svoje slabosti, kakor vsaka človeška naprava, toda boljša je, kakor naše plemstvo, ki se je ločilo o«l ljudstva, ko so zavladale ideje Petra I. in zapadne misli; od tedaj je naša aristokraoija sovražna ljudstvu, ker zaničuje lju isko mišljenje in versko prepričanje, zato je preporod Rusije mogoč le iz ljudstva. To je prepričanje slavonofllov, Ti hočejo gojiti zveze s zapadnimi Slovani ;te zveze pa ne smejo prekoračiti sočutja z njihovo usodo. Več nočemo, kajti ostati hočemo Rusi. (Car Nikola je dostavil: To sočutje pa ne sme pospeševati upora proti vladam sosednjih in prijateljskih držav, tudi ne prikrivati Želje, da bi se združili vsi Slovani.) V tem oziru je posebne važnosti položaj v Avstriji; Nemci zgubljajo svojo nadvlado, Avstrija se pretvarja v slovansko državo. To pa ni Busiji po godu. Avstrija bi 'potem mogla pritegniti južne Slovane ter tako ovirati razširjanje pravo-slavja. Bolje je torej, da v Avstriji ostane vse pri starem. Iz tega pa sledi, da slovanofili ne poznajo panslavizma, ki je po našem mnenju nemogoč. Temu nasprotujejo katoličanstvo med Čehi in Poljaki ter ideje zapadne kulture, ki navdajejo tamošnje slovanske narode. (Car dostavlja: Tako je, vse drugo domišljavost. Bog sam more določiti bodočnost; združenje vseh Slovanov pod jednim vladarjem pa bi bil pogin Rusije.)"
Isti dopisnik se je razgovarjal tudi z znanim slovanofilom, generalom Kirejevom. Ta je rekel med drugim:
„Mi hočemo le moralno podpirati individualnost slovanskih narodov, a tudi v tem oziru le do
dolžnost na onem mestu, kjer so jo izvrševali njegovi predniki. Povedal sem mu tudi, da Čuvaj, kateri pozna krajne običaje, ni slutil, da deklamuje kdo v Kranju do polunoči ljubavni ditiramb — da je to le slučaj, kateri se imenuje ,zlo osode". Zaman. Nemili, nenadni prihod nočnega klicarja je tako razjaril mladeniča, da se je zaklel, da se maščuje na tej sovi javne varnosti. Vidć, da so preslabi moji dokazi, rekel sem prijatelju, kateri je jezen korakal po sobi gor in dol: „Citaj dalje!* „Nočem, ne morem*. „Albert!* .Kaj je?"
„Ta pesem se tiče Neže. Ti jo ljubiš". „DA, odrezal se je Albert, in ko se je postavil pred mene, je pristavil: „Tudi ti jo ljubiš. Govori !*
„Ne tajim, da mi je mila*. „Znam; že nekaj časa sćm, kar sem opazil to po tvojem velikem laskanju". •Tudi jaz sem to zapazil*. Obmolčala sva. Bilo mi je težko. Gotovo tudi njemu. Dva pobratima sta ljubila isto deklico. Moram priznati, da sva prišla do točke, kjer prehaja ljubezen v sebičnost. Otročaji!
, A kdo reši to zagonetko P* vprašal je Albert nekoliko strastno.
j
gotove meje. Vemo namreč dobro, da se nam tako odgovarja: Kaj pa vaši Poljaki ? Tem radi privolimo narodno svobodo na njihovim ozemlji, isto želimo ostalim Slovanom, toda brez vsakega napada na podlago države, v kateri živ6. Sicer pa moramo priznati, da so si Slovani izven Rusije priborili ugodne položaje, posebno v Avstriji. Le Rusini imajo še povode pritožbam. Ali bi ne bilo Avstriji v korist, da odpravi te vzroke rusinskih pritožeb ? Tega ne vprašam kakor ruski politik, temveč kakor Slovan, ki želim vsakemu narodu kulturni razvoj, kakor prijatelj Avstrije, ki obžalujem rastoče tam narodne prepire. Mi čutimo, da pojemlje narodnostna ideja v Evropi, a ne glede na to, mi nimamo istih teženj, kakor Italija in Nemčija. Mi nočemo novih osvojitev, tudi na Balkanu ne. Mi hočemo, da se na Balkanu razvijajo mlade države brez tihega vpliva.*
Tako dopisnik dunajske „N. Fr. Pr.u Mi sodimo, da ta list prisoja nekaj resne važnosti gorenji izjavi, sicer bi je ne objavil, zato pa tudi pričakujemo, da ne bode ob vsaki ugodni in neugodni priliki kričal o slovanski povodnji in zatiranju avstrijskih Nemcev, če kje na Moravskem kakemu nadležnemu Židu stopijo na kurje oko, ali se upiramo krivični preširnosti naših narodnih nasprotnikov."
Ta Članek je prinesel te dni „Slovenec*. Da-si v tej in oni besedi še vedno Brečavamo kakov sled tistega nasprotja do Rusije, ki je bilo do nedavno temu vodilno načelo konservativnemu listu ljubljanskemu, vendar pa smo ponatisnili ta članek uprav zato, ker ga je priobčil „Slovenec* ; kajti v tej okolnosti tiči priznanje, da so gospdda svoje dni — pretiravali in da so videli vse prečrno. Gospdda zapuščajo polagoma tisto tesnosrčno stališče. Le tako naprej, saj tako zahteva jasni vzgled — glavarja katoliške cerkve.
„Deklica*, sem odvrnil.
„Dobro* pritrdil je mladenič, davši mi desnico ; „midva morava ostati prijatelja. Naju veže sveta vez. Ljubezen do Neže nama ne sme biti zapreka najinega prijateljstva. Boriva se za i\jo odprto, pošteno. Ona naj razsodi, čegava hoče biti, čegava sestra".
„Tako naj bode, Albert! Neža naj razsodi 1 Bode} ti, bodem jaz nesrečen, vsak naj se pokori svoji osodi*.
Tako sva ie pomirila svečano. Otročaji! Zdaj sva se manj bavila patrijotiškim pesništvom, eden in drugi je raztrgal svoj „kontraband* — kar je skoval brez znanja prijatelja — ljubavne pesni Neži. Vsako noč sva čitala, vrstivša se, te plodove in poleg te živahne deklamacije sva pozabila, da sva si nasprotnika. Le nočni čuvaj, ta demon, naju je spominjal proze. A tudi za njega je prišel petek. Bila je jedna po polunoči. Vpihnila sva luč, čakala sva za oknom. Evo ga! Iz ozke ulice so je vlekel demon. Ustavil se je. Zakričal je. A na enkrat usul se je z najinega okna, kakor iz topa, dež gnjilih jabolk in jajec na nesrečnega suličarja, kateri je, prestrašen od teh neparfimiranih uoeteć-rov, stisnil glavo med ramena in jo pobrisal prek trga kakor kresnica prek neba. Pozabivši sv. Florijana je zamrmljal: „Frdamana krota !w (Pride še.)
Po zaroti italijanskega prestolonaslednika.
Vabeči v današnjem z jutranjem izdanju na občni zbor, oziroma na nadaljevanje občnega zbora pol. društva .Edinost", ki se bode vršilo prihodnjo nedeljo, sklicevali smo se še posebno na prevažne dogodke v območju vnanje politike, koji dogodki še posebno morajo zanihati tudi nas primorske Slov ane. Menda ne treba povdarjati, da smo mi- J slili pri tem na bližanje italijanske države velesili ruski po zaroki med princem Neapeljskim in princeso Jeleno črnogorsko.
V tem listu smo že povedali svoje menenje, kako nam je soditi o tem važnem dogodku se splošnoslovanskega in kako z avstrijskoslovanskega stališča.
Se slovanskega stališča moramo se le veseliti tega dogodka, kajti mali državici črnogorski zasijale so zvezde ugleda in sijaja kakor se nikdar poprej. Oči vse Evrope in vseh glavarjev držav evropskih bile so te dni obrnene na Cetinje, z vseh dvorov prihajale so najprisrčneje čestitke knezu-pesniku, knezu-državniku, Nikolaju črnogorskemu. Ali vse te časti, vse to slavje ni — kakor bi rekli? — lokalizovano v mejah državice črnogorske. Mi ne smemo pozabiti, kaj znači oseba kneza Nikole v evropskem koncertu; ne smemo pozabiti, da vzlic neznatni obsežnosti državice, koji vlada Nikolaj, je ista vendar činitelj, kojega posteva in ceni evropska diplomacija. Ada je tako, zahvaliti morajo Črnogorci deloma svojo zemljepisno lego in kakovost svojih tal, spojeno črnogorskim junaštvom, deloma pa dejstvo, da car ruski nazi v 1 j e kneza črnogorskega svojim prvim in najboljim prijateljem. Treba le pojmiti stopinjo, na koji stoji današnja Rusija glede napredovanja v vseh strokah : gledč vojne sile, gledč svojih financ, gled6 narodnega bogastva, gled<5 svojih velikanskih tehniških podjetij in v prvi vrsti gledć izborne svoje diplomacije, ki je v par letih sem dala uprav sijajuih dokazov svoje bistrovidnosti, razsodnosti in okretnosti in ki ima glavni del zasluge na tem, da je črnogorski dvor doživel današnje slavje: vse to treba pojmiti, ako hoče kdo prav vedeti, kaj potaeni prijateljstvo Busije in Črnegore. Tu ni možno niti več govoriti o .dobrih«, Jal i „prijateljskih", ali cel6 „prisrčnih" odnošajih med veliko in malo slovansko državo, ampak tuje vse tako tesno spojeno, tako zlito, da niti ni opaziti kake meje med interesi obeh držav. Saj pa tudi soglašajo vsi evropski listi, da namreč slavje na Cetinju znači triumf Rusije. Vzemimo le v roke kojisibodi laški ali nemški list in uverimo se takoj o opravičenosti naših nazorov. Nikjer je ne najdete niti noticice o zaroki na Cetinji, ne da bi se povsodi vsporedno imenovala tudi Rusija. Po pravici rečemo lahko torej, da je sedanje črnogorsko slavje — slavje vsega slovanskega sveta.
Tak bi bil torej pomen zaroke princa Neapeljskega s princeso Jeleno se splošnoslovanskega stališča.
Se avstrijsko-slovanskega stališča svarili smo pred morebitnim optimizmom onih, ki goje morda na skrivnem nado, da po spremembi odnošajev med italijansko državo in velikim slovanskim svetom, se utegnejo poboljšati tudi naši kričači. V današnjem zjutranjem izdanju smo že povedali, da tu imamo posla z renegati, odpadniki, ki so izdali svojo rojstno kri, ker je bila ista zapuščena od vsega sveta in se po takem niso mogli nadejati dobičkov od nje: ki so torej postali to, kar so, le vsled umazane sebičnosti. Taki ljudje ne poznajo načel in vzvišenih etičnih nagibov. Oni ostanejo naši nasprotniki, ker tako zahteva njih — želodec, oni morajo nasprotovati našemu napredku, ker se rede ob nevednosti in nezavednosti našega ljudstva. Mi avstrijski, sosebno pa primorski Slovani po takem niti ne smemo misliti na to, da bi danes ali jutri mogli odložiti orožje, ker se je pravda poravnala mirnim potem. Na postopanje naših domačih nasprotnikov ostane veliki dogodek na Cetinju — brez upliva.
Sedaj pa še par besed se stališča avstrijske države. Mož, ki je navadno prav dobro poučen o gibanju v taboru naših radikalcev, nam je pripovedoval, da sedaj se jim je popolnoma utrdilo uverjenje in da smatiajo kakor samo ob sebi umevno, da Trst in Trident prideta pod Italijo.
Odkrito bodi povedano, da smo vsikdar v zadregi, kadar hočemo pisati zaključke o takih stvareh. V prvi vrsti postaja nekaterim stvar dolgočasna, drugi nas gledajo po strani kakor denuncijante in tretji — takih je v naših vrstah — menijo: „čemu se potegujete vedno za državni interes. Saj tega ne delajo ni italijanski ni nemški narodnjaki*.
Ali mi moramo vedno misliti na to — o di-nastiškein čutstvovanju nočemo govoriti na tem mestu —, da smo avstrijski državljani in da je že zbok naše zemljepisne lege uaša usoda tesno spojena z usodo te države — da nas torej že želja po samohrani — torej najplemeniteji egoizem — uprav sili v to, da se zanimamo tu ca državni interes.
In ta država ima tisoč razlogov, da uprav sedaj skrbnim in paznim očesom motri stvari, ki se vrše okolo nje. Zbližanje med Italijo in Rusijo je dogodek, ki ne "ostane brez upliva na naše vnanje zveze. Formalno ostane Italija morda v trozvezi, faktično pa je že izstopila iz nje. Vpliv te premembe se pokaže gotovo tudi v onih primorskih krogih, kojim je središče — Rim! Ali, da nas kdo ne razume krivo: mi verujemo v lojalnost Rusije do naše države in za nas je izključena možnost, da bi ta slovanska država dopuščala, da bi se nekako v nje imenu povspeševal irredentizem, naperjen v prvi vrsti proti slovanski krvi; in predstojeći sestanek vladarjev na Dunaja gotovo še bolj zjasni in zboljša odnošaje med Avstrijo in Rusijo. Recimo, da se bode tudi oficijelna Italija vedla povsem korektno; ali ne pozabimo nikar temperamenta naroda italijanskega, onega toplega temperamenta, ki toli rad ekscedira v dnevih sreče in se omamlja ob misli na zlate gradove. In na Italijo je posijal sedaj žarek sreče po dolgi dobi silnih udarcev, žarek nade — a to se je zgodilo izven okvira trozveze. Ali je po takem nemogoče, da se je med vročekrvnimi iredentovci tudi na tej strani črnorumenih kolov — pomislimo, da je Italijan povprečno lahkoveren in nerazsoden, šovinist — jelo širiti domnevanje, da so najnoveji dogodki obrnjeni proti Avstriji in da se z novim razmerjem bliža čas, ko se uresničijo veliki načrti neodreiencev ? Italijan je lahkoveren, on rad sanja in se nastaja ob sijajnem blešču, on se rad ziblje v iluzijah in v omotici zahaja na kriva pota. Lahko je torej mogoče, da ti dogodki še bolj zmešajo glave izvestnim krogom in da se še bolj razširi okuženi vzduh od onkraj meje v našo p o k r a j i n o.
Za Avstrijo so to resni dogodki, v kolikor utegnejo isti neugodno uplivati na mišljenje iz-vestnih krogov. Dogodki zadnjih dni iz Gorice, Pulja in Trsta kažejo, da se je iredentovcev zopet polotila tista nervoznost, ki jih zavaja do grdfti demonstracij.
Mi nočemo dajati nasvetov nikomur, vsakdo naj vrši svojo dolžnost kakor ve in zna; le to jedno bi prosili v teh dnevih po Spinčidu označene nevarnosti: vsaj naš slovenski živelj na tržaškem ozemlji obvarujte pred kugo ir rede n tovskega mišljenja. To pa dosežete le s pametno narodnostno politiko. Nevarnost je tudi v tem pogledu veča nego mislite! Po veduem širjenju politiške korupcije, po slepenju in zavajanju, ie jeden del okoličanov postal tak, da je izvestni gospodi na ljubo pripravljen služiti vsaki ideji, ne da bi se niti zavedali, da postajajo s tem — izdajice lastne države!
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 2>. Avgusta 189». Dvestoletnica dinastije Petrovič Njegnš.
Te dni prijavili so dunajski časopisi brzojavno vest, da je proslava 2001etnice obstanka vladajoče črnogorske dinastije, ki je bila odrejena na 19., 20. in 21. septembra t, 1., odložena na prihodnje leto. To brzojavko objavili smo i mi v svojem listu. Kakor doznajemo sedaj, izmislili so si to vest znani slavofubi, da bi na ta način kolikor le možno skrčili omenjeno slavnost. Na Črni G o r i ne znajo mero daj ni krogi ničesar o j kakem o d 1 o ž e n j u s 1 a v n o s t i. j Stalna vojska na Črni Gori. „Glas Čmo-i gorca" poroča, da je prvi razred novoosnovane I stalne vojske črnogorske dne 15. t. m. na Cetinju J slovesno prisegel. Moštvo korakalo je pod vod-i stvom svojih častnikov, izšolanih v inozemstvu, do
samostana, kjer je vsprejelo cerkveni blagoslov. Slovesni prisegi so prisostvovali knez, princ Mirko in mitropolit. Le-ta je blagoslovil novo vojsko. Po blagoslovu in prisegi vojakov ogovoril jih je knez, naglašuje, da vsled osnovanja stalna vojske po modemih načelih nikakor ne sinejo biti dotakneue posebnosti značaja prebivalstva črnogorskega gorovja. — Poveljnikom vojske imenovan je prestolonaslednik Danilo. Vojaki mohainedanske vere dobč svoje posebne kuharje in kuhinje ter niso obvezani bojevati se v vojnem času proti moha-medaucem. — Slovesnemu blagoslovljenju prve stalne vojske na Črni Gori prisostvovala sta tudi carski ruski ministerski rezident Argiropulo in grški generalni konzul Logothetis.
O zaroki italijanskega prestolonaslednika. „ Obzor" javlja, da je italijanski prestolonaslednik povodom svojega bivanja na Cetinju osobito rad občeval s starimi junaki, ki so se odlikovali v bojih proti Turkom. Živo se j« zanimal zh trofeje raznih krvavih zmag in vse te trofeje hotel je natanjko pregledati. Italijanski kraljevič je o raznih prilikah spregovoril tudi nekoliko hrvatskih besedij in v obče kazal veliko zanimanje, da se priuči temu jeziku. — Govori se, da je prineesinja Jelena pisala dolgo pismo kraljici Margheriti, kojo nazivlje „Madre miau. V tem pismu da zagotavlja kraljico, da jo ne vabi v Italijo želja za sijajem prestola, marveč ljubezen do svojega zaročnika. — Slavnost o poroki bode kolikor možno sijajna. Na potu po morja iz Bara do Jakiua bodeta spremljala novoporo-čenca ruska in italijanska vojna eskadra. Novo-poročenca se bodeta nastanila v Neaplju.
Kralj Umberto in pa mir z Abesinijo. Iz Rima došla je včeraj vest, da se po Italiji širi menenje, da utegne odstopiti kralj Umberto. Rimski listi odprto polemizujejo o tem. „Don Chisciotte" priznava, da namerile kralj odstopiti, da ne bi moral podpisati pogodbe miru z Menelikom. Isti list pa izključuje odgovornost sedanjega minister-stva na sedanjem zamotanem položaju, ampak vali vso krivnjo na prejšnje ministerstvo. Zajedno izraža nadejo, da bode znal kralj dokazati — ako treba — svoj patrijotizem in zatajiti samega sebe.
KreCansko vprašanje. „Nene Freie Presse" javlja včeraj iz Carjegagrada: „Potrjuje se vest, da so se odposlanci evropskih držav sporazumeli gledš načrta za preosnove, koje naj bi turška vlada dovolila Krečanom in da so ta načrt izročili sultanu v posebni avdijenciji ter mu priporočili, da ga odobri. Ta načrt temelji na spomenici kre-čanskega narodnega zbora, ki navaja zahteve kristijanov na Kreti. Večino toček, koje so navedene v tej spomenici, vpoštevali so odposlanci o sestavi svojega programa. Glavne točke tega načrta so: 1. Turška vlada naj imenuje za 5 let kristijanskega gubernerja, kojega imajo potrditi države. 2. Primeren del carinskih dohodkov od-kazati je narodnemu zboru v kulturne svrhe. 3. Orožništvo je reorganizovati. 4. Takozvanim „Ben-gasom", delavcem iz Tripolita, koje sovražijo kristijani in mohamedanci zaradi njih insubordi-nacije in zdivjanosti, omejiti je dovoljenje za bivanje na Kreti. — Turška vlada ni še vsprejela tega programa, ki so ga predložiti odposlanci, toda obče se nadejajo, da ga odobii. Manj gotovo je pa, da-li bodo uporniki zadovoljni s temi koncesijami in da-li vsprejmejo ta program".
Korespondenčni urad javlja včerajšnjega dn6 z Dunaja: .Fremdenblatt* izjavlja, da poslednje, iz Carjegagrada došle vesti opravičujejo nadejo,. da se krečansko vprašanje reši mirnim potom. Temelj pogajanjem bode program, ki so ga izdelali odposlanci evropskih držav in kojega so odobrile vse države. To je dokaz, da so vse države složne iu da še dejanski sestoji zbor evropskih držav. Soglasnim postopanjem o reorganizaciji Krete pa morete le pridobiti obe stranki gledd na politiške oduošaje. Da pa se to vprašanje reši kolikor možno naglo, to je v interesu Krete in Turčije same. ____
Različne vesti.
Osebne vesti. Predsednik deželnega sodišča tržaškega, dvorni svetovalec U r b a n c i c h, vrnil se je včeraj se svojega dopusta. — Drž. pravdnik v Trstu, višega deželnega sodišča svetnik T a d d e ir odpotoval je včeraj na počitnice.
Z rojanskimi razmerami se bavi tudi današnji »II Piccolo". Ker pa si je dovolil nekoliko neresnic in zasukavanj, treba že, da ga nekoliko okrcamo po prstih.
Cerkev rojanska se sedaj popravlja od znotraj in od zunaj, a po .Piccolovem" je to izključna zasluga sedanjega gospoda župnika Seveda židovskemu lista je bore malo do tega, ali imajo Rojančani lepo ali revno cerkev, ampak namen mu je le ta, da dela propagando za italijanizacijo; in ubogi župnik Jurca mom služiti kakor ščit, za katerim so skrivajo italijansko-židovski nameni. To je postauek in jedini vzrok vsej „Piccolovi" hvali na adreso župnika.
Ali „II Piccolo* ne zlorablja le cerkvenih stvarij za svoje raznarodovalne in slavofobne namene, ampak laia kar naravnost in falzificira resnična dejstva.
Da se more sedanj obnovljati cerkev rojanska, na tem nima nikake zaslege g. Jurca, kajti cnr-k veti a administracija je že pred d vem i teti, torej Se za Supnikovanja pokojnega župnika Thalerja, izročila magistratu lepo sveto 3800 gld. v ta nan.cn, da se ctrkeo popravi, a magistrat se je obvezal, da dodA, kar bi utegnilo primanjkovati. To je resnica, ljubi „Piccolo", razsodni ljudje pa naj sodijo sami, kolike zasluge gre na tem gospodu župniku Jurci.
Nadaljna laž je, kar trdi JI Piccolo«, da namreč g. župnik že sedaj prepoveduje italijanski, ker do sedaj še nobon Rojančan ni ćul take italijanske propovedi; po tem sodijo lahko naši čitatelji, kakov resnicoljub je ta „Piccolo", ko pravi, da Rojančani z velikim veseljem prihajajo k italijanskim prepovedim. Pac, jedno prvih nedelj svojega župnikovanja je gospod župnik — toda po propovedi, med raznimi naznanili — povedal svojim vernim, da oni, ki si žele italijanske propovedi, morajo še potrpeti, dokler pride novi škof.
Tfetja in naravnost nesramna laž je ta, da si ogromna večina želi italijanskih propovedi. Kdor hoče vedeti, kako mislijo oni, ki res in iz pobožnih namenov zahajajo v cerkev, ta naj le pride v nedeljo pred cerkev, ko prihajajo ljudje iz iste, posluša naj maluu in tam bode slišni opazk, kojih flotevo ne bi priobčil ,11 Piccolo«, niti bi si jih gosp. župnik Jurca zapisal v album. Tudi mi Čakamo na prihod novega pastirja tržaškega, in le njemu, od katerega pričakujemo pravice, hočemo podati dokazov, kako res misli večina župljanov rojanskih. In uverjeni smo, da v škofijski palači zmagata verski interes in verski čut nad — židovskimi mahinacijami 1
0 naii slovenski ioii pri tv. Jakobu smo prejeli precej oster in piker dopis, kojeg« priobču-jemo tu — izpustivši vso ostrino — sine ora et atudio, brez predsodkov, in le v želji, da se bistrijo pojmi, kakor tudi zahteva toli važna stvar. Da pa se ne bode komu krivica godila, povdarjeno bodi možko besedo, da tega dopisa ni pisal nikdo iz učiteljskega osobja, niti noben člen iz odborov tržaških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda.
Naš dopisnik piše: Kakor je razvidno iz taj-nikovega poročila na zadnjem občnem zboru družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani, je slovenska šola pri sv. Jakobu razdeljena v dve samostojni sili: v deSko petrazrednico in dekliško dvo-razrednico. V minolem šolskem letu seje torej izvršil preobrat in menda tudi - napredek na naši šoli. Napredek ? Ali je to res napredek, da sta imela prvi in drugi razred — ker ni bilo možno preskrbeti prostorov o pravem času — samo poldnevni pouk kakor na vaških šolah ?! Ali je to napredek, da se je odpravil otroški vrt pri sv. Jakobu iu se je naša deca kar trumoma pošiljala v laške otroške vrtce ? !
Čuje se, da nameruje družba odpraviti tudi peti deški razred ter dekliško dvorazred-nico razširiti v štirirazrednico. (Družba je menda res nameravala nekaj tacega, toda, kolikor smo obveščeni mi, je opustila to nakano. Ured.) Z odpravo petega razreda postane naš zavod nepopo-leu, kajti otroci prihajajo navadno z desetim letom v četrti razred in bi morali torej ostati tu najmanje 3 leta. S tem pa bi se nabralo toliko otrok, da bi jih ne ohranila nobena šolska soba. Danes ali jutri bila bi družba prisiljena napraviti para-lelke; ali ni po takem pametneje, da ostane peti razred za dečke? Naši stariši premišljujejo že
sedaj, kam bodo pošiljali otroke po dovršenem četrtem razredu. Kakor hitro se zmanjša vrednost zavoda, tako urno se ohladi veselje naših starišev do šole, če tudi je naša in — slovenska. Morda mi poreče kdo: letos odpre vlada na Belvederju nemško pripravnico za slovenske dečke, ki bode nadomestovala peti razred. Jaz pa dvomim zel6, da bi ta tečaj mogel nadomeščati peti razred. Po mojem menenji nikakor ne. Tu bode pouk nemški, a predmeti petega in šestega šolskega leta, toli važni za Trst, se bodo morali zanemarjati.
Po nameSčenju šolskih sester postal je na šoli nekak, a jako nezdrav duvalizem, kajti šolski vrt in učila so nejednako razdeljena. Deški zavod je nekako potisnjen v ozadje. Vse te spremembe so se menda zgodile iz finančnih ozirov ; ali dejanske posledico kažejo, da so bile nade prazne. To smo hoteli povdariti, ne iz nasprotstva do čestitih sester ali do glavnega vodstva družbe, ampak le zato, da smo zabeležili stvar, kakoršna je!
Moje |menenje je, da to razmerje ne srne ostati za naprej. Ako hočete, da bode napredovala deška petrazrednica — in taka mora OOtati — treba, da se ločiti obe šoli. Samostan in la-jiška šola ne spadata pod eno streho; pa naj mi kdo prigovarja, kar hoče.
Naša šola je vzdrževana od naroda, zato mora ostati narodna, nikakor pa ne: ne voda, ne krop. Mi potrebujemo v Trstu versko in narodno vzgojenih mož in žen ; naše ljudstvo zahteva šolskih veselic, ki ne pričajo samo o napredku otrok v šoli, ampak na katerih se tudi ono samo navdušuje in ogreva za našo stvar. Tu ni izgovorov. Komnr so stvari znane in hoče resnico govoriti, ta mi mora pritrditi.
Sklepam torej in prosim slavno glavno vodstvo, kakor tudi načelništvo možke podružnice, da naj ukreneta, kar treba, da ne bode — škode. Sapienti sat.
Gostje iz Italije v Trstu. Človek bi si mislil, da ima Časnikarstvo v Italiji počitnice, kajti gospodje uredniki italijanskih listov so tako srečni, da morejo kar trumoma ostavljati zadulile uredniške sobe ter prihajati v Trst na obisk svojih „kolegov". Lloydov parnik .Steplianie" pripeljal je včeraj v Trst glavne urednike listov »Gazzetta di Treviso", „Difesa", „Gazzettino«, „Toniu Bona-grazia" in padovanskega .11 Veneto«. Mar so go-, spodje, sedaj, po pasjih dnevih, došli v Trst iskat gradiva za svoje liste? — Sinoč dospelo je z italijanskim parnikom „Pierino" nekoliko pokrajinskih svetovalcev (consiglieri di provincia) iz Ravene v Trst. Gospoda svetovalci došli so baje proučevat uzorno naše občinsko gospodarstvo.
Prijava najemnikov Tukajšnje redarstveno ravnateljstvo objavlja naslednji razglas: DoSla je doba, v koji morajo vsi posestniki, kuratorjl, u-pravitelji itd. hiš ali njih zastopniki, toliko v mestu, kolikor v okolici, prijaviti v posebnih popisnih pdlah vse osebe, stanujoče v njih poslopjih. Objavlja se zatorej, da je dotične pole dobiti pri a-nagrafiškem uradu tukajšnjega c. k. policijskega ravnateljstva, po okolici pa pri dotičnih ces. kr. okrajnih policijskih komisarijatih. Vsakemu lastniku, upravitelju, kuratorju hiše ali njega zastopniku je dolžnost, preskrbeti si te pole in jih vrniti pravilno izpolnjene najpozneje do 15. septembra t. 1. dotičnemu uradu, kjer so bile vzdignjene. Ako
bi poslopje ostalo prazno, je to pripomniti posebno opazko.
Z dnevom objave tega razglasa (24. avg.) prične razdelitev teh popisnih pol po dve in dve, od kojih jedna bode za statistiško-anagrafiški urad mestnega magistrata. Tudi to polo je izpolniti in jo vrniti v omenjeni dobi.
Spremene, ki se utegnejo dogoditi potem, ko so bile že predložene popisne pole, vsled tega, ker se je koji najemnik ali podnajemnik priselil ali izselil, treba je prijaviti v 24 urah na posebnih tiskovinah, ki se dobo na zahtevanje pri zgoraj omenjenih uradih.
Izpuščenje ali kriva prijava najemnikov ali podnajemnikov, kakor tudi zakasnelo predloženje popisnih pol po 15. septembru bode kaznovano v , smislu obstoječih zakonov.
Opozarja se slednjič, da s tem razglasom j niso razveljavljene obveznosti glede prijav momen-tannega bivanja pri zasebnikih, niti obstoječi predpisi gledć poslov.
Vladika Strossmayer v Bosni. Zagrebški listi javljajo, da odpotuje vladika Strossmayer dne 3. septembra v Sarajevo k blagoslovljenju tamošnjega novega dnhovskega semenišča. Dne 11. sept. vrne se vladika v Djakovo.
Tako je v — Istri! .Slovencu" poročajo iz Istre : Bilo je dne 15. avgusta, aa veliki prav.nik vnebovzetja Matere Božje. Ljudstvo se je ravno pripravljalo k službi božji, ko se je začul strel po j vasi Topolovski. Konjederec v spremstvu ; dveh orožtiik<>v izbral si je ta posvečeni dan, da i pobije vse pse brez usmiljenja. — Ljudstvo je bilo | silno razburjeno vsled te nezaslišane pogrde to-| likega praznika. Konjedereo pobil je pse ter jih razmetal po njivah in cestah, a isti so ležali tudi po sredi vasi. Kdo ima te mrhe pokopati —? konjederec se za to ne meni. Ljudstvo ni vedelo, ali bi šlo k sv. maši, ali bi pokopavalo pse, da ne zasmrde. Odzvonilo je ravno k sv. maši, ter je bila že množica ljudstva zbrana, ko je prišla omenjena trojica pred cerkev, vzela psa pri žup-nišču ter ga na oči vseh prisotnih ubila ne daleč od cerkve, vrgla kraj pota ter odšla v bližnjo gostilno med tem, ko se je darovala sv. maša. Po dovršeni službi božji je nadaljevala svoje delo. Ni čuda, da je po popoludanski službi božji občinski delegat pojasnjeval možem, da vse, kar nosi uradni naslov — ne pozna vere ! Ni - li tudi to pojav lože —? Tako bi se hotelo ljudstvu vzeti vero ter poučiti je, da je v praznik bolj potrebno pse pobijati in pokopavati, kakor prisostvovati službi božji! To se dogaja v Istri, a Slovenci na Kranjskem se prepirajo za vodstvo, vodila jih bo loža, kakor vlada nas.
Parnik .Bohemia" spustili so, kakor že omenjeno, včeraj predpoludne v morje. Slovesnost bila je takorekoč »domača" slavnost Lloydova, kajti ni bilo ne slovesnega krsta, ne govorov, ne druzega o takih slučajih običajnega oficljelnega aparata. Slavnosti je prisostvovalo prilično število povabljenih gostov in množica občinstva. Parnik .Bohemia" je, kakor rečeno, zgrajen v tukajšnjem Lloydovem arzenalu iz domačega materijala. Gradnja je pričela dne 2. decembra 1895. Parnik je 115*8 m. dolg, naj veča širokost mu je 13-75 m., visokost 9-27 m. vsebina 7850 tonelat. V oddelku za potnike je prostora v I. razredu za 80, v II. za 40 oseb. Ta oddelek je nrejem jako elegantno. Ves parnik bode razsvetljevalo 380 električnih svetiljk. Za vodstvo in postrežbo parnika je določenih: 4 častniki, 5 mašinistov in 63 m6ž.
Mestni magistrat In pogrebi. Mestni magi-I strat tržaški objavlja: Ker se je poslednji čas v Trstu uveljavila razvada, da sprevodi o pogrebih hodijo po ovinkih do cerkve, ali pokopališča, da bi e na ta način povišala slovesnost sprevoda, opozarja mestni magistrat aaradi javnega reda in iz zdravstvenih ozirov na naredbo od 28. junija 1875., glasom katere morajo pogrebi po najkrajšem potu do cerkve, oziroma do pokopališča. Le v takih slučajih, ako bi bila pot do dotične cerkve ali do pokopališča tako kratka, da se sprevod ne more razviti, sme se iti po ovinkih, toda le z dovoljenjem mestnega magistrata.
Pevsko društvo „Adrija- v Barkovljah priredi v nedeljo dnć 20. seplembra svojo veselico s petjem in igro. Program priobčimo svojedobno.
Pevsko društvo „Hajdrih* na Prošeku vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dnć 30 t. m. na vrtu gosp. Marina Lukše se sledečim vsporedom : 1. Majcen : Slovenska koračnica (god-ba;) 2. t * * : Oblaku, Cmožki zbor), 3. Strauss: Valček iz operete „Zigeunerbaron* (godba) 4. J. Pagliaruzzi: „Stari hajduk" (deklamacija), 5. Jos. pl. Zaje: „Uboj", zbor iz opere Zrinski: (godba); 6. Stanko Pirnat: .Žalost" ; mešan oktet: 7. Majcen : „Slovanske cvetlice*, potpouri, (godba); 8. Jos. pl. Zaje: „Sljepac Marko-, možki zbor se samospevom baritona; 9. Ipavec ; ,Jtl sem Slovan', nar. pesem, godba; 10. \Vitt: »Solza', čveterospev, 11. Ipavec: „Mrak", nar. pesem (godba) ; 12. A. Foerster: ,Ah ni-li zemljica krasna" mešan oktet; 13. Majcen: „Sladke sanje", fantazija za rog daljnim odmevom; 14. Hr. Volarič : „Slovenca dom", možki zbor: 15. Kmoch: „Sokolska koračnica", godba; 16. Mir. Vilhar: .Detelja", izvirna šaloigra v enem dejanju. 17. Ples. — Vstopnina na veselico 20 nč. za osebo, sedeži po 10 nč., k plesu 1 gld. — za gospode. Pričetek ob 4>£ uri pop., ples bode trajal do 3. ure populnnuči. Na koncertu kakor tudi k
plesu svirala bode si. veteranska godba pod vodstvom kap. Fr. Majcen a. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo društvene zastave, se bodo preplačila hvaležnostjo sprejemala. V slučaju slabega vseaena se veselica odloži. Na obilno udeležbo vabi najuljudneje	Odbor.
Nenadna smrt. 651etnemu dninarju Ivanu Sancinu iz Skednja došlo je včeraj zjutraj, ko je šel v Trst, nenadoma zlo. Prihitel je zdravnik z zdravniške postaje, ki je pomagal bolniku kolikor se je dalo za trenotek in ga dal prenesti v bolnišnico. Tam je siromak popoludne umrl, ne da bi bil mogel spregovoriti besedice.
Poljska himna — zabranjena v Nemčiji. Nemški državniki se boje, da bi si Poljaki s pesnijo ne obnovili svojega kraljestva, zatorej nastopajo železno roko — proti pesni. Prva komora Berolin-skega tribunala izrekla je včeraj zapleno proti poljski pesni: ,Še Poljska ni propala...*. To zapleno je sodišče utemeljilo s tem, da je pesen ščuvajoče vsebine, kajti navdušuje v to, da se z orožjem v roki zopet oživi poljsko kraljestvo, kojemu naj bi pripadale tudi nekatere pokrajine, ki pripadajo pruskemu kraljestvu.
Samomorilec, ki umr* pred samomorom. Predvčerajšnjem dospel je v Budimpešto nadporočnik honveda Achat Včeraj zjutraj našli so ga mrtvega v hotelu, kjer se je bil nastanil. Ležal je na postelji, desnica je krčevito držala revolver, nanerjen v prsi. A ni kapljice krvi ni bilo videti. Komisija se je osvedočila, da revolver ni bil niti izproien in zdravnik je konstatoval, da je zadela častnika k&p na srcu, baš ko je hotel sprožiti samokres.
Sneg avgusta menca. Iz Celovca javljajo, da je na Karavankah včeraj zapadel sneg. Ni Čuda, saj smo imeli včeraj in predvčerajšnjem cel6 v Trstu prav hladno, jesensko vreme.
Umestni kitajski prsgovorl. „Devica je cvet, mlada žena je sad. Ako je sad slab, kdo naj se spomni na lepoto cveta?" — „Duh naj se le napenja, da koraka brže nego srce, a dalje nego src6 ne pride nikdar". — ,Več kakor žena ljubi svojega moža, bolj izpravlja njegove napake; več pa, kakor soprog ljubi svojo ženo, več ima opraviti žnjo*. — „Ako hvališ svojega sina, laskaš samemu sebi; ako govoriš slabo o svojem očetu, ponižuješ samega sebe".
Koliko stane uataja na Kubi ? Na to kočljivo vprašanje odgovorilo je te dni službeno poročilo iz Madrida na kratko in okroglo: Stroške za Kubo računiti je — čujte iu strmite I — na 1,500.000 pezetas na d a n (I) (1 pezetas je 4395 nč. a. velj.) In toliki stroški ob toli žalostnih financah Španjske!
Soifnijsko. Včeraj stala sta pred tukajšnjim sodiščem trgovska pomočnika Ferrucio Cescutti in Francesco Moretto, oba italijanska podanika, obtožena rabuke. Cescutti' in Moretti bila sta glasom obtožbe med kolovodji onih kričačev, ki so v nedeljo dne 5. julija t 1. demoustrovali v ulici Ponteroaso pred onimi prodajalnicami, ki niso bile zaprte. Tudi nista ubogala stražarjev, ki so pozvali množico, da naj se razide. Sodišče je Cescut-tija rešilo obtožbe, Moretta pa obsodilo, upoštevaje razne olajhšfiujoče okolščine, na tri dni zapora.
Dne 19. julija t. 1. gnala sta orožnika Verson in Rebec 30letnega kmeta Petra Daneva s Prošeka v zapor, da prestane neko kazen, na kojo ga je bilo obsodilo tukajšnje sodišče. Danev je na Velikem trgu pričel kričati na pomoč ter izustil marsikojo psovko na adreso orožnikov. Včeraj se je vršila zaradi tega razprava proti Danevu. Obtoženec ni prišel na razpravo. Sodišče ga je spoznalo krivim ter ga obsodilo .in contumaciam" na tri tedne strogega zapora.
Svoječasno smo sporočili, da sta dne 8. maj-nika t. I. o belem dnevu dva drzna tatova ulomila v spalnico prodajalke žganja Josipine Maslo pri 9V. Andreju hšt. 9 ter ukradla 98 gld. v gotovem denarju ter dragocenosti, vrednih 115 gld. 50 nč. Naslednjega dne prijel je polic, oflcijal Tiz s pomočjo drugih organov znana tatova 33letnega težaka Viktorja Canteja iz Trsta in 231etnega likarja Antona Ersetticha, italijanskega podanika. Oba sta se upirala na vse kriplje policijskim organom, seveda tudi gledć psovk nista bila izbirčna. Včeraj stala sta pred sodiščem, obtožena hudodelstva tatvine, javnega nasilstva, žaljenja javnih organov,
Ersettich tudi zabranjene vrnitve. Ker sta oba obtoženca tajila tatvino, in se jima ista ni mogla dokazati neovržno, rešilo ju je sodišče obtožbe gledč te točke, toda obsodilo ju je zaradi ostalih toček obtožbe, Canteja na dve leti ječe, Ersetticha pa na dva meseca zapora. Po prestani kazni izgnati ga je zopet iz naše države.
171etna šivilja Ana Costello iz Trsta, pristojna v Poreč, dobila je zaradi tatvine 4 mesece ječe. Po prestani kazni pride pod posebno policijsko nadzorstvo.
kčs.
v pouk
Ko pa v vrsti
Je zmota kratka — dolg je
Iz nesrečneže vega dnevnika slovenskemu ljudstvu
priobčil H. Pri« k.
(Dalje.)
Tako sva govorila z mojim sosedom sva govor končala, povabil me je tretji stoječi k sebi z besedami: No, ti, ki razlagaš grehe, kakor nekedaj egiptovski Jožef sanje, stopi k meni, da razložiš še meni mojo pregreho. To ti pa naprej povem, da meni ne boš mogel dokazati, da sem si nesreče sam kriv, kajti, če človek ves teden trdo dela in se zato v nedeljo, v cerkev gredi, v gostilni oglasi za en požirek pijače, tam pa najde tovarišev, ki ga zadržujejo tako, da potem malo natrkan nekoliko prepozno v cerkev pride, tam pa nagajivce, ki se mu posmehujejo ter ga po strani gledajo, na polglasno pokrega in njim malo s pestjo požuga, vse to pa kak sitnež, ki misli, da je užć z eno nogo v nebesih, orožnikom naznani, — s tem, mislim, človek ni še toliko pregrešil, da bi se moral potem za to dva meseca sušiti v ječi."
No, moj ljubi, tako sodiš ti samega sebe in svoje pregreške; kako pa te sodijo dragi ljudje, tega pa ne veš. Vsak človek sodi sebe 26 iz samo-ljubja najmileje, a v svojega bližnjega pa meče polena. Kako se 2ć bere v sv. evangelji: .Ti vidiš pezdir v očesu svojega bližnjega, brna pa v svojem očesu ne vidiš !u S tem pa te jaz nikakor nečem soditi, kajti kedor sodi, bo sojen in kedor pogublja, bo pogubljen, pravi Izveličar. Vendar pa bi rad s teboj premišljeval tvoj pregrešek, ker si me zato povabil k sebi. Vidiš, ljubi moj, takrat, ko si stopil prvič na pogabno pot, bil si namenjen iti v cerkev, a zašel si v krčmo. Hotel si stopiti v sredino bogoljubnih, a padel si v jamo razbojnikov. Namenjen si bil iti Boga častit in hvalit, a šel si ga zasmehovat in žalit. Pa ne samo to, da si sam grešil, temveč se druge vernike si motil v pobožnosti. Tak čin pa ni samo prestopek božje, temveč tudi ka-
zenske postave, in bolje bi bil storil, ako bi se bil takrat vrnil domov in ne bi šel v cerkev; kajti, ko si stopil v cerkev, videli so te ljudje nekoliko zmešanega ter so te takoj obsodili. Ti pasi videl v njihovih pogledih in smehljajih zaničevanje, in obsodil si jih v istem trenotku. Kedo iz med nas je pravično sodil, to v6 sam Bog; kajti naše sodbe, katere sklepamo pod vplivom vseh človeških sla-
bostij, so navadno krivične.-----—
„K počitku 1" zaklical je paznik. S tem klicom pretrgal je paznik najin pogovor in zaključil za danes naše delo. Sedaj pa smo zopet vsak v svojej
luknji. —------------
(Pride še).
Najnovejie veatl.
Dunaj 25. Nj. Velič. cesar je vsprejel novega apostolskega nuncija msgr. Talijanija.
Dunaj 25. Pravni upravitelj ruskega odposlanstva, dr. Obermayer, priobčil je dunajski prostovoljni rešilni družbi, da nameruje ruska carica preosnovati družbo ruskega Rdečega križa po uzoru te družbe. Prosil je, da mu družba pošlje vse spise, koje je obelodanila doslej.
Csrijgrad 25. V turških vladnih krogih se glasi, da je Porta malone povsem vsprejela predloge odposlancev evropskih držav gledć Krete in da bode zahtevala le neznatnih prememb.
Trgovinske braojavkc lam vasil.
BndimpMU. Pšenica sa jesen 6.81—6.83 Plenica »a spomlad 1896 7.18 do 7.19 —. Oves za jesen 5.30—5*32 B* ca jesen 6.84 —5.86 Korusa sa avgust. 8.70—8.75 september 8.70—8.75 nora f. 8.70—3*90.
Pftonioi nova od 7H kil. r. 7 05-7-15 od 79 kilo. 7.15—7.90.. od «0 kil. f. 7.20—7.25 od 81. kil. f. 7 30
7-35 , od 82 kil. for. -.--.—. Ječmou —■—.--.
proso 2-25—5 R0.
Danes imamo popolnoma drag položaj. Mlini so bili reserTirsni, ponudbe so bile silne in oena pšenice je ps* dla sa 10—15 nfi. Rž tudi 10 n£., korusa 5 ne. Ovo« 15 nS. ceneje. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 12.47, oktober-december 12.50,
Pruga. Centrlfngal novi, pontavljne ▼ Trst • carino vred odpoAiljatev precej f, 35*50 35.75 Goncasse 87.25—37.60 fietvorni 8850-.V glavah (sodih) 3976-.-Eavro. Kava Santoa good »ver*«« za avgust 64*50 za december 61.50,
Hamburg. Santo« good avarase km september 58.76 ia december 51.—. sa marc 1897. f. 51'—. mirno.
tunnjaltn bovia
Državni dolg v papirju n „ v srebru Avstrijska renta r zlatu „ „ v kronah Kreditne akcije . . , , London 10 Lot. . . . ,
Napoleoni......
20 mark . . . . 100 italj. lir
avtfuatss l«
včeraj danes . . 101.75 . 101*75 . 123.55 . 101.20 . 387.50 . 110.60 . 9.50 . 11.72 . 44.25
101.80 101 80 123.46 101.20 »67 60 119.55 9.50 11.72 44-80
Podpisanima je dolžnost zahvaliti se vsem, ki so nam o priliki smrti in pogreba našega ljubljenega očeta in starega očeta, gospoda
Martina Košute,
olajševali na kateri koli način britko bol in žalost. Posebno zahvalo izrekati čč. duhovščini, čast. gg. pevcem, g. drž. poslancu Ivanu vit. N a b e r g o j u, gos p. dež. poslancu Ivanu G o r i u p u in rodoljubom s Prošeka: gg. A. Goriupu, I. Balanču in I. Godini, kakor tudi vsem drugim, ki so se potrudili iz Komna, Nabrežine, Ro-jana, Sv. Ivana in Prošeka in od drugod, da še enkrat počaste spomin ranjcega. Bog plati!
Sv. Križ, 24. avgusta 1896.
Obitelji Košuta in Gruden.
MlAdenič)
v 18-19 letu svoje dobe, iz dobre hiše, dovršivši drugo c. k. realko, išče službo v slovenskem ali nemškem jeziku, najraje v kateri pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti11 ulica Caserma štev 13.


Zdravljenje krvi
ča] „T I so 6e r n I cvet' (Mlllefiorl).
ClHti kri ter je izvrstno Bredstvo proti onim slučajem, če pofie t želodcu, kakor proti slabomu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 ni, ter se dobiva v odlikovani lokami
FMXNMER „N dne Mori" Trst, veliki trg.


Na račun
odda se dobro obiskovana gostilna. Natanjčni pogoji pri uprav-ništvu „Edinosti" v ulici Molin piccolo štev. 3.
Zaloga pohištva
tvrdke Ale 8 san dr o Levi Mina i Trst. Via Riborgo, 21 in Piazza Vecchla št. a
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje iluBtrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Lastnik konsorcij lista „Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.