u-uuxmxinrxina // C SPOMNITE BE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM! AMERIŠKA I AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA TTHTITtTTTtlllin AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 138 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JULY 16, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIU DR0BNEvestmzslovenijeGen. Mihajlovič obsojen na smrt Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice NESREČA V KRAGUJEV-, CU. — Kragujevac je za Belgra-dom največje mesto v Srbiji.; Znan je bil po svojih vojaških tovarnah. Tudi sedaj je to mesto važen vojni arzena]. 7. junija je bila v tem mestu velika eksplozija, pri kateri je izgubilo 50 ljudi življenje. Komunistični listi pripisujejo nesrečo sabotaži odnosno napadom od strani ljudi, ki so nasprotni sedanji vladi. Tako se "Slovenski poročevalec" jezi na one elemente, ki so proti titovi demokraciji. Odpor naroda proti komunisti-j čni diktaturi se torej tudi v Srbiji še ni polegel. LETINA. — V južnovzhodnih krajih države zlasti v Vojvodini je bila izvrstna letina pšenice.1 Če ne bodo pobrali preveč za vojsko, je Jugoslavija za kruh preskrbljena, zakaj Vojvodina (Ba-1 nat, Bačka, Baranja) so bile žit-1 niča cele države. Tudi Slovenija je v predvojni dobi od tam' uvažala pšenico in moko. Izvo-| žili i)a so vsako leto tudi mnogo žita v Nemčijo. V Sloveniji je bila pomladi j silna suša. šele proti koncu meseca maja so dobili dovolj dežja. Zato bo na splošno prva košnja zelo slaba, žito si je v nekaterih krajih še pomagalo, po nekod tudi sadje. __(Dalje na 6 strani) Ako predsednik vetira predlog za CPA, ne bo drugega Kongres je mnenja, da se ne bo bavil s kakim drugim predlogom za OPA " Washington. — Predsednik Truman - je rekel glede nove OPA, kakor jo je sprejel senat, da predlog ne more biti nič slabši. To znači, da bo predsednik predlog vetiral, če bo prišel iz kongresa v taki obliki, kakor ga je priredil senat. Danes bo o njem najbrže glasovala poslanska zbornica. Nekateri mislijo, da bo poslanska zbornica črtala i", predloga mnogo dodatkov senata. Senator Taft je rekel včeraj v senatu, da Če predsednik Truman vetira sedanji predlog za podaljšanje OPA, da se kongres ne bo več bavil s to zadevo in OPA bo konec. V tem slučaju, je priporočal Taft, naj bi kongres napravil postavo samo za kontrolo najemnine in za vladno podporo raznim producentom. --o-— Iz raznih naselbin Johnston City, 111. — Dne 26. jun. je po petmesečni bolezni umrla Antonia Kosanovich, stara 57 let, rojena v Slančvrhu pri Škocjanu, Dolenjsko. V Ameriko je prišla leta 1907 z materjo, sestro in bratom v La Salle, 111., se leta 1908 poročila z Johnom Staretom in od takrat živela v West Frankfortu in Johnston Cityju. Tukaj zapušča moža in dve poročeni hčeri, v La Sallu brata Antona Udovicha, v starem kraju pa sestro. Rock Springs, Wyo. — Tukaj je bil od avtomobila ubit Tom tčadež, doma nekje od Poljan nad Škof j o Loko, star okrog 60 let. Champaign, 111. — Neki avto- LADJEDDELNICE V TRŽIČU SO ZAPRLE RADI STAVKE iilllll^iP mMmmBm M& iHHHBI f ^ j. : ' .'V Draža Mihajlovič Trst. — Včeraj je odšlo na stavko 6,000 delavcev v ladjedelnicah v Tržiču (Monfalcone)., Stavkarji so razobesili na naj-! atOItlSKO DOIllbO, da SC slovensko Bivši poslanik priporoča višjem prostoru slovensko in italijansko zastavo z rdečo zvezdo. Stavkarji zahtevajo, da se odslovi od dela 1,000 delavcev, ki niso hoteli na stavko, ko je bila razglašena generalna stavka, ki je trajala 12 dni. Zahtevajo tudi, da se odslovi lokalna policija, k: se je potegovala za Italijane. --o—«--- Danes se bo pokazalo, koliko zaleže pismo iz Bele hiše ustavi imperializem New York. — William C. Bullitt, bivši ameriški poslanik za Rusijo, je izjavil, da gre Rusija danes za tem, da osvoji ves svet za komunizem. Priporočal je Zed. državam, naj se ne obotavljajo rabiti atomske bombe, da se zaustavi nove zločine sovjetskega imperializma. "Edini totalitarni imperializem, ki grozi svetu danes z vojno je Sovjetska Unija," pravi Bullitt v svoji novi knjigi. -o-- Washington. — Danes so v dr- j Zed. države bi raztegnile razorožitev Nemčije tudi na 40 let žavi Montani primarne volitve. Vsa dežela je pozorna, če bo dobil ponovno nominacijo demokratske stranke senator Burton K. Wheeler, proti kateremu kandidira Lief Erickson. V kampanjo proti Wheelerju so šli: James Roosevelt, sin predsednika Roosevelta, CIO, že-lezničarske unije in nekateri člani farmarske zveze. Za Wheelerja se je pa. potegnil predsednik Truman, ki je pisal pismo montanskini demokratom, naj bi umazana kampanja proti Wheelerju nehala. —--o- Vlada vidi največjo letino v Ameriki Washington. — Iz poročil, ki jih dobiva vlada z dežele, je izdala svoje mnenje, da bo letos v Zed. državah ena najboljših letin. Rekordna letina bo v koruzi, skoro rekordna v pšenici, ovsu, krompirju in rižu. Na 1. julija so kazali pridelki najboljši v zadnjih 7 letih. On in 10 drugih obtožencev, ki sc bili spoznani krivim, bo ustreljenih. < Poroka— j čič Marjeta iz Slugovega 2, p. V soboto 13. julija sta se po- Begunje pri Cerknici. — Louis ročila v cerkvi sv. Vida Mary, Ambrožič, piše mu Marija Am-Frances Ivanšek, hčerka Mr. inbrožči z Poljan. — John Mish, Mrs. John Ivanšek iz 1153 E. piše mu Pepca Mish iz Količe- vega pri Domžalah. — Marija General Draža 61-St. in Frank Kolenc, sin Mr. m Mrs. Koleno iz 63. ceste. Bilo srečno. Belgrad. -Mihajlovič, bivši vodja jugoslovanskih četnikov, m 10 drugih obtožencev je bilo obsojenih na Demokralaka seja— Jutri zvečer ob 8 bo seja Slovenskega demokratskega kluba smrt od vojaškega sodišča. Obtoženi so bili in spoznani krivim, da so sodelovali z Nemci. Postavljeni bodo pred puške že v teku 48 ur, kakor se poroča. Obsojenci imajo 8 ur in pol časa, da apelirajo za milost pri prezidiju jugoslovanskega parl- iz Euclida. Seja bo v >SDD na Recher Ave. članstvo naj se udeleži v velikem številu. V bolnišnici— Zadnjo sredo se je podala v St. Alexis bolnišnico Mrs. Agnes Znidaršič iz Collinwooda. Pri- menta. Ako bo obsodba potrje- . na, bo izvršitev smrtne kazni Jamice jo lahko obiščejo privatna, trdi poročilo. Od 24 obtožencev jih je z Mi-hajlovičem 11 obsojenih na smrt, V Lun on t — V soboto 20. julija se poda nekaj članic podruž. 25 SŽZ z bu- ostali so dobili pa zapor od 18 som v Lemont- Bu« odpelje ob mobil ej na cesti povozil Sest-; Tobačna letina bo znašala 2,126,-letno Judith L. Blazine, ki je 000,000 funtov. To bo prvič v zgodovini, da bo presegala 2 bi- drugi dan v bolnišnici podlegla poškodbam. Pokopana je bila v Chicagu, kjer žive starši njene mame, namreč družina John že-fran. Chicago. — V predmestju Clarendon Hills je 6. julija umrl rojak Louis Prežel, star 57 let in doma iz Gornjih Ravn nad Cerknem, Primorska. Pred več leti je bival v Lorainu, O., odkjer se je izselil v Chicago. Pred desetimi leti se je nastanil v Clarendon Hillsu, kje rsi je postavil svoj dom. Kruh v Ohio bo nekaj dražji, pravijo Columbus, 0. —j Zveza ohij-skih pekov naznanja, da bodo morale pekarije kruh najbrže podražiti 2 centa pri štruci. lijona funtov. Tudi oranžni na sadi lepo kažejo za-sezijo 1946-1947. Ako bo letina tako izpadla, kot kaže zdaj, potem se bo drugo leto lahko redilo prav toliko živine, kot se jo je prošlo leto, trdi vlada. -—o-- Mornariški tajnik gre preko Evrope domov Kaira, Egipt. — Sem je dospel iz Indije ameriški mornariški tajnik Forrestal. Od tukaj se bo podal v Rim, Berlin, Stockholm in London, od tam pa domov. Na Pacifiku je opazoval prvi poskus atomske bombe pri Bikini. Priliko imate, da kupite kar celo goro M t. Wilson, Kal. — Gora Wilson, ki se dviga 5,70!) čevljev visoko, je naprodaj. Cena je. samoi $425,000. Njen lastnik, A. C. ChUds, bi jo rad prodal. Lastuje jo že 25 let in tam ;/> imel letovišče za turiste. Na tej gorv se nahaja tudi Wilsonov observatorija Hitre,t a kupcu bi bila dana mor ti d Še par dolarjev ceneje. -o-- Letos ne bo več dosti večjih posojil za razne dežele Washington. — Predsednik Truman bo najbrže danes podpisal posojilo Angliji, katero je odobril kongres v svoti $3,750,-000,000. Anglija bo v teku enega tedna žetlahko ta denar rabila. Zdaj je pa vprašanje, kako bo z drugimi večjimi posojili, ki bi jih rade razne dežele dobile v Amerikii Rusija bi, na primer, rada kak bilijon. Ker Export-Import banka nima skoro nič denarja v blagajni in ker bo šel v par tednih na počitnice, je vprašanje, če bo mogla kaka tuja dežela dobiti posojilo v tem letu. --o- Tovarna bo za vselej zaprla zaradi stavke Trenton, N. J. — Joseph Stokes Rubber Co., ki je obratovala tukaj zadnjih 50 let, bo za vselej zaprla in tovarno ter opre mo razprodala. Vzrok je, ker ni mogla priti do sporazuma z unijo, ki je stavkala tukaj 11 tednov. Unija spada k CIO. •Družba je ponudila 18t/>c na uro priboljška za one, ki delajo 40 ur na teden in 13c na uro pri boljška za one, ki delajo 48 ur. Unija je pa zahtevala 18'/oc priboljška, 6 plačanih praznikov na leto, dvojno plačo za delo ob pra mesecev in dlje. Dva izmed obsojenih na smrt še nista v rokah Titove vlade in sta bila obsojena v odsotnosti. 7 zjutraj in se vrne v nedeljo zvečer. Nekaj sedežev je še na razpolago in če koga veseli, se lahko še priglasi do četrtka zve- Obsojeni v smrt z Mihajlovi-' čer Pri ta-'nici lla 1110 E- 66- St čem so bili: j tel. HE 6933. Redoslav Radič, star 56 let, Znance išče— bivši poveljnik bratislavskih1 Ignacij Fink, begunec v Ser-četnikov. | vigliano, bi rad zvedel za naslo- Miloš Gliš, star 36 let, bivši ve sledečih znancev: Zupančič vodja četnikov. jLovre iz Žalne, Habjan Anton Oskar Pavlovič, star 54 let, iz Velikega Mlačevega, Janežič bivši zagrebški policijski načel-1 Alojzij iz Malega Mlačevega, nik. lAhlin Jožefa, roj. Travnik iz Dragi Jovanovič, star 44 let, I Vel. Mlačevega. Naj mu ime-bivši belgra.iski policijski načel-'inovani pišejo na Ignacij .Fink, %'k. 'D. P. Camp. Servigliaiio, Asco- Tanasje Dinič, star 55 let, biv-1 li-Piceno, Italy. Pariz. — Ruski komisar Molo-tov je rekel, da je predlog Zed. držav, da se Nemčija ne bi smela oborožiti 25 let, prekratka doba. Na to je prišel državni tajnik Byrnes z novim predlogom, da naj se to raztegne na 40 let. K temu ni Molot.ov še nič odgovoril, Byrnes je tudi očital Moloto-vu, da Rusija sploh zadržuje rešitev nemškega vprašanja. Byrnes je namreč predlagal, da gre komisija štirih mož v vse štiri okupirane cone in tam preišče, v koliki meri je Nemčija razorožena. Za ta predlog je glasovala Anglija, ' je glasovala Francija, dočim se je Rusija iz javila proti. NačelniklMRAbo obiskal Jugoslavijo Washington. — Več uradnikov UNRRA, njim na čelu direktor La Guardia, se je odpe ljalo v Evropo na pregled delovanja UNRRA. Skupina bo šla v Italijo, Jugoslavijo in Grčijo. Dalje bo obiskala razna taborišča beguncev v Nemčiji in morda bodo obiskali tudi še druge dežele, kamor pošilja UNRRA relif. La Guardia se bo udeležil tudi znikih, pol ure plačane za opol-zborovanja koncila UNRRA, ki'dansko kosilo in garancijo, da šj minister v Nedičevi vladi. Velibor Jonič, star 54 let, bivši minister v Nedičevi vladi. Peter živkovič, bivši jugoslovanski general, obsojen v odsotnosti. D.iuro Dokič, star 72 let, bivši trgovinski minister. Kosta Mfusicki, star 49 let, bivši pribočnik kralja Petra in kraljice Marije. Mladen Zujeič, star 51 let, bivši vodja četnikov, ki je sedaj bajt v Parizu. Od drugih, ki so bili obsojeni v ječo je tudi dr. Konstantin Fo-tič, bivši poslanik v Ameriki, ki Sliica išče— Rudi Miller Strossmajerjeva ul. 10, Ljubljana, Jugoslavija, išče strica Stanko Judofa, doma iz Vač. Sorodnike išče— Pepca Rebolj bi rada zvedela za naslov Petra, Mihaela in I-vane, roj. Erzar, doma iz Vo-polje pri Komendi. Pišejo naj ji na naslov: Pepca Rebolj, D. P. Camp, Peggez, Lienz Ostti-rol Austria. {'ozdravi s počitnic— Kot kažejo kartice, ki nam prihajajo od vseh strani, so šli je bil obsojen v odsostnosti naj"1"0*1 naši r°J'aki na vse stra" ■90 jet je£e I ni na kratek in zaslužen oddih. " Mihajlovič ie sprejel obsodbo'Tako Pozdravljata iz Racine, popolnoma mirno. Publika, ki! Wisconsin, Mr. in Mrs. Anžiček se je zgnetla v sodno dvorano,1 iz Girarda, Pravita da -le je pa z velikim odobravanjem tam dosti rib ki P* še vae v vzela obsodbo na znanje in vpi-'vodi, s Pivom la: "Smrt izdajalcu!" -ie Pa bol> tesna- ~ Iz Kanade u pozdravljajo Joe in Theresa Menart ter Leo in Agnes Lau-sin. Tam je pa dosti rib, pravijo. — Iz Homer City, Pa. pozdravljajo Frank in Ana God-lar ter hčerka Ann. Nahajajo se pri družini Fr. Kozley za o dni na oddihu. Frank Godlar je živel tam pred' 22 leti. Naslov išče— Mrs. Hočevar. 1172 Addison se prične v Genevi, Švica, 5. avgusta. -o--- Jeklarski delavci na stavki v Kanadi Hamilton, Ont. — Včeraj je odšlo na stavko 13,000 jeklarskih delavcev, ki so člani CIO. Tri največje jeklarne so radi tega zaprle. Delavci zahtevajo minimalno mezdo $33.60 na teden za 40 ur dela. mezda ne bo znižana, dokler bo pogodba v veljavi. —i-o-- OPA toži izdelovalnico ženskih oblek Milwaukee, Wis. — OPA je vložila na federalni soduiji tožbo za $228,000 proti Rhea Mfg. Co., ki je ena največjih izdelovalnic ženskih oblek. Tožba se nanaša na kršitev vladnih cen pred 30. junijem. Kanadske papirnice že zahtevajo višje cene Montreal. — Glavni produ-centi papirja v Kanadi so obvestili vse svoje odjemalce, da so podražili ceno papirju za $6.80 pri toni in da bo temu sledila vsa kanadska papirna industrija. Vzrok je, ker je' R(j bj rada zvedek za naslov kanadski dolar postal dražji j Angele Giobqkar, po domače za 10%- I Ambroževa iz Tisovca. Te višje cene zadenejo ves|/w od doma_ papir, ki gre v Zed. države in j SUnkQ Rravcar iz Pl.aproč Kanado. Papirnice pa istočas-j pri Trebniem, ki se je nahajal no naznanjajo, da bo tej po- 8Voje čage v Sudbury; Kanada, dražitvi v kratkem sledila še! ima pismo od doma pri Mary Marin 1160 Norwood Rd. Cleveland 3, Ohio. druga od $4 do $8 pri toni. -o- Filipini imajo denar samo za ta mesec Sestro išče— Kje se nahaja Rozina Majer Manila. — Filipinska vlada poročena Pečauer? Rojena je naznanja, da ima denar za vzdr- bila na Rampohi pri Poljanah ževanje državnih poslov samo (Kočevje). Za njen naslov bi za ta mesec. Ako ameriški kon- rada zvedela sestra v starem gres ne bo takoj odobril posoji- kraju. Zglasi naj se na 6219 lo v vsoti $400,000,000, potem'Carl Ave., ali naj pokliče EN vlada ne ve, kaj bo storila. Fili- 4602. pini so postali svobodni 4. julija Pisma imajo pri nas— 1 in davkov ne prihaja še nič v Pri nas imajo pisma sledeči: i državno blagajno. Frank Mramor( piše mu Kova- Gabrijel, roj. Koželj, piše ji Frančiška Repnik. V Colorado na oddih— Mrs. Ivanka Mervar (od Mervar Dry Cleaning Co.) odide jutri zjutraj v Pueblo, Colorado. Obiskala bo svojega očeta, Josipa Smerke, Mrs. Mervar bo ostala ta men mesec. Želimo ji prav vesele čase v lepi Coloradi. Dve 25-let niči— Danes praznujeta kar dva collinwoodska para 25-letnico srečnega zakonskega življenja in sicer: Mr. in Mrs. Frank Walter, 713 E. 155. St. ter Mr. in Mrs. Anton Sušel, 15900 Holmes Ave. Mr. Walter je naš pridni zastopnik Ameriške Domovine. Obema paroma želijo sorodniki in prijatelji še mnogo let zdravja in sreče, katerim se pridružujemo tudi mi in jim kličemo: Bog vas živi še mnogo let! TONE ŠUBELJ JE ZDAJ UPRAVITELJ OPERNEGA URADA Baritonist Metropolitan operna družbe v New Ynrku. Tone šubelj, je zdaj generalni manager od Metropolitan koncertnega urada. Ta urad preskrbuje koncerte za mlade umetnike, ki jim je sicer težko priti do kari-jere pri večjih opernih družbah. Kot piše Mr. šubelj ima na razpolago mnogo pevskega in muzi-kahiega materiala in da ima za jesensko in zimsko sezono že mnogo predstav vknjiženih. Mr. šubelj ima zdaj tudi nov naslov in sicer: 1775 Broadway, New York 19, N. Y. -o—- Komunisti so hoteli vreči egiptovsko vlado Aleksandria. — Premier Is-mael Sidky Paša je potrdil, da so hoteli komunisti vreči vlado v Egiptu ter se polastiti vlade. Premier je dalje izjavil, da so dobili komunisti navodila "od zunaj" naj z demonstracijami in bombnimi napadi preprečijo izvedbo pogodbe med Egiptom in Anglijo. Radi tega je bilo že aretiranih kakih 100 oseb, suspendiranih je bilo 88 časopisov in razpušče-nih 11 komunističnih organizacij. -o- NYC železnica bo plačala delež za most Mesto Cleveland je izdalo ponudbo za nov most čez NYC železnico na 152. cesti. Ponudbe bodo odprli 1. avgusta. Stroške cenijo na $500,000. NYC železnica je zdaj pristala na to, da bo nosila 65'/ vseh stroškov. Dva brata v dvoboju s puškami Terre Haute, Ind. — Brata Walter in William Dowell, prvi star 27 let, drugi 23, sta se oborožila s puškami in odšla v gozd. Tam sta toliko časa streljala drug na drugega, da je Walter padel smrtno zadet. Z dvobojem sta hotela poravnati prepir. Williama so zaprli. Sprla sta se radi vprašanja, če naj kupita za domov pivo ali mehko pijačo. z AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" t AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBKVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson «628 Cleveland I. Ohio _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays_____ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; na Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; asa Cleveland in Kanado po pofiti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.60; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt, leta $2.75. Za Cleveland in okolico po rasriaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt iota $3.50. _PooamMsna številka stane B centov. ___________ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. 0. S. $4.00 tor 8 month«. Cleveland and Canada by mail $450 for 8 months. !s John L. Levis, vodja unijskih premogarjev, bo najbrže podpiral Trumami pri volitvah 1948. V zadnji stavki je toliko dosegel od vlade,, da ne more biti nehvaležen. Sicer pa če bo presedlal, ne bo nič čudnega. Saj je bil že republikanec, potem je podpiral Roosevelta, potem Willkie-ja, potem Deweya. * * * !\jaš državni department premišlja, kako bi postopal z ruskimi lutkami, to je državami, ki jih osrečuje blagoslbv iz Moskve. Ne ve, ali bi jim dal posojilo in si jih skušal s tem pridobiti, ali bi jim posojilo odklonil ter s tem pokazal, da ne odobrava njih lutkarskih vlad. To, zadnje, bi Rusija najraje videla, seveda, ker noče, tam ameriškega vpliva. Vlagatelji in delničarji ter pri-, jatelji slovenske, The North North American Banke, imate v( današnjem listu razgled in vpogled v gospodarstvo vašega pod-' jetja, finančne ustanove, katera rapidno napreduje in raste v vašo in narodno korist. Danes je priobčen račun, ki izkazuje imovino in obligacije v! vsoti: $9,204,500.56. Lepa vsota! je to za nas, ki smo majhen na-j rod, gospodarsko pa smo enaki velikim narodom. Ta vsota devetih milijonov prinaša dnevno koristi narodu potom vlagateljev, njim samim in vsem, ki se poslužujejo domačega bančnega podjetja. Banka je izplačala ali pripisala v obrestih vlagateljem nad $22,500.00 za zadnjih šest mesecev. Ob novem letu bo banka plačala za tekoče leto 5% v divi-dendah, v vsoti $10,000.00. Tako imajo delničarji in vlagatelji korist; kje so pa drugi, ki imajo direktno korist od tega denarja, ki ga rabijo za trgovino in s tem zopet delajo denar za sebe in za delničarje. Vse to izhaja direktno iz vlog vlagateljev in delničarev, ki tvorijo banko. Ko vse to razmišljamo, vidimo, kako dobro je, da imamo lastni denarni zavod. Delnice banke se cenijo po premoženju in stanju banke, katerih približna cena je sedaj $45.00 vsaka. To je veselo poročilo in vse kaže, da bo banka z vsakim dnem še bolj napredovala in to čim večje bodo vloge, katere prinašajo v dobrih investicijah lepe obresti. Tako lahko vedno poudarjamo: Bodimo zavednj in držimo se svojih denarnih ustanov! Š tem bomo koristili sebi in narodu, od drugih bomo pa za to prejeli vredno priznanje. Ne .sanjio da vabimo za vloge, vabimo ¥hs tudi, da pridete za posojila v našo domačo banko. Vse vloge v banki so zavarovane po Federal Deposit Insurance Corporation in članica Cleveland Clearing Houise Association. Glavni urad naše banke je na 6131 St. Clair Ave.; podružnica pa na 15619 Waterloo Rd., Cleve. land, Ohio. Direktorij slovenske The North American Banke. deljek večer pa nastopijo, skupine v mestu na velikem prostoru med City Hall in Court House. Siovenci: Prekratek je za to čas, da bi širše razlagal o tem, naj velja na kratko, da smo se Slovenci prijavili klicu mestne uprave, da ne bomo zadnji, kakor do sedaj še nismo zaostali za drugimi. Mj smo zaprosili za naše slovenske pevske in glasbene skupine kar za štiri (4) flote, katere bomo lahko napolnili in okrasili in katere so že v delu. Odbor, ki je bil izbran za silo, da se na, zanemari čas, ki je tako kratek, če tudi se gre za to že več mesecev, vendar, dokler je praznovanje še v daljavi, se ni-kdo za njega ne zanima, h koncu je pa že vse najraje zamujeno. Za to sedaj sledite navodilom odbora, pomagajte odboru s tem, da se zbere financa, ki je potrebna. Mestna uprava računa, da bodo vse flotile stale do 30,-000 dolarjev. Mi nikakor ne bomo najmanjši, preveč smo ponosni na naše bivanje v Clevelan-du, pod zvezdnato zastavo Amerike, v kateri smo našli svojo pravo novo domovino. Tej domo. vini smo in moramo biti hvaležni in se take tudi izkazati, kajti mnogi so se povzpeli do častnih mest, do profesionalnih, do trgovskih in obrtniških; do višjih uradov, vse to tu v Ameriki, če vse to pomislimo, bomo lahko rekli: Res, dolžni smo, da se izkažemo in odzovemo povabilu mestne vlade in vse Amerike, kajti, s tem bomo izkazali tudi državi in celi Ameriki, da se zavedamo, da smo vredni ameriški državljani, ki cenimo taka praznovanja, kot so 100 ali 150. letnice. Upoštevajmo to in storimo vse kar se da, da bo ostalo ime našega naroda častno ohranjeno, kakrir je bilo do sedaj. Več pozivov bo še sledilo. V imenu odbora, poroča Anton Grdina, predsednik. družin. Nobeden i^med njih nima denarja. Kaj bodo počeli ko se vrnejo domov?" Te besede nanašajoče se "a pregnance, za katere trenutno še skrbi UNRRA, postavljajo v jasno luč težak problem vseh pregnance, za katere Mr. Laguardia je priporočal, da se da onim pregnancem, ki se žele povrniti v svoje domovine, na razpolago prometna čt mjmtte al' pa m JeiJtUfUBlttUatH Kaj vem, koliko časa sem gonil cirkularko, vem pa to, da me je nanadoma zbudilo silno udaril LaGuardia, "da je na- grmenje, ali ropot, ali kaj bi že rekel. Lahko bi rekel, da krožari tik na menoj par tisoč bombnikov, vsak po 4 motorje, ki krulijo, stokajo in delajo pravi peklenski špektatel. Lahko bi tudi rekel "da v gorah grmi in bliska" in da se pripravlja k neurju in da pretresa grom, ki gluši ušesa. Lahko bi se tudi mislilo, da je zabobnelo čez tisti prokriti most v •Harpersfield pri Genevi, O. sredstva in na pot naj bi se jim , , . ,, dalodovolizalogza90dni,'dair f P I™ 25 teSkSh farmarsklh bi tako imeli nekaj na rokah za IU-N" dafvet^e Pregnancem, traktorjev, katere znajo tako začetek i naj se prilagode misli, da mo- J spretno krmariti nasa sloven- ' Seveda, večina pregnancev, I rQajo v SV°je domovine." ska dekleta ki mislijo, da so ki jih oskrbuje UNRRA, ne!Spn.c.° tega ^ vprašal: 'Go-.vogali pri skednjih m hlevih mara domov. LaGuardia pra-1'spodje' se vam h ne zdl' da se ■ delam 12 kavcuka m da J6 97 jim je doslej nudilo že dovolj ! milj na uro za traktor prov-j nasvetov ... in da so bili že cata polževa brzina oziroma, J več kot preveč izprašani?" j da gre traktor bolj nazaj kot | Opomnil je Svet, da bi mo-1 naprej. Zato pa oni dan nisem Iral podvzeti vse potrebne ko-1 sprejel od sile prijaznega vabi-jrake za prevzetje dolžnosti Ta Debečeve Julke iz Madisona, , ^ v . „„„ ; skrbi za pregnance z 31. de-1 ki me je vabila na "free ride" odgovor na vprašanje. V Ka- j cembrom ^ . ko bo UNRRA > na traktorju. Samo od hiše do vi, da znaša njih število od 500,000 do 620,000. Ti predstavljajo za svet "kopico človeškega gorja in bede." Toda kam naj gredo? LaGuardia je zopet sam dal One World—En svet Tako se bo imenovalo dvodnevno praznovanje: 21. in 22. julija, ko se bodo narodi, ki so se naselili v Clevelandu in uspeli do tega kar so, dvignili in pokazali, da so kulturni. Ta izvanred-ni dogodek bo nekaj sijajno častnega za narode, ki so priznani kot taki, kajti kaj sličnega ni nikjer na vsem svetu, da bi se dalo narodom toliko pozornosti, kakor je nu.di mesto Cleveland, ki je dalo narodom priliko, da se organizirajo v svoji kulturni zavesti in sodelovanju, kakor so: pevske in glasbene skupine ter povsem, kar spada pod kulturno gojenje, kamor spadajo tudi umetni plesi. Za vse to je pozvalo mesto tu bivajoče narode, da naj javno nastopajo, lahko v i parkih in drugod na mestnem i ozemlju in pokažejo svojo kulturo, ki so jo prinesli s seboj iz i dežel, odkoder so prišli, j To leto je prišel zopet klic na ! vse tu bivajoče narode. Priliko za to so vporabili ravno 150 letnico mesta Clevelanda, ki se ima praznovati, kakor zgoraj omenjeno, dva dneva: v nedeljo 21. in v pondeljek 22. julija. Dočim i se ima vršiti v nedeljo velikan-' ska parada na avto-flotilah, na katerih bi se kulturne skupine narodov pokazale, s petjem, godbo, in -nekateri s plesi. Vsi pa v kostumih svojih narodnosti, kjer bi na ta način pokazali šege in ( običaje iz njih domovine. V pon- La Guardijev govor o pregnancih Ko je bila (dne 13. julija) prvič prednešena pred Socialni in ekonomski svet U. N. zadeva pregnancev (displaced persons), je člane sve1# nagovoril Fiorello H. LaGuardia, direktor UNRRA-a v kapaciteti svetovalca. Tisti, ki so ga slišali, so dejali, da še ni bilo doslej izgovorjene tako odprte besede v dostojanstveni zborovalni j dvorani Hunter kolegija, kjer zboruje U. N. s svojimi pododbori. Prva točka LaGuardi-jevega govora se je tikala poročila o pregnancih — to poročilo je sestavil poseben odbor1 socialnega in ekonomskega sveta U. N. tekom zborovanja generalnega tabora organizacije v Londonu zadnjo žimo, ko je bilo zaključeno, da se vzpostavi mednarodni svet ali telo, v katerega področje naj spada skrb in briga za pregnance po vsem svetu. Dobro se zavedajoč bližajočega se konca delovanja organizacije UNRRA, je LaGuardia govoril predvsem o onih pregnancih, kateri so sedaj deležni pomoči UNRRA-a v raznih taboriščih Evrope in Srednjega Vzhoda. Koncem letošnjega marca je bilo v teh taboriščih približno 837,000 do 850,000 pregnancev in ubežnikov. (Te številke ne vključujejo več sto tisoč onih pregnancev, ki so na skrbi raznih vlad in komitejev za oskrbo beguncev.) "Ali se hočejo vrniti v svoje domovine?" je vprašal LaGuardia in dal odgovor sam: "če hočejo domov, tedaj jim je treba nuditi gotovo zagotovitev . . . nekateri izmed njih so bili docela odtrgani od svojih zaključila svoje delo. "Dospe- j senožeti vas bom peljala, me je nado, Zedinjene države, Mehi- ko Brazilijo, Argentino, Ko-j ^ imeli"pri tem do v*eh I zapeljevala prijazna Julka. lombijo, Venezuelo, Chile, Pe- datk kj jih ima na rokah! Eno figo me boš, sem si mis- iu, Palestino, Avstralijo m No- , ■ lilf da bi me vrnila, potem pa vo Zelandijo. Ne vem kam lija. Indirektno je govornik nato kritiziral kvotni sistem naše dežele, ki pripušča komaj peščico priseljencev. ". . . ako vsaka dežela vzame gotov odstotek teh ljudi, tedaj dozdev- . . . . „ . . ' meri boste tudi lahko s koristjo 1 morda še Parkat za dobro me" drugam naj bi sli. Od vseh ■ . morebitne kJ ro peljala s traktorjem gor m teh dežel je dosedaj predložila ^ ' dol po meni. Zelo mi je za- poskusm program samo Brazi-1 rom n& to zadeVQ_ Gotoyo i merila, ker sem prijazno vabilo tudi to ne bo preprečilo ,at?re. | Sklonil z izgovorom, da bi rad ... 11-, se nekaj časa svojega rojstva sitve napak od vase strani. . (i„ j. „ . ,v , , kosti, obdržal skupaj povezane, Gospodje, ie podčrtal-na- ...... , , j , ! ne pa da bi jih raztresal po to, te zadeve ne morete in ne ; madisonskih farmah. Grdo me smete obravnavat, kakor kake j pogledalai skočila na traktor ni problem ne'bo več problem, I £V0Vrfne fWV8.ke , Sin ga nagnala iz jarda kar v , . v.. . ' To ni te vrste predmet. Ti lj Li- ker bo rešitev tu . . . Pregnan- ,. , , v . dje so nestrpni, malosrcni, ne- ce bi se pripeljalo v te dežele in bi se jih za začetek spravilo v posebna taborišča, ki bi odgovarjala potrebi; tu bi se prilagodili življenju v novi deželi in iz takih taborišč bi polago- j ma prehajali v splošno življe-' nje dežele." "Ako tega ne ukrenete in se oni ne bodo hoteli povrniti v zadovoljni, demoralizirani in in ga nagnala iz galop. Vse osnike bo izgubila Julka pri traktorju, sem poto-! žil očetu Tonetu, ki je ves bla- žen gledal za pridno hčerko. Tone pa ni, hotel reči, ne da odtrgani od svojih domov ter ' svoje domovine, kar jih meče v zmedo. Zaslužijo dobršno j jih bo* ne da jih ne bo'. Bogve, mero upoštevanja in treba jim j ge je? je zares dobrosrčne nege in J Torej' take grmenje, hrušč skrbi." j in trušč, ropotanje in krulje- Nadaljujoč, je LaGuardia iz-J nje, bobnenje in treskanje me razil, "da upa na spremembo ! je zbudilo iz sladkega spanca. , v , , .celotnega zadevnega progra-! Skočim pokonci in pozdravi me svoje dežele, kaj bomo napra-' sistema ter da bo med_ vili z njimi? Ali jih bomo gna-1 narodna tozadevna agencija fi v njihove domovine z nasajenimi bajoneti?" " Tekom svojega nadaljnega govora je LaGuarida ponovno apeliral na socialni in ekonomski svet Unije narodov, naj uvede izvedljive naredbe in ne teorije v obliki resolucij. "Z vzne- mirjenostjo opažam," .ie po- prevzela v svoje roke vso odgo-V o r n o s t Upam, je UNRRA-a, "da bo ta novi Svet gledal na stvar s stališča realnosti. Upam tudi, da ne bo dal o tem soglasnega poročila, kajti kakor hitro je v mednarod-(Nadaljevanje na 3. strani) najlepši popoldne, ki si ga more človek misliti. Začuden gledam in poslušam. Da, res, ves za te nesrečnike, j tisti ropot je prihajal samo iz poudaril direktor mojega lačnenga želodca. Kri- DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) 'Nadal.levan.1e s prve strani) ODKUP ŽITA. — Zvezna vlada v Belgradu je izdala uredbo o odkupu odnosno odvzemu žita. Uredba pušča primerno množino krušnega žita za kmetovo družino, za živinsko krmo in druge potrebe, presežek pa mora vsakdo oddati po določenih cenah. Svobodnega trga ni več. V Ljubljani je ministrstvo za trgovino in preskrbo izdalo posebne obrazce, ki naj služijo za popis kmečkih gospodarstev z namenom, da se določi, koliko mora vsakdo oddati od pridelanega žita. Popise sestavijo krajevni ljudski odbori. Ker so ti v rokah režimovcev in nima nihče razen komunistov in njih prijateljev ničesar govoriti, je ta popis spet nov udarec za vse one, ki ne morejo odobravati komunističnega režima. ODKUP SADJA bodo izpeljali preko nabavnih in prodajnih zadrug. "Ljudska pravica" piše, da bodo izvedli odkup sadja podobno kot so izvedli lani odkup odredba, ki je urejala tudi razdeljevanje vina. Pokazalo se je namreč, da se je mnogo več pilo, odkar je prišla nova oblast. Zlasti mesta in delavski kraji so porabili mnogo več kot poprej. Na drugih krajih .pa je vina manjkalo. Vse to pa je vodilo k vedno višjim cenam. Ker v drugih krajih Jugoslavije niso upe-Ijali take uredbe, so jo tudi v Sloveniji ukinili. Toda cene so rastle in vinski trgovci so hiteli potem, ko je bila uredba ukinjena, da so pokupili čim več vina in ga spravili v svoja skladišča. Ker so tako cene rastle in rastle, je sedaj spet vpeljana kontrola žana gora, sem si rekel, še zdaj ni večerje. Pogledam na uro, pa vidim da sem spal ravno pet minut. Torej ni še vse zamujeno bi sodil in si začel delati kratek čas s tem/ da sem preso-jeval v mislih, kaj bo za večerjo. Nos mi je že takoj pri vhodu v bolnišnico .povedal, da bodo ribe. Jej, s tistimi sem pa prijatelj, vam rečem, zlasti še, če je vse polno amendmentov na krožniku, pa prav malo ocl ribe. Se reče, še rajši bi imel kakšno bederce od čikice, ali pa vsaj en par spomladančk, po-valjanih v drobtinah. Tudi kake pol srednje velike puree bi se pospravilo, čene bi šlo drugače. Kakšne take, ki mi jo je obljubil moj dvorni dobavatelj Novakov France iz Mentorja. Veste, France in njegova pridna ženska jih zredita vsako leto eno celo čredo in jaz imam za vsak Zahvalni dan izgovorjeno po eno purco, ne preveliko, ne premajhno, pa tako, ki ni še predolgo na svetu. Oni cen. Vsak prodajalec mora označiti na vidnem mestu kakšno vi-j dan mi je France rekel da ima no in po kakšni ceni ga prodaja. I eno tako že pripravljeno za- Ali bo vlada s tem pijančevanje zmage pijanih partizanov omejila, je seveda drugo vprašanje. Za razumevanje cen naj pripomnimo, da so določili prodajno me. Da se mi ni trea bati, je rekel, da bi bila prevelika, ker od tistega časa, kar jo je povozil Demšarjev truk na cesti, ne raste več in hodi bolj po ceno na liter vina na okroglo 40!bergljah. Tudi ješč ni posebno dinarjev. Malo višje ali malo ■ od tistega časa, me je zagvi-nižje po kakovosti vina. Dolar šal France, torej tudi predebe- krompirja. Izločiti skušajo vse J ge uradno zamenja v Jugoslaviji ^ nebo. Bolj pripavne si ne trgovce in odkupovati po določe- za 50 dinarjev. RIBARSTVO. nih cenah. Zadruge, ki bodo sa-j dje odkupovale, bodo smele ra-j kon je izšel o uredbi ribarstva. čunati samo stroške odkupa, zbiranja, vzkladiščevanja in prevo-j za ter tako omogočiti prebival- j S 15. majem so ukinili vse zakupe ribolova v odprtih vodah. V j morem misliti, je rekel. Ko-Poseben za- , maj že čakam, da bi prišel Zahvalpi dan. France mi bo purco pripeljal, zraven pa na svojo harmoniko zaigral: , je stvu mest, da bo vsakdo mogel ustanovili vsakem ribarskem okrožju bodo kruljeva, šantava, škrbasta, ški- kupiti sadje po zmogljivih cenah. Izgleda tedaj, da so te za- po eno ribarsko za- lasta druge bolj za korist mest kot po-1 lovno dovoljenje. drugo. Ribe bodo smele loviti le "Jaz pravim, da večerjo na tiste osebe, kj bodo imele ribo- mizo!' sem tedaj zavpit na ves a, čeprav se imenujejo glas, ko nisem mogel že več NOVE URE. — V Kranju so zatajiti strun, ki so vedno glas-kmečke. Vse gospodarstvo je di-1 začeli s podjetjem, ki bo izdelo- neje citrale v moji jedilni rigirano v korist tistega, ki ima| valo stenske ure. Imenovalo se shrambi. Razumljivo pa je sa-trenutno moč v svojih rokah, bo "Iskra." Prva ura je že ste- mo ob sebi, da sem zavpil tako, Kmet je samo za to, da daje. j kla 25.. aprila. Ura je v oreho- da meni nihče slišal. Saj KONTROLA NAD PRODA-( vem okviru in pripravna zlasti za veste, katiar ni človek v domači JO VINA. — V začetku tega le- razne uradne sobe. Navija se hiši, mora bolj polahko ukazo-ta je izšla v Sloveniji posebna j na osem dni. 'vati. XBXXlSKA DOSJDVIFA, JULY 16, 1946 Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA "Bom, oče!" je čisto tiho odgovarjala Franca . Klančar je nesel svojega otroka v hlev, kjer je ona molzla kravo. Potegnil jo je za roko izpod krave, da je polila mleko, ter dejal: "Kar pusti! Naj si išče Matijec drugo!' "Kaj ti je? je vsa prestrašena zastrmela vanj. "Otroka boš zadušil! Ali noriš? "Otroka zadušil? O, takega otroka. Janezek, Janezek, ti moj Janezek! ga je tiščal nase, da je otrok že motovilil z rokami. ''Saj si moj! "Sem ga daj, ti ga boš res zadušil. Ali ne vidiš, da lovi že sapo. Saj si pijan!" "O, bil, bil! Strašno bil!" je vzdihnil. "Zdaj sem trezen! Saj vidiš, da sem trezen," ji je pogledal ostro v oči. "Matijcu sem vrnil, vse sem mu vrnil!" "Denar? Odkod ga imaš? Pa nisi kradel, ko si tak," se je s strahom odmeknila. "Nisem! Kravo sem prodal! Ali ni to prav, da sem jo prodal ! Da sem vrnil tisti vražji denar!" "Moj Bog! Ali si res ob pamet?" "Ne, vidiš! Tista krava je bila obvarovana za vražji denar la: "Vsega je dedič oče Mohor. Njemu vračam grunt. Tinetu in Matijcu po tretjini svoje dote, od zadnje tretjine dobite vlsak po tisočak vi možje za trud in pričevanje." "Kakšen tisočak? Cesa tisočak " se je zdrznila priča; po glasu je spoznal Poljanca. "Dinarjev!" je'dejala Franca. "Ostanek naj bo za maše!" "Še poceni vas je dobila za ta posel!' se je oglasil Tine ves razburjen. "Lepo ste si razdelili ! Da vas ni sram, tako opehariti bolno ženo!" Možakarji so se preplašili, nato je Poljanec stopil k njemu: "Ali si slišal vse? Ali si slišal, da je tebi dala tretjino?" "Vse sem slišal!" je dejal Tine trpko, "Vsaj veš, kako je. Je vsaj več prič!" Mohor pa se je stisnil za vrata in klel. "Tiste tri tisočake pričam sem jaz svetoval. In ima zdaj vsak tri priče za to! Prav mi je, osel stari, te stroške plačaš ti." "Kar spravite se!" je rohnel Tine nad pričami. "No, no, povabljeni smo bili 1946 JULIJ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Na vsak kilometer ali dva je li in se pogajali ter se niso mo-stala utrdba — bunker, obdan !gli odločiti, češ, da nimajo no-' s žico. Ob obeh straneh so na-' bene zveze z nadrejeno koman-1 pravili golosek po 200 metrov'do. j JULIJ 28. — Gospodinjski klub na "Jutrovem" ima svoj piknik na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 1.—D r u š t v o Napredek išt. 132 ABZ obhaja svojo 25 letnico s programom v SDD na Re-cher Ave. OKTOBER 6. ples O, Bog ni imel ničesar zraven.' po gospodinji, Tine! In v tej Zdaj sem mu ga vrnil. Veš, zdaj sem mu vse vrnil. Da bo vzel Janezka! Ali slišiš? Da bo vzel Janezka?' "Ti si bolan!" je s strahom in solzami ugotovila žena. "Saj sem res bolan," ji je pritrdil ter zrl predse. "Prav res, da sem bolan. In če bi kdo kaj rekel, Matij ca le nisem ubil! Vrnil sem mu denar! In če bi le hotel Janezka, veš, žena, če bi ga le hotel, mu ga daj!" "Križani Bog!" je molila. "Kaj se mu je zgodilo? Spravila ga je s prigovarjanjem v posteljo ter hitela k Blažu z otrokom, ker ga ni zaupala možu. "Kaj mu je?, kaj mu je?" Blaž je sedel pri ognju ter kuhal močnik. Poslušal je žensko s sočutjem in povpraševal; ko je zvedel vse podrobnosti zadnjega razgovora, je udaril z roko po kolenih. Pustil je vse ter šel za prestrašeno in objokano ženo. Ko sta stopila v izbo, je bila postelja prazna in o Klančar-ju ne duha ne sluha. "Janezek, Janezek, kaj bo z nama!" je kriknila uboga ženska. "Jaz ga že poiščem!" je dejal Blaž. "Spravi otroka spat! Še nocoj ti ga poiščem! Po tobak si je šel. Po tobak! Le nič se ne boj!' XVIII Tine, ki se je vendar priti-hopatil domov, je metal seno na skedenj, ko je prisopihal ves zatopljen Kosmač. "Tine! Tine! Pusti seno in hiti!" "Ali gori?" "Gori! O, kako ti gori!' ga je povlekel za rokav pod široko hruško. "Prav gori ti! Franca dela testament! Ali sta se kaj dogovorila?" "Od Brezij nisva govorila!" "Nista govorila! To je storila tvoja izba. Ti na šupi, oni pa okoli nje! Mohor je iskal priče. Ti spravljaš seno, ona pa dela testament! Ker se nič ne brigaš. Ali je žena, ali ni žena? In če si njen mož— pod kap te bodo postavili!" "Vrag!" je dejal Tine ter vrgel vile stran. "Bomo videli!" Ves je bil žaljen v svojem ponosu, dasi se ni mogel otresti misli: "Vse gre po pravi poti, vse gre po pravi poti!" Vstopil je po prstih v vežo. Mohor je sedel pri pol-odprtih vratih ter kimal pri vsaki besedi gospodinje. Franca je počasi in razločno govori- NOVEMBER 9.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 23.—Društvo Sv. Cirila in Me--Podružnica št. 50 SžZ toda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega! v avditoriju Slovenskega narod-narodnega doma na St. Clair j nega doma na St. Clair Ave. Ave. i 30. — Društvo Jutranja zve- 19.—Honor Guards SDZ ples^da št. 137 ABZ obhaja 25 let-v avditoriju Slovenskega narod- nico s plesom v Slovenskem na-nega doma na St. Clair Ave. 'rodnem domu na St. Clair Ave. hiši ukaže gospodinja!' je zbodel Madidelj. "Opravili smo tudi, kajne, kar pojdimo! Z-bogom, Franca, in ozdravi." Franca je brez moči mrtvo segla možem v roke. "Hvala lepa, možje!" "Že dobro!" In so šli z mrkim licem. "Zmožen je ubiti človeka!" se je prestrašeno ozrl nazaj Brus na ovinku. "Prezdrav je!'" Tine pa je premetaval polena pred hišo. "Vražji Kosmač! Samo on me je spravil v ta vrtinec. Se boš ti tudi obrisal za njivo," mu je škodoželjno šinilo skozi možgane. "In to pa že tudi vem, dogovor ne drži in da boš dal knjižico nazaj j Tako gol pa nisem odšel. Tudi tretjina je nekaj. Zvečer je sedel za šupo. Tretjino je zapustila. Kaj meni tretjina, če me zdrobi! Zamam . moj trud. Enkrat bo prišlo. Gotovo pride in meni bo odpovedalo in bom padel pred sodnika. In me bodo vlekli kakor gališkega kmeta. Grozno," se je tresel, "in se bom zaletel v zrak in stegnil jezik." Tine je strmel v zvezdnato noč. Kakor da leže zvezde v srebrno prozorni vodi, za gladko jasnim steklom, ki jih drži na nebesu. In so mežikale kot poredni otroci. "Zdaj jih gledam," si je govoril, "in Bog ve, koliko časa jih še bom. Padla bo zvezda in njen žven-ket bo pokazal name, njen sij me bo obsijal in jaz bom—Bog ve, koliko korakov se bom še zagnal po zraku." V takih mislih ga je našel Matevž. "No, kaj ?' ga je vprašal. "Kaj je z gruntom?" "Grunt je šel!" "Grunt je šel? Poveš, kakor da si izgubil gumb!" "Ali naj jočem? Saj ni bil nikoli moj!" "Pa bi bil lahko!" "Zdaj pa ni!' "Ali je Franca že umrla?" "Umrla? Ni še!" "Potem je še zmerom lahko grunt: tvoj!' "Če pa je že napravila testament!" (Dalje prihodnjič) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th LA GUARDIJEV GOVOR O PREGNANCIH (Nadaljevanje z 2 strani) nem pogledu od mednarodnega telesa podano tako poročilo o gotovem problemu, tedaj to pomeni, da je neškodljivo in neefektivno." Poročilo posebnega odbora z ozirom na begunce in pregnance je vsebovalo' načrt pravilnika predloženega v odobritev tej novi mednarodni agenciji. Po petih dneh debatiranja je bil osnutek pravilnika sprejet. To pa še ne pomeni, da je bil pravilnik kot tak ali pa poročilo samo sprejeto v polnem pomenu besede. Pravilnik mora biti še predložen v odobritev 51 narodom, ki tvorijo linijo narodov ali Združene narode, kot prayimo po slovensko. Ti bodo gotovo predlagali popravke in dodatke in končni tekst osnutka bo predložen Generalni skupščini U. N., ko bo ta pričela zasedati to jesen v New Yorku. Ako bo tu odobren, tedaj šele bo mogoče pričeti z izvajanjem načrta, ki ga vsebuje. Bodoče potežkoče pa so predvidevane v poročilih manjšine posebnega pododbora. Iz teh je razvidno, zakaj je prevladovalo toliko nesoglasja tekom osmih tednov zborovanja tega pododbora v Londonu in zakaj je poročilo o tem burnem zborovanju tako obsežno. Nesporazumi, ki so se pojavili na zborovanju, so predvsem politični. Direktor UNRRA-a, La Guardia, pa je govoril nepolitično, ko je naslovil svojo spomenico Socialnemu in ekonomskemu svetu U. N. Niti ni govoril o Litvincih, Špancih, Zidiht Armencih, Ukrajincih, Rusih in drugih kot takih. Govoril je v imenu človeških bitij ter je poudaril 'humanitarno in moralno stran zadeve. Nihče na vsako stran in sicer od Ljubljane do Kočevja in do Novega I mesta. Enako tudi proti Rake- j ku. Sekati so morali lastniki! sami in les oddati pooblaščenim j lesnim tvrdkam po maksimalnih cenah. Kdor poseka sam ni! izvršil v določenem času, ga je zadela kazen in posek se je iz-' vršil po italijanski lesni tvrd-' ki, ki je seveda napravila obra- j čun tako, da je lastnik izgubili dvakratno; les in denar. Koncem avgusta 1943 sem j zbolel na tifuzu Ležal se, doma v Ribnici in tu me je dosegel zlom Italije Bil sem brez moči in vsak dan čakal, kdaj pride moja zadnja ura ali od bolezni ali od partizanske roke. Zanimalo vas bo morebiti, kako so Slovenci v domovini sodili o zmagi. Kdor je videl nemški vojni stroj v letu 1941, je moral osupniti. Tehnika je bila na takem višku, da je bilo težko ubraniti se misli, da bo Reich kedaj premagan. Pešcev takrat sploh bilo ni. Prav vse motorizirano. In morala moštva se ni dala z ono jugoslovanske vojske niti primerjati. Vojaki so bili mladi, strumni in disciplinirani da so strmeli celo vojaški strokovnjaki. Od inteligence, ki je od prvih početkov in vedno tudi pozneje v pretež-v zmago ,za (Dalje prihodnjič) Slovenija v dobi okupacije Napisal notar Josip Lesar (Nadaljevanje) Nato sem živel doma še bolj samotno, da ne bi povzročil ženi in malima hčerkama nepotrebnih bridkosti. Teh smo imeli itak dovolj, ker smo bili n; večini verovala oropani vsega imetja in odvisni j padnih zaveznikov, nisi "slišal, od drugih ... Na ^fel. četrtek!pač pa od priprostega človeka, cia je taka vojska nepremaglji-va. Polagoma in ker do odločilne nemške zmage v Rusiji ni prišlo, pa smo z ma. ' ! mi vsi Slovenci za trdno vedeli, da Nemci morajo propasti. To f-plošno mnenje je vladalo med m,mi že v letu 1942. Na vprašanje, kdo bo zmagal v tej vojni, "Aksa," v letu 1942 "Kaša" in 1943 "Masa," kar pomeni: Nemčija. Zapadni zavezniki, Sov-jetija. Tako seje govorilo med priprostimi ljudmi. Poudarim še enkrat: O končni zmagi zaveznikov nismo nikdar dvomili v domovini, da nas bo po končani vojski zadelo tako strašno gorje, pa tudi nismo nikdar pričakovali. Upali smo, da bosta pravica in resnica zmagali 1942 so nas okupatorji zbrali moške iz vsega trga in nas prebirali. Zaenkrat sem takrat u-šel internaciji. Delovanje partizanov kakor tudi Lahov je postajalo vedno ostrejše in 8. X. 1942 so nas moške iz trga in bližnje vasi zopet polovili (kolikor nas je namreč še o-stalo doma) in nas odtirali. Tisti dan sem bil dvakrat pred laškimi puškami in obakrat sem bil v duhu že sklenil svoje zemeljske račune, a v božji knjigi še ni bila končana moja zemeljska pot. V Kočevju sem jival v zaporu polna dva meseca in vsak dan s strahom čakal odgona v koncentracijsko taborišče v Italijo ali pa pred puško v smrt. DELO DOBIJO drapery operators Morajo biti izkušeni Za poln čas j Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje wm. taylor sons & co. _____(142) ^malToglasi Ugoden nakup Naprodaj je zidan trgovski blok, 2 veliki prodajalni, stanovanjske sobe, vse v dobremu stanju. Cena je $13,500 in res dober kup. Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, zidana dvojna garaža, velik lot, vse v dobrem stanju. Cena je $8,750. Velika hiša 8 sob za eno družino, se lahko rabi za 2 družini, ekstra velik lot, pripraven za vse. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500. (141) Garantirana radio postrežba na vseh izdelkih za dom, avto in prenosljive radio. Odprto od 2 popoldne do 10 zvečer PRIJATEL RADIO Service 1142 E. 66. St. EX 2680 EX 3985 Zopet sem bil obvarovan tega p0VS0(j in onega ter bil začetkom decembra pogojno izpuščen iz .za-1 pora, a ostal konfiniran v Ko- j čevju. Tu sem se preživljal s toda v tem smo kruto prevarani. Vendar nas upanje še kljub vsemu razočaranju ni zapustilo, kajti koncem konca resnica in praviva morata priti tudi pri nas do zmage. Polom Italije smo pri nas doživeli nekam čudno. Laška vojska se je kratkomalo podala na pot proti domu kar oborožena. Hotela nas je tako rekoč brez slovesa zapustiti in vsak Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Ed. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Stanovanje iščejo Zakonski par brez otrok bi rad dobil 3 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EX-6383. (139) tem, da sem vršil posle pisarniške uprave pri eni od italijanskih lesenih tvrdk, kar je bil pogoj moje omejene svobode. Tako stanje je trajalo do zloma Italije 8. IX. 1943. Kaj sem prestal v tej dobi, ne bom po- pisaval. Bi bilo preveč. Sčaso- vojak je želel priti čimprej'doma so mi dovoljevali več svobo- mov. Toda Slovenci so čutili de gibanja, ker seiji moral po. važnost trenutka. V Ribnici so opravkih službe mnogo potova- takoj osnovali narodni odbor, ti v Ljubljano. Iz te dobe izvi- ki je imel tudi vrhovno vojaško rajo zgornja popisovanja. U- komando. Načeloval mu je biv-stavljal sem se tudi pri družini ši jugoslovanski podpolkovnik v v Ribnici, za kar sem že iznašel'Josip Dežman, ki je imenoval od teh, ki so ga poslusah, ne vedno kak izg0vor. ! župana in občinski svet. Takoj more podvomiti, da je dal k tem ]• v Kočevju sem tudi našel pri-', se je tudi podal k italijanske-glas vesti človeštva.—FLIS. j liko, da sem stalno poslušal za-' mu vojaškemu poveljniku, ga —--7 I vezniška radijska poročila, kar o ukrepih obvestil in zahteval, — Najjužnejši kraj na svetu je bilo mimogrede povedano — da Lahi izroče orožje v roke slo-kjer pridobivajo olje, je otok na'prepovedano pod najstrožjo — venski narodni vojski, ki je ob-jugu Južne Amerike, ki spada'smrtno kaznijo. Železniška pro- stojala iz članov vaških straž pod čile. Iga je bila močno zavarovana, in četnikov. Lahi so zavlačeva- JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH. licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Prijatel Appliance Service Garantirana postrežba na pralnikih, čistilcih, likalnikih itd. 1142 E. 66. St. Tel. EX 2680 Stan. EX 3985 (Tues. X) lliif - * " > < <*> i ___________________.... ~~.....< • WSmmmm mmm- i , m* Kflfllt mtm Ko je bilo največje pomanjkanje mesa sirom naše dežele, je stal v stajah cleveland-skih klavnih en samcati bik, ki nam ga predstavlja gornja slika. Uboga žival je gotovo premišljala, kako naj bi se raztegnila in razmnožila, da bi dala dovolj "stcakov'' in drugega mesa za lačne Clevelandčane. PELO DOBIJO Tovarniški delavci Stalno delo 40 ur na teden Dobra plača od ure valley mould & iron corp. 3900 E. 91st Street ____(142) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93%c na uro čas In pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th Si Broadway ____(141) DIE REPAIRMEN DIE MAKERS Za 2. šift Dobra plača od ure za izkušene moške Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (139) Mašiniste se sprejme Za 2. šift, 4:30 pop. do 2. zj. za sledeče stroje LATHES TURRET LATHES PLANERS BORING MILLS RADIAL DRILL PRESSES Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Zglasite se od 8. do 11. dop. Joy Mfg. Cc. Breckenridge Division 23000 St. Clair (139) ženske za čiščenje Poln čas Dnevno 6 zj. do 12. opold. Stalno delo Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje wm. taylor sons & co. (142) Pomočnice za kafeterijo in pomivalke posode Stroj omiva posodo Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure Zglasite se v Employment Office Telling Belle-Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (142) Napoi bungalow Se lahko takoj vselite; na E. 222. cesti blizu Lakeland Blvd. Zidan, 6 let star, stanovanjska soba čez vso hišo, zidan fire place, spalnica in toilet spodaj, krasna kuhinja in jedilnica; zgorej 2 spalnici in kopalnica iz plošč. V kleti soba za razvedrilo z baro; vsa okna železna, pod-cknice iz marmorja, avtomatična gorkota na plin, prezračevalni sistem, furnez, garaža ob hiši, velik lot, 60 sadnih dreves. Za podrobnosti vprašajte Service Realty Co. 12503 Superior Ave. Tel. LI 1965 (139) tapecirarji Morajo biti izkušeni Polna zaposlitev Dobra plača Zglasite se v Employment* Office 5. nadstropje wm. taylor sons & co. __(142) slip cover operatorice Morajo biti izkušene Poln čas Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje wm. taylor sons & co. (142) Delo v čistilnici Sprejme se dekle za splošna __dela v čistilnici. Dobro je, če Bi rada .stanovanje \ ^T!' Če se bo pa na" Zakonski par bi rad dobil 3 ucila- E)obra placa od ure- Poln okolici med 55. in čas- Zglasi naj se v Nottingham Dry Cleaners, 18127 St. Clair Ave., tel. IV 0595. (138) do 4 sobe v 100. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PO 0814. (140) Avto naprodaj Naprodaj je avto Chevrolet 1941, v dobrem stanju, izgleda■ del° kot nov. Za podrobnosti pokličite od 6 ure zvečer naprej LI 4668. (139) TOVARNIŠKI DELAVCI 4o ur na teden, plača od ure, stalno nočni in dnevni šifti. pleharskl izdelki, ugodni delovni pogoji. THE MILLS CO. 905 wayside Rd Med St. Clair in Euclid (HI) Tem potom naznanjamo da je nemila smrt zahtevala življenje in je odvzela iz naše srede dragega prijatelja CLEVELAND 3, OHIO Statement of Condition JUNE 29, 1916 Žalujoči PRIJATELJI RESOURCES Cash and Due from Banks...... U. S. Government Securities..... Loans and Discounts .......... Other Bonds and Securities..... Bank Building ................ Other Resources ............... V stari domovini pa zapušča dve žalujoči sestri Cleveland, O. 16. julija 1946. LIABILITIES Deposits .......................-..... U. S. Government War Loan Account. . . Deposits Hypothecated under Sec. T10 180 G. C.......................... Unearned Interest, Accrued Liabilities, etc................... Capital Stock ........................ Surplus ............................. Undivided Profits ............... Reserve for Contingencies ............ . POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po h% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ * Apologija radosti Securities carried at $1,968.291.53 are pledged to secure Untied States Government War Loan Account as permitted by Law. (Member Federal Deposit Insurance Corporation) (Member Cleveland Clearing House Association) Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS PICNIC PET L Loga deklica je sedla bia-7. " zraven. Glavka. Vzela je izza pasu klopčič pisanega, ozkega traku, ki so ga rabili tedaj .za, pletnje vencev. Nosila ga je vedno pri sebi, saj je bilo to njeno poglavitno opravilo — pa je začela veselo svoje cleio. Solze so se ji že posušile na licih. Na ustnicah ji .je igral radosten smehljaj. Bila je res kakor otroci, dostopna le užitku sedanjosti. — Zopet je bila spravljena z mladim Grkom. Odpustil ji je — sedela je zraven njega—on se je igra) lju'bjkovaje z njenimi svileni-rni lasmi — njegov dih ji je vel okoli lic — Jone, grozovite Jone pa ni bilo poleg. Nobena druga ni bila bliže njegovemu srcu. — Da, bila je srečna in je pozabila vso svojo prejšnjo bolest, To je bil v njenem kratkem in nemirnem življenju eden onih redkih trenutkov, ki je ostal vreden spomina. "Krasne kodre imaš," je de- Glavk; "gotovo so bili nekdaj ponos tvoje matere." Nidija je vzdihnila. Videlo se ji je, da ni rojena sužnja, toda vedno se je ogibala pogovora o svojem rojstvu, tako da ni bilo o njem nič .znanega niti njenim dobrotnikom, 'niti drugim ljudem teh daljnih krajev. Prišla je dete nesreče in skrivnosti, kakor zaletel ptič, ki nekoliko časa leta po naši sobi; ne vemo, odkod je priletel in kam zopet odleti. Nidija .je vzdihnila in rekla čez nekaj časa, ne da bi odgovorila na ono opazko: "Ali spletam preveč rož v tvoj venec, Glavk?' Pravijo, da so tvoje najljubše cvetlice." "In vedno, Nidija moja, bo do ljubili rože vsi, ki so navdahnjeni s pesniškim duhom. Saj to je cvet ljubezni, posvečen tudi molku in smrti. Krasi nam čelo, dokler je življenje kaj vredno — in trosijo nam ga na grob, ko nas več ni." "O da bi mogla," je dejala Nidija "mesto tega minljivega venca, vzeti tvojega življenja nit iz rok Park ter ž njo spleti te rože!" "Tvoja želja, ljuba deklica, je vredna tako sladkega glasu. Kakršna že bodi moja usoda-— hvala ti!" "Kakršnakoli bodi tvoja usoda! Ali ni že določena za vse dobro in plemenito? Moja želja je bila potrebna. Parke ti bodo tako 'naklonjene, kakor bi ti bila jaz." "Ne bil bi srčen, Nidija, ako bi ne ljubil! Dokler sem še mlad, morem že še pozabiti na svojo domovino za nekaj časa. Ali kateri Atenec more v svoji zreli moški dobi pomisliti na Atene, karšne so bile, in sprijazniti se s srečo, dočim so A-tene propadle — propadle za vedno?" "In zakaj za vedno?" "Kakor se ne more pepel več razžariti v žerjavico; kakor je ljubezen, ki je umrla, mrtva za vselej, tako se tudi ne more izgubljena svoboda kakega naroda nikdar več pridobiti. Ali pa morebiti ne govorim s teboj o rečeh, ki jih še ne ume-ješ?" "Z menoj ? — o kako se motiš! Tudi jaz žalujem za Grško. Zibelka moja je tekla ob vznožju Olimpa. Bogovi so sicer zapustili goro, toda sledovi za njimi niso še izginili; bogovi žive še naprej v srcih njihovih častilcev, kakor v oni prekrasni deželi. Pravijo, da je lepa; Jaz sem dihala le njene mile vetriče, proti katerim so celo tukajšnji že ostri; toploto onega podnebja, proti kateremu je tukajšnje že hladno. O, le govori z menoj o Grški! 'Lahko te razumem, čeprav sem le uboga, domišljava deklica, j Ako bi bila Grkinja, ki jo je 'sreča obdarila poleg njene tudi 'z ljubeznijo moža, tedaj bi jaz sama, se mi zdi, oborožila svojega ljubimca za drugi Maraton ali novo Platejo. Da, ista roka, ki zdaj spleta rože, bi ti spletla olj kin venec." "Da bi zopet prišel tak dan!" je vzkliknil Glavk, ko je tudi njega prijelo navdušenje slepe Tesalke. —' "Toda ne, sojnce. nam je zašlo in v tej temi moramo pozabiti celo svojo prejšnjo slavo — in pri vsem tem se moremo še veseliti življena; — le pleti cvetlice!" Ali Atenec je izgovoril zadnje besede z glasom prisiljenega vselja; kajti nato se je globoko zamislil. Šele za nekoliko minut ga je prebudil Nidi-jin glas, ko je začela peti naslednjo pesem, ki jo je nekoč naučil on. BEACH parties and outdoor cook-, ery call for an outfit a« casually pretty as this spun rayon picnicker. The demure dirndl skirt, with its iiamond rickrack border, convert« » sne-piece back-buttoned play suit nto a peasant dress. Sports cloth«« :all for sensible fabrics like this iturdy, easy-to-care-for qpun rayon, ifou can be sure of good washing i and wearing qualities from this out* it because it bear« a crown-tested label telling you about the labors* |wy wear tests the fabric ha« ~ —• ...... "-..■;* Norwood Appliance & Furniture 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK Jerneja Smajd ki je po dolgi bolezni v Lakeside bolnišnici spreviden s svetimi zakramenti zatisnil svoje trudne oči in mirno za vedno zaspal dne 11. junija 1946 v starosti 61 let. K večnem počitku smo ga položili dne 1-5. junija 1946 na Calvary pokopališče po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Sv. Vida. Doma je bil iz Predoslja pri Kranju. Ob tej priliki se želimo prisrčno zahvaliti Rev* Francis Gabrovsku za podeljene svete zakramente, enako tudi Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Iskreno se želimo zahvaliti vsem ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs Anton in Mary Sajovic, Mr. in Mrs. Frank in Rose Kosnik, Mr. in Mrs. Louie in Agnes Trebar, Mrs. Rose Bizjak, Mr. in Mrs. Louis Kosnik in družina, Mr. in Mrs. Joseph A. Sibert, Mrs. Jennie Stei'e in družina društvo Slovenec št. 1 SDZ. Iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega namreč: Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Frank Bizjak, Mr. Stanley Bizjak, Mr. in Mrs. E. F. Laurich, Mr. in Mrs. Louis Trebar, Stanley in Herman Korensek, Mr. in Mrs. Anton Cizel in družina, Mr. in Mrs. Mike Piles, Mrs. Anna Grdanc in hči. Ravno tako tudi iskrena zahvala vsem. ,ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ga prišli pokropit ter, se udeležili svete maše in pogreba. Obenem naj velja naša iskrena zahvala članom društva Slovnce-št. 1 SDZ, ki so nosili krsto ter ga spremili v cerkev in do groba ter ga položili k večnem počitku. Nadalje naj bo izrečena naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Tebi, predragi pa želimo, da se po končanem trpljenju odpočiješ v zasluženem počitku. Lahka naj Ti bo ameriška zemlja in večna luč naj Ti sveti. Kdo lovoriko naj zavida nekdanje slave sveži kras, kdo vence na grobovih časov, ki večno, mrtvi so za nas? Kdo bi kalil pokoj junakov, rop bil bi vsak list z njih grobov: naj lovor zeleni njim v slavo njim v čast ostani list njegov! Roža pa, kakor naglo vzcve-teva— jakim in sužnjem ona veleva! Ce mrtvih daljnim krajem le spomin samo se hrani, če nade ni, svoboda mre, življenja slast ostani! Daj, vtrži mi brez trnja cvet, ki nam še zvest ostal je, očetov srd za vnukov svet sočutno — rožo dal je. Še file j ski stari grad vo,z junakov silnih hrani tam na zmelji slvanoznani, še je davna vojska živa, kri atenska se preliva v njenih žilah, — svet zaklad. A Atena ne prihaja, jezni so bogovi šli, Raymond Mivšek Ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči dne 16. julija, 1940. Sinko ljubi, dragi bratec, več ne čuje Tvoj se glas, v raju uživaj zdaj veselje., prosi tam Boga za nas. Žalujoči: STARŠI, BRATJE in SESTRE. Cleveland, O., 16 .julija 1946. .7 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1946 Pohištvo in električni predmeti katere vam lahko takoj pripeljemo na vaš dom GRAND-MAGIC CHEF in ROPER plinske peči. EUREKA-ROYAL in PREMIER električni čistilci. Lepa izbira raznih električnih likalnikov. po 5 komadov za v kuhinjo; miza in 4 stoli, porcelanaste bakelite in lesene. PHJLCO in ZENITH radios. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA samo pesem, ta še raja; v solncu jasnem se smeji. Tiho žarek Lune sluša zvestnih slavcev sladkih zbor, a čebelic roj poskuša priti k Himetu navzgor. Ni domovina izgubljena, dokler še v srcu kri kipi, ljubav ki prav je rojena, do konca jasna naj živi! Spletajte rože in spletajte vence naša še je lepota. Rek brzeči čar neba sinji žar naša je, naša lepota! Kar nežno, jasn,o se smeji v naročju dne, v očeh noči, kot Grčija nam šepeta, lek naši nemi boli da. . Trgajte rože s cvetočih grmov, ker srečnih so dni vam t.o priče, vonj njihov v snu tihem nas vodi domov in z venci v razkošje nas kliče! PETO POGLAVJE. Nidija sreča Julijo. — Razgovor med pogansko sestro in spreobmjenim bratom. "Kako srečna je Jone! Kolika radost, biti vedno poleg Glvaka, slišati njegov glas; — in tudi vidi ga ona lahko!" Tako je govorila slepa deklica same s seboj, ko je šla v mraku sama proti domu svoje nove gospodinje, kamor je bil šel Glavk že pred njo. Nenadoma jo je vzdramil iz premišljevanja ženski glas. "Slepa deklica, kam greš? — Niti cvetličnega koška nimaš pod pazduho. Ali si že vse prodala?" Oseba, ki je Nidi j o tako nagovorila, je bila lepa dama, toda z drznimi in neženskimi potezami na obličju. Bila je Julija, hčerka Dljortlfedova. Ko je govorila, si je napol privzdignila pajčolan. Spremljala sta jo oče in suženj, ki je nosil pred njima svetiljko. — Trgovec in njegova hči sta se vračala od včerje pri nekem prijatelju. "Ali se ne spominjaš mojega glasu?" je nadaljevala Julija. "Jaz sem bogatega Dijomeda hči." "Ah oprosti -J- da, spominjam se zvoka tvojega glasu. — Ne, plemenita Julija, ne prodajam več cvetlic." "Cula sem, da te je kupil lepi Grk Glavk. Ali je res, srč-kana sužnja?" je vprašala Julija. "Služim Napolitanki Joni", je odgovorila Nidija. "Ha, torej je res, da —" "Pojdi, pojdi!" jo je prekinil Dijomed, ki se je tesno ogrnil v svoje oblačilo, "večer postaja hladen. Ne morem stati tu, da bi ti klepetala s slepo deklico. Popdi in vzemi jo s seboj na dom, ako že hočeš ž njo brbljati." "Pojdi z menoj, dete," je dejala Julija z glasom, ki ne dopušča ugovora, "rada bi te marsikaj vprašala, pojdi!" "Zdaj ne morem več, bo prepozno," je odgovorila Nidija. "Iti moram domov, ker nisem svobodna, plemenita Julija!" "Kaj, mila Jone te zmerja? Ej?, potem je res druga Ta-lestrida. No, pa pridi jutri. Spomni se, da sem ti bila vselej prijazna." "Tvoji želji rada ustreženi," je odgovorila Nidija —in Dijomed je bil že nestrpen. Julija je morala iti ž njim naprej, ne da bi bila mogla še vprašati, kar je že imela na jeziku. Vrnimo se k Joni. Ni posebno prijetno prebila časa med prvim in drugim Glavko-vim posetom tega dne. Tudi je bil pri njej brat, ki ga ni več videla izza one noči, ko jo je pomagal rešiti iz Egipčano-ve oblasti. Svečenik ni utegnil dosti misliti na svojo sestro. Bavil se je le s svojim, zanj neizmerno važnimi mislimi. Znano je, da možje s takim srcem, ki se rado dviga v nadzemske višine, niso preveč dostopni posvetnim čustvom. Tako tudi Apecid že dolgo ni več iskal onega prijateljskega izmenjavanja misli, one sladke zaupljivosti, ki je tako naravna in navadna med brati in sestrami ter ga je v prejšnji mladosti tako močno vlekla k Joni. Jono je sicer vedno bolelo, da je postal napram njej tako nezaupen in odtujen; toda to je pripisovala strogim dolžnostim njegovega svetega stanu. Cesto je zdihovala pri vseh svojih sijajnih nadah in blaženih čustvih do svojega ljubimca, ako se je nehote spomnila na prezgodaj zgrbančeno čelo svojega brata in na njegov pre-padeni obraz, razmišljaje, kako more služba bogovom pokrivati s tako mračno senco ono zemljo, ki so jo sami ustvarili. Pri tej priliki pa je opazila v njegovih črtah izraz miru, v j njegovem pogledu tiho veselost, J čemur ni bila vajena več že veliko let. Toda to spremenjeno 'stanje je bilo navidezno. Bil je napačen mir, ki bi ga lahko od podil najmanjši notranji vi-harček. "Naj te blagoslovijo bogovi, brat moj!" — je rekla in ga objela. "Bogovi! Kako moreš tako govoriti? — En sam Bog je!" "Brat moj!" (Dalje prihodnjič) -o- — Amerikanci porabijo vsako leto toliko voščenega papirja, da bi z njim lahko obkrožli zemeljsko oblo 500 krat en čevelj na široko.