Telefon; Uradn.2440 Uprava 2455 PLATNENI NOVOSTI 1930 RAZNE BARVE |ZA DAME: modeme kombinacij« 245r* ZA GOSPODE: črne ali rjave K lepi pomladanski obleki spadajo moderni „Humanlk' čevlji ur'.-.- »mm—— PBRhTtva Mariborski Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 84 Maribor, sobota 12. aprila 1930 Razmerje Poljakov do slovanofilstva Do sedaj smo prikazali razvoj slovanofilske ideje pri Poljakih in pomen, ki ji ga daje ena skupina poljskih slovano-filov. Stališče druge skupine, o katerem nameravamo govoriti danes v strogem smislu besede, ni slovanofilsko. To stališče je popolnoma brez čustvenega elementa, ki je ena glavnih karakteristik slovanofilstva, in o njem moremo govoriti v zvezi z našo temo le v toliko, v kolikor tudi ono osvaja vseslovansko misel, postavljajoč jo, naravno, na povsem drug temelj. Za pristaše tega stališča ni važna plemenska sorodnost, edinstvo kulture, ki ga nikdar ni bilo, niti ga ni, kakor tudi ne skupni koledar, alfabet itd. Vendar radi tega ne odklanjajo stremljenja po "vzajemnem spoznavanju in zbližanju. ampak ga celo priporočajo. Treba je, kolikor je mogoče, prevajati literarna dela, prirejati vzajemne umetniške razstave, gledališka gostovanja in podobno, toda ne zato, ker bi bilo to specifično slovansko, ampak zato, ker to sploh vzajemno poučuje. Koledarske, civilizacijske in podobne razlike ne morejo, po njihovem mišljenju, ovirati vzajemnih vezi med Slovani. In nasprotno, odstranitev teh razlik (ako je sploh mogoča) ne bi dovedla do vzajemnosti, če bi za to ne bilo drugih razlogov. A ti razlogi so skupni interesi, ki so edini odločujoči. Vsak slovanski narod mora, po njihovem mnenju, točno vedeti, zakaj mu ie potrebna slovanska ideja in česa se nadeja od svojih plemenskih sorodnikov. Vedeti mora torej, kakšna vzajemnost je mogoča, katere so skupne težnje, zahteve in stremljenja vseh, ali samo nekaterih slovanskih narodov. Tako je treba, trdijo pripadniki tega stališča, postaviti slovansko vprašanje. »Slovanska • Povc^aria profesor univerze v Vilni, Feliks Koneczny, »je politična ali pa 1 Ali Obstoji suma interesov, if ’&k‘"e„a'r^ov’ - a*:? i »jre no brez Rusije, ker stoji ona na inter nacionalnem stališču, sodelovanj« z emi gracijo pa nima realnega pomena) mora postati političen pojm. V tem je težišče slovanofilstva. A slovanski politični prodam morajo vzeti za svoj program sionske države, (ako smatrajo, da je to njihovim interesom v korist), kajti apolitično slovanofilstvo je le igračkanje, slepljenje in brezplodno zapravljanje ca •'■rj. 'zori poljskih slovanofilov niso v sp ošnem strogo opredeljeni po enem ali drugem teh dveh stališč, ki smo jih pojasnili v tem in v prejšnjem Članku, marveč kolebajo med obema. V stremljenju teh slovanofilov odločuje Čustveni kakor racionalni element v enaki meri, ali pa eden prevladuje nad drugim. V politiki Poljske, kakor tudi drugih slovanskih držav, je odločilen edino racionalni moment. In če je poljska državna politika, v zadnjem času, v neki meri slovanofilska, ni za njo niti najmanj uplival sen- tefeaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri R«Cun pri pofinem .&•£«*. v l^ubljani št. 11,4-09 Vilja maasfino, prejanan v upravi ali po“poStilO Din, dostavljen na dom pa 12 Din ce z zastopniki delavstva, je zelo malo upanja, da bi prišlo kmalu do sporazuma. Včeraj je prišlo na več krajih med stavkujočimi delavci in policijo do spopadov, pri katerih je bilo izvršenih več aretacij. Za milijon frankou čraguljeo pozabil u autu MARSEILLE, 12. aprila. Te dni je neki pariški draguljar prijavil na policiji, da je v nekem avtotaksiju pozabil ročno torbico z dragulji v vrednosti nad en milijon frankov. 12 ur pozneje je prišel na policijo šofer s torbico, ki je pa bila prazna. Gotovo je kak poznejši potnik torbico našel in jo med vožnjo izpraznil. Čuvajmo naše morje! Pod tem geslom se je vršil sinoči občni zbor mariborskega krajevnega odbora Jadranske Straže, ki pa je žal pokazal, da je med našim prebivalstvom še veliko premalo smisla za ogromni pomen morja zlasti v narodnogospodarskem pogledu. Izven vrlih »Jadranašev«, ki so prišli s svojim pevskim zborom in zapeli med zborovanjem in po njem lepe pesmi, je bila udeležba le prav mala. Občni zbor je vodil predsednik g. župan dr. Juvan. Poročilo o poslovanju podružnice v minulem letu je podal tajnik g. strok, učitelj Pirc. Podružnica je dejanski začela poslovati šele koncem marca minulega leta in ne more doslej pokazati bogve kakih uspehov. Omejila se je zaenkrat na idejno-propagandno stran, prirejala predavanja zlasti med mladino in vojaštvom, deloma s filmi in skioptičnimi slikami. Izvedla je tudi v Mariboru zbirko za šolski brod vojn« mornarice in za ponesrečence »Dakse«« Blagajniško poročilo je podal g. Zorzut, Podružnica je imela lani 16.226 Din prometa. Na predlog ge Ribaričeve imenom nadzorstva je bil odboru dan abso-lutorij. Pri volitvah odbora je bil izvoljen povečini stari odbor z županom g. dr. Juvanom na čelu. Sledilo je zanimivo predavanje g. dr. Rapotca o razvoju in stanju naše trgovske mornarice in našega trgovskega pomorskega prometa. Za udeležence knjigovodskega tečaja so dospela obiskovalna potrdila. Tisti udeleženci, ki so svoječasno plačali takso za potrdilo ali jo doprinesejo še naknadh no, naj se javijo v pisarni tukajšnje sekcije za pospeševanje obrti pri srezkem načelniku za Maribor levi breg, I. nad-str. soba 26. Mladinska Igra »Desetnik in sirotica« V Studencih se ponovi v torek, dne 15. tm. točno ob 19. (7.) uri v Sokolskem domu. Prva uprizoritev se je vršila preteklo soboto s popolnim uspehom. Vsebina igre je posneta po narodni pesmi ter je polna šaljivih in resnih prizorov, ki gredo do srca ne samo mladini, ampak tudi od* raslim. Ker se je od mnogih strani izrazila želja, da se igra ponovi, zato se uprl* zori še prihodnji torek. »Ljudska knjižnica« v marca. V mesecu marcu je obiskalo »Ljudsko knjižnico« v Mariboru 741 članov, ki sa prečitali 1790 knjig, med tem 624 slovenskih leposlovnih in znanstvenih, 45 sicr venskih mladinskih, 109 srbohrvatskih 34 čeških, 974 nemških in 4 francoske Novih članov se je vpisalo 17. Knjižnici uraduje štirikrat na teden in je vsaka mur pristopna. Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejama tudi oglasni oddalak .Jutra" v Ljubljani, PraJarnova ullot it, 4- Selplov odstop NEPRIČAKOVANI ODSTOP VODJE AVSTRIJSKIH KRŠČANSKIH SOČI-JALCEV. — POSVETITI SE NAMERAVA ČISTO HEIMWEHRU. DUNAJ, 12. aprila. Bivši zvezni kan-celar, dr. Ignacij Seipel, je nepričakovano odložil mesto predsednika krščanskosocialne stranke. Njegov korak je izzval v vseh političnih krogih pravcato senzacijo. Neglede na uradna pojasnila se naglaša v poučenih krogih, da se je dr. Seipel odloči! za ta korale radi zrahljanega zdravja, kar mu ne dopušča, da bi se z vso vnemo posvetil strankinemu delovanju. Krščansko-socijalna »Reichspost« ugotavlja, da Seiplov odstop politike stranke ne bo nič izpremenil. Nasprotno, njegov naslednik bo vodil stranko čisto v duhu ideologije starega zveznega kan-celarja. 6rof Betheln u Rimu RIM, 12. aprila. Včeraj je prispel semkaj v spremstvu celega štaba višjih ministrskih uradnikov, madžarski ministrski predsednik grof Bethlen. Že včeraj je imel z Mussolinijem dve-urno konferenco, tekom katere se mu je zahvalil za podporo Italije Madžarski na haaški konferenci. Pri tej priliki se je razpravljalo tudi o gospodarskih vprašanjih obeli držav. Madžar-sko-italijansko prijateljstvo je bilo vnovič potrjeno in še podkrepljeno. Glede na to, da ima grof Bethlen s seboj več visokih uradnikov, govore ne kateri krogi, da se bodo vršili med obema državnikoma še novi razgovori. Kruaui spopadi u Kalkuti LONDON, 12. aprila. V Kalkuti je prišlo včeraj zopet do krvavih spopadov med policijo in dijaštvom, ki se ni ozira- lo na zborovalno prepoved. Pri spopadih je bile 34 oseb težko ranjenih, vsi voditelji so bili aretirani. Tudi v drugih mestih je prišlo do pouličnih izgredov. V Kutaku in Benaresu je bilo ranjenih 25 oseb. Včeraj aretirani tajnik vseindijske-Ea narodnega kongresa je bil obsojen na 4, njegov pomočnik pa na 9 mesecev ječe. timent, ampak je odločalo le jasno spoznanje skupnih interesov vsaj nekaterih slovanskih držav, med katerimi je tudi Poljska. P- C. Popolnoma drugačna pa so mnenja ostalih političnih krogov. »Arbeiter Zei-tung« odkrito izjavlja, da je dr. Seipel samo zato izstopil iz stranke, da se bo lahko nemoteno posvetil gibanju Heim-wehra. Kot načelnik krščansko-socijalne stranke se je moral namreč le prepogosto ozirati na občutljivost meščanskih skupin v parlamentu. Sedaj pa se bo mogel popolnoma posvetiti Heimwehru, kot čegar duševnega vodjo so ga smatrali že od nekdaj. Zanimivo je dejstvo, da je bila Seiplova demisija napovedana že 10. marca, a je bila iz oportunističnih razlogov objavljena šele sedaj. Očpraua smrtne kazni na Danskem KODANJ, 12. aprila. Senat je odobril sklep poslanske zbornice, s katerim se na Danskem odpravlja smrtna kazen.- Cigarete ,,5oko“ za usesokol-ski zlet BEOGRAD, 12. aprila. Monopolska uprava bo povodom vsesokolskega zleta v Beogradu dala v promet cigarete »Soko«, ki se bodo prodajale v posebnih škatljicah s sokolskim znakom. V promet bo prišlo 100 milijonov komadov. Soujeti odpraulja{o latinščino iz medicine, MOSKVA, 12. aprila. »Večernaja Moskva« javlja, da je komisar za narodno zdravje izdelal zakonski načrt za odpravo latinščine v medicini. Po mnenju komisarja so to ostanki srednjega veka, ki jih sovjeti ne morejo trpeti, ker so reakcijonaren pojav. Latinska terminologija bo nadomeščena z rusko, ker latinščina otežkoča študij ruskim delavskim dijakom. 150.000 delauceu u staukl LONDON, 12. aprila. V angleški pre-dilni industriji je nastopilo mezdno gibanje. Nad 3200 obratov počiva. Dosedaj je stopilo v stavko že 100.000 delavcev, nadaljnih 50.000 pa jim bo še sledilo. Ker podjetniki odklanjajo skupne konferen- NaSa mala in naša planinska izletišia na Kozjaku POTEK DRŽAVNE MEJE. — OBMEJNf VRHOVI IN KRAJI. — SLOVENCI NA AVSTRIJSKI STRANI. X. ustanovitvijo kluba SPD »Meja« se (t3 pričela prva slovenska organizirana akcija za posedanje tistega našega zelenega višavja severno od Drave, ki je po volji usode postalo meja med svobodno Slovenijo in republiko Avstrijo. S tem se nam odpira delo na področju, ki je naši javnosti najmanj znano, čeprav je že zaradi tega, ker razmejuje dve državi, vredno vseobčega zanimanja, ne glede na to, da nudi tudi v planinskem oziru polno užitkov in lepot, čeprav po višini vrhov ne dosega Pohorja, še manj seveda drugih naših planin. To višavje je naš Kozjak s svojimi podaljški in odrastki na zapadu in vzhodu, severu in jugu. Na severu ga obmejujejo Čakava in obe Pesnici, na jugu pa ga od pohorskega masiva ostro loči Drava, dasi je v geološkem oziru ž njim istega porekla. Državna meja prehaja na obronke Kozjaka na levem bregu naše Pesnice pri Sv. Juriju ob Pesnici ter se vije dalje proti jugozapadu nad občino Sv. Križ na naši strani in nad Žlemberškim dolom na avstrijski strani. Tu je prvi večji razgledni vrh mejna kota 795, najvišja vzpetina pa leži južno od meje. To je 924 m visoko Sleme ali Zavčerjev vrli, ki nam odpira prvi pogled na avstrijsko stran proti severu in na Dravsko dolino ter Pohorje proti jugu. Najvažnejši obmejni kraj na naši strani je tu Sv. Križ nad Mariborom. Od tu dalje gre meja k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki' nudi z višino 907 m krasen razgled v dolino avstrijske Pesnice, v dolino Čakave in čez ves severo-zapadni del Slovenskih goric, ki dosegajo v najvišjem vrhu Križu nad Št. Janžem ob Čaka vi 633 m. To je oni del Slovenskih goric, ki so bile po pretežnem delu že v prejšnjem stoletju ponemčene in so po mirovni pogodbi v Versaillesu pripadle Avstriji. 'S Sv. Duhom neha prvi odsek naše meje na Kozjaku. Od Sv. Duha poteka meja vedno po razvodnici, t. j. po vrhovih 684, 758, 806 in 800 na Remšniku. Z vseh teh vrhov je prekrasen razgled na avstrijsko stran: v doline Pesnice (avstrijske), Čakave, Bele Solbe in Črne Solbe ter preko gričevja 300 do 500 m na Graško polje, Gradec in še dalje. Na zapadu se tu odpira pogled na masiv Golico, ki razmejuje Srednjo Štajersko in Koroško in dosega najvišjo višino v Golici ali Špiku, 214 m. Proti jugu zapira razgled Pohor- je s svojimi zelenimi osrednjimi vrhovi, Najvažnejši kraj je tu na naši strani Gornja Kapla, na avstrijski se pa vrstijo Lučane, Mlačane, Arvež in Vogava. Od tu dalje proti zapadu se obmejni greben polagoma zopet dviguje ter doseže pri Sv. Pankracu zopet višino 900 m, na Radovini 993 m, na Kapunarju pa že 1049im. To je od Pesnice do tu najvišji mejni vrh. Razgled se s teh točk odpre še bolj na široko, seveda v prvi vrsti na avstrijsko stran. Pred nami leži v nižini vse gričevje med mejo in Gradcem, Muro in Golico, ki po imenih krajev, vod in vrhov ne more in nikdar ne bo moglo utajiti, da je nekoč bilo domovina Slovencev. Od Kapunarja pada meja na prelaz med Marenbergom in Brnikom, ki ima edino cesto čez to obmejno višavje. Prelaz Radel dosega 670 m. S prelazom se zaključuje drugi odsek pogorja. Tu tudi neha odcepek Kozjaka in meja prehaja na južno-vzhodni odrastek Golice. Po njem se v severo-zapadni smeri vzpenja na Sv. Lenart na naši in Sv. Lovrenc na avstrijski strani (817 m). Najvišji vrh, Hadernik s 1183 m, je že na avstrijskem ozemlju severno-za-padno od meje. Meja se dalje obrne proti jugozapadu na Sv. Jerneja, ki s 1041 m nudi zadnji razgled na avstrijsko stran, preide reko Bistrico, se vzpne k Sv. Šimonu (1060 m), na Kozji vrh (1367 m), k Sv. Urbanu (1380 m) in doseže na Košenjaku nad Dravogradom najvišjo točko 1522 m. Od tu je najlepši razgled na Mislinjsko, Mežiško, Dravsko in La-budsko dolino na Koroškem. S Košenjaka pade meja po obronkih do Drave med Rabštanjem in Dravogradom. To je tretji odsek meje, ki spada v območje nove planinske akcije. Na vsem tem mejnem odseku, ki meri krog 60 km, bo letos postavljena prva planinska koča SPD pri Sv. Pankraciju, ki bo prešla v upravo kluba »Meja«. Važna pa je skrb za to mejo tudi zato, ker bivajo tudi na avstrijski strani še zadnji Slovenci in sicer v krajih Pesnica, Gradišče, Veliki Boč, Lučane, Mlačane, Arvež, Hardek, Lešna, Osek, Ma- li Radelj, Sv. Anton, Sv. Lovrenc, Gabr-nik, Radvanje, Mlake itd. Želeti bi le bilo, da bi se novemu planinskemu klubu posrečilo vzbuditi zares živahno zanimanje za ta lahko pristopni in lepi predel naše domovine. i mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 12. aprila ob 20. uri »Ansambelski plesni večer Erne Kovačeve«. Dramske cene. Nedelja, 13. aprila ob 15. uri »Grob neznanega vojaka«. Prireditev ljubljanske »Svobode«. — Ob 20. uri »Herman Celjski«. Kuponi. Pondeljek, 14. aprila ob 20. uri »Francoski večer«. Torek, 15. aprila ob 20. uri »Herman Celjski«, ab. A. Kuponi. Drevi baletno-gimnastlčni večer Erne Kovačeve, talentirane celjske plesalke. Sodeluje pet dam iz plesalkine šole. Na sporedu so solo- in ansamblske točke. Pri klavirju ga Marija Blažonova. francoski uečer u mariboru Vsi sloji celokupnega našega naroda v vseh pokrajinah so bolestno občutili strahote zadnjih poplav v južni Franciji. Razdivjani vodni element je porušil 2693 hiš, opustošil 150.000 ha najlepše zemlje in 216 nedolžnih človeških žrtev je našlo smrt v valovih. Takoj so se pojavili na vseh straneh številni dokazi sočustvovanja našega naroda z zvestimi zavezniki iz težkih dni našega trpljenja v boju za svobodo in ujedinjenje. Po vsej naši državi se prirejajo zbirke za nesrečne francoske poplavljence, ki imajo večmilijardno škodo. Zbrale so se že zelo lepe vsote, samo zbirka »Politi- ke« v Beogradu je že prekoračila pol milijona dinarjev. Tudi Slovenija ne sme zaostati. Tudi naš slovenski narod se mora izkazati hvaležnega plemenitemu francoskemu narodu, kajti strašne njegove žrtve v svetovni vojni so bile obenem tudi žrtve za našo svobodo. V prid poplav!jencem v južni Franciji se bo vršil v Mariboru v pondeljek, 14. tm. v Narodnem gledališču francoski večer. Pričakujemo, da bo občinstvo popolnoma napolnilo gledališče, da se vsaj nekoliko oddolžimo našim zvestim zaveznikom. Spored francoskega večera je sledeči: 1. Nagovor dr. Pavla Strmška. 2. Vojaška godba. 3. Nastop pevskega zbora Glasbene Matice. 4. Solo-točke (Ga Zamejičeva in g. Ne-ralič ob spremljevanju prof. Mirka). 5. Recitacije (gdč. Kraljeva) in 2 francoski recitaciji (gdč. Starčeva in Novak). KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE Ivan In Hnlena Kvas. Aleksandrova c. 32 Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 14. aprila, ob 8. zvečer predavanje zagrebškega psihologa g. univ. prof. dr. Bujasa o aktualni in interesantni temi »Okultizem in znanost«. Gotovo bo zelo zanimalo stališče znanstvenika napram takozv. okultnim vedam, ki vznemirjajo mnoge moderne duhove. Skioptične slike. To je zadnja prireditev pred Veliko nočjo Mariborski in dnevni drobiš Rnketa o uprašanju regulacije 6launega trga Davi se je v mestni posredovalnici na magistratu vršila javna anketa o vprašanju regulacije Glavnega trga, ki je postala z ozirom na zaprošena nova stavbna dovoljenja in na vedno bolj naglo se razvijajoči promet nujna in neodložljiva. Anketo je vodil g. podžupan dr. Lipold, udeležili pa so se je poleg zastopnika banovine g. arhitekta Šubica in g. konservatorja dr. Steleta tudi domači mestni in zasebni arhitekti, drugi interesenti ter mnogi občinski svetniki. Podlago za diskusijo je tvoril načrt mestnega gradbenega urada, odnosno g. nadsvetnika Černeta. Po tem načrtu bi stavbene linije Glavnega trga in okolice ostale vsaj zaenkrat nespremenjene, južna fronta novega dela od Osetove hiše do Državnega mosta bi se zazidala z visokimi stavbami, promet bi se pa docela na novo uredil. Nova ureditev predvideva smer prometa z mosta proti južnemu ustju Gosposke ulice čez sredino trga, kakor je sedaj, le da bi se vozna cesta že znatno razširila. Pred ustjem Gosposke ulice bi se pa prometna smer razdelila, ena linija bi vodila proti vzhodu po dosedanji cesti do Vetrinjske in Tattenbachove ulice, druga, popolnoma nova, bi pa šla pred magistratom do Stolne ulice, kjer bi se v lahnem loku spojila s Koroško cesto. Sedanji vozovni promet ob južni fronti hiš Glavnega trga bi se opustil in bi bil v bodoče določen samo za pešce. Temu primerno bi se seveda potisnile tudi stojnice izpred magistrata bolj proti sredini in južnemu delu trga. O vsem tem se je razvila živahna debata, v kateri je bilo izraženo mnenje, da bi ne kazalo reševati ločeno problem zazidave južne fronte novega dela, problem prometa, problem nivelacije in problem tržišča. Vse to je kompleks, ki zahteva enotnega študija in enotne rešitve. V zvezi s tem je bil stavljen tudi predlog, naj občinski svet o teh vprašanjih še ne sklepa, ampak naj poprej razpiše natečaj za najboljši načrt, ki bi skupno rešil ves kompleks problemov. Vendar pa so bila mnenja posameznikov dokaj različna. Po končani debati v mestni posvetovalnici so se člani ankete podali na trg, kjer so si ogledali ves položaj na ozemlju in še bolj izoblikovali svoja mnenja. Definitivni sklepi niso bili storjeni, vendar pa je verjetno, da se načrt mestnega gradbenega urada ne bo še sprejel, ampak se bo poprej še razpisal natečaj za eventualne drugačne načrte. S tem se bo vsa zadeva seveda znatno zavlekla in se bo tudi gradnja novih hiš morala za nekaj tednov odložiti. Slovesen parastos-sedmina po pok. Nj. Svetosti patriarhu Dirmtriju se bo vršil v nedeljo 13. tm. v prave" i v-ni kapeli ob 10.30 dop. Darilo »Ljudski knjižnici«. Iz sodne poravnave trgovca g. Š. iz Krčevine proti ge B. v Mariboru, je nre-jela »Ljudska knjižnica« po pisarni dr. Avg. Reismana znesek Din 200. Nova trgovina. V Gosposki ulici 20 je otvoril te dni naš rojak g. Z. Anderle novo, zelo okusno urejeno trgovino z živili in kolonijal-nim blagom. Prepričani smo, da se bo nova trgovina glede solidnosti in kvalitete lahko mirno merila z ostalimi tovrstnimi mariborskimi trgovinami. Glej tudi inserat v današnji številki! TOMBOLA za dečjo kolonijo na Pohorju nedeljo 13. t. m. ob 2. url pop. na TRGU SVOBODE Velikansko zanimanje zbuja veleinteresantni roman »Tiger«, ki je začel izhajati v »Romanu«, če še niste čitali, začnite takoj! Roman dobite v vseh boljših trafikah po Din 2. Prinaša dva tekoča romana v obilnih nadaljevanjih, povestice, dobre šale in druge zanimivosti. Ne odlašajte, dokler so številke še v zalogi! 1099 Neverjetno In vendar res! Maribor postaja najcenejše mesto v Jugoslaviji. Kaj n. pr. dobite pri nas ob neverjetno nizki ceni 2.50 Din? Kompletno spalnico, krasno namizno garnituro, prvovrstno celotno turistovsko opremo, moško kolo, gramofon z 12 ploščami. In morebiti še kaj? Še marsikaj dragocenega! Le oglejte si razstavo tvrdke Šoštarič in si takoj kupite karto za tombolo. Ženini, neveste,' Perunaši, športniki, ne zamudite prilike. Število dobitkov je izredno veliko. Tombola se« bo vršila jutri, v nedeljo ob 2. pop. na Trgu svobode. Pri francoskem večeru bo sodeloval tudi celokupen zbor Glasbene Matice. Zapel bo štiri pesmi iz svojega zadnjega koncertnega programa in sicer »Ples kralja Matjaža«, »Bolest kovač«, »Zdravica« in Prelovčevo »Na* rodno«. Zanimivo iotopredavanje. Ponovno opozarjamo na velezanimivo poučno predavanje, ki je priredi v pondeljek, 14. tm. Zimskošportni odsek SPD ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke za fotoamaterje. Predavatelj nas bo na podlagi skioptičnih slik poučil o načinu, kako in kaj naj fotografiramo ter nas bo opozoril na pogreške, ki jih pri fotografiranju često zagrešimo. Istočasno nam bo dal tudi navodila za uporabo ortohromatskih plošč in filmov ter smernice, kako se jih naj razsvetljuje in razvija. Pri tej priliki bo predavatelj predvajal skioptične slike s krasnimi pokrajinskimi posnetki ter bo predavanje zanimalo tudi vse ostala planince. Vstop k predavanju prost brej vstopnice. Študijska knjižnica ostane zaprta od 16.—22. tm. — Zadnj* izdaja knjig pred prazniki se bo vršila \ torek, dne 15. tm. od 15.—18. ure. Rdeči križ v Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa v Pobrežju prireja tačas z odobrenjem glavnega odbora v Beogradu samaritanski tečaj, ki se je začel 26. marca in bo trajal do 27. aprila. Predava trikrat v tednu zdravnik g. dr. Sekula iz Maribora, Snov za ta predavanja: ustroj človeškega telesa in njegovih delov, anatomija in fizijologija, prva pomoč, tuberkuloza, spolne bolezni, zastrupljenja itd. je razvidna v posebnem pravilniku za tak tečaj. Udeleženci, katerih se je prijavilo čez 50, z velikim zanimanjem sledijo poljudnim izvajanjem zdravnika in se vadijo tudi praktično. Ta hvalevredna humanitarna prireditev je velike vrednosti za vsakogar, posebno pa za ognje* gasce. Nedeljski izlet na sv. Urbana priredi jutri v slučaju ugodnega vremena Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru. Zbirališče pred društvenim lokalom na Slomškovem trgu. Odhod točno ob 13.30. Izleta se lahko udeležijo privatni nameščenci z družinami. Za godbo je preskrbljeno. Pridite vsi prijatelji narave! Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Oblastna Streljačka družina v Mariboru sporoča svojemu članstvu in prijateljem strelskega športa, da otvori letošnjo strelsko sezono v nedeljo, dne 13. aprila. Vsi strelci se vabijo, da se tega dne zberejo ob 8.30 na Trgu svobode, od koder je skupen odhod na garnizijsko strelišče. Pohod s spremstvom vojaške godbe in upravnim odborom na čelu. V slučaju dežja se otvoritev odgodi na nedoločen čas. — Odbor. Prosim, oglejte sl bogato izložbo in zalogo specijalne trgovine kravat v Vetrinjski ulici 24. Pečenko r 1082 7Mar!boru, čtne TS. ITT. 1530. VMVP V. P P W ! F T(t?rS 9fraw * Primorske vesti V Lokvi na Krasu so ustanovili fašij. Govoril je miličarski centurio Grazioliiz Sežane, ki je hvalil vlado, da ima za Kras čuteče srce in da je storila zanj že mnogo dobrega. Potem pa je rotil navzo če, da morajo sporočiti oblasti vse, karkoli bi izvedeli o zadnjih požigih. »Kdor ve in molči, je nevreden nove domovine in je kriv kakor materijalni avtorji zločinov«. Službeno poročilo o ustanovitvi fašija v Lokvi pravi, da se zdravi del delovnega kraškega' ljudstva vedno bolj oklepa fašizma. »Izdajalci bodo vedno bolj osamljeni in gotovo je, da jih kmalu '»dari fašistična justica.« * Na dan proslave enajste obletnice u-stanovitve fašijev je govoril v Sežani Pred zastopniki oblasti in fašisti centurio Grazioli. Poveličeval je Italijo, da je že toliko storila za Kras, dočim ga je Avstrija prepuščala gospodarskemu propadanju. Nato se je zadrl na Jugoslavijo, da bi ona še manj skrbela za Kras kot Avstrija. Naslikal je Jugoslavijo kot mozaik najrazličnejših narodnosti, to je, po njegovem mnenju, država, ki mora pro-Pasti radi svojih vedno večjih vojnih pri- j prav. Potem je zarohnel na zločince in | izdajalce, ki bodo zadeti, kakor Gortan. j •Fašisti morajo vršiti povsod! strogo ; nadzorovanje, paziti, da se ne ugnezdijo , med ljudstvo reptilije, ki so v zvezi z zločinci, in naznaniti treba brezobzirno oblasti vse one, ki pod hlimbo rimskega pozdrava izdajajo domovino in fašizem. Vsi nasprotniki in dvojnoobrazniki bodo Poskusili fašistično sekiro.« V Tržiču je 700 delavcev. Fašistov je S50, od teh 250 delavcev. Pri proslavi enajste obletnice ustanovitve fašijev je med govorom političnega tajnika Mor-tarinija, zaklical neki fašist: Dajte dela nezaposlenim fašistom! Mortarini je nato naglašal, da se delodajalci opozarjajo na dolžnost, da morajo pri sprejemanju delavcev dajati prednost fašistom, sindikalnim organizirancem in bivšim bojevnikom, ugotovil pa je tudi, da se pri redukciji delavskega osobja prav nič neo-zirajo na fašiste, sindikalne organiziran-ce in bojevnike. V Razdrtem se ustanovili fašij. Zborovanje je vodil sežanski centurio Grazio Ii, ki je razlagal, da mora biti v obmejni coni vsak fašist cel mož na svojem me stu, na vse pripravljen podnevi in ponoči. Končno je zahteval, da naj »drugorodci«, ki bi čutili, da ne morejo skrajno vestno in lojalno vršiti fašistične naloge, takoj izstopijo iz fašističnih vrst. Iz raznih Graziolijevih izjav je razvidno, da ne go;i posebnega zaupanja do kraškega ljudstva. * Pri Turku v Hrenovicah so plesali lani dne 28. julija. Navzoča sta bila tudi dva Italijana Antonutti in Nazzi. Slednji bi bil rad plesal z lepo mlado Turkovo sorodnico, ki pa ga je odklonila, češ, da se je že obljubila drugim za ples. Italijana sta pričela prepir, ki so ga pomirili orožniki. Antonutti je šel pozneje z Gorianom Figljem domov, še vedno srdit na dogodek v Turkovi gostilni. Doma je vzel cev, napolnjeno z eksplozivnimi snovmi in šel s Figljem do Turkove hiše, da se maščuje. Turkovi so že spali. S cevjo je v pijanosti ravnal tako nerodno, da mu je v rokah eksplodirala. Popokale so šipe v Turkovi hiši, Antonuttiju pa je eksplozija odtrgala desno roko. Antonutti in Figelj sta prišla radi tega pred tržaško poroto. Figelj je bil oproščen, Antonutti pa obsojen na 20 mesecev zapora. Eno leto mu je odpuščeno po amnestiji, ostanek je pa že presedel. 9E5E19 U IMIIGft JEias , ^e da se tajiti, da zimsko spanje nekoliko zabubi vsa tista telesa, ki si le ob •ajlepših solnčnih dneh upajo na svetlo, čakaj, bi torej isto ne veljalo za avtomobil. posebno za lepi dragoceni gosposki ivtomobil. Pa se zaleti v zeleno pomlad, 1 obnemore na cesti v veselje zavidnim ?ešce min v sveto jezo finih dam in mogočnih gospodov. Tako se je zgodilo tudi nedavno koloni mariborskih avtomobilov, ko je zadirala navzgor po Dravski dolini mimo Kamnice, skozi Selnico, naprej... Čudno •epo jih je bilo gledati, ko so se zbrali v Svoji raznovrstnosti, saj je bil zraven reprezentativni Crysler, magnatski Steber, ljubki Fiat, pridružila sta se tem Mogočnežem še dva ponižna. Opla, razdelila sl vlogi tako, da sta bili prvi za Prednjo, drugi pa za zadnjo stražo. Čudno lepo jih je bil ogledati, ko so zavodi tako simetrično razporejeni v zgodbo pomlad... In takrat se zahoče še staremu, a nekoliko umetniški navdahnjenemu Chev-roletu na pot in tudi po beli cesti mimo Kamnice, skozi Selnico In na bdi cesti je stal nepremično zadnji Opel in klical obupno svoj SOS. Omagale so mu peroti kakor drobnemu ptiču, ki bi se hotel meriti z veličastnimi orli. Chevrolet je usmiljen in je v svoji dolgi dobi in 30.000 klometrskl poti videl še vse huje neprilike, da bi ne pomagal, kjer je pomoč potrebna. Šlo je do prve restavracije in pri pogrnjeni mizi naj bi našla onemoglo poslednjo stražo kolona ob svojem povratku.... Pa tizabrni zopet najprej mali Opel, Za^rni in izgine, saj je vesel, da je sam VZtjržaI in ni omagal. Veličastno in dostojanstveno se priziblje rdeči Fiat, saj !e $e nov in takim se ne mudi; le, ko se je hotel postaviti predenj stari Chevro-mu je zaplapolala kri, da ga je odrinil in vozil pred njim. Pa mladi gospodje Imajo tudi svoje muhe, posebno če so v oližini lepih dam in ko se prebuja pom-lad — Kaj bi novi Fiat ne vzplamtel res v živem ognju?! Kaj zato, če je popadel najbližje smrten strah? Kaj zato. ce je bil tudi odslej sam invalid? »Noblesse oblige!« Tako si je mislil tudi dostojanstveni Crysler, si privezal Plata na vrvco ter ga previdno vlekel Proti Mariboru. Vrvca je bila pa presla- ba in Fiat je tiho zaostal, niti posloviti se ni utegnil od Cryslerja. Še le čez dolgo se je Crysler' zavedel, da ni rešitelja brez rešenca, zato se je ozrl, a ga ni zagledal nehvaležneža, ki se je poslovil brez slovesa in zahvalil brez zahvale. Še enkrat mu je hotel nuditi svojo pomoč, okrenil se je, a za mogočne gospode je tudi široka cesta preozka. Pravijo, da mu je bilo treba pomagati, da niso azgazile noge popolnoma v jarek ob cesti.... V jarku ob cesti pa je tarnal že Renault, saj mu je počilo srce, ko ni bil sprejet v kolono. Težko mu je bilo, res, pa kako mu pomagati. V svoji nesreči je bil vsaj sam, zavit v zgodnji večerni mrak, medtem ko je druge ponesrečence obsevala presvetla luč zdravih žarometov ____ »Vse bo dobro, vse bo dobro, ko zasije beli dan« tako si je mislil v svoji sivi modrosti stari Chevrolet ter hvili! Boga, da se vse to ni dogodilo ob paradni vožnji, ki je napovedana za Binkošti v Budapeš-o. Pa tudi siva modrost ni zaščitena pred nevarnostmi tega> življenja. Tudi stari Chevrolet je 14 dni pozneje v svojem pomladanskem vzhičenju prestavljal brzojavne drogove ob Pesnici, pač zapeljan od ovinkov, ki jih imate toliko i umetnost i ljubezen. Ko je sledil tudi temu večeru beli dan, bil je tudi stari Chevron let, junak med junaki, zopet na nogah in pripravljen tekmovati in pomagati brez ovinkov. .. Resnična zgodba mariborskih^ avtomobilov, resnični SOS, je povzročil strahu in jeze, pa tudi šegave zabave mnogim, zlasti pa dobrim prijateljem. Ameriški multimilijonar kot raziskovalec. Večkratni ameriški milijonar Vincenc Astor je sklenil, da odpotuje še ta mesec na Galapagos otoke, ki so postali zadnji čas slavni radi modernih Robinzonov dr. Ritterja In njegove žene, ki živita na teh otokih. Astor se bavi že deU časa s proučevanjem pomorske flore in favne. Galapagos-otoke namerava napraviti za bazo svojih raziskovanj. Stopil je v to svrho v zvezo s člani ameriške zoološke družbe in prirodoslovnega muzeja. V luki Miami stoji že pripravljena velika jahta, opremljena z vsem potrebnim za ekspedicijo L\ H kadar se zdravo dete sladko smehlja na čisti in ko sneg beli blazini Vsaka mati pa ne ve. da je zdravje male dece v veliki meri odvisno tudi od tega, da-li so perilo in plenice dovolj desinficirane t j brez bacilov Dečje perilo, oprano z Albus-Zvono milom ne samo da je čisto in belo ko sneg temveč je 'udi desinficirano. Zdravje svojih otrok varujete, ako uporabljate za pranje perila Albus ZVONO MILO Lltteraria Novi prevodi Ivana Cankarja v italijanščini. Profesor na realki v Mantovi, dr. Bartolomeo Calvi, ki je prevel in lansko leto v Turinu izdal Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« (II re dl Betai-nova), je nedavno dovršil še dva prevoda Cankarjevih del, in sicer njegovo Moje življenje« (La mia vita) in »Podobe iz sanj«. Oba prevoda bosta izšla še letos, in sicer najbrž v isti založbi kakor je izšel »Kralj na Betajnovi«, v So-cieta Editrice Internazionale v Turinu. Obema deloma je prof. dr. Calvi napisal obširna uvoda in razlago, s čimer je veliko pripomogel, da bosta tudi med Italijani dosegli tisto razumevanje, ki ju zaslužita. To bo že četrti in peti večji prevod Cankarjevih del v italijanščini. Prva drama mariborskega pisatelja na našem odru.. Kakor smo v naši rubriki svoječasno že poročali, je dr. Makso Šnuderl napisal dramo »Pravljica o rajski ptici«._ Delo je nedavno izročil upra- vi našega”Narodnega gledališča, ki ga je sprejela, in bo krstna predstava še v letošnjem gledališkem letu. Konflikt drame, ki jc v glavnem psihološkega značaja, tvori nenadejana vrnitev vojnega ujetnika iz Rusija. Ujetnik, ki je v tujini in odrezan od doma sanjal, o svoji ženi, jo najde poročeno z drugim in »petje rajske ptice« se razgubi, realnost ubije sen in drama se konča v tragediji. Delo ho režiral g. Vladimir Skrbinšek, igrali pa bodo gdč. Kraljeva, gdč. Starčeva, gosp. Skrbinšek in g. Daneš. To bo prva drama mariborskega pisatelja v našem mariborskem gledališču. Premijera bo koncem aprila alPv začetku maja. »Samorodnost«. Nedavno je izšla v Ljubljani prva številka nove kulturno-literarne revije, katero je pričel izdajati g. Ivo Sever, znan po svoji študiji o Otonu Zupančiču in »Delih novoborcev«. Njeni prispevki so večinoma iz peresa zdajatelja samega, sodelujejo pa Še Oton Berkopec, Ivan Mrak itd. Razen tega je objavila prva številka tudi začetek spominov Riharda Jakopiča, kar e dalo povod za mnoge polemike in li-teramo-kulturne spore. Revija je v našem slovstvu in publicistiki pravi uni-kum. Nova redna knjiga »Modre ptice«. Nova književna družba »Modra ptica« bo izdala za Veliko noč svojo tretjo knjigo prevodov iz svetovneoa slovstva, in sicer Johna Galsworthyja »Temni cvet« v prevodu Otona Župančiča. Iz družinskih in mladinskih mesečnikov. V tretji letošnji številki »Zenskega sveta« piše dr. V. Burian o Emi Destino-vi, Avgust Pirjevec objavlja Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi, Pavla Lovšeto-va poroča o »Domovini v tujini«, Ange« la Vodetova o privatnih namešoenkah’ drugod in pri nas, Ivanka Cizljeva o hi-gijeni stanovanja, Mara T. B. o Dunaju, mestu otrok in Angela Vodetova o raznih ženskih uprašanjih. Anka Nikoli-čeva nadaljuje svojo povest »Gospa Marina, pesmi pa objavljajo Kristina, Tea B. Abb. in Radivoj Rehar. — Aprilska številka »Domačega Prijatelja«- objavlja, poleg številnih slik, Františka Langerja noveleto »Slepci«, G. VyskočiIovo »Velikonočno povest«, Iva Peruzzia sestavka o Zorku Prelovcu in dr. Ivanu Karlinu, F. D. sestavka o Slavku Ostercu in Matiji Bravničarju in nadaljuje Fredčri-ca Mausensa roman »Živa blagajna«. Med drobnim tiskom prinaša referat Mirana Jarca o Kreftovem romanu »Človek mrtvaških lobanj«, »Pogovor o novih knjigah« itd. — Mladinska revija »Naš obzor« ima na uvodnem mestu dr. Ivana Laha »Odhod«, odlomek iz njegove »Knjige spominov« (Fronta). Poleg tega pa nadaljuje Jacka Londona povest »Na snežni gazi« in objavlja celo vrsto poljudno znanstvenih sestavkov iz tehnike, polarnih ekspedicij, športa itd. Opremljena je z lepimi slikami naših planin in mnogimi ilustracijami. —- Četrta številka novega »Našega roda« vsebuje: VI, Korolenka (prevel I. Vouk) »V grobnici«, Karla Široka »Pustni torek«, Fr. Milčinskega humoresko »O Poldrugem Martinu« ter več za deco namenjenih lažjih sestavkov iz raznih področij znanstva. — V osmi številki »Vrtca« objavljajo pesmi: Ksaver Meško, Gustav Strniša, Danilo Gorinšek, Silvin Sardenko, Svjatoslav in Griša. S prozo so zastopani: Lea Faturjeva, Erna češnik in Leopold Podlogar. Nove brošure. Izšle so sledeče nove brošure Tiskovne zadruge v Ljubljani: Zbirka zakonov (35. snopič): Zakon o organizaciji finančne uprave; 36. snopič: Zakon o učiteljiščih, zakon o narodnih šolah, zakon o učnih knjigah za narodne in meščanske šole, učiteljišča ir srednje šole; 37. snopič: Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o banski upravi, zakon o praznikih; 38. snopič: Zakoni, tičočl se poljedelskih panog; 39. snopič: Zakon o zaščiti avtorske pravice in zakon o državnem sodišču za zaščito države. Naša zona v Solunu je minolo leto glasom novih statističnih podatkov funkcijonirala i v pogledu tranzita i v pogledu Izvoza v Grčijo za 25% boljše nego v 1. 1928. Grške carinske oblasti so šle našim trgovcem in izvoznikom zelo na roko- SlfiB % wmmmnssam MaHfiorskt V F C F P V ! K 7utrs Mariboru, dne 12. III. 1930 m m iiBiiMiinBMMiumiiTnriT n . i Liudje, ki se nikdar ne umivajo ALTAJCI NAJBOLJ UMAZANI NAROD SVETA. NITEV IN SMRT. — NJIHOVE ŠEGE, ŽE- Globoko v srednjem Altaju (gorovje | na meji zapadne Sibirije in Mongolije) žive čudni ljudjd v priprostih kočah. V koči pred ognjem, ki ne sme nikdar u-gasniti, sedi žena z otrokom na rokah. Ne giblje se, strmi v jpraznino, kakor da je iz kamna. Dim od ognja uhaja zgoraj skozi odprtino, ki nadomešča dimnik. Zena z otrokom je zavita v dim. Njen mongolski obraz zrcali pokorščino in ravnodušnost, celo nekaj globoke ' modrosti. Koča ima obliko sladkornega klobuka in ima devet lesenih stebrov, kakor Veliki Altaj vrhov. Vrednost koče znaša 15 rubljev. Stene so iz kož, na njih vise vreče z živili in orodjem. Po številu vreč se sodi bogastvo lastnika koče. Tudi visi po stenah polno trakov: svetlih, ki privlačijo dobre duhove, temnih, ki preganjajo hude duhove. Gorje mu, komur v koči ugasne sveti ogenj, strašna nesreča bo prišla nadenj. Nad ognjem visi velika rešetka, v kateri se suši sir iz kozjega mleka. Nesnaga v koči je nepopisna. Altajci so lahko ponosni na to, da jih računamo za najbolj umazani narod sveta. Mila ne poznajo, dasi jim ga ponujajo potujoči trgovci iz Rusije. Je že mnogo, če si Altajec obraz samo z vodo poškropi, če to sploh stori, potem kvečemu enkrat v mesecu. — Umivati posodo je za Altajca smrtni greh. Sreča zapusti kočo, kjer se umije samo en lonec. Lahko si mislimo, koliko nesnage se nabere tekom desetletij. Naravno, da divjajo med Altajci vsled tega neprestano strašne epidemije. Tra-hom in sifilida pokončujeta narod. Sovjetska vlada poskuša narod poučevati, dozdaj brez vidnih uspehov. Altajec nosi obleko in perilo, dokler na njem ne segnije. Kožuh obleče, ko se prične zima, in ga ne odloži skozi celo zimo. Ko pride spomlad, odreže najprej samo en rokav, nato drugega, in šele junija odvrže celi kožuh. Življenje žene je pri tem narodu strašno: žena ni človek, ampak samo predmet, ki je v hiši neobhodno potreben. Mož, len in brezskrben, zvali vse delo na ženo. Žena mora čuvati večni ogenj, mora molzti, kuhati čaj, kuhati vodko, šivati obleke, sekati drva, sedlati konje, če dobi otroka, jo najprej namažejo s konjsko mastjo, menda edino higijensko dejanje Altajca. Otroka »krstijo« tako, da ga polože v vročo mesno juho, ki jo (potem zavžijejo. Tudi pozneje včasi »čistijo« otr5ka na ta način, da ga polijejo s čajem, ki ga potem spijejo. Včasi vržejo otroka v ogenj, da zgori, kar ni nič nenavadnega. Če pa je otrok to prestal, je s tremi leti že tako močan, da z lasom lovi teleta. V starosti 6 let je altajski deček že oborožen s pušico in lokom in hodi na lov. Z desetim letom je altajski deček drzen jahač, s 16. letom pa je njegova »izobrazba« končana in popolna. Altajci so gostoljubni, dobrodušni, molčeči in potrpežljivi. Vkljub nehigijenskim prilikam mnogi doživijo visoko starost. Smrad pa, ki uhaja od njih, je tako strašen, da Evropejcu postane slabo. Altajci ne poznajo sladkorja, ne sočivja. Jedo meso brez soli, pijejo čaj, ki ima bolj okus po sredstvu za bljuvanje, pijejo pa tudi vodko svoje posebne produkcije. Vodke popijejo silne množine, potem pa postanejo zgovorni, bahavi in vsiljivi. Altajec smatra življenje za igračo. Nevesto mora ženin ugrabiti, kar vse skupaj je dolga procedura. Sorodnik ženina ima težavno nalogo, da obvesti o tem očeta neveste. V to svrho obleče dva kožuha — to spada tam k bontonu! — in gre k koči nevestinega očeta. Vse-de se na prag in čaka cel dan. Najstrašnejše psovke lete iz koče na njegovo glavo, tudi ga pretepajo — on mirno posluša in trpi — saj dva kožuha sta mu dovoljna zaščita. Šele proti večeru sme zapustiti prag in se vrniti domu. Drugi dan pride že več zastopnikov ženina, ki prinesejo seboj zadostno množino vodke. Oče neveste se baha in laže, kolikor more. Pripoveduje o svojih velikanskih čredah živine in o svojem prastarem po-kolenju. Ko po dolgih pregovarjanjih končno pije vodko, sklenejo mir.'Potem govore o doti in odkupni svoti. Doto prinesejo — in prične se zadnje dejanje: poročna slavnost. V vasi ženina se zbero pozvani gostje. Vsak gost mora prinesti vodko seboj. Samo starši neveste ne smejo priti zraven. Hitro zgrade novo kočo (jurto) in starešina iz rodu ženinovega zažge v njej novi večni ogenj. Pripeljejo nevesto. Prvič v življenju jo počešejo, razna golazen kar frči krog njene glave. Lase ji spletejo v dve kiti. V tem je vsa ceremonija. Da bi nevesto malo umili, na to ne misli nihče. Pride zabava: ples, petje, rokoborbe, pripovedke. Povabljen je tudi šaljivec, ki mora skrbeti za zabavo in kraval. Vodka se pije v ogromnih količinah. Drugo jutro delata novo-poročenca oficijelne obiske. Zanimivo je — in marsikomu se bo zdelo neverjetno, pa je vendar res! — da se zgode slučaji, ko je stara nevesta 17 do 18 let, ženin pa komaj 8 do 9 let. Ako postane žena že v prvem letu zakona mati, pravijo, da je poskrbel za to dobri duh Llgen. Altajska morala tudi dovoljuje ženi oficijelnega »hišnega prijatelja«, dokler je njen mož še otrok. Ko je pa mož stopil v moško dobo, si lahko vzame še eno ženo. Tako se razvija med Altajci poligamija. Zanimivo je, da umrlega Altajca pokopljejo — na drevesu. »Oni svet« si predstavljajo ti primitivni ljudje kot kopijo svoje dežele, samo da je tam večno poletje s krasnimi travniki, mnogo živine. vedno dovolj vodke in večni mir. Kako ilvi moderna turSka žena? BORBA ZA ENAKOPRAVNOST. — UDEJSTVOVANJE V VSEM JAVNEM ŽIVLJENJU. Turske žene so bile še do nedavna žrtve okamenele tradicije, niso imele nika-kih pravic ne v javnem in ne v zasebnem življenju. V vsem so se morale pokoravati svojim možem, oblačiti se po najstrožjih starih predpisih, z moškimi sploh niso prihajale v stik razun z onimi, ki so jim bili določeni kot možje. Zaprte so bile v haremih, pa tudi duševno so bile takorekoč v ječi, ni bilo preskrbljeno niti za najpriprostejšo njihovo izobrazbo. Zato se tudi niso za nič zanimale, živele so v popolni duševni monotonosti. Turška žena je pač bila gospodinja, toda v bogatih hišah niti tega posla ni vršila, ker so ga vršile druge osebe, v siromašnih hišah pa je bilo gospodinjstvo tako primitivno urejeno, da ni zahtevalo mnogo časa, povrh je pa tudi del teh skrbi — zlasti nakupovanje na trgu |n drugo — odpadlo na moža, PRAVI FRANCK: vedno odltfna kakovost! j Vse te reforme so povzročile v kratkem času velike spremembe v življenju turških žen. V njih se je pojavljala vedno večja želja po znanju, v velikih množinah pohajajo v srednje šole in na univerze, ne samo zato, da lažje zaslužijo, ampak iz interesa in želje po izobrazbi. V Carigradu je danes že 6 žen odvetnic, zelo mnogo zdravnic, zlasti pa veliko žen, ki so študirale socijologijo. Največ je učiteljic. Najdemo jih tudi že v vseli uradih in poklicih: prodajalke, stenoti-pistke, knjigovodkinje, korespondentke itd. V upravi tobačnega monopola je frog 500 žen in deklet, v tobačnih tvor-nicah krog 10.000. Plače imajo nekoliko manjše nego moški, s čemur pa niso zadovoljne in ustanavljajo svoja ženska društva, ki za enako delo zahtevajo ena-ce plače. Tudi se uvaja polagoma zaščita žen-delavk, zlasti delavk-mater. »Liga turških žen« se bori za popolno rav-nopravnost žen v dolžnostih in pravicah. Zadnji čaš se dela tudi na tem, da se u-vedejo žene v varnostno službo in je v to svrho bila pozvana v Carigrad poveljnica ženske policije v Londonu Mary S. Allan. Liga tudi dela na tem, da za- Tudi mladoturški pokret ni spremenil življenja žene. Moški so dobili popolne politične pravice, žene pa so ostale še naprej brezpravne. Večja sprememba v njihovem življenju je nastala po vojni. Med vojno, ko so moški bili na bojiščih, so imele žene nele z gospodinjstvom več posla, ampak so morale prijeti za delo tudi izven hiše, da so kaj prigospodarile. Potreba jih je gnala v razne urade, v trgovino, za katero so pokazale veliko sposobnosti. Končno je prišlo do velikega preokreta. Padla je koprena z njiho vih lic, žene so bile vpeljane v javno življenje, ne še sicer kot enakopravne z moškimi, ker še nimajo glasovalne pra vice pri volitvah v narodno skupščino, pri občinskih volitvah pa jo že imajo. Pripuščene so tudi k izobrazbi, da, celo prisiljene so, da si pridobe vsaj najprirni-tivnejše znan** ščiti mlada neizkušena dekleta in da onemogoči trgovino z belim blagom. Posebno skrb pa posveča vdovam in onim ženam, ki sta jih siromašnost in neznanje pritirala v največjo bedo. »Liga turških žen« se ne bori samo za ženske pravice in za materijalno osiguranje žensk, ampak ženske tudi priganja k izobraževanju v vsakem slučaju, ne samo za slučaj potrebe, da se prehranijo. Skrbi za to, da tudi odrasle žene nadomestijo v izobrazbi, kar so v mladosti zanemarile — bodisi po lastni krivdi ali brez nje. V zadnjem Času je število ženskih organizacij v Turčiji silno naraslo. Poleg društva učiteljic je še več drugih društev, ki skupno delajo zlasti tudi na propagandi štednje in pa na tem, da vsi državljani krijejo' svoje potrebe z blagom, ki je doma izdelano, ne pa z dragim inozemskim blagom. Zlasti vodijo propagando proti uvažanju luksuznih predmetov. To je vsekakor' dokaz, da je moderna turška žena odločno stopila v javno življenje in s tem v novo dobo svojega razvoja. Iz črasou pokore Postni spomini. Proti veliki noči vse hiti staro in mlado, ter se zateka k odvezujočim spovednicam, da odloži grešno breme, ako ga ima na rami. Duhovniki opominjajo vljudno, ostro, da brez spovedi ni odveze grehov in večnega zveličanja. Na deželi imamo tudi spovedne listke, po katere mora priti verni kristjan v župnišče. Beli so in pri spovedi se zamenjajo za rdeče, ki se potem vrnejo kot potrdilo o opravljeni velikonočni verski dolžnosti. Kdor ne pride po listek, je zaznamovan. Pa jih je mnogo, ki že imajo v imeniku vrsto belih lis. Ti se izgovarjajo, češ: »Kaj mi je treba še pobotnice za s pokoro odslužene grehe, zakaj pa v mestu tega ni. Kdor občuti potrebo, olajšati si vest s spovedjo, pa gre k frančiškanom ali kapucinom, pa ga nikdo ne vpraša po listku.« Tako sem slišal že večkrat tarnati možake na kmetih. Ali imajo prav ali ne, to je njihova stvar. — No, pa skoro sem pozabil, kaj sem hotel povedati: Bilo je ob postnem času, v dneh pokore, ko vsak verni rimski kristjan rad ali nerad ponese svoj ob zapeljivem pustu nabrani košek grešnih drobtinic k sočutnemu spovedniku. Grešniki poznajo usmiljene spovednike kakor berač darežljive gospodinje. Pa je bilo, da je prišel nepoboljšljiv uzmovič k takemu staremu strpnemu gospodu k spovedi. Bilo je ob misijonskem času, ko se je treba poslužiti radi številnih spovednikov tudi odprtih nezamreženih spovednic. Uzmovič je že poznal starega spovednika, u-pokojenega duhovnika iz sosedne župnije, da rad vmes ponoslja, se briše, uro pa da položi na deščico ob strani in večkrat kazalec z očmi pobrskne. Pa začneta. Tatinski grešnik našteva smradne bombe iz svoje temne dušne globine, duhovnik potrpežljivo posluša na uho. — Mali odmor, ponoslja, pogleda na uro in se snaži z robcem, da si skoro oči zakrije. Uzmovič spretno porabi priliko, sune uro z deščice in jo smukne v žep. Spovednik zopet nastavi uho in navihanec razvija naprej svojo grešno procesijo. Pa pove med drugim, da je nekomu juro ukradel. »Pa jo daj nazaj!« — »Nate 1 jo!« _ ponuia nepridiprav uro spovedni- ku, moleč mu jo pod nos v zaprti pesti. »Kaj jo meni ponujaš, onemu jo daj, kateremu si jo ukradel!« — Malopridnež urno vtakne uro nazaj v žep, pa zma-gonosno pridene: »Saj sem mu jo ponujal, pa je noče vzeti nazaj.« — »Če jo noče vzeti, pa jo obdrži!« Le še par grešnih orehov, poduk duhovnika, križ, odveza — Amen in navidezno skesani sunkar se pripravlja k mizi Gospodovi. A neki manjši grešnik je opazil žongliranje z uro ter opozoril takoj cerkovnika, ki je nato povabil grešnika na postno konferenco v sakristijo. Vedno glasnejša razprava, kmalu pride tudi spovednik. — »Ti zgubljeni človek, kaj si storil!« — Zvitorepec se zagovarja: »Saj sem vam ponujal uro, pa je niste hoteli vzeti in dali ste mi odvezo!« — »Kar sem dal in kar sem odvezal, sem odvezal. Pa ure ti nisem dal, to je bila pomota. Pojdi in ne greši več!« — jo končal duhovnik. Ali je bil uzmovič tisto jutro »špižati«, pa ne vem. Postni popotnik. Nove izkopine u Herfculanu Na veliki četrtek bodo slovesno odkrili znameniti vhod k izkopinam v, mrtvaško mesto Herkulanum. Gotova je tudi že dovozna cesta in okrašena z lepim drevoredom. Med tem pa še vedno marljivo nadaljujejo z izkopavanjem tega starodavnega mesta, katero je 1. 79 pred Kristovim rojstvom zasula lava vulkana Vezuva. Viden je že skoro ves del mesta, ki leži ob morju. Sedaj skušajo odkopati mestno kanalizacijo, ki je še v zelo dobrem stanju. Tudi poprava neke veličastne starodavne hiše je že izvršena. Palača je bila gotovo last kakega bogatega trgovca, ki je preživljal tu poletne mesece. Stene so vse obložene s krasnimi freskami, tla so iz samega mozaika. Na vrtu hiše so odkrili celo še dobro ohranjen vodnjak. Huda toča je padala pretekli teden nad Subotico in okolico ter napravila velika opustošenja na posevkih in po vinogradih. Toča je padala celih 15 minut in so bila zrna debela kot lešniki. Polja so bila na debelo pokrita s točo. Skoro 75% sadnih dreves je bilo uničenih. MarTfiorsM VTtCERNTK TuTra «WMBM I Šport ISSK MariborjSK Celie. Jutri ob 14.30 nastopita v Ljudskem vrtu v semifinalni tekmi prvaka Celja in Maribora, SK Celje in ISSK Maribor. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu in bo sodil g. dr. Planinšek. ISSK Maribor, nogometni odsek. Postava moštva je razvidna na oglas- 0i deski v garderobi. Načelnik. SK Železničar, nogometni odsek. Postava I. moštva, ki igra proti SK Olimp, Celje: Mabainc, Konrad, Wagner, Ronjak, Frangeš, Bauer, Pišof, Konrad, Heller, Bačnik, Antoličič in Pezdiček II. Vsi navedeni morajo biti točno ob 13. uri na glavnem kolodvoru. Razerva igra ob 13.15 proti ISSK Mariboru. Mladina po tekmi SK Celje:ISSK Maribor. Za postavo imata skrbeti kapetana Jančič in Seničar. Načelnik. Graški rokometaši v Mariboru. Znani Grazer Sportklub odigra jutri ob 14.30 na igrišču SK Železničarja prijateljsko tekmo z SK Železničarjem. Sodil bo g. inž. Koudelka. Nacionalni lahkoatletski miting priredi ISSK Maribor dne 29. maja. Zbor nogometnih sodnikov razpuščen. Jug. nogometni savez je ZNS razpustil ter sklical izreden občni zbor za 13. aprila v Beogradu. Kosti lana Žižke fz Prage se poroča: L. 1910 so pri preurejanju stolne cerkve v Časlavi na Češkem našli kosti, o katerih so po nekem kasneje za falzifikat spoznanem latinskem napisu domnevali, da so to kosti slavnega huzitskega vojskovodje Jana Žižke. Čeprav so bile okolščine, pod katerimi je bilo okostje najdeno, zelo 6umljive, pa je tedaj profesor češke univerze Matiegka, vprašan za strokovno mnenje, ugotovil, da so to dejanski o-stanki okostja Jana Žižke. Toda razni češki zgodovinarji so bili že tedaj silno skeptični; Sedaj, torej čez 20 let, pa jo objavil ravnatelj češkega narodnega gledališča, dr. Guth, študijo, v katerem o-značuje tedanjo najdbo kot brez vrednosti. Vse govori proti temu, da bi šlo za okostje Žižke. Vsa najdba ni nič drugega kakor sleparija, na katero se je fal- zifikator dobro pripravil. Guthova študija je izzvala seveda takoj po objavi živahen odmev po časopisju. Prof. Matiegka izjavlja sedaj v »Večeru«, da je še sedaj prepričan o tem, da je šlo pri najdbi dejanski za okostje vojskovodje Žižke. Lobanja ima namreč na levi očesni votlini znake, ki popolnoma soglašajo s tem, da je bil Žižka na levem očesu slep. Kakor znano, je izgubil Žižka levo oko že v mladih letih in je bila zato leva očesna votlina manjša. Besno oko je izgubil šele v starosti, tako da je ostala desna očesna .votlina normalna. 50-letnica prue polarne ekspedicije z ladjo Dne 24. tm. bodo po celi Švedski proslavljali petdesetletnico povratka švedskega parnika »Vega« v Stockholm izza potovanja ob severni obali Evrope in Azije. V ekspedicije so sodelovali štirje švedski učenjaki in več tujcev. Vodila sta jo švedski raziskovalec Nordenskjold ih mornariški častnik Polander. Stroške ekspedicije so krili švedski kralj Oskar II., švedski trgovec Vikson in ruski raziskovalec Sibirjakov. Jadrnica je krenila na pot 22. jun. 1878 iz pomorske baze v Karlskroni na južnem Švedskem in je 17. julija plula mimo Trosoea na Norveškem. Mimo rta Čeljuskin je plula 19. avg., koncem avgusta je bila med rtom Dečnjava in Behringovo ožino. Ekspedicija je morala ostati čez zimo v Koljušinovem zalivu do meseca julija 1879. V Jokohamo je prispela 1. sept. Tako je ladja »Vega« prvič v zgodovini izvršila polarno potovanje in obkrožila evropski in azijski kontinent na severni strani. Tekom potovanja ni noben član ekspedicije niti umrl niti obolel in ladja ni imela nobene havarije; Dne 24. jul. 1880 se je ladja vrnila v Stockholm. Švedi bodo proslavili to pot »okoli sveta« letos kot 6den najvažnejših dogodkov v zgodovini švedskih raziskovalnih ekspedicij. — Prestolonaslednik Gustav Adolf bo' ob tej priliki odkril spomenik, ki bo postavljen v spomin na slavno švedska ladjo »Vega«. Due usmrtitui u Rngiiji V kaznilnici Malestone so obesili te dni Harry Foxai ki je zadušil svojo mater, nato pa zažgal sobo, v kateri je ležala. Ta strašni zločin zverinskega sina je bil pred meseci predmet obširnega razpravljanja v časopisju in javnosti. Med razpravo na sodišču je bilo ugotovljeno, da je Fox samo zato zadavil svojo mater, da bi se polastil zavarovalnine v znesku 3-000 funtov šterlingov, za katero je bila mati zavarovana. — Istega dne so v Belfortu obesili nekega Suhmana, ki je bil radi zavratnega umora nekega pismonoše obsojen na smrt. Če se žena izdaja za mlajšo... Neki Nemec iz rajha je v Carigradu poročil bogato Turkinjo* Kasneje pa je doznal, da je žena pri generalnem konzulatu, pred katerim je bil zakon skle- njen, pokazala potvorjen rojstni list, v katerem je za tri leta mlajša. Mož je pri sodišču v Nemčiji vložil tožbo proti veljavnosti zakona, češ da je ne bi poročil, če bi bil vedel, koliko je v resnici stara. Zena pa je v odgovoru na tožbo navajala, da si je napačni rojstni list dala napraviti že davno poprej, ko se je nameravala poročiti z nekim mladim možem, kateremu je šlo bolj za njeno mladost nego za njeno doto. Njenemu možu pa ie šlo za njeno premoženje, ker je celo njeno doto zapravil v enem letu. Sodišče se je znašlo pred težko nalogo. Razsodilo pa je, da je z ozirom na okolnosti moža res šlo predvsem za njeno bogastvo, zakaj tudi pri navedbi prave starosti bi še vedno bila za 2 leti starejša od njega. Zato je tožbo moža zavrnilo. Bogataška torej sme bodočega moža varati glede svojih let. Izpopolnitev železniških zvez v Južn) Srbiji. Za progo Bitolj - Prilep, ki bo izroče-na prometu 1. maja, so bili te dni dobavljeni tovorni vozovi preko Soluna. Minister za promet je odredil nadaljevanje trasiranja proge Prilep-Veles, ki bo dolga 200 km in bo izgrajena v treh letih. Dobri izgledl. »Profesor je izjavil moji ženi, da se bo odrekel vsakemu honorarju, ako bi jaz umrl za operacijo.« »Potem si pač lahko vesel, kajti za* sttonj ta skopuh ne napravi nič.« ■;v: ' • 7;t. Mirne 29 Din Mka 19 Potice, šartlje in velikonočno pecivo dobite v parni pekarni Čebokli, Maribor, Glav-• ni trg 9. ___________________________ 1090 Opremljeno sobo takoj oddam solidnemu gospodu. Cankarjeva ulica 8, Maribor. 1098 Bizeljčana (Sromlje) od dr. Klemenčiča toči Mariborski dvor (Oset). Došel je tudi Jeruzalemčan. 105S Entlanje, popravila svilenih nogavic po najnižjih cenah prevzame iz prijaznosti trgovina klobukov, Hobacher, Aleksandrova cesta 11. 1049 Za izdelovanje plaščev, kostumov in vsakovrstnih oblek po najnižji ceni se cenjenim damam priporoča modni salon Trg Svobode 1. tflchel Zčvaco £u(kcecija tBacgia Zgodovinski roma« 70 Vsi so se spogledali, presenečeni in negotovi. »Gospodje,« je nato nadaljeval Giovanni Malate-testa, »prav kakor knez Manfredi, prav kakor vi vsi, tako sem tudi jaz ganjen nad položajem mlade grofice... In dodati moram, da je moj prejšnji predlog v tesni zvezi z drugim predlogom, ki ga hočem staviti... Govorim vam odkrito, kaor svojim bratom... Ničesar vam nočem prikrivati« Te besede je govoril Giovanni Malatesta še z večjim čuvstvom. Več mlajših mož, ki so bili v zborovanju, ga je merilo z iskrečimi očmi. kakor da so že uganili njegovo misel. Kar se tiče Primavere, ie bil njen nemir tako očividen, da je stopil knez Manfredi v njeno bližino, kakor da bi jo hotel pomiriti. Toda Gio- asni Malatesta se je bil obrnil k njej: X »Draga Beatrice,« je dejal razburjeno, »draga in l"bljena grofica, vi ste v resnici naša poveljnica, vi ste duša vseh naših duš. Vaša mladostna hrabrost nam ie dajala ognja, vaše besede so pa budile nado ... In psi naj požro moj jezik, če sem govoril ali če go- vorim besede, ki vas žalijo.« »Ne žalite me. Giovanni Malatesta!« »Torej!« je dejal mladi mož z večjo močjo. »Kar flas je tukaj, smo pripravljeni umreti za vas. ako bo treba... Menim, da je to beseda, ki najprimerneje izraža vdanost vseli teh gospodov in mojo!... Grof Altna nas je zapustil... Toda zapustil je tudi vas, Beatrice... Ko sem predlagal, da ga izobčimo od vseh čisti, sem vštel med nje najlepšo... čast očeta!... Soglašam s tem. da se ta odlok preloži... Toda treba je, da ima naše podjetje poveljnika... moja, ki more iti v boj... Grof Alma mora dobiti svojega namestnika... Gospodje, in vi, Beatrice, poslušajte moj predlog.« Ža trenotek je mladi mož premolknil. Morda ga je premagala razburjenost. Nato je med slovesnim molkom izpregovoril: »Predlagam, da čakamo tri dni. Ako se čez tri dni točno do te ure grof Alma ne vrne. bo izobčen... Ali sprepmate?« »Sprejemam!« je dejal knez Manfredi. »Sprejemamo!« so ponovili zbrani, poveliniki. Primavera je povesila glavo kakor v znamenje. da se vdaja v to rešitev. »V tem slučaju pa,« je povzel Giovanni Malatesta, »smo čez tri dni brez poveljnika. In grofica Beatrice bo sama... čisto sama... v mestu, ki mu vsak hip preti oblega... Naše podjetje mora imeti poglavarja... Beatrice mora imeti zaščitnika...« Primavera je prebledela še bolj. »Tega poglavarja, tega zaščitnika naj določi Beatrice še danes... Čez tri dni točno ob tej uri. ako se grof Alma dotlej ne vrne v našo sredo, postane tisti mož, izbran izmed tolikih slavnih poveljnikov, vrhovni načelnik našega podjetja in soprog grofice Beatrice... Povedal sem,« Zinedeno mrmranje je vstalo od vseh strani. Mnogi izmed teh veljakov so na skrivnem ljubili mlado grofico; marsikatera roka je nervozno poigravala s paradnim bodalom, ki se je opirala nanj. In mnogo plahih, mnogo temnih pogledov se je obračalo na Malatesta, ki se je zdel že naprej določen, da postane skupni vrhovni poveljnik in soprog Primavere... V tisočeri burji čuvstev se je deklica z izgublje-^ nim pogledom ozirala po zborovalcih. Vstala je in dejala s slabotnim glasom: »Dragi gospodje, predlog Giovannija Malatesta me je prestraši! in iznenadil.« »A vendar ie ta predlog pameten!« je reklo vec glasov. ^ ,, . . Primavera je spoznala, da ce se ne vda, je izgubljen namen, ki se mu je posvetila... Solza je zatrepetala na njenih trenalnicah... Nagla slika ii je šinila mimo oči... Zagledala se je v dišečem oljko-vem gaju, poleg potočka, ki ga je preskočil mlad vitez, da ji poljubi roko... Toda naenkrat se je pomirila... V njen pogied se je vrnil tisti nepopisni izraz smelosti, spojene z milobo, ki jo je delal tako mikavno. »Dobro.« je dejala, »sprejemam!« »Dragi gospodje in prijatelji, tisti, ki ga izbiram — ker ste mi naložili čast te izbere — za poveljnika nas vseh in za svojega soproga, je on, ki navdaja vas vse z zaupaniem, spoštovanjem in ljubeznijo, on. ki je zares sposoben združiti mnenja tolikih tako odličnih mož ... Knez Manfredi...« Gromovit vivat je sprejel te besede. Enoglasnost navzočih je spoznavala v knezu Manfrediju poglavarja. vrednega pokorščine tako v posvetovanju kakor na bojišču. Samo dvoje ali troje jih je prebledelo od nevo-Ije. dasi niso ugovarjali. Med njimi je bil Giovanni Malatesta Knez Manfredi že v prvem trenutku svojega presenečenja ni mogel prikriti veselja, ki mu ga je povzročala izbira Primavere. Stopil je proti grofici Beatrice, sklonil svoj visoki, za težke oklepe raščeni stas, prijel za roke tisto, ki jo je mogel smatfati za svojo zaročnico, in jo poljubil. Primavera je vzdrhtela od tega poljuba... Megla je zbežala preko njenega krasnega čela... Česa je deklica upala? In zakaj se je sključeni starec zamrmral: »Bodite blagoslovljeni, draga Beatrice, da ste prihranili za moja stara leta toliko veselje... Gledal sem vas za svojo hčer... vi pa hočete, da sem vaš soprog... To je zame velika slava, in dasi imam bele lase, vendar vam prisegam, da jih nihče ne bo zapazil odslej, ko ste jih vi ovenčali z ljubeznijo!...« Starec se je vzravnal. Obrnjen k zborovanju, oči v plamenih, široke rame dvignjene in prsi izbočene — tako se je zazdel ves poln moči. ko je vzkliknil: »Sprejemam dvojno čast. ki se mi izkazuje. Gospodje, zdaj imenujem Valentina Ricardo za poveljnika naše konjenice in Triulzija de Piombino za poveljnika naše pehote. Rodrigo d’ Imoia, Giovannija Malatesto in Giulija d’ Orsini pa imenujem v vojni svet...« Množica poveljnikov je vstala ter odobrila ta imenovanja in pozdravila Primavero z grmečimi vivat- klici. Trije dnevi so minili. Knez Manfredi je bil razposlal jezdece na vse strani, da šo preiskali monte-fortsko okolico v okrožju večih milj: toda vse iskanje je bilo zaman. Izdajstvo grofa Alma je bilo torei očitno.' Četrti dan so zapeli zvonovi na ves glas. fanfare so zazvenele na trgu pred palačo: mnogoglava. hrumeča, vesela množica se je gnetla po trgu in po sosednjih ulicah. Opoldne se je prikazala na vrhu monumentalnih stopnic grofica Beatrice d’ Alma. obdana od svojih dvorjanic, in za njo vsi gospodje iz grofovske palače. Knez Manfredi ji je podal roko. Neizmeren klik pozdrava jih je sprejel. Knez in Beatrice sta polagoma stopala po stopnicah, pogrnjenih z bogato preprogo, on ves siioč od radosti, ona vsa bleda v svoji dragoceni obleki iz belega brokata, zlati venec na bogatih plavih laseh, podobna vladarici, ki pojde otvarjat sijajno ljudsko slavnost... In ta ljudska slavnost je bila njena poroka. (Nadaljevanje sledi.) Siran S. Maribor^! V F C E R NIK Jutra V M a t! b o t ti, dne 12. III. 1930i. Najstarejši zavod za črkosllkarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190?. Odlikovan 1, 1922 z zlato medajlo. Gustav Philipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Velikonočne šunke! Svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi drugemu kupojočernu občinstvu naznanjam, da je prva pošiljka prvovrstnih šunk došla. Drugo, večjo pošiljko dobim jutri. Teža šunk od 2 do 8 kg. Obenem priporočam vsakovrstne sire, salame itd. Josip Šinigoj, trgovina z delikatesami, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 1051 Motorno kolo 350 cmn znamke Sarolea proda za 6500 Din Motoklinika, Maribor, Taborska ul. 8. 1066 Prodajam izredno poceni: jedilnico, postelje, vložke, omare, umivalnike, ogledalo, lepe moške in ženske obleke, čevlje, otroške plaščke. Starinarna Peteln, Orožnova ulica 1, poleg glavne pošte. 1089 Močnega vrvarskega vajenca sprejme proti plačilu takoj K. Baum-kiroher1, vrvarna, Maribor, Aleksandrova cesta 83. 1069 Sobo- in črkosNkanje izvršuje po ceni, hitro hi okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2281 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. 'Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Vse vrvarske izdelke, . kakor vrvi za perilo, štrange, gurte, vsakovrstne mreže, motvoz in vrvi vseh dimenzij in dolžin prodaja po najnižji ceni K. Baumkircher, vrvarna, Kopališka ulica 2. (Scherbaumov paviljon.) 1068 Zakonski par brez otrok išče za Dalmacijo boljše dekle. Znati mora vsa hišna dela. One, ki govore razen hrvatskega jezika tudi nemški jezik, imajo prednost. Dekleta ne čez 25 let stara, ki si žele priti v dobro hišo, naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače in s sliko do 20. aprila na naslov E. G. Split, Matija Gubca 44, pritličje, levo. V ponudbi naj navedejo tudi, kjer so zadnja leta službovale. 1095 Opremljeno sobo oddam. Aleksandrova cesta 48. 1073 Trgovski inventar, zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Vpraša in ogleda se v trgovini z barvami g. Kalouda, Aleksandrova cesta št. 28. 1070 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehi-nična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Singer šivalni stroj poceni prodam. Studenci, Kralja Petra cesta 78. 1071 Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 725 Nemščino poučujem uspešno in poceni. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6. 1044 Slovenska pletarna pletenega pohištva, košar, cvetličnih stojal in poletnih garnitur za dom in javne lokale, se priporoča kot edino slovensko podjetje te stroke. Cene zmerne. Postrežba solidna. Karl Prali, pletarski mojster, Betnavska ulica 76. 1088 Malo posestvo, zidana hiša, lep sadonosnik, brajde in njiva, vse v dobrem stanju, tik glavne ceste Ruše, Bezena 31, radi selitve takoj prodam. 1083 Lepo meblovano sobo s separiranim vhodom oddam. Razgled na park. Naslov v upravi lista. 1097 Pralnica in čistilnica, Koroška P^H Oglejte si TELEFON 28 PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILNICA PAVEL NEDOG Gosposka ul. 33, telefon 2127 Ratlagova ul. 22, telefon 2200 POMLADANSKE NOVOSTI I Volneno blago: ■ Tweed In tweed compose Angl. Doubl in športno blago Covercoats in waterprof Volneni georgetti in krepela I Sviles a Svileni tweed Crepe de chine imprime Crepmongol Foulard svila Imprime Svila za plašče Georgette svila I 10» DOLČEKI MARINI MARIBOR. GOSPOSKA Ut. 27 &AJ kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA LASTNIK: A.PRISTERNIK EKSPORTNA HISA „LUNA“ Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19 Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike nudSm bogato zalogo in sicer: Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne, drap, sive, ijave iti bele. moške nogavice od Din 5-- naprej, damske nogavice od i) 7*- naprej, flor nogavice od D 12'- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D -'75 naprej, čipke m od D 1*- naprej. Razni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkurenenih cenah. Lastna pletilnica in predtiskarija ! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbiti po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24’- naprej. Svilene trake od Din !•— naprej. 765 Vaša skrb, kaj naj oblečete, je nepotrebna! Obleke za erospode dobite že po Din 290 -, 350*-, 390*-, 450 - itd. Otroške obleke za 7—10 letne po Din 130-, 150'-, 170*', 225-- itd. Klobuke moderne po Din 65 ', 75 , 85 ', 98 - itd, Velika izbira perila, kravat, nogavic, čevljev i. t. d. po skrajno nizkih cenah pri tvrdki JAKOB LAH. MARIBOR samo GLAVNI TRS 2 1017 da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi neugodnega potenja nog. tudi če se to znojenje pojavi v zelo vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popolnoma. enostavni naravni postopek. Prosim znamko za odgovor. — J. LUSTIG. OSIJEK. Krežmina ulica. 965 TWEED za damske plašče in kostume Franlo Maler, Maribor, 1065 Glavni trg 9 II II Oglejta sl cena V Za Veliko no i ugodni nakup nogavic flor in svilene po znano nizkih cenah. Zaloga moškega perila po tovarniških cenah. Samovez* nice, naramnice, pasi, žepne rute, dežniki etc. Ročna dela in predtiskarija D. M. C. prejica, svila, volna. — Potrebščine za šivilje in krojače. 1100 JsšTSerec - Maribor - Hleksaodron c. 23 Vinotoč v Pekli priporoča za Velikonočne praznike svojo prvovrstno vino. Staro po 10*— 1075 do 12'—, novo po Din 12#— do 15*— Zahtevajte povsod »Večernik!“ Za Velikonočne praznike 107 ? Rum - Konjak - Liker Na debelo. JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, Gosposka ulica 9 N. drobno. Kolesarji! Pozor! (Jeucjteot 1077 kolesa so v kvaliteti nedosegljiva Vprašajte posestnike PEUGEOT KOLES kdaj in kolikokrat so imeli svoja kolesa v popravilu? PEUGEOT KOLO je sio-uren prijatelj, kateri Vas nikdar ne prevari, zato kupujte pridno Se Peugeot kolesa H Glavna zaloga: JUGU d. z o. z. pri JUSTINU GUSTINČIČU Maribor, Tattenbachova ulica 14 r| J* lip kliknil za gospode in dame dobite v največji trgovini TRGOVSKI DOM ,, MARIBOR / V dobi padanja cen otvarjam v Mariboru GOSPOSKA ULICA 20 fPIECIJALNO TRGOVINO Z ŽIVILI IN KOLONIJAL. BLAGOM Bogata zaloga svežega blaga iz najboljših virov Hitra in pozorna postrežba Najskrbnejša čistost in higijena Zmerne cene Moje znanje v pričujoči trgovski stroki v zvezi z osebnim prizadevanjem se more smatrati kot jamstvo za zadovoljivo postrežbo kupujočega občinstva Z. ANDERLE Za Velikonočne praznike priporočamo naše izborne velikonočne pince. Dnevno sveži šarkelj, potice in mlečni kruh vm PEKARNA SCHMID, Maribor, Jurčičeva uL Sfran 8 ▼ f r f if w t f um igr. ■ m Mim iihiiiii BNBHaaHBeiamKasnaHI V M a r i d o r ti, Me 12. IV. 1930. TOVARNA OLASBIL IN GRAMOFONOV MCINtl HEROID Gramofoni Mandoline Violine Gitnre Trombe Rol!ne hsrmcnike od Din 298'— dalje . . 136- „ • . a5'“ , * - * &T“ - , . 505>- „ . . 85- , S861 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Neva Scherbaumovi zgradba Generalno zastopstvo svetovnih znamk N.S.U.-Wanderer in R0YAL ENFIELD motociklov mdtl 1930 pri mjvečji obratni sigurnosti in trpežnosti. Mehanična delavnica in avtogaraža OIRNBACHER IVAN, ZAGREB <3un«!uli{ev9 21 us ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦ 3SaB®lgb pv *. J>i» . 'V;vr ;j* •' žvh^Sk * nove zavese okrasilo Vaš dom! Modemi vzorci dekoracij iz bombaževlne in umetne sviie ■1 51.? » WEKA ImariborI « Prvovrstna šivilia za moško in žensko perilo, dobro izurjena, z daljšo prakso, se sprejme v izdelovalnici perila. Ponudbe pod »Perilo« na upravo »Ve-čemika«. 1060 N?* Velika veimo 1ZBIRH modnega in športnega blaga pomladanskih plaščev Trench-coat-ov oblek od Din 290*- naprej 985 Krasni otroški kostumi kasha-hlače Knlckebocker modna hlače v največji izbiri in po najnižjih cenah dobit« v obiačiinlcl FRANC CVERLIN MARIBOR - GOSPOSKA 32 Antiseptično prepariran PRiMEROS | CUMMi disinficira fino, svilnato atžno, dokazano posebno higifensko in zanesljivo Zahtevajte ga izrecno, 910 Modul salon za dame in gospode 1094 X Folger, koroška c 19 se priporoča za hitro, dobi o in ceneno izdelavo kostumov, oblek, plaščev in vseh v to stroko spadajočih del. Takoj nal Javilo svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od na» naučiti lepo, čisto in lahko hišro delo, da si na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno delo ali postranski zaslužek. Javijo naj se samo oni, ki razpolagajo z zneskom najmanje Din 3650.—, da si morejo na ta način nabaviti za to delo potreben stroi. Pouk ie brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, ker mi v vsakem času proti gotovini prevzamemo vsako količino izvršene robe, kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko. 966 GRAUERT. tvornlca strojeva d. d., generalno zastopstvo in skladišče. OSIJEK I. Krežmina ulica 13. ofra kartoteka izdelana po najmodernejših in najpraktič* nejšlh principih, nudi vsakovrstnemu podjetju od malega trgovca do najobširnejšlh obratov in administracijah nepresegljlve prednosti pri knjigovodstvu. Zahtevajte brezplačna pojasnila. 1055 Sofra - Maribor Seriozni zastopniki se sprejmejo. »JDEAL« ™ MARMOR Tel. 24EC © Tel. 2480 9 m s i s X Parna pralnica in kem. čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom Velika inventurna prodal« Vsled inventure in Izdatnega znižanja zaloge, prodajam od danes naprej na drobno kakor na veliko raznovrstno Izločeno blago, kakor: sli- ’ . ke, knjige, muzikalne, razglednice, albume, notese, mape, pisemski papir in! razne^ druge pisarniške potrebščine, po zelo znižani ceni. Oglejte si izložbe'in cene! Veletrgovina VILKO WEIXL MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 7 Prodajalna jugoslovanskih tovarn za obleke prinaša sledeče velikonočne znamenitosti: Obleke za gospode Din 250«, 350«, 390*-, 490'-, 690« Modne hlače Din 89«-, 140«, 150«, 180« Ranslane za gospode Din 600« Obleke za otroke od 3—10 let: Din 115"-! 130'-, 135«, 150*-, 170« Mornarske oblekce od 3—10 let: Din 130«, 150« VELETRGOVINA H. J. TURAD MARIBOR, ALEKSANDRO V A (CSTA 7 losa ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦mm < K > Za Velikomične praznike I. BABIČ, MARIBOR, Gosposka ulica 24 dospele velika poiiljka vsakovrstnega : s perila, ovratnikov, nogavic, naramnic« kravat Sz najboljših in svetovno-znanih tovarn po brezkonkurenčnih cenah. f: Vse moške modne potrebščine dobite po najnižjih cenah le v specijalni trgovini , H > Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani.: predstavnik izdajatelja In urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna