D fl
■a
LETO 1932
3. NOVEMBRA
STEV. 18
Slovenska beseda
»Koroški Slovenec« piše o pomenu slovenskega jezika z bzirom na razmere v Avstriji takole:
Vemo, da nam jezik ne daje našega narodnega obličja. Zakaj kakor je vsa posebnost posameznega človeka izraz njegovega duha, tako je tudi svojevrst-. nost našega naroda vzrastla iz naše slovenske duhovnosti. Da, celo v mnogih nemških vaseh in ljudeh moremo reči, r d a v njih živi slovenski duh, čeprav ne - govore več slovenske besede.
In vendar je naš jezik, naša beseda, | najbolj živa in najbolj poduhovljeiia in . najznačilnejša poteza našega narodnega obličja. Zakaj ta naš jezik, ta najbolj poduhovljeni zunanji izraz naše duhovnosti, je vzrastel iz tistega najtišjega kotička slovenske duše, kjer je ta > pesnica . po božji milosti« doživljala notranje bogastvo vsega, kar jo je srečavalo. Zato smemo reči, da je naša slovenska beseda dandanes najbogatejši in najpristhej-ši izraz in odraz naše narodne bitnosti. Zato pa tudi vsak narod, ki hoče rasti in najti svoje pristno narodno obličje, išče f. in neguje svoj besedni zaklad, ga čisti in tako vedno bolj pokorava svoji pristani duhovnosti. In z veliko ljubeznijo in marljivostjo in vztrajnostjo poživljajo «svojo že zdavnaj pozabljeno besedo in
iz nje razbirajo svojo pristno narodno duhovnost.
V naši besedi zveni in poje našega naroda življenje, ki mu pravimo zgodovina. V besedo je prelival naš rod svoje veselje, svojo žalost, svojo vero in upanje, še predno se je zavedel, da je. Pesem in basen in pripovedka in pozdrav in čestitka in imena širom naše zemlje in preko njenih današnjih mejnikov so glasniki, da naš narod živi in da hoče v bratski slogi z vsemi narodi, malimi in velikimi, lepšati božje stvarstvo in slaviti Stvarnika s svojim narodnim obličjem in njegovo najpristnejšo potezo s svojo slovensko besedo.
ga Rast ias pospeši: Zmešaj 5 žlic arnike z žlico olja, namoči kepico bate in utiraj v kožo. Prav dobro je smrekovo mazilo: Mlade vršičke kuhaj na svinjskem svežem salu, dokler ne porumenijo. Potem iztisni mast in kani vanjo nekaj kapelj peruvanskega balzama, zmešaj in spravi v dobro zaprti posodi. S tem si nateri glavo, kadar so lasje suhi. To mazilo brani, da lasje ne osivijo tako hitro in jih naredi gladke. Treba je kilo sala na poldrug liter vršičev. Mazila jemlji samo kar gre na konec prsta.
Preden sadimo smdm® drev*e
Za dober in trajen uspeh pri sajenju sadnega drevja, zlasti ako nameravamo žasajati večje prostore, so neizogibno potrebne neke priprave, brez katerih bi bilQ naše delo le delo slučaja, delo površnosti. Te priprave se dado združiti v 3edem glavnih točk, ki so te-le:
i. Najprej dobro preišči prostor, ka-
mor misliš saditi, glede lege. in zemlje! To sta dva činjtelja, od katerih je v prvi vrsti zavisen uspeh; to sta cinitelja, ki odločata, katero sadno pleme bo najbolj zanesljivo uspevalo in dajalo največ dohodkov. V vlažnih, meglenih, mrzlih dolinah ne uspeva nobeno sadno pleme. Brežinaste lege, ki so zmerno nagnjene,
najsibodo že proti katerikoli strani, so najbolj ugodne. Ce so poleg tega še dovolj zavetne in dosti vlažne, tembolje. Jablane uspevajo v severovzhodnih ali celo bolj severnih legah. Za vsa plemena so pa jugovzhodne, južne, jugozapad-ne lege najugodnejše. Breskve moramo saditi le v južne ali zapadne višinske lege. — Zemlja naj bi bila čimbolj globoka in dovolj vlažna, toda ne premokra. Dovoljna vlaga zemlje je glavni činitelj za dobro rast in rodovitnost.
2.	Ko na podlagi preiskane lege in zemlje določimo sadno pleme, se temeljito posvetujmo o sortah! To vprašanje ni nikdar dovolj obdelano. Upoštevajmo pri tem najprej izkušnje svojih sosedov in pa sadni izbor za svoj okoliš. Omejimo se pri izbiri kolikor mogoče na malo sort. V glavnem se odločimo za tiste sorte, o katerih smo trdno uverjeni iz lastne in iz izkušnje bližnjih sosedov, da uspevajo v našem kraju in ki dajejo največ dohodka! Pred očmi imejmo po vrsti posebno tele lastnosti: zdravo, čvrsto rast ter rodovitnost drevesa in uporabnost pridelka.
3.	Kupujmo drevje le v zanesljivih drevesnicah, ki prevzamejo pismeno jamstvo! Nikdar se ne dajmo zapeljati od prekupcev, krošnjarjev in sejmarjev! Cenena roba je malokdaj kaj prida, poceni drevje je navadno zelo drago. Prekup-cem je malo mari uspeh sadjarjev, njim
j: iaftio za lastno korist. Zahtevajte vedno le tiste sorte, za katere ste se odločili in se ne dajte premotiti, da bi vzeli, kar ugaja drevesničarju.
4.	Z uspehom bomo sadili, ako pripravimo jame o pravem času, v pravi razdalji, dovolj široke in globoke. Razdalja med visokodebelnim drevjem naj bo 8—10—12 m. Širina jame bodi najmanj 1 m 50 cm, globoke pa naj ne bodo čez 60 cm. Kjer je bolj vlažna zemlja, sadimo na vrh. Zelo dobro se obnašijo mešani nasadi, n. pr. visokodebelne jablane po 12 m vsaksebi, vmes pa breskve ali pritlične hruške, ali med visokodebel-nimi jablanami ali hruškami, srednje-debelne češplje itd.
5.	Za pomladno sajenje kopljimo jame v jeseni ali pozimi in jih pustimo čez zimo odprte!
6.	Najmanj mesec dni pred sajenjem postavimo v prazne jame kole. potem pa jame zasujemo prav do vrha. da se more zemlja zadostno vsesti. preden sadimo. Na dno jame pride vrhna plast, na vrh pa spodnjica.
7.	Čez zimo ali iano spomladi pripravimo kole, k vsaki jami kompost in nekaj gnoja, da bo šlo sajenje čim hitreje in tem bolje od rok!
Čim natančneje in vestneje se bomo ravnali po teh nasvetih, tern boljše uspehe bomo dosegli.	H.
Ravnanje s krompirjem leseni
Suhemu vremenu septembra je sledila vlažna in deževna doba, ki ovira spravljanje jesenskih pridelkov. Zato bo moral poljedelec paziti, da jih tako uzi-mi, da se mu ne pokvarijo. Največ skrbi povzroča pač krompir, ki je najdragocenejše jesensko gomolje, obenem pa tudi najobčutljivejše, ker rado gnije. Umestno je torej, da spregovorimo o tem, kako moramo ž njim ravnati, nekaj besed, da ga do spomladi ohranimo zdravega.
Krompirjevo gomolje je del koreni-ke, ki ima klice — očesa, iz katerih se razvijejo bodoče rastline, in redilne snovi. večinoma v obliki škroba, ki služi za
prehrano mladih rastlin, dokler se. ne vkoreničijo v zemlji in ozelene. Gomolj je torej živo rastlinsko telo, ki diha, da se ohrani pri življenju, vendar pa miruje. V tem mirujočem stanju ga moramo ohraniti čim dalje, da ne izgubi dragocenih redilnih snovi. Če je n. pr. v hramu, kamor ga spravimo čez zimo preveč toplo, začne predčasno poganjati klice, ki seveda izkoriščajo hranilne snovi v gomolju in izgublja na vrednosti. Če pa krompir zmrzne, poginejo najprej očesa (tak krompir ni za saditev), potem se del škroba spremeni v sladkor, vsled česar postane okus drugačen; mnogo-
krat je krompir radi tega neužiten. Ce je kiompir nepravilno spravljen, začne na kupu gniti in tedaj je izguba še večja, ker ga gniloba napravi neporabnega za hrano. Zato moramo posebno v tem oziru skrbeti, da ga obvarujemo pred kvarom te vrste.
Krompir spravljamo ob suhem vremenu. Če nam dež nagaja pri izoravanju, raje ga pustiti v zemlji, nego ga izkopati mokiega. Če ostane nekaj časa več v zemlji, mu to ne škoduje. Ko ga spravimo iz zemlje, ga pustimo navadno dan pa tudi dva na njivi, da se že tam osuši in mu odpade zemlja. Potem ga zvozimo najbolje pod kozolec, kjer se na prepihu dodobra osuši. Tu ostane lahko tako dolgo, dokler nam ni v napotje radi prostora, oziroma do prvega mraza.
Ob suhem vremenu ga odberemo: za seme posebej (kakor jajce debelo gomolje), za krmo posebej (drobiž, obgri-zen od črvov, poškodovan in malo nagnit), za hrano in prodajo pesebej. Če hranimo krompir v kleti, jo moramo že prej dobro očistiti in razkužiti, posebno pa presušiti. Razkuženje izvedemo z apne-nim beležem, s katerim pobelimo ne samo stene kleti, ampak tudi pod in deske, ki ločijo posamezne vrste krompirja. Apno je sploh v kmetijskem gospodarstvu najbolj priporočljivo razkuževalno sredstvo, s katerim ni štediti.
Apneni prah, razpadlo žgano apno prepreči gnilobo in plesnobo krompirja. Zato potrosimo ž njim najprej tla, na katera naložimo krompir, in nato vsako plast krompirja (10—15 cm) posebej. To apno onemogoči širjenje gnilobe od enega gomolja na drugi in uniči tudi gnilobne glivice, ki se naselijo na njem. Gnilobe v notranjosti krompirja pa ni mogoče preprečiti, ker apnena razkuže-valna moč ne sega tako daleč.
Ko smo tako spravili krompir v hram, pustimo ob lepem vremenu okna še odprta, da se posuši morebitna vlaga. Ob dežju in v mrazu pa okna zapremo. Če nastopi pozimi hud mraz, ki sega lahko v hram, zadelamo okna s slamo ali z vrečami in po potrebi tudi krompir pokrijemo z njimi, da mraz ne sega do njega.
Kako pa postopamo, če imamo krompirja preveč, da ga ne moremo spraviti pod streho? Tedaj ga zakopljemo v jame. Na njivi, po možnosti blizu hiše. izkopi jemo do enega metra globoko jamo na prostoru, kamor ne sega voda. Dno in strani obložimo s slamo, na katero nasujemo krompirja na visoko, da sega nad zemljo. Strani in vrh pokrijemo zopet s slamo in nato z zemljo, ki jo dobro stlačimo. Okrog kupa napravimo jarek, po katerem odteka odvišna voda, ki se ob dežju zbira na kupu. Če nastopi pozimi hud mraz, tedaj je priporočljivo nasuti še zemlje do pol metra na debelo, da krompir ne zmrzne.
Ker krompir diha. zato moramo takim kupom pustiti par oddušnikov skozi zemljo, ki jih napravimo z ozkimi deskami, med katere stlačimo slamo. Če kup nima teh vzdušnikov, krompir rad gnije. — (Tu je nekaj nasvetov, kako ohranimo krompir zdrav in poraben do spomladi, ko ga rabimo deloma za setev, deloma za prodajo).
g Sadna razstava in sadjarski shod je bil 27.-29. oktobra v Č a č k u v Srbiji, kjer je središče srbskega sadjarstva, zlasti slivarstva. Te razstave in shoda so se udeležili odposlanci iz vse države. Na razstavi je bilo največ jabolk ondot-nili domačih sort. Vendar pa so bile zastopane kolikortoliko tudi vse druge banovine naše države. Čast naše banovine je rešila mariborska vinarska in sadjarska šola, ki je poslala na razstavo lepo zbirko naših najboljših zimskih jabolk. Na sadjarskem shodu se je obravnavalo 23 raznih sadjarskih vprašanj, od katerih so nekatera važna tudi za naše razmere. Odslej bo baje vsako leto tak shod (sadjarski kongres) za celo državo, vsakokrat v kakem drugem sadnem kraju.
H.
g Sadni sejem v Ljubljani. Na velesejmu se prične 5. novembra ob 8 zjutraj sadni sejem, ki bo trajal do 7. novembra zvečer. Kdor se hoče založiti z dobrim sadjem, ali kdor hoče videti, kaj pridelajo naši najboljši sadjerejci, naj si ta sejem gotovo ogleda.
ŽZdr. Hugon Turk:
Kostna bolezen mladih živali („rahitis")
Skoraj vse okostje ali ogrodje telesa se razvije iz hrustancev in sicer tako, da se v mladostni dobi telesnega razvoja vlagajo v mehke kosti razne apnene soli in s pomočjo vitaminov polagoma postanejo trde.
Mnogo mladih živali pa oboli v prvem letu starosti, dostikrat že po odstavljanju, na ta način, da ostanejo kostni hrustanci mehki in se prebujno razrastejo ter na razne načine zakrive, zaradi česar nastanejo v okostju in v telesu različne odebeline, grbe, izrastki itd.
Vzroki tem bolezenskim izpremem-bam so raznovrstni. Predvsem je pri živalih najbolj navaden povod kostnim iz-premembam ta, da primanjkuje v krmi apnenih soli in fosforove kisline ali da te snovi niso v hrani v pravem sorazmerju. Dalje vemo sedaj, da povzroči to bolezen pftmanjkanje važnih življenjskih snovi, katere imenujemo vitamine in ki so neobhodno potrebni za pravilno prehrano telesa. Še drugi vzroki tej bolezni se navajajo, ki pa so le postranski, vendar tudi važni; tali o n. pr. pomanjkanje solnčne luči, mrzli (betonski), mokri, nesnažni ali zatohli hlevi in svinjaki, premalo gibanja na zdravem zraku, posebno pa tudi plemenenje razplodnih živali v krvnem sorodstvu.
Bolezen rahitis (rachitis) se pojavi najrajše na pujskih, katere držimo na betonskih tleh, dalje na psih, ovčicah, kozličih, redkeje na žrebetih in teletih. Zelo pogosto obole divje mesojede živali, ki so v ujetništvu gojene (v zveri-njakih). Med perutnino obole pogostokrat kokoši. Zrebeta, ki se krmijo izključno z otrobi, zbole na tej bolezni, tako tudi pujski, ki se hranijo enostransko samo s krompirjem, ječmenom ali koruzo. Mesojede mlade živali dobe rahitične znake, če se jim daje samo meso brez kosti (n. pr. mladi psi). Pri rastK uojedih pospešuje to bolezen enostran-
sko krmljenje s pomijami, krompirjem, otrobi, ječmenom, ker ta krmila vsebujejo le malo apnenih spojin. Slabo gnojena zemlja in deževna leta vplivajo na krmo, da ne dobi, odnosno izgubi potrebne apnene soli.
Znaki bolezni so v začetku zelo nejasni, tako da se bolezen kaj lahko zamenja z revmatizmom. Bolezen se počasi razvija in traja 1—3 mesece ali vsaj nekaj tednov p red ho se prikažejo vidne izpremembe v kosteh. Tu in tam imajo obolele živali slab tek, napet trebuh, od časa do časa celo prolive (driske); ližejo ali gledajo lesene deske in sploh lesene dele v hlevu ali svinjaku in objedajo celo zidovje. Pr pujskih' in malih prašičkih se pojavljajo božjaslrii napadi, ki se stopnjujejo lahko do odrevenelosti, zaradi česar pogine veliko mladega naraščaja in celo najbolj razvite živali, še predno so se pokazala vidna znamenja rahitične bolezni. — V pričetku, pa tudi v nadaljnjem razvoju bolezni opazujemo razna motenja v pregibanjih; živali stopicajo sem iri tja, imajo trdo hojo in ird hrbet, noge celo popolnoma otrpnejo in živali se težko' spravijo na noge. Pujski in prašički silno čvilijo, če se jih sili na noge ali k hoji in se plazijo le po sprednjih kolenih dalje ter se pri tem tresejo v zadnjem delu telesa. — Polagoma se pokažejo tudi zunanje vidne izpremembe na kosteh in zunanji telesni obliki in sicer le na posameznem kraju, ali pa v celih skupinah. Dolge kosti nabreknejo, odebele na svojih koncih, zaradi tega so iklepi zatekli in koščeno trdi (»dvojnati sklepi«). Enake zatekli ne se pojavijo na rebrih in sicer tam, kjer so priraščena na hrustanec, zato se vidijo ali pod roko čutijo te otekline kot nekake kroglice ob rebrih v nazaj zakrivljeni črti. Za-tekline so v. začetku boleče.
V nadaljnjem poteku beležili se pokažejo razni kostni izrastki (»morske
kosti«), posebno na nogab in rebrih. — Zaradi telesne teže in natezanja mišic se kosti ukrive. Najpogosteje se to zgodi na nogah. Zaradi tega dobe le-te nepravilno stojo n. pr. navenkaj izvržene, zaokrožene, sabljaste, podrte, tacaste noge. Velika kita skočnega sklepa zadnjih nog (Ahilejeva kita) se dostikrat odtrga od bolnih kosti. Rebra in prsna kost spremene zaradi pritiska svojo pravilno lego, prsni koš -postane stisnjen ali ozko-gruden, prsnica se izboči čolničasto in žival dobi takoinienovane »kurje Pri kokoših se ta kost celo en- do dvakrat upogue. Tudi medenične kosti se lahko močno stisnejo iii medenica se zbži. Hrbtenica se skrivi lahko na razne strani: na eno ali drugo stran t. j. levo ali desno (skolioza), navzgor (kifoza) ali
navzdol (lordoza). Kot posledica teh iz-prenienib postane celo telo pritlikavo, hoja nerodna, negotova, majava ali gu-gava, opotekajoča, čeprav ni nobenih bolečin več. — Kosti v lobanji se navadno ne izpremene, pač pa se izbulijo lahko kosti, ki obdajajo nosno in gobono votlino, na kar nastane nosljajoče, pa tudi težko dihanje in težko žvečenje hrane (krme). Zobje so skrajšani in luknji-časti.
Potek bolezni se vleče mesece in mesece. Mnogo živali pogine zaradi splošnega hiranja. Pri pravilni in dobri krmi in dobrem vardevanju ter pravočasnem zdravljenju ozdravi vendar mnogo bolnikov, celo v težkih slučajih. Pri zelo razviti bolezni je pač najbolje, da se do-tična žival pravočasno zakolje t
Trgatev je končana
. Vinarsko društvo za našo banovino je izdalo o trgatvi-sledeče poročilo:
Ljutomer. -Cene za vinski mošt v ljutomerskem okraju: Rana trgatev (posebno občina Štrigova) 1.25—1.75 Din. Boljše blago 2—2.50, največ 3 Din.
Sladkor: rano: 17—19", poznejše brano in boljše sorte 20—22°.
Ptuj. Navadne sorte imajo 16—18", boljše sorte pa 18—22 in več stopinj sladkorja. Kmečki posestniki prodajajo mošt po 2,50—3 Din liter. Natrgali so splošno več kakor lani.
Konjice. Letošnji mošti vsebujejo radi.obilega oktoberskega deževja manj sladkorja kot je bilo pričakovati, imajo pa sorazmerno malo kisline, tako da bo vino jako harmonično in pitno.
Povprečno vsebujejo mošti od 17 do 20% sladkorja z 6 — ll0/0o kislino.
Po sortah: Traminec 20% sladkorja, 7%°/oo kisline, burgundec 19—20% sladkorja, 7 'A°/oo kisline;, muškatni silvanee 19% sladkorja, 7%o kisline; laški rizling 17—18% sladkorja, 7>ž0/oo kisline; zeleni silvanee 18—18K% sladkorja, 60/oo kisline^ Prednji podatki veljajo za boljše lege. V slabših legah pa je odstotek sladkorja nižji, kisline pa več.
lene moštu še niso ustaljene. Za en-
krat je še v prometu slabša kvalitete. Po gostilnah točijo mošt po 6 Din liter.
Cene lanskih vin so kot pri zadnjem poročilu od 2—5 Din liter, po kvaliteti.
Bizeljsko. Glavna trgatev se je opravila po bizeljskih vinskih goricah od 11. oktobra dalje pri lepem solnčnem vremenu. Dobro oskrbovani vinogradi v srednji in višji legi so prav obilno obrodili, tako da je bil marsikateri vinar * stiski za vinsko posodo. Kakovost mošta je v splošnem prav dobra in bo data prav prijetna pitna vina. Prav lepo j« obrodilo in dozorelo grozdje črnih sort, t. j. žametna črnina in frankovka. Kupčija za novi pridelek stoji še na mrtvi točki. Par vagonov se je prodalo zadnji čas po 3 Din liter.
Vinogradniki smo se odločili, da se ne sme in tudi ne more prodati letošnjega vinskega pridelka izpod 3 Din za srednjo kakovost, ker se niti s tem ne morejo kriti proizvajalni stroški, da o kakem prinosu ne more biti govora.
Cene moštu po gostilnah (na deželi) 8 Din liter, istotako za vino.
Metlika. Splošna trgatev se je pričela tukaj 10. oktobra; bilo je bolj slabo in deževno vreme med trgatvijo. Deloma se je do 16. oktobra končala. Vkljub sla-
bemu deževnemu vremenu so dosegle boljše vrste grozdja do 20" in čez sladkorja. Navadne domače mešane sorte so pokazale od 15 do 17u.
Mošt ima burno in dolgotrajno kipe-nje, kar znači, da bo dobra kapljica. Pridelka bo v splošnem letos manj od lani, toda računa se z gotovostjo, da bo boljši. Cene letošnjemu navadnemu pridelku krožijo od 3—4 Din za liter, portugalka
R a
Denar
g Na ljubljanski borzi je bilo uradno treba plačati za 1 holandski goldinar 23.22 Din, za eno nemško marko 13.62 do 13.72 Din. za en belgijski belg 7.9 do 8 Din, za švicarski frank 11.08 do 11.13 Dini, za angleški funt 187—188 Din, za ameriški dolar 57.16—57.44 Din. za francoski frank 2.25—2.26 Din, za češko krono 1.70 Din, za italijansko liro 2.93 do 2.95 Din.
g Plačilni promet z Italijo. Dne 22. oktobra je bil sklenjen in podpisan v Rimu sporazum o vzajemnem klirinškem blagovnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, ki bi imel stopiti v veljavo 1. novembra 1932 z veljavnostjo za dva meseca. V omenjenem sporazumu je določeno, da se od vplačil, izvršenih po italijanskih uvoznikih jugoslovenskega blaga da na svobodno razpolaganje Narodni banki 15 odstotkov, dočim se bo ostanek 85 odstotkov porabil za poravnavo italijanskih terjatev. Razen tega je bilo v omenjenem sporazumu določeno, da se zneski italijanskih blagovnih terjatev, ki so bili plačani pri pooblaščenih bankah pred uveljavljenjem te pogodbe, prenesejo na klirinški račun pri Narodni banki. V sporazumu je nadalje določeno, da se vsa plačila, ki izvirajo iz blagovnega prometa med Jugoslavijo in Italijo, morajo brezpogojno izvršiti v kliringu. Zaradi tega se mora priložiti pri izvozu blaga v eno in drugo državo po uvozniku potrdilo, da je odgovarjajoča količina blaga bila plačana v kli.ring«1 odnosno
se drži na o Din za liter, sicer jo je že težko dobiti.
Zadruga jo je imela v zalogi okrog 20 hI, toda je žal že vsa pošla.
Vreme je pri nas zelo spremenljivo, en dan solnce in zopet dva dni dež. — Kmetje pridno pospravljajo svoje pridelke kar jih pač je; vse gleda z neko bojaznijo, kako se bo zopet čez zimo preživelo.
z n o
obveznost, da se bo morala ta obveznost v odrejenem roku plačati in obenem opravičiti. Končno je bilo določeno, da se zneski tako jugoslovanskih kot italijanskih terjatev, ki se glase na Inozemske valute, pretvorijo v italijanske lire po srednjem tečaju curiške borze na dan pretvoritve.
Izvoz in uvoz g Naš izvoz in uvoz. Naša trgov-bilanca za prvih devet mesecev letos joga leta je ugodnejša, nego lanska. Res je izvoz znatno padel, smo se pa tudi omejili pri uvozu tako, da je pasivnost bilance letos mnogo manjša nego lani. Sledeča tabela nam v milijonih kaže naš. izvoz in uvoz za prvih devet mesecev lanskega in letošnjega leta. Našteti so le glavni naši izvozni in uvozni predmeti.
Izvoz:
	lani	letos
pšenica	330.1	146.7
koruza	190.5	45.9
sadje	87.1	57.3
vino	38.4	15.6
konoplja	47.9	26.1
konji	44.3	18.2
goveda	182.5	35.1
tobak	124.0	183.5
prašiči	206.0	185.6
perutnina	51.9	56.4
meso	117.0	75.0
jajca	369.8	151.6
stavbni les	531.9	309.1
cement	114.7	49.6
baker	226.6	179.2
rude	168.4	62.1
Uvoz:
	lani	letos
bombaž	84.7	87.2
bombažno predivo	273.0	140.7
bombažne tkanine	328.9	164.2
izdelki iz jekla	269.9	122.4
volneno predivo	48.9	30.7
svileno predivo	64.1	56.0
kava	74.3	62.3
premog	106.7	65.8
olj. plodovi	59.6	50.0
stroji	244.2	111.3
elektroteh. predm.	131.9	82.6
prevozna sredstva	154.7	31.8
g Žitna letina v naši državi. Kmetijsko ministrstvo je objavilo podatke o cenitvi letošnje žitne letine: pšenice, ječmena, rži in ovsa. Ker je sedaj žetev končana, je mogoča tudi cenitev pridelka, ki se pa pozneje lahko še izpremeni. — Uradno cenijo naš letošnji pridelek pšenice na 17.8 milijonov meterskih stotov v primeri s 27.8 milj. lanskega leta. Samo leta 1927 smo imeli še slabšo letino pšenice s 15.4 milij. stotov. Povprečni pridelek je bil zelo nizek, komaj 8.4 met. stota na hektar. Tudi površina posejane pšenice se je zmanjšala od 2,183.000 ha lani na Ž,122.000 ha letos. — Letna poraba pšenice v naši državi znaša 17.2 milij. stotov, od tega za prehrano 14 milijonov, za seme 3.2 milij. stota. Letošnji pridelek torej krije popolnoma domačo potrošnjo, to tem bolj, ker imamo iz stare zaloge Še okrog 8000 vagonov razpojož-
Pravni nasveti
Skupni pašniki. N. Č. Doslej ste vsi posestniki svojo živino skupno pasli po pašnikih, ki so last različnih gospodarjev. To je bilo v navadi že 50 let. Sedaj so pa posamezni gospodarji dali oklicati, da ne pustijo več pasti tuje živine po svojih pašnikih. Ker so parcele vse med seboj pomešane in vidnih meja ni, ne morejo pastirji vedeti za mejo. Vprašate, če taka prepoved velja? — Po še veljavnem, cesarskem patentu iz leta 1853 se pašne pravice pridobijo le s pismeno pogodbo, z oporoko, ali pa s sodbo, e katero se deli. dosedanja skupna lastnina, ne morejo se pa priposestvovati. Važno je torej, s kakšno pravico ste doslej pasli; če kimate pisane pravice, niste mogli pripose-
ljive pšenice. — Slaba je bila letošnja žetev pšenice v glavnem v donavski, savski, moravski in drinski banovini, boljša kot lani pa v vardarski, zetski, primorski in dravski. Kakovost pšenice Je prej slaba kot dobra. — Dravska banovina je na 63.025 ha pridelala 578.000 stotov pšenice, ali 9.2 stota na ha. — Ječmen je dal letos manjši pridelek od 3,868.000 stotov v primeri z lanskimi 4,239.000 stoti. Rži je bilo letos manj posejane kot lani in cenijo pridelek na 2,053.000 stotov. — Pridelek ovsa cenijo na 2,549.000 stotov v primeri z lanskimi 2,939.000 stoti. — Letošnji manjši pridelek žitne letine so povzročile vremenske nezgode: suša, rja, pa tudi zmanjšanje posejanih površin.
g Izvrstna letina koruze. Po naših uradnih podatkih je znašal letos pridelek koruze 43 milj. met. stotov. To pomeni, da smo imeli letos največji pridelek koruze po vojni v naši državi. Primerjati je treba, da je znašal lani pridelek 32 milj. stotov. Doslej največji pridelek je bil leta 1929 z 41 milj. me^ stotov. V primero navajamo še pridelke zadnjih let (v milj. stotov): leta 1926 34; 1. 1927 21; 1. 1928 18; 1. 1929 41; 1. 1930 32; leta 1932 43. — Skupno znaša letos pridelek koruze v Romuniji, Madžarski in Bolgariji 132 milj. met. stotov.
Pošljite naročnino!
stvovati pašne pravice in morate upoštevati oklice sosedov.
Spor radi delavnice. Napravili ste doma z gospodarjem pogodbo: dali ste gospodarju 10.000 Din, on pa se je zavezal Vam napraviti v hiši delavnico za šiviljsko obrt, ki bi jo brezplačno smeli imeti do svoje smrti z vsemi potrebnimi pritiklinami ter je dovolil tudi vknjižbo te Vaše pravice. Ko Je bila delavnica spomladi za silo zgotovljena, ste se vselili. Gospodar je obljubil, da jo bo na jesen dogotovil. V jeseni pa ni hotel nic o tem slišati. Ker je delavnica nedogotov-ljena, vlažna, zdravju škodljiva, zato ste se po par letih izselili in jo oddali drugemu v najem. Temu se je protiviL gospodar. Sedaj zahtevate razrušitev pogodbe in povračilo vsaj dela vplačanega denarja. Vprašate,
koliko lahko zahtevate odškodnine. — Sedaj, po preteku treh let, boste težko mogli dokazati, da gospodar ni izpolnil s svoje strani pogodbe. Ker 3te se Vi vselili v delavnico in bivali v njej par let, je torej bila v uporabnem stanju in ne morete sedaj trditi, da ni več uporabna. Svetujemo Vam, da se mirno razidete: po izvedencih-eenilcih dajte ugotoviti, koliko bi v Vašem kraju znesia najemnina za tako delavnico in za ta čas, kar ste jo Vi uporabljali. To vsoto z obrestmi od mesečnih najemnin pustite gospodarju za najemnino, ostanek od Vaših 10.000 Din z običajnimi obrestmi vred pa naj Vam vrne..
Kdaj zastara tatvina. T. R. K. Tatvina se razlikuje od tatvine ne samo po višini vrednosti ukradenih stvari, ampak tudi po načinu, prostoru, društvu in posebnih prilikah, kdaj in kako je tatvina izvršena. O vsem tem zavisi kvalifikacija tatvine, ki je ali prestopek ali zločin. Če je do ukradel iz nuje stvari v vrednosti do 300 Din, ali živila in življenjske potrebščine v vrednosti do 100 Din zaradi neposredne porabe za se ali za svojo družino, mora oškodovanec staviti predlog za kazensko preganjanje najdalje v treh mesecih po dnevu, ko je zvedel za kaz-njivo dejanje in za storilca. Če je kdo ukradel stvari v vrednosti do 1000 Din, se ga po dveh letih ne more več za to tatvino preganjati; če je vredfiošt stvari bila preko 1000 Din, zastara pravica do preganjanja po petih letih. Če. je bila tatvina zločinstvo, zastara pravica do preganjanja čez 10 let.. --Če Vam je sosed kradel pri hiši drva, ki jih je za sebe porabil, morali ste ga takoj naznaniti. Dvomimo, da Vam je ukradel drv za preko 1000 Din vrednosti. Ker je preteklo več kot dve leti, je ta tatvina zastarana.
Oporoka. A. P, M. Vaša sestra je sama napisala in podpisala oporoko s pristavkom datuma. V.pia,šaie, če je to veljavna oporoka. — Da. Oporoka je veljavna, če jo zapustnik sam napiše in podpiše. Datum ni neobhodno potreben, vendar je priporočljivo, da se pripiše dan, leto in kraj, kjer je napravljena opotok«.' da se s tem izogne morebitnim sporom. V oporoki mora zapustnik ime-^ novali dediča, bodisi za celo zapuščino ali za del zapuščine. Č£ v oporoki ni naveden dedič, se taka lastnoročno napisana in podpisana poslednja volja imenuje kodicil. Zapuščina se po smrti razdeli po navodilih ko-dicila, v kolikor p« nišo vse stvari vsebovane v kodicilu. dedujejo ta del zapuščine zakoniti dediči.
Ustna oporoka. 4-'P. Vsaka pismena oporoka kakor tudi ustna oporoka se vselej lahko prekliče in velja vedno le zadnja, bodisi pismena ali ustna oporoka. Ustna oporoka se mora napraviti pred tremi zmožnimi pričami, ki morajo biti hkrati prisotne in kj-morajo pod prisego potrditi, d« je bite to res poslednja naredba zapustnika. Sicer nI potrebno, pač jxa previdno, da priče ali vse
skupaj ali vsaka za sebe radi lažjega spomina zapustnikovo oporoko ali same zapišejo ali jo dajo zapisati brž ko mogoče,
Nezmožne priče pri poslednjih n a red bali.
A.	P. M. Popobioma izključene so kot oporočne priče osebe (moške ali ženske), izpod 18 let, brezumni, slepci, glušci ali muici in tisti, ki ne razumejo zapustnikovega jezika. V kolikor se oporoka tlce dediča ali voiilo-jemnika, ni to zmožna' priča glede njerifa namenjene ostaline, enako ne. njegov zakonski . drug, njegovi roditelji, otroci, bratje, sestre ali osebe, ki so z njimi v istem kolenu v svaštvu, in plačani domačini. - Iz gornjega vidite, da so oporočni priče lahko tudi • ženske.	_______
Oporoka zapustnika, ki ne zua pisati in brati. A. P. Poslednjo voljo, ki jo da zapusi-nik napisati po drugi osebi, mora zapustnik podpisati s svojim ročnim znamenjem in sicer v prisotnosti vseh treh pri«. Previdno je. da ena izmed prič pristavi kot podpisovalev zapustnikovo ime,, Zapu^lnik si mora.pusiiil . po eni priči prečrtati spis v prusofnošli_ drugih dveh prič,-ki sta /pogledali vsebino, in inora potrditi, da je tb zapisano po njegov; volji. Pisec poslednje'-volje sme biii hkratu priča, izključen pa ie'od čiianja spisa, ako , zapustnik me zna Stati'. Vse tri priče se morajo podpisati 7!',otraj ali zunaj, vselej pa na listini satni in jas- na zavoju (kuverti) kot. priče s pristavkom- !;L aže na njih svojstvo .; kot priče. n. pr. optu^ua priča«. — Tz gor--/ njega sledi, da morajo biti vse tri priče hkratu' prisotne.
Kdaj je neobhodno potrebna notarska, oporoka. A. P. Po našem zakonu se zahteva obliko notarskega dfapisa samo za dedne pogodbe med zakonci. Za oporoke pa zakon • te oblike ne predpisuje. Pač pa je priporočljivo, da se, pri zapletenejših družinskih razmerah pravočasno, dokler je še zdrav, zapustnik posvetuje z notarjem ali drugo prava ^eščo osebo, da trezno uredi svoje premoženjske razmere za slučaj smrti, kajti pra-., vična in dobro'sestavljena oporoka prepre- ' čuje morebitne zapuščinske pravde.
Pravica, vžitkarja na vaivanje gozda. R. F...-
B.	V opordki vam je'hkratu z dvema drugima vžitkarjeitia . /.apusinik dal dosmrnto ; vživanje malega posestva, ki ima tudi nekaj gozda. Vprašate, če smete v tem gozdu se-kati tudi drva za prodaje. — Vsi trije vžii-karji iniate enafee pravice glede vživanja • gozda. Vsi trije to raj smete v gozdu vsako leto te toliko leSa posekati, kolikor znaša' letna prirast v goziu. Kolikor se poseka, toliko treba ponovno nasaditi. Kot vživalci ne -' morete posekati gozda in ga spremeniti n. pr. v pašnik, pač pa mora ostati gozd, iniate pa le pravico do vsakoletnega prirastka v ; goodu. Koliko znaša ta letni prirastek, bi v slučaju spora določili izvedenci iz gozdne stroike, ki bi določili letni čisti prirastek z oziram na sedanje stanje gozda, njegovo raz-" sežnost in vrsto lesa, ki v njem raste.