■■BMmeHB
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEfON: CHelsea 3—3878
GLAS NARODA
list .slovenskih delavcev y Ameriki«
NO. 153. — ŠTEV. 153.
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 8—*87t
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 30, 1932. — ČETRTEK, 30. JUNIJA 1932
VOLUME
— LETNIK XZZX
DEMOKRATJE SO SESTAVm SVOJ PROGRAM
Veteranska armada v velikih stiskah
PLATFORMA VSEBUJE ZAHTEVO ZA TAKOJŠEN PREKLIC OSEMNAJSTEGA AMENDMENT A
Boj za konec prohibicije divja na demokratski narodni konvenciji. — Dvetretinska večina skupnega odbora je odobrila Walshevo mokro p!anko. Program demokratske stranke ne vsebuje niti dva tisoč besed. — Nezaposlenost in starostno zavarovanje sta omenjena samo z devetimi besedami.
CHICAGO, 111., 30. junija. — Malo po polnoči se je demokratska narodna konvencija izrekla za prcklic prohibicije in za modifikcijo Voisleadovega akta. 934 glasov je bilo oddanih za preklic, dočim jc 2 1 3 delegtov glasovalo, naj se prepusti zadevo posameznim državam.
Večerna seja je trajala od sedmih zvečer do ene ure zjutraj. Nato so se delegati razšli in se bodo zopet dt-stali danes opoldne.
CHICAGO, 111., 30. junija. — Na celi črti se bije boj za odpravo prohibicije. Demokratje so se razdelili v dva tabora. Prvi imajo na svoji zastavi napis: — Prohibiciji je treba napraviti enkrat za vselej konec!", dočim zahtevajo drugi, naj se poveri kočljivo zadevo posameznim državam, ki naj na svojih konvencijah glasujejo o nji.
Dvetretinska večina resolucijskega odbora je o-dobrila Walshevo resolucijo, naj se vključi v platformo mokro planko, ki zahteva takojšen preklic prohibicije.
Planka ima sledečo vsebino: —
Mi zagovarjamo preklic osemnajstega a-inendmenta.
—	M i zahtevamo, naj kongres takoj predloži tozadevni ustavni dodatek državnim konvencijam, ki bodo sklicane izključno v to svrho.
—	Mi predlagamo, naj posamezne države izdajo postave, potom katerih bo mogoče uvesti resnično /mernost, postave, ki bodo preprečevale povratek salona ter povcrjrle posameznim državam kontrolo nad trgovino z opojnimi pijačami.
—	Mi zahtevamo, da se posluži zvezna vlada vse svoje moči in vpliva, da zaščiti države pri izvaja »ju postav proti uvozu opojnih pijač.
Dokler zadeva preklica ne bo rešena, zahtevamo takojšnjo izpremembo Volsteadove postave, da bo dovoljeno izdelovanje in prodaja piva in drugih pijač s tako vebino alkohola kot je po ustavi dovoljena. Na tako pijačo naj se takoj razpiše davek.
CI JICAGO, 111., 29. junija. — Program demo kratske stranke, kot ga je predložil demokratski narodni konvenciji odbor za platformo, vsebuje le I 396 besed ter je najkrajši izmed vseh, kar jih je bilo dosedaj predloženih. Prohibicija je omenjena s I 4 3 besedami, dočim sta omenjeni nezaposlenost in starostno zavarovanje samo z devetimi. V programu je med drugim rečeno: —
—	V tem času gospodarske in socijalne stiske, kakoršne še nikdar ni bilo, prihaja demokratska htranka do zaključka, da je treba iskati glavne vzroke teh razmer v uničevalni politiki in gospodarski izolaciji, ki jo je zasledovala naša vlada izza konca svetovne vojne. Posledica te politike je, da so se konkurenčna podjetja strnila v monopole.
Oni, ki so odgovorni za to politiko, so zapustili ideale, pod katerimi je bila vojna izvojevana, ter »o zavrgli sadove zmage. S tem je bila opuščena največja prilika v zgodovini, da se zaja*hiči našemu nirodu in svetu mir, prosperiteto in srečo.
—	Ta politika je uničila našo inozemsko trgovino in vrednost našega blaga in produktov. Ohromela je nas bančni sistem, spravila na milijone ljudi ob delo ter spravila vlado v finančni položaj, ki je j«ezaslišan v mirovnih časih.
BALKANSKI NAČIN IZBIRE MINISTROV
Pri zadnji sestavi romunskega kabineta je imel Jorga malo časa. — Sestavljen je bil v eni uri. Treba je bilo samo fraka.
Bukarešta, Romunska, junija. — Zyrrnlilo s«- je sicer "preti nekaj meseci in širšil javnosti ni bilo znano iz razumiiivih razlogov, ker so vsi udeleženci SKrbno molčali. Ker j>a je vse resnično in .se vse more ponoviti je še vedno zanimivo. To je namreč povest, kako j«« m«»goče na Komunskcm postati minister.
l'ri sestavi zadnjega kabineta j»* dal kralj Karol zelo malo čast profesorju dorgi. da sestavi kabinet. Moralo je iti v.se naglo in res kobi.net je bil sestavljen v eni uri. Saino pri izpolnitvi prometne*;« ministrstva j«> nastala težava. ker moža. ki je bi! določen za to mesto ni bito doma in ga sploh niso mogli najti. Zato prevzame z;i<" risno to mesto fina urni minister Argetoiann. ki naroči svojemu tajniku, naj telefonira vsem politikom, ki se mu zdijo sposobni sprejeti ministrsko mesto. In-žinir Va.lkovici je Ivi res doma in prišel jp sain na telefon. In med njim ter Argetoianu se je razvil sledeči razgovor:
Argetoianu: — Imate fraJt? Valkoviel: — Zakaj se zanimate za to?
Argetoianu: — N'ikar ne tratita besedi. Ali imate frak, ali ga nimate? .
Valkoviei: — Da imam pa. Argetoianu: — Hvala Ragu; takoj ga obleeite in s«* peljite v kraljevo palačo k zaprisegi. Vi ste novi prometni minister.
Valkoviei je v neki pri jezni družbi sam povedal ta dogodek in od tedaj naprej imajo krojači mnogo naročil ■/.„ frake. V Romuniji ni kdo ne ve, kdaj more postati minister . . .
ZANIMIVO
ODKRITJE
Stari Amerikanci so žvečili kaktus. — Svojim bogovom so darovali o-troke.—Najstarejši rod pred 2000 leti.
Washington, D. C., 20. jnnipa. Smithsonian Institute naznanja, da so raziskovalci našli sledove najstarejšega ameriškega plemena, ki je žvečil kaktusove liste, kot danes nekateri "čikajo" lisle tobaka.
Ti izumrli Amerikanci, ki niso bili poznani zuano^ii, so živeli v gorah severozapadno v državi Texas.
Vofl'telj ekspedicije Frank M. Setzler pravi, da so ti ljudje žvečili liste kaktusa tako dolgo, da so izsesali iz listov ves sok. Take (»stanke napol izžvečenega kaktusa jo našel Setzler poleg človeških kosti in raznega orodja.
Stari Anierikanec je živel v duplinah in najhrže najmanj pred 2<MK) l»-ti in je do zdaj najstarejši prebivale«' v Ameriki.
Ta človeški narod je tudi rabil liste kaktusa za pletenje korb, sandalov, vrvi in celo za odeje. JfHlIi so medvede, srne, zajce, tiče in so pili sok kaktusa. Rili »o pa dovolj civilizirani, da so izdelovali sulice.
Iz čudnega razloga so imeli ti prvi prebivalci navado, da so zakopavali otroke izpod dveh let. Setzler je naše] v vsaki duplini in jih je preiskal sedem, zakopane otroške kosti. \i pa našel ni-kakega oko tja odraslega člove ka.
To pleme je prebivalo od KI Paso do rek<- Peeos ter od Rio Ciran-de do hh žiuo Alpfne, Tex., ter mogoče še dalje.
BRATA SKLAREK OBSOJENA
Dolga sodnijska obravnava je bila končana.— Brata sta bila zaradi goljufije obsojena na štiri leta ječe.
Berlin, Nemčija, 20. junija. — Zloglasni Sklarek proces, ki je bil najdaljši v zgodovini nemškega pravosodja, se je končal s tem. da sta bila brata Leo in Viljem Sklarek zaradi podkupnine in ponarejanja list« n obsojena na štiri leta ječe.
Snobtoženei, dva župana, dva občinska odbornika, več uradnikov berlinske mestne hranilnice, so bili obsojeni na zaporno kazen od treh do osemnajst mesecev.
Sklarekov škandal je dosegel svoj višek leta 1020, ko ji' bil her-linski veliki župan Gustav Roess na oh'sku v Združenih državah. Tedaj je bil Roess naglo poklican nazaj v Berlin in kmalu po .svojem povratku je bil prisiljen odpovedati se županstvu.
Tekom 124 sodnijskih obravnav je bilo dojmano. da je mesto Berlin vstal manipulacij bratov Sklarek in ž njima zvezanimi politiki Izgubilo od deset do dvajset milijonov mark.
WATERS JE ZOPET POVELJNIK ♦ VETERANOV V WASHINGT0NU
POZNO ODLIKOVANJE
Piscatawatown, N. J., 28. junija. —»Kongresni zaslužni križec je bil podeljen uslužbencu Karitan arzenala Walter ju II. Keene za izvanredno hrabrost v boju v Abreguernon v Franciji 17. oktobra 101 rt. Tedaj je s-ain zavzel postojanko nemških strojnih pušk in vjel deset Nemcev.
P0STIU0N1 V NEMČIJI IZGINJAJO
Landshut, Bavarska, 20. junija. — Veseli postiljon. ki je .s svojo trompeto vedno vzbujal vesele nade med prebivalstvom, polagoma izginja.
Njegova modro in be-lo uniformo je sedaj videti samo še po o-krajnih cestah in glas njegove trobente doni jačje v zgodovino.
Pred nekaj dnevi se je nek postiljon oblekel v svojo najlepšo uniformo, je glasno zatrobil in zapokal z bičem, ker je bil na svoji za-dnji vožnji. S tem je bil končan zadnji poštni promet s konji nie>d Ladsbut in Kronwinkel v južnovbhodnem delu Bavarske.
WASHINGTON, D. C., 29. junija. — Od soln-ca zagoren in odločni Walter W. Waters, prvi poveljnik veteranske armade, je z vso odločnostjo skušal napraviti slogo med I 5,000 veterani, ki se prepirajo zaradi pomanjkanja hrane. Od sinoči je zopet vrhovni poveljnik armade, ko je večina veteranov v Anacostia parku z vsklikom zahtevala, da postane zopet njih poveljnik. Njegovi nasprotniki so takoj izjavili, da bodo takoj zahtevali glasovanje vseh veteranov, ki si naj izvolijo stalnega voditelja in poveljnika.
SIAMSKI KRALJ
ZOPET NA PRESTOLU
Bangkok, Siam, 28. junija. — Kralj Prajadipok, čegar absolutna v-lada je bila pretekli petek v rskoro nekrvavi revoluciji strmoglavi jena, bo v nekaj dnevih podpisal ustavo. Izjavil je že, da b> potrdil novo ustavno obliko, katero mu je predložila narodna stranka in je na to svojo izjavo zopet zasedel kraljevski prestol. Po celi deželi vlada mir.
Več članov kraljeve rodoviue, ki so .se nahajali v zaporu, so dobili dovoljenje, da se vrnejo na »v oje domove. Voditelji državnega preobrata pa so obdržali v zaporu pravosodnega ministra prej-nie vlade princa Nagor Swarga, ; ki je najmogočnejši pa tudi naj-1 bogatejši princ v deželi.
NAPOLEONOVA JEČA
ODPRTA JAVNOSTI
Wilhcimjshoehe, Nemčija, 20.
junija. — Južni konec Wilhelm-shoehe palače, v kateri je bil X<t-poleon ITU. zaprt od 5. s«"ptembra 1870 do 10. marca 1871. je sedaj odprt za javnost. Dvaindvajset sob, ki so bila dane na razpolago cetsarskenm jetniku, se nahaja v istem položaju, kot ob času Napoleonovega ujetništva. Večja dvorana pa je bila izpremenjena . v muzej, kjer se hranijo razni nemški »godovinski predmeti.
NEZAUPN0ST NA KITAJSKEM
Kantonska vlada ne dovoli prehoda nangking-skih čet. — Južna vlada &e boji, da se hoče Nanking polastiti Kantona.
Hongkc-ng, Kitajska, 20. jun -
ja. — Kot pravijo nekatera poročila. so voditelji armade nanking-ške vlade, ki se nahaja v provin-eiji Kuangsi, prosili vlado v Kantonu za dovoljenje, da bi smelo 5(XM) nankingških vojakov korakati preko prov.ncije v namenu, da iztrebijo tamošnje komunkte. Toda kantonski general Tan Čaj Tonk je prošnjo odbil, ker je slutil v tej prošnji zvijačo maršala t'ang Kaj-Seka, da bi se » tem manjšini trudom polastil Kantona.	-
Od tega časa je opažati zelo živahno gibanje kantonske armade zapadno od mesta, da odbije morebitni nasilni vpad nankingške armade .v provineijo Kwangsi.
V bližini Kantona se je pred kratkim uprl nek rod. ki je oborožen .še n sulicami, proti moderni kantonski armadi. Posrečilo se jini je celo več dni braniti neko va.s proti nHHierno oboroženim vojakom Podali so se šele, ko je v njihovih vrstah bilo ubitih 2-'» mož in so sami s sulicami usmrtili dva kantonska vojaka.
SMRTNA KOSA
Umrl je John Pauli, rojen 2. avg. 1010 v iXew Yorku. I'mrl je dne 20. junija ob 3.30 popoldne v (ireenpomt Hospital, Brooklyn. Pogreb se vrši iz hiše žalosti 28 Scholes St., Brooklyn, X. V. z sv. mašo na 8. cesti v New Yorku ob 10. uri v soboto 2. julija; od tam na pokopališče sv. Troji-ce v i Brooklvn, N. Y,
Waters je bil dvakrat poveljnik vet eranske armade in dvakrat se je odpovedal, ker se nekateri njegovi podložniki niso pokorili njegovim poveljem. Od sobote je v taboru vhulala veLika zmešnjava, ko se je Waters odpovedal svojemu po ve I jst vu.
Med časom, ko Waters ni hil več poveljnik, so sledili začasni poveljniki,in nesporazum med moštvom je naraščal. Pomanjkanje živeža je ne vol jo še povečalo.
AVaters se je bal, da bo med veterani prršlo do velike zmešnjave, zato je. šel v barake v Anacostia parku ter je s trehe neke kolibe poživljal tovariše, da so edini in drže dl-cplino.
Ko je Waters končal, so se zaslišali klici: — Volimo zopet! — Tn z vseh strani so se slišali klici: — Waters Waters, in takoj sedaj! — In Waters je takoj zopet sprejel poveljstvo, pod pogojem, — da sem pravi poveljnik, kale-rega boste podpiraJi vedno!
— XTaše geslo bo tudi še nadalje, — rekel, — držimo se!
Waters je nato odšel v svoje skromno stanovanje v mestu in začasni poveljnik .Mike 'Wiomas mu je sledil. Med seboj sta imela o-stro debato. Watersovi pristaši so okoli njegovega stanovanja postavili i močno stražo, ker se boje. da bi se Thomasovi pristaši polastili njegovega urada.
Armada ima hrane samo še za en dan. Pozneje ne bo nič drugega kot kruh in erakers ter moka, kat^o je dal Rdeči križ.
Veterani so poslali okolic na ameriški narod, v katerem se sklicujejo, da so šfei na pomoč umirajoči Franciji in. lačni Belgiji ter da so sedaj sami na robu pomanjkanja.
Policijski komisar fJlassford je še enkrat pozval armado, da zapusti Washington. Senat je sprejel resolucijo senatorja Howella, da se dovoli veteranom posojilo za vožnjo domov na račun njih bonusa, ki bo izplačan leta 1045.
NOVA USTAVA ZA INDIJO
Glavne točke bodo predložene angleškemu parlamentu. — Posamezne države pa se morajo ze-diniti za enotno vlado.
London, Anglija, 20. junija — Kakor je naznanil državni tajnik za Indijo Sir Samuel Hoare, bo v kratkem parlamentu predložen za novo ustavo za Indijo obsežen načrt, ki vsebuje temelj za zvezno vlado in provincijalne avtonomije.
V svojem govoru glede prvih korakov za predlogo nove ustave je rekel Sir Samuel, da se rešitev velikih vprašanj s posvetovanji sejami, in posvetovanji samo zavlačuje.
Zato je predlaga! Sir Samuel, fla je najprej potrebno odločiti glede občnih zn<dev. Ako bodo potem posamezne krajevne vlade Indije jamčile za enotno vladno zvezo, bo kabinet imenoval odbor iz članov gorenje in dolenje zbornice.
Ta odbor bo imel nalogo poslušati želje in priporočila zastopnikov indijskega javnego mnenja in skrbeti za to. da se v največjem obsegu ugodi imlij.sk i m željam. Kakorhitro bo odbor sporočil, da so določbe tega načrta zadovoljive. bo cela zadeva v polnem obsegu prišla pred parlameint.
KITAJSKI PRETI POVODENJ
Hankow, Kitajska, 28. junija. Reka Yangtse, ki je narasla vsled hudega ueževja, je narastla v enem dnevu za dva čevlja, in je 38 Čevljev nad navadno višino ter je na isti višini kot lansko leto pred velikansko povodnijo, ki je ■zahtevala veliko število človeških žrtev in je napravila velikansko ^ škodo.
\ Sedaj so že ob reki preplav-| ljene obsežne pokrajine. Prebival-
Istvo se boji, da bo lanska nezgoda ponovljena, ako bo še kaj dolgo deževalo.
PORABA LESA ZA SVINČNIKE
Washington, D. 0., "20. junija. Za izdelovanje svinčnikov, ki jih porabijo Amerikanci. se potrebuje na leto 40 milijonov čevljev det»k.
PAPEŽ JE IZBRAL
PROSTOR GROBNICE
Vatikansko mesto, 20. junija. —* Papež Pij XI. je obiskal papeško grobnico pod baziliko sv. Petra in si je določil prostor za svojo grobnico*
Papež je obiskal grobnico slučajno v zvezi z velikimi svečanostmi, ki so v zvezi s praznikom sv. Petra in Pavla. Pred grobnico sv. Petra je klečal Ln je poljubil palec na nogi bronastega kipa sv. Petra.
ADVERTISE m "GLAS NABQDA'*
Hm largest Slovenian Daily in tiny United States*
Issued erery day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers.'
m*7
oo|

L. Benodik, Trm
of bait — of 11» ooorporatlon and trtrtm—em of above omeezs: r. Ul> Itrnt, Boroagh of Manhattan, New York City. N. Y
"QLAI NAIODA (Vote* mi thm ro*»io)
Mrtey Day Bzeapt Sunday« and Holidays
fla otfo teto valla Urt aa Ameriko .za New York ia otto leto $7.00 fea	----- -	■■■tf-W?"za pol lata	_.ft to
la pol lata-------.$3.00 za tnoaematvo a*, colo 4ato___I.$7.00
»a četrt leta ------------------------60" za pol leta _______________________43.60
■ubecrlptlon Yearly $6.00.
▲dvsrUeemeat on Agreement.
"Olaa Naroda* lahaja Tiakl dan iimaiil nedelj In premikov.
Dopbft brea podpUa In neebnoett aa na prloMujejo Oanar naj «a bla-lovoU polUJatt po Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov, proalmo. "m ss nam tudi prejftnje blvalliče naananl. da hitre)« najdemo naslovnika.
"tui HAKOOr, SIS W. ISth Strni, New Twt, M, Y.
Telephone: CHeloea S—1378
"GLAS NARODA" PREPOVEDAN V JUGOSLAVIJI
Te dni smo dobili kabJobrani, <la je jugoslovanska vlada prepovedala cirkulacijo našega lista po Jugoslaviji. — Italijanska vlada je storila to že dosti prej. Tega sredstva te menda v sedanjih časih posluži vsaka vlada, ki jc tako hibka, da niti poštene kritike ne more prenesti.
Zaenkrat še ne vemo, kdo je dal povod tej prepovedi. .Vsebina našega lista najbrž ne. Močno sumimo nekateie naše ljudi v Ameriki, ki so si na vse načine prizadevali vpreči "(ilas Naroda'' v svoje ojnice, pa se jim ni posrečilo. Lahko je pa tudi kak "faktor" v starem kraju opozoril "merodajne" vladne kroge na dejstvo, da piše "Glas Naroda" bolj odkritosrčno kakor je starokrajskemu časopisju dovoljeno.
Političen položaj v Jugoslaviji je precej zapleten. Toda sedaj se čisti. Ce je k temu čiščenju "(ilas Naroda" le trohico pripomogel, nam je prepoved sedanje beograjske vlade v veliko zadoščenje.
Nakratko povedano je bilo tako: — Starokrajsko časopisje nam glede političnega položaja v Jugoslaviji ni moglo nuditi primernega in zanesljivega vira. Časopisje hvali sedanji režim iz enostavnega vzroka — ker ga mora hvaliti. Hvaliti ali molčati. Toda tudi molk je sumljiv, in zato so se uredniki starokrajskih listov odločili za hvalo '— iz praktičnih razlogov, seveda.
*'(Jlas Naroda" je propagiral idejo Jugoslavije v tistih rasi h, ko je bila precejšnja kopica sedanjih jugoslovanskih mogotcev cesarsko-kraljeva do kosti in globoko v možgane — če zasluži ime možganov tista snov, ki jim pljunka po trdih lobanjah.
In za močno, svobodno, edinstveno Jugoslavijo se bo *'01as Naroda" zavzemal do zadnjega, kajti če bi tega ne delal, bi se izuevčril svoji narodni dolžnosti ter bi storili s tem velik in ijeodptistljiv greh.
Ko je privrvelo nasprotje med jugoslovanskimi političnimi strankami do viška, ko ni bilo podlega zmerja nja ter očitkov ne konca ne kraja, ko so se začeli hrvatski in slovenski profesijonalni politiki po oštarijah in na javnih shodih dreti, da hočejo svobodo, svobodo in svobodo, je "(»las Naroda' objavil sledeče trpke, toda po našem mnenje resnične besede:
—	Svoboda je kot težka jed, svoboda je kakor močna pijača.
—	Tisti, ki je same brozge vajen, se mora svobode polagoma privaditi. fv ne stori tega, podivja, oziroma ga svoboda vrže, da zavedno obleži.
—	Kdor je vse svoje življenje siratko opletal, se bo /)u4zpočlil. če ne bo znal zmerno uživati kupa sirovega masla, ki ga bodo postavili predenj.
In tega mnenja smo še danes, kadarkoli čitamo poročilo, da zahteva Korošec in Maček svobodo za Slovence in Hrvate.
Res je žalostno, ker smo tako nezreli, toda ni je večje poštenosti, kakor priznati svoj greh.
To je bil tudi vzrok, da smo pozdravili odredbo kralja Aleksandra, ko je proglasil diktaturo in razpustil stare politične stranke.
Toda žal, da je z diktaturo zašel v zagato, iz katere
ne ve izhoda. Izkazalo sp je namreč, da v dveh ali treh
letih ni mogoče zatreti strankarskih strasti, katerim je
ranjka Avstrija tako na debelo in nagloboko pognojila,
da so pognale celo v senci bajonetov v bohoten osat.
t
Kralj, kot moder kralj, je spoznal, da se diktatura ni obnesla. Popustil je nekoliko in odstavil Živkoviča, kateremu so nekateri po vsej pravici začeli očitati rabelj-stvo. To pa ni pomirilo prebivalstva, in vsledtega je danes v Jugoslaviji kralj največja reva, navzlic štiridesetim mi-Jijonom zlatih frankov, ki si jih ysako leto prilašča, po
božji milosti in proti volji trpečega in stradajočega jugoslovanskega naroda.
Takoj po uveljavljenju diktature je bil imenovan za jugoslovanskega poslanika v Washington dr. Leonid Pitamic, ki je velika glava v zadevah mednarodnega prava. Dotlej ni bilo nobenega Slovenca na nobenem važnem poslaniškem mestu, in zato smo smatrali imenovanje dr. Pitamica za nekako dobro znamenje, češ, da bo diktatura zatirala v domovini izraze nezadovoljstva, dočim bo potom svojih diplomatskih zastopnikov skušala inozemstvu pojasniti svoje prave cilje in namene.
O tem smo bili trdno prepričani, ko smo doznali. da .i*1 jugoslovansko poslaništvo v Washingtouu otvorilo nekak "press-bureau", ki naj bi obveščal ameriško javnost, predvsem pa jugoslovansko časopisje v Ameriki o dogodkih in razvojih v naši stari domovini.
l&ef tega "pressbureau-a" je bil par dni po svojem prihodu iz domovine v našem uredništvu ter nam je obljubil natančne podatke o političnem položaju v Jugoslav!-" ji. Ponudbo smo z veseljem sprejeli, toda iz "pressbu-reau-a "nismo dobili v treh dolgih letih ničesar drugega kot sliki kralja Aleksandra in prestolonaslednika Petra ter — pred par tedni — brzojavko, da Aleksander ni pobegnil iz Jugoslavije.
Da bi rojakom v Združenih državah, — ki se še vedno živo zanimajo za razmere v stari domovini, že vsaj približno predočili položaj, smo posnemali novice o razmerah v Jugoslaviji iz najuglednejšega ameriškega dnevnika "The New York Times", ki ima v Jugoslaviji posebne poročevalce. Ne rečemo, da so bila poročila skozinskoz resnična, toda pisana so bila dosti bolj odkritosrčno nego so vesti v jugoslovanskih dnevnikih, ki ne smejo poročati resnice, četudi bi jo radi.
Dekret o prepovedi "Glas Naroda" nam dokazuje, da je v Jugoslaviji hujša diktatura nego smo mislili.
Zgodovina zadnjih let je pokazala, da so na šibkih, strašno šibkih nogah vlade, ki zanikujejo svobodo tiska in govora.
Grmenja vladnih trobil se ljudstvo zelo kmalu naveliča iii je bolj in bolj dovzetno za šelest in šepet, ki mu kaj boljega obeta.
'1 Glas Naroda" bo tudi vbodoče objavljal novice iz Jugoslavije, ki jih pošiljajo velikim ameriškim dnevnikom posebni poročevalci, ter s tem seznanjal rojake o splošnem političnem položaju v stari domovini.
A ko smatra jugoslovanska vlada to za greh, smatramo mi to za dolžnost in potrebo.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 8LJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V ITALIJO
100 ............................$ 5.90
200 ............................ $ 11.50
300 ............................ $ 16.80
400 ........................... $ 22 —
.. $ 27.-... $ 53.25
dinarjih ali
V JUGOSLAVIJO
Din 200 ................................$ 4.—	Lir
Din 300 ............................... $ 5.90	Lir
Din 400 ................................ $7.80	Lir
Din 500.................................$ 9.50	Lir
Din 1000 ............................ $18.50	Lir 500 ....................
Din 5000 ............................. $91.50 I Lir 1000 .................
Za Izplačilo vitjih zneskov kot ZBorai navedeno, bodisi lirah dovoljujemo ie bolje pogoje.
. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati........$ 5.70
" " $10.00 " " ........ $10.80
" •• $15.00 "	" ........ $15.90
" " $20.00 " " ........ $21.00
" " $40.00 "	'» ........ $41.10
" " $50.00 "	" ........ $51.30
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih.
Nujna nakazila tsvriujemo po CABLE LETTER za pristojbino «1.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
US WEST 18th STREET
NEW YORK. N. V.
Peter Zgaga
LEP USPEH MLADE SLOVENKE
Nevaren lopov pod ključem.
Novomeški orožniki so aretirali na Trdinovi cewti drznega vlomilca Bernarda Gogujavea, rojenega nekje na Westfalskem. pristojnega v Mirno pee. Gornja vee je v družbi nekega Frane«
Korena in nekega tretjega tovariša. izvršil vet", vlomov po Dolenjskem ter je bil pravi strah in trepet .prebivalstva, ker je bid tudi nasilen proti ženskam.
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški po tuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni pamiki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. _
Pišite nam!
Metropolitan Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne družbe.
Xa New Jersey State Teacher's College v Montelair. X. J. je pro-movirala prejšnji teden mlada ro-' jakinja Miss Marie C. Štrukelj, hči Mr. & Mrs. Ignac Štrukelj iz Fairview. X'. J. Podeljen ji je bil naslov Bachelor of Arts.
Leta lfH?8 je završila svoje študije na I.'nion Ilill High School, vroča želja po znanosti in napredku ji ni dala miru, da se je vpi-eala v college. Za mladenko so nastali težki časi. Pred poukom in po pouku ie murala trdo delati. da si je zaslužila za šolnino in druge pristojbine. Sele pozno v noč. ko je bilo vse delo opravljeno. se je posvečala težkim študijam. Pa vztrajno je premagala vse težave in dosegla svoj cilj. Toda s tem ciljem šo ni zadovoljna. Jeseni se bo vpisala na Columbia Univerzo, kajti postati hoče profesorica na visoki šoli.
Xa college je bila članica Sigma TCappa organizacije in Comtem-porarv Cluba.
Kako priljubljena je bila pri svojih tovarišieah in učiteljicah, se je pokazalo ob zaključku šolskega Wa. 1'čitejice m tovarišice so se solznih oči poslavljale od nje.
Miss Marie je dobra družabni-ea in izborna pianistka. Posebno ljubi klasične skladbe. Pri vsem tem je pa preprosto domače dekle. ki obeta biti s svojim bratom vred velika opora svojim stari-šem.
Mati. oče in brat imajo dovolj vzroka, da. so ponosni nanjo.
Ob priliki svoje promocije je dobila '»d vseh strani nešteto čestitk. Tudi mi ji iskreno čestitamo in ji želimo obrlo ur-pelia.
NENAVADNA ZGODBA.
Iz Slovenije.
Dva vloma v eni noči v Novem mestu.
IG. junija okrog o. je opazil gimnazijski sluga, ko je odklepal vhodna vrata, da ključavnica ni v redu. Sel je v prvo nadstropje, kjer se nahaja konferenčna in ravnatel jova soba. Tudi tu sta bili ključavnici v neredu. V konferenčni sobi je bilo vse polno na-žganih vžigalic in videti je bilo da je neznani vlomilec skušal priti tudi v ravnateljevo sobo. K sreči pa so bila vrata od znotraj zaprta z železnim zapahom, tako da -e je neznancu ta nakana ponesrečila.
Otrok žrtev strnpa za lisice.
V .sedanjem času vsakdanjega deževja ljudje pridno obiskujejo gozdove ter nabirajo užitne gobe. Xa to pot je zaneslo tudi mater posestnika Franca Bukovca iz vasi Petane v šmihelvki fari Marijo. Ko je žena iskala po gozdu gobe. je našla v travi malo stekleno kroglico je skrbno spravila v žep in ponesla domov. Kroglico je položila potem pred hišo na vrtno mizo. kjer se je sukal njen dveletni vnuk France. Fantek je hitro segel po pisani kroglici, ki ni bila nič drugega kakor lekarniška fiola. ki je vsebovala hud strup za lisice.
Ko je otrok kroglico stiskal v rokah, se }>- tanko steklo razpoči-lo in vsebina se je razlila otroku po rokah in po tleh. Po otroški navadi si j»» otrok vlažne roko ob-lrznil. Strup je takoj učinkoval ter je bil otrok v nekaj minutah mrtev. -Xesrečni starši no sin<"ka. da bi vedeli za pravi vzrok njegove nenadne smrti, prepeljali v smihelsko mrtvašnico, kjer je bila izvršena sodna obdukcija, ♦'urino je. da lovci lahko tako hud strup prosto polagajo po gozdu.
Š 0 E M svojega sorodnika Mihaela Kresevicba, ki se nahaja nekje v Brooklyn-u. X. Y. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi ali naj se pa >ain javi. da ga obiščem na potu v staro domovino dne 7. julija t. 1. Anton Stup&r, Box 133, Verona, Pa.
(2x 29&30)
Naročile m n» HGlu Naroda" — d«Jtc{J< slovenski daemlk v Zdrn-ftenih
DRUŠTVA
II NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,

ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m čiU nmo wmU žlunlvo, pač pa ?«i Slovenci ▼ rail okolicjL
CENI ZA OGLASE SO ZMERNE
Težko se je ločiti od življenja, posebno če ima človek lepo mlado ženo, če je bogat in je takore-koč šele živeti začel.
Veleposestnik, ki je imel zemlje in bogastva, kolikor je neslo oko, je ležal na smrtni postelji.
Zdravniki so mu naravnost povedali. da so mu ure štete.
Težko je hropel.
Večkrat je pogledala v sobo in ga matlo potolažila njegova mlada žena.
Komaj dvajset let ji je bilo. Visoka, črnooka in črnolasa in živa kakor samo živo srebro.
—	Stopi sem — jo je poklical z zadnjimi napori.
In pristopila je ter ga pobožala po rosnem čelu.
—	Glej ure so mi štete. Predno se zavedno poslovim od tebe. mi moraš nekaj obljubiti. Vse. kar imam, bom tebi zapustil. Bogata boš in ti ne bo treba skrbeti za bodočnost. Vse lahko počneš, karkoli hočeš, edmole moške pusti pri miru. Moj Bog, moj Bog, vst* na svetu si lahko predstavljam, le t«'be ne v objemu drugega. V grobu bi .se obrnil, če bi te kdo drugi objemal. Obljubi mi. . .
Xjegov glas je postajal tišji in tišji.
Bolnik se je stresel, zaprl oči in umrl.
—	1'bogi revež — je zastokala mlada vdova, in zdelo se je kot da se je zatlebleščala solza v njenih očeh.
Ker je bila ei ergična. je takoj začela deliti po velja.
Prej se je še seveda preoblekla v črno obleko, ki jo je bila že pred štirinajstimi dnevi naročila iz me sta ter se je izborno prilegala njeni postavi.
Iz vseh strani so prihajali ljudje izražat ji sožalje.
Med njim je bilo strašno dosti čednih mladih fantov. Kako tudi ne: vdova je bila lepa. domačija velika in brez dolga in nešteto ttsočakov v banki.
Prijazno jih je sprejemala in jim 7. obetajočimi pogledi vlivala upanje v srce.
Pogrebniku je pa takole naročila :
—	Krsta naj bo iz debelega hrastovega lesa in znotraj pet prstov na debelo tapecirana z usnjeni in blagom. Hrastova krsta naj bo v debeli kovinski krsti, ki mora biti dobro zae.injena.
Te odredbe so se ljudem malo čudne dozdevale; toda kaj se hoče. sleherni človek ima svoje muhe in svoje navade.
Se bolj jih je začudilo, ko je naročila grobarju, naj skopl.i«* deset čevljev globok grob.
—	Tako jrlobokejra še nisem ko-jal — je dejal grobar
—	Pa napravite izjemo — je odločila — *aj vam bom dvakrat toliko .plačala kot za navaden grob.
Grobar jo je začuedno pogledal ter se lotil neobičajne naloge.
Vršil se je Veličasten pogreb.
Po pogrebu so pa šli pit potrebščino in malo je manjkalo, da že na pogrebšrini ni-so plesali.
Toda. ko so osmino obhajali, je bil že godec s harmoniko navzoč.
—	Kar j« bilo. je bilo in pozabljeno naj bo — je odločila mlada vdova ter z najbolj postavnim fantom zaplesala.
Kar trije no jo spremili domov in so jo tolažili, dasi tolažbe ni bila prav nič potrebna.
Kadar so trije z mlado vdovo na «amem. pa ne more biti govora o ljubezni. Govoriti so pač morali o drugih stvareh.
Pripovedovala jim je o zadnjih trenutkih pokojnika.
—	(Rekel je, da se bo v grobu obrnil — če me bo kdo drugi objemal — je pojasnjevala. — Predno sem mu pa mogla obljubiti, da me ne bo nihče objel, je umrl. Ker pa člorek ne ve. kaj pride, sem ga daia pokopati v dveh na debelo tapeciranih trugah deset čevljev globoko, da se vsaj ne bo
^ siiša»lo, ko se bo revež v grobu o bračal.
Xato je vse tri svoje spremljevalce povabila v hišo in *»e ž njimi izborno zabavala do belega dne.
"Glas Naroda"
30 tisoč proti 300 milijonom.
Velika. je Indija biser v angleški zivijejo strelci iz Madrasa. Neil, po* ni 40.000 od Angležev izvežbanih
10QU Škot, je eden najbolj junaških se;x>jevr ogromno topov, fanatično in odločnih prikazni iz te strašne' prebivalstvo, polno sovraštva. V vstaje. On, "kraljevski Lawrence", rjihovi sredi stoluje zadnji Iz rodu
kroni .Ogromna ta dežela s svojim bajnim bogastvom, ogromna t svojimi 300 milijoni prebivalcev^
nad katerimi vlada z milo in silo Jlavelock in Nicelson so takrat re-l indskih Mogiflov, ea<±nji indski
pc&cica Angležev. Teh 300 milijonov J.ioov in muslimanonov, ki so med teboj raz tepe ni v rasne vere in še «levilnejše indske kaste, nič ne premore proti 30.000 belim vojakom, lu vendar vedno tli v dušah teh mas iskra upora m odpora, kakor je bilo to leta 1857, ravno pred 75 leti.
Tri četrt stoletja je pretekla letošnjega. maja, ko je v Indiji izbruhnila največja in najnevarnejša vstaja proti Angležem. Po knežjih palačah, po sejmišči!}, po »ijmitčih nagih kuiijev, po vojašnicah domačih vojakov-sepojev, katerih so Angleži isveibali v evrop-*kcm orožju nad 100,000 — vse je šepetalo besede upora. 30,000 Angležev je stalo v Indiji med 300 milijonov domačinov. Peščica, ki izgine! Tako so menili tudi Indi, ki so ccvorili:—Ali nas tristo milijonov ne bomo zamogli teh 30,000 belih hudičev? Saj so 200.000 naših sinov izurili v svojem orožju, vse topništvo ima indsko moštvo. Z belimi vragi — v morje! Za večno!
Dne 10. maja 1857 je izbrunnilo! V Alahabadu ob Oangu je bila vojaška parada samih sepojev, voji-kov domačinov. Doslej tako ponižni In disciplinirani indski vojaki so sredi parade dvignili puške in svo-
:nnaštva. Malo število Angležev jih je potolklo zaradi tega, ker je od njih bil vsak junak na svojem določenem mestu in ki je vsak vedno v pravem času riskiral vse za zmago svojega angleškega naroda. i
KONJ OD STRAHU OSIVEL
Večkrat se zgodi, da ljudje v hu-
šili Indijo Angliji. Kakor veliki o- kralj. Le majhen angleški poročnik svetniki drve s svojimi četami po se s osmimi rrožmi brani v smod--Uaeli; ne prihajajo vedno v pravem nišnici sredi mesta. Ne vda se. ker času, zakaj smrt je bila mnogokrat j upa na rešitev. Ko je ni, zažge
hirrejša od njih. Bili so se pa ve-j smodnik in v zrak zleti sam s svo- ^ grozi ali smrtni nevarnosti osi-na kakor junaki iz nove Ilijade. Ta-j ji osmimi možmi in stotinami u- ve Sedaj nam pa poročajo lis:i iz Ko divja Neill skoo indijsko polet-1 pomikov, ki so že vdrli v njegovo. Angleškega, da je tam plamenit je in njegovo blazno vročino. Le še zatočišče. V tem je pridirjal gene- konj osivel od prestanega strahu. j
ral Liwrencs, s seboj je imel 10,000 v kraju Wrexham v angleški gro-!
BflBJflVflS
svojih ••jagnjef imi s seboj. Vedno vec jih pobira solnčarica, «icneral sam si ohranja zavest samo še z obkladki mokrih krp. Am-i-ak njegove ime že oznanja zmago
V C-iwnpore je poveljeval slabotni Wheeler. Indijko ima za ženo. — Njegovo zaupanje v radžo Nana Sahib je neomejeno. Kako kruto se je varal! Nana Sahib je s svojim bjg.stvom mamil Evropce in jim
vojakov. Kaj bo to proti ta^o o-g:omni in pobesneli množici Obit ga ogromno mesto. Od druge ».rani prihajajo novi uporniki, ki oblegajo njega. Odločni general se odloči za naskok in 14. septembra napade D?lhi. Častnik Nicolson je preplezal obzidje in vrh zidov ob-ltžal. Umirajoč priganja svoje fante naprej. In zgodilo se je čudo! —
• ■	„™ii„„ ____Deset tisoč junakov je zavzelo mi-
prirejal plesne	veselice, da so mu
,	.	... XT t 1j jonsko mesto katero je branilo
zaupali vse do	dneva pokolja. Na J	*	. ..
ctr.n krvi je slabotni Wheeler brez; odpora prepustil mesto upornikom
in se s posadko ter preživelimi Ev-roci umaknil v ravnino, kjer se je utaboril in utrdil. Cele tedne so se siromaki branili. Ženske so rodile svoje otroke v žgoči soparici indske-aa poletja in blaznele od vročine, žeje in strahji. Nana Sahib se je končno naveličal obleganja in je obkoljenim Ev rope em obljubil prost odhod. Komaj pa je teb 45G fcelih sirom >kov zapustilo svoj tabor in
eqa polkovnika ter druge angleške	v 6olne* se je vsul nanje
peklenski ogenj svinca in železa,
ki je unčil vojake, žene in otroke.
40,000 domačinov z angleškimi pu Skajni in angleškimi toporvi ter z r.jimi ogromna množica, polna sovi aštva in strasti.
fiji Denbighshire se je na prostornem travniku mirno pasel plemenit konj angleškega veleposestnika in lo.da Alfreda Mackalpine, ki ima tu svojo žrebčarno. Naenkrat pa je privozilo nad travnikom letalo, s j iiaterim se je eden gospodarjevih prijateljev pripeljal na obisk. Ka-^ kor hitro je konj od daleč začutil ktalo, je postal nemiren in jc v divjem diru začel begati po trav-
č-jitniki s kroglami dobesedno razstrelili. Zavrelo je in zagorelo po vsej deželi. Strahotno je eksplodiralo sovraštvo. Možje so žive seži-gali v njihovih hišah, otroke belih Angležev so natikali na bajonete.
Niti ed:n ni ostal živ....
General Havelock je pridirjal s svajimi belimi vojaki, prišel pa je dva dni prepozno. V Luknovu pa se Kal se je moglo rešiti v mestno mu je še posrečilo rešiti braneče utrdbo, se Je tam branilo več kot 5C ostanke Evropcev. mesec dni ter odbijalo naskok.? u-
p^ mikov. Sele potem je prišla reši- T3in &ori na severu leži mesto tev — general Neill s svojimi *ja- Delhi, ogromno mesto z orjaškimi gnjeti", kakor se sarkastično na- utrdbami, srce Indije, katero bra-
niku. Nesreča pa je hotela, da je, preplašeni žival dirjala v isti ■sme-, n, v kateri je letelo letalo. Tako je| !ctalo prihajalo od groze pobesneli j živali vedno bliže in vedno niže nad | •ijo. Končno je letalo srečno pristalo, konj pa je dirjal naprej in se končno pomiril, ko ni več čutu za i seboj dozdevnega sovražnika. Silno so se začudili drugi dan konjarji, Viel je s seboj 50 najboljših mož' osebno P* lordova hčerka, ki je svojega polka. In resničnol Is sre-j prišla obiskat leP<> žival v hlev in de njegovega taborišča je privede! v*tiela' da Je včeraj črna konjska pred šotor svojega poveljnika sve-| gnva Postala siva in da so tudi v zanega zadnjega mogula. Še eakrat, r?pu ceIi kosmi bele žime- Zaradi sc je vrnil. V grobišču so sredi 8000	ki ie prejšnji dan presta-
indskih oborožencev bili skriti tudi la je uboga žival osivela- pri t€i trije indski princi, voditelji vstaje. | piiliki Por«>čajo listi, da se je nekaj Te more prijeti. Prisila jih je, da Padobnesa Pred ne^aj leti zgodilo so šl z njim in jih je zunaj ustre-J na Francoskem. Otroci so vjeii čr-
— Hvala lepa, livala lepa, g« »spod orožnik. zelo ljubo od vas da ste me vzeli s seboj! Peterček tudi ti se lepo. zahvali. (io-spod orožnik je bil v Mandersclieidu, pa me je -povabil, da sem se peljala z njim proti domu. To ini je bilo udobno! — Zadovoljno se je smejala.
Peter ni spregovoril niti besedice.
Orožnik je vstal in vtaknil dva prsta za srednjim gumbom uniforme. — Rekel sem vam že. če se ne bojite ovinka rez (irosslitt gen, It pa gospa. da se lahko še dalje peljete. Tam me še čaka mnogo važnega dela; nam res toliko liatovorijo, da nima človek
—	Ali si neumna.'! Skočil je k njej kot divji, in ji strgal predpasnik s telesa. — Daj sem!
Smeh jo je minil, ta major mu je spet skušala iztrgati pr< dpasnik. — Moj predpasnik. Peterček! Moj predpasnik, moj lc-pi predpasnik!
—	*Ta eiuija. ta capa! — Zmečkal je svilo in jo vrgel proč; po rdečem krilu pa je teptal z nogami. — Le poizkusi se kdaj --kaj vzeti od gospodov, od tujih gospodov! Vse kosti bom polomil falotu. ubil ga bom! — Prokleta ženska, ničvrednira ti, kaj pa je prejel za to? Povej! — V jezi je suuil s tako silo, da je padla ua mah m d svoje zlo-
niti minute odmora, trda služba <lo poznega j stavljene predmete. — (lovori resnico — ne večera. Za lasten, težko prisluženi denar, laži! Kaj je prejel za to? — Kričal je; pod
Zadnji indski kralj je s svojimi vojaki zbežal iz mesta in se utaboril v nekem grobišču. Konjeniški častnik Hodson je dobil povelje, da ujame zadnjega indskega Kralja.
lil z lastno pištolo.
To je bil konec. Tristo milijonov I.idcev se ni moglo upirati tridesetim tisočem organiziranih Angle-70v. Med temi tristo milijoni je bilo dcrtolj junakov, ki pa v odločenem t-enutku niso znali izkazati svojega' m "CjLAS NARODA"*
nega kosa in ga mečkali po ro»cah Pri tem so mu izpulili tudi nekaj pcija. Od bolečin in strahu je kos debil belo-sivo perje.
ADVERT 1SE
ALI VDIHAVATE?
-r-rt<v i


Resnico smo govorili
v interesu kadilca
ALI vdihavate? "Zakaj ste s tem pričeli?*' je vprašala cigaretna industrija, ko smo prvič stavili to preprosto vprašanje - vprašanje, o katerem je dolgo vladal globok molk.
Zakaj? Ali ni bil predmet življen-fko važen, da pnio se ga lotili? Ali je bil pa kak skrit vzrok, da so se drugi splošno izogibali tega vprašanja?
Ali vdihavate? Lucky Strike so se odločile dvigniti to vprašanje . • . kajti gotove nečistoče, skrite celo v najfinejših, najmilejših tobačnih
listih, so odstranjene potom slavneg* Luckies čistilnega procesa. Luckies so ustvarile ta proces. Edino Luckies ga imajo! •
Ali vdihavate? Seveda delate to — in vsledtega, v interesu kadilca* m Luckies niso bale povedati resnice.
It's toasted"
Voiq Zaščito proti dražljajem - proti fc6ilju
O. K. AMERICA
S'ARAVKAJTE NA LL'CKY STRIKE—60 modemih minut z nsjboljiimi plesnimi koncerti nm Hrt« in slavnimi Lucky Strike zininii ostmi i stk torek, letrtek in soboto zt ecer po S.B.C. omrežju.
pi
sem si najel voz od Paulvja, samo da ne l»i gubil <"asa. — Delal se je zelo važnega.
Lueija j»a je gledala t»beudujoee z odprtimi iistmi.
Povabil jo je z vabeeo kretnjo: — Kar vstopite, lepa gospa! — Petereku ]»a je rekel ])okn>viteljsko: — Za vas se tudi prostora, Moffert!
Peter ga je ] m »glodal jezno in «»d zdolaj navzgor. — Z gospodo ni dobro eešenj zo-bati, le pazi, da ti ne prileti kaj na glavo — m*, hvala lepa!
—	Kaj ste hoteli s temi reri i — Orožnik še ni razumel tamkajšnjega izražanja in je vedno takoj sumil zasmehovanje oblasti. — Skušal je dati svojemu nedolžnemu deškemu obrazu bojevit izraz in si začel vihati brke navzgor. — Xo no, kaj ste hoteli s tem reei I
—	Xie! Ptereeek je gledal prostodušno in neumno, v njegovi notranjosti pa je vse vro-lo: — no le eakaj, tebi že še zagodem svojo! "'nor! Vlekel je Lueo s silo za seboj.
—	Trap, — je mrmral orožnik, ko je zrl za njim. — Trap, — to je bilo približno vse. kar se je dozdaj naueil i>o eifelsko; pomenil > je skoraj isto kot v visoki nemšeini
bede k * in to psovko je pii teh 'zanikanih kmetih* najraje uporabljal.
težkimi vekami jo je prebadal z ostrimi !n m varnimi pogledi.
Skušala je zbrati darila; 011 pa jih je zahiral v velikem loku na umazano cesto.
—	Kaj je prejel za to — ali boš povedala ali ne ?!
—	Poljuhrek. — je jerala. — samo en poljubček. Za krila dva za pri dpasnik enega — ne. tudi dva! Prav res. resiiieo sem I i p »vedala — Peteivek. Peti'ivek! — Strah
jo j«« postalo.
—	Ni«" vt <"- i Xc laži! — Škripal je z zi»l»-mi. — < V n i i ne poveš re>niee. ne l»<»š prišla živa iz gozda. Svetujem i i! — Dvignil je pest: sleherna mišica njegovega suhega h -lesa je bila napeta; sieer ni l»il tako velik in tako krepko rašeen kot njegova žena. v t* m trenutku pa se ji je zdel kot orjak.
—	Posadil me je v naročje, — je jecljal\ boječe. —Jožrka pa je položil zadaj na voz. Liekcl mi je. <la mi l»o prihodnjič, ko bo s}>er prišel v Eifelscliiiiitt. prinesel še kaj lepšega s seboj. — O moj predpasnik! Moje rdeče krilo! Moj lepi predpasnik!
Solze so ji lile v potokih čez cvetoča lira, javkajoč je vila roke: — Uboga žival jaz! Pa bi te ne poročila! Zakaj nisem poslušala ranjkega očeta! Drugega bi lahko dobila! Zdaj pa čepim v Kifelschmittu v tej pmkle-ti luknji — brez denarja — niti pfenika — dostikrat človek niti ne ve. kaj ho jedel — mož krade ljubemu bogu čas — pozimi zmrznjeni. da j" sramota — poleti pa nima človek niti poštene obleke, da bi šel k prošče-nju! To capo, — dvignila je svojo zaprto, na vsea plateii preozko obleko, — nosim že od kar sva poročena. — dve leti! Y službi -Mandcrscheidu pa sem jo imela že tudi leta. ("'love k a mora hiti sram pred lju Ihtenje jo je skoraj zadušilo: — Jaz.
* #	'	•¥	w . .K' '
— uboua žival — nesrečna z< nska
—	Au, ne vleči me vendar tako, — se je knjala Lucija, ko sta so malo odstranila. Izstavila se je in pogledala- malo okoli sebe.
—	Kaj pa si bo mislil, gospod orožnik .'! Je-žeš, spusti me vendar!
Držal jo je grobo za členke, oprostila se je s solzami v očoli. — Au, saj že grem sama! Spusti me! Že tako imam toliko za vlačiti, da je preveč!
—	Kaj pa imaš tukaj i — je godrnjal.
—	I gani! Xj: 11 obraz se je že spet razveselil, njene oči so se svetile od zadovolj- Vrgla si je krilo čez glavo in obs». ntva. — O, nekaj tako lepega, nekaj čudo- popolon« ma zakrila, vito lepega! Le eakaj, Peterčt k, pokazala; Otrok v IVteičkovem naroč' ti bom!	vrgel ga je materi v naroči
Živahno je pokleknila, na tla, položila za- pankert!	4<
voj skrbno na mah in ga pričela odvezovati.! Toda takoj nato ga je S(' 111 vwl rl.V
—	To se boš začudil, — je pri tem klepetala, j presunljivo je jokala,	vesela, a
—	nekaj tako lepega! Poglej sem, Peterček! kdar take. Sicer je jokati. Le poglej!
N
krilo in S'> živo odražalo od temnega malin, nekdaj boljše i. Poleg je ležal predpasnik iz črne svile, na Stal je presje spregovoril nežno, P'> katerem je bila .-podaj uvezena pestra kita — Lucirulkašljal: — Luca! ' cvetja.	i tem pa .-ni videla, je dobro vedela, pn
—	Ali si kaj takega že videl? — je rekla j Das,V>; jokala je še huje lil se zvijala očarana s tresočim glasom; potem pa je pri- čem.oznosnih bolečinah*
jela z obema rokama mnogo premajhno svi-' kodira, _ je rekel popolnoma malo
leno krpico ter jo držala pred košatim živo-1 uo ju \[ potegnil krilo z glave.
toni. — Kaj bodo rekli? — Skoraj vriskala'^- trjl ui pogledala, vzela je otroka v na-
.	. v	hi ga milovala vsa v solzah: — O ti
Tudi 011 se je čudil temu sijaju, totla^l	T
enem se ga je polastil čuden nemir, tren^ neugodje — kako j.e prišla Luca d stvari f	1 o-
—	Kje pa si to dobila ? — je 1
a jokal; am leži,
v\ kes; tako
poglej! — Tlesknila je z rokami od po- gotovo ne bo nehat ii,1,a s<" nr sne sreče in se smejala kot otrok.	; 1„ ali ni imela**.' Ali -l1. ni <2?>l-lJlhnva/,
S*a tleh je ležalo rdeče flanelasto spodnje res neusmiljeneo je snubil lepo Luro..
zlovolien.	, . . •
-r *	.	. .	vkdo 1111 je
\ eselo se je zasmejala: — podaril!	.	^ _
—	Nekdo ti je podaril? - V.°lU , * lin rp • . . . •	rr ,a mati pa sama .Tvoja teta gotovo ne. Tv*	\ 1 1
.	/10 io ie jnedal oa
nima ničesar! — Xezau J J
strani.	. •,
—	ob, od teh -- Xa1t,: f -le -la, da jo je kar tr/<>- - °d teh- l,a neka'1 tako lepega!
—	Od koga 1* ? — i° «ie nadrL . i
—	Oh, ti >mni Peterček, - se vedno,
smehu je izMeknila. — od gospoda potnika od prijaznega gospoda! Od koga drugega
moi ljubi Jožek, moj uhogi Jozek. — l «»-ljubovala ga je s strastno nežnostjo. Klo-iiuk ji je zdrsnil z glave, las.K so ji viseli dolgi in valujoči na čelo, njene ljubke ust -nice so drgetale kot pri otroku, ki se je iz-iokal iu ki samo še sunkoma zaihti. V eke je trdovratno povešala, njen pogled je pohval na otroku; zlatorjave trepalnice so po č i vale na zateklih licih, katerih m obzgalo poletno solnce. temveč samo prevleklo z
žametnim dihom.
Nobena ni bila vendar tako zala kot ona _ in vedno tako dobre volje!
Peter je nepretrgoma gledal vanjo. — Ali si govorila resnico. Luca? Prisezi! Tu pri Jožcku prisezi! - Položil je roko na
pa
?!
P1 otroka.
NADALJEVANJE SLEDI
"G L A I
NEW YORK, THUBSDAY, JUHE 30, 1932
TR LARGEST SLOVENE DAILY hi U. S. A.
mmmmmmm

i
s
Tukaj boste našli knjigo
katera vas bo zanimala
s
s s

MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno vez....................90
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše u.snje trda ve* ................................1.80
SKRBI ZA DCSO
▼ platno vez.................98
v fino usnje vez ............1.54»
v najfinejše usnje vez IJW
rajski glasovi
v platno vez.................80
v usnje vez.....................1.20 !
v fino usnje vez.........1.50 j
* najfinejše usnje vei. 1.60
KVIŠKU srca
v imitirano usnje vez.
v usnje vez....................80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje Vda
vez ...................................1.50
v oel celluloid vez. ........1.20
nf.rksa naš dom
v ponarejeno....................1__
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trtfa vez ....................................1.80
marija varhinja
fino vez ............................1.20
v fino usnje ....................1.50
v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80
Hrvatski molitveni ki:
Cljeh* jstacosti. fin« vrz.............1.—
Slava Bogu, a mir ljudem, fina vez 1.50 tinJfinrj vez .........................1.60
Ztoirffr nebeški, v {Uatoo ...................80
filMt rt'* ...............................«...1.—
Vlenac, najfinejša v»*z .................1.60
Angleški molitveniki:
(is mladino)
|
Child'« Praj erhook ■.
t l>ar\a^r«» platnice rezano „...30
V U'ltl klMt VCZaUO ..............1.10 i
Come Into .Me ...................................."M)'
Itačun&r v kronski in dinarski
veljavi .........................................75
Itočni slov. italijanski in Kali- ,
janski-slovenski slovar ............90
Ročni spisovuih vsakovrstnih
pisem ...........................................50
Solnčenje .........................................„...J0
Slike iz živalstva, trdo vezana .........90
Slovenska narodna mladina
(obsega 431! si rani) ...............1.50
Spretna kuharica. trdo vezana ....1.45 Svet« Pismo stare in nove zaveze.
lepo trdo vezana ........................3__
Sadno vino ...........................
Sadje v gospodinjstvu .......
) Spolna nevarnost ................
j 1'čbenik angleškega jezika
trdo vez. .........................
60 . ..
broširano .........................
Cvod v filozofijo (Veber) Veliki slovenski spisovnik:
.............40
.............75
........—25
.........1.50
..........1.25
1.50
zbir-
ka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovee _..............1.25
Veliki vsevedež ...................
Vošcilna knjižica ...............
Zbirka domačih zdravil .....
Zdravilna zelišča .................
Zel In plevel, slovar naravnega
zdravilstva ..................................1.50;
Zgodovina Cmetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90
Zdravje mladine ..............................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zvezka ...................................1.20
Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slo-venrev (.Melik)
H. /.vezek .....................................80
Prorokovalne karte ------------L—
........80
........50'
........60!
........40
POVESTI in ROMANI
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje ....................................65
Agitator (Kersnik) brog.................80
Andrrj Hofer ...................................50
Beneška vcdeževalka .........................35
iielgrajitki biser .................................35
Beli inecesen .....................................40
Bele noči, mali junak .........................60
rino vezano .................................35 j Balkansko-Turška vojska ................-80
Key of Heaver,:	Balkans*« X4.j„ka, s slikami .........25
nm, vezano ................................35!'t<,j in zm,,t:a' *°veBi .........................20
Blagajna Velikega vojvodo .............60
Jurčičevi spisi:
Popolna i^laja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih ...............................10.—
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano .....................................75
Juan i M serija ; Povesti iz Španskega
življenju ........................................... JO
Kako se sem jaz likal
(AleSovec) I. zrezek ------... ..........60
Kak« sem se jaz Hkal
(AlosovecJ II. zv. ..... .................6#
Kako sem se Jaz likal
(AlešovetM III. zvezek ___________68
Korejska brata, povest iz miši Jonov
* Koreji .............—.....—................30
Krvna os veta ...........-........................30
Kmečki puut (Šenoa) .........................60
Kuhinja pri kraljici gosji nožiri ...50
Kaj se jc Mark aru sanjalo —........25
Kazaki .............................-.................-60
Križev pot patra Kupljenika .........70
Kaj se je izmislil dr. Oks .................45
Levstikovi zbrani spisi .....................90
1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in
legende; Tolmač (Levstik .......70
5. zv. S!ika Levstika in njegove
kritike in polemike ......................70
Trdo vezano ...........................1-—•
Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec. Kupeijskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor, Gostilničar, Kleiielulje, Natakarca, Duhovnik, itd..................................60
Rdeča kokarda....................................1.25
Seržaat Diavoio, vez.	1.60
Slovenski šaljive« ...............................40
Slovenski Robinzon, trd. vez..............75
Stric Tomova koča .........................58
Sueški invalid ..................................-35
Skrivnost najdenke .............................35
Skozi širno Indijo ............................50
Sanjska knjiga, mala .........................60
Sanjska knjiga, velika .................90
Sanjska knjiga. (Arabska) .........1.50
Spomini Jugoslovanskega dobro-volje«. 1914—1918 ........................1.25
Sredezimci, trd. vez. «.....................J4
broS. _______________________________________40
Stranote vojne ..................................50
Štiri smrll, 4. zv.................................35'
Smrt pred hiše ...................................<5
Stanley v Afriki ................................50
Spomin znanega potovale« ...........1.50
Stritarjeva Anthologija, broš .........80
Sisto Šesto, povest iz Ahru<*ev .........30
Sin medvedjega lovca. Potopisni
roman ..............................................30
Študent naj bo. V. zv....................35
Sveta Notburga ...................................35
Splsje. mnle povesti .............................35
Stezosledec............................................JO
Šopek Samot arke ..............................35
Sveta noč ............................................30
Svetlobe in jence ............................1.20
Slike (Meškol ...................................60
Spake, humoreska, trda vez. .......-—.90
SHAKESPEAREVA DELA:
(roman) .......................80
....................................1.__' Machbet, I rdo vez...........„...................90
broširano .......................................70
Othcle ...............................................-70
v umi]«' rezano ...........................70
» iM.jfiiieJš*> usnje vezano ........1.20
(ZA ODRASLE i Key of Heaven:
v eeloid vezano ................1.20
v celuld najfinejši vez ............1.50
v fino usnje rezano ................1J0
Catholic Pocket Manual -
v fino usnje vezano ................1.30
Maria:
v ftu«) u.-njc TrTauo_____.——-1.10
^O^CNE KNJIGE
**cle*k»	tM.rii0 ........S_
tngfeskaeU^ in hUv a|,r, hlo%%r m
A merilci i« iCWrikancI (Trunk) 5.— An«Hj«ka	na)||< kaho ^
Mj Hrei* k W mafci .................10
IUJ nalezljivim	..............75
« erkniškn jezero .....	I *q
Ifcmtači iiviiMiidr«,^^,,;;';',.^ Domači zdravnik po hr<*irHuo ......
Domači vrt .........„
(■•> edorrja ..............
Oospodin jitvo ......
Hitri računar ........
JuCo»?atija (Mcliki
Belfrgor .............................................80
I5oy. (roman) ....................................65
Burska vojska ...................................40
Beat in dnevnik ...................................60
Božično darovi ...................................35
; Božja pot na Bledu .............................20
i Božja pot na Šmarni corl ................20
I
j Cankar:
Grešnik I^nard. broft..................7U
Mimo življenja .............................80
Moje življenje ...........................75
Romantične duše ......................60
čarovnica ...........................................25
Cvctina Borograjska .......................65 j
Cvetke ..................—...........................25,
f ebelira .................................................25 j
f'rtice iz življenja na kmetih .........35
Drobiž, in razne povesti —
Spisat M Urinski ........................60
Darovana, zgodovinska povest .........50
Dekle Eliza .........................................40
Dalmatinske povesti ------------
Dolga roka ...»------------------------
Do Ohrida in Bitolja ..............
Doli t. orožjem ...................................50
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(Mesko) ......................................68
Devica Orleanska ..............................30
Duhovni bol .......................................50
.35 .50 ..70
..................12 J j
........—-.......1.20i
..................1.50 I
..................„120 j
.....................—15
1. zvezek 1 fry'
iTf/pk. 1 1* Niiopi^ ...........lA®i
Kletarstvo (Skalicky) _______________2v—
Kratka srbska gramatika .................38
Kratka zgodovina Slovencev, Hr- | ^^dek je pravil; Marinka in škra-
vatov in SrtM»v .....................teijrki .........................................40
Kali« ne postage drtavljan K. I> .25 j EliW	......................35
Kako postali** ameriškidrzavljan .15 Pal>ijolm	.....45
K«j.«a o dvojnem vedenju .......J* Fnin H>ro«Trenk.................................35
utZLl	..........................^iniozofska ^ .............-............- ^
Uberalizem .......................................30 Fra DiavoIo
J . ? . U .....-.....«........ ^ Ooispodarica svetz ............................40
' KrrU* "	v stari Lj^ljani ................60
Mladeničem, L zv..........................-«»;C.rška Mytologija LJ	.......L-
'Oba skupaj 9« centov)
^Ilekamtvo .....................................1.—
Nemško angleški tolmač __________1.40
Nasveti za hišo In dom......-........1.—
Najboljša slov. Kuharica, 008 str.
lopo ves. (Kallaftek) ..............6_
Nemščina brez učitelja:
1 del .......................................„„3t
- del......................................so
NajvočJi spisovnik Ijubamih In
Ojačea beton ...............................58
Obrtno knjigovodstvo ................2.50
Perotninarstv«. broMrano __________1.50
Pravila za oliko .................................85
l'4na knjiga in berilo laškega je-
dka .............................................68
ralhitee motnje na alkoholski podlagi ....................................75
Praktični računar ..............................75
Prav« In revolarija (Pltaaie) ______.38
PnMiki in idejni utemelji ra-
idojalizma _______________138
Ousarji ..........................................75
c.usar V oblakih ........................^8
Hadži Mural (Tolstoj) ..................40
Hči papeža, vez................................j._
Hektorjev meč .................................
Hedvika ................................................
Hudi Časi. Blag*) duše, veseloigra .75
Helena (Kmetova > ..........................jja
Hudo Brezdno (1L	..............'jjg
Humorske. Groteske in Satire ,
vezano ___________________________J|
brofilrano_____________________________,_.68
Izlet g. Broučka _______________________
Izbrani spisi dr. II. Dolenca .......„...J0
Iz tajnosti prirode ..........................
Iz modernega sveta, trdo ves. ....1.60
Izbrani spisi
2 zvezka
Ivan Mencinger: ------------------------130
Igračke, broširano Igralec ______________
........M
_________75
........Jt
Jagnje........................................
Janko in Metka (sa otroke) _________
Jsrnač Zmagovač. Med plazov«_____M
Jutri (Strug) trdo vea __________________75
broi. .................. ..............j8q
|y«v na ženo
Lucifer .......
Marjetica .............................................50
Materina žrtev .....................................50
Sloje življenje .....................................75
Mali Lord .............................................80
Miijonar brez^ denarja ......................75
Maron. krščanski deček iz Libanona .............................................25
Mladih zanikernežov lastni živo-
topiš .....-__________________________________75
Mlinarjev Janez ..............................50
Mnsolino...............................................-40
Mrtvi Gostač .............................-........35
Mali Klatež .........................................70
Mesija ................................................50
Malenkosti (Ivan Albreeht) ..........25
Mladim sreem. Zbirka povesti za
slovenska mladino .................—.......25
Misterija, roman .............................. 1.—
Možje ................................................ 1.50
Na različnih potih .............................40
Notarjev nos, humoreska ...................35
Narod, ki izmira .................................10
Naša vas. II. del. 9 povesti ...............90
Nova Erotika, trdo vez .....................70
Naša leta. trda vez .............................70
broširana .....................................-58
Na Indijskih otokih .............................50
Naši ljudje............................................40
Nekaj iz ruske zgodovina ...................35
Na Krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivfie-
ga slovenskega |«olka ....................1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25
Onkraj pragozda.................................80
Odkritje Amerike, trdo vezano .........80
mehko vezala ............................50
Praprečanove zgodbe ......................—>35
Pasli in zanki ....................................25
Patrr Kajetan....................................1.—
Pingvinski otok ...................................60
Povest o sedmih obešenih ................-50
Pr&vka kladiva .................................-50
Pahirki iz Roža (Albreeht) .............25
Pariški zlatar .......................................35
Prihajač, povest .................................60
*ožigalee .............—.....—-------------------—25
Fapežinja Fausta. ........................ 1.60
Povesti, i>esmi v prozi (Baudelaire)
trdo vezano ..............................—.1.—
Po strani klobuk .............................-58
Plat zvona..........................................-48
Pri stricn _______________________________________.63
Prst božji ..........................................30
Patria, povest iz irske junaške dobe ......-------------------------------------38
Prva ljubexen .....................—.........-58
Po gorah in dolinah ...........................80
Pol litra vipavca .................................60
Poslednji Mehikanec ...........................30
Pravljice H. Majar ------------------------3»
Predtržani, Prešero in drogi svet*
niki v gramofonu .........................25
Prigodbe čebelice Maje. trda ve« 1—f
Ptice selivke, trda vez--------------------75
Pred nevihto ..................................—35
Popotniki ..... ..............................68
Poznava Boga ----------——------------38
furhi .............................................
Povodenj —--------------------------------38
Praški judek ...........................-.........25
Prisega. Huronskega glavarja ........-30
Pravljfeeln pripovedko (KoSutmfc) 1. zvezek ---------------------------68
2. rcezen ______________________48
#
Prfk med Indlj^rl_______________________-^0
Preganjanje indijanskih mlsjonar-
jev — --------------------------------38
Robinzon _________________________________58
Robinzon Craeoe__________________________66
Revolucija na Portngakkam _______38
Bdeča in bela vrtnica, povest
St. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. _________________________________________.35
6t. 27. (Pran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa
brezposelne. 80 str.. broS..............35
Št. 29. Tarzan sin opic —...............90
Tarzan sin opic, trdo vez....1.20
St. 31. Roka roko .............................25
St. .TJ. Živeti .....................................25
St. 35. (Ca j Kal ustij Krisp) Voj- ' na z Jugurto. poslov. Ant. Dokler, 123 strani, bfoš. ....................58
St. 3G. (Ksaver Meško) Listki.
144 strani ......................................65
St. 37. Domače živali ............-.......30
St. 38. Tarzan ia svet ..................—
Štev. 39. La Bofaeme .................... ..90
Št. 47. AUsterij duše .......———L—
Štev. 48. Tarzanove Živali ............JO
Štev. 40. Tarzanov sin, trd vez ....1.20
St. 50. Stika De Graje -..............1-20
Št. 51. Slov. balade ln romance.....80
Št. 54. V metežu ............................1-—
Št 55. Namišljeni bolnik .—..........-50
Št. 56. To in bakraj Sotle .....----------.30
Št. 57. Tarzanova mladost, trd vez ...............................................1.20
Št. 58. Glad (Hnnisuni ...................90
Št. 5». (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, L del....................1.—
Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz
.mrtvega dama. II. del .—.............L—
št. 61. ((jolar) Bratje in sestre.....75
Št. C2. Idijot. I. del (Dostojevki .90
Št. G2. Idijot, II del ......................M
Št. 04. Idijot. III. del -------------------98
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................................................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 3. povesti ..................................................
5.	zv. trdo vezano. Vinski brst .........50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..................................................50
IGRE
Beneški trgovec. Igrokss, v 5. dejanj .60
PESMARICA GLASBENE MATICE! 1. Pesmarica, uredil Hubad___2j54
2. Koroške slovenske narakie pesmi (Svikaršlč) 1. 1L, ln 3. zv. skuDaj ............................
MALE PESMARICE:
L—
Srbske narodne himne .......18
Štrf čutiš. Srbine tnžnl .....15
Na planine ...................-........U
Zvečer .........................-........15
Vasovalec .............-................15
Podoknica ...............15
St. 1.
Št. la. Št. in. Št. 11.
št. 12.
Št. 13.
SlavČek. zbirka šolskih
(Medved) ......-.................................21
Narodne vojaške (Ferjunčičl ...........38
Lira. srednješolska, 1. in '2. zvezek
po M
Troglasni mladinski zbor primeren
za tro^iasen žen>ki ali urniki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......1.—.
Št. 05. Idijot. IV. del Vsi 4 deli ...............
.....................90
................ 3.25
Sen Kresne noči ----------——........70
Skrivnost najdenke........—............58
Splošna Knjižnica:
Št. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., bri.šlrano ...» .................................35
Št. 2. (Kado Mu mi k) Na Bledu. Izvirna povest, 181 str., .broš. .50
Št. 3. (Ivan Rozuian) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani ...................................55
Št. 4. (Cvetko Gola r) ..Poletno klasje, izbrane .itesml, 184 str., broširano .......................................50
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove drnži
žina. veseloinodre črtice 1., 72 strani, broširano .........................25
Št. 6. (Novak) Ljuobsumnost ..- 30
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš..................35
Št. 8. Akt štev. 113 .......................75
Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš............70
Št. 10. (Ivan Albreht). I.Andrej Ternoue. relljefna karikatura
ln minulosti, 55 str., broš..........25
Št. 11. (Pavel <;oIhi> Peterčkove poslednje *sanje, božična povest
Št. 1:». (Dr. Karl Kns'U> Denar □arodno-gosiKidarski spis, posle venil dr. AlLiu OkTls, 236 8tr„ broš.........................-.........—......-88
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih, 91 str., broš.................30
Št. 13. (V. M. Garšln) Kadežda Nikolajema, roman, poslovenil
U. Žun, 112 str., broš......—---------30
Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris. 230 str.,
broš. ............—.............................88
Št. 15. Edmoml in Jules de Gon-
court, Renee Mauperin .................-40
Št. 16. (Janka Sa^ac) Življenje, I>esmi. 312 str., broš. .....................45
ŠL 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, preval Mir-
Ko Pretnar. 80 stra. .............
Št. 18. (Jarosl. Vrehlieky) Oporoka lukovšLega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani,
broširano ..............-......................
Št. 19. (Gerhart Hauntman) Pa-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, posloven 11 Anton
Funtek. 134 strani. broS.-----——50
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki. japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač. 154 strani, broS. --------------------46
Št. 21. (Frilolin 2olna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.
broš. .......—-----------------------------
Kreutzerjeva
St. CC. Kamela, skozi uho sivan-
ke, veseloigra -...............................45
Slovenski pisatelji II. n.:
Potresna povest, Moravske sli* ke. Vojvoda Pero i Periea. Črtice -___________________________________________2.58
Tigrori zobje —........................——-1.—
Tik za fronto .....................................*?0
Tatič, (Bevk), trd. vez......................75
Tri indijanske povesti .......................30
Tunel, soc. roman .................-.........1.20
Trenutki oddiha .............................M
Turki pred Dunajem —.........-.........38
Tri legende o razpelu, trd. ves......65
Tri rože ...............................-................80
Cyran de Bergerac. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .................................................1.70
Edela, drama v 4. dej. ......................60
Gospa z morja, 5. dej. .......................75
Lokalna železnica, 3. dej..................50
Marta, Semenj v Ricbmondu. 4.
dejanja ............................................30
Ob vojski. IgroHaz v fitirib slikah .....30
Tončkove sajne na Miklavšev večer, Mladinska isra s petjem v
3. dejanjih .........................................60
R. U. R. Drain a v 3. dejanjih s
predigro, (Oapek). vez..................45
Revizor, 5. dejanj, triia vezana .......75 I
Veronika Deseniška, trda vez ........1.50'
Za križ in svobodo, Igrokaž v 5.
dejanjih .............................................35 12. Tantum Ergo
Mešani in moški zbori (Alja&> —; 3. zvezek: Psa lin 118; TI veselo poj; Na dan; Divua noč —.......
C. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................
II
.41
7.	zvezek: Slavček: Zaostali ptič: Domorodna iskriva ; Pri svadbl;
Pri mrtvaškem sprevinlu; <leslo .46
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbort; Prijatelji in senca (mešan zbori ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiši .........................46
CERKVENE PESMI
Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešjin zbor ....................................1.—
«1'remrl»
.58
Ljudski oder;
4.	zv,
5.	zv,
! Mašne pesmi za mešan zbor —
(Sattneri .........................................58
Tihotapec, 5. dejanj .............60 i	„ _
Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 12 Pa"Ce	Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foersteri ............................
Zbirka ljudskih iger:	i	„, , _
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. i nitori (Gerbič) ................................,50
Neža, Sanje .....................................60.
Tisoč in ena noč:
I.	zvezek ................
II.	zvezek................
III.	zvezek.................
3 KNJIGE SKUPAJ
...1.38 ...1.40 ...1.50 ...3.75
JO
.25
Roman zadnjega cesarja Habs-
hnriana -------------------------lil
Rdeča megla ........................ ....7f

St. 22. (Toistoj) sonata
Št. 23. (Sophokies)" Antigone, ial-na Igra, poslov. C. Golar, 80 str. brošlrsno -------—-------
8t. 24. (E. L. Bulwer)
dnevi Pssspijsr. L del, » str.,
broš._____________
fit. 25. U. del
Tisoč in ena noč (Rape)
vez. mala isdaja .....................—l.—
Lgrabljeni milijonar ................ 1.28
V	krempljih inkvizicije ..................1.38
V	robstvu (Matlčič) .....................1.25
V	gorskem zakotja ------------------------.35
V	oklopnjaka okrog sveta:
1.	del ............................................JO
2.	del.........-..................................J8
OBA SKUPAJ.............-.............1.80
Veliki inkvizitor .............................V—
Vera (Waldova), broš. .................35
Vojska aa Salkanu, s stikam! .........25
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30
14.	snopič.. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .............30
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...............................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o'roka —......................30
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi uu ea>t svetnikom (Premrli .............................
.40
PESMI in POEZIJE
Akropol is In Piramide .................
brofilrano..................................
.80 .80
10 obhajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (tirum) ...............35
Missa in honorem St. Joseph! —
..................................................
Kyrie ....................................................M
K svetemu IteŠnjemu telesu —
(Foerster) Sv. Nikolaj .....
..40 ..........60
NOTE ZA CITRE
Azazel, trdo vez...........................
Balade in romance, trda vez ........1.25
Bob za mladi zob, trda vez ..............40
1._j Koželjskl; Poduk v igranju na
citrah. 1 zvezki ........................3JH
Buri pride io. LoraCnl« a .......................28
Kraguljčki (Utva) ...............................63
trdo vezano ...................................80
Moje obzorje, (Gangi) ....................1.25
Narcis (Gruden J, broi*......................30
Primorske pesmi, (Gruden}, vez......35
Slntne (Albreht), broš......................30
Pohorske poti (Glaser), broš............30
Oton Zupančič: -
Sto ugank..........................................50
(Rabindranath Tagore), trdo vezano • -75 broširano ----------------------------------60
Volk spokornlk in drage povesti....1.—
trdo vezano ..—.....-.................1—5
Vojni, mir ali poganstvo. 1. zv......85
V pusti v je šla, III. zv......................35
Valentin Vodnika izbrani spisi ....JO
Vodnik svojemu narodu ....................-25
Vodnikova pratika 1. 1927 --------------JO
Vodnikova pratika 1. 1928 --------------JO
Vodniki in preporokl .........................68
Zmisel smrti ....................................68
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......68
Za kruhom, povest ............—........... J5
Zadnja kmečka vojska —«...--------.75
Zadnja pravda, vez......-......—--------70
Zgodovina e nevidnem človeku --------J5
Zmaj iz Bosne ------------------------—
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Aledovec, 3. zv. skupaj -----------.1.50
Zlatekopi ---------------—----------------—20
Ženini naše Koprnele ...-------------—.....45
Zlata vaa.........................................J9
Zmote in konec gdč. Pavle —-----45
Zbirka narodnih pripovedk:
L del-----------------—48
IL del_____________48
Vijolica. Pesmi za mladost .............60
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .....-......00
Zlatorog. pravljice, trda vez ..........60
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
(Pavčlč) Slovenska koračnica:
10 zvezkov. Vsak zvezek po .........30
10 zvezkov skupaj ........................2.50
8 mladinskih pesmi (Adamič) JO
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) .................................80
Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Slovenski akordi (Adamič) :
I. zrezek.......—-------............—. 75
11. zvezek .......................................
Pomladanski odmevi, II. zv. ........45
Ameriška slovenska lira(Holmar) 1—
Orlovske himne (Vodopivec) ........1.20
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) --------------------------------45
MOŠKI ZBOR
Trije moSkl zbori (PavCič) -1
Izdala Glasbena Matica ...........40
Narodna nagrsbaica (Pavčič) ........J5
Gorski odmevi (Laharear 2. zv. —.45
DVOGLASNO: Naši himni.....................................—JO
NOTE za
TAMBURICE
Znamenje štirih (Doyle) .
Zgodovinske anekdote.......
Z ognjem in mečem Zločin in kazen:
I. in II. zvezek ---
vezana
Zgodbe Napoleonovega bazarja
vezana ---------
-Zgodbe zdravnika Zlati
,...J8 ..3.—
ZBIRKA SLOVENSKIH PO VRSTI
1.	zv. Vojnsmir ali poganstvo
2.	sv. Budo brezdno________
3.	zv. Vesele povesti ..
4.	zv. Povesti In dike
..-55 ____35
5. zv.
ha, — Na*
Slovenske narodne pesmi za
raški zbor in petje (Bajuk) ....1.38
Bom šel na planince. Pod puri slov.
narodnih p^smi ( Uajuk t ............L—
Na Gorenjskem "je f letno ................1.—*
RAZGLEDNICE
Newyorske, liazlične, dučat .............4®
Velikonočne, božične in novoletne
ducat ...............................................,40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .49
Narodna noša, ducat ..........................49
posamezne po .................................03
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije na mofl
nim papirju s platnenimi pregibi .................................................7.50
Pok rajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina ............................JO
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......................................
Ljubljanske in mariborske oblasti J6
Pohorje. Kozjak ............................JO
Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ....................................J4
Prekmurje in Medumurje ............Jtf
MEČ ANI ZBORI; n. sv. (Lahamar)
THle
.4»
s •« ssssssssss a« • a	»41
BAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Foester) ............
Izdala Glasbena Matica
...40
Gavske eveOiee (Lsharnsr) četvero In petero raznih glasov ——45 Jaz bi rad rudečih rož. moški zbor s bariton solom ln priredbo sa
dvospev_______________________________JO
V pepelaični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor in orkester Izdala Glasbena Matica__73
Dre pesmi (Prelovec). za moški abov la bariton solo ..................JO
Kapic« (Gram). UM Mhee, — šege la navade. Ne-8 sveakl sknpaj L-
Canada
......................40
Združenih držav, veliki Mali .............................
..-15
Nova Evropa Zemljevidi:
....................................JO
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po ................25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — Virginia, OUe, New York —f .vsaki po _____________________________________________4«
Naročilom je pmožitl denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 all 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni d ceniku.
Knjige pofiljazno poštnin« prosto,
"GLAS
n« w. ia
\V. JUNQSZA-SZANIAWSKI:
Oospod Gregor je imel že več lot scr.eda gospoda Tumldajskega, stanu j očega v. istem nadstropju. So-j »cd je rad zahajal k njemu bodisi da je hotel preči tati novine prejšnjega dne ali pa pokramljati o politiki in težavah vsakdanjega življenja. Oba sta bila vneta čitatelja in Cesto &ta se strinjala v svojih na, zorih.
TisLega dne je prišel gospod Tu-midajski k sosedu samo za hip, kakor je dejal že na pragu, toda izredno resnega obraza.
-- Nekaj važnega imam, — je dfc.'al tiho, nekam plaho.
Gospod Gregor ga je radovedno pogledal.
—	Vem, da ste diskreten mož m da vam lahko zaupam brez strahu .Glejte, rodnega brata imam, poštenega človeka, v dobrem položaju, toda zadnje čase se ga neprestano drži smola. Verjemite mi, kar ftrah me obhaja. Nesreča za ne-sicčo se mu vali na glavo.
—	Hm, hm.... Kaj poveste, gospod sosed!
—	- Nedavno so ga okradli; potem mu je zbolela žena*. Teh raznih flroikov in sploh sedanji težki časi — skratka, prihajam k vam z raupno prošnjo, da mu posodite... nikar se ne ustrašite, gospod soied.... torej da mu posodite pet stota kov.
—	J?»T? Pet stotakov? Toda, dra-1 p.i gospod, nc razumem vas dobro, saj vašega brata niti ne poznam. I se noj živ dan ga nisem videl.... V.
BRAT BRATU
dnu duše se mi smili, kar srce me je zabolelo, kc s-te mi povedali, ka-J ko kruto ga preganja usoda, toda.... taj toliko denarja niti nimam.
—	Le počasi, dragi moj sosed. Da me ne boste napačno razumeli: saj nočem tega denarja od vas, sam se.n si ga preskrbel in takoj vam izrečim, če hočete, prosim vas samo kot dobrega prijatelja, zaupno vab prosim, da mi storite uslugo, in posodite mojemu bratu teh pet
totakov takole po vseh pravilih proti menici. ..
—	Jaz? Zakaj pa sami tega ne storite, neposredno? — je vzkliknil gospod Gregor začudeno.
—	Saj to je tisto, dragi moj «so-icd, da bratu človek ne more posodili denarja tako docela varno in gladko, kakor tujemu človeku. Kot rzceno, moj brat je zelo pošten in dostojen človek, poosebljena poštenost in zanesljivost, toda saj sami veste.... rednemu bratu bi ne plačeval primernih obresti, posojilo bi razumeli preveč od lahke strani....
—	In vendar.... a jaz, kako naj storim to j-az?
—	Počakajt", da povem do konca; gospod sosed, tu je denar, izvolite ga prešteti.... Takoj jutri pošljem k vam brata z lastnoročno pisanim priporočilom; nabičim tmu že s? m. naj vzame menico kar s se-J boj. pet cd sto mesečno bo prav rad plačeval, za prvi mesec vnaprej. Tako se dela splošno med poštenimi ljudmi, a med brati bi to morda nekoliko kričalo.... Izvolite mu
obresti za prvi mesec odtrgati kar od posojila. Nič se ne bojte, sam mu pojasnim, da drugače to ne gre, da vsi posojajo denar tako.
—	Torej pet od sto. pravite? In mesečno? Ali ni to mnogo?
—	Nikakor ne. Meni plačujejo toliko vsi in še kako radi! In kar srce me boli, ko vidim, kako se u-bogi brat trudi, pa ne more nikjer dobiti posojila pod tako solidnimi pogoji. Zakaj bi mu torej ne pomagal iz stiske? Saj sva venda brata! Na vas sem se pa obrnil v zadevi posredovanja zgolj iz deli-kalnosti. Saj veste, dragi sosed, da jc nerodno bratu posojati denar. Porečeva mu. da je vaš denar, mene pa niti omeniti ni treba.... Upam, da mi ne odrečete te prijateljske usluge...
VODITELJ VOHUNSKE SLUŽBE

šifra von P« pen a. V tem pismu je obsežno poročilo n nekih'atentatih. Se jasneje pa .j«- dokazano Pape-novo sodelovanje s tem. ker mi v zaplenjeni blagajni našli ček s podpisom von Papena. glaseč na neko banko v Washington!!.
Iz družili dokumentov, ki so jih našli v blagajni. sicr ni razvideti dokazov, da bi bil von Pa pen zapleten tudi v kake druge atentate par pa so ti dokumenti dokazali. kdo je pravi spočet nik v>*»h atentatov; vse niti >.0 vodile v nemško poslaništvo. Dokazano j*' tudi. da je nemško poslaništvo v Ameriki organiziralo stavk«* v tovarnah (»rož. a in podpiralo sabotažo. Xeniei so se tako zanašali na svoj veliki vpliv med ameriškim prebivalstvom, da je nemški poslanik neko«" izjavil: "Mi Nemci moremo, če ne za vedno, pa vsaj za nekaj mesecev ustaviti m des-organizirati vse delo pri izdelovanju streliva po vseli Združenih državah". Nemški vpliv je bil res velik. Najdeni dokumenti so ameriški vlad: dokazali, kako velik del ameriških časnikarjev je podkupljen od Nemeev.
Ven nemški vpliv in vsa propaganda in vsa poročevalska služba. ki so jo organizirali Nemei. vse se je zrušilo, ko >0 Američani 11a-li omen:ene dokumente. Ameriško javno mnenje je vstalo proti Nemei ji. von J'apen je moral zapustiti Ameriko
KJERVZH
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bSdisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeni meri globus 0 inčev. — Visok Je 10 lntev.
MODERN VZOREC
KRASKN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODAOZIROMA SE NAROCE,
75
OA DOBE ZA —
$1.
D
"GLAS NARODA
216 W#st 18 Street	Hew York, M. T.
Ko je von Papen postal nemški državni kancler, je vse ameriško in angleško časopisje, za njim pa tudi časopisje družili držav začelo trditi, da je za državnega kan-elerja v Nemei ji postavljen mož. ki je med vojno bil voditelj nemške spijonaže. Nikdar se morda ne bo dalo točno ugotoviti vsa resnica, ali ,ie von Papen res zagrešil vse špijonske zločine, ki mu jih sedaj očitajo nasprotniki. Dejstvo je. in to podčrta vajo tudi nemški vladni listi, da je von Papen med vojno bil nemški vojaški ataše v Ameriki in da so pa ameriška sodišča do letos imela v evidenci kot človeka, ki ga je po ameriških zakonih treba obsoditi. Sele letos so te akte v glavnem ameriškem državnim pravdništvn dali "ad acta".
Angleški general S*ir George Aston, ki je bil med vojno voditelj angleške tajne poročevalske službe, je objavil podatke, iz katerih .sledi, tla je bil nemški vojo-ški ataše von Papen res zapleten v nemško špijonažo. To se sKoraj samo pp sebi razume, saj je von Papen bil vojaški ataše, čegar glavna naloga je navadno pae "poročevalska služba", kakor se bolj lepo glasil. namesto da bi rekli špijonska ali vohunska služba.
Sir George pripoveduje, da se je ameriška policija aprila meseca 191« polastila neke oglasne agent ure in tam našla blagajno, ki je bila zapečatena z uradnim pečatom nemške vlade Oprav je bilo jasno, da so v blagajni shranjene zasebne listine, jo je ameriška policija zaplenila kljub o-gorčenemu protestu nemškega poslanika grofa Bernsdorfa. Zaplenjene listine pregledali in na njihovi podlagi ugotovili, kdo povzroča pogoste atentate na razne ameriške naprave.
Pisec trdi. da so isti ljudje bili v zvezi tudi z eksplozijami v ameriški mornarici. I'm mik "Birope" so neznanci poskušali zažgati že leta 191.1. ja so tedaj požar pravočasno pogasili. Fjeta 1917 je bil parnik zopet zažgan in je popolnoma zgorel. Dne 10. marca 1916 je iz New Yorka v Marseille pri-plul angleški parnik Tvirxwoold\ Ko so ga po prihodu pregledali, so našli na njem 9 velikih bomb. Na neki listini, ki so jo našli v zgoraj omenjeni nemški agentu-ri. pa so našli zapisane sledeče besede: "Človek, ki je naredil te bombe, je dobil ukor zato. ker niso eksplodirale. Opravičeval se je s tem. češ* da so to prve. ki jih je naredil in samo za poskušnjo*'.
Leta 1915 je ameriška policija prijela troje ljudi, katerim so dokazali. da so nevarni zarotniki, ki prebivajo v Združenih državah in katere so obtoženi, da so kvo-jim agentom razdajali bombe, s katerimi naj bi bilo uničenih 30 trgovskih ladij. O vseh teh delih so bili najdeni dokazi, kateri dokazujejo. da je v to stvar bil po uradni dolžnosti zapleten tudi von Papen. V zgoraj omenjeni ihlagani so našli pnsmo. naslovljeni • no na Številko "7000". kar je bila
POZOR, ROJAKI
(z naslova na listu, katerega pre. jemafe, je razvidna, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*, •la se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana. A. Hoche^r San Francisco, Jacob Lausbtn
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. 8aftW Salida, Louis Costello Walscnburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb
ILLINOIS Aurora, J. Butchar Chicago, Joseph Blisb, J. Bevčlč, J. Lukanicn, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian	*
Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton K obal Springfield, Matija Barborieh
KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Zagax
MARYLAND Stey^r, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar
MINNESOTA % Chisholm, Frank Gouže, Fran*
Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Oouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatieh Waukegan, Jože Zelene
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA - Omaha, P. Broderlck
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barbertcn, John Balant, Joe Cleveland, Anton Bobek, • Chas. Kaninger, Jacob Resnik, John SJap-nik.
Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Racbar Youngstown Anton Kikeli OREGON Oregon City. Ore.. J. Kobliu'
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JaklA Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavee Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. »to. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okora Forest City, Math kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank >>_ renchack Irwin. Mik« Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. Taufelj
Medtem, ko evropski državniki Evropo pomirjajo oziroma skušajo pomiriti na neštetih konferen cab. pa Japonci nemoteni "pomirjujejo" Mandžurijo.
Sicer je ta dežela od nekdaj klasična dežela roparjev, ki so ne-dos**žni mojstri v tej stroki in ki ugrabljen»'go človtka nikoli ne vrnejo za manj kot za par tisoč ameriških d«»lnrjev. S.-daj pa -.0 ti elementi ud i nj«* ni znanemu kitajskemu generalu. Ma. ki jih je organiziral v gverilsko vo.no proti Japoncem. N odprti bitki Japonci seveda vstaše potoJeejo. toda ti s«' razkrope in zopet /bero ter prizadevajo -Japoncem, ki jim v pragozdove. močvare in džunglo ne morejo slediti ter so vstk čas izpostavlj« ni nenadnim napadom v hrbet, ogromne težave. Na i »i kdo predstavi, ka.i s»- pravi zasesti dežeh». veliko ko Francija, z redkimi prometnimi zvezami, divjo in mestoma š,* neodkrito kakor centralna Afrika! Pacil'ikacija neverne Mandžurije bo torej trotovo delo. ki bo Japonce prisililo, da vdržujejo zasedbeno armado v Mandžuriji najmanj še leto dni. če ne več.
Medtem so se diplomatski ^><1-n oša j i m«l Japonsko in Rusijo začiHla zelo izboljšali. To j(» pripisati politiki novega šefa japonskega kabineta, bivšega korejske-go guvernerja, admirala Saito, ki mu je u-])elo. tla nekoliko ukroti japonske naeijoinaliste. To je tem lažje, ker finančna in gospodarska kriza na Japonskem silno narašča in spričo tejrti militaristom ni težko dopovedati, da mora država varčevati, namesto da se spušča v kakšne pustolovščine. Admiral Saito se tudi dobro zaveda, da da se morejo japonski nameni v Mandžuriji uresničiti le. če Japonska ostane v dobrih odnošajih x vsemi velesilami. Velik minus za Japonsko je. da na Francoskem ne vlada več Tardieu. ki je japonski militarizem očividno podpiral. Herriot je te dni povabil k sebi tako ruskega kakor japonskega veleposlanika in ju oba nagovarja!. naj svojima vladama svetujeta miren sporazum glede Mandžurije. Ruska vlada, ki ita:\ ne želi vojne, je k temu tem bolj pripravljena, ker se je japonska diplomacija začela v zadnjem času pogajati s Poljsko za slučaj kakšnega konflikta z Rusijo. Ker novemu šefu franc, vlade Her-riotu. ki se odkrito trudi za okrepitev svetovnega miru in bi rad spravil pod streho tudi pakt o ne-naipadanju med Francijo, Rusijo ! in Poljsko, kaj takega nikakor ne gre v račun, je opomnil Japon-I sko. naj v tem pogledu ne gre : predaleč, ker bi sicer izgubila I simpatije Francije, ki slej ko prej ' • matra Japonsko zh svojo prijateljico. Seveda pa je moral Iler-rit tudi pritisniti na Rusijo, "ker se na drugi strani ne sme zameriti Japoncem, k; imajo ogronien vpliv na vzhodu, kjer ima Francijo zelo kočljivo točko v svojih indokitajskih kolonijah, koder že davno ni v.se v redu.
Prišlo je že tako daleč, da je te dni v Tokiju zborovala pod predsedstvom princa Kanina, ki je šef japonskega generalnega
.oližanje med Japonsko iiusijo". Kdo bi si to mislil! Na? tem zborovanju je sovjetski poslanik v Tokiju. tovariš Trojanovki. ki je še pred par meseci smatral vojno med obema dežavama za neizogibno, izjavil, da ima Rusija največji interes na ohranitvi miru na Daljnem vzhodu in princ Ivanin je odgovoril, »la se politični eilji Rusije popolnoma skladajo z mirovno politiko japon^ke<ni cesarstva. Sam |»o«r vedi. k.*j to pomeni.' In ka_ pomeni to. da rusko železniško u-radurštvo zapušča Harbin in odnaša s s..hoj v Rusijo na bo! ;š
železniški materi.utl "Vlrine>:' Eastern Railway . . ."
l*««slal»šii' i >0 «.»• pa /at.....I noša 'i med Ja;M>n»ko in Anirli. o. |{,t-zume >e. da j" -por zaradi »lenar-ja. ker idealnih motivov v zunanji }H»Iiriki ne pozna ne b<-|o n*' rmeno pleme. Stvar pa je tale: Carine s». v Maiulžuriji pobirajo v pristanišču Dajren. k: je sicer pod japor^ko upravo, carine pa -e vseeno pobirajo od kita -keua ire-neralnega carinskega ins|iektorja. kakor to določa pogodba Jafion->ke ^ Kitaj«-m. Ta pogodba pa se zelo tiče tako Velike Britanije
kakor tudi drugih evropskih velesil in Amerike, ker tuandžur^k?
carine tvorijo znat»n del kitajskih carinskih dohodkov ^»toh. od katerih ne živi siim• vlada v
Nankingu. aiupak iiuaj.....I njih
svoj delež tudi velea>.Ie. katerim je de) teh carin zastavljen za od plačilo ogromnih kitajskih d»»i g»>v. Kazumgljivo pa je. da >"daj mamlužrske carine »matra kot bi pripada jo."*.- tako /vana ne«nl-visi:a uiandžurska vlada v < an-eiinu. ki ral»i v*»liko denarja l>
bi Japonska man<lžursko vlado 'ki je itak »amo i^ra-a v njenih rokah tudi formirhio priznala, bi se Japoii^ka na t.i enostaven na-•"•i iznebiia »»bvezim^t i. ki »letlijo iz njene |H»^iHlb»- o tnandžnr-kih carinah - Kita -ko in i-arine bi pobiral "uiamlžurski* generalni iti"p' ktor. Proti tej natie-ri. k; .10 »edaj premislili je o v Tokiju. pa je eneririeno vrtala Anglija in diplomat i."-ni -vet je radovejeu. ka ko m' bo ta afera poravnala.
Največji "špektakel" pa ho zopet je>eni. ko bo izročila I .y t trnova komisija I^igi narodov svoje poročilo o Mandžuriji, ki ga sestavljajo gospodje *.edaj v Pekingu. kjer uživajo gostoljubnost multimilrjarderja 4'ansul.iana Japonci se že sedaj zaganjajo va nje. Slabo znamenje
Orientalis.
FLAMSKI MRLIČI" VOJSKI Z NEMCI
Luzeme. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh,
J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerll
Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovar WiUock, J. Peternei
UTAH Helper. Fr. Krebt
WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Joa
Koren
Sheboygan, Leo Majcen
WEST AIJJ8 Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Tanchar Dtamoadvffle. Jo« RoUcfc
Vohun je navadno najpodlej.se početje po prepričanju vseh po-štenh ljudi. Že v navadnem življenju ljudstvo z gnevom obsoja delovanje vsakega denuncijanta. kar v bistvu ni drugega ko vohunstvo. Tudi Angleži imajo o denuncijantih tako mnenje. Nasprotno pa delovanje Osvojili vojnih vohunov in špijonov visoko čislajo Znan je angleški izrek, ki je bil napisan tudi na .stenah angleškega "Muzeja za vohunstvo'*, ki je bil pred kratkim «>dprt v Londonu. Ta izrek .se glasi: "Vohun. ki za domovino umrje, je kakor vojak, ki je padel na polju slave". In res so Angleži lahko častili spomin svojih vojnih špijonov s posebno razstavi, ker so ti špijoni mnogo pripomogli !\ srečnemu izidu svetovne vojne za antanto. V tem muzeju so bili shranjeni in razstavljeni vsi spomini na angleško poročevalsko službo od leta lf>14 dalje. Pri tej priliki je bilo objavljenih tudi nekaj spominov iz angleške vohunske službe.
Že 4. avgusta 1 TU4 je angleška protišpijon.ska služba kar na ti-j hem prijela	nemških jvohu-
: nov na aigleških tleh. O tem so ' Nemci šele mnogo kasneje izve-[ deli. ko je bio že vse prepozno.
I Ob istem času so Angleži prijeli
J tmli nemškega agenta, ki se ime-
; no val .Mueller. Po kratki razpra-
j vi so ga obsodili in ustrelili. Po-j ročila pod imenom "Mueller"' so j j^a še naprej romala iz Aiurlij«' na j Nemško k nemškemu genera Ine-J mu štabu, kateri je Muellei-ju red-1 no pošiljal tudi nemški denar. Seje leta lfllH so Nemci izvedeli, da je njihov agent Mueller že dve leti mrtev in da je njihov dena'\ naipenjen Muellerju. sprejemal angleški generalni štab. ki je potem pošiljal v zameno svoja poročila, seveda eisto napačna, v Muellerjevem imenu nemškemu generalnemu štabu.
V tej zbirki angleškega vohunskega muzeja pa manjka spominov na flamske mrliče iz vasi Baef-Ie-Due na belgijsko-holand-ski meji. Ta vas je holandskega prebivalstva in šteje <»()<> duš. Nemci so hoteli to flamsko prebivalstvo pridobiti in so jim ustrezali. kjer so mogli. Lahko so potovali neovirano čez mejo na ho-landsko stran vasi istega imena in celo svoje mrliče so najrajši po-
kopavali na llolandskem. ke|- je vsa vas imela tam obilo sorodnikov. Pogrebi so >e včasih vršili celo v spremstvu nemškega vojaštva. Kajpada so po naročilu nemške vrhovne komande vsakega mrliča natanko pregledali, pred-no so zabili v krsto in odnesli na Holaudsko. In vendar je bil vsak mriie bojevnik proti Nemcem, ker je na svoji zadnji poti v.-ak no-il čez mejo s seboj tajne podatke o nemški armadi, t »robarji vasice Baer-le-I)ue so bili vsi v službi angleškega poročevalskega urada 1 Intelligence Service . t'ez dan pokopano truplo >0 namreč ponoči na tihem odkopali. <k1 prlf ki-sto in mrlič jim je izročil svoje tajno poročilo. Tako se jc godilo dve leti. da na bolandskem poko-poališča v oiidotuem delu vasi Baer-Ie-I3uc ni bilo več prostora za mrliče. Angleška poročevalska služba je delovala tako previdno, da Nemci prav nie niso slutili, kaj se godi. Sele vedno pogostejši pogrebi čez mej«» so povzročili večjo pozornost. Vendar tudi ta ni prinesla uspeha, dokler se med flamskimi kmeti ni našel izdajalec. ki je svoje rojake izdal za d ena r.
Neki družini v Antwerpnu je umrl oče. Jokajoče ženske so stale okrog mrtvaškega odra. Prišel je nemški zdravnik, da preišče krsto, toda žalost sorodnikov ga j«1 tako pretresla, da je mrlič naglo pregledal, se poslovil in odšel. da ne bi motil. Krsto s<> zabili in hoteli odnesti. Medtem so prišli naenkrat častniki nemške poročevalske službe, zapodili so-roduuke i/, sobe .zaklenili vrata in odprli krsto. I/ nje so vzeli mrliča t«' začeli krsto razbijati na drobne kosce. Preiskavali so. aii nima krsta dvojnega dna ali ni morda kje v notranjosti skrit košček papirja z važnim poročilom /n sovražnika. Niti s povečal 11 im steklom niso ničesar našli. Nato s,» slekli mrliča in ga preiskovali — nič. Slednjič so mrliču odprli lista in globoko v grlu so Nemci našli pmiolgasto ozko škatljico. V njej so bila tajna poročila.
Vso družino so takoj zaprli.
Drugi teden jt* bilo v Autwerp-1111 ustreljenih šest Flameev. Flamski mrliči pa niso smttli več čez mejo.
Vsak zastopnik Izda potrdilo %* svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina sa "Glas Naroda":
Za eno leto $0.; za pol leta $3.; sa štiri mesece f2.; za čet-* leta 91.50.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina za Snom i« ti. sa
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan.
KAJ STB PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt
Ali ste ie zavarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smrti f Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvo Jugoslovanske katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta.— Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbaanik, Ely, Minn.
KRATKA DNEVNA ZGODBA
CIN GOSPODA PIJA
KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Z A-Glas Naroda priredil I. H.

3«
(Nadaljevanje.)
ji me-
toda
Sedeli «.<> v llzini sobi še eetrt ure. preti nn je vsakdo odšel k popoldanskemu poe i t k u.
Spretno je M/.a napeljala pogovor na toeko„ katero je Pija pri-eakovala s trepetajočim srcem. .
(Jospn Hrastnik ova se zahvalila za gostoljubnost, ki so jo izkazali !*iji. Pija ji vedno pisala tako vesela pitama, da sta se mati in brat že skoro hala, da se bo preveč razvadila. da se v priprosteni iiiateriiv m stanovanju ne bo več čutila domače in da ji tudi delo ne bo več ugajalo.
Toda Pija ji v tem ugovarja. — U, mama. tako sem ti hvaležna, tako zelo hvaJežna, — in poboža materino roko.
Smehljajočega obraza povzame jrospa 11 za be.sedo.
Delo na lastni bali bo Piji delalo veliko veselje — in na to mora *edaj misliti.
Vsa rdeča v obraz povesi Pija oči in njeno dihanje je bilo mogoče slišati.
Kako to? Pija, povej mi. — (Jospa I led vik a pogleda rado-vetfho. — Oprostite jrospa Barbieera. ako vas moram prositi, <la mi poveste, ka.) pomenijo te vaše besede.
Ako bi vsako stvar tako rada naredila! Da. draga gnispa. Pija se vain mora iapovedati: včeraj se je zaročila in vas »bo prosila za vaše privoljenje. Damn's popoldne pride njen izvoljenec, da se vam predstavi in vas prosi za Pijmo roko.
—	Pija !
Gospa Hetlvika začudeno gleda hčer. ki je položila žareči obraz na njeno rami o.
—	Pija, tako naglo? — Kot bolest so zvenele te besede iz ust gonpe Hedvike.
—	Dii. milostljiva «r»».spa. I il;t je ljubezen na prvi p»g|(vl, o kateri pojo pesniki. pravi Lili najrlo. — Z nekim svoj "m prijateljem je obiskal v trgovskih zadavah mojega očeta, je videl Pijo,
v njo zaljubil in njegov prijatelj je moral sam odpotovati.
—	Pija bo prišla v najbolj ugodne razmere, velika industrija, rešeni boste vseh krbi za njeno bodočnost, <r<vspai ITrastnikova. —( pripoveduje jrospa Ilza. — lit poleg tega je Pr hi izvoljenec zelo prikupi ji \f, plemenit mož. vsestransko izobražen iti tudi umetniško. J posel/iio glasbeno nadarjen, ne tedaj suhoparen trgovec. Kjerkoli I bi potrkal, povsod bi bil z velikim ve.seljem sprejet.	^
—	Tako tudi pri na- ! — pripomni Lili in Pija še bolj zairdi.
Gospa Hedvika je Bila zelo začudena nad vsem, kar je slišala.
Pija. ta boječa Pija. se tako naglo mogla odločiti z kakega moškega ?
Bolestni čut jo obide, da bo ta nežni ljubljeni otrok samo še na pol njen.
Morala je biti pač med obema velika ljubezen, katere je malokdo deležen, (»injena boža Pijrn obraz, ki je bil moker od solz.
Tesnejše se oklene matere,
—	Da. mama. prišla je sreča, nenadoma in z vso silo. — peče. — Ti moja draga mati!
—	Naj ti to - reč o ohrani Rog in moj blagoslov. Pija!
Polna grnjenosti poljubi gospa Hedvika Pijo na čelo.
—	In zdaj te bom morala tako naglo puvtiti iti!
(jospa Harbičeva se oddahne; dobro je vse pripravila —
najtežje je moralo še priti — vprašanje po imenu, po družini.
Kar bi bili sicer povedali z veseljem, so ji boječe zamolčali.
-- Popolnoma sem zmedena od presenečenja, da je Pija tako naglo postala nevesta — kar ne moreni razumeti. — pravi gospa I fe I vika gospe j Ilzi. —- Tmla zadovoljna :n srečna bom, ako je temu vse tako, k««t ste mi povedali.
—	Pa, je tako. milostljiva gospa ; moj mož je o tem zelo dobro poučen. Piji je treba čestitati. Zadela je v resnici prvi dobitek! — pravi go*pa Ilza.
—	Svojim da Gospod v spanju. — >e šali Lili.
—- Lili. ali ne moreš nekoliko mirovati s vo.jim jezičkom
—	Ako bi morala, mati. bi bila bolna. Zato moraš biti zadovoljna, kakorina ■sem, — se smeje Lili. — Pija m*1 pozna. Toda gospoda. toliko govorimo in pozabimo na popoldansko spanje. .Milotljiva gospa. — se obrne h go^pej Hedviki. — o<T vožnje ste gotovo utru-j« ni in mesna, tvoje oči so že tudi majhne.
Lili je skušala gospo Hedviko odvrniti od pogovora in se izogniti njenemu vprašanju po Pijintm zaročencu
Toda ni se ji posrečilo.
Gospa Hedvika pravi smehljaje:
—	Ker ste mi s«*laj že toliko povedali, .ste pozabili na poglavitno stvar. Kako se piše Pijrn zaročenec in kje stanuje?
—	O. da. mati. — pravi naglo Pija. — stanuje na Jesenicah, kjer vodi tovarno svojega strica. Volbenk Ribič je njegovo imf.
Z utripajočim srcem ste poslušali. gospar Ilza in Lili Pijine besede in v bojazni se ozrete na gospo Hedviko, katere obraz se pri teh besedah nenadoma izpremeni. Hladne in nasprotujoče so bile prej tako prijazne poteze njenega obraza.
—	Kaj praviš, Pija ?
—	Volbenk Ribič. mama.
—	Tako, Volbenk Bibič — in ime strica?
—	Oprosti, mama. po tem še nisem vprašala Volbenka.
Gospa Hedvika se obrne h gospej Barbičevi.
—	Ali vam je mogoče poznano ime Volbenkovaga strica ?
—- Piše se Jurij Lončar, svetnik Jurij Lončar.
Nekam čudno so zvenele t«* besede, polne skrbi in bojazni.
Gospa Hedvika kima pred se.
—	Mislila sem si to!
—	Kaj ne. milostljiva: Pija Ribič se lepo sliši? — naglo pripomni Lili.	s
—	Ne, g<M-pica Harbičeva. oba imena nimata prijetnega glasil, — odgovori trdo.	%
—	Zakaj ne? — vpraša Lili. — Seveda lepše bi bilo slišati Pija pl. Ribič.
—	Mama. ne razumem te. — dahne Pija boječe, ko vidi. tako spremenjeno mater. Naenkrat je izginila iz njenega obraza vsa meh koba. dobrota in ljubeznjivost in nanj je legla velika resnoba.
—	Pija, ali nisi slišala, da je gospa Harbičeva imenovala Jurija liotičarja? Saj veš. kdo je ta Jurij Lončar in kaj nam je napravil !
S strahom se Pija zave.
—	Mama!
Da. vedela in predobro.
—	Glej. Pija. Volbenk Ribič, katerega si .si izbrala, je njegov Meča k. Gotovo ti «bo razumljivo, ako ti pravim, da s to družino ne moremo imeti nikakega opravka.
—	Toda Volbenk ne more nič za to. mama.
—	V.smio, Pija — in !*<>r«p.-} IltMvika odkima z glavo.
—	Pra*ra gospa, frnspod Rib ie kar najostreje obsoj;i nostopa-
t»je svojega strica, — pravi gospa Ilza pomirjei-alno.
—	O. ali to veste?
—	Pa. draga g<»spa, od včeraj. Gospod Ribič mi je takoj nato. ko se je zaročil s Pijo, povedal o oni nesrečni zadevi, o kateri pa Kino že prej vedeli, .samo tega nismo vedeli, da je gospod Ribič Lončarjev nečak.
—	Da. edini sin je njegove seistre, — pripomni gospa Hedvika.
—	Milostljiva gospa, ali ne mislite, da bi bila najboljša rešitev Pijina zaroka —
—	Na. izključeno, gospa iBarbič! Dovoliti ne morem Pija mora to izprevideti in bo tudi izprevidela, da je nemogoče se omožiti v Iružino, ki nam je prizadela tako krivico.
—	Toda Volbenk vendar ni bil. mama Mogoče še sam ne ve, da smo mi.
—	Ve. dobro ve. Tvoje ime in vse. Zato je bila velika krivica od njegove strani, da <se ti je sploh približal.
—	Toda. lyilostIjiva g<n-pa ; že zdavnaj se je zaljubil v Pijo. ko še niti ni vedel, kdo je; niti ni vedel, če živi. .Njeno sliko je videl! — vzklikne Lili prenaglo, toda takoj preneha, ko i<> je gospa Ilza svareče pogledala. Toda bilo je prepozno.
Gospa Hedvika vpraša začudeno: — Kako to? Saj je to nemogoče !
Ko ji Lili nemalo v zadregi odgovarja, postane gospa Hedvika bolj poizvedljiva in jo natančnejše izprašuje. Lili skuša kolikor mo-goče natančno pojasniti, pri t eni je hotela kar najbolj mogoče zakrivati Lorbarja.
. Gospa Hedvika je vse takoj razumela. Bila je ze|<» razburjena.
—	Zopet razočaranje po človeku, kateremu kdo zaupa! In vendar. koliko zaupanje smo imeli v Lorbarja — in je nam sedaj to naredil — da je natihem napravil še eno sliko — in nato s tvojo sliko na starinski trg
(Palje prihodnjič.)
SVET ZA EKVATORJEM
Na neštetih otokih in otočkih Južnega morja vlada — deloma proti vsem geografskim pravilom — nepristne j še ekvatorialno podnebje, kajti tu učinkuje morska temperatura, ki ni nikoli nižja cd 25 slop n j nad ničlo, kakor ogromna ctntralna kurjava na kopno remljo. Temu primerno je življenje domačinov povsem drugačno neko naše. Belokožec si ustvarja seveda *udi tu svojo malo Evropo in se zadovolji celo z njeno karikaturo, zato se je s svojim oblačilom zelo slabo prilagodil na ondotno vreme, ki sestoji v glavnem iz mešanice žareči h ur in v paro spremenjenih deževnih nalivov. Otočan pa nosi še vedno hladno travnato krilo svojih očetov, ki ga ščiti istočasno pred vročeno in moskiti. Na Tahitiju je ta *• hula-hula" često mično barvan, v Melaneziji pa si je ohranil svojo naravno, rjavo ali srebrno belo barvo. Seveda pa si mnogo domačinov pod evropskim vplivom zakriva svoje gornje telo še v katun in umazane bluze, ki jim pripisujejo poznavalci porast tuberkuloze med Oceanci.
S travnatega oblačila in s kokosovo mastjo namazanih teles izgine namreč kmalu vsaka sled nali-vs evropske tkanine pa ostanejo dolgo vlažne in mrzle. Vsakdo pa ve, da je v tropih neizbežna posledica mokrih oblačil mrzlica in bo-'č~en — toda sugestija kričeče pisanih suken je prevelika, da oi sc otočani ubrcnili in tako izumirajo rodovi, ki so tisočletja živeli v zdravju in moči. Večina rodov ne ^eje več ne^o sto oseb, so pa ce'.-i takšni, ki jih ni niti za tucat članov. A vendar govore še ti rodovi-či svoj lastni jezik, ki ga sosedi če-sto ne razumejo.
To, kar počenjajo ti ostanki izu-
mirajočega plemena, je dostikrat tudi najbolj čudna zmes Evrope :a Oceanije. Na Tah.ii-kem oto-jju sc bavijo dekle.i in žen: n. pr. dobršen dei leta s tem, da "ženijo va-n-iijeve cvete", možje pa nosilo na p red potopni h. no^ilih iz bamousa velikanske grozde banan domov. Stvar z vanilijevimi cveti je v usta-iem zelo z;nimiva. Čeprav prospe-va vanilija v tahitskih gorskih gozdovih izvrst.no, ni tam samorodna rastlina, temveč so jo presadili tja iz Južne Amerike in Mehike. Ker pa n-so presadili z njo tudi žuželke, ki vrši v domovini opraševanje, nicrajo ljudje prevzeti to delo sami, to je s slamicami, s katerimi prenašajo cvetni prah cvctlice v cvetlico.
To je naporno in dolgočasilo dele, ki ga zamorejo le spretne in po-t:pežljive roke domačinov in brez teh rok bi se Tahiti ne mogel bahati z največjim izvozom vanillic na svetu.
Te roke so še drugače sprotne, kar kaže iz najpreprostejših stvari kakor iz školjk, kokosovih orehov in palmskih listov izdelano o-redje, orožje in posodje domačinov. Tem stvarem zob č;-sa skoraj ne rnore do živega, tako dobro so narejene, pri tem pa. se očituje v vsaki malenkosti, v obliki, ornamenti-kj in barvi zelo živ in močan umetniški tvorni talent otoških !jud-stvec.
Zanimivo je gledati otočani, karier tira ujetega morskega raka domov. Ko ga je ulovil, mu je naj-
ki ropajo po kokosovih drevesih, ni pjsebno lahko jih obvladati.
Mnogo sporov nastane med evropskimi oblastniki in domačini zaradi tega, ker prvi ne upoštevajo "svarilnih desk", s katerimi hočejo drugi ščititi svoja polja in svojo last pred nepovabljenimi obiski. "Svarilne deske" so enostavno velike hiše tritonskih školjk, ki jih domačini obešajo na svoje palme in drugod v znamenje ,da je zemlja tu naokrog "tabu", to je za vsakega tujca nepristopna. Beli žandarji teh znamenj nočejo opaziti ali jih pa res ne razumejo in tako sc mnogokrat zgodi, da jih na prepovedanih tleh doleti strupena puščica iz goščave ali udarec od radaj s strašnim "rastreščeval-cem glav", z batom, ki je domačinom najobičajnejše orožje. V o-stalem pa se ti zelo pazijo, da ne zaidejo v nepotrebne spewe z "belo kulturo", kajti izkušnje s takšnimi spori v prejšnjih časih so bile zanje zelo žalostne in so jim pokarale, da bela kultura z barvastimi ljudstvi ne pozna nikoli šale.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
13. avgusta:
it«-r« ngaria v Cherbourg l'*riiri v Kremen ( Hamburg v Cherbourg in Hamburg
i 9 avgusta:
Mnjesiie v Ch« rbourg Bt-lgenlaiitJ v Havre
Co. avgusta:
SATI K.\|A V TRST Milwaukee v Cherbourg In H;« mburg \.>*en«lmn v Clierltourg in v Ivmlogn«* .mu M .-r
21 avqusta:
«:>■! imbus v Cherbourg In v Hrt rn«*n
NAPOLEONOV SLON V BUDIMPEŠTI
1. Ju'ija:
■Augustus v Genovo
Olympic v Cherbourg
Europa v Chert.ou"* in Bremen
I j. m-a stria v J^ierbourg
\Wst»-rii|aiid v Mavre
rvutscliland v Cherbourg In Hambu.
2- julija:
Rotterdam
5. julija:
Cleveland
Boulogne sur Mer Cherbourg ln Hamburg
Jul i'a: President Harding
v Cherbourg
julija:
Sa I n j nin v Trsi
I erencarla v Cherbourg
New y..rk v Cherbourg In Hamburj
I>r«'.v«len v Cherbourg jn n,emen
8. ju'ija:
Ma jostle La plain!
< "herbourg 1 la \ r t
24. jvqusta:
.-Mitreirl v Cherbourg In v Kremen I •« nt sc h land v Cherbourg in v 11am-bi:r«
26.	avgusta:	o i'onle Ilianeannno v flenovo Homeric v <"herbourg Wt-sternland v Havre
27.	avgusta:
i le ile Krance v Havre !>•■ »;ra.vs.» v Havre Mintiew tska v ('h« rlmurif Uotier.f.-Mii v Cherbourg in v Boulogne s.t M.-r 10 ivgusti:
i.i v .illi.iii v Cherbourg 1 a fa yet t e v Havre
IV.-s. Harding v Cherbourg In v llain-H:ri;
Cietnen v Cherl>«»urg in r Bremen 31 avgusta:
««i\i> pi.- v Cberlxairg Aquitatiia v Cherl«iurg lb-ma v Celiovo
Budimi^eštanski zoološki vrt praznuje te dm 20 letnico svojega ob-itoja. V resnici je pa starejši. Jubilej se nanaša samo na zoološki vrt v
dan jem obsegu. Prvotni zoološki m. julija: vrt v Budimpešti je bil zasebna .'ast. dokler ga ni kupilo mesto. — Mestna občina ga je razširila in izpopolnila tako, da spada sedaj med najznamenitejše roološke vrtove v L v ropi. Pri letošnjem jubileju j-e bil junak dneva ogromni slon, ki je največji med desetimi brati v zoološkem vi tu. Slon se imenuje Siam. Star je nad 150 let in je ljubljenec vseh otrek. V Budimpešto je prišel po čudnih petih.
3. Julija:
Ile <!■• Friti'-e v Havre
I'.i-m.-n v <"berh».iiig in v Kremen
Vreii'Jam v Boulogne sur Alcr
12. Julija:
I."rhan. Ii«-a u
21 Julija: ' Oympio Hamburg SI Utgart
2. julija:
Riuna v (icr.nvo P: ris v Havre Belgenland v Havre
i i julija:
Berengaria V«.I<-ndam
S^ona je dobil v d^r Napoleon Bonaparte in pripeljal ga je iz Egipta v Pariz. Siam je bil pa zelo bojevit in v Parizu je usmrtil več I udi. Napoleon se ga je spretno od-kiižal s tem, da ga je podaril svojemu tastu, cesarju Francu. Tako je prišel slon v Schoenbrunn. kjer je pa tudi usmrtil dva človeka. — Slednjič je prišel v zoološki vrt v Budimpešti, kjer je pa doslej u-srmrtil samo enega čuvaja. Na prvi pogled je Siam mirna in majeste-tična žival. Z rilcem pobira denar, 2*»- ju'ija:
. , ,	» Cente Cran.I
m naučen je tako, da vinarjev m k'.ajcerjev sploh ne sprejema. Pači sc pa za groš
dva groša, se spusti na kolena
i BO In Havre
Albert B.ilin v Cherbourg In Hamburg Berlin v Cherbourg in Bremen
te. julija:
Auuilania v Cherbourg Homeric v CI ertemrg I .a fa yet te v Havre Kraln-e v Havre
C< luinbus v Cherbourg In Btemen Milwaukee v Cherbourg Sfateiidam v Boulogne sur Mer font«- I'-iaiicamaiio v Ceoov<>
19. Julija:
I.eviathan v Cherbourg
I'uropa v ChertMiiirg iti v Bremen
Champlain v Havre
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na riit.rem Ekspresr.°m P'>rni'<ii
ILE DE FRANCE
9. Ju'i a 'opo'dnet 30. Julija — 27. Avgu* ta 101.0'dapi
20. julija:
Prt-s K'losevelt v Cherbourg
Cherbourg
i- <"h«-rlioiirK In Hamburg C lie 1 bon 1 K ill Bremen
Cherbourg Boulogne Fur Mer
28. julija:
Ma jesti«* v Cherlxuirg I »'Cras-i«* v Havre
I uts- hlaml v C!ierb«>urg In Hambi.ig Bienii'ti v Cherbourg in v Bremen
v Cenovo \\ esternland v Havre
30. ju'ija:
sc pa za groš prikloni, če pa dobi, <1* France v Havre
St I.riujs v Cherbourg In Himhurg Rotterdam v Boulogne sur Mer
prt dnjih nog. da se dsrovalcu za-
I 3. fvnusta:
Vri.CV.NIA v Trst
PARIS
21. Julija
LAFAYETTE
ir>. Julija
NIZKE C FN K DO VSEII DELOV J LCIOSLA VI JE
Za pojasnila in potne n«t« wprn-iaite nise pooblaščene ageote
cfrejieKJOnfi
19 STATE STREET. NEW YORK

S
hvali. Za nabrani denar si sam kupuje preste.
rvit
4* je privezal na vrvico in tako g-vleče kakor jagnje v klavnico s sc-'o j — samo da ta j3gnjeta nisi prav nič poh'cvna in da sc upirajo temu ravnanju na vso moč. Ker gre cbičajno za velike rske tiste vrste.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TED]
POZOR ROJAKI
Vse, kar se tiče "(ilasn Namilil", to je naročnino, ilopise, vprašanja it'1 pošljite na naslov:
"filas Naroda" 21 West lHtli Street New York, N. V.
Edinole tako naslovljena j pisma l)odo zagotovo dospela na pravi naslov.
Rojaki, vpoštevajte to! S
tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
Mauretania v Ch»-rl>«nirff I^r-s Iiaj-<Jing v Clierl«> .iirtr in '^nmliur? 4. avgusta:
X«"H- York v CluTlMUiri; in II:jiiiI>ii[^ i> svgusta:
U-iii»eri«' v Cherbourg 1..tj land v Havre 6. av&usta:
I.iii'.pi v CherUiiirg in v Flrprnon I.;ir,.vp)|f v I la vre
V»«.i<1nm v Chi'iliou rg in v I$'iu!i>kh«> sit Mer i -ivgusta:
I.« \ i;ith;ui v Cherbourg
1! avgusta:
/•luilania v Cherbourg
Albeit lEallin v Cherbourg In v 11.trn-
h'i'.K
Dresden v Cherbourg in v IJremen 12. avgusta:
t'rtri.n v- Havre • »:>mpi.- v <*h*Tl>ourg I1« ntii mil v Havre avgusta:
'•ICIINIIIS V C.*' novo
Minnet'.nka v Cherbourg Slaterxlain v Cherbourg in v Boul'gn; sur Mer 15 avgusta:
(Cleveland v Cherl>ourg In Hamburg r avgusta:
liani?" ni \ ll.ivre f're«. ISooseevIt v Cherbourg In » Hamburg
nun'Miii • ■ man!: [ wmimaam-r larasoissiMa
ITALIAN @ LINE
"ITALIA" — "COSUL1CH " 1 State Street, New York
DIREKTNA SLUŽBA V
TRST in DUBROVNIK
Od New Yorka do Trsta v JI DNEII
RAZKOŠNE IN OGROMNE LADJE PiCill« »1 >.\M A < 'I »1'I.I'T.IA
1. JULIJA . AUGUSTUS 7. JULIJA . SATURNIA 16. JULIJAC n'e B'ANCAMAKO 23. JULIJA ....ROMA 30. JULIJA .. Conte GR/NOE
3. AVG.....VULCANIA
Z N I Ž A N K <' i: N K
T.IA TKI: TJA iN" NAZAJ S' J a 1 n 1 Prostori — Izhorna K hnja
,jt.


VSE PARNIKFJ
in
LINIJE
ki so važne za Slovence.' zastopa:
f LEO ZAKRAJSEK
(Š
Iteiieral Traiel S»-r*ire i mu S#f«rol A\e, New \ork. N.l
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
mm
Prepričajte se!
_
_ .