VLjubijani, 8. aprila 1920.
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franka	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40*— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10— „ posamezna številka po 80 vin.		Za osranila je pličsti cd enostclpne petit-viste, če se tiska erkrat . . SOvin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ triki al . . 50 „ za nadaljnja uvrifenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila »prejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št 17/IU. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine poeebe plačevati.	
DRAOO HUDE:
Centralizem in decentra-lizem.
Pod tem naslovom objavlja v »Narodni Prosveti« njen glavni urednik Ml-lutin Stankovič svoje misli o bodočem političnem ustrojenju naše države. Naglasa potrebo duševnega edinstva vseh treh plemen, predno se more izvesti popolno politično ujdinjenje. Kakor ie življenski Interes naše države, da se učvrsti politično edinstvo, tako je predpogoj, predhodnik in temelj temu edinstvu duševno edinstvo celokupnega naroda.
Z ozirom na to misel je treba urediti naš narodni držami ustroj. Sedaj vladata v domovini dva temeljna politična principa: centralizem In decentralizem. Vsak iskren Jugoslovan mora na ta dva principa gledati s stališča: kateri princip vodi k duševnemu edinstvu celokupnega naroda, in kateri nas bo zbližal, da bodo že enkrat odpadle ograje, plotovi in meje, ki so jih med nas postavljali skozi vekove naši sovražniki.
Mislimo, da bi skrajna stran enega in drugega principa mogla škoditi našemit edinstvu. Tudi tak centralizem, ki bi težil za tem, da bi združil vso moč in ves državni živelj v Beogradu in ki bi uničeval vse kulturno delo v pokrajinah, ne bi bil umesten. Ravnotako pa bi škodoval decentralizem, ki bi ustvarjal drugo Avstrc-Ogrsko s svojimi mejami in mejnimi upravami in razlikami.
Naša bodoča centralna upra\a mora utrditi edinstvo zakona z lokalnim kolo-rhom, ki dopušča sloboden raz vitek vseh kulturnih centrov.
Centralizem naj bo zvezda vodnica naše bodočnosti, toda nikakor ne sme omejevati kulturni razvitek ostalih narodnih središč. Nasprotno jim mora centralizem dati impuls in novo moč v zvezi s centralo.
Najprlpravnejše in najmerodajnejše sredstvo za dosego duševnega edinstva Je i/udska šola, skozi katero pridejo narodne mase. S tega gledišča ie tedaj potrebno: edinstvo prosvetnih zakonov, edinstvo programa m knFtg in edinstvo učiteljstva.
Miiutiu Stankovič piše: »Zadatak narodne škole na prvom mestu je vaspitni, a cilj vaspitanja (vzgoje) odredjuje se sa ct-ijem i zadatkom naroda i države. I kako ie najvažniji cilj našeg naroda i države u sadašnjosti narodna solidarnost i jedi-stvo to ta ideja kao crven konac mora prolaziti kroz sve programe, sve udužbc-nike i ogledati se u radu s vi h nastavnika.«
Zato pa nam ie potreben en prosvetn» zahon za celo domovino, zato morajo ime-ri vsi učitelji enake pravice in dolžnosti, služiti in nastavljati se morejo na podlagi istega zakona, biti morajo uradniki ne poedinih pokrajin ampak uradniki kraljestva SHS. Učitelj lahko službuje v katerem koli kraju države.
S tem pa se noče trditi, da se mora vodstvo vse prosvete koncentrirati v ml-nisterstvu in da se bo skrbelo iz te hiše za vse učiteljstvo ter se ga odtod premeščalo. kakor to tudi ne pomeni, da se misli odpraviti učiteljske centre v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sarajevu.
Mi želimo harmonijo vseh strui in njihove družitev v skupnem centru, ki bi bil simbol vseh naših teženj in želj.
K stvarenju nove državne zgradbe se ne more pristopiti z osebnimi strankarskimi ali separističnimi predsodki temveč se mora začeti s čisto dušo in vestjo, s poštenimi namerami in mislimi in s pravim navdušenjem za delo edinstva in slo-bode.
Ce pa bo nova uredba dopuščala pokrajinske šolske zakone, se bo ljudstvo v posameznih pokrajinah vzgojevalo v de-centralističnem duhu, in novi naraščaj bo zabredel v stare naše grehe in zablode. To bi pomenilo, da ubijemo in onemogočimo vsak napredek ter se vrnemo preteklost!. Zato pa ini propagiramo prosvetni centralizem, ki bi nas vodil do boljše bodočnosti in do popolnega bratstva._
Dravinjske doklade upokojencev.
Čitali smo v vseh časopisih in tudt seveda v »Tovarišu«, da prejmejo upokojenci mesečno za 200 dinarjev zvišan» doklade in to že 1. aprila z veljavnostjo od 1. dec. 1. 1.
Resnica je pa ta: državni (?) upokojenci so prejeli že tekom marca doplačilo 800 kron (menda za 4 mesece) in danes 2. aprila so dobili nakazano staro pokojnino in 200 kron (ne dinarjev.) Učiteljski upokojenci sploh niso tekom marca ničesar dobili, danes 2. aprila pa tudi niti vinarja več kakor svojo staro pokojnino.
Kaj naj si mislimo? 1. vprašanje: ali smo učiteljski upokojenci državni ali nismo? Če smo, čemu dvojna mera?
2. vprašanje: zakaj so se dinarji (200 mesečno naenkrat izpremenili v krone (200 kron mesečno!) Ali naj sio bile v do-tičnih noticah v vseh časopisih »pomotoma« zamenjani dinarji za krone? To bt bila vsekakor brezvestna igra z bedo upokojencev. Naj ostane pri 200 kronah mesečnega poviška? Ali si upa država ublažiti stradanje upokojencem res samo z 200 kronskim mesečnim poviškom? Takega postopanja si ne moremo misliti od države! Zato moramo smatrati, da temelji dotična notica v časopisih na istini, da prejmejo upokojenci doklade mesečno 200 dinarjev in ne kron. Zahtevamo nemudoma pojasnila.
In učiteljski upokojenci? Čemu zanje drugačna mera? Ali zasleduje »Zaveza« njih kruto usodo? Način kakor se danes ravna z upokojenci je škandal za kulturen narod. Dajte nam življenje ali pa nas kratko pobesite, ne puščajte nas pa tako brezobzirno giniti za plotom. BaaoaDaBBaaauaoaasaaaDODaacatiiBiaa
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
aaaoDDaaoDDDaaaDaQDDQoaoDaDDaDaa
Učiteljski položaj u Sjed. američkim državama.
Ekonomski položaj učiteljev, od kad se za njega zna pa sve dO danas, nikada nije bio slavan, niti je se ma kad zabele-žio kakav značajniji pokret za poboljša-nje toga položaja. Vaspitani |oš u učiteljskim školama, da idealno shvataju svoj poziv i sve što je skopčano za njim, učitelji su uvek bili jedna mirna društvena klasa, koja je godinama skeptički snosila jednu odvratnu ekonomsku eksploataciju
! i trpela jedan ogromni teret briga i nevo-lja. Ali to nije bilo samo kod nas več gotovo u celome svetu. Kod nas su učitelji umirali od gladi, raz jedrn jeni i poiitički zavadjeni, služeči svima samo sebi ne. U Rusiji, zemlji glupog klerikalizma i razpu-činskog morala, robovali su crkvi i državi sa svojom niskom kulturom i širo-kom dušom. U Italigi su, gonjeni kao pro-: tivnici papstva i monarhije, kao sinovi ; Juvenala i Galileja. U Francuskoj su bili intelektualni zločinci jer su voleli Anato-la Franca, koji Otačbinu naziva »časa for-te« kapitalista, i Hervea najokorelijeg pro-tivnika patriotizma. U Amcrici pak, da-našnjog predstavnici zlata i najgrublje reakcije. predstavnici lažnog demokratizma, trestova i pukog proletarijata, u zemlji, u kojoj pred dolarom padaju svi principi i svi obziri — učitelji su predstavnici one sirotne klase, onog inteiektualnog proletarijata, o kome Enriko Ferri onako tužno piše. Plačeni bedno, gonjeni od svih i sva-koga, oni su naročlto u današnje doba, doba pokreta narodnih masa, rastajali se jedan po jedan sa školom ostavljuči plebs da grča pod teškiin teretom kapitalizma, da bi našli utočišta u kakvoj drugoj službi. gde se slobodnrie očekuju burni sep-tembarski dani. 1 kada je Cazoni javlo »Mesaggeru« iz Njujorka, da su u sjedin. državama samo prošle 1919 godine 143 hiljadu učitelja i učiteljica dali ostavke zbog malih plata i otišli u druge službe, ?a sam tek onda duboko osetio onu ogrom-nu tiraniju, koju kapitalisti i vladajuče klase vrše nad umnim proletarijatom, koji neče više da im služi, i tako sam onda osetio, koliko su silne one reči iz proglasa Učiteljskog sindikata u Italiji, koje glase: > Učiteljema je ledini spas u svojol sopst-venoj organizaciji inspirisanoi od jedne jedine ideje: Klasna svestikolektivizam.«
Učitelji su u Sjed. Državama podeljeni na 6 klasa prema broju stanovnika onoga mesta u kome služe. Učitelji !. klase imaju godišnju platu u 936 dolara; II. ki. 889; III. KI. 866; IV. ki. 774; V, k!, 677; VI. ki. 643 dolara.
Privremeni su pak učitelji plačeni mnogo bednije tako, da ih ima, koji prl-maju samo 180 dolara godišnje. Medjutim mlnistar rata bio je obrazovao tu skoro
LISTEK
Kulturna zadaca naobra-žene žene.
Predavala Regma Gobee v ženskem odseku akademske omladine v Zagrebu.
(Dalje.) II.
V naslednjem odlomku bi rada pokarala, v kolikor smatram ženo upoklicano k delovanju v iavnem življenju! —
Še pred 50 leti je bila redka prikazen, če je žena nastopila v javnih poklicih, medtem ko je imel mož ta privilegij že od pamtiveka. Ženin delokrog je bil omejen, četudi včasih proti njeni volji, na družinsko življenje in domačo hišo. Zato nam zgodovina starega veka in srednjega veka. in tudi novejšega časa zainore le malo poročati o zunanjem kulturnem delu žene. A kultura je rasla in ž njo potrebščine človeštva, razvijalo se je socijalno življenje; poklici so sc množili, diferencirali in špecijalizirali! Žena je morala priti na pomoč možu. Tako je nujnost dala ženi dostop v javne poklice, in sedaj po pre-
teku svetovne vojne, v kateri je žena neprisiljeno pokazala svetu svoje zmožnosti, ga menda ni več poklica, ki bi ga žena vzporedno z možem ne izvrševala, in to z enakim uspehom.
S tem nočemo povzdigati žene ali krajšati možu njegovih darov, temveč konštatirati hočemo dejstvo, ki obstoja in katero lahko uvidi vsakdo, kdor gleda s paznim očesom po svetu in motri s prisrčno razumnostjo ljudi. Dejstvo namreč, da ne obstoja dvoje duš, moška in ženska, da so duševni pojavi in njih poteki pri enakih okoliščinah in dlspozicjah lahko Isti pri možu in ženi, da še nobenemu psihologu po znanju ni prišlo na misel ločiti ; človeško dušo v dvoje vrst in pripisovati ; ženskemu bitju manje vrednosti. Danes se tudi smejemo isti telesni moči, ki nam s svojo jakostjo hoče zbuditi strah, ker vemo, da ne ta, temveč duševna nadmoč slavi slednjič triumf zmage, Mnemje, da je v možu več poguma in energičnosti, temelji na samozavesti, ki mu jo daje le telesna r.admoč. Govorim na podlagi osebnega opazovanja in se štejem danes morda še med ono majhno število ljudi, ki so uverjeni, da obstoja v duševnem oziru samo edino bitje, a imam še danes upanje, da bo eksperimentalna pedagogika in
psihologija na podlagi realnega dela žene v doglednem času zamogla podati statistične podatke, ki bodo o tem prepričale ves znanstveni svet.
Neki zdravnik, ki se je s svojimi tovariši pečal s tem problemom, mi je pravil, da so pri svojem iztrašivanju prišli do zaključka, da obstoja v vsakem bitju neka količina »moških« in »ženskih« elementov. To razmerje pa ni konštantno ne z ozirom na spol in ne z ozirom na individué iste vrste. Označbe »moški« in »ženski« so se vzele po tradiciji.
In zopet pomislite! Ali se spominjate slučajev, kje se žena v svojem takozva-nem ženskem poklicu pokaže dostikrat nepraktična Ln nezmožna in slone vse družinske skrbi in vzgoja otrok na možu? — In ste že doživeli, da na kmetih dostikrat mož-vdove opravlja leta in leta gospodinjske posle sam in vzorno vzgaia otroke? —•
S tem, da to kažem, ne nameravam siliti moža k štedilniku ali otroški postelji, pokazati hočem stvarno, da so iste zmožnosti in nezmožnosti lahko dane možu kakor ženi. Edino ženski poklic je torej isti, ki ji ga je dala narava, to je materinstvo, kakor je možev poklic očetovstvo; v povzdigo kulture pa sta vpo-
klicana oba. — In če žena materinstvu zadosti in je oskrba njenega gospodinjstva in vzgoja njenih otrok zasigurana, zakaj bi ii zaprečevali pot v javno življenje?
Dajmo svobodo vsakemu človeku, a vzgajajmo narod v istem duhu, da svobode ne bode zlorabljal, temveč jo užival in se je radoval tako, da se bode zavedal svojih človeških in stanovskih dolžnosti in jih iz lastne iniciative izpolnjeval!
Zašli smo malo v stranpot, a zdela se mi je potrebno to omeniti, predno govorim nadalje o kiutiirnem delu žene. —
Danes je borba političnih strank dospela morda do vrhunca in naglaša se. naj bode tudi žena polltiški orijentirana in naj si pridobi neko politiško prepričanje, da zamore v slučaju za stranko nastopiti.
Tu pa moramo odločno povedati, da pri današnjem politiškem ustroju ni za-dača kulturnega človeka in da taka žena slabo služi človeštvu, ki se udara politi-škim strastem. Saj tudi to ni prava neoporečna kultura, če ta ali ona stranka v tekmi z drugimi stori kaj dobrega v splošni blagor. Ker le redkokdaj in redke vodi pri tem čisto človekuljubje. Da pa bi iz strankarske tekme morali služiti kulturi, to pa ni naše poslanstvo!
jednu kotnisiju u predelu Scenect, da ispi-ta tamošnje ekonomske prilike, i komisija Je podnela izveštaj, da se u tome kraju ne može da živi bez minimum 780 dolara godišnje, a baš u tome kraju 61 odstotka učiteljica žive sa mnogo manjem platem od te. Zatiin prosečni godišnji prihod jednoga radnika u sjedinjenim državama, prema izveštaju tamošnje radničke komore iznosi 1.500 dolara godišnje, a toliki prihc-d ima svega 6 odstotka učitelja.
Pokušaji, da se stanje poboljša, ostali m bez uspeha. Nemočni, da izvedu štrajt, i da se bore protiv kapitalističke vlade, su počeli da daju ostavke, ostavljajuči je-dan mali broj drugova, dat i dalje ili ide-ališe za praznom trpezom, ili da stupi u jednu jaku organizaciju, koja če im doneti na kraju krajeva dobre rezultate svoga rada.
I kada se dublje posmatra ceo taj akt atneričke čiftarije prema učiteljskom p rolet ari jot u, mi se tek tada čudimo, koliko smo nekada bili naivni, gledajuči sjajno ti tu zemlju daleko tamo preko mora, zem-lju slavnog Monroa, u kojoj je danas, ah tako mračno i za učitelje tako očajno...
Radiša M. Stefanovič.
O sprejemu v meščansko šolo.
Povod naslednjim vrsticam so vprašanja in sklepi, ki jih je objavil odbor ljubljanskega učiteljskega društva na podlagi seje imenovanega društva dne 15. marca t. 1. Zadeva, ki jo lahko kratko označimo z besedami: sprejem v meščansko šolo, se mi zdi tako važna, da me veseli, da smo čitali o njej v 13. štev. »Učit. Tov.« z dne 1. aprila. Potrebno bi bilo, da se o njej prav temeljito porazgovort-mo. Naj torej sledi nekaj tozadevni!! misli 1
Vstop v meščansko šolo bodi dovoljen po povoMno izvršenem petem šolskem letu, pravimo, petem šolskem letu kakorkoli organizirane ljudske šole. Izkušnja me uči, žal. Ie enoletna, da ne pridejo v meščansko šolo dobri učenci le iz petega razreda, temveč tudi iz petega šolskega leta nizko organzirane šole, iz te celo boljši. Pri nas ne prvačijo mestjani, temveč deželani.
Nisem prijatelj sprejemnih izpitov, h vidim, da so tu potrebni. Klasifikacija Jc različna, da učenec te šole pri najboljšem redu niti gladko čitati ne zna, dočim ume to učenec one šole pri povoljnem redu prav dobro.
Dalje bodi dopustno, sprejete učence v določenem roku vračati, to pa zato. ker odkrije učenec svojo nesposobnost mogoče pozneje. Ne zdi se mi primerno, da bi nesposobneži sedeli v meščanski šoli mogoče kar tri leta. tako dolgo, da dopolnita 14 leto. Dve slabi letini lahko oskrbi ta razred prihodnjega leta tako, da novincev sploh ni možno sprejeti razven če se za nje otvori paralelka.
Oboje, sprejemni izpit in vračanje, bodi dovoljeno. Mislim, da si naj izbira materijal na meščanski šoli tisti, ki ima t njim delati, ne pa kdo drugi. Saj ni nikjer pisano, da mora vsak, ki mu je meščanska šola blizu, hoditi v njo, če je sposoben al! ne. Če bomo sprejemali vse, kar nam kdo pošlje, bomo meščansko šolo degradirali na nivo. za katerega nas ne bo treba zavidati. Kaj pa z odstavljenimi učenci? Vrnejo nai se v razred, v katerega spadajo, in sicer na šolah, kjer so zaključni VI. razredi. v te, kjer jih ni. tja. kamor spadajo. Potrebno pa .ie. da se zaključni razred otvori oovsod. kier ie meščanska šola 111 dovn-litiie to število otrok. Kier oa nt
zadostnega števila otrok, bodi šola toliko-razredna, kolikor bi bila, če bi je ne bilo. Šesti razred naj ima dva ali tri oddelke, da ne bo poslušal učenec iste snovi dva. trikrat. Sicer pa ima učitelj v takih ras-redih prilike dovolj za združevanje in poučevanje vsega razreda naenkrat.
V zaključni razred naj prestopajo učenci tudi z zadostnim uspehom po končanem petem šol. letu. Ne gre pa, da bi se sprejemali v ta razred učenci, ki niso končali imenovanega šol. leta vsaj zadostno. Ponavljajo naj, kakor je sicer običajno.
Naj se nadalje dovoli, da smejo tudi učenci zaključnega razreda ko so ga obiskovali eno leto in sicer tudi s povoljnim uspehom, da potrkajo na vrata meščanske šole. Za te naj velja vse to, kar smo zgoraj omenili. Naj pridejo k izpitu, naj se vrneio v določenem roku, če ne gre. Več prostosti, recimo, da bi poskusili še v tretje, naj se ne dovoli.
Končno bodi omenjeno, da naj -se smatrajo učenci zaključnega razreda kot to. kar so tudi drugi, ki ga niso obiskovali. Kdor se nI povzpel tako visoko, da bi mo?el pohajati mešč. šolo. tudi kar neposredno po izstopu iz zaključnega razreda ne bo posebno sposoben.
Te vrstice ie narekovala le ljubezen do meščanske šole, ki naj bi rodila tisti sad. ki era pričakuje od nje vsak. ki mu Je nnnredek te šole pri srcu.	H.
jl ii m—w—ww ii^—nnn^T—Trmi
Prevara.
Zakon o začasnih učiteljskih prejem kih z dne 23. febr. 1919 zagotavlja upokojenemu učitelju celo njegovo plačo kot pokojnino, zakon z dne 20 Julija 1919 pa določa, da znaša največja zadnja plača 5000 dinarjev. Zanašaje se na ta zakon, zaprosil sem sredi meseca septembra 1919 za upokojenje. Imel sem dosluženih 43 definitiv. let kot nadučitelj. Moja zadnja mesečna plača je z dokladami vred znašala 1250 K. upokojen sem bil dne 30. septembra 1919 ter tnenil, da je stvar vsestransko v redu. Toda sledilo je temu britko presenečenje takoj v prvem mesecu, ko sem prejel prvokrat izplačano pokojnino in sicer mesto prejšnje plače 1250 kron samo 675 K. Prepričan, da se ml je pokojina pomotoma odmerila samo na 673 K. stopil sem osebno k deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani. Tu se mi je kratko-nialo povedalo, da je moja pokojnina pravilno odmerjena in da proti temu nimam ničesar ugovarjati. Čas in priložnost sta nanesla, da sem se oglasil tistega dne tozadevno tudi pri višjem šol. svetu. Le tu se mi je prijazno svetovalo, da naj zaprosim za reaktiviranje na sedanjem mestu in to nemudoma, ker manjka moških učnih moči. Vesel sem vložil prošnjo in zaupno pričakoval ugodne rešitve. Toda zopet neprijetno presenečenje! V seii višlera šol. sveta dne 22. decembra 1919, je bila moja prošnja bog zna zaradi katerega uzroka. odbita in reaktiviranje pokopano. Tu gotovo nI šlo za kak princip, za škodo ali korist države, kvečjemu za kako intrigo mojih političnih nasprotnikov. Bržkone se gospodu predsedniku ni zdelo vredno vpodedati v moto službeno kvalifika^iio. iz katere bi se bil prepričal. da le bilo moje delovanje ves čas do zad^ie^a dne vestno in vspešno, o čemur nričaio mno^a oriznariia šol. oblast! in tista debela bronasta kolaina, ki sem jo nrelel za nepretrgano štiridesetletno zvesto službovgnie. Ne bi bi! stopil v pokol. če bi se ne bil nanašal na po zakoni« ob"nh1;iew> oeln oreišnio plačo ter ne Wa-miral se s nrrv?riin za renHivirante.. če bi se m} k- tpmn koraku na t?>W> merr,dainfrrt
mestu ne hi bilo namignilo. Če tudi težko, vendar bi rajše še nadalje naprej vlekel m garal, vsaj toliko časa še, da bi se naši službeni prejemki stalneje uredili. To stoji pribito. Radoveden sem pač tudi, zakaj za upokojenca velja njegova zadnja največja plača 5000 K, ko se ta svota aktivnemu tovarišu dejansko izplačuje sedaj v dinarih. To. gospoda, je velikanska razlika in upokojencem krivica, ki vpije do .neba! Seveda ljudski učitelj, ki je strada' pod avstrijsko vlado in umiral jetike. naj sedaj životari v starosti onemogel in izčrpan ob polovici zaslužene plače ali pa ob sedanji draginji — za plotom izdahne. Je pač taka usoda in pravica hlapca Jerneja!
Večina upokojencev je gotovo organizirana v naši vrli Zavezi, nji naj zlasti velja: Hic Rhodus, hic salta!	R.
Jugoslovanska Matica.
Pripravljalni odbor Matice je razposlal po celi Sloveniji že več sto nabiralnih pol, tako posameznikom, ki so se prostovoljno priglasili, kakor tudi drugim osebam. Večje število teh pol je razposlal tudi okrajnim organizacijam Narodnega sveta za neosvobojeno domovino. Da bo delo čim uspešnejše, poživljamo vse one, katerim so se pole vposlale, da stopijo v stik z obstoječimi organizacijami, z občinskimi zastopi, z učiteljstvom, uradi itd., ter da na primeren način obveste občinstvo, kdo člane vpisuje in kje se je priglasiti.
Vsa društva, izobraževalna, telovadna in druga naprošamo, da nemudoma prevzamejo nalogo nabiranja članov ter sporoče, koliko nabiralnih pol žele, in imena oseb, katerim je to polo razposlati. Agitacija za Matico naj se vrši ob vsaki priliki, pri društvenih prireditvah, pri sestankih in zborovanjih, kakor tudi od hiše do hiše, od osebe do osebe. Ker je Jugoslovanska Matica strogo nestrankarska in vsenarodna, naj organizacije in zastopniki vseh raznih struj v narodu v plemeniti tekmi dokažejo, da ne izbriše niti najhujši domači spor v srcih smisel za skupne ideale in da je vsem enako na srcu usoda bratov v tujini.
V	Ljubljani nabiranje čianov zelo napreduje; da se še bolj pospeši, poživljamo vse osebe in društva, katera žele sodelovati pri nabiranju članov, da se zglase v uradu pripravljalnega odbora, kjer se jim izroče nabiralne pole ali pa da javijo pismeno svoje naslove.
Podružnice Jugoslovanske Matice so se ustanovile doslej v Kočevju, Mariboru, Ptuju, Velikovcu, Murski Soboti, Dol. Lendavi, Gornji Radgoni. Pripravlja se ustanovitev tudi v celi vrsti krajev, kakor v Novem mestu, Kamniku, Kranju, Borovnici, Železni kapli, Pliberku, Šoštanju, Celju, Metliki, Krškem, Vrhniki, Ribnici, Radovljici itd.
Povsod se priglaša narod trumoma organizaciji ter prispeva z veliko požrtvovalnostjo.
V	Ljubljani se ustanovi glavna podružnica Matice za Slovenijo takoj po Veliki noči.
Član Jugoslovanske Matice postane vsak Jugoslovan.
Nabirajte povsod člane za Matico, naj ne bo sestanka, ne prireditve, naj ne bo javnega lokala, naj ne bo društva, kjer se ne nabirajo člani, kjer se ne agitira za Matico, kjer se ne zbirajo darovi za naše brate v tujini. Vso pošto je naslavljati na naslov: Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice, Pražakova ulica št. 3/1.
Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice Ljubljana.
Ako premotrimo trezno današnji po-litiški sistem in delovanje strank, se moramo uveritl, da pelje k propasti in ne h kulturi! Ali se ne čutite omejene in ne-svobodne, če se enemu ali dvema načeloma naljubo priglasite pristaša stranki in vas ne bi težila »moralična« dolžnost, da morate iz principa zagovarjati stališče stranke, četudi enkrat ž njo ne soglašate! In komu je ljubo, da ga stranka kamenja s psovkami in mu pokaže vrata, ker se drzne enkrat nastopiti proti njej! Ni čuda, če se potem zaleti preganjani k oni stranki, ki ima slučajno njegovo načelo v programu. ali pa na podlagi tega načela ustvari novo stranko in potegne čredo ovac za seboj.
To ni svoboda, to ni demokracija!
Ali ne uvidite, da bi bilo bolje, da nastajajo stranke trenutno, to je o priliki, ko je treba načela udejstviti, in ako je cilj. ki ga stranka zasleduje trajen, lahko Je trajna i stranka sama! Bolje bi bilo, da ne vrivamo svojega prepričanja s sirovimi napadi in moraličnim pritiskom, temveč s stvarnimi dokazi in v vzajemnem sporazumu, kajt kakor nam je naše prepričanje drago in sveto, tako spoštujmo i
mi misli in čustva, ki jih z uverjenja goji naš bližnji in ne izzivajmo ga!
Mslim, da edino tako si moramo tolmačiti Krekove ideje v politiki.
Danes je politično strankarstvo stopilo tudi v službo osebnega zaslužka. Mož služi stranki, ker služi stranka njemu in stara prislovica je, da cilj posvečuje sredstva. Vplivni zastopniki vtranke, ki rnajo v rokah uradno moč, dajejo možu vsakojake ugodnosti ali ga pa ščitijo, če napravi kako »lumparijo« Ostra in ne-lepa je ta beseda, a ravno tako oster In nelep je danes strankarski boj, zato se me nad opraviči!
Tudi so ljudje, ki si ne moiejo ustvariti samostojnega mišljenja, zato se skuhajo prilagoditi eni ali d *ugi p->iu!čni stru-ji in brž naročijo tudi njeno glasilo. Skoraj vsak hoče nositi neki prapor, neki znak, ker smatra to za primerne, duhu časa. Sku?a se razgrevati /a »pravično« stvar svoje stranke ter zavija pri ?em et.:ko svoje politike v plašč so;isdčn'h fraz.
A žena, ki stremi za izobrazbo In kulturo, nai samostojno razmišlja in sodi o dogodkih, ki jih zaznava, naj se potrudi, da dobi o njih lasno sliko in naj si ustvar-
ja sodbe in mišljenja, ki bodo soglašala z njeno notranjostjo! Tako bode s svojim vplivom v javnosti pripomogla,, da se strasti in nizki nagoni samooašnosti, ki prevevajo človeštvo, umaknejo višjim namenom ter se polagoma stanovi osvobode uslužnosti politiškim strankam.
V zadnjo svrho ie potrebno, da tembolj gojimo stanovsko politiko in ustvarjamo stanovske organizacije, ker s tem krepimo stan in lažje zasledujemo skupne smernice in uspešneje zastopamo skupne interese. Tega rada naj se udeleži tudi stanovsko naobražena žena, da bo vredna užitkarica dobrin, ki jih pripravlja znoi vzajemnega dela in truda.
V letošnjem novoletnem »Učiteljskem Tovarišu«, glasilu slovenskih učiteljev, so napisane besede: » ... najmočnejši bomo tedaj, ko bomo svojo stanovsko politiko postavili popolnoma na svoje lastne noge ter ne računali le na pomoč strank, ampak se zanašali na disciplino lastnin vrst!«	(Dalje prih.)
nssjn^anBanacBG^aa^aa-pBiioracGCGBa
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
«asaHaEEjaanisciffBnansESEzasaGsaciisB
Razpis učiteljskih mest v stari Srbiji
Št. 48. Narodne prosvete prinaša
razpis učiteljskih mest v kraljevini Srbiji. Prošnje se viagajo do 20. aprila t. 1. v ministrstvo prosvete. Prosilec pa mora navesti sledeče podatke:
1.	Katero šolo je dovršil in s kakšnim uspehom.
2.	V katerih krajih je služil kot učitelj.
3.	Kraj sedanjega službovanja.
4.	Od kedaj je na tem mestu.
5.	Kako je prišel na to mesto (po razpisu, začasno, po službeni potrebi, po
j kazni itd.)
6.	Leta službovanja: a) začasna, b) stalna.
7.	Klasifikacija za čas stalnega službovanja: po koliko let odlično, prav dobro, povoljno, dobro, zadostno, nezadostno in slabo.
8.	Povprečna kvalifikacija, ki se dobi, če se vsota vseh kvalifikacij v stalnem službovanju razdeli s številom ocenjenih lit; povoljne ocene se računajo od 3 do 3 (v Srbiji je najboljši red v. vseh šolah 3, najslabši 1), nepovoline pa od 1 do 3, količnik se računa do ctotink.
9.	Ali ic bil kedaj, zakaj in kako kaznovan.
10.	Zdravstveno stanje: a) osebno, b> družinsko.
11.	Delo na književnem polju.
12.	Imena otrok, ki so v ljudski, srednji ali strokovni šoli s pripombo, v katerem kraju in razredu se uči 1. 1919.—1920.
13.	Imena in starost drugih otrok.
14.	Druge osebne In družinske potrebe.
15.	Delo na kulturnem polju zunaj
šole.
16.	Ali sta mož in žena v učiteljski ali drugi javni službi.
17.	Ali dovolita mož In žena, da samo eden od obeh dobi mesto, za katero prosita oba, ako se ne more podeliti obema.
18.	Ali je bil v vojski od 1912. do 1919. leta.
19.	Glavni razlogi za premeščen je.
20.	A!i je bil v sovražni službi za čas okupacije, ako da, petem v kakšni.
Na koliko točk i?med naietetlh pa se ozira naš višji šolski svet pri podelitvi mest! En mesec daljše službe velja za vseh 20._
V. R.:
Koncert v Tržiču.
Naša bralna društva in čitalnice bi se že davno preživele, če bi ostalo vse pri prvotni zasnovi. Čas je zahteval, da so se ta podeželska prosvetna društva modernizirala. V njih okrilju so nastali pevski in dramatski odseki, zasnovale so se javne knjižnice in določili načrti poljubnih predavanj. Taka prenovljena društva so priklicala v vrste sodelavcev pomlajeno življenje. v ljudstvu pa so vzbudila čut vse-občega zanimanja.
Med ta društva štejem tudi bralno društvo v Tržiču, ki spaja v sebi vso gori naštete društvene odseke. Dne 29. svečana t. 1. zvečer je priredila »Pevska šola tržiškega bralnega društva« pod vodstvom ravnatelja A. Lajovica svoj prvi koncert v dvorani »Sokolskega doma«. Nastopil je častno ves glasbeni aparat.
Moški zbor je izvajal švedsko narodno »Hrepenenje« in J. Aljaževe »Občutke«. Zbora sta bila dobro naštudirana in pevski glasovi so se drug drugemu prilagodili, zato je ostalo izborno izvajanje ves čas na višini: tako v najtišjih kakor v najmogočnejših partijah. Ta nastop me je iznova prepričal, da more dirigent pokazati kaj dovršenega le z zborom, v katerem se nahajajo dobri in izvežbani pevci, ki drug drugega cdasovno natančno poznajo. Posebno pohvalno moram omeniti. da sta pela v zboru tudi dva odlična pevca. t. j. sodni nadsvetnik g. Lekar in g. L. Mally, katera poznam še izza dijaških let, ko smo na primer skupno peli v onem koncertu »Glasbene Matice« v Ljubljani, ki ga je prvič vodil koncertni mojster M. Hubad. Vsem nam je že legla utrujenost na telo, a srce do idealov, ljubezen do petja in glas... vse to nam je ostalo mlado, kakor v tistih prvih koncertnih nastopih.
Mešani zbor v Gerbičevem »Klic pomladni«, v Adamičevem »Petnajst let« in v Sattnerjevem »Lastovkam« je izpričal, da prevlada tudi težje in daljše zbore, vendar pa mladi in šibki soprani niso vzmogli gorenjega sopranskega »a«, medtem ko je imponiral sicuren in doneč alt.
Laffovo »Kavatino«, Čajkovskega »Chant sans paroles« in Newlandsmithovo »Polonezo« je igral strokovni učitelj L. Kernc izredno fino in čustveno. Igral je na goslih, a to ni bilo navadno šablonsko 1 igranje, zakaj gc*>ii so mu peie. ¿vest
- —.....-i J agg?^

Stran 3.
prednašalcu je bil ves čas v vseh podrobnostih tudi njegov spremljevalec A. La-jovic, ki pa bi po igralni spretnosti, ki jo ima v dobršni meri, izvabil iz klavirja gotovo še več, če bi imel na razpolago boljši instrument.
Kot solista sta nastopila v Jenkovi »Dve utvi«, Horakovi »Po vojni« in »Pozabljena« gospica M. Engelsbergerjeva in g. K. Bocak. Najbolj je orijal občinstvu dvospev »Dve utvi«. Oosp. Bocak ima lep, zdrav in zveneč tenor, zato mu svetujem, da naj pazi nanj. Dandanes je malo dobrih tenorjev! Gospica M. Engelsbergerjeva ima sicer tih, a prikupljiv sopran, in ker je mlada, se lahko s pridnim šolanjem izvežba do prav dobre solistke.
Prav srčkano in z milino je bil zapet dvoglasni Gerbičev ženski zbor »Ave Ma-ria«, spremljan po kvartetu na godala. Iz nežnih grl se je glasil kakor pobožna večerna pesem.
Schwabov koncertni valček za mešan zbor »Dobro jutro«, spremljan s klavirjem in z malim orkestrom, nonekod ni mogel priti do prave veljave; deloma ne zato, ker je bil pevski zbor že utrujen, deloma pa, ker je bil kot prvi nastop za mlajše pevke prevelik skok iz lažjega na težje.
Ob rednih pevskih vajah bo nudila ta vrla pevska četa Tržičanom še marsikak dobro uspeli koncertni užitek.
Vedno sem dobre volje, kadar zazrem med sodelujočimi tudi učiteljstvo. In to pot sem videl v vrsti kulturnih delavcev tovariše in tovarišice pri klavirju in pri goslih, v moškem in mešanem zboru, kakor tudi v ženskem zboru in v orkestru. Ni mi žal poti iz Kranja v Tržič, zato hitim rad še na druge glasbene prireditve, kadar me bo pozval na nje tako vabljiv koncertni spored kakoi je bil ta. Za roditeljskimi večeri, za šolarsko akademijo še — glasbeni večeri. Globoko nehvaležni bi bili Tržičani, če ne bi s ponosom in vsestransko podpirali prirediteljev teh kulturnih naprav — svojega ljudsko- in meščanskošolskega učiteljstva.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Občni zbor „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam In sirotam na bivšem Kranjskem v Ljubljani" je bil 31. marca 1920 v Učiteljski tiskarni. Otvoril ga je njegov predsednik Juraj Režek s prisrčnim pozdravom na navzoče društvenike. katerih število 25 je tvorilo tudi sklepčnost. Spomnil se je pokojnega člana Frana Potokarja, katerega spomin so udeležniki zbora počastili z dvigom raz svojih sedežev.
Iz tajnikovega poročila omenjamo sledeče: V dobi od 1. 1. do 31. 12. 1919 je izstopil 1 član, umrl pa je Fran Potokar, nadučitelj v Smledniku. Pokojnik je preminul v najlepši moški dobi, zapustivši vdovo in šestero otrok. Bil je Iskren tovariš, vesten in marljiv učitelj, dober soprog in skrben oče. Vsled njegovega krepkega značaja je moral radi bivših kranjskih neugodnih socijalnih razmer marsikaj prestati, kar ni bilo v prid njegovemu rahlemu zdravju. Po trudapolnem, nesebičnem delovanju naj počiva v miru! Hranimo ga v blagem Ln trajnem spominu!
Društvo je imelo koncem leta 1919 88 članov, 32 vdov, 12 sirot po očetu in 9 sirot po očetu in materi.
Radi naraščanja vdov in sirot se pojavlja vsako leto večji primanjkljaj pri društvenem premoženju. Zato se je v odborovi seji 19. februarja 1920 sklenilo predlagati občnemu zboru povišek letnine v vsaj delno pokritje primanjkljaja 2220 K 79 h, ki ga izkazuje proračun za leto 1920. Povišek letnine za leto 1920 naj določi občni zbor pri 5. točki dnevnega reda.
Občni zbor se prosi, da vzame poročilo na znanje in da se glede poviška letnine, ki meri na izboljšanje društvenega gmotnega stanja, izreče kar najugodneje, ker je možno saniranje le tedaj, če z usmiljeno roko neusmiljeno posežemo v svoje denarnice.
Tajnikovo in blagajnikovo poročilo, ki izkazuje 115.983 K 72 h premoženja, se je vzelo odo-bruje na znanje; istotako poročilo pregledoval-cev računov po tovarišu Vendelinu Sadarju, ki je predlagal oprostilo blagajniku Jakobu Furlanu in odboru.
Blagajnik je predlagal povišek letnine za leto 1920, ki naj se vplača do 1. julija 1920, in sicer za oženjene od 20 na 40 K, za samce pa od 12 na 32 K. Predlog je bil sprejet z veliko večino.
V odbor so bili izvoljeni: Juraj Režek (predsednik), Jakob Dimnik (predsednikov namestniki, Jakob Furlan (blagajnik), Alojzij Kecclj (tajnik), Fran Črnagoj, Anton Likozar, Ivan Petrič, Julij Slapšak in Janko Žirovnik: za pregledovalce računov pa: Ivan Erbežnik, Fran Kavčič in Vende-lin Sadar.
+ Občni zbor „Narodne šole" v Ljubljani se
je vršil dne 31. marca t. 1. ob 9, uri v prostorih „Učiteljske tiskarne".
Predsednik Jakob Dimnik otvori 47. zboro- ■ vanje društva in pozdravi prav toplo navzoče člane. V svojem pozdravnem govoru omenja tudi; da bo društvo v prihodnje razširilo svoje delovanje tudi na zasedeno ozemlje. Tajnik Fran Galč prečita svoje poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Vsled silne draginje zvezkov društvu ni bilo mogoče prošnjam raznih šol ustreči, pač moramo čakati boljših časov, da nam bode mogoče zopet stopiti v normalni tir našega delovanja. Tovariš Ant. Likozar predlaga, naj se kot podpiratelji „Narodne šole" pritegnejo še drugi denarni zavodi in hranilnice v Sloveniji. Blagajnik Alojzij Kecelj poroča, da je društveno premoženje naraslo na 6922 K 22 h. Nato se je vršila volitev odbora. V odbor so bili na novo izvoljeni: Jakob Dimnik predsednikom, Engelbert Gangl predsednikovim namestnikom, Fran Galč tajnikom, Kecelj Alojzij blagajnikom in Jakob Furlan, Likar Janko, Petrič Ivan, Režek Juraj in Črnagoj Fran odbornikom. Predsednik zaključi nato 47. zborovanje „Narodne Šole".
+ „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev ljubljanske okolice" je imelo odborovo sejo dne
1 31. marca t. 1., katere se je udeležilo tudi nekaj |'članov-neodbornikov. Sklenilo se je:
1.	Društvo sprejema stališče „Zaveze" glede načrta novega šolskega zakona in se ji zahvaljuje za uspešno delovanje v prid šole in učiteljstva.
2.	V društvo se vabi vse učiteljstvo ljubljanske ^okolice brez razlike političnega naziranja.
3.	Članarina naj se pošilja predsedniku.
4.	Društvo pristopi k „Učiteljskemu konviktu" kot pokrovitelj.
5.	Društveno zborovanje se priredi še to šolsko leto.
G. Višji šolski svet se prosi, da se brez izjeme drži svojega razpisa z dne 26. 9. 1919 številka 14.355 in nastavlja učiteljstvo po starosti, zmožnosti in družinski potrebi, da bodo mogli priti očetje z za višje šole sposobnimi otroci v mesto ter lažje zmogli šolanje svojih otrok. Ob razširjanju šol naj se na novo sistemizlrana mesta razpišejo, da morejo za nje prositi učne osebe, ki so že več let povolino delovale na deželi.
V tem smislu naj sc obrnejo na višji šolski svet tudi vsa druga okrajna učiteljska društva, za kar jih s tem prosimo.
Predsednik: Janko Žirovnik — Borovnica.
+ Učiteljsko društvo za Maribor 1. b. o. zboruje v četrtek dne 15. t. m. ob 10. uri v spodnji risalnici deš. mešč. šole. Dnevni red:
1.	Drag. Humek: Naša obletnica.
2.	Ant. Hren: Nedostatki naše organizacije.
3.	Tekoče zadeve, slučajnosti.
Popoldne istega dne ob 15. (3.) uri prijatelj« ski sestanek v gostilni pri Balonu na Pobrpžju. Prosimo vse tovarišice in tovariše, naj se udeležijo tega važnega zborovanja polnoštevllno. Isto .velja o popoldanskem sestanku. Na sestanek dovedita tudi svojce neučttelje. Po preteku prvega leta tu na naši skrajni meji bo to prvi sestanek v tovariškem in prijateljskem krogu. Vse nas naj preveva zavest, da smo in moramo biti vsi eno in da morajo vsi drugi oziri daleč,za-ostati za čutom stanovske skupnosti! — Odbor.
Kronika.
—	Za visokošolsko izobrazbo učiteljstva. Minoli teden se je na Dunaju vršilo zborovanje ljudskošolskega in meščan-skošolskega učiteljstva, na katerem so razpravljali o otvoritvi visokih šol učitelj-stvu. Akademični senat je na zborovanje poslal pismo, v katerem zagotavlja uči-teljstvu v njegovem boju za višjo izobrazbo vso svojo podporo. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo, da se mora v bodoče učiteljska izobrazba načelno zaključiti z univerzo, dotlej pa naj država učiteljem, ki so že v službi, omogoči, da po predpisih dopolnilnih izkušnjah obiskuje visoke šole.
—	Množina bankovcev. V vsej Jugoslaviji je bilo kolkovanih bankovcev avstro-ogrske banke v skupnem znesku štirih milijard 610 milijonov in 436.419 K. Na Slovenijo odpade od tega 717,463.840 kron ali okrog 15 odstotkov. Mislilo se je splošno, da je teh bankovecv veliko vec kot jih je v resnici, ampak njihova množina je za naše razmere prevelika, ker k temu pridejo še dinarji, ki jih bo tudi blizu ene milijarde.
= Smrt velike dobrotnice srskih si-i ot. V Bajni Bašti v Srbiji je umrla te dni Angležinja, gospa Haberfeld, velika do-brotnica srbskih sirot. Dolga leta je vse svoje moči posvečala skrbi v vojni osirotele srbske dece. V oporoki je zapustila vse svoje premoženje domu, ki ga je ustanovila za vojne otroke.
= Učenci člani roparske družbe. V Budimpešti so ustanovili učenci neke ms-ščanske šoie med seboj tatinsko družbo, ki je obsegala kakih 30 učencev, starih do 14 let. Vsak večer so šli po mestu na rop. Sedaj jih je zasačil šolski ravnatelj in naznanil policiji. Res nadebudna mladina.
—	Strankarstvo v trgovinah? Deželna vlada je dobila poročilo, da oddajajo nekateri trgovci, prekupci in neupravičen! proda'alci živila in druge vsakdanje po-trebščine le svojim strankarskim pristašem, oziroma, da jih ne rnar-ajo prodajan drugim ljudem. Ker je v sedanji prehranjevalni krizi skrajno nemoralno in nedopustno tako postopanje, da bi živele nekatere plasti prebivalstva in stranke na račun drugih, je odredila deželna vlada vse potrebno, da se zadeve nemudoma preiščejo in krivci najstrožje kaznujejo.
*= Zakaj nimamo živeža? Beograjska »Republika« prinaša približne podatke živil, ki jih je naša država izvozila v Pe-što in na Dunai. Po teh podatkih se je izvozilo od novembra do konca februarja: nad 13.000 vagonov žita, 700 vagonov moke. 600 vagonov koruze,. 240 vagonov fižola, 280.000 kg jajc, 200.000 kg zaklane živine, nad 1000 vagonov ovac in nad 10 tisoč komadov svinj. Te številke in današnje pomanjkanje v državi sta dve lepi točki našeea trgovskega strokovnjaštva.
—	Državne prodajalne. V ministrstvu za prehrano in obnovitev se dela na usta-navlieniu državnih prodajalen živil, obleke in drugih potrebščin.
= Enketa o omejitvi rastoče draginje. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo sklicuje na 8. aprila 1920 ali even-tuelno naslednje dni enketo v svrho posveta o omejitvi draginje in drugih perečih gospodarskih vprašanj v deželnem dvorcu v Ljubljani, posvetovalna dvorana z nastopnim sporedom: 1. Kako bi se dala omejiti rastoča draginja, in sicer: 1. glede živil in splošnih gospodarskih
potrebščin; 2. glede manufakturnega blaga; 3. glede usnja; 4. glede kmetskih gospodarskih potrebščin: 5. dopustni trgovski dobiček in 6. pobijanje tihotapstva in drugih izrodkov v trgovini. II. Interpelacije in morebitni drugi predlogi gospodarskega značaja. Razprava bo javna in občinstvo bo imelo prost dostop na galerijo posvetovalnice k točkam L, 1. do 6. bodo predloženi enketi konkretni predlogi v razmotrivanje. Organizacije so vabljene da odpošljejo po dva zastopnika. Začetek enkete dne 8. aprila ob 9. uri.
= Tuja konzularna zastopstva v Jugoslaviji. Presbiro objavlja uradno: Ministrstvo za zunanje stvari daje v vednost interesiranim; I. IX) sedaj so bila izdana načelna dovoljenja za otvoritev nastopnih inozemskih konzulatov na ozemlju našega kraljestva: 1. Grški v Skoplju. 2. Franciji v Zagrebu in Skoplju, 3. Angliji v Zagrebu, 4. Španiji v Beogradu, 5. Čehoslova-ški v Beogradu in Sarajevu, 6. Nizozemski v Beogradu in Zagrebu. II. Dala so se začasna dovoljenja za poslovanje nastopnim inozemskim konzulatom: 1. Belgiji v Beogradu in Nišu, 2. Francki v Negotinu (konzularna agencija). 3. Poljski v Sarajevu, 4. Švici v Beogradu, 5. Nizozemski v Sarajevu, 6. Rusiji v Zagrebu. 7. Italiji v Ljubljani (konzularna agencifja). III. Dala so se definitivna dovoljenja za poslovanje nastopnim inozemskim konzulatom s 1. Angliji v Beogradu in Skoplju, (vicekon-zttlat). 2. Zedinjenim državam v Beogradu, 3. Rusiji v Beogradu (vicekonzulat).
= Zdravniška stavka v Sarajevu. 7dravniki deželne bolnišnice v Sarajevu so sklenili, da stopijo 1. aprila v stavko, ako se jim ne izplačajo doklade.
-	Cenzura filmov. Kriminalistikia je poslednji čas spoznala, da imiajo kinematografi mnogo slabega vpliva na duševn! razvoj otrok. Zato je po vsem kulturnem svetu uvedena cenzura filmov. Kadar strokovnjaki ugotovijo, da film nima slabih posledic za otroke, je predstava filma do-voljena. Tako komisijo za presojo filmov bodo sedaj ustanovili tudi v Beogradu Sestavljena bo iz dveh učiteljev in enega pohctjskga organa. Odslej se bo cenzuriral vsak film.
Delavska zbornica in zakon o hišnem usluzbenstvu v Avstriji. Avstrijska republika je dobila dva nova zakor.a socialno politične vrednosti delavstvu v prid. Prvi ustanavlja delavske zbornice, s katerimi pridobi delavski razred novo ustavno oporo pospeševanju in zaščiti svojih interesov. Drugi pa ureja odnošaje hišne služin-čadt. Zadnji zakon je bil predmet hudih bojev med socijalno - demokratskimi in meščanskimi zastopniki.
= Proslava obletnice smrti prvega ukrajinskega pesnika Tarasa Sevčenka, se je izvršila rninole dni na nadvse slovesen način po vsej Ukrajini in sploh povsod. kjer stanujejo Ukrajinci.
—- Za izobrazbo služkinj. V Gradcu je „Šolsko društvo služkinj" ustanovilo šolo za služkinje. Mestna občina je dovolila sredstva za štiri prosta mesta na šoli (tečaji trajajo po 6 mesecev) v znesku 5280 kron.
—	Za javna igrišča in telovadišča. Avstrijski državni urad za socialno upravo je s sodelovanjem telovadnih in športnih društev izdelal dva zakonska načrta za varstvo oziroma ustanavljanje javnih igrišč, dirkališč in telovadišč v mestih in na deželi. Načrta prideta te dni v parlament.
iz Jugosiavile.
Iz X. seje višjega šolskega sveta.
V ponedeljek in torek dne 29. in 30. marca t. I. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik prof. Vadnjal je otvoril sejo in konstatiral sklepčnost. Seje so se udeležili tudi gg. ravnatelja Wester in dr. Taminšek, vladni svetnik dr. Detela in prof. dr. Pečjak kot eksperti glede novega disciplinarnega reda za srednje šole in učiteljišča in v zadevi štetja v šolah. Predsednik je odgovarjal na več interpelacij, med drugimi tudi na interpelacijo ravnatelja Jelenca v zadevi razrešitve gospodične Štebijeve od zastopstva v višjem šolskem svetu in imenovanja g. Franceta Lavtižarja na to mesto. Inter-pelant je hotel ugotoviti, da se ta odpoklic in novo imenovanje ni zgodilo zakonitim i>otom, ker je bil prejšnji poverjenik za socialno skrbstvo že demisioniral, naslednika pa regent dotakrat še ni bil potrdil; a predsednik ni pustil govoriti o tem, je dvakrat prekinil sejo in vzel inter-pelantu besedo. Med velikim hruščem protestira g. Jelene zoper tako postopanje in izjavi, da smatra vse sklepe, ki so se storili na zadnji seji in se bodo storili danes, za neveljavne. Potem so sledila poročila višjih šolskih nadzornikov o izvršenih kurencijah od zadnje seje. Po teh poročilih se je prešlo na dnevni red. Višji
šolski nadzornik dr. Poljan ec je poročal o predlogih „Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani" v zadevah srednjih šol. To društvo je nasvetovalo, da se obdrže vzprejemni izpiti; poleg tega se vpelje še poizkusna doba, ki traja do božiča. Učenci I. razr. srednjih šol, k' imajo ot koncu poizkusite dobe polovico nezadostnih redov, se odpravijo iz šole. Ponavljalni izpit se dovoli samo z enim nezadostnim redom. Skleimi red „obče sposoben" se odpravi. Učenci, ki imajo vse leto v kakem predmetu nezadosten red, se ne pripuste k premestnemu izpitu.
Telovadba se uvede dejansko obvezno na vseh srednjih šolah po Tyrše-vem sistemu. Nasvetu, da se nastavijo po vseh šolah šolski zdravniki, se ne more ugoditi, ker primanjkuje zdravnikov. Zastopniki ljudskega šolstva so se zavzemali za odpravo sprejemnih izpitov, a so ostali s svojim predlogom v manjšini. Nato je poročal isti poročevalec o disciplinarnem redu za učence srednjih šol. Razprave o tem predmetu so bile vsestranske in temeljite. Po izbornem utemeljevanju gospoda poročevalca je bil disciplinarni red z neznatnimi izpremembami sprejet z večino glasov. Dalje poroča dr. Poljanec o vpeljavi novega štetja v šolah. Predlog se odobri. Imenovanja: za stalnega strokovnega učitelja na I. deški meščanski šoli v Ljubljani je imenovan Alojzij Novak; nadučiteljsko službo v Sromljah je dobil Drago Rumpret, učiteljska služba istotam se še enkrat razpiše; učiteljski, službi v Št. Vidu pri Planini sta dobili Podrekarjeva Ivana in Rautarjeva Otilija. učiteljsko službo v Planini Skalovnlkova Roza, nadučiteljsko službo v Kostanjevici Franjo Zagorc in službo učiteljice za ženska ročna dela na Viču pri Ljubljani De-vetakova Marija. Suplentka v Predosljah nad Kranjem Prevčeva Amalija se reakti-vira. Razširile so se sledeče šole: Cerknica iz štiri- v šestrazrednico, dovoli sc tudi vzporednica k I. razredu: Dol pri Ljubljani iz dvo- v trirazrednico, ustanovi se takoj vzporednica; Selca nad Škofjo Loko iz tri- v petrazrednico in Št. Viti nad Ljubljano iz šest- v sedem, oz. osem-razrednico. V stalno nameščenje na glu-honemnici v Ljubljani se predlagajo: z:< ravnatelja Fran Gnn, za strokovne učitelje: Zupančičeva Vita, Ludovik Dermeli. Rudolf Dostal ln Ivan Erbežnik. Nato se sklepa o pomaknitvi dveh srednješolskih učiteljev, dveh glavnih in enega vadni-škega učitelja na državnem učiteljišču v Ljubljani v VIII. činovni razred.
Slednjič se izklučijo nekateri učenci ljubljanskih srednjih šol.
—	Umesten predlog. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj je sprejelo na svojem zborovanju dne 18. marca sledeči predlog: Naproša se Zavezo, da na rae-rodajnem mestu deluje na to, da se za razne učne zavode in šolske oblasti namesto sedanjega »Uradnega lista« deželne vlade za Slovenijo izdaja posebe«' uradni list za šolstvo, kajti dosedanii »Uradni list« prinaša v pretežni večini vsebino, ki ni s šolstvom v nikakršni zvezi. Kljub temu pa so šolska vodstva po sklepu deželne vlade za Slovenijo orisi-ljena, da plačujejo zanj določeno članarino. Na ta zelo umesten predlog opozarjamo višji šolski svet v Ljubljani.
—	Sprejem v državno službo. Vojni minister je v sporazumu z ostalimi ministri odredil, da se ne more nobena oseb t sprejeti v državno službo, dokler ni zadostila svojim vojaškim obveznostim.
—	PodaHšanje počitnic. Pod tem naslovom piše »Slov. Narod« z dne 31. marca: Poverieništvo za uk in bogočastje
k velikonočnim počitnicam dodalo pone-dellek in torek 29. in 30. marca, o božiču se je podal 3. in 5. jan. Če se že podaljšaio počitnice, bi bilo primernejše, da se dodajo tam, kjer je manj prostih dni od pravnikov, da otroci lahko nemoteno prebije^ praznike pri starših, zlasti pri sedanjih prometnih razmerah. Torej o božiču bi sc naj dodali dnevi pred prazniki, o velik? noči oa oo praznikih.
—	Občni zbor »Društva v pomoč uč: teljem, njihovim vdovam in sirotam r ; bivšem Kranjskem v Ljubljani« je povišal letnino za leto 1920. oženjenim od 20 K na 40 K, samcem pa od 12 K na 32 K. Ta r>ovišek se vplača v času do 1. julija 1920. Člani prejmejo v kratkem položnice z na vedenimi zneski poviška, poštnine i*t event. zaostankov.
—	Novo podjetje v jugoslovanski'i rokah. Doznavamo, da ie tvrdka Krmp.' -tič iz Pulja kupila sekvestirano tvornico kartonaže Aleksandra Nagela na Viru p^t Domžalah in da je ministrstvo za trge vino in industrijo odobrilo tozadevno pogodbo. Tvrdka Josip Krmpotič, ki je pr ■ vzela in ki bo odslej vodila tovarno za kartonažo in za papirnate izdelke, je obratovala 22 ldt v Pulju ter je bila zlasti na Primorskem dobro znana. Vsled rai-mer, nastalih z italijansko okupacijo, je

morala obustaviti poslovanje iu se preseliti v Jugoslavijo- Tovarna sprejema naročila samo na debelo ter izdeluje iz lepenke raznovrstne škatljice n. pr. za perilo, cikorijo, cigarete, tobak, klobuke, lekarničarje. piškote, nadalje šolske torbice in sploh vse v kartonažuo stroko spadajoče izdelke. Tvrdka ima svojo obratno posredovalno poslovalnico v Ljubljani, Mestni trg 6, skozi vežo, levo.
—	Za povzdigo strokovnih šol v Jugoslaviji je dalo ministrstvo za trgovino in obrt na razpolago 7 milijonov dinarjev. Kapital se porabi za povzdigo in izboljšanje obrtr.o-rokodelskih šol v naši državi.
—	Preuredba državnih štipendij za dijake. Presbiro javlja uradno: Finančni minister objavlja v svoji št. I—11.951 od 1. aprila 1920: Ministrskemu svetu. V inozemstvu se uči veliko število naših dijakov. Njih število znaša več tisoč. Deloma so državni štipendisti, drugi del pa se uči ob stroških svojih sorodnikov. Eni in drugi se obračajo na našo državo in zahtevajo podporo od finančnega ministrstva, da jim menja dinar za tujo valuto po državnem kurzu. Medtem pa je dognano, da je med dijaki mnogo takih, ki imajo slabe uspehe v učenju in ki predavanja zelo slabo ali sploh ne obiskuiejo. Ravnotako je med starši teh dijakov mnogo takih, ki niso naši podaniki in ki niso plačevali državi dolžnega davka. To ne more in ne sme tako dalje ostati, ker so naše finančne razmere take, da ne moremo več trpeti neopravičenih izdatkov, niti ne moremo dovoljevati večjih zaključkov tujih valut, s katerimi mora ministrstvo in država danes delati varčno in racionalno. Da bi se napravil potrebni red glede dajanja podpor dijakom v inozemstvu (zamenjava po državnem kurzu), mi je čast predlagati ministrskemu svetu, 0a izvoli skleniti, da sklep finančnega ministrstva od S. t. m., št. 1033 ne obvelja in da se s temi podporami smejo okoriščati samo 1. dijaki, ki redno polagajo izpite in ki pred-lože do 1. junija t. 1. potrdilo pristojnih šolskih oblasti, da so napravili periodične šolske izpite. Dijakom začetnikom, ki ne polagajo izpitov, ni treba predložiti teh potrdil.
—	študiranje v inozemstvu. Dne 1.
aprila je minister za prosveto podpisal novo naredbo glede šolanja dijakov v inozemstvu. Po tej naredbi bo izbiral gojence vseučiliškl svet v Belgradu, Zagrebu In Ljubljani, in sicer največ do 40 na leto. Število medicincev, ki sedaj študirajo v inozemstvu, ostane, ako polože tekom enega tečaja vse predpisane izpite. Tudi ostanejo na tujih šolah vsi slušatelji drugih fakultet, ki potrebujejo za dovršenje svojih študij le še dva semestra. Vsem ostalim se štipendije odvzamejo.
—	Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani si je na občn.cin zboru dne 2(5. marca izvolilo ta-le odbor: dr. Fr. llešič, predsednik; dr. Fr. Štele, podpredsednik; gdčna. Lida Čermžkova, tajnica; dr. Jos. Debevec, blagajnik: odborniki: gg. Branimir Kozina, Viljko Mazi. dr. Jak. Mohorič, Albin Prepeluh, dr. R. Molfe. Preglednika računov sta gg. dr. J. Vran-čič in A. Zaje. Tečaj poljskega jezika vodi g. dr. Vlad. Vidmar. Članarina znaša odslej letnih 10 K; članov šteje društvo že nad 80; največ jih je v Ljubljani, so pa 'udi po drugih krajih: zlasti se oglašajo gospodje, ki so bili med vojno kot vojaki ali uradniki na Poljskem in imajo samo prijetne spomine na bratski poljski narsd. — Pojasnila o društvu dajeta zlasti prof. Ilešič in prof. Debevec, oba v Ljubljani, Zarnikova ulica. --- Na predlog društve-nika g. konzula Mlečislava Mistata In opemega pevca R. Zatheva razširi društvo kmalu svoj delokrog. Dne 19. aprila priredi v Ijublj. Unionu velik koncert s samo poljsko glasbo.
—	Pri poljskem konzulatu v Ljubljani so učni načrti iti predpisi visokih šol, katere sprejemajo jugoslovanske dijake, na razpolago v informativne svrhe. Vicekon-zulat posreduje tudi pri pošiljat vi gmotnih sredstev dijakom, kateri študirajo na Poljskem.
—	Vseslovenski trgovski shod se vrši dne 11. t. m. v Ljubljani ob 10. pred-poldne v veliki dvorani hotela „Union". Med raznimi točkami dnevnega reda se bode razpravljalo tudi o našem trgovskem šolstvu. Poročevalec je dr. Josip Hacin.
—	Novi tečaji za slovensko scenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo dne 3. majnika 1920. — Zasebni učni zavod Legat v Mariboru.
—	Dneva vojnih sirot sta 24. in 25. majnik. Na Hrvatskem in v Sloveniji bo-deta ta dva dneva pouka prosta, obenem
pa se bode povsod pobiralo prispevke za . vojne sirote.
—	Veliki ljudski koncert prirede sredi t. m. gojenci in gojenke drž. učiteljišča v Mariboru. Koncert se bo vršil pod vodstvom gg. prof. Druzoviča in Berana in bc obsegal več opernih zborov s sprem- N ljevanjem divizijske godbe, več mešanih zborov, med njimi Försterjeve „Naše gore", ruske narodne pesmi in drugo. Pri koncertu bo sodelovalo okolu 120 pevcev in pevk ter 50 godbenikov.
—	Tretji simfonični koncert v Mariboru. Mariborska divizijska godba v Mariboru priredi pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga, v slavnostni dvorani pivovarne Götz, dne 10. aprila 1920 ob 20, uri (ob 8. zvečer) III. simfonični koncert, izvaja Smetana, »Mä vlast«, (»moja domovina«) ciklus šesterih simfoničnih slik (Višehiad , Vitava, »Sarka«, »Z ceskych luhuv a hajuv«, »Tabor«, »Blanik«). Pred-prodaja vstopnic v trgovini muzikaiij Jos. Höfer in v papirni trgovini Zlata Bri-šnik, Slovenska ulica, od 6. aprila 1920 naprej. Cisti dobiček je namenjen invalidom.
—	Darujte knjige za zasedeno ozemlje! Pisarna za zasedeno ozemlje prosi, da ji naši narodnjaki darujejo knjige, katere želi ljudstvo v zasedenem ozemlju, ker so tamkajšnje knjižnice večjidel uničene! Rodoljubi naj pošljejo, kar premorejo, knjige zgodovinske vsebine, pesnitve, narodne pesmi, strokovne poučne in znanstvene„ knjige itd. pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani ali pa tajništvu jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani, Narodni dom, katero bo izročilo iste omenjeni pisarni.
—	Zavetišča za volne sirote. Vlada je dovolila za podporo in ustanavljanje zavetišč za vojne sirote 15 milijonov dinarjev. Predvsem se bodo ustanovila taka zavetišča v onih krajih, ki so največ trpeli vsled vojne.
—	Kulturno posojilo. Ministrstvo za prosveto je prejelo dve ponudbi za veliko kulturno posojilo. Ponudbi sta podali Anglija in Švica, ki hočeta s svojim denarjem povzdigniti vse kulturne zgradbe in ustanove v naši državi.
—	Seznam predavanj na ljubljanskem vseučilišču je ravnokar izšel ter obsega navodila za inskripcijo, seznam akade-mičnih oblasti, seznam predavanj na vseh petih fakultetah, izpitne skupine na filozofski fakulteti, izpitni red, glavne določbe iz obče uredbe univerze in disciplinarni red.
—	Občina Sevnica, kateri županuje sedaj tovariš Josip Mešiček, je kupila šolsko poslopje nekdanje trirazredne zasebne šole nemškega „Schulvereina" z vsem inventarjem.
—	Članarina in darila za učiteljski konvlkt.
Učiteljska tiskarna 500 K. — Krbežnik Ivan. strokovni učitelj v Ljubljani, 10 K. — Kavčič Fran iz D. M. v Polju. 10 K. — Korbar Anton iz Pre-serja, 4 K. — Potočnik Alojzij iz Ljubljane, -1 K. — Javoršek Anton iz Ljubljane, 4 K. — Vita Zupančič iz Ljubljane, 2 K. — Sodnikova Marija iz Ljubljane. S K. — Golobova Albina iz LJubljane, 5 K. — Mlakarjeva Marija iz LJubljane 10 K. — Dermelj Ljudevit iz Ljubljane, 2 K. — Schiiirer Fran iz Ljubljane, 2 K. — Zirkelbach Viljem iz Trebij, S K. — Pavel Oorjup iz Ljubljane, 4 K. — Porekar Anton 20 K. Vavpotič Frančiška 20 K, Angela Porekarieva 10 K, vsi na Hutnu pri Ormožu. — Današnji izkaz K 617.—. Hvala! Živili nasledniki! — Jakob Dimnik, blagajnik.
Neodrešena domovina.
—r Učiteljsko društvo za Trst In okolico je zborovalo pretekli mesec v bar-kovljanski ljudski šoli. Zborovanja se je udeležilo preko 80 tovarišev(ic), kar je pač znamenje, da raste zanimanje med člani za društveno delovanje. Predsednik tov. Germek je podal v kratkih potezah sliko enoletnega dela društvenega odbora. Poudarjal je, da je imel odbor precejšnje težave radi nastaiih zunanjih razmer. zlasti v občevanju z uradi raznih oblasti. Na koncu svojega govora ie omenil, da se je odsotni nadzornik A. Kraitzer pismeno opravičil, da pa pošilja učiteljstvu pozdrave ter želi njegovemu delu najboljših uspehov. — Poročilo taj-nikoVo je bilo sprejeto brez debate; isto-tako poročilo blagajničarke. Dalje se sprejemajo nekatere od odbora predlagane iznremembe pravil. — Za novega društvenega predsednika je predlagal tovariš Gruntar tovariša Ivana ßaneua. Predlog je bil enoglasno sprejet. Nadaljni odbor sestoji iz tovarišev: J. Gorkič, podpredsednik; Iv. Kraševec, I. tajnik: A. Čok, II. tajnik; J. Ribičič, A. Bukavec, C. Valentič, M. Dolenc in K. Subotič, odborniki. — Sprejeti so bili nadalje sledeči predlogi: 1. Društvo naj izvoli odsek 4 članov, ki naj se ozre po primernih predavateljih za izvenšolsko delo. 2. Ustanovi naj se društvena knjižnica. 3. Novi odbor naj uvede po možnosti v svrho medsebojnega spoznavanja društvene izlete.
—r Prvi izlet „Učit. društva za Trst in okolico" se je vršil v nedeljo dne 14.
marca, in sicer v Podrago pri Vipavi, kjer . je učiteljstvo na domu „Zvor.čkovega" pesnika Frana Žgurja prebilo par lepih ; uric v družbi nekaterih tovarišev in to--varišic z Vipavskega. Prihodnji izlet se 1 vrši meseca maja k izviru Rižane (k „Zvončku") v koperškem okraju. Po- j zdravljeui, tovariši, v rajskolepi predloški fari!	i
—r Vojne odškodnine v zasedenem ozemlju. V smislu dosedanjih naredb italijanskih oblasti in po dosedanji praksi, se vojne odškodnine v zasedenem ozeml]u za sedaj ne izplačujejo. Pač pa se dajejo predujem! na bodočo vojno odškodnino In sicer 40—50 odstotni. Kdor hoče doseči tak predujem, mora vložiti prošnjo ter v prošnji dokazati s spričevalom županstva, da je rojen, pristojen in da biva v deželi (zasedenem ozemlju). Predujemi za premičnine so za sedaj ustavljeni. Lahko se pa v prošnji za predujem na račun odškodnine za nepremičnine prosi tudi za premičnine. Oškodovane osebo, katero niso rojene ali pristojne, aH ki ne prebivajo sedal v deželi, glasom dosedanjih nareka ne pridejo še v poštev. Glede njih je samo toliko omenjeno, da se bo odškodnina določila pozneje (po končanem sklepu miru), pri določitvi pa bo inerodajna reciproci-ceta. Nato opozarjamo vse naše ljudi, kateri imajo pravico do odškodnine in ne prebivajo sedaj v zasedenem ozemlju ali pa niso tja pristojni oziroma rojeni. Ločit! ie od vojnih odškodnin rekvizicije, t. J. odvzetje imetja od strani italijanskih oblasti proti potrdilu. Če posameznik dokaže z bonom, da se mu je lastnina re-kvirirala, je upravičen takoj zahtevati odškodnino. Vsake trditve od kakršnekoli strani, da je mogoče doseči odškodnin^ (oziroma predujem), ako niso dani vsi gori navedeni pogoji, so neresnične, vsled česar opozarjamo naše ljudi, da so v tem oziru oprezni. V praksi se vršijo cenitve silno počasi !n tudi predujmi v obliki 3 odstotnega posojila je danes še precej težko dobiti.
—r Giuseppe Mazzini iu slovansko Primorje. Toliko slavljeni Italijanski rodoljub Giuseppe Mazzini(1805-1875) praviv svojem spisu »Doveri deli' uomo« (Dolžnosti človekove) v poglavju: »Dolžnosti do domovine« sledeče: »Vam, Italijanom, je odkazal Bog, kakor da vas ljubi bolj od drugih, domovino, ki ima v vsej Evropi najboljše naravne meje. V drugih deželah z manj določnimi ali bolj pretrganimi mejami morejo nastati prepiri, ki jih bo sicer nekoč razrešilo mirovno sodišče vseh, :t so doslej stali in bodo še stali krvave solze: zbog vaše zemlje teh prepirov ne bo. Bog je potegnil okoli vaše zemlje mejne črte, vzvišene nad vsak dvom; na eni strani Alpe, najvišje gorovje v Evropi; na drugi strani morje, neizmerno morje. Odprite šestilo: zapičite en krak na sever Italije, v Parmo; drugi krak pa v ustje rečice Varo in zaznamujte v smeri proti Alpam polukrog: tista konica, ki bo dovršila polukrog, zadela ob ustje Soče. bo označila mejo, ki vam jk> je dal Bog. Do tiste meje se govori in razume vaš Jezik; onkraj nimate pravice.« Današnji Italijani imajo za to svarilo svojega narodneg;». apostola le gluha ušesa in skušajo utajiti besede Mazzinijeve, na katere so s svoje-časno tolikokrat sklicevali. »Domovina je ena in nedeljiva. Kakor se člani družine iie vesele skupne mize, če je eden od njih daleč, ugrabljen bratovski ljubezni, tako se tudi vi ne veselite in ne najdete pokoja, dokler je del ozemlia, na katerem se govori vaš Jezik, odtrgan od naroda!« Naj bodo vse te Mazzinijeve besede našim zasužnjenim bratom in sestram v bodrilo na veliki dan. ki pride!
.—r PoitaHjančevanje slovenske Vipave. Italijani skušajo na vsak način zasedenemu ozemlju dati vsaj na zunaj italijanski značaj. Tako so v trgu v Vipavi nabili na vseh uličnih vogalih deske z velikimi italijanskimi uličnimi napisi. Trg pred šolo so prekrstili v »Piazza Gan-baldic-. Že mislijo, da je iz slovenske Vipave postal »Vipacco italiano«. Kako se smešijo!
. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec.
1918.)
XLK. izkaz.
Po 169 K: Šolsko vodstvo pri Sv. Marku p. Ptuj. Prispevali so: M. Marinič 32 K, P. Jakličeva 25 K, A. Kovačeva 22.50 K. A. Kegl 2250 K, J. Budlnekova 2250 K. R. Buria 2250 K, F. Mi-heličeva 2250 K. Po 100 K: Šolsko vodstvo v Semiču, in sicer so darovali po 25 K: Razpotnik Albin, Ana Erzinova, Ar.gela Lengar-Nagodetova in Albina Možinova, Po 20 K: Zirkelbach Vil Jem — Trebija; Sadar Vendelin — Ljubljana. Po 5 K: Menard Viljem. Herbst Pavel in Grašič Franc — Sp. Šiška. — Današnji izkaz 324 K. Prej izkazanih 19.079 K. Skupaj 19.403 K.
Ivan Petrič,
LJubljana, VIL, Gasilska cesta 172.
Listnica uredništva. I. J.: Lepa hvala! Članek priobčimo v prihodnji številki. —
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „ Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Učiteljskim društvom!
Za leto 1920 znaša Zavezina članarina 120 K. Članarina se plačuje potom domačega društva Zavezinemu blagajniku v Kranju. — Vse izpre-membe (prirastek, izstop oz. preselitev) je javiti takoj vodstvu Zaveze v Ljubljani, preselitev in znesek vplačane članarine tudi novemu društvu To društvo naj tudi takoj sporoči vod" stvu novi prirastek s točnim naslovom in kje je bil preje včlanjen. — Kdor le more, naj odšteje takoj celoletno članarino. — Društvo je odgovorno za prijavljene člane. — Pojasnila o Zavezi daje strokovno tajništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. — Liste reklamirajte takoj, ne pa šele po preteku več mesecev. — Popotnik izhaja četrtletno. — Za neorganizo-vane znaša Popotnikova naročnina 30 K, Učit. Tovariša 40 K in Zvončka 20 K.
Nai denarni zavod.
Geslo. Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „učiteljskega konvlkta" v Ljubljani
reglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Promet do 31. marca 1920 K 125.303-69. Hranilne vloge se obrestujejo W po 4%.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od 'M>. do 1;s6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja.
Doprsni kip v naravni velikosti
SBMONA JENKA
po originalu prof. ALOJZIJA REPIČA
prodaja komad po 100 K
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Frančiškanska ulica štev. 6.
Vaino za vsa narodna kulturna društva.
J
17710220