75. številka.
nedeljo 23. junija 1895.
(v Trstu, v soboto »večer dne 22 junija 1895.)
Tečaj XX.
nCDINOST"
uhaja po trikrat na teden ▼ »vstili ti-danjih ob torkih, ialvtklh
m nobotoh. Zjutranj« irdi<nj« ii-baja ob H. uri zjutraj, većorno pa oi> 7. on »ofer. — Obojno izdaitj« nun* : m Itilan mater. . f. -,tm, ir.vnii Av.rri|# f t.«> za tri	. . . ij.rvt , .	4 _
/a pol Ima . . . .S.— ... K-m v»a leto . . „ 10,— . , j« _ Na nar«eb«t braz priložen* naročnin« te
a« jeailjti azir. Poaamifro Storilke »o dobivajo » pro-dajalnitah tobaka v lr»t»t po a n»c.. i«Ten lrjta p.i a ,iy{. Sobotno vaforno iadanj« v Irntu 4 n*.. laven Trita B m\
EDINOST
Oiflaai ».« rakune po tarifu v petita; i» nanlor.' * debelimi frknrai	plačajo
i«ro»tor, koli ; >r otnoga rat.tlniH »ratic t'onlan*. oiunrtmro in javn«'abr*le. domači o(jla»i itd. no ru-anajo po pogodbi-
V-i d»pi*i nrtj i»> p<>4il *jo -iradnUt vu ulica ('»-erroa *t. M. V<*l« pi-tn » iajr* bili fnuihov itio, k>->r in«f.-*nk.tv*na »o a? tpr« i imajo. Rokopiai u« vračajo.
Olai
»Ho alovemketfa političnega dru*ti
SmoJuiiio, ritk lamanje in	ipri«-
jorua itiH'ai'iliitvo ulica Moliuo pic • colo hit. U, II. nadst. Odprt« roklaaiaoije •o proate poštnin«.
za Primomko. „ ,M t. .
i,r rilinosti Jn m ur"
Castitin našim gg. naročnikom!
Ker ae bliža tretje četrtletje prosimo čč. gg. naročnike naše, da za časa obnovć na-ročbo na naš list. Onim našim gg. naročnikom. ki so v zastanku še /a drugo četrtletje ali pa ce|Q /a vse leto, pošljemo 25. t. m. tirjalnice ter bodeino primorani jim ostaviti list, ako iih dopošljejo zastanka do 30. t. m. Stroški za naš list. so veliki ter nemarnost plačevanja spravlja v nevarnost obstanek lista. Prosimo tinli ČČ. gg naročnike, da imm pridobi novih naročnikov, a prijatelje, da pristopijo kakor naročniki našemu listu, ki je najcenejši 6krat na tede>ji» tt^joči slovenski list in ki prinaša raznovrstno gradivo.
Uredništvo.	V pravni ih-n.
Rojaki!
Bliža se nam zopet praznik svetili bratov Cirila in Metoda in ž njim takorekoč imendan naše družbe, katera si je ravno ta dva slovanska svetca izbrala za svoja pokrovitelja. Zadnja leta slavil je slovanski svet spomin svojih velikih blagovestnikov s tem, da je ob njunem godu zložil za našo družbo
Cirilo-Matodljaki dar.
Poiuen delovanja sv. Cirila in Metoda za razvoj slovanskih narodov je pač vsakemu zavednemu Slovencu dobro znan; istotako pa je tudi sleharnemu rodoljubu popolnoma jasna neizmerna važnost družbe sv. Cirila in Metoda, zlasti za nas pokrajinske Slovence. Izvestno bi torej že to dejstvo sauio na sebi moralo vzpodbuditi tudi letos vse prijatelje naše družbe, da bi na dan njenih svetih bratov-zaščitnikov za njo imeli »odprto srce in odprte i* o k ć !*
Toda letos nam je povdarjati še drugo, žal i bog sila neugodno dejstvo. Velikonočni potres prizadel je tudi naši družbi hud udarec.
Bela Ljubljana, duševno središče vseh Slovencev, sedež družbe sv. Cirila in Metoda, je tako razdejena, da si še le čez leta in leta komaj opomore po neutrudnem delu in težkih gmotnih žrtvah; in ravuo tako se godi velikemu delu kranjske dežele, od koder so naši družbi redno dohajali najizdatnejši doneski. Ni čuda torej, da se žalostne posledice potresov« katastrofe kažejo tudi v naši osrednji blagajnici: dohodki se dan za duevom krčijo, stroški pa so veduo isti, da cel6 čedalje bolj naraščajo. — Toda družb«) sv. Cirila in Metoda nam
PODLISTEK.
niti najhujši potres ne sme podreti v prah in razvaline! Dviguimo se mi, bratje Slovenci. v vseh ozemljih, katerih ni oškodoval strašni letošnji potres, dvignimo se kakor jeden mož ter priskočimo v tej resni dobi n a p o m o £ dični naši družbi!
To je sveta dolžnost posebno še nam tržaškim Slovencem. Nam je družba sv. Cirila in Metoda ustanovila prvo slovensko šolo ter jo krepko vzdržuje z žrtvami, katere smemo pri svojih skromnih razmerah po vsej pravici imenovati velikanske. Sto in sto otrok nam je družba že rešila gotove pogube, vzgojivši jih v pravem slovenskem t o j e v verskem in narodne m duhu. Naša mladina pa je naša nada, naša bodoč nost, in zato moramo iz vsega srca biti hvaležni družbi, ki jej v pravem spoznanju vzvišene svoje naloge posvečuje toliko skrbi, toliko ljubezni!
Sedaj pa s.* nam ponuja najlepša prilika, da to svojo hvaležnost zopet jedenkrat izkažemo dejanski. Prošnje za družbo sv, Cirila in Metoda so pri tržaških rodoljubih vsikdar našle živahen odmev, in zato smo trdno uverjeni, da je tudi naš današnji poziv seine, ki pade na rodovitna tla.
Z b i r a j in o in z I a g a j m o tedaj doneske, velike in male, za Ci-r i I o - M e t o d i j s ki dar, ter smatrajmo za svojo častno dolžnost, delovati z vsemi silami na to, da si z istim tudi letos osvetlimo lice pred ostalim slovenskim svetom! Rojaki! Temni oblaki bo sedaj prldrU nad našo družbo, nastopil je za njo nevkren čas. Dal Bog, da te goste megle skoraj prodere solnce rodoljubne požrtvovalnosti, dal Bog. da nam iz nje pred vsem čim preje zašije »vitel žarek: izdaten in časten Cirilo-Metodijski dar!
V Trstu, meseca junija 1895.
Načclnistvo moške podružnice družbe sv.
Cirila in Metoda. Janko IRaoAk, RMatko RMandić,
t. f. zapisnikar.	t. i. prvamestnik.
80
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pHpovest XVI. veka.
Spina! A. Še no a.
(Dalje.)
„Izrod!* zaškripal je Stepko iz sebe. Skočil je k postelji, odtrgal puško, — puška vsplamti, — poči —
.Jezus Krist l" zavriščalo je žensko grlo, zavesa se je razmaknola in v sobo je navalila na smrt bleda žena, »izpuščenimi črnimi lasmi, v nočni beli halji; či ne oči so jej gorele od strahu, ustnice drhtale, in raz-prostivši onemogli roki proti Pavlu, vsklik-liola je: „Sinko! Sinko! Kje si, joj, kje si?"
In zapazila je izza dima sina, ki je stal kraj mramornatega kamina. Bil je bled, a z mrkega čela curila mu je rdeča kri. In vrgla se je mati na siua kakor brez zavesti; obje-maje ga v besuej ljubezni.
a Tu sem, mati, mati mila,* prodahnol je Pavel, ovivši strastno roki okolo materinega života.
p Kri! Bože! Reci, kje te boli? Porna-
Poročilo
odboru pol. druStva „Edinosti" o dogodkih v nemilem društvenem lotu*
Odbor imenovanega društva je sestavil nastopno poročilo za jutršnji občni zbor: i	Slavni zbor!
i Predno preidemo k poročanju o dogod-I kih iz minolega leta, povedati treba, da se j je odstopajoči odbor v svoji prvi seji dne | 29. julija 1894. konstituiral nastopno: I.
| gaj. Bogorodica sveta!* zajecljala je onemogla žena.
.Pomiri se, sladka mati! Ni nič. Zrno je razbilo mramor, a košček me je zadel ob čelo,* odvrnol je Pavel.
„A kaj je tebe doneslo, Marta?! Zapusti me !• zapovedal je Stepko, ki je stal doslej mrkega lica ves iz sebe.
Počasi je krenola Marta glavoj, solzne oči so ji zabliskule, a na licu se je pojavila sumna rdečica.
„Kaj me je doneslo, gospodine Stepan.* Vidite, ta-le j« moj sin. Poglejte mu junaško čelo, kri mu je je oblila. Muri ga je dosegla turška sablja ? Ne; ni bil kleti sovražnik, oče, lastni mu oče vzdignol je ubijalsko roko na svoj porod, da ga zatre besen. Kaj me je doneslo P I volčiča brani svoje mlad«, a jaz slaba ženska dohitela sem, da se pritisnem k prsim svojega sina, da mu bodem ščit proti slepi besnosti očetovi. Da, da, ubiti ste ga hoteli, ubiti. A zakaj, gospodine moj ? Ker je zaprečil, da mu oče ne pogazi zvestobe materi —"
.Marta! —^ zaiohnel je Stepko.
.Da, da; vse sem čula za vratini, vse.
Ker je zaprečil, da nedolžno deklo ne bode žrtva vaše grešne pohotnosti, ker ni dopustil, da Gregorijančevo ime bode omadeževano razbojništvom —M
.Marta, inolči, ker Bog —* .Ne! jaz ne molčim,* dignola je Marta ponosno glavo. .Dosti sem molčala, dosti trpela zla. Dau za dnevom bil mi je vek za vekom peklenske muke. Črna bol mi je razjedala dušo, zatirala telo, a moje srce bilo je gnezdo strupenih kač. Oh koliko noči sem prebdela kleči'; pred razpetim Bogom, koliko krvavih solza je orosilo moje zglavje! Molila sem po dnevi, molila sem po noči za svoje milo dete, za svojega nezvestega moža. A moja molitev, kakor da je padla na neploden kamen. A sedaj, ko so mi je v srce oglodal smrtonosni črv, ko mi se duša trga od telesa, ko se pred menoj odpira črni grob, sedaj, o Bog, rodili oče pripravlja sinu smrt, ker ni dopustil, da omadežuje grehom spalnico materino. Oj Stepati, — Stepan — grešnik — roka Hožja —
„Žena — žena — zadavim te,1 skočil je Stepko besen k Marti iti zagrabivši jo za prsi, stresel jo silno.
podpredsednikom je bil izvoljen dr. g. Gustav ' Gregor i n, II. podpredsednikom g. Ivan Marija Vato ve c tajnikom g. Makao C o-t i o, blagajnikom g. Ante Bogdanovi c, v II. seji pa so bili imenovani zaupni možje za Trst, njega okolico in Istro.
Slavna gospoda l Priznati nam je kar odkrito, da o delovanju našega društva v minolem letu na zunaj ne moremo poročati toli ugodno, kakor bi želeli. 7. drnge strani pa je bilo predsedništvo teg.i društva ravno v minolem letu tako obremenjeno s posli kakor inalokedaj poprej. In ravno ta obilica poslov je bila deloma povod, da se predsedništvo ni moglo toliko brigati za vnanje posle kakor je gotovo želelo ; z druge strani so nas tudi stalno ovirali skrajno neugodni odnošaji, v katerih smo živeli primorski Slovani v minolem letu.
Troje zelo važnih dogodkov moremo zabeležiti iz minolpga leta.
Prvi tak dogodek je bil upor istrskih Italijanov proti znani naredbi ministerstva za pravosodje glede dvojezičnih napisov. To je bila sicer le mrvica jednakopravnosti, ki nam joje hotela dozvoliti slavna vlada ; no, mi smo se razveselili tudi te mrvice, kar je vlada pokazala s tem vsaj nekoliko dobre volje. Toda nestrpnost naših sodeželanov italijanske narodnosti — nli pravo za pravo onih kolovodjev, ki si umetnim načinom prisvajajo vodstvo pomorskih Italijanov — nam ni hotela privoščiti niti te mrvice, dasi naš živelj sestavlja večino prebivalstva v Istri. Vsem vam so gotovo še v spominu gnusne demonstracije, ki jih je uprizorla politiškasvo-jat — z dobro znanimi intelektuvelniini pro-vzročitelji za hrbtom — po vseh mestih Istre. Svojat se je upirala vladnim naredbain, teptala je z nogami zakone avstrijske, žalila ua nečuven način večino prebivalstva in s<i slednjič nasiljem uprla tudi organom javne varnosti -- krono svojim zločinskim dejanjem pa je postavila s tem, da je demon-strovalu celo proti c. kr. vojakom, dospevSim v Piran, da čuvajo avtoriteto oblasti iu ugled vlade. Na teh dogodkih se je škanda-lizoval veš pošteni svet. Ali dogodilo se je vendar, na česar niti mislili nismo : vlada se je ustavila pol pota — seveda pod pritiskom predobro znanih parlamentarcev na Dunaju ki dosledno dajejo potuho nestrpnosti naših nasprotnikov in tako je vsaj deloma triumfovala nasprotna sila.
Predsedništvo našega društva smatralo je za svojo dolžnost uvesti širšo akcijo, da se — seveda v sporazumljenju s prvaki
istrskimi — kolikor le možno paralizuje ta vspeh z nasprotne strani. Ne gledr« na to, da-li dosežemo pri slavni vladi kakov vspeh ali ne, morali smo skrbeti za to, da bode konstatovano pred vsem svetom : da ni res, kar trde naši nasprotniki, da je namreč Istra italijanska zemlja, ampak dokazati je bilo, da je večina prebivalstva slovanskega r o d u, ki zasluži že po svoji zvestobi in lojalnosti popolne jednakopravnosti z italijan-ki mi sodeželani.
Ta akcija je obstala v tem, da so občine po Istri jele odpošiljati prošnje za izvođenje popolne jednakopravnosti pri vseh uradih po Istri. Takih prošenj se je odposlalo okolo 200 z več tisoč podpisi. Ob tej priliki beležimo zadoljstvom, da so prošnje izšle tudi iz takih občin, ki so bile dosedaj po svoji večini v italijanskem taboril.
Ta akcija je zahtevala mnogo truda in pisanja se strani predsedništva našega društva.
Drugi važni dogodek v minolem letu je bil sliod zaupnih mož v Ljubljani. Osnovalni odbor temu važnemu shsdu je doposlal tudi našemu društvu načrt prvotnih resolucij, o kojih jo bilo obravnavati. Odbor našega društva se je takoj lotil z vso zares, ostjo proučevanja teh resolucij, da pripomore pit svoji moči, da so iste predelajo in sestavijo tako, da d o b i in o p o p o In iu čist p r o p r a iu za ves narod slovenski. Tudi to delo je zahtevalo mnogo truda. Shajali smo se v seje, ki so trajale pozno v noč, in proučevali smo resolucije to ko za točko iu »tavili smo slednjič nasvete, kakor nam jih j'! narekovalo naše poli-tiško uveijenje, naša previdnost iu uaš živi čut za v z a j e m n o s t z vsemi Slov a n i v monarhiji sploh in z naši m i u a j b 1 i ž n j i m i brati Hrvati še p o-sebe.
(Dalje prih.)
Radi dogodkov povodom volitev volilnih mož* Istri.
liltorptdncijn |>qhI. 8 p i n č i <5 a, dr. Lug i njo iu toTiuiior v »rji pcnl;knnko zburniccdno 14. juniju 18115.
(Dalje.)
Volilna lista za kmečko občino Vižinada je bila sestavljena jednostranski, kar je raz-videti že i/, okolnosti, da so dobili povabila k volit vi skoro vsi glavarji družin sela Labinci (ali sv. Nedelja), pripadajočega italijanski stranki, dočiui niso dobili povabil znatno Število volilcev iz hrvatskega in k hrvatski stranki pripadajočega sela Ka&telir. Ob po-
.Nazaj! Oče! Umoriš mater!* zagrmel je Pavel in iztrgal nesrečnico iz rok besni ku.
.Sin — sin — * vzdahnola je Marta, razprostrla roki, pričela je omahovati, iih usta jej j« udarila silna kri iu padla je brez duše.
Obmolknola sta oče in sin. Ali takoj je Pavel pokleknol in vrgel se na mrtvo nesrečnico.
.Mati, mati moja! Zakaj si zapustila sina?" in jokal je, jokal ko ženska.
Konečno je vstal. Vzd gtiovSi mrtvo mater v naročje, obruol se je k očetu: —
„Gospod oče!" pričel je resnobno : .Dve srci sfce mi doslej živeli v tem gradu, oče in mati. A sedaj živi samo očetova mržnja in materin Žalostni spomin. Oditi mi je za veke, oče! Z Hogom !*
„Pojdi!* odgovoril je Stepko mrko.
In ponesel je Pavel mile ostanke, ila v tem gradu probili zadnjo noč kraj mrtve matere.
A Stepko V Ogenj je ugašal, a on je stal nem in buljil v žrjavlco. H krati je skočil, kakor da ga je gad pičil, in vrgši su na postelj, vsIUiknol je: „1'roklet sem!* (Dalje prih.)
manjkanju vsakoršne javnosti volilnega postopanja v dobi, ko treba popravljati, je bila poprava volilnih list izključena že v naprej. In ako bi se bile iste tudi popravile, ne bi bilo koristilo tildi to, ker k volitvi, vršivši s.» dne Ifi, aprila 1895., ni dobilo povabila ^ najmanje 8 volilcev (označeno v pritožbi pod točko 2>, ki bi bili glasovali za hrvatsko listo volilnih mož — kar so pripravljeni izjaviti osebno — in ki so bili upisani v volilne liste — in torej niso mogli priti k volitvi, ker je bilo popred objavljeno uradno, da. smejo priti k volitvi le oni, ki dobe povabilo.
Tvrdki Marko in Anton Legovi«' pokojnega Gregorja iz Kaštelirja (I. točita pritožbe), o kateri je znano, da pripada hrvatski stranki, dostavilo se je povabilo tuko kasno, da je bilo nemogoče pravočasno obvestiti Antona, kurata v Kopru, o dnevu volitve. Dva brata, kot tvrdka, ki bi bila glasovala za hrvatsko listo, stanujoča in obda-čena v Kaštelirju, preskrbljena s povabilom in došla k volitvi (Točka pritožbe I.), niso dopustili k glasovanju. Temu nasprotno pa so bili za italijansko listo oddani trije glasi posamičnih členov za volitev upravičenih tvrdk, ne da bi bili došli k volitvi drugi členi (Točka pritožbe .'t. a, b, c); jeden glas je oddal ničesar posedajoči sin mesto svojega, za volitev upravičenega bolnega očeta (Točka pritožbe d), j eden za volitev upravičenih je glasoval ne le v svojem, ampak tudi v imenu jednega druzega volilca (Točka pritožbe c) in slednjič so jednega upravičencev za volitev pustili v volilni lokal dvakrat (Točka pritožbe U. g) in je gotovo tudi dvakrat glasoval.
Italijanska lista je baje zmagala 13 glasovi večine. Ako od teli KI glasov odštejemo O nezakonito oddanih iu prištejemo k glasovom, oddanim za hrvatsko listo, omenjenih 10 v svoji volilni pravici prikrajšanih hrvatskih volilcev, potem je vspeh volitve ravno narobe, potem je zmagala hrvatska lista s tremi glasovi večine.
Volilna lista za kmečko občino Oprtalj ni bila prava, kakor se je moglo prepričati na dan volitve same dne 19. iu 20. aprila, in je ni bilo možno popraviti. Dne 11. aprila 1895. došli so v občinski urad občinski svetovalec Peter Vesnaver in 3 volilci iz raznih davčnih občin ter so prosili, da bi smeli upo-gledat v volilne liste.
Toda ni jim bilo dovoljeno. Isti občinski svetovalec iu jeden volilcev šla sta polom v Poreč k okrajnemu glavarstvu, kjer sta se pritožila, (ia so jim zabranili upogledati v volilne liste.
Tn se jima je reklo, da ni ničesar možno storiti proti zabranjenju, da pa moreta bili u verjemi, tla se bode volilo po volilnih listali zadnjih občinskih volitev, kakor predpisuje zakon.
Pri volitvi sh niso držali volilnih list zadnjih občinskih volitev, postopalo se je vidno pristranski in protizakonito. Glede volilcev, ki bi bili glasovali za hrvatsko listo, dogodilo se je nastopno: Očetovstvo jedne tvrdke (Pritožba pod II I) bilo je od strani občinskega urada dvakrat, vsakokrat drugače faUifikovuno, in volilna komisija, njej ua čelu župan, kije dvakrat krivo napovedal
očetovstvo, je to falzifikacijo vsprejela kot vzrok za zavrnitev te tvrdke od volitve, .leden vo'ilcev (Pritožba suh II 0) ju bil prav upisan v volilne liste pri zadnjih občinskih volitvah iu je pii istih tudi glasoval; pri volitvi volilnih mož dali so njegovemu pokojnemu očrtu drago ime in mu na podlagi tega zabranili glasovati.
Sedmero tvnlkam (Pritožba sub 1,2, 3, fi, 7, H, '.») niso dovolili glasovati, ker niso došli k volitvi vsi njih členi.
Nasprotno pa so dopustili k volitvi (Pritožba sub 1, 2, l, o, i.) šest tvrdk, ki sit glasovale za italijansko listo, dasi niso došli k volitvi vsi njih členi, ki so bili upisani v volilne liste pri zadnjih občinskih volitaah ; v imenu jodne (sub A G) je glasoval jeden člen iste brez bratov in soposestnikov, ne tla Iti bil upisan v volilne liste pri zadnjih občinskih volitvah. Jednega volilca so dopustili k glasovanju ^sub A T), dasi ni bil pri zadnjih občinskih volitvah ni v prvem ni v drugem razredu ; neki drugi (sub A 8) je glasoval, dasi plačuje le 2 gld. davka; tretji (sub A U t, da-si mu je bilo že pred štirimi leti prodano vse premoženje; četrti (sub A 1<>), dasi ninin posestva on. ampak njegova žena
Italijanska stranka je baje pri vsem tu povedanem omagala z osmimi glasovi večine. Ako vzamemo to v poštev in primerjamo s povedanim, da je bilo namreč 10 glasov neopravičeno oddanih za italijansko listo, a dva hrvatska volilca povsem neopravičeno izključena od volitve, potem vidimo, da je hrvatska stranka dosegla večino štirih glasov. Temu bodi še pripomnjeno, da volitve ni možno imenovati javno, ko so bila vrata volilnega lokala zaprta in so spuščali v isti po 15 do 20 volilcev. Sleherni volilec j* moral ostaviti volilni lokal, kakor hitro je od glasoval, in zaprla so se vrata za njim. Volilec Josip Knavs, knrat v Topolovcu, hotel je ostati v lokalu, a moral je ostaviti istega n.i ukaz zastopnika c. kr. vlade iu po za-groženju tega poslednjega, da ga da iztirati po orožnikih. Istotako se le dogodilo kuratu iz firadinj Franu 1'ospišilu, katerega je orožnik po besedah : »Prosim, da se odstranite* odvel ne i<! iz volilnega lokala, ampak tudi iz sela Oprtalj. Tako se je dogodilo volilen v občini hrvatske stranke, dočim je smel dr. Venier, odvetnik v Hujali, nevolilee v Oprtlju, tam ostati ves dan ter agitovati. (Dalje prili.)
Politiške vesti.
V Tmtu, dne 2*2. junija 1H95.
Državni zbor. Včeraj je poslanska zbornica rešila	277 do 285 davčne pre-osnove. S tem je rešena vsa predloga, iz-vzemSi uvedilni zakon. Posl. dr. Kaizl je izjavil, da je niladočeška stranka odnehala od svojega upora proti davčni reformi z ozirom na to, da se izvedenje tega zakona odloži na nedoločeni čas iu da se je zagotovila popolna svoboda govora pri proračunski razpravi. Potem se je vsprejela vladna predloga, s kojo se dovoljnje najetje deželnega posojila se strani uprave Bosne in Her-c e h o v i n e in se izročati dve železnici tema deželama. V razpravi je naglašal poslanec Suess, da treba zvezati Bosno z morjem. Ako bi se zvezala Bosna s pristaniščem spletskim, bilo bi tudi na veliko korist Dalmacije. Bosua brez zveze z morjem ni drugoga nego pridevek Ogerske, Dalmacija brez Bosne pa ostane popolnem zavisna od Reke. Od take zveze imel bi dobiček tudi Dunaj, ker se bode potem promet lahko vršil neposredno preko Trsta, ne da bi se morali brigati za ogerske tarife.
Samoupravu v Bosni in Hercegovini. V proračunskem odseku avstrijske delegacijo izjavil je delegat dr. Herold željo, da bi se v zasedenih deželah uvela s a m o u p r a v n a organizacij a, o kateri govori tudi berolinska pogodba. Na to željo Heroldovo izjavil jo državni finančni minister Kallay, da berolinska pogodba nič ne govori o samoupravi. Minister pa sicer sam želi uvesti samoupravno organizacijo, toda temu so na potu mnoge težave, kajti zelo nevarno je, dali ljudstvu v roke orožje, koj*>ga še ne zna rabiti. Nadeja se pa, da bode možno uvesti tako organizacijo v 2 do 3 letih. Tudi ne kaže za sedaj, do bi dozvolili večo tiskovno svobodo, ker bi jo ljudstvo težko prav umelo in rabilo.
/n uradnike. V včerajšnji seji proračunskega odseka poslanske zbornice ju rekel finančni minister dr. pl. Bohni-Da\verk, da je vladi jako na srcu usoda uradnikov, posebno onih iz najnižjih razredov. Govornik je zadovoljen s predlogom Steiinveuderjevim, da tudi uradniki 8 razreda dobe subsistenčno doklado. Prva dva obroka te doklade izplačata se dne 1. julija, tretji po vsprejetju finančnega zakona in četrti dne 1. oktobra.
Različne vesti.
Še enkrat opozarjamo na jutišnji redni občni zbor političnega društva „Edinost", /bor se bode vršil v telovadnici „Tržaškega Sokola" in se prične ob 14lo uri.
Reš-tev pritožbe proti volitvi volilnih mož v Oprtlju. Pri volitvi volilnih mož, vr-šivših se v Oprtlju dne 19. in 20. aprila 1895, pritožili so se naši tamošnji volilci pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Odgovorilo se jim je ua kratko dne 10. maja t. 1 , obširneje pu d ne 28. maja. V toni poslednjem dopisu resile so se podrobnosti pritožbe.
Naši so bili naveli v pritožbi 7 slučajev, ko j<! komisija odbila naših 7 glasov zato, ker niso prišli vsi čieui družin, ki plačujejo iu imajo Ukupno pravo glasa. Pritožitelji so vedeli,
da morajo priti vsi, ako hočejo glasovati, ali vendar so naveli one slučaje, da pokažejo, da so se odbijali naši, ki so bili v istih okolnostih, v kojih so biti italijanaši, koje se je pripustilo k glasovanju. V petih slučajih so dovolili namreč pojedincem družin glasovati za italijansko listo volilnih mož, tie da bi bili prišli ludi ostali členi družine. To pripnščenje petih volilcev itali-janaških opravičuje c. k. okrajno glavarstvo s tem, tla so bili upisani v volilne liste samo oni, ki so glasovali, ostali členi družin, ime-joči skupno pravo glasa, pa niso bili upisani v volilne liste. To pa ravno dokazuje najbolje, da so bile volilne liste krivo sestavljene in da niso bilo „nepristranski popravljene", kakor se glasi v rešitvi. Na tem ni smeti pripisovati krivde volilnemu komisarju, ker isti ne more poznati vseh družin iu njih členov, ampak pripisati je krivdo onim, ki niso dozvolili, ali niso odredili, da se dozvolila upogled v volilne liste in prepis istih in so s tem preprečili vsakoršni popravek list. Ti krivci niso volilci, ki so storili potrebne korake, da se popravijo liste, ampak oblasti, ki so to preprečile. Za to je tudi službenih, pismenih dokazov. Talto je krivo napisana tudi hrvatska družina Jngo-vac, zbok česar ni bila pripuščena k glasovanju.
O italijanski družini Sambo bilo je povedano v pritožbi, da povodom poslednjih občinskih volitev ni bila ni I. ni v II. volilnem razredu. V rešitvi ni povedano, ali je bil isti v I. ali II. razredu, a ravno to bi moralo biti povedano in dokazano; ampak rešitev pravi jednostavno, da je bil upisan v volilne liste z dotičnim davkom — a ne pove, niti tega, v kojem razredu je bil vpisan, uiti koliko plačuje davka. Italijanskega volilca Scherlicha, o kojem trdi pritožba, da nima pravo glasa, ker plačuje le 2 gold. davka, prekrstili so v rešitvi v Skutića, a rekli so potem, da Skutifi niti da ni glasovat
0	Križiuanu, ki je glasoval za italijansko stranko, rekla je pritožba, da isti nima ničesar, atupak njegova žena; rešitev niti ne odgovarja na to.
S tako rešitvijo našlo je okrajno glavarstvo 2 in pol odnosno 5 glasov večine za italijansko listo. Mi pa sklepamo iz tega, kar smo rekli, da je bilo 8 iUlijanaških glasov oddanih po krivici, jeden hrvatski glas pa je bil odbit neopravičeno, da je torej hrvatska lista volilnih mož imela 4 glasove večine. Ali v pritožbi še ni bilo povedano vse. Za italijansko listo so še glasovali neopravičeno: RuŠnjak Peter pok. Meniga, Markežic Ivan pok. Ivana, Tončič Anton in Josip pok. Antona, Jakac Ivan in Matija pok. Ivana, Zadev Peter in Ivan pok. Petra, Kmet Mate pok. Jakoba, Kmet Ivan pok. Martina; neopravičeno zato, ker niso prišli žnjimi tudi drugi, ki imajo žnjimi ukupno pravico glasa. Tako so glasovali neopravičeno trojica bratov Pnnfs, ker je njih mati solastnica, in tako tudi Klarić Mate, ki ne poseduje ničesar. Vsi ti, 9 jih je po številu, so iz Zdre-nja. Od tam je tndi Rušn.ak Andreja pok. Matije, ki bi bil glasoval za hrvatsko listo, ali ni prejel pozivnice kakor bi bil moral. Vse to se je moglo dogoditi, bodisi, da so bile liste krivo sestavljene in se ni dopustilo, da bi se bile popravile; bodisi, ker ni bilo dozvoljeno, tla bi bilo v volilni dvorani tudi naših iz vsake davčne občine.
Tudi proti temu so se pritožili nosi. A kaj se jim je odgovorilo? Da naših niso pustili v dvorani radi nedostatka prostora in pa z ozirom na obči mir in red. Torej v dvorani, v koji bi moglo stati tudi 100 oseb, ni bilo prostora za dva naša svečenika, koja so iztirale iz dvorane 1 Slabo spričevalo bi bilo za oblasti, ako ne bi mogle vzdrževati občega mira iu reda drugače, nego a tem, da se kratita javnost in redovitost volitev, čemu pa je imel politiško komisar 14 orožnikov V ln ako le-ti ne bi zadoščali za vz-držanje javnega miru iu reda v Oprtlju, zakaj niso dozvolili, da bi se volitev vršila izven Oprtlju, v Gradini, za kar so naprosili mnogi volilci ? ! Dr. Venier, n e v o 1 i-
1	e c v občini oprtaljski, je smel biti oba dni v Oprtlju in videti ga je bilo tudi v volilni dvorani zajedno z volilnim komisarjem, volilci pa niso mogli ostati uiti v Oprtlju, kamoli v volilni dvorani. — S to rešitvijo osvetljeni so odnošaji, ki vladajo v Istri.
Prostitucija časnikarstva. Naše italijansko novinstvo izuebilo se je res zadnjega
sledu sramote. Nedavno že smo naglasili, da to naše novinstvo gazi po kalnži nemoralnosti gori do kolen, uli kar se dogaja sedaj po predalih tega novinatva, to pa daleč presega najprožneje nazore o nravnosti. Zadnje dni to novinstvo ne gazi samo po umazani kaluži, ampak peha in pretppa se po njej, da sikajo na okolo smrdljive pene novinarske prostitucije. Kdo bi se po takem čudil, ako gineva med ljudstvom pravi zmisel za veliko in vzvišeno nalogo novinstva, ko so njega zastopniki sami zadušili v sebi sleherni čut za svojo lastno čast in za ugled svojega poklica ?!
In zakaj vse to? Iz gole —--sebičnosti ... smo hoteli reči, toda ta izraz je veliko premil za primerno označenje take pokvarjenosti. Moramo toraj Že reči: iz gole požtešnosti!
Med dvema tukajšnjima listoma je začel boj na življenje in smrt z — ilustrovanimi prilogami. Za načela morda? Kak6, saj stojita oba v jednem in istem taboru. Ne, to vain je srdito tekmovanje, kateri teh dieli nevrednih konkurentov donese več prispevkov za itak bogato chronitjue scandaleuse tržaško; tekmovanje je to, kdo ume bolj vzbujati slabe nagone v ljudstvu in si po tej »lepi" poti pridobivati čim več čitatelje v. Čim iimazeneji je stvar, ki se ima ilnstrovati, tem bolja je; ako^je prinesel danes prvi tekmec ilustrrfe.jn Anandalozno dovelj, da bi je ne smela vzeti v roko pod te na žena, pa prinese drugi tekmec naslednji dan — še škandaloznejšo. In ljudstvo kupuje in se trga
za take umazanosti in tak smrad---
žalostno znamenje, kako nizko smo že zlezli v znamenju — kulture ! Žalostna kultura to, ki ne pozna — srama!
S tem žalostnim predmetom bavi se tudi »Triester Zeitung" od minole srede in beležimo zadovoljstvom, da je perečim sarkazmom ožigosala te skrunitelje vzvišenega Časnikarskega poklica in širitelje — nemoralnosti.
Piše namreč pod naslovom .Pnpoloti s a c n t aw, da se je različnim epide-miškini boleznim, na katerih trpi mesto melon, pridružila še nova bolezen .pupolotis acuta." Na tej bolezni trpita sosebno dva lista tržaška. Bolnika se pa pri tem počutita raz-merno dobro, pač pa morajo prebivalci M o u-t e m u 1 i a n a dvakrat na dan pretrpeti paroksizme konkurenčne mrzlice. Ako se je umoril kak ljubovni par gori nad Rojanom; ali se je pogreznila kaka hiša v Rovinju, ali se v Trstu kaka procesija nI vršila — tako iznajdljivi so, da itinejo slikati tudi take prizore, ki se niso vršili; ako so komu razbili ftrepinjo: kakor bi trenil je specijalni umetnik fotografiško vernostjo posnel v večen spomin vse te znamenite dogodke, dasi je gotovo, dane niti ganil ni iz svojega brloga. Ako se pa ni ničesar dogodilo v senci pod zvonikom sv. Justa, kar bi moglo dati njegovi vedno vr-
veči fantaziji snovij za nove nestvore---
pa liajdi na pot, dolgih nog in škratovo čepico na glavi .... da vzame svoje slike tam, kjer jih najde. Naj je zadela strela kakega kmeta tam v Abruzzih — naj je ponesrečil kak hribolazec bodisi tudi na Himalaji — naj se je Bog ve kje v tajnosti spalne sobe dogodil kak zakonski drama — sploh, naj se dogodi kar koti hoče, na čemer bi utegnil v svetem strahu trepetati ubogi Jnr-ček „popolino" : kar z obratom pošte imamo že tn svoj „pupolo* in nesreča je gotova. In vse to stane bora dva novčiča . . . bolj v ceno res ui mogoče delati. IbS, kultura je jako napredovala ob zatonu tega stoletja. Nje zastavonoša, novinstvo, upreglo je v svojo službo tudi umetnosti, da bi moglo bolje vršiti svoj vzgojevalni poklic, iu daleč je že prišlo na potu napredka: vsaki dan somenjske dogodite o umorih le za dva novčiča in postavljene vrhu tega franko na dom.
Tako sarkazem „Triesterice". Nam pa je spregovoriti resno besedo do naših slovenskih starišev : ali še niste uverjeni, da bi bil zadnji čas, da zaprete pot v svojo hišo listom, ki dan na dan, kapljo za kapljo, uli-vajo strup /topačenosti v dušo vašim otročičem, za katerih vz<jojo boste morali odgovarjati pred bogom?!! Ali res hočete telehniti v propad, v katerem vas žele videti poznani širitelji uen ravnosti, da bi potem tui ijrobu vaše d it* ševne in ;/inotne Uagii\je tem svobodneje praznovali svoje ortjiie ? !
Tej prostituciji časnikarstva ne zadošča, da ob vsaki priliki trga verski rut iz src jndstva, ampak hotela bi udušiti tudi zadnjo sled javne sramežljivosti. < »d katere strani nam pride vendar prepotrebna reakcija proti tej — da govorimo s „Triesterico" — epi-demiški bolezni?!
lavno vpraianja. Na drugem mestu do-uaiamo podrobnosti odgovora, ki ga je dalo c. k. okrajno glavarstvo na pritožbo proti volitvi volilnih mož v Oprtlju. Vsakdo naj sodi sam, kakov je in koliko je vreden ta odgovor. Ko se je že pa odgovorilo podrobno na to pritožbo, odgovoriti bi morali [t o d r o b n o tudi na druge tri pritožbe : radi volitev v Vi ž i nadi, Vrs aru in Poreču! Kolikor je nam znano, odgovorilo se je dosedaj le na sploh glede volitev v Vraaru iu Poreču. Mi vprašamo torej: ali se je odgovorilo podrobno radi volitev v V i ž i n a d i ? In ako ne, zakaj ne ? Na prvo vprašanje morejo odgovoriti tudi naši možje, ki so podpisali pritožbo, in prosimo jih, da to store čim preje. Na drugo pa morejo odgovoriti samo c. k. oblasti, c. k. okrajno glavarstvo v Poreču namreč. In lepo bi prosili isto, da odgovori.
Kričanja brez vzroka. Te dni prihajali so v Trst mladenči v vojake. Kakor je že navada pri takih mladih ljudeh, odičijo si o takih prilikah klobuke suhim cvetjem, trakovi itd. Tak6 je prišlo tudi par istrskih fantov, ki so imeli natvezane na klobukih trakove raznih barv. Da tem priprostim mla-denčem ni bilo do demonstracij, to je vendar tako gotovo, kakor gotovo je, da mnogi njih niti ne ved6, da obstoji na tem svetu
—	Rusija. Vendar pa pripovedujejo posebno slastno naši tržaški listi, — med njimi seveda tudi ,11 Mattino*, — kako so v ulici 8. Antotiio izvestni »giovinotU" siloina trgali „ruske barve" raz klobuke mladih, ničesar hudega slutečih, neizkušenih in zato tudi po takein nenadejaneni napadu na javni ulici skrajno preplašenih kmetskih fantov. I11 vedno te »ruske barve"! Res gnusno je ž« to vedno klevetanje in stikanje po ..panslavistih" celo tam, kjer jih absolutno ni najti — med priprostimi kmečkimi fanti! Obrekovanje in sumničenje je grda stvar, ali naravnost gnusna je, ako se takim nečistim poslom bavi cel6 list, ki se rad ponaša svojimi zvezami z najodličnišimi krogi tržaškimi. To pač ni v čast ni listu samemu, ni onim, ki mti stojo za hrbtom! Sapienti sat! —
Točnost poročil v italijanskih listih. Današnji ,11 Paese" nam je povedal zopet jedno novo. Dosedaj smo mislili reveži, iu z nami veliko število družili nevednežev, da je grof II o h e u w a r t načelnik klubu kovservativcev v poslanski zbornici avstrijski, danes še le pa smo izvedeli, da se ta predsednik zove
—	p r i n c H o h e n I o h e !!! Gospodje pri „Paesu" si mislijo menda: ali to ali ono ime, saj je vsejedno, kdo bi si neki belil glavo rudi stvari v avstrijskem parlamentu. Da le vedo Tržačani, kako se prirejajo škandali na monte citorio in kako g. Francesco Orispi in njegova nič manj podjetna Lina izvajata razne llnančue operacije pomočjo raznih bank: saj pravimo, da le vedo vse to naši ljubi Tržačani, potem jim gotovo ničesar ne manjka do popolne sreče. ,11 Paese" že v«, kako je prav.
Popravek. Predsedništvo „Del. podp. društva* nas prosi, da popravimo, da je g. 1 v a n V a 1 e n č i č daroval 50 knjig temu društvu, ne pa 5, kakor je stalo po pomoti v dotični zahvali.
Kmetijeka in vrtnarska družba za Trat in okolico daje gatumico (vitrijol) vsem kmetovalcem po 23 nvč., iu se dobiva pri gg.: Iv. .M. Klunu v Rocolti, Sancin Ant. Drejaču v Skednju, Iv. M. Buletu v Rojauu, Drago-tinu Pertotu v Barkovljah, Martinu Pečarju v Lonjeru, Ant. Germeku pri Sv. Ivanu, Iv. Qorupn na Opčiuah in Modicu v Trstu. Ako bi pa kdo hotel večjo množino, naj se oplasi pri g. Iv. Gorupu na Opčinali. V seji dne 21. junija t. 1. se je sklenilo, da se občni zbor skliče na dan 14. julija ob 9. uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predlog o premembi pravil in ustanovitvi podružnice. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni predlogi. Občni zbor vršil se bode v telovadnici »Tržaškega Sokola*.
Pevsko druStvo „Slava" pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji priredi jutri veselico s
plesom, katere vspored smo objavili že v današnjem zjutranjeni izdanju. Opozarjamo na ta koncert še posebno zaradi tega, ker se j'* .Slava* v kratkem času svojega obstanka z marljivim vežbanjem izbornih svojih pevskih sil in po iieuiriidljivosti svojega pe-vovodje. pospela med najboljše pevske zbore naše okolice. Zato zares zasluži najkrepkejše, vsestranske podpore. — Omenjamo še, da se ta veselje i odloži na nedoločeni čas. ako hi bilo jutri vreme n<>iigodno.
Potres v Št. V du pri Vipavi. Dne 1<>. t. m. stresla se je bila zemlja po vipavski dolini sploh, a posebno pa še v št. Vidu. Škode ni ta potres napravil nobene ; postal je pa v St. Vidu zanimiv in znamenit. Drugod čulo se je le par rahlih sunkov, iu tudi v St. Vidu ni bilo to drugače ranen v hiši gosp. Kil. Vrtovca. Zdi se, kakor da si je ona silovita podzemeljska moč tukaj baš in samo to hišo za svoje orgije odbrala, kajti samo dne 10. junija bilo je čuti v njej nad 60 sunkov, rahlejih in močnejih, trajajočih od 5—32 sek. To ae je ponavljalo dne 11., 12 , 13. in 14. t. m. Vsaki dan bilo je po 40-80 sunkov, a najjači so bili dne II. t, m. Na to se je zemlja nekoliko umirila do 20. t. m. Včeraj so se pa sunki ponovili in danes se ta „špas" nadaljuje. Sunki ponavljajo se vsak trenutek, in jih prebivalci hiše že sploh več ne štejejo. Zanimiv je ta poti es po svojem ozkem obsegu, a še zaniiniveji so njegovi pojavi. Kak-jr rečeno, je že to čudno, da si je samo jedno hišo, a še zniiimlveje je to, da se pri redkih sunkih ne stresa cela hiša najedenkrat, nego le po jeden del. Sedaj se n. pr. strese prodajalnica, da se vse ziblje in raz štalažo pada, dočim se v sosednjih pritličnih prostorih, kakor tudi v onih nad prodajalnico potres čisto nič ne čuti; sedaj se zopet čuje močen sunek pod zemljo, kakor da je kedo iz topa streljal in kmalu za tem se gorpji prostori iu zlasti kašča silno za-zibljejo. In tako se to vedno menja in iz-prem inja. Nekateri sunki so slabi, drugi močneji po 6—10—16 sekund, dočim se najjači meujajo mej 20—32 sekund. Misliti si more vsakdo, da je vsled tega hiša hudo poškodovana. Zidovje je od zunaj in znotraj, vzlasti pa na kašči hudo razpokano in raz-bokano. Ljudje se sploh čudijo, kako more biti družina g. Vrtovca tako pogumnlt, da še v tej hiSi stanuje. S početka ni nikdo verovati hotel, a pozneje se je došlo mnogo odlične vipavske gospode na lice mesta prepričat o tem zanimivem in nevarnem potresu. Jaz sam pišem te vrstice na licu mesta, dočim se hiSa vsaki trenotek nad in pod menoj zaziblje, da v podstrešji grmi in ječi. S t v a r j e vredna, da b i j o p r i • šel opazovat kak strokovnjak od bliže; vredna je pa tudi, da bi pristojna oblast dala pregledati škodo po izvedencih in zlasti tudi to, da-li je v hiši sploh varno stanovati z ozirom ua že nastala poškodovanja zidovja in vedno ponavljajoče se sunke.
Županstvo je oilo brzojavno obvestilo okr. glavarstvo, potem ko sta se gg. župan iu tajnik pošteno navžila strahu v tej hiši. Toda okr. glavarstvo dokazalo je tudi pri tej priliki, da je v naši državi tudi o potresih najmerodavnejši iu najzaneslivejši poročevalec, — žandarm, kojega je bilo odredilo, da potres bliže opazuje in o njem poroča. Iti ker so bili slučajno izostali sunki baš oni kratki čas, ko se je orožnik v hiši mudil, bilo je gotovo tudi poročilo brez sunkov. Iu s tem bila je stvar temeljito in korenito rešena po instancah.
Ni pa rešena pri potresu samem, kajti ta se sedaj jače pojavlja in zahteva, da se pristojna oblastva še jedenkrat in temeljiteje ž njim bavijo, kar bi tudi g, Vrtovcu ne škodilo, kajti o tolikih sunkih je zidovje cele hiše rušeno iu oinajeuo.
Huda ura. Te dni bila je str a š n a nevihta po vsej Štajerski, gurnji in spodnji Avstriji in severni Ogerski. V gornji Avstriji napravila je toča mnogo škode. Večkrat je udarila strela, pogorelo je par gospodarskih poslopij. V 8teyru je strela ubila listonošo.
Nekaj iz Kiela. Brzojavke, katere razpošilja korespondenčni zavod med svet, pripovedujejo o nekaterih stvareh, ki so se dogodile v baltiškem prekopu, katere pa niso bile v programu. Tako n. pr. se je včeraj na parni barkasi ameriške križarke ,t'oluin-bh* razletel kotel. Dva moža sta bila pri tem lahko, dva pa težko ranjena. — Brzo-
javka iz Renlsliurga z dne 2<». t. m. :» uri. 4o min. pop.) glasi: Ruski avizo .svija^t-Selo* prišel j- tn mimo par m ka>neje, kakor je bilo loločeuo. Vlekei ga jo \ urnik „Danzig*. kajti ru-ka ladija ]»• mmdn poškodovana .....
<> drugem, kar se je vršilo „po programu* imamo ta-le poročila: Sinoč (.tl.H'il jn sijajen ples v poslopju pomorske akademije. PIms.i so se udeležili inmška cesai >ka dvojica, pomorski častniki vseh narodov, ki so poslali svoje ladije v Ki l. zastopniki «b-lastij m mnogo poslancev. Ki ancoaki častniki, njim na čelu admiral Menard, prišli so vsi Pri tej slavnosti je bilo prisotnih okolo 3000 oseb. Zvečer so užigaii ob prekopu umetalne ognje, ladije pa so bile razsvetljene z električno lučjo. — Nemški cesar je odlikoval v Kielu in Hamburgu Ifio oseb z raznimi redovi.
Včeraj je položil cesar Viljelm zaključni kameli v prisotnosti najvišje iu visoke gospode ter ogromne množice I ju Istva. Novi prekop so krstili so vimenu „Cesarjev Viljel-niov prekop*. Popoluduesi je cesar ogledal brodovje. Potem je bil banket, pri katerem je cesar Viljehn izustil govor, naglašnjoči prizadevanju Nemčije za ohranitev miru.
Vredno bi biio še omeniti, da ji; nemški cesar včeraj zjutraj obiskal rusko oklopuico „Umik*, kjer se je mudil pol ure.
Posojilnica in hranilnica v Tolminu, iv-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, iz-dala je prvo svoje poročilo in računski sklep. Ta devarni zavod so osnovali lani nekateri slovenski rodoljubi pod jako neugodnimi razmerami, kajti imeli so premagati neštevilnili zaprek, dokler niso oživotvorili posojilnice, ki se je krepko ukorenila takoj v prvih mesecih svojega obstanka, To je najboljši dokaz o potrebi iste.
Naj govori poročilo. Hranilnica iu posojilnica pričela je svoje delovanje dne 2. aprila lb.^., torej velja računski sklep za dobo od 2. aprila do 31. decembra 18!>4. — Društve-nikov je bilo do konca 18U4. leta lil (Sedaj jih je 199), Denarnega prometa imela je posojilnica i u hranilnica v omenjeni dobi razmeroma ogromno svoto I.IS.62I1 gld. K4 novč. (7<!.142 gld. 07 novč. dohodkov iu (16.481 gld. 77 nvč. stroškov). 112 strank je uložilo 58.172 gld. 49 nč., 13 strank pa je nzdig-nilo 8.278 gld. 22 nvč., torej je koncem mi-nolega leta ostalo naloženih še -19.891 gld. 27 nvč. Gotovine ostalo je koncem leta 5.66(1 gld. 30 nvč., 119 strank dobilo je v 105 obrokih posojil v skupnem znesku 57.67;$ gld. 45 nvč,, 55 strank pa je vrnilo posojil v znesku to.4t>2 gld. 35 nvč, čistega dobička imel je zavod v tej kratki dobi svojega obstanka 288 gld. 20 nč.
Iz vsega srca čestitamo piepotreimeinu Tolminskemu narodnemu denarnemu zavodu na lepem vspeltu, želeći, da bode mogel od leta do lota beležiti lepše vspehe v povzdigo narodnega gospodarstva slovenskega.
Letina na Ogerskem. Službeno poročilu z dnč 15. t. m. o nadejali za bodočo letino glasi: Pšenice je nasejatic 5,300.n00 oialov; žetev se ceni ua 7 metr. stotov na vsak oral; pšenica je većinom že odcvetela. — Kži je nasejane 1,700.000 oralov: žetev 5 do 0 met stotov na oral; ovse tiasejauega 1,720.000 met. st., žetev 5 do 5 iuet. st. na oral Pri vseli vrstili žita konstntovali so škodo, katero je provzročila slana.
Nenadna smrt. Sinoč je 451etni občinski računarski olicijal Virgil 1» i g ii e t t i, id< č po ulici s. Antotiio, nenadoma omedlel in padel na tla. I/, ust se mu je ulita kri. I Šolnika so odnesli urno ua bližnjo zdravniško postajo, toda vsa zdravniška ve la ni mu mogla več pomagati. Uighetti je umrl, ne da bi se bil zavedel. Na zdravniško postajo prihiteli sti Righettijeva žena iu hči. To je bil srce pretresujoč prizor, Pred zavodom in na ulici zbralo se je mnogo Ijudij.
Samomor na železnici Danes zjutraj <b 7 uri 2o mi it. vrgla se je na železniški progi nad Barkovljami pod mešani vlak neka možka osoba stara kakih 20 let, katere identiteta še ui dognana. Pri samomorilcu so našli eno uro, dva svinčnika in nekaj časopisov.
Poskušen samomor v joči. Dne 18. t.
m. bila sta pred tukajšnjim dež. sodiščem obsojena zaradi težkega telesnega poškodo-vaeja 4-Jletui kmet Mate llrovutin iu 38letni kmet Andrej Samec, ker sta bila, — tako je dokazala preiskava dne 2X. aprila t.
1. v Plavjah, okraj Koper, težko ranila 2n. lettiega Ivani Furlančiča, s katerim sta >e bila sprla. Hrovatin j.- vedno slovesno trdil, da tli kriv. No. dobil j^, kakor Samec. 18 mesecev je.>. Ta obsodba jo vplivala na Hrovatin.i tako. da je sklenil uuioiiti se. \čeraj si jt- v zaporu porinil / v* > <ilo k<^ stekla v i ebuh. Težko ranjevega jetnika pren< >li <- > v bolniiuii -v
Sodhijsko. Policiji dobro znana pon<>pa<a Avgust Luchesich, 3n let star, težak, in IH-letni dninar Jakob Peri/,, oba iz Trsta, razgrajala sta dne M maja t. I. popoludne v veži mestne ubožnice, ker nista dobila podpore za žganje. Tam prisotni mestni stražar Purlan skušal je odpraviti razgrajalca z lepa, toda ta Iva sta naskočila nanj, da se ju je moral braniti /. bodalom. Včeraj sta dobila omenjena postopača zaradi javnega nasilstva svoje plačilo in sior Lucliesicli 0 mesecev in Periz 4 mesece ječe.
Policijsko. Danes ob t. uri zjutraj zasačili so Minžniji Sv. Ivan. Vrdeljskega k<>-misarjata 22letno deklo .losipino Delpin, sta-nttjočo v ulici Uarriera h>t 11, v ulici l!os-sitii pri nesramnem dejanju. Zaprli so jo. — lOletnega dninarja Jerneja Sturina iz Sen -Žeč s t zaprli, ker je ukradel n.-ki Mariji 1'ljan masti, vredne l gld. in I gld. 20 ne. v gotovini. - .'llletna brezposelna dekla Apolonija Perl d i/. Nabrežine morala je v zapor, ker se je vrnila v Trst. dasi je bila že leta 1891. izgnana od tu. — 56letnega težaka Antona Rossettija i/. Trsta so zaprli zaradi postopanja. — 551etnega težaka Josipa llardello i/, Heneške okolice, staniljo-čega na škorklji list, 269, so zaprli, ker se je zagrozil v isti hiši ^si uiujoči Mariji Ma-rinič, da ju uinori. 34letui postopač Ivan Koziuaii iz Gorice je včeraj pii lopi, kjer prodajajo ribe, ukradel gospodu Krami l{. novčarko i/, žepa in pobegnil. 1'alu pa so dohiteli stražarji in ga spravili v varnost.
Književnost.
/brane pc^mi. Zložil Anton Puntek. — Te krasne, v vsakem pogledu dovršene pesmi so izšle v dvojuatem snopiču „Slov. knjižnice* št. 39. iu 1"., ki je lično natis-neti. Ta snopič je posvečen Ljubljani, neraz-dejani marveč obnovljeni, fena 50 nvč. Naročniki so jih dobili za 30 nvč. Ako se proda vsa zaloga, dobi Ljubljana 2u0 gld,
—	Snopič „K n j i ž n i c. o z a m 1 a d i u o" za junij izostane, ker izide koncem julija dvujnati snopič št. 6 - 7 z raznovrstnimi pripovedkami dveh znamenitih čeških pisateljic Kliska K r a s ti o h o r s k a i n M o g»-mila K lini sov a. — „Dele uoči*. Sentimentalen roman. Spisal glasoviti ruski pisatelj Pedor Jlihajlovlč D o s t o j e v s k i, poslovenil J J. K o g e j. Cena "J."i nvč. Dobiva se v Goriški tiskarni gosp. A. G a b r-š č c k a.
„Slovanski S/t/", 25. št., od 22. junija ima 4 strani priloge in našle Injo vsebino: Sistem pa slovanska opozicija. — (.inspodar pa hlapec. (Prevod ruske povest Tolstega).
—	Smrt (ruska pes Lermontova s slovenskim prevodom v latinici iu cirilici). — Dunajski pohiiki II. Dopisi. — Pogled po slovanskem svetu. - Književnost. — V prilogi : Slovenski dijaki v »rajlm*. I/, lilo-zofiške književnosti. Kritika brv. romana.
—	Dijaštva pa ponesrečenci. Ii izne vesti.
.Slov Sve P' s- prodaji po glavnih tabakariiah v Trstu, p<> 8 nvč. številka.
Kainov/ejša vosi'.
Dunaj Knez \Vindischgraetz se je dikiies poslovil od uradnikov iniuisterskega predseduištva naglasivši v svojem govoru, da ga je Njegovo Veličanstvo nad vse zasluge olisnlo z milost mi in priznavanji. Loči se od službe, ki jo je 1 /.ko vsprejel in nosil. Odhaja j»a z zavestjo, da je pi» svoji moči zadoščal zahtevam : lužbe. Kliez N\ itidisch-grai-tz je izrek« ! svoje posebno priznanje uradnikom ter jim izjavil svojo zahvalo na požrl vovalni podpori,
Dunaj '12 Danes je bila plenarna seja av-.trjske didegacije. Poročevalec Duuiba j<-naglašal razveseliva mirovna zagotovila v [irestolnein govoru iu je povdarjal i/jave ministra Golufluivskega, s čemer b*iio soglaša govor našega zaveznika nemškega cesarj i povodom slavnosti v Kielu. Deleg. K al t a n je obžaloval velika oboroževanja ter je govoril proti ti"ZVezi. (roti velikemu uplivu Ogerske na vnanjo politiko iu proti pogodbi z leta 180T iu slednjič je govoril proti izjemnemu stanju v Pragi. Izjavil je, la ivhi ne morejo izreči zaupanja vladi iu bodo glasovali proti proračunu
_ ivlnake bnojavk*.
Bndittvoftta. Pionir* v« j»«on »>94 «»5 Pfeuicn m maj-juni lsOH (5.9'J do 697 Oves trn j>'aen 5.78—5 80 !!* za eson 5 78 5 80 Komitu >.a juiii-juli 595-H 12. ?..i juli-.i*gnst 6-Oj—6.o.1
Pionira nova od 7- kil. r. rt<»t-7v»5 <»-1 79 Ml. r. ««5-7-\ o<1 HO kil. f. 7 - 710 od Hi U.§1 f. 7-O5-710, od kil. for 710—7 11. !• *n»»>ti (i B.VH 90 nr.,nn S 50--« .SO rž n vi 'J'i ..'tO
Na trgu pran polom ! Pšenica dr.iv % Inn pooi-i na brez kupcev! relo 10-15 trn -jo. K' do 10 in", koruža 2 ) nvč., oves 5 nove c Tieje. Vreme lepo.
Prsji. Nlt«:. nirnrii »bidkor /.njuni f 12'40- . tiova letina 13-—. mlačno, pacajoči'!
Praga. ('»•iitriluKnl nov*, po.itutljrii-v Tr*t i i * carino vini, odpošiljatev prtm j f.58 —502* 1 ( Juni
»<*pt. f 29.--29 50 Čoncassrf 29.---•— Četvorni
: o-----.-V glavah r»odih) 80 26 — . Padajoče !
Uavrs. Kov« Naiil"*« geod avnr«go m* juni 1*2.75 za oktober 90 75, mlačno.
Hamburg, Santo« good av^-mg* /a juni 74 — si-ptember 74-— decembar 72 85. mirno.
Novi 7ork '.'1. Dasi a ;iti-tini podatki o letini v Združenih državah in v Avstraliji poročajo o občutne m primanjkljaju, j*> kl.jubu tej ok.>>ln >-ti izditno pjdla cena žitom po vseh ameriških tržiščih — V Novem Yorku palla je r leča zmska pšenica "d tt'l" $ na 7^' , in koruza o I 5'i' j na 54 cts. bitshel.
Dunajnkn bona 22 junija.
3 SOB
Državni dolg v papirju n » v srebru Avstrijska renta v zlali
Kreditno nk<*ijn London 10 I.»r, Napoleoni . , 20 mark	.
100 italj. lir .
v kroioili
dU':fs '01.05 10) 30 188 0'. 101 SO 407.80 121 20 9.60'
II.M 46.10
Včer.ij 101.25 101.15 123 05 101.fi) 402.10
121 25 9-tii1 II.811 40 u5
Trini
(Cene ao razumejo na debelo in s carino vred.) Domaći pridelki.
Cena o*l for. do Tor.
rtol: Koks........100 K.	—.—	—__
Mandoloni............„	—.—	—
Hvetlotudeči..........„	—.— _. _
temnortiileči..........„	—_
kanarček............n	—.—	—._
bohinjski............„	—.—	—,_
beli veliki............„	—.— _,_
. mali............„	11,50	11,75
zeleni, dolgi..........„	—•—
n okrogli..........„
mešani hrvatski ...	„	7.25	7.fi0
* Štajerski ...	„
Kailo fino štajersko ....	„	84.	tO), -
Jećmon Št. 10 ................9.25	9.&0
„ »................10.25	10.50
n 8..............„	11.-	11.25
Zeljo krnnjsko..............„	—_
H«Fa « ..............n	-—	—.—
Krompir, štajerski .....	„	-____—
PrOlO kranjsko........„	9,50	10.—
Leia, kranjska..............,,	—.—	— .—
Sfih ogerski..............„	5fi 50	50.50
Mast ognrska................„	59. -	f,l._
Kava Mocca................„	190.	192.-
Cejrlon l'bint. tlo« ...	„	)H2. -	1HI —
. Pori............„	1H9,	101. -
•lava Malnug..........„	KSO.-	102.—
Portorlcco............„	— _>_
Uuatemal«............„	157.—	108,-
Han Dumiugu..........„	157'—	158'--
Mulnlmr 1'lant..........„	—.—	—,_
„ nativo..........n	—.—	—,,_
Lnguayr» 1'lant ....	„	1(19,—	171,—
n nativo.....
Haiitos uajfllii',1 ....	,	153.	155._
*	srednjo lini ...	.	148.—	145,—
*	srednji..........„	145.-	146.—
„ cirdinnr..........p	131.—	133,—
ltio oprani ......	„	—____ —
„ najfiniji............„	152,—	104,-
* srednji.......144,-	1-tfi,—
Sladkor Centrifugu) I. vrsto .	1(*0 K.	29.—	—.—
Coueusso............„	29.75 _.__
v jflnvab............„	30.75	—.—
ra/,k osatii..........„	30.50 _._
R'.i italijanski Oni.....100 K.	19.50	20.—
„ srednji ....	„	1850	19 -
.fapnn liuiAAA..........„	16,—	-.—
n srednji..........„	15—	— .—
Itaugoon uxtrn ......	„	13._ __._
I..............„	1150
II. ..... .	„	0,-
TitroleJ tuski v sodili ....	„	20.M1	—._
v iinbojib od 29 kil. „	ti,:io	— •_
0'ju I o« o jam* ko najflnoji . . .	100 K.	62.-	- .—
„ srednjetiiio . .	B	54,-	._
liiiillbof! amorlk. ...	„	;tl)__H'J,_
ilnliiiniin»ko ......	H	32,-	3-1. -
Limoni Misinski .....isaboj	9,—	10.
Pomaranč« . .....	„	7.—	8,—
Mandbljni Dulmaliuski . . .	100 K.	01.-	66.-
. »uri..............70—	72.—
Pinjoli...........
Bokiil Daliuntinski..........,	—. ,_
„ Pulješki................9.—	9.50
S. .okve Puljohko ..........„	—.—	—.—
„ Urško v veuoib ...	„	15,—	15.25
Sultanine . .............„	30. -	40,—
Varcperll.........loO K.	24,—	25.
O.ljcte . ...................28.-	31,-
Polenovk« srednjo velikosti .	.	4M.—	44 —
„ voliko ..........„	—.—--
„ male ............n	45. -	46,—
Sla&iki v volikih^sodili ...	„	—.—	--.-
■ ...	n	—.	—1—
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k 11. il koncu mi-itivšega tedna je prodal mlin Haggeiimncher v BudinipeSti nekoliko vagonov svoje štev. 4 po povprečno f. 10 80. V tem tednu bila je kupčija zelo slaba, kelikor se dostaje lokalnega konsuma; izvozili pa so nekoliko blaga nekateri ogerski mlini in .Kconomo* po jako različnih cenah. Cene raznih mlinov so malone iste, kakor smo jih označili zadnjič, izvzemši lu iu tam kakšno nežnatn znižanje
O t r o b i. Početkom tega tedna ponujali so ogerski izdelek po f. 3.fi0 do '.] H5 loko 1'ešta. Ne znamo pa, da-li je bilo kaj kupčiji*. „Econoroo" zahtefu za svoje f. 4.70, toda kupčije je malo
1) r o b 11 i o t r o b i so se podražili povprečno za 25 nč. kviutal na dotične cene, katere smo objavili v poslednjem poročilu.
O zaključku doznajemo, da je mlin „Con-
conlia* prodal nekoliko vagonov svojih Številk 2 in 3 po t. 12 in 11.40. proti 11/1 %
odbitka.
Goved. Od 13 do 19 t. m. prodalo se je v Trstu 3S5 volov iu 7o krav klavne živine in sicer 140 volov iz Kranjske, 12 iz Hrvatske, 16 iz fsir-. 1o!> i/, [.laltiiacije, — iz Ogerske, 98 iz ISo-^ne, in 10 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 51.— do 52.50; voli iz Hrvatske pof. 50.— do 50 50; iz Istre po f. 50,— do 51.50; iz Dalmacije po f. 50.— do 50.50 iz Ogerske po !'. —.— do —.—, iz Bosne po f. 50 — do BI.50 in domači po f. 51.— do 52; domaČe krave po f. 49.— do 50.--krave iz Italije po t. 50.— do 51.— in krave i/. Kranjske po f. 49,— do 50.— kvintal mrtve vage.
Seno iu slani« Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3,30, II vr. po f. 2.25 slama I. vr. po t. 3.20. in II vr. po f. 2,60 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši Kranjsko surovo maslo prodalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 81 do 86 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 82 do 84 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po 98 nvč. do 1 for. in v partijah od 30 do 50 kg. po fiO do 98 novč. kilogram. Tolminsko
f. 1.— 3 80 po f. 2.40
surovo ina;ilo I, vrsti po kilogram.
*Taj%;a na debelo sto komadov.
K o k o š i po f, 1.— do 1.30 piščeta po f. 1.30 do f, l.fiO par.
Krompir, navadni, na debelo po 4.— do 5 50 kvintal.	,R. M."
do 2.00 komad,
Razpis.
Podpisani naznanja, da se bode javna zmanjševalna dražba za oddajo poprave župne cerkve in zvonika v Boljunu (Istra) vršila dne 27. junija 1895 ob 2 uri popolndne v Boljunu, Troški proračun jeni so na 1520 gld. 53 nvč., načrti iu stavbeni pogoji ležč pri župuem uradu v Boljunu (Istra).
Fr. Matičić,
župnik.
M
spretnega in popolnoma zmožnega slovenskega jezika v govoru in pisavi, razun tega pa še laškega ali nemškega jezika, z lepo pisavo sprejme
I)r. Miha Truden
za svojo odvetniško pisarno, katero cdpre v polovici meseca septembra t. 1. v Trstu. Ponudbe pod adreso
Dr. Miha Truden,
Trst Via, Cedila, štev. 4.
Rratio Rihori^ i«iolorni«iji opija v sv. Dl CllJC milemu, p,*t,*Ui priporočajo dvoje žabo,"! v Tivtu: Via PoiHfarcs »t. 1, IHazza della VaUc 2, rlu Maihtnuina Pinzzetta Vortlaiiioll 2, 1. uliodoin tudi v ulirl lb r rente po najnižjih oenah. Ogljo I. kakovosti kiirliotiina, kok, drva na met*o ild. NaroSbo so spro-niljoj<r*tndi b dopisnico
Franjo Wutscher in dr.
Plaszn S. Catterina 2. I. naj.
Solmo opravo in man(fnl<tnr»o hlui/o, zr-rtila, jtoilobr, žrjme ure iu uartjalnice na 8 iu 15 dni,

Za gotovo |ilači!o in na obroke.
Zdravljenje krvi
(Jnj „Tla«»č«riii cvet* (Milloflori).
i'i<ii kri ter j« izvrstno sredstvo proti onim -lučaj.'tu, čo pečo v želodcu, kiikur proti slabemu probavljanju in homoroidnui. Jtden omot za ozdravljenje, stoji 50 nč. tur su dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „hi due Mori" Trst, veliki trn.
V PLANINI
TT
na Notranjskem
je oddati za ras poletja več lepih, nio-1 i ranili sob. — Natančneje se izve [tri lastniku Ant. Kovšca, v Planini.
H
1 s a
na lepem prostoru
v Svetem, pri Komnu
j jo na prodaj. Poleg hiše so druga gospo-1 d ti r s k a p o s I o p j a in veli lc v r t. Vse ' skupaj je prav pripravno za gostilno in pro-1 dajalnico. Natančneje podatke je dobiti pri g. Antonu Šorliju, kavarna < 'ommercio v Trstu (
Izvrstna e. kr. l«kj. priv.
Škropilnice proti peronospori
lnienlrja Žlvloa,
katere 10 se sploi* no uvedle v»li*d • jih preprootoht', irp«-ino'ti, lahke Uporabe za v-iako rajo trt itd. pro. d- jnjo, dasi so mnogo JiboljSano, » n i r po ilosedanjih nizkih conah.
Živic i družb v Trstu
Cunike odpošiljajo na zahtevanje franko.
Na vse o. kr. poštno urade pošiljajo popolne ikropllnlo« franko, p-oti p:vutju 10 gld.
hdolnjejo tudi stroje za pr Sonje l žveplom, neprestano delajo e stiskalnice itd.
O
Znana domača gostilna
i„AL CASTELLO DI
v T RS T IT.,	®
v ulici Farneto ftt, II ^
v kateri so ločijo le prlatna vipav ^ r. »ha vina iu s voitt pivo, |>ri- SB g poroča se si. ol.čin-tvu 7. mesta in z dežele. ® J Sladki rlesllng po 52 novč.; . *>®1® in Apno vino, liter po 40 novć. »50P.VO po 32 nvč.; v steklenicah po 20 nvč. ^ ^ Vino i,a dom od 5 litrov iri voe po 4 nč. ceneje. šTi Kuhinja je presUrldjena s lečn mi jedili. Ceno & A Bo primerno nizke.	Fran RjaveO. S
Alfonso Danese v Trstu
TOVARNA MILA (žajfe)
Via della Fabbriea A«. 7
priporoča kot posebnost svoje milo za* perilo«
Odpošilja se izven Trsta v omotih od 26 kg. nnproj.
i MKO^^K^lIT-^TRST^I
Vil Cnserma il. 16 uhod piana della Caaerma. i
(iw*/iratt rtia t nijainM/,	jL
prodaja po nevorojetnih nizkih cenah vsako- F vrstna angleška	p
kolera (bioykle) I
Zastopstvo kolos „Adler" U tovarne H. | Kleyor Pran k fu 11 in ,Viktorin Cvkle - Workn" WoJver liamptoti Angleško. ^ Kolesa Adlcr- so svetovno "znana iu se ra-bijo v nemški vojski.
t Jamči so t,t vsako kolo 12 mesecov; kdor ne zna voziti, nauči su brezplačno. — Pošilja na deželo in na vso kraje.	^
Pod|>isana si usojava najuljudnejo naznaniti, da sva prevzela Že skod 30 let obstoječo, slavnemu ob-'»H i" v okolini dobro poznano tvrdko «. Olifclc ter so priporočava si. občinstvu da bi naju isto blagohotno podpiralo z naročili.
Priporočamo so posebno čč. duhovščini in gg uradnikom tu in v . koliei, da blagovoli naju vse-stranski podpirati tor obljubujeva, da bodova tučno iu koliko najbolj mogočo dobro postregla z nizko ceno in dobrim blagom,
Za obilno naroibo priporočava so
Olifčić Sl Comp,
Via S. Cattarina št. 9
Cenilnik pošilja so na zahfovo brezplačno.
Franjo Počkaj
vla Molino a Ven to it 1.
priporoča slavnemu občinstvn v Trstu iu ol;o-lici svojo
i TRROVINO USNJA.
■ V zalogi nahnjrijo se (udi lulezui iu leseni
Iž.iblji, šila in sploh vse, kar jo potrebno za Čevljarje, dobiva so po dobri iu nizki emi j	vodno svežo in dobro blago.
Išče se
parobrodič za ji
Ponudniki r.aj »e ol>rn «jo z namom na P. R. ste restante" Bled (Veldes),
.Po-
Bobioznaiiii gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po d m a«'c .pri Prvačkovcu") V T:
ulloi
'ritn,
■olltarlo A«. 19
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veseliei.li v sokolski telovadnici, vedas lt prtitna vipavika, Prvačka in kraika te"a In drna vina. -sladki riatllng v »reklcnioah, in modro fran-kinjo, vsaka steklenira drži 1 lit«r in velja 60 novč. — Postrežba je poštena, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljena * tečnimi, toplimi in mrzlimi jedili.
Priporoča so rojakom v Trstu in s deželo.
Toči vino tudi družinam 4 nvč, ceneje, -a ako se odvzame najmanj 5 litrov.
V krčmi
„Andemo de Matteo"
ulica Carintia, štev- 23,
(pri kavarni „Adriatico") se toči domače črno iahnriio vino po 32 uvč liter; kuhinja je po ceni in postrežba točna Za mnogobrojni obisk se priporo&a b h po štovanjem
Jurkovlć
gospodar.
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1881.)
To društvo jo raztegnolo svojo delovanja na vse veje zavarovanja posebno pa: ha zavarovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanja
na življenje.
Društvena glavniea in resorva
dne 31. docombra 1891. f Premijo za poturjnti v naslednjih letih	I Glavnioa /a zavarovanje ži-venja do 81. docombra 1894 f Plačana povračila:
a)	v lolu 1894
b)	od začetka društva do 31. docombra 1891	f. <>«8.401.70651
Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-škod van j, tarife in pogoje za zuvorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnilu so dobo v Trstu v uradu društva; Vi« della Blazione št. 888/1 lav t noj hiši.	12—13
68,071 673-84 30,611 700 64 169,939.626*03
f. 9.737.614*48
„TrMku posojilnica in krauiluiea"
(reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo ftt. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na monjlce in iutabulaeij*« proti •*/, obrestim, na zastavo eročk in vrodnostih papirjev pa proti B1/,'% obrestim. Od hranilnih ulog plafiuja po 4"/g obresti.
Uradni dnovi so: Vsaki dan od 9. d*> 1*2. uro dopoludne in od 3. do 5. popoludno, soveda izvzemši nedeljo in prai-uiko. Izplačuje ho vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoluduo, in vsaki fotrtek od 3. do 4, ura popoludne. Glavni doleži^ veljajo po 200 kron Zadruini delili so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld, ter znaša vi-aki delež 10 gld.	l'J6—
\ Alte & Zadnik - Trat I
Via Nuova na voglu via 8. Laizaro,
priporora'a slav. občinstvu svojo prodajaloioo z inanirakturnim blagom. V zalogi nahaja so povsem n>Jnov«Ji« blago, toliko za ženske kolikor za možka in deco. Veliki izbor platna, bombaževimi, perila, rjbeev volnenih in svilnatih. Velika zaloga vteh potribičin ca iiviljo in krojać'. V zalogi nahajajo so nadalje ruJtOVritnl trakovi in tudi trakovi »lovonikih barv.
Priporočata so £č gg. učiteljicam v mestu in na deželi za vso potri bščine Šolskih ročnih del.
Norddeutscher Lloyd, Brema
11 o <1 11 it h 1 u ž b II
s parniki najprvega
lz Neapelja v Nov-Tork po itni parnikl vsak mesee,
Iz Ceno ve v New-York brzo parniki vsaka 2 mesca pTovožnja v U dneh.
reda. U ^o-Keapolja v
izhodno Av-itrulijo v Azijo
Iz Brcnia v gornje kraje, kakor tudi v Baltimore. Uontevideo in Euenoi-Ayres.
(mesečno)
provožnja v 16 dneh.
Informacije pri glavnem zastopstvu:
KOchier c.°, yja BeWm 2.
30.000 gol<*ir>a.r\ley
vreden
ir r o <1 e n
Srečke priporočajo: .11 Mercurio', Girolamo Morpurgo, Mandel & Comp.
La-stnik politično društvo .Kdinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: .luli.j Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.