29. številka Ljubljana, v torek 6. febrnvarja. XXVII. leto, 1894 Iihaja vsak dan »ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-viste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nezaupnica grofu Hohenvvartu. Neuradno glasilo gospoda barona Heina BSud-oesterreichische Post" prinaša v svoji zadnji številki dolg članek, v kojem razklada pomen koalicije za kranjsko vojvodino. V tem članku se dokazuje, da je ta koalicija nekako tolkalo, ki bode v prah razdrobilo tako imenovano slovensko radi-kalstvo. To se pravi, gospodu baronu Heinu in našim Nemcem koalicija nima druzega pomena, nego da uniči in uduši vse tiste, ki mej nami pošteno in odločno narodno delujejo. Tudi mi smo pomen koalicije od njenega pričetka istotako si razlagali in zategadelj smo takoj od pričetka postopanje grofa Hohenwarta odločno grajali in obsojali. Radosti nas, da so se nam pridružili sedaj tudi tisti, ki so pred vsem poklicani soditi o dejanji in nehanji „slovenskoga" poslanca grofa Hohen-warta. Oglasili so se njegovi volilci ter mu dopo-alali možato in pošteno nezaupnico, v kateri na-glašajo, daje ravnanje njihovega poslanca privedlo jih do prepričanja, da gospod grof niti jedenkrat ni povzdignil glasu, bodi-si z a g m o t n v , bodi-si za narodne koristi svojegavolilnegaokraja in da ni imel nikdar srca za svoje v o I i I c e. Pikra obsodba obsežena je v ti nezaupnici, pa je vemler popolnoma pravična! V istini bil je zadnji čas, da so volilci sami opozorili grofa Hohen-warta na to, da je poklican potegovati se za slovenske svoje volilce in da ni bil nikakor poklican kot slovenski državni poslanec iz propada izvleči obupano nemško levico. Če bo preči tu 1 grof Hohemvart nezaupnico in njene podpise in če ima se kaj kavalirske časti v sebi, ne sme je vreči v koš, kakor je metal ob svojem času poslanec Ljubljanskega mesta, slabo-glasni Vincencij Klan, v koš mnogoštevilne nezaupnice svojih volilcev! — Resnica je, predležeča nezaupnica izšla je samo od volilcev v okrajnem glavarstvu Radovljiškem. Ali podpisali so jo prvi in najveljavnejši možje tega okraja in kdor čita dotična tehtovita imena čvrstih in poštenih slovenskih veljakov, lahko na prste preračuni, koliko glasov bi dobil grof Kari Hohemvart v okrajnem glavarstvu Radovljiškem, če bi danes pri novi vo-litvi poskušal svojo koalioijsko srečo! — Iz dveh ozirov je nezaupnica posebno pomenljiva. Prvič radi tega, ker je izrastla iz srede volilcev, ne da bi se bilo od zunaj v ta namen kaj pritiskalo. Laž je, če seje trdilo od znane strani, da so Ljubljanski nasprotniki grofa Ho h en vvarta omenjeno nezaupnico zanesli mej njegove volilce. Potrebna ni bila nikaka tuja agitacija; volilci sami so se dvignili in sami in vsled jeklenega lastnega prepričanja sklenili so nezaupnico svojemu poslancu! — Narodno na predna stranka ni agi to vala, ker si je v svesti, da imajo take nezaupnice vrednost le takrat, če jo volilci iz lastnega nagiba sklenejo in odpošljejo. Da bi bila narodno napredna stranka le s prstom mignila v tej zadevi, takoj bi se bila unela nasprotna agitacija, ki je vsled „Slovenčevega" krika itak na noge skočila, da-si ni mogla ničesar opraviti. Da častita dahovi ina v volilnem okraju, kojega prišteva najgotovejšim svojim domenam, ni mogla preprečiti nezaupnice, to je najboljši dokaz, da je zaupanje do grofa Hohen\varta mej njegovimi volilci čisto zginilo! To pa je tudi najboljši dokaz, da so se naši volilci v kmetskih občinah predramili in da nočejo biti golo marijonete v rokah strastnih duhovnikov! Iz srca torej čestitamo odločnim nezaupničarjem; z nezaupnico so si počastili svoja imena! To pa tembolj, ker so imeli hudega nasprotnika tudi v Radovljiškem okrajnem glavarju, ki je s svojimi orožniki zasledoval nezaupnico po vseh hišah in hišicah, da bi jo zatrl, kakor se zatre plevel na njivi. Daje c kr. okrajni glavar brezuspešno se trudil, to zopet pričuje o odločnosti naših volilcev, in to je drugi ozir, s kojega se nam *Je videla nezaupnica posebno pomenljiva. Sedaj — se ve — ugovarjalo se bode, da nezaupnica ne izhaja iz celega volilnega okraja in da je zategadelj grof Hohemvart z mirno vestjo lahko v žep vtakne. Mi nismo tega mnenja. Na jedni strani je pričakovati, da drugi volilci ne bodo hoteli zaostati za svojimi Radovljiškimi tovariši, ker bi bilo za nje sramotno, če bi se pokazali v ti važni zadevi mlačne in brezbrižne. Pa tudi na drugo stran ima stvar drugače lice. Grof Hohenvvart bil je ob svojem času izvoljen jednoglasno, dasi se je že takrat dobro vedelo, da ni slovenskega mišljenja in da je s to vojvodino le toliko v zvezi, da ima nekje na Notranjskem majhen gradiček. Ali volili so ga slovenski možje brez ugovora, ker smo takrat šteli grofa Hohen-vvarta mej prve stebre slovansko - konservativne stranke. Bil je torej izvoljen radi svojega veljavnega imena in sicer nekako tako, kakor se voli pri tem, ali onem društvu ta ali ona veljavna oseba častnim členom. Take volitve vrše se z aklamacijo in če niso soglasne, ne veljajo, in dotični počeščenec izvolitve ne more in ne smo drugače sprejeti, če ni bila soglasna. S tega stališča ima bo presojati izvolitev grofa Hohenwarta po slovenskih volilcih, kojim se je smel kot tujec v silil i le tedaj, če so bili vsi volilci s tem zadovoljni. Take so razmere tudi še dandanes! Grof Hohenvvart sme — če ima kaj takta — ostati mej slovenskimi poslanci samo toliko časa, dokler more živeti v zavesti, da ima vse volilce na svoji strani. Ce pa ni tega soglasja vseh volilcev, potem postane grof Hohemvart u s i 1 j e n e c , in usiljenec in druzega nič bode odslej Karol grof Hohemvart, če vrže v koš nezaupnico svojih volilcev, ter se poniža do tiste politične veljave, kojo je užival ob svojem času slaboglasni Vincencij Klun, ki je tudi metal v koš opravičene nezaupnice svojih volilcev. Da bi pa grof Karol Hohemvart in Vincencij Klun v jedni in isti hisagi tičala, kaj tacega si danes niti misliti nočemo. Počakajmo torej, kaj nam prinese prihodnjostl — LISTEK. Zgodovinska črtica o „Šiški". Iz Adama in njega reber nastala je prva družba. Iz te izvira vse človeštvo, torej tudi — ŠiŠkarji. Pregovor: „l)a iz malega zraste veliko", je po tem takem resničen, kar bo očitno kaže tudi pri „Šiški". li male „Sišce" postala je »Šiška", kakor postane s »pisce" — »piska". Iz prvotne naselbine — mofda le dveh Ada movih potomcev — nastala je tekom časa velika občina, razvijajoča ne po svobodnih načelih. Voljeni vladarji, kapitani, svetniki in vodniki, vladajo to državo. »Šiška" ima samostojno vojsko .brambovcev". Gorje* sovražniku! Ce se le pokaže — po njem je. — Saj pa je tudi .materijal" po temi Ne prisiljeni, marveč prostovoljci so »bram-bovci* in ti Bi prosto volijo častnike — in »gospodarja*. Njih vojne priprave, njib orožje bo stroji!? „Krupovi« atroji s cevmi, k večjemu 10 metrov dolgimi, bo proti onim v Šiški, ki merijo nad 600 pedf, pravi pritlikovci. In kak razloček pri uspehu! Barbarstvo tam, bumaniteta pa pri nas! Če sproži „Krupuvet", Be kadi, zagromi — če brambo-vec to stori, le zašumi! Če oni zadene: užge\ razdrobi, umori! Ta pa: umije, ohladi, pogasi. Vojska ta je svobodno in modro urejena! »KoRarne" nil Vsak brambovec-prostovoljcc tudi prosto Živi, in spi, kjer bo mu zdi, ni treba, da vedno doma. Isto zlato svobodo uživajo tudi glavarji, župani, svetniki, kapitani, sploh Šiškarji vsi, da na lastne troske živć, kakor se jim zljubi in dokler morejo. »Šiška" se že sedaj deli v — zgornjo — spodnjo in — .dolenjo". Vse pa kaže, da se v kratkem Šiški pridruži „Izubijana" in „Št. Vid" kot »višja" in .nižja" ali: visoka in globoka »Šiška". Šiška leži v ravnici. Deloma opasuje hribovje »Rožnika". Hiše bo zidane po angleškem sistemu, bolj nizke bo in zračne, skoro pri vsaki je vrt. Palače imajo le plemenitaši, odlični državniki, Župani in drugi imenitniki. Javna poslopja so: precej „Visoka šola", „zbornica" in „orožrica". V Šiški je mnogo društev in kulturnih zavo dov. Ce'6 svetniki: sv. Mohor, sv. Ciril in sv. Metod imajo v svobodni'^ ški podružnice. V Šški se izdaja veliko časnikov, učenih spisov in zanimivih knjig, sedaj pa le Se — na pošti. Obrt, trgovina, industrija — vse cvete* v Šiški. Denar kovati sme vsak — slobodno. Večina ga kuje samo — nza sproti". Nekateri na „kup". Da jim ga kdo ne odnese, hranijo ga po .knjigah", ali pa ga »pečatijo" na hiše in zemljišča. Sploh pa je »Šiška* imovita. Mnogi iz Šiške ao ce'6 »fabrikantje** (fabrčaoje). Duh svobode prešinja vse. Vladarji, plemeniti, purgarji, občani, državljani, sploh: vsi so si prijatelji — ali pa ne; ljubijo se — ali pa ne; se podpirajo, ali pa prepirajo: popolnoma slobodno, kakor jim — kaže. Tudi v drugem oziru vlada svoboda. Š škarji bi prosto zbirajo — neveste. Te pa tudi prosto rečejo: „ja!" „da!u ali pa »nel" Državni in vojni jezik je jeden in to: »Slovenski". Slobodno pa ima in rabi vsak Šiškar — svojega. Vera je rimokatoliška, toda Šiškarjem je na voljo dano, da hodijo v cerkev, kamor hočejo. Judov, vsaj »nekrščenih", v Šiški ni; tudi „brezvercev" ne, katerih bajo drugod »kar mrgoli". Kot kristjauje bo nekateri bolj »goreči", drugi bolj Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 6. februvarja. Pravda »oper „Omladino". Včeraj bo bile zopet razne priče zaslišane, ali vBe, kar so izpovedale, je bilo nevažno. Izvzemši tistih prič, katerih zaslišanje so zahtevali zagovorniki, so bile že zaslišane vse važnejše priče in prečitani najvažnejši spisi. Koncem tega tedna se konča zaslišanje prič, ia začno se zagovori, ki bodo vsaj štiri dni trajali. Sodišče se bo tri dni posvetovalo, tako vsaj se poroča. Vse kaže, da bo ta pravda končana v soboto teden. Ves svet je radoveden, kaka bo razsodba. Po tem, kar so poročali listi o razpravi — VBega seveda niso Brneli priobčiti, ni ta pravda dokazala nič posebnega. Take reči, kakoršne so počenjali Omladinci, se gode v TrBtu in na Primorskem dan na dan. Petarde v Pragi. Nemški listi, oficijozni in neoficijozni, javljajo z neprikrito radostjo, da je v nedeljo ponoči nepoznan zlikovce vrgel iz podstrešja neke, na Betle-hemovem trga v Pragi stoječe hiše petardo na ulico. Eksplozija je bila baje močna. V petek zvečer je^ baje tudi pred policijsko stražnico v Novem mestu Praškem razpočila velika petarda. Kakor rečeno, javljajo to nemški listi s posebnim veseljem, saj imajo sedaj zopet uzrok, da pišejo dolge članke o nelojalnem, veleizdajskem gibanju na Češkem in da priporočajo vladi, naj pacificira Češko po Kollerjevem programu. V u a u J 4- države. Srbska kriza. Faktični vladar Srbije je sedaj razkralj Milan in to je jeden poglavitnih uzrokov, da neče radi-kaloa Btranka o koaliciji uič vedeti. Milan postopa ]ako oblastno. Tako je v nedeljo na trgovskem plesu vpričo vsega občinstva surovo napadel bivšega mi-nisterskega preds^duika generala Grujiči in ga na* ravnost ozmerjal, češ, da postopa radikalna stranka nelojalno in da pišejo rad kalni listi veleizdajski. G ruju je takoj zapustil ples. Ta rencoutre je v vseh radikalnih krog h obudil največjo ogorčenost. Sicer pa kažejo razni znaki, da so se radika'ci odločili za boj zoper dinastijo V Šabcu so že bile večje protidinaBtične demonstracije Za Srbijo bi ne bila to nikaku nesreča, da je Obrenović ne vladajo. Nemška kultura v Afriki. V finančnem odseku nemškega državnega zbora je bila te dni prav zanimljiva razprava, iz katere se da posneti, kake vrste „kulturo" razširjajo Nemci mej Afričani. Socialistični poslanec Bebel je vprašal vlado, ali je resnično poročilo Hamburškega lista »Echo", da je neka nemška firma v Obidi, na južnem obrežju zapadne Afrike kupila od Duhu-ihcjcev več sto otrok ter je prepeljala v Kongo-državo in tam prodala. Zastopnik ministerstva vna-njih del je na to interpelac jo takoj odgovoril in ta odgovor je v vsem civilizovanem s?etu obudil največjo senzacijo. Vladni zastopnik dr. Kayser je kot resnično priznal vse, kar je piBal od B-bla imenovani list in dodal iz svojega, da je Hamburška firma Weelber & Brohm zop t kupila več sto otrok od dabomejskega kralja — dusi je trgovina i otroci prepovedana po mejnarodnih dogovorih v«eh civi-lizovaoih drŽav — četudi je vedela, da so Da-hnmejci te otroke poropali v francoski koloniji. Firma je za otroke dala puške in strelivo, s katerim so se Dahomejci borili zoper francosko vojsko. Morda bi dr. Kavaer tega ne bil priznal, da niso Francozi, zavzemši glavno mesto Dahomejsko, našli dotične pobotnice in pogodbe, podpisane od nemškega agenta R cht« rja. Dr. Kavaer jo skušal odvaliti od vlade vso odgovornost za te barbarske čine, dodavši: Ako bi bili Francozi dotičnega agenta ustrelili, bi nem molčeči. Jedni bolj »odkriti8, drugi bolj »zaviti". Stareji skrbe bolj za nebesa; mladi še radi — »pasejo očesa". Poprej bili bo .Šiškarji" — .brezverci" — .Ajdje". »Valhun" jih je pokriatijanil, malo prej, kakor Blejce in Bohinjce. Poprej bili so tudi zelo divji — in so odirali zlasti tujce. Da so žrtev dobili v past, poslužili so se — .nemščine" 1 Vabili bo z besedo: „komin — er" ali: „korom— her". — Od tod tedaj: »komar". Če je šel »komm — er — her" (komar) v zajnko, dejali so »Siškarje" : »prime*! Ako je bil plen ,meBtaV, označil je to vzklik: „ga pihne!" Če je pa žrtev srečno se nevarnosti ognila, potem tožili bo: »Mijokent?* Besede: »ko-miir", »prime", »ga pihne" in »mijokent" so torej zelo važne bile in bo deloma še ostale, če tudi sedaj v drugi razlagi in v drugem pomenu. Komar je torej nemški „komm — er — her". „Komarjeva nedelja" pa je le spominek na ,,pred dobo", na one čase, ko so Šiškarji še radi odirali ljudi, surovo meso uživali in kri pili, samo na Mtilnerjevi „Argi" bo niBo nikdar vozili. Ti čaBi so zdavno minuli. Zdaj Sifikarjem le kuhano in pečeno meso diši in zdaj pijejo le še vino, pivo In druge dobre reči. ška vlada ne bila protestovala. Finančni odsek je sicer počenjanje rečene Hamburške firme obsodil, a vprašanje ni rešeno, bi li nemška vlada ne bila mogla te trgovine pravočasno preprečiti, in ali je za to sploh dobro voljo imela. Kaže se pa, da nemška vlada te dobre volje n i imela, vsaj tako se da sklepati iz postopanja njenih organov v nemških kolonijah v Afriki. Tako javlja »Vossische Zei-tung", (ki izhaja v srci nemške drŽave, in kateri gotovo ne more nihče očitati, da nima posebno »visokega mnenja" o nemški »kulturi") kaj čudne reči o uzrokih zadnjega ustanka v Kamerunu. Guvernerjev namestnik je dal do golega Bleči dvajset žen domačih vojakov, je privezati na sode in z biči pretepati in sicer zategadelj, ker mu ženske niso izkazovale te časti, ki mu gre po njegovem dostojanstvu. Nekatere teh žen so še mej pretepanjem umrle, druge pa bo bile tako razmesarjene, da so nekaj dnij potem preminole, Vojaki-domačioi so se vsled tega uprli, napadli nemške uradnike, ko so ravno popivali v guvernerjevem stanovanji, in jednega ubili, nekatere pa raniti. Dotični uporniki so bili vsi ustreljeni. Tako razširjajo sinovi dežele »der Got-tesfureht und frommen S'tte" svojo nemško kulturo. Iz angleških in francoskih kolonij se nič takega ne sliši. In potem se Nemci čudijo, da so civilizo-vaoim narodom nekultivirani narodi bolj simpatični kakor narod pesnikov in mislecev! Dopisi. j Iz JPoato I luškega okraja, 3. februvarja. [lzv. dop] (Razne pritožbe) Redko, zelo redko oglašajo se v Vašem listu dopisniki iz našega okraja, ali se pa morda veoderle, pa ne najdejo pri Vas milosti. Temu redkemu oglašanju dajo povod gotovo v VBacem obziru ugodno pri nas razvite razmere, bi merili, pa ni temu tako, dobi se i tu dovolj nezadovoljnežev, ki niso z vsem zadovoljni, in katerim se ne vidi vbb zlato, kar se sveti. Tudi tu zaslužijo razmere ostro javno kritiko. Kake so pri nas Bamo šolske razmere! Prigode se skoro neve* rojetni slučaji. Tako bi se drznili vprašati slav. deželni šolski svet, kaj li misli s šolo v občini Prem, okraja Ilirsko Bistriškega? Občani vzdržujejo si s svojimi grenko prisluženimi novci šolo jednorazred-nico, a učitelja nimajo faktično že od pnčetka šolskega leta; saj mora mladina vsa zdivjati! čuda ne bi bilo temu. Mari misli deželni šolski svet, da je s tem kaj pomagano, če je za to šolo učitelja že imenoval, tega pa še do danea tam ni! — Mar li občina more za to, da nima moža, ki bi se za stvar pobrinil, in da ima slav. deželni Šolski svet in ž njim vred še druge v tem obziru odločujoče instance opravila z rekurzi jednega ali druzega g. uč teljev, ki neče v določeni kraj iti? Mar nima deželni šolski sv-.'t na jedni ali drugi bližaji večrazredni šoli učno moč na razpolaganje, da jo postavi, kjer je toli potrebna? — Seveda, kaj si ne bi raje prihranili onih mesečnih 20 gld., koje bi morali namestniku dajati, vsaj se lahko malo potrpi, tako menijo oni gospodje pri zeleni mizi. A kmet, ubogi trpin, plačaj, plačaj, saj moraš plačati. — In zopet drugo. Kaj pa meni slav. deželni Šolski svet z remuneracijami privatnim učiteljskim mofem za ženska ročna dela. — L^to dnij leže dotičue prošnje pri dež. Šolskem svetu, pa ne pride rešitve! Seveda, g. učiteljice žive" tako v izbornem blagostanju, lahko še malo potrpe. Pa še jedno vprašanje bi Bi upal Btaviti slav. deželnemu šolskemu svetu. Bi li ue bilo morebiti umestno, prestavljanje gosp. učiteljev in gdč. učiteljic omejiti na Komarja" sicer še derejo. Toda tako lepo, da svoje usode še ne sluti. S sladkim vincem ga opoje — že prejšnjo noč in sijajen pogreb mu prirede, da še Doberlet takega ne zna. Baš „Komarjeva nedelja" je Šiškarjem odličen praznik, dan zgodovinskega pomena. Ta dan praznujejo ,,prerod" ,,napredek" S ške in Š'škarjev. To priznavajo i drugi, ki pridejo ta dan v svobodno š ško. »Race" so Šiškarjem Kavkazke. Ime izvira od »Kavke". Šiškarji so visoke rasti, ravne hoje in bele polti. Le sem ter tje postane nekaternik v Šiški »črn", in se ziblje kakor „kavka". V najstarejših listinah imenuje se Šiška tudi »Ncuakum*, kakor Ljubljana — »Aemona*. Ime »Neuskura" je nastalo iz imena igre — »nevskati", kakor ime vasi »Sahovče* od igre »šah", in kraljestvo »Španija" od slovenske igre »špana". — Igro »nevskat" izumili so Šiškarji; vsaj dokazano ni da ne. Prve »nevske" bo bile gotovo Šiške in naravno je, da bo bile v Šiški tudi Šiške prve nnevske". Kako pa je dobila igra s šiškami ime »nevskati?" Š ške so črviv sad hrastov; grenke so in celć malo strupene. Vender so skušali poredni otroci Šiške — jesti. Stariši bo jih svarili, rekoč: »ne v usta dat'". Mladi počitnic-? koncem šolskega leta? Ustreženi bilo bi a tem g. učiteljem in gdč. učiteljicam, kakor tudi dotičnim šolskim občinam, posebno tu na Notranjskem, kjer se lahko pripeti, da ovira slabo vreme, burja in zameti selitev tudi za ineaee dnij. Naj se ta želja na svojem mestu tudi prilično uvažuje. še nekaj imam potožiti. Tam gori na Pivki nekje Županuje v neki občini mol, prebrisana glava, mož zelo vnet za blagor svoje občine, toda samo tedaj, kadar se leta njegovega županovanja bližajo koncu. Tedaj treba se požuriti, da mu sluibica ne spodleti. Hvali se Vam na vse strani, dela ima polne roke, koja ima v korist občine izpolniti, gozd razdeliti, vodovod napraviti in marsikaj tacega, o čemur se mu pred letom dnij niti sanjalo ni. Toda sedaj gre čas h kraju, tedaj pozor! Da, pri vsej veliki kraški revščini, bili bo letos pri zadnji občinski soji g. odborniki, nekaj dosti na številu plačani iz občinske blagajne za njih pot in trud, kojega so imeli, da bo se prišli v g. župana krčmo nekoliko pokrepčat. Pa naj si še kacega boljšega župana mislimo; drugo leto imel bode občinskih odbornikov na razpolago. — Pa recite gospod urednik, da niso to krasne razmere ! Domače stvari. — (Osemdesetletnica biskupa Stross-maverja.) Predvčerajšnjim praznoval je dični jugoslovanski mecen Josip Juraj S t r o u h m a y e r v ožjem krogu prijateljev v Djnkovu svojo osemdesetletnico. Koliko je storil vzorni rodoljub v tem času za svoj narod in za bratski slovenski narod! Iz Zagreba odšel je pr< f Smičiklas v Djaltovo, da častita visokemu jubilarju v imenu Zagrebških rodoljubov. Tudi mi kličemo slavnemu mecenu: Na mnogaja ljeta I Da ga Bog ohrani še dolgo svojemu in našemu narodu I — (Tridesetletnico bitke pri Oever-see-u) v Š ezvik Holsteinu praznoval je danes na slovesen način tu garnizujoči 27. pešpulk kralj Belgijski. V tej bitki imel je potk 3 mrtve, ranjenih pa je bilo 20 častnikov in 231 mož. V proslavo dneva b la je zjutraj ob 10. uri slovesna sv. maša v uršulinski cerkvi, katere se je udeležilo vbb službe prosto moštvo polka. Ob 3. uri popoludae je bila slavnostna predstava v deželnem gledališči, zvečer ob polu 7. uri pa je banket v častniški menaži. Iz Gradca došlo je več gostov, posebno vsi častniki tam ostalega prvega batalijona. — (Osebne vesti.) Konceptni praktikant deželne vlade v Ljubljani g. Karol Ekel imenovan je začasnim vladnim koncipistom. — Deželna vlada podelila je stavbinskemu tehniku g. Alojziju Hakl, zdaj v službi g. etavbinskega podjetnika g. Viljema Treo, koncesijo za Btavbioskega mojstra. — (Prevelika marljivost.) Učenci in učenke ljudskih Šol L ubljanskih morajo danes na pustni torek, popoludne — menda prvikrat, odkar svet stoji — v šolo, kjer se vrši pouk kakor po navadi. — (U m r 1 j e) te dni in bil včeraj pokopan, bivši gimnazijski sluga g. Anton F r a n zl , katerega se izvestno spominjajo vsi obiskovalci Ljubljanske gimnazije. Pokoju k, ki je bil odlikovan z zaslužnim križcem, dosegel je v s »ko starost 93 let. N. v m. p. 1 paglavci bo stavek stisnili v jedno besedo, — črka »d* se je prevrgla v »k" in klicali bo poredneži: .nevBkat", »dajmo nevskat". Tako je igra dobila ime »nevskat" in kraju, kjer bo je slavna ta igra rodila in gojila — Šiški, ostal je tudi ime »Neu-skum". Modrijani trdijo : »da na tem svetu popolnega nič ni". In res — tudi v sicer popolni uzorni Šiški nekaj vender se pogreša: »Brede" ni: Šška je zgorej, Bpodoj, zdolej; v bodoče bo: nižje — višje; — morda še: visoko, globoko in široko, le v »sredi" ne! To je reB čudno, bolj pa še to: da vender Š ška vsa — vsaka hiša, reč in stvar — sredi zemlje leži: Da je »pik srede" ŠiŠkar sleherni : Naj hodi, hI' Čepi, Spava al' sedi; Če reB je semlja .krogla1' bre* vog-lja. Naj bo tgorej, dol', ali spodaj, Naj vozi, drsa, skafio, Naj nosi ,,kiklo" ali hlaoe. To gotovo volja, Da sredi je aveta! — Če ras jo semlja „krogla" — brez voglja. ■■jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjljljljjjjjjjjjjjjjjj^jj^jj^gg — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Iz Št. Lam be rta pri Zagorji g J Vrtačnik 12 kron, katere poklonijo Še Lamberški pevci, hvaležni, „da je ostalov župniji po starem." Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Izžrebani porotniki.) Za prvo letošnje zasedanje, ki se prične dne 26 t. m., bili so pri deželnem kot porotnem sod šči v Ljubljani iz žrebani nastopni glavni porotniki: gg. Avgust Ska-berne, trgovec in hišni posestnik; Jakob Klauer, trgovec; Fran Maver, zlatar in hišni posestnik; Franc Ksav. Souvan, veletržec; Jožef Čad, pek in hišni posestnik; Ivan Jamšek, trgovski poslovodja in hišni posestnik; Ivan Samonig*, umeteljni vrtnar; Jož^f Krisper, trgovec in h šni posestnik ; dr. Fran Vok, c kr. notar; Armand Fiblseh, hišni posestnik; Anton Treo, hišni posestnik; Anton Schuster, trgovec; Julij Klein, steklar; Lorenc Treo, tesarski mojster in špediter; Fran Groschel, kantinćr; Lovro Češ novar, gostilničar; Jernej Hlebš, tesarski mojster in posestnik; Karo! Pollak, trgovec in posestnik; Henrik Maurer, trgovec ; dr. Jvžef Walcherr, lastnik odgojilišca in hišni posestnik, vsi v Ljubljani; gg. Jurij Kratner, hišni posestnik ; Luka Bergant, hišni posestnik ; Fran Kode, hišni posestnik; Avgust Trpine, hišui posestnik, vsi v Kamniku; Ludovik Matajc, trgovec v Stražtšču; Martin Petrič, poBtstuik, trgovec in gostilničar v Čevcah; Fr*u Giii-ivv.ild, posestnik in krojač; Fran Ko. lir, posestnik in usnjar, oba V Št. Martinu ; Joz»-f Ogorelc, posestnik v Razdrtem; Fran Kovač, posestnik in gostilničar v Tacuu; Friderik Jcršinovec, strojar; Ignacij Tomšič, posestnik malina in žago, oba na Hribu; Fran Ksav. Sire, trgovec v Kranju; Ivan Gusell, trgovec v Škofji Loki; Fran liurg r, posestnik v Postojni; Kand P.-brovc, posestnik v Kropi. Za namestne porotnike bo bili izžrebani: gg. Alojzij Kos, trgovski pomočnik; dr. Jožef Georg, odvetniški kandidat; Fran Hribar, usnjar; Ivan Vdovič, zavarovalni uradnik; Ivan K'ov čar, hišni posestnik; dr. Alojzij Franko, odvetniški kandidat; Jožef Nemefek, tovarniški uradnik; Ivan Kunčič, izdelovatelj soda-vode ; Ivan Žtgar, pekovski mojster, vsi v Ljubljani. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslalo slavno uredništvo ^Slovenskega Naroda" kot XIII. zbirko kroninih darov 445 kron C vin. in kot XIV. zbirko 269 kron 80 vin. ; vsega vkup je „S1. Narod" nabral za našo družbo od 17. maja do 31. decembra 1893. 1. 543i) kron 40 vin. — Slovenje-Bistri.ška podružnica je poslala za 1. 1S93. udnine 265 gld. — Litijske Slovenke so postalo pokroviteljice z zneskom 100 gold., zastopala jih bo gospa Josipina Koblur. Znamenito in bodrilno pj» je za vse domorodce, kako so nabralo znajdljivo Litijske domoljuhkinje stotak za našo družbo. Pri vsaki priložnosti, žalostni ali veseli, so se je spominjale; tako pri igri, v družbi in v domačem kro^u; pri posojevanji časnikov so zahtevale neznatne svotice v družbino korist, domorodci potujoč in mudeč se v trgu so položili svoj dar, dečki in deklice so nabrali pri rodoljubih malo prispevke, in kar je še manjkalo, dobile so kot prostovoljen prispevek ob kaki veselici ali ob kaki posebni priliki. Tako so nabrale oprostila novoletnim voščilom 21 gld. 90 kr. in sicor so se odkupili: p. n. gg. J. Sadar, J. Roglič, Igu. Lenček, J. Oblak, Lebinger in Bergmann, Treo, Jenko, T Kopriva, F. Klinar, Beneš, Orehek, Zupani'i c, dr. Pavlic, K. Preželj, M. Damjan, Litijanka, Kornelija Orehek, J. Kohlar, J. Holeček, M. Kohlar, dr. II. Stepančič, J. Schott, J. Gregorčič, L. Svetec, A. Peček, Tura, Z. Geiger, Avg. Černe, rodbina Jenko, Ilutter, Mahorčič, Von-čina, Fr. Slanec, J. Damjan, M. Konschegg, M. Je-retin, K., T. Sveten, Dovžan, Golob, Magd. Sadar, J. Mang, A. Oblak, Mici Klobčavar, A. Korbar, K. in R. Verbajs, Milivoja Vončina, Št. Muzga, F. Volk, A. Stefančič, T. Javornik, Haslinger, N. Lenček, Katinka Hribar, Josipina Koprivnikar str., M. EIsner, Ćebulj, Premk, H. Bevk, A. S , S., J. Borstnar, Lj. Roblek, R Ćerne, Anuška Lušin in Minka Vrančić iz Ljubljano. — V Šmartnu pri Litiji so se odkupile novoletnim voščilom p. n. gg. Marija Zore, Ivana Knafiič, Josipina Bartel, Kristina in Minka Demšar, Mirni Porenta,' Pavla Rus in Rona Robavs. — Nabrani znesek 4 gld. 60 kr. in dohodek veselice, ki je bila v Litiji v korist nasej družbi 2. jan. 1894. se je prihranil za prihodnji stotak ki ga pošljejo družbi Litijsko-Šmartinske ro-doljubkinje. In tedaj bodo one že v peto pokroviteljice. S to zahvalo popravljamo zajedno tudi pomoto, ki se je vrinila pri zadnjem poročilu v oba slovenska dnevnika, da ao namreč Litij sko-Šmar-tinske Slovenke postale v peto pokroviteljice. Preje znamovani stotak so nabrale samo Litijske Slovenke, ki so tako postale v prvo družbine pokroviteljice. Vrinjene pomoto imenujejo časniki vse sploh „neljube", mi pa pravimo tej pomoti „ljuba" zato, ker upamo, da bodo vrle Litijanke, ki so te dni vložile prvo pokroviteljino, doposlale jih še več v bodrilo drugotnim Slovenkam. — V Št. Petin na Krasu so za odkupnino novoletnim voščilom darovali: p. n. gg. Medic in Križaj po 4 krone, Ivan Zupan, korat v Št. Petru, p. Bohinjec, kurat v Tj nji, F. Grozuik, vikar v Zagorji, J. Pavlic, obitelj Al. Domiceljeva, Ivan Špilarjeva, Andrej Lavienčičeva, J. Studenji, I). Sajovic, Vilček, Zalaznik, Keržišnik, Sertič, Ruatija, Ančin, Ribarič, Šlegel, Klun, Sever, A. Kovač, A Albert, Igo. VidtO, M. Kalan, Fr. Grose, Katinka Čopič, Poldi Killer po 2 kroni, Fink 80 vin., Igu. Orel, M. Penko po 60 vin., Marija Sabec, Opavskv [»o 10 vin. in Ne-imenovan 20 vin. To odkupnino v znesku 42 kron je nabral in vodstvu izročil g. A. Lavrenčič, tajnik Pivsko podružnice. — Gosp. Janko Rahne, notar v Ilirski Bistrici, je daroval mesto venca na grob prijatelju Juriju Kraigherju 10 gld., „Ljubljanski Sokol" novoletnega darila 10 gld. — Pri godovanji g. župana Antona Hrovatina v Vipavi so darovali naši družbi gg. R. Knific 3 krono, dr Toplak in A. Hrovatin po 2 kroni, A. Skala, E. IVgan in BI. Hrovatin po 1 krono, vkup 10 kron, ki J i I a je poslal g. nadučitelj Skala. — Trchinjski Slovenci v Rovinji, praznujoč god sv. Evfemije, zložili ho 7 kron in domorodna družba v Klecali nad Ljubljano jo darovala po g. prof. Vidmarji 3 krone. — Rojaki! nedavno jo družba izplačala za stavbi.šče svoji novi šoli pri Velikovcu na Koroškem 1J.~>0 gld. Nadejamo se, da te goldinarje družbi kmalu vrnete v kronskih darovih ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — (Popravek.) Včerajšuji dopis o klofuto-vanji nemških gimnazijcev prosim, da popravite tako, da je II »išči (ne Wagner) hodil s Sernecein in da je — to je politično bolj znamenito — Waguer Hoisela na odgovor stavil, kako more s Sernecem hod.ti, na kar je Hoinel s slovesno klofuto odgovoril. — Torej sin okrajnega glavarja je bil provokant in je začet psovali IIji-sela, da se s Slovencem druži, sin tistega glavarja, ki je svoj i aa cesarju povedal neresnico, da je Celje čisto nemško mesto, trgi njegovega glavarstva pa tudi, izvzemši le nekatere. — (Častnim občanom) imenoval je Pre-serski občinski odbor vladnega svetnik in oar. glavarja g. Ivana Mah k o ta v Ljubljani. — (Za zgradbo Smledniškega m o s t s.) čez Savo dovolilo je miuisterstvo za notranjo stvari okrajnemu cestnemu odboru v Kranji poleg že lani izplačanih 1000 gld. še državno podporo v znesku 1950 gld. — (Vipavska čitalnica) priredila je na Svečnico zabavo, ki se je v vaakem oziru izvrstno obnesla in na katero se je zbralo jako lepo število udeležencev iz trga in okolice. Zasluga, da je bil uspeh tako lep, gre gospč. Bizajlovi, Lozarjevi in Uršičevi, gg. Zazula, Wider in Perhavec ter vrlim tamburašem. — (Zdravstveno stanje.) V Kočevskem okraji zbolelo je v minulem mesecu 23 oseb za logarjem, izmej katerih jih je 6 umrlo, boluih je pa še 6 Storilo bo je vse potrebno, da se bolezen ne razširja. — V Litijskem okraji bda je hripa precej razširjena, v nekaterdi hišah bili so vsi prebivalci bolni. Vender bolezen ni bila bula. — (Ustreljen medved.) Zadnju dni minulega meseca ustrelil je lastnik graščine Severin na hrvatsko-kranjski meji velicega medveda, ki je tehtal nad tri cente. Kosinatina odvedli so v Samobor. — (Napad pri Višnji gori.) V št. 25 z dne 31. m. m. priobčili smo popravek, kateri nam je poslal g. Gilly iz Višnje gore .resnici na ljubo" glede napada na posestnico in kramarico v Št. Vidu gosp. Fr. Strmec S prizadete strani se nam sedaj javlja, da tisti popravek gosp.Gillyja ni bil povsem resničen. Podrobnostij pač ne bomo navajali, saj je Btvar sodno dognana, napadalec pa po zaslužnosti obsojen. Sicer pa tiste vrstice niso Vifinjigori nič škodovale in niso žalile časti njenih prebivalcev. — (Vseučilišče — kako pak.) Pod tem zaglavjem prinaša Tržaška „E iinoBt" v sobotni večerni številki prav dobro podprt članek, v katerem pobija ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu in to v državnem interesu. Sploh se „E d i nos t" v svoji novi dobi drži prav čvrato in jo živo priporočamo vsem slovenskim rodoljubom. — (Poskusen samomor.) V Trstu skočil je te dni 26letni uradnik Artur F. iz Gorice s pomola Giuseppina v morje, pa so ga še živega izvlekli. Zarad domačih prepirov hotel se je vtopiti. — (Hrvatske novice.) Te dni došlo je v Zagreb 18 madjarskih poslancev državnega zbora v Budimpešti, da se sami osvedočijo o hrvatskih razmerah Razum oficijelnega aparata bilo je kaj malo navdušenja videti mej občinstvom za „sorodne" (!) madjarske brate, kakor jih je pri vzprejemu apostro-firal deŽelnozborski predsednik Gjurgjevič Mej seboj, to je mej poslanci vladne stranke, imeli eo se gospodje baje prav dobro, občinstvo glavnega mesta Hrvatske pa se j j kaj malo brigalo za goste in bilo ledeno mrzlo, kar so morali vender le opaziti in kar so si valjda tudi vedeli raztolmačiti. — Umrl je banske stolice svetnik Ivan Bogdanov v 52. letu svoje dobe. Bil je vesten in izbiren uradnik. — Znana hrvatska rodoljubkinja vdova gospa Marija Agata Amruš, mati dičnega dr. Milana Amruša, bivšega župana Zagrebškega, praznovala jo dne 5. t. m. svoj sedemseti rojstveni dan. V svoji mladosti pečala se je tudi s pesništvom in so nekatere njene pesmi prišle tudi v tisku na svetlo pod imenom Jagoda Brličeva in je na jedno zložil Iv. pl. Zaje tudi napev. Naj bi vrla gospa še mnogo let uživala sad svojega rodoljubnega delovanja! — Društvo sv. Vida namerava, ako bode le mogoče, še letos ustanoviti zavod za slepe. — (Razpisane službe.) V c kr. moški kaznilnici v Gradiški je razpisana služba koutrolorja z dohodki X. čin. razreda. Zahteva se znanje nemškega, italijuuskega in jednega jugoslovanskega jezika. Kavcije je položiti v visokosti letne plače. Prošnje do 20 t. m. pri c. kr. višjem pravdništvu v Trstu. — Pri okrož, februvarja. Pri Miell*l t Pokornv, Drttcker, Epatžavni dolg v notah. . . Skupni držuvni dolg v srebru . . Avstrijska zlata rrntn..... Avstrijskii kronska renta -t u . . . Ogerska zlata renta 40/o .... Ogerska kronska renta 4*/0 • • . Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London viida. . . ,..... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov . . . ,..... Italijanski bankovci ...... C. kr. cekini........ 97 gld. 80 kr 97 . 65 , . 120 , 46 „ 40 , . 117 ■ 40 , «4 j 95 , . 1020 „ . 357 , 75 . 90 . . 61 . 47", . 18 . 29 , 9» . 43 , 45 „ . 5 „ 93 „ Na prodaj je ali se da v najem v Krakovskem predmestji v Izubijani stoječa hiša z vrtom dobrim vodnjakom in solastninsko pravico do meščanske vojašnice. H aa je v dobrem stanu. Pogoji ho ugodni in se zvedo pri knJigotrŽCU Antonu Zajrorjan-ii v Ljubljani, na Kongresnem trgu, Zvezda št. 7. (153-1) IV«j fiiiej aia polenovka (štokš) priznano dc"bra ln vilE-ui.S3a.et dobiva se pri (154—1) Maksu Brus-u ■■MN|iro