sa koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi Je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVEJVCEV V A MEHIKI
devoted to the Interest! of the laboring classe!
Od bo)a do zmage!
Štev. 9.
Entered &■ Second-Class Matter July 8th, 1905, at the Post-OAoe
at Chisago, XU., under Act of March 3rd, 1870
Chicago, 111., 28. februarja 1913.
Kdor m misti svobodno, se boriti sa srobođo I
Leto XII.
Razgled po svetu.
Avstro-Ogrsko,
Dunaj. — Galiciji preti lakota. Vsled slabe letine je nastalo pomanjkanje najpotrebnejšega in po mestih je vojnabojazen ustavi la vso trgovstvo. 'V Lvovu, Krakovu, Stanislavu in po drugih '’eč-jih mestih, je baje sila tako velika, ■da morajo oblasti revnejšim slojem živež deliti.
Budapešt. — Predsednik sodnega dvora, pred katerim se je vršil žaliitveni-proces ogrskega ministrskega predsednika pl. Lukacs proti poslancu Desy, je pravosodnega ministra pl. Balogh prosil dovoljenja, da sme postopati proti časnikarstvu.
iSodnipredsednik hoče kazensko preganjati časnike, ki so njegovo vodstvo nabadali in njega samega brezobzirno kritikovali.
«Pravosodni ministr še ni odločil. Sodni dvor je bil sklenil, da o-meji dokazilno preiskavo proti ministrskemu «predsedniku, ter se je smela vršiti samo na obtožbo glede prodaje neke hiše, katero je Lukacs ddžavi obesil «za 90,000 K, medtem ko je k večjemu 15,000 kron -vredno. 'Tem nasprotno so bile izključene preiskave v vseh državnih poslih, in tako tudi o zlorabi javnih denarjev v volilne svrdle. S tem je bil poslanec Desy obsojen na en mesec zaipora.
Francija.
Pariš. — Časopisje pohvalno komentira predsednika Poincare-je prvi čin, ker je Theophila Del-casse, (odločnega nasprotnika Nemčije) imenoval za poslanika v Petrogradu. Namestitev tega mesta, je vedno delalo preglavico republiki, ker potreba je bilo moža, ki Tii bil samo kompleten diplomat, r jrvee je moral biti tudi bogat. Da je Deleasse to mesto sprejel, sr v javnosti soglasno odobrava, in to temveč, ko se njegovo i-menovanje tolmači za povračilo Nemčiji, katera je leta 1905 izsilila njegov odstop. “Temsps” pravi, da so vsi dobri Francozi veseli imenovanja ¡Delcasseja. Ona poo-blaščuje novega poslanika s predpripravami Triple-Entente in pravi, da ga bo zgodba eventualno za moža pripoznala, ki je organiziral evropejsko ravnotežje.
Komentari “Figaro” so nad vse zanimivi, ker urednik lista je bil vstrajn nasprotnik Delcasseja, ter njemu pripisal vse politične ho-matije Francije v zvezi z Mar.deko in vse pomorske katastrofe. Ta list imenuje imenovanje pametno uredbo ter pravi:	“Edini pravi
prostor za njega je bil poslaništvo in edino možni poslaniški prostor je bil isti v Rusiji. Ostali prostori so bili zanj zaprti zaradi njegove •“sloveče” politike, osameti Nemčijo in njeno manijo za tajne zveze. — Ministr Briand, katerega odnošaji k Deleasse ju niso nikoli kordialni bili. je od nekterih krogov in tudi od socialističnega voditelja Jauresa. Obdolžen, da je on sprožil imenovanje Delcasseja in s tem odstranil svojega nnjveč-jega tekmeca, ki ga je znal nadomeščati. Jaures je baje tudi rekel, da je Ruski car izrazil željo za i-menovamje Delcasseja na p islamsko mesto.
Kitajsko.
Peking, 32. sveč. — Vehonola, vdova za dne 13. novembra 1908 umrlim cesarjem Kwangsu, je danes ob 2 uri 30 minut zjutraj po kratki bolezni preminula.
Bolezen cesarice je trajala samo malo dni. Pravi vzrok smrti je neznan. Neki kitajski zdravnik jo je lečil.
Mikado in papež.
Novi -japonski mikado bo v mesecu maju obiskal “svetega” očeta, papeža v Rimu.
Ni čuda, papež vedno išče 'zaveznike proti združeni Italiji. Nikakor mu ne gre v glavo, da bi kak drug Italijan nosil na glavi posvetno krono, 'kot on sam.
Nemčija.
Berolin. — ¡Mehikanska situacija je povzročila debato v državnem zboru, ko je vnanji ministr Jagovv odgovoril na interpelacijo ¡glede naredbe za varstvo 'življenja v Mehiki živečih Nemcev. 'On pravi, da Nemčija ni poslala nobenih vojnih ladij v mehikansko vodovje, kajti edina ladja v ameriških vodah, ki bi se jo znalo v ta namen upoštevati, se.nahaja napoti vPhiladelphijo, da bo tam popravljena. Neonski vnanji urad je zvedel, da so Zdr. države poslale večje število vojnih ladij v onehikan-ska pristanišča, ki bodo služile za 'zavetišče vseh inozemcev brez razlike narodnosti.
Govornik je zaključil svoj govor, rekši: “Nemčija se bo 'le v največji sili vmešavala v politiko druzih dežel.”
Ne bodete ga videli.
Koga? 'Papeža. Zakaj?
Nobena ločena oseba ali pa kdorkoli, ki je v očeh svete cerkve “nemoralen”, ne more upati, da bi videl papeža. Njegov denar in vpliv prihajata sedaj iz drugih virov in ni mn treba več prt) dajati ločitve zakona, kakor je to moral prej delati, ko je barantal s tem ikšeftom in kupce prav ferdama-ro vlekel, kot je bil naprimer slučaj Henrika VIII. Cerkev, zvita lisica, sedaj trdi, da od začetka ni nikoli pripoznavala ločitve zakona in je bila vedno naisproti vsakemu vplivu, ki bi razrušil dom; in vkljub vsemu temu se je 'največja ločitev zakona v svetovni zgodovini zgodila takrat, ko je papež zapovedal celibat, proti kateremu se je duhovščina upirala nad tristo let in kateri je prisilil tisoče duhovnikov, da so ‘zapustili svoje žene in otroke. Kaj je vendar celibat kot ločitev moža od žene 1
Koliko je prejel za svojo sliko.
'Menaee piše: Pred letom je True Voice natisnil poročilo, da so vatikanski uradniki odklonili ponudbo neke ‘ kinomatične ’ družbe, katera je ponujala papežu $400,000. ako jim dovoli vzeti slike. kedar bo on (papež) sprejemal velikonočne romarje. Božji namestnik se ni dal v to dokler mu niso ¡ponudili prave svote, ker sedaj ga kažejo po tukajšnjih ni-kel teatrih. Razume se, da papež se ne Ikalže kot igralec v zgodovinskih islikah kot so na primer tiste, ki kažejo kako so 'žgali Giordana Bruno ali da hi'nadzoroval delo v inkvizatorienih mučilnicah; slike ga tudi ne kažejo v sedanji roli, kedar sprejema žakle zlata od svojih škofov, kako baranta za cerkvena posestva v Ameriki In na Filipinih ali kako sklepa s hinavskimi jefzuviti na kak način bi se dala španska tla pomazati s Ferrerju enakimi možgani. Ne, prav nič takega ne kažejo slike. Iste kažejo samo kako se “revni” jetnik sprehaja v beli obleki po obširnih vatikanskih vrtih.
Nekaj za kvartopirce.
“Father” Duren. iz Groten, S.
D.	je znašel nove “kvante”, katerih je 53 in na katerih so figure tako narisane, da se v igri izraža sveto pismo, cerkev, -zakramenti, deset božjih zapovedi, razne molitve in druge ceremonije. “Kvar-te” stanejo od 30 do 75c. Novica ne pove, ako se nanje tudi lahko igra pocker, raušel,- ajnc, ali mar-jaš ali duraik.
Političen klub v Chicago
je zopet oživel. Čudno je, da ta klub oživi samo pred volitvami, a v mirnem čašu p-a «spi, ko je vendar toliko deda in pripravljanja! Trne klubu je: “Slovenski Obrambni Politični Klub”. Isti se je reorganiziral zadnjo nedeljo v prostorih M. Nemaniča. Klub šteje 14 članov.
Bazne novice.
Tihotapstvo.
New York. — Zdr. države so pondeljek proti njujorški jekle-ninski tvrdki ¡Adolph Kastor and Bros. vložile tožbo na plačilo od jeklenega -blaga v znesku $484,830. Kakor tožba pravi, so se prigodile nerednosti v času od 7. januarja 1009 do 7. aprila 1911.
Bivši načelnik zvezne tajne službe, John F. Wilkie, je bil svo-ječasno od finančnega tajnika poslan v Solingen, kjer je na lici (mesta dejanje dognal. Ko se je bil vrnil v Zdr. države, je distriktne-mu pravdniku Wise predložil podrobno poročilo, v katerem pravi, da je 75 odstotkov tihotapstva izvršila njujorška tvrdka, ki je š tem svoje številne tekmece izpodrinila.
Nadalje pravi poročilo, da so Zdr. države od leta 1885 za več milijonov dolarjev ogoljufane vsled nepravilne označbe jeklenega blaga. Razun proti tvrdki Kastor and Bros. naperjenega procesa so še vložene civilne tožbe proti drugim uvoznikom jeklenega blaga. V nekterih slučajih je prišlo do izvensodne poravnave, in v nekem slučaju je bil uvoznik zaprt. —
Delavski voditelji pri gospodu Wilsonu.
Trenton, N. J., 24. sveč. — Samuel Gompers, -predsednik, Frank Morrison, tajnik “American Federation of Labor” in Santiago Inglesias, predsednik delavske zveze v Portoriki, so danes poseti-li g. Wilsona. Razgovor je trajal pol ure. -Novoizvoljeni predsednik se je baje izrazil, da je on za to, da se Portoričanom podeli domovinska pravica.
Dohodninski davek odobren.
Washington, D. C. — Tajnik Knox je tukaj danes ofieielno naznanil, da je zakon o dohodninskem davku postal del konstitucije Zdr- držav. To se je zgodilo po pri trditvi temu zadevnemu sklepu tričetrt držav
Penzijska predloga sprejeta.
Washington, 25. sveč. — Senat je danes sprejel penzijsko predlogo, ki se raztega na privoljenje $180.000,000. V teku 25 minut je bila zadeva rešena.
To je največje letno privoljenje v zgodovini Združenih držav.
Načrt reorganizacije.
-Indianapolis. — Namerava se reorganizirati ‘ ‘ International Association of Bridge and Structual Iron Workers,” katere višji uradniki so bili, razven dveh, delOžbe McNamara zarote krivim spoznani in v daljše zapore obsojeni. 0-menjena zveza se je dne 24. t. m. tu sestala na letni konvenciji.
¡Seje se bo vdeležilo kakih 100 delegatov iz “vseh delov dežele, ki zastopajo 12.000 članov.
Predsednik Ryan, ki je bil.ob-sojen v sedem letno ječo, a se sedaj nahaja pod poroštvom na prostem, bo od mnogo delegatov predlagan k ponovni izvolji-tvi.
Iz predporoeila blagajnika je razvidno, da je unija za v Indianapolisu vodeči proces izdala $80,000. Zagovorništvo McNamara je stalo $200.000, kateri denar se je nabral potom posebnih prispevkov.
Književnost,
Dobili smo knjižico “Cvetke jz papeževega vrta”, ki vsebuje povsem zanimivo čtivo za vsaceiga, ki želi, da se mu oči odprejo in vidi igro, katero igrajo nebeški a-genti iza kulisami “edino zveličavne rimo-katoliške cerkve.”
Ni nam potreba o knjigi zgubili veliko besed, kajti knjiga se sama pohvali. Nobeden svobodomislec ne -sme biti brez knjige “'Cvetke iz papeževega vrta”, za-tora-j si jo naročite predno zaloga poide. Stane 50c in se dobi pri izdajatelju: A. -H, Skubic, 2740 So. .Clifton Park Ave.. Chicago.
Strah pred atentatom.
Albany, N. Y. — Govemer Sul-zer, je dobil obvestilo o obstoju načrta, da se ga umori. Governer pripoveduje, da je minuli petek neki mož prišel v kapitelj ter bil poslan k g. Owen L. Potter, Sul-zerjevem pravnem svetovalcu, kateremu je pravil, da je bil na nekem natančno opisanem zapuščenem kraju, blizu nekega mlina, kjer je opazoval dva moška, ki sta vse podrobnosti in-oril-nega načrta dogovorila. Indentiteto jamčeval-ca. g. Suüzer noče povedati.
'Potter je moža z njegovo pripovedko poslal k policiji; toda pozneje se je vrnil ter omenil, da ni našel glavni policijski urad. Governer prifpozna, da je v zadnjem času prejel nekoliko grozilnih pisem, kar ga pa ne vznemirja — ne pisma, ne sedajne poročilo.
Demokrati se že pojavljajo kot delavski prijatelji.
¡Demokratičen zastopnik 14. Broo klynskega “AssemblydDis-trikta”, James H. Garvey, je le-gislaturi predložil zakonski načrt, po katerem naj bi se za vsled štrajka povzročene škode na imetju kakšne železniške družbe, storilca kaznovalo z ječo štirih let, ee povzročena škoda znaša do $50. (!!!) Je škoda manjša, ali je povzročena na drugem imetju, tedaj se prisodi kazen 6 mesecev zapora ali pa denarna kazen do ¡$250. Izventega ¡pa zna oškodovani še civilnim potom tožiti -za trojni znesek st-orjene škode.
Taka lopovsko - nazadnjaška predloga bi v Evropi vso delavstvo na noge spravila, toda tukaj ne bo nikogar vznemirjala; tukaj smo vsega navajeni. Naj bo mimogrede še omenjeno, da le-ta vzorni demokrat je ¡bil priporočan od -Central Labor Unio-n v Brook-lynu.
Nič politike!
Indianapolis, Ind. — Podgover-ner O’Neil je v -državnem senatu India-ne, zbudil veliko pozornost, ko je molitev župnika E. R. Hen-ry, 'Emmanuelske baptistične 'cerkve z besedami prekinil: “Ne držite političnih govorov!” Duhovnik je tza to molil, da ne bi bil -dan daleč, na katerim država Indiana, ne bi osebam pravico dajala, druge storiti za pijance in morilce ter ne bi napolnjevala jetnišnice in dobrodelne ¡zavode.
Pri teh besedah je podgoverner, ki je že ¡popred kazal zlovoljo, pričel z betom neusmiljeno nabijati in ukazal 'župniku molčati. Dal je citati dnevno poročilo, -a Rev. Henry jo je iz dvorane popihal.
Novi departement,
Washington, D. C. — Senat je sklenil, da prihodnji torek glasuje o predlo-gi za -ustanovitev departe-menta zadevajoč delavskih razmer. ¡Če bo predloga postala -zakon, potem 'bo prišla volitev za novega ministra.
Predloga je Ibila v zbornici sprejeta že lansko leto.
Sedem otrok zgorelo.
Harrisburg, Pa. — Y Ebenezer je v odsotnosti starišev, George -Smith, zgorela hiša in 7 otrok v starosti od enega do 12 let.
Lepo darilo.
V temni dobi, ko je bila rimska cerkev na vrhuncu svoje slave in moči, so bile cerkve, oltarji in vsa čerkvena oprava prevlečene z zlatom, medtem ko je priprosto ljudstvo živelo v brlogih in pomanjkanju, a vseeno moglo prispevati z denarjem in se boriti za papeža. Cerkev se ni še današnji dan zdig-nila iz tega pagankkega blata. Ne dolgo 'tega je nek duhoven daroval Marijinemu 'semenišču v 'Baltimore zlat kelih, v vrednosti ,$10,000. Samo en drag kamen se eeni na $2,000. Kaj je rekel Mark Twain ?
“Why don’t they rob their chitrehes?”
.DOGODKI V MEHIKI.
Mexiko City, 23. febr. — Predsednik Huerta je danes ra-zglasil sledeče uradno poročilo :
“Jaz sem sklical kabinet k seji da članom naznanim, da v soglasju prejšnje odredbe vojnega ministrstva, sta bila Madero in ¡Su-rez na poti v je-tnišhico. Jet niš ni ca je bila v s vrbo boljšega nadzovo varnja že včeraj postavljena pod -poveljstvo armadnega častnika.
“Ko je avtomobil, v katerim sta bila -jetnika, prišel do tričetrt poti, bil je napaden od Oboroženih. Spremljevalci jetnikov so takoj zapustili avtomobil, da se navalu upro, a število napadalcev je bilo vedno večje in Madero ter Suarez sta poskusila, pobegniti. Počili so streli, kateri so ubili Madera, Sua. reza in dva napadalca.
“Predsednik in njegov kabinet so sklenili, da preiskavo dogodka prepusté vojaški oblasti, katere jetnika sta bila Madero in Suarez.’
New York, 24. sveč. —: Vsled včerajšnjega, nad Madero in Su-arez-om izvršenega umora je število najodličnejših Mehikancev, ki so v zadnji revoluciji igrali prvenstveno vlogo, narasflo na 7.
(Rim, 24. sveč. — Papežu- Piju je bilo danes vjutro sporočeno, da sta umorjena Francesco Madero in Jože Suarez, v novejšem času- odstavljeni predsednik in podpredsednik republike Mehikan-ske. Papež je bil vsled nepričakovane novice silno razburjen.
El Paso, Texas. — Dr. Henry Allen Tapper, komisar mednarodne mirovne družbe, se je danes odpeljal v Mexiko City.
Dr. Tup'per ima konferenco s Pedro Lascurainom, notranjim ministrom mirovne družbe. On ne bo posredoval s pristaši Diaz-a, ki i-majo sedaj v rokah vladne vajeti.
El Paso, Texas. — Ameriške trupe se trudijo poizvediti, kdo je v minulem tednu iz taborišča 13. Zdr. drž. konjiškega polka pri Hoehita, N. Mexiko ukradel en strojni top in mnogo žita. ( !)
INi verjetno, da bi storilci bili vsta-ši, marveč Amerikanci, kojih namen je bil strojni top prodati.
Keneh, Egipet. — Porfirio Diaz, nekdanji diktator Mehike, se je izrazil, da je vsaki čas pripravljen povrniti se v domovino, če bi se ga potrebovalo, da z orožjem v roki naredi mir.
Be-le, ko bi se napravil red in bi bila nova vlada prepoznana. bi se v Egipet povrnil.
¡Stari dks-predsednik je izra-zil nado, da se Zdr. države v Mehiko ne bodo vtikale.
Vprašan, če se -boji vmešnjav tujih sil, je odvrnil: “To je odvisno edino od tega, če bo nova vlada v moči odpraviti tolovajstvo in počeltje razuzdanih druha'1. Zdr. dčžave so -bile Mehiki vedno prijateljske ter si ne morem predstavljati, da bi se naši prijatelji vmešavali v naše zadeve.
Washington, D. C. — Medtem-k-o začasni predsednik Huerta in ministr de la Barre vedno -ponovno 'zagotavljata, Madero in Suarez nista padla na vladni ukaz, marveč je pripisati njuna smrt “dogodku”, ki še čaka pojasnila, — se do sedaj ni nič zgodilo, da bi se dognale okolščine umora,.
Washington, D. C. — Vojni departement je sklenil nadaljne trupe poslati na mehikanske meje. — Višje poveljstvo je poverjeno generalmajorju William Carterju iz Chicage.
London. — Angleška vlada bo novo vlado še le tedaj pripoznala, če bo po ljudskem glasovanju sankteijo-nirana.
Brez dela.
Warren, O. — Vsled požara, ki je izbruhnil v napravah firme Warren City Tank Co., je 400 delavcev brez dela.
Koliko jih je?
V -združenih ¡državah ni nič manj ¡ko>t 56,000 -nun.
Iz Balkana.
Najnovejša poročila z dne 26. feb.
London. — Če tudi ni znan značaj misije Halk'ki paše, prejšnjega velikega veizirja Turčije, ki ga je privedla v London, vendar je z gotovostjo tolmačiti, da Hakki do sedaj še ni dosegel nobenih vs-pe-hov. V dokaz temu služi dejstvo, ¡ko se ni nič izspremeuilo v odno-šajih med Balkanskimi državami in Turčijo, od kar se je ponovilo sovraštvo.
Govorica zopet skrajno kroži,-da so si Bolgari pri Bul ariji veliko zmago priborili. Na tozadevno vprašanje v Sofiji, ni bilo odgovora. Carigrad tern nasprotno pa poroča, da v zadnjih dneh ni bilo važnih dogodkov pred Drinopo-Ijem ali pa ob Čataldštki črti.
¡Bolgarsko armadno poveljništvo se je baje branilo pripoznatj nevtralni pas v Drinopolju. Konzuli in tujci morajo tedaj ostati v o-bleiganem mestu, dokler porta ne prekliče svoje brezpogojne prepovedi zaradi ostave trdnjave.
¡Tz DrinopOlja dohajajo nepotrjena poročila, da se je turško vojno vodstvo odločilo, da ne prične napadati, marveč se omeji na o-bramlbo Čataldške črte.
Bukarešt, —- Kabinet je sprejel ponudbo velesil, da se uredi mejni ‘Spor med bolgarsko in romunsko vlado. Od bolgarske vlade je bila ponudba sprejeta že p-red nekoliko dnevi.
London. — Obrambeno stališče Turkov pri Bulariji se smatra za nezavzetno. Enver Bey, turškemu načelniku genralnega štaba, se je baje posrečilo okoli 20,000 mož izkrcati.
Preiskava denarnega trusta.
Washington. — Poslanec Pujo, predsednik po njem imenovanega odseka za preiskavo denarnega trusta, in Samuel Untermyer, pravni svetovalec komiteja, so se posvetovali o zaključku preiskave in o predlogi komitetnega poročila, ki je nameravana za ta teden. Dve kratki seji so se že vršile v pondeljek in torek. (Op. ur. BOmo videli koliko bo dežja iz tega gromenja!)
Slovenski krojač.
Iz Clevelanda se nam poroča, da je tam odprl krojačnieo in čistilnico oblek Olevelančanom, posebno pa našim naročnikom in čitateljem dobro znani zastopnik Glas SVobodc g. Ignac Sirnik. Na drugem mestu se nahaja tozadevni oglas oziroma obvestilo.
Navada med našim narodom je, da rojaka radi puste na cedilu, ker ga hočejo skušati, kar pa nikakor ne koristi začetniku, temveč ga navadno popari, da pusti obrt im gre zopet v tovarno, rojaki pa nosijo svoja dela k Židom, ki jih prav po čifutsko Obirajo.
Za našega zastopnika Smuka lahko odprto rečemo, da je poštenjak in popolnoma zanesljiv, da se smejo rojaki zanesti nanj v vseh ozirih, ker je točen, vesten in pošten. Rojakom ga najtopleje priporočamo. Podpirajte mlado -podjetje!
E V STARO
poiiljamo:
za $ 10.30 .................. 50	kron,
za $ 20.40 ............... J00 kron.
za * 40.80 ................. 200	kron,
ža * 81.f0 ................. 400	kron,
za $ 102.00 ................ 500	kron,
za $ 203.50 ............... 1000	kron,
za $ 406 00 .............   2000	kron,
za $1015.00 ............... 5000	kron’
Poštarina je všteta pri teh »votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poštljatve izplačuje c. kr. pošt. no hraniini urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličjue je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Mod ey Order ali pa New York Bank Draft:
PRANK SAKSER CO,
82 Copland St. New York l84St.01»lr Avb., N. E.	Clevelend. Okie
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. &°ISAL JAKOB BEDENEK.
X.
(Nadaljevanje.)
Dva dni pozneje je imel V ega « ¿svojimi postrežniki, ki so mu nosili mersko orodje, opravila za Građom. Stal je nekako tam, kjer je bil med Gradom in Golovcem svet uajVi&ji. Jako lep razgled se mu je odpiral pred sabo na Prule, dalje po strugi ljuibljanilčini, ki se vije med barjem, za sabo tja doli za Gradom proti Štefan ji Vasi; tu se mu je videl svet danes posebno nizek. Veha se obrne še nekoliko-ikrat sedaj naprej proti barju, sedaj nazaj proti Božjemu Grobu in mrmra komaj umevno:	“Strela
božja, tu-le bi se dalo napraviti, česar zahteva Petelinov; svet mora biti pri Božjem Grobu vendarle nekaj čevljev nižji, nego na barji, kar bi popolnoma zadoščalo, da bi se voda hitreje odtekala in zato ne utegnila preplavljati barja, razven ob hudih nalivih. Ali troski, ogromni troski, kdo bi jih dovolil! Vse se jih bode zbalo, in vendar bi bilo to jedino, kar bi moglo barje . rešiti vednega po-p lavi jenja, da bi je bilo moči osu-ševati. Tu doli bode treba pričeti niveliranje, seveda je treba posebnega dovoljenja od guvernerja. No, ako je gospodom res kaj do tega, da se barje osuši, dovoliti morajo! Če se mi pokaže strmec, kakor se ga nadejam, in ako potem gubernij dovoli prekop od tule, od ovinka Ljubljanice pa doli k Božjemu Grobu, tedaj je dobro, in barje je rešeno!”
Še tisto popoldne se oglasi Veha pri guvernerji in ga prosi dovoljenja, da bi smel pričeti nive-liranje za Gradom ob vznožji Golovca proti Božjemu Grobu.
“Čemu?” vlpraša guverner.
“Da zvem, koliko je Božji Grob nižji od Prul. če se mi vresuiči, kar se mi šele dozdeva, tedaj je razrešeno, kako bi se osuševalo barje.”
“Kako to mislite?”
’“Od Prul, Ifjer se Ljubljanica iz močvirja zavija v mesto, pa do Božjega Groba in od tam dalje, kamor-in kakor nam pokaže dijo-pter, (orodje za niveliranje) izkopljemo prekop, po katerem se bode Ljubljanica odtekala hitreje, ker prvič naravnost in drugič z večjim strmcem, nego okolo mesta.”
“In Vi se hočete lotiti tako velikanskega. dragega dela, ki niti niste hodili v posebne šole! Dragi moj, svet bi se nama smijal, ako bi slišal, kar ste mi povedali ravnokar. Ne rečem, da bi se ne dalo k vršiti, ali za to potrebujete dveh mož, kterih prvi bi moral biti že dobro izveižban v takih delih, kakršnega pa sedaj ni pri guberniji, in katerih drugi bi moral imeti potrebni drobiž za kopanje preko-
pa
!”
“Ekscelenca, vse se bode dobilo ! a prvega moža že vem, četudi še nisem govoril ž njim, drugi se pa najde sam, kadar bodo tehniške priprave dovršene in se prične kopanje. Prepričali se bodete, da govorim resnico.”
“Veselilo me bode, ako se motim. Ali pomislite le ogromno de
10.	katero bi provzročilo kopanje Pomislite samo, koliko je za Gra dom svet višji mimo Prul in Božjega Groba in vse to bi bilo treba preriti in prekopati. To skoraj ni mogoče!”
“Ekscelenca, tehniku je vse mogoče in tudi nam se posreči, da napravimo Ljubljanici odtok za Gradom. ’ ’
¡S tem se konča razgovor, in od guvernerja gre Veha k staremu znancu, jezuv-itu Grubarju, kateremu razloži svoje misli.
“Kolumbovo jajce!” vzklikne Grubar radostno. “Menda smo bili res vsi kar od kraja slepi, kaj
11,	da že davno nismo ugledali tega, kar se je sedaj odkrilo Vašim očem. Prav, Veha, prav, vidite, lo je ideja, vredna zlatega denarja! Ako Vam je po volji, ponudim se 'Vam takoj za pomočnika, ki Vas bode podpiral pri težavnem delu.”
“Ne za pomočnika, temveč za načelnika vsemu podjetju sem Vas prišel prosit! Za mojstra bodite,
prosim Vas, kajti tudi uradno bode le Vam izročeno, kako zvrSti prekop. Saj ga ni moža v vsi deželi, ki bi ga mogel tako, kakor Vi! Jaz Vam zmerim in niveliram svet, po katerem naj se napravi prekop, vse drugo pa prepustim vam. ’ ’
«Kako naj si mislim Vaše besede, Veha? Nekako čudne se mi zde ?’ ’ vpraša Grubar zavzeto.
“Kako le?” odgovori Veha, “če Vam drago, tako, da primem za popotni les in grem po svetu. Izgledati si ga mislim in se poučiti, kako drugod žive, kakšne so jim navade, kaj delajo in kako se zabavajo. Službovanje v domovini mi je začelo mrzeti, ne, da bi me ne veselilo, temveč ker se mi od raz nih stranij mečejo polena pod noge. Drugi naj streljajo kozle, kakršnekoli, nič ne de, moji najboljši izdelki pa veljajo komaj toliko, da jih vržejo med listine in zaipro v zatohle omare. Dragi 'gospod, tako-le so mi zamorili v teh petih letih, kar služim pri inženerjih brodarstva, vse 'veselje do daljše vztrajnosti. Kaj naj še pričakujem tu, kjer velja jedino le gospoda, ako moja dela že kar naprej nimajo nobene veljave? Pač bi moral biti tepec, ko bi hotel še dalje valiti Sisifovo skalo! Ne boš, Janez, Jur|če pojde, kamorkoli že, ali od tod moram; kar nič več me neee trpeti! Prav danes .je zopet- dvojil guverner o moji zmožnosti, da bi mogel zvršiti prekop, češ, kaj bodeš, revše, ker .nimaš šol za to! In vendar, verujte mi, gospod, da imam vse delo in ves iprekop tako živo vp°dobljen v duši, da že vidim, kako podi voda bistre valove po njem. Žal, da moja višja gosposka ničesar ne u-meje, ali pa neče umeti!’
“Ne oporekam Yam, če je Tako, kakor ste mi pravili; z zavid-nostjo izhaja človek še najbolje, ako se ji Umika, kjer more, ali pa — če jo s sijajnimi vspehi pobija, da -se umika sama bleda od jeze! Vendar pa moža, kakršen ste Vi, ne bode zatrla niti zadušila.”
“Izvestno, nikdar ne, pač pa se bodem vedno trudil koristiti domovini in pa rojakom svojim. Da mi bode pa to možno, moram od tod, kjer mojemu duševnemu naporu ne privoščijo potrebnega prostora, da bi se razvil, kakor bi se rad.”
Grubar je hotel še nekaj omeniti, pa je moral nemudoma oditi po opravkih. Hlapec ga je prišel klicat.
Veha se poslovi in obljubi, da pride zopet.
Se tisto popoldne se oglasi Grubar pri guvernerji, katerega opozori na velikansko Vehovo idejo. Svetuje mu, naj Vehi nemudoma izroči niveliranje med Gradom in Golovcem od ovinka Ljubljanice v Prulah do Božjega Groba ali do Most, ali do koder, že, kjer se mn bode zdela zemlja ugodnejša za vodotok. “Ekscelenca, ideja je silnega pomena za naše potomce, katerim se bode posrečilo barje popolnoma osušiti, kadar ga jim ne bode več stalno zamakala voda.”
“No, če Vi trdite kaj takega, moram že verjeti, Vehi pa res nisem mogel, navzlic najboljši volji ne; deček se mi zdi nekako veter-njaški, vsak trenutek bi uvedel kaj novega. To vendar ne gre. — Kaj bode tak mladenič brez izkušenj in brez prave vednosti, ako odštejemo tisto matematiko, katere se je naučil pri jez-uvitih.”
“Ekscelenca, in prav ta matematika ga dvigne na stopinjo, kamor bi se sicer nikdar ne vzpel. Da mu ne zaupate posebno, temu se ne čudim, ker ga Vam črne od vseh stranij, ker ga ne morejo prekositi. Ako pa želite, prevzamem jaz vrhovno vodstvo, akotu-di sem trdno prepričan, da bi Veha prekop dovršil prav tako dobro.”
“Mislite?”
“Da, prepričan sem! Veha je n-ajnad a rj en ejši uradnik, kar jih ravfnokar službuje v notranji .Avstriji. Škoda hi bilo, ekscelenca zanj, ako hi ga pregnali v tujino.
ko takih močij tako silno pogrešamo v domovini.”
“Ha, jedem gre, drug ali celo dva druga prideta za njim. Ljudij ne pogrešamo.”
“Res je to, ekscelencija, ali o-ba dva, ki utegneta priti za Veho, ne bodeta mu skupaj v tehničnem oziru sezala niti do paša, kaj šele, da 'bi ga dosezala,” zagovarja Grubar po krivem toženega prijatelja.
«'Ako pride torej do tega, da se jame izvrševati sedaj samo na-merjani načrt;, smem se torej zanašati na Vas, ljubi Grubar, je li?”
“(Popolnoma, ekscelenca; mož .beseda ostanem, če mi le Bog zdravje da. Naročite torej Vehi neutagoma, da prične potrebno niveliranje. ’ ’
IS tem se je končal razgovor.
Že drogi teden so majali kmetje in gospoda z glavami, zvedevši, .da hoče Veha Ljubljanico za Gradom napeljati k Božjemu grobu. “Ta človek je prismojen,” trdil je sedaj Petelinov Janez kar naravnost in navadno pristavljal: “Le klanec s-i oglej pameten člo-(vek, ki se dviga za Grudom, pa takoj spozna, da je zopet vse merjenje zastonj, kakor že toliko let. In tak hlačar, tak nepridiprav, takšen tat božji, ki zapravlja Bogu dneve, cesarju pa denar, ozira se po Selanovi Anici! Ne bodeš ne imel, ne, le brez skrbi mi bodi, da ne, dokler ti ne šine kaj pametnejšega v glavo, kakor napeljavati Ljubljanico za Gradom k Božjemu Grobu.”
Da niso vsi ljudje tako ostro sodili novega podjetja, zlasti ne tisti, ki so bili nekoliko dalje po ■svetu, nego od Ljubljane do Šiške, umeje se samo ob sebi, toda bilo jih je jako malo. Prav tako zumevno je tudi, da je pa. vendar mnogo takega nepotrebnega besedičenja prišlo Arehi na ušesa, kar mu je še bolj užalilo bivanje med rojaki. Glavni udarec v tem oziru pa je dobil nekega večera v Selanovi gostilni, kamor je še vedno zahajal, od Petelinovega Janeza in tistega biriča, katerega, je Nande pri begu pijanega prinesel pred Tranco.
Po končanem napornem dnevi —- niveliranje za Gradom do Bož jega Groba in dalje proti ¿Mostam je bilo že do malega dovršeno pride Veha ves upeham k Selanu in si naroči polič vina in nekaj večerje. Ondu je sedelo okolo miz v kotu že več pivcev nižje vrste med njimi Petelinov Janez in jet-niški paznik iz Tranče. Govorica v družbi se je sukala okolo poslednjih dogodkov na Tranei in o mladi copernici, katera jim je iz ginila iz Trance pri zaprtih durih kakor kafra.
“Ptič je moral biti tisti Hrvar, ki vam jo je tako lepo upihal, da niti sledu ni pustil za sabo,” pravi Petelinov Janez biriču.
“Kaj bode ptič, prav nič ne, ta ko se nam lahko izprazni vsa Tranča, ne da bi bil kdo le količkaj kriv,” reče birič in zvrne ko zareč vase.
‘ ‘ Kako to ? Ali meniš, da smo ta ki bebci, kakor ti?” zabavlja vi njeni Janez biriču.
Le-ta pa tudi hud, da se ga drzne kdo imeti za bebca, plane kvišku, priduši se, da bi se bil lahko kar nakrižem pokazal ogenj in pravi:	“Jaz lahko govorim, ker
sem imel prav sam tisto noč službo na Tranei. Če bi bil poleg mene še kdo ondu, rekel bi, da ju je morda doti)čnik izpustil. Ali če vam povem, da sem bil sam, smete mi že verjeti. Čarodejka je dvignila oba in šla sta — Bog ve kam. Ves večer ni bilo razven jetnikov žive'duše ondu. Proti jednajst uri mi pride na misel, da bi morda novi gost, ki se je šele zvečer kar posilil v ječo, rad kaj jedel. Grem gori, odprem ječo in ga vprašam. Prav ustregel sem mu, joj, kako se me je razveselil! Dal mi je dvaj-setico, naj mn prinesem zanjo mrzle pečenke in polič vina; ‘kar dobiš nazaj, Ibodi tvoje,’ rekel je, ‘saj itak vem, da mi gre jutri za glavo.’ Jaz grem k ‘Zeleni lipi’, ondu sam nekoliko povečerjam, dobro vedoč, da se mojemu gostu ne bede kaj obrobno mudilo za večerjo. Ko sc najem in napijem, jo nesem tudi njemu. Na moje veliko začudenje je bil jako dobre volje.
da ga je celo meni privoščil kozarček. 'Nato ga zaipustim, dobro zaklenem, odidem doli, zaklenem tudi velika vrata, potem pa se z dobro vestjo po klopi položim pred Trančo. Ponoči sem dobro videl — okolo polnoči je moralo biti, kako so letali hudiči okoli Tranče po zraku. Ni trajalo dolgo, in frfotala je ž njimi vred tudi mlada co-pemica na brezovi metli, na kate ri sc je izmuznila skozi malo lino iz ječe. že so jo hoteli odvesti hu diči, kdo ve kam, kar se jim ustavi, da ne gre in ne gre brez njega, ki se je ¡dal zapreti zaradi nje. ‘Kaj nam do njega,’ ugovarja jeden izmed (hudičev, ‘ ta še ni naš. ’ ‘Ali moj je,’ odreiže se pikro co-pernica in Česne z metlo hudiča po debeli buči, da se je kar potreslo. Videč, da ni drugače, izpusti se jeden hudičev na tla, sune vrata, ki se mu takoj odpro, gre v Trančo po Hrvata, in ga privede doli. 'Nato se vrata zopet zapro in — završčalo je, in izginili so. Živ krst jih ni več videl. iSedaj pa še reci, Janez, če bi kaj izdala naša paznost! Z ovsem si podpri oči in z golo sabljo stoj na straži, pa ti še uide; copernica je copernica.” (Dalje prihodnjič.)
30 mornarjev je utonilo. Jader niča “Banyani” je plula iz Ham burga v Valparaiso. V noči od torka na sredo oh enajstih je pa zadel vanjo parnik “Bhryne”, ki je plul iz Alžirja v R-ouen. Nezgoda se je zgodila v bližini Havra. Ja dernica se je takoj potopila, rešili so le štiri.
KNJIGA
“CVETKE IZ PAPEŽEVEGA VRTA”
je izšla v zalogi
A. H. SKUBIC, 2740 S. Cliftou Park Ave., Chicago, 111. Stane 50c.
Naročite jo še danes, ako hočete vedeti o početjih rimsko-katoliške duhovščine.
Kaj so cvetke, kaj je plevel?
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE".
ARKANSAS.
Za Alix: F. Krefel.
Za Huntington: J. Zupančič.
Za Jenny Lind in Fort Smith: J. Zajc COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Problo: M. Kochevar, B. Kirn.
F. Stupar.
Za Somerset: F. Ernožnik.
Za Sopris: F. Lukanič.
ILLINOIS.
Za Bradley: G. Staudohar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Chicago: Victor S. Skubic.
J. Horžen.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za La Salle: M. Brgles.
Za Livingston: F. Krek.
Za Lovington:	F. Plazzotta in A.
Zupan
Za Pullman: J. Tisol.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Springfield: A. Pekol.
TjfL Staunton: J. Klaužar.
Za Waukegan in North Chicago: J. Gantar.
Za Witt: D. Sanuškar.
IOWA.
Za Buxton in okolico* A. Pirnat. INDIANA.
Za Clinton: J. Albrecht
Za Indianapolis: J. Bruder.
KANSAS.
Za Breezy Hill: J. Lekše.
Za Dunkirk in Radley: L. Lekše.
Za Frcmtenac: J. Kolar.
Za Girard in Franklin: J. Žage-r.
Za Mineral in Stone City: P. Jurše. Za Skidmore: J. Zakrajšek.
Za Yale in Pittsburg: L. Cvetko.
KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Blwabiok: J. Delak.
Za Buhi: Joe Drobnič.
Za Ely: J. Judnič.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
Za Hibbimg: R. Kure.
Potujoči: Louis Wessel.
MISSOURI.
Za Naylor in okolico: F. Levar. MICHIGAN.
Za Baltic in okolico: M. Likovič.
Za Calumet: Peter J. Špehar.
Za Detroit: Joe Kotar.
MONTANA.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
Za Butte: Jos. Kozan.
Za East Helena: F. Smith in Miss. M. Stainer.
Za Red Lodge: A. Kozlarič.
Za Roundup: J. Cerovšelk.
OHIO.
Za Barberton: J. Balant.
Za Cleveland: Ig. Smuk in F. Meznariči!.
Za Coli in wood: F. Požel, J. Potočar Za E. Palestine: S. Čuk.
Za Girard: A. Strah.
Za Lorain: F. Ažman.
Za Newburg: J. Križmanič.
Za Youngstown; Struther in Lowell-ville: Math Slabe.
PENNSYLVANIA.
Za Adamsbiirg: M. Pompe.
Za Bessemer: J. Serjak.
Za Brougham: J. Žitnik.
Za Burdine, Federal in Presto:	J.
Taučar.
Za Canonsburg in okolico: B. Godec.
Za imperial: M. Mladkovič.
Za Claridge: A. Praček.
Za Conemaugh: F. Dremelj.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Forest City in okolico: F. I/ebem. Za Greensburg: F. Matko, bartender.
Key Stone Hotel.
Za Dunlo in okolico: L. Strle.
Za Cliff Mine: M. Petrich.
Za Johnstown—Cambria: J. Pavlovčič.
Za Johnstown—Moxham: J. Kocjan. Za Lloydell: J. Cuflear.
Za Manor in okolico: F. Demshar.
Za Fitz Henry in okolico: F. Juvan. Za Cassellman, Garrett in Rock-wood: L. Kveder.
Za Herminie No. 1 in okolico: Ign. Kolar.
Za Wick Haven: Jos. Lenček.
Za WMlock: Jos. Maček.
Za McDonald: F. Miklaučič.
Za Export: J. Prostor.
Za Marianna: M. Čebašek.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Morgan: J. Pleteršek.
Za Pittsburgh: F. Starman, A. Sk-er.
betz in A. Zidanšek.
Za Reading: I. Križan.
Za Sharon: J. Pavlenich.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Yukon: J. Widmair.
Za Jerome: J. Rozman.
Za Irwin, Herminie II. in Wen-del: F. Seks.
Za Midway in okolico: M. Stru-pek. UTAH.
Za Koanilworth: J. Juvan.
Za Sunny side: J. Lončarich.
Za Winterquarters, Scofield in Clear Creek:	J. Zajc in Mike
Kerstnik.
WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč.
Za Taylor: R. Gradišnik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee: John Lenko.
Za Sheboygan: F. Staniear.
WYOMING.
Za Rock Springs: M. Batič in A.
Justin, L. Demišar.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
W. VIRGINIA.
Za Thomas; M. Hribar.
POTUJOČI:	•
Za Vzhod: M. Kranjc.
Za Zapad: A. Jeram.
Za Severo zapad: J. Keržič.
Za vzhod: Bombač.
OoOoOoOoOoOoOoOoOoOoOoO&G
I Severov	I
1 Želodčni	i
o	O'
¡Grenčec
^ (Severa’3 Stomach Bitters)
O je izborno zdravilo za slab žeto-O dec in 'prebavne neprilike.
Ustvari zdravo slast, Pospešujte izlečevaaje sokov.
Odpravi neprebavo.
Povrne naravno moč.
Dobra tonika za onemogle ljudi.
Cena $1.00 steklenica.
O
o
O-
o
t
O
O
O
o
O
o
O
o
O
o
O
o
O
o
O
o
a
o
O
o
O
Severov
Balzam
za pljuča
o
o
o
O
o
O
o
a
§
o
o
a
o
O-
o
O
o
O
o
O
(Severa's Balsam for Lungs) ^
je prestal izkušnjo že več nego eno tretinjo stoletja. Uživajte ga kadar Vas nadleguje
prehlad, kašelj, davica ali vnetje sapnika.
Poskusite to zdravilo.
Cena 25 in 50 centov.
o
C
o
O
o
O
o
O
a
o
C
o
O
o
C
o
O
o
O
o
O
o
O
o
O
Na predaj so v vseh lekarnah.© Vprašajte za Severova. Ako jih C nima Vaš lekarnar, naročite jih §
od nas. Za znesljivi zdravniški JL
svet pišite na

^ ^ .ih rt* Ai .ti lift t
ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini jn prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova 'ju pridobili simpatije vsih tukajšnih Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate pridite v domač urad. kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St Clair Ave.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
T V T T	T «T 9 W T W ■»
*
►
►
\ Solidna slovenska trgovina
\
l
\
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-■pada v to stroko. Popravljam tv.di ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAND, O.
GLAS SVOBODE C0. 3622 W. 26. STREET, CHICAGO.
POŠLJITE ml ........ brošur: "Škof proti župniku”, za
kar prilagam .............................. g
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno .............|
NAROČNINO za Glas Svobode..................... f
j	«kup..............................
Ime priimek ................................
Naslov .............................
Mesto In držav« ...........
Sem star ali nov narednik
Groceristi in mesarji pozor!
Mladenič, pošten, treznega mišljenja in čednega, značajnega vedenja in zelo priporočljiv bi rad nastopil kje kako službo v groce-riji ali mesnici. Fant do sedaj še nj delal v štoru, a v resnici je pričakovati od njega prav lepe uspehe, ker je zelo pripraven, delaven in pošten. Za naslov pišite na u-pravništvo tega lista.	2-28
^ Slovenskim gostilničarjem
•	trgovcem priporočam
f BINGO C1GAI
•	CHARLES HLAVA, izdelov
A 2342 So. Kedzie Ave., Chica
•	Telefon Lawndale 561
£
S.S.P.
•V
X
Zveza
J
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, tli,
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. "WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 —136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St.. Ch!cago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, 111.	y
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.	f:'
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
¡DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
i ■
Vtapisma in vprašanja za pojasnila naj s« izvolijo pošiljati na tajnika Jos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-srrl dvorani, 1805 Blue Island are.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št 1. Chicago lil.: A. Samsa, pred.. 1537’ West 20th St.; Victor S. »kiatolc, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V. Ku-lovlc, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; S. Sturm, blag.. Box 434.	— Seja 2.
nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, lil.: M. Omerza, pred.
B.	601; J. Omerza, taj., Box 651; D. Badovinac, blag., B. 341. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4. Black Diamond, Wash.; G. PodUrajniik, pred.: J. Charlach, t.aj., Box 234; Ig. Potočnik, blag.. Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Bo« 36; J. Učakar, taj., Box 234; J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. t. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag.. Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7. Arena, Pa.: V. Huter. pred..
B.	61; M. Rajer, taj.. Box 53; N. Kotlar. blag.. B. 38. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. McGuire, Colo.: A. Lak, pred.,
B.	52; J. Zupančič, taj., Box 53; F. Škrbec, blag.. B. 11.	-— Seja 1. ne-
deljo v mesecu.
Št. 9 Leadville. Colo.: Jos. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj.. Box
972: J. Ponikvar blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
št. 10. Moon Run, Pa.:	V. Butje,
pred., B. 271; G. Pivk, taj.. Box 15; J. Mahne, blag., B. 57. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. Staunton, lil.: J. Konchina, pred.
B.	658; J. Koser, taj.. Box 104; J. Prelogar, blag., B. 65. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred., B. 97; J. Znane, taj.. Box 93; F. Hlačun. blag., Box 115.	— Se-
ja 1. nedeljo v meseou.
Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, preds., Box 342; V. Mažgon, taj.. Box 475; L. IDernovšek. blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred.,
B. 65: I. Kuplen, taj.. Box 115; Fr. Še-titta, blag., B. 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št, 15 Taft, III.: B. Papeš. preds.. Box 43; R. Drolc, taj., Box 198, Granville, 111.; A. Koman, blag., Box 43.— Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.: A. Jarc. pred., B. 130; F. Mrak. taj.. Box 73; J. Tratnik, blag., B. 167. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Minn.:	F. Mahnič,
preds., Box 2, Pineville, Minn.; V. MI-kulieh, taj,, Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v meseou.
Št. 18. Girard, Ohio: F. Ban. pred., B. 365; A. Strah, taj.. Box 372; M. Leskovic, blag., B. 510. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 19. Chicago, III.; J. Tisol. pred., 11355 Fulton ave.. Pullman, 111.; W. Rus., taj.. 11224 Fulton ave.. Pullman,
111.; F. Kosič, blag., 3366 — 91th St„ So. Chicago. 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, O.: I. Marn, pred. 1107 E. 64. St.:	A. Grobelšek. taj..
6312 Carl ave.:’A. Bolka, blag., 1138
E.	63. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21. Naylor, Mo.: F. Levar, pred. in taj. .Box 123; V. Dobnikar, blag., B. 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22. Indianapolis, Ind.: J. Pušnar. pred.: J. Markič, taj., 731 N. Warman ave.: M. Stanič, blag., 743 N. Warman ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.: M. Biščak, pred., B. 98; J. Novšek, taj.. Box 105; J. Gregorčič, blag., P. O. B. 51. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 24. Milwaukee, Wis.: J. Krolnik, pred., 501 Pank St.; J. Lenko, taj., 163 Reetk St.; L. Bergant, blag., 257 First ave. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading. Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; P. Kočevar taj., 143 N. River St.; J. Košmerl, blag. 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj.. 5624 Calcuta ave.;- J. Luznar, blag.. 15620 Calcuta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Foreat City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
predsednik lm blagajnik, Box 222; E. Toff ant, tajnik, Box 183, — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: J. Tevž. pred.. Box 48; G. Ernvene, taj., Box 142; V. Hočevar, blag., Box 15. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred.
Box; A. Renko, taj.. Box 2. Cecil, Pa., Washington Co.; A. Papič, blag., Box 58, Cecil, Pa. — Seja 1 nedeljo v mesecu ob 2, uri popoludne.
Št. 31 Farmington, W. Va.:	J.
Fumič, preds.; J. Kuibin, taj., Box 252; Jos. Probič, blag., Box 218. —• Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, 111.: J. Cesar, pred.. A. Žitnik, taj.. Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v meseou.
Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred
sednik; M. Gorenc, taj.. Box 132; A. Švajger, blagajnik, Box 148. —
—	Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon:	Fr.
Sajevic, pred., 131 — 18. St.; F. Leben, taj., Box 307.	— M. Škof,
blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: J. Debelak, pred., B. 83; J. Žagar, taj.. Box 83; M. Šetina, blag., B. 56. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36. Springfield, III.: I. Stember-ger, pred., 1513 Peerija, R. ; A. Pekol, taj.. 1406 E. Carpenter St.; A. Avbel, blag.. 2108 E. Laurence ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37. Lowber, Pa.: J. Zorko, pred., R. 3, B. 91. W. Newton, Pa.; J. Sire. taj.. Box 36, W. Newton, Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.:	J. Lam-
preht, pred., R. No. 3, B. 224; A. Lamut, taj., R. No. 3, Box 166; J. Pe-trik blag., R. 3, B. 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar. Colo.:	A. Kranjc,
pred.. B 203; F. Požerl, taj. B. 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.:	V. Hafner,
pred., B. 29; A. Uhernik, taj. Box 214;
K.	Grojzdek, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont: M. Vuka-nič, prede., Box 32; A. Kauzlarič, taj.
Box 32; B. Šnajder, blag., B. 319. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, pred.. Box 1; M. Supan. taj. B. 7; J. Slapar, blag., Box 1.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44. Virden. III.; F. Peterlin, pred., B. 410; J. Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 45; J. Perič, taj.. Box 155; A. Gregorec, blag., Box 153. — Seja 1, nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred.. 591 Vermont St.; A. Ser-jak, taj.. 1492 San Bruno ave.; J. Bellas. blag., 2010 Foison St. — Seja vsaki 1. četrtek v mesecu.
Št. 47 Chicago, III.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41.
Court; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta.,
Kans.: M. Drmota, pred., P. O. B. 47; V. Blažič, taj., P. O. Box 16; S. Dudaš, blag., P. O. B. 62. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Wlnterquart««, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj, Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag., Box 20, Soofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu.
St. 80. Milwaukee, Wis.: F. Zavla, pred.. 588y2 National ave.. K. Presečnik, taj., 469 Reed St; F, KaJan, blag., 341 — 6th St — Seja i. nedeljo v mesecu.
Št. 51. Ravensdale, Wash.:	F. Re-
penšek, pred., Box 30; J. Ramshak, taj.; J. Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52. Somerset, Colo.:	J. Česnik,
pred.. B. 55; K. Emožnik, Box 155;
A.	Majnik, blag., B. 106. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53. La Salle. III.: J. Novak, pred. 206 — 3. St.; F. Vidergar, taj., Rd. St. No. 1115 — 36. St.; F. Pirnat, blag., 1236 Main St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Minn.: J. Judaic, pred.,
B.	479; A. Bolka. taj.. Box 42; A. Pe-rušek, blag., B. 441. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 55. Broughton, Pa.:	M. Fajfar,
pred., B. 117; M. Primožič, taj., Box 113; F. Skvarič, blag., B. 48.—Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheok, pred., Box 563; A Potočnik. taj., Box 563; J. Brtoncelj, blag., B. 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran,
pred.. B. 17; F. Hribar, taj., Box 218;
A.	Brnet. blag.. B. 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58. Greenland, Mich.:	L. Kos-
mač, pred.. B. 1; J. Gešell, taj., Box 73; J. Brula, blag., B. 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: M. Petrič, pred., B. 181; M. Jager, taj., B. 102;
J.	Potokar, blag., B. 16.	— Seja
3. nedeljo v mesecu.
Št. 60. Pueblo, Colo.:	F. Stupar,
preds.. 1208 Bervin ave.:	J. Mi-
glin. taj., 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave.
- Seja vsaikdga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio; J. Princ, pred., 140 Brody St.; F. Levstik, taj.. 817 Wooster ave.; G. Kos, blag., 224 High St. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: G. Petkovšek, pred.. 1794 E. 29th ave.; F. Hreščar, taj., 1708 E. 28th ave ; J. Dugan, blag. 1721 E. 30th ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 63. Sheboygan, Wis.. T. Kešman, pred.. 1525 Indiana ave.:	J. Pirc.
taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag., 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič. pred.. Box 97; M. Podvorac, taj., Box 121 Gambrina Oo., St. Michael, Pa.; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 3. ne deljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajniki, Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 .Superior, Wyo.:	A. Bandaž,
pred., B. 284; Fr. Krašovn. taj., Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67. Johnston City, III.: J. Slivnik, pred., B. 599; V. Pugelj, taj., Box 561; M. Smolič, blag., B. 561.	— Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 68. Issaquah, Wash.:	P. Kos.
pred., B. 123. J. Kramer, taj., B. 176:J. Skerbinc, blag., B. 82. — Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec, pred.. Box 115; L. Levstek, taj., Box 233; M. Strah, blag.. Box 123. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70. Dunlo, Pa.: A. Strle, preds.,
B.	12; A. Samec, taj.. Box 208; J. Do-lez. blag., B. 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. MHanIČ,
preda., Box 251; M. Čebašek, taj.i
Box 206; MS Malgaij, blag., B. 206. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72. Taylor Springs, III.: R. Backi, pred . B. 133; J. Janžekovič, taj., Box 132; J. Krehn, blag., B. 198. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.: A. Hrvatin, pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. ne deljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj.
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.:	M.
Strajner, pred.. B. 75 . F. E. Mihelich. taj.. Box 75; M. Strajner, blag., B. 75.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan pred.. Box 22; M. Meznarič, taj. Box 85; .T. Cerošek, blag.. Box 144.— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77. Cherokee, Kans.: L. Prelož-nik., pred., E. S.. Mali 65; J. Cestnik, taj.. B. 65; J. Premk, blag., B. 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brereton, lil.: J. Črne, preds. B. 23; J. Črne. taj., Box 23: J. Petje, blag., B. 113. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj. Box 291; J. Čuk, blag., Box 145.
Št. 80 Herminie, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bed ek, blag. Box 61. — Seja vsako zadnja nedeljo v mesecu.
Št. 81. Blwabik, Minn.:	F. Kariš
preds., Box 107; J. Delak, taj., Blwabik, Minn.; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvlč, taj., Box 26; F. Gimpel, blag , Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., B. 188; J. Snajder. taj. B. 212;
J.	Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84 Cumberland, Wash.: M. Lokovšek, ,pređ„ B. 32; J. Umek, taj., B. 34; J. Podkrajnik, blag., B. 22. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
š. 85. Renton, Wash.:	J. Šemrov,
pred , B. 1358; J. Kovačič, taj., Box 1052; F. Pečnik, blag.. Box 1052.
Št. 86. Herminie No. 2, Pa.:	J.
Kralj, pred.; F. Nemec, taj., No. 3., Box 106, Irwin, Pa.; V. Dreshar, blag., B. 153. — Seja vsako 1 nedeljo v mesecu.
Št. 87. Cleveland, O.; J. Polanc, pred., 1101 E. 63. St.; A. Naglič, taj., 986 E. 79th St.; T. Jereb, blagajnik, 1268 E, 65th St. — Seja 3, nedeljo ? mesecu,
Št. 88. Panama, III.:	J. Ferjančič,
preda.. Box 10; F. Petrič, taj., Box
785; F. Kmet, blag., B. 704. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
ŠL 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek,
taj.. Box 27. Morgan, Pa.; L. Verdinek blag., B. 172, Bridgeville, Pa. —- Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90. Washoe, Mont.:	F. Rihard,
pred., P O. Bear Creek, Mont ; J. Leskovec, taj. P. O.; L. Čadež, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91. Black Diamond, Wash.: M.
Petchnick. pred.. B. 4; A. Tratnik, taj.. Box 310; Ana Plaveč, blag., B. 644. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum, Wash.: J. Petkovšek, pred , Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521.
Št. 93. Globe, Arlz.: J. Pavlic, pred., B. 503; I. Jercinovic, taj., Box 1001;
A.	Pugelj, blag,. B. 1366. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 94, Cleveland, O.: A. Kos, pred., 16301 Waterloo Rd.;. A. Pirnat, taj., 427 E. 160. St.; A. Gerbič, blag., 16021 Waterloo Rd. — Seja vsaiko 1. nedeljo v mesecu.
Št. 95. Bradley, III.:	G. Standohar,
pred.; L. Sterbenc, taj., Box 162; A. Lustik, blag. — Seja 1. ponedeljek v mesecu.
Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.;
B.	137; J. F. Kren. taj.. Box 33; F, Volk, blag., B. 33. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 97. Calumet, Mich.:	P. Špehar,
pred., 4227 — 11. St.. A. Gešell. taj., 218 — 7 St.; J. Pikuš, blag., 51 —- 5. Street.
Št. 98. Oak View, Colo.: F. Jekovec, pred.. B. 41; M. Gerčar, taj., B. 125; M. Vidingar, blag., B. 41. —- Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 99. Blocton, Ala.:	J. Barvar,
pred.; J. F. Perko. taj.. Box 196; J. Skok, blag., B. 361.—Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 100. Chicago, Pullman Sta. III.:
F.	Pretner. pred., 1329 Fulton ave.: F. Klun. taj., 11316 Fulton ave.: J. Janc, blag.. 11316 Fulton ave. — Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
Št. 101. Denver, Colorado: J. Skra-bec, pred., 5232 Washington St.; E. Gorše, taj.. B. 202, Stockyards Sta.; J. Prijatelj, blag., 5232 Washington St.; Seja vsakega 17. dne v mesecu.
Št. 102. Trestle, Pa.:. J. Rupnik, pred., Box 90, Unity, Pa.; M. Kastelic, taj.. R. F. D.. Box 84, Turtle Creek; I. Fatur, blag., R. 1, Box 90, Unity Sta. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 103. Homer City. Pa.: F. Babič, pred.. B. 428; F. Mikuž, taj.. Box 460; St. Toličič, blag., Box 428.	— Seja
vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 104. Chicago, III.:	Fr. Godina,
pred., 1441 Fullerton ave.; M. Ribnikar, taj, 731 Reed St.; P. Šolar, blag., 737 Reese St.
Št. 105. Mascoutah, lil.:	J. Pintar,
preds., Chas. Welletz. taj. Box 51; F. Drolc, blag.
Št. 106. Adamsburg, Pa.: Fr. Kastelec, pred.; A. Laurič, taj.. Box 57, A-damsburg, Pa.; J. Godina, blag.
Št. 107. Yukon, Pa.: M. Mackovšek, pred., B. 149; J. Prešeren, taj., Box 185; J. Kastelic, blag., F. D. N. 1. B. 116.
Št. 108. Maryville, III.: M. Dergan. prod.. B. 108; J. Gornik, taj.. B. 185; J. Mravle, blag., B. 108. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 109. Dlamondville, Wyo.: J. Bro-vich, taj.. Box 104.
Št. 110. Zeigler, III.: J. Vene, pred.; F. Jerič, taj.. Box 84; M. Tekavec, blag., B. 24.
Št. 111. West Allis, Wis.:	A. Lon-
čarič, pred., 443 — 53. ave.: G. Podkrižnik, taj.. 471 — 53. ave.; F. Ba-čun, blag., 471 — 53. ave.
Št. 112. Wickhaven, Pa.; F. Kodra, pred., B. 88, Whitsett; V. Lavrenčič, taj., B. 88, Whitsett.
Št. 113. Canonsburg. Pa.:	A. Gru-
den. pred.. B. 42; B. Godec. taj.. Box 248; F. Pelhan, blag., B. 218.
Št. 114. Tooele, Utah; M. Bezek, pred.; S. Lesar, taj., Box 165; B. Mohorič. blag.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
iZakaj priobčujemo imena naših zastopnikov? Prav gotovo ne zato, da napolnimo predale lista, ampak zato, da naši naročniki po raznih večjih naselbinah vidijo, kedo zastopa naš list in komu lahko plačajo naročnino. Rojaki, ki plačajo naročnino 'zastopnikom, si prihranijo poštne stroške in pisanje in razne neprilike. Vsak naš zastopnik je pooblaščen nabirati naročnino iln drugo ne samo v svoji naselbini, ampak povsod kamor pride.
¡Zadnji teden smo poslali nekaterim naročnikom opomine, ker jim je ¡naročnina potekla. Pričakujemo, da bodo vsi naročnino ponovili v teku desetih dneih, ker drugače bodemo prisiljeni list ustavi-
ti.	Dva dolarja ali en dolar je pač
jako mala svota in zato smo si v Svesti, da komur je letžeče nia tem, da list redno dobiva, da bo naročnino takoj ponovil, jo poslal direktno na nas ali pa jo dal našemu zastopniku'. ¡Prijeti se pa tudi, -da človek mlina dolarja vedno pri ¡rokah in takrat bi bilo umestno, da nas s dopisnico obvestite, da vam lista ne ustavimo in počakamo za naročnino. To je po poštnem zakonu dovoljeno.
Da se rojaki zanimajo za Glas Svobode izkazujejo pisma, ki jih prejemamo danzadnevom. Vsak hvali vsebino lista, in ue samo hvalijo, temveč naročniki pokažejo svojo hvalo s tein, da nam s svojo naročnino pošljejo tudi nove naročnike, ki so jih pridobili za list.
INaš narod je dolgo spal, deset let ga že budimo in uisipeh je velikanski, delavci so začeli spregledovati in spOznalvati svoj beden položaj. Premogar, rudar im tovarniški delavec se približuje e-den drugemu, shajajo se v dvoranah, kjer jim dobri govorniki kažejo zmoto in vodijo na pravo pot. Napredno in delavsko časopisje jim odipira resnico in kaže zmoto, v kateri so živeli oni in njihovi dedje. Krive preroke in svobodi nasprotno časopisje zavračajo, sledijo pa oznanjevalcem svobode, naprednemu časopisju. Pred leti si ni nikdo upal izustiti besedo svoboda, danes kamor pridemo povsod čujemo, kako se narod o-prijemlje naprednih idej in popušča stare verske tradicije.
ITo je doprineslo napreduo časopisje, zato ni čuda, da se danes .zavedno delalvstvo sramuje katoliških reakcijonannih listov in s ponosom kaže, da je vsak zaveden delavec naročen na svobodomiselno in socijal ističu o časopisje.
Papeži ju rimsko katoliški duhovni proklinjajo napredno in socialistično časopisje. Zakaj ? To vam pove zdrav razum.
In ali se bodemo bali papeža ali (njegovih hlapcev in zamolčali resnico? In, ali naj pišemo papežu in njegovi cerkvi na ljubo in mu pomagamo držati maso v temi, da jo bo tem lažje izkoriščal? In, ali naj ■proti lastni volji rečemo mašim delodajalcem: Zadovoljni smo s tem, .kair vam pade raz miz; zadovoljni smo, da nas izkoriščate in da se pasji bič opleta po naših plečih? Ali naj rečemo in pišemo, da človek, “katerega je bog ustvaril po svoji podobi in mu dal prosto voljo”, ne .sme rabiti te proste volje, temveč se pokoriti našim tiranom? Kaj šele! Ravno nasprotno! človek greši smrtno proti naravnim zakonom in božjemu zakonu, ako prostovoljno pade na kolena in se odpove svoji volji in' svojemu razumu. Rolg je ustvaril svet za vse ljudi in vsi ljudje imajo iste pravice do njega. Papež pa pravi, da se moramo pokoriti predpostavljenim, to je tistim, ki so si na lopovski način podjarmili svoje brate, njihoV delež' svetovnega 'boga-jstva, katero je 'bog ustvaril za ¡vse, ne ipa samo za papeže, Morgane, Rockefellerje, Baere, Vander-bilide, Rotschilde in drage kapitaliste.
Listi, ki zagovarjajo papeževo nazadnjaško doktrino, ki trobijo kapitalistični rog in pomagajo papežu iln kapitalistom kovati verige na delavca, so proti delavcu, proti Svobodi in proti naravnim zakonom.
Delavsko in napredno časopisje za delavca, klerikalno in kapitalistično za papeža, njegolve hlapce jn kaipitaliste. Glas Svobode je delavski 'list s svobodomiselno tendenco. Delavci, širiga!
Tel. Canil 1386	Dvorane za vae priložaeetl.
V0DAK0V BUFFFT
JOHN WEIS,
233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y.,
izdeluje najboljše in glasne harmonike po starograjskem načinu in obenem tudi sprejema harmonike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike. Izdelujem tudi nemške harmonike po naročilu.	2—28
1825 So. Loomis St.
T0{al 18. Pince. CHICAGO
Tel, Canal 3764
RUDOLF SMRČEK
Edina sloveoska knjigoveznica v Ghicžgi
1412 WEST 18th STREET
Se priporoča rojakom.
V" Najnižje cene.
NAJEMNIK k VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in dragih
neopojnih pijač 88—84 Fiek 8t,
Tel. Gana) 1406
Teleion: Canal 3014
NA.ZDAR!
SAL O O N
s kegljiščem
kjer točim redao sveže piro in dra*e ntmornt-n* pijače. Domače Tino. Unlleke sisare.
Potniki dobe pri meni čedna prano čiMa. Pomežem vsakemu točno in taborno.
MARTIN rOTOKAR
162S Se. Center Are., Chicago, UL
“The Roosevelt Salooti”
ROCK SPRING8, WYO.
A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mn^a— pivom Itd. — Se priporoča Slovencem I
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 ............. K. 50
$20.50 ............. K. 100
$30.85 ............. K. 150
$41.00 ............. K. 200
$61.50 ............. X. 300
$102.50 ............ X. 600
$204.50 ............ X. 1000
$1020.00 ............X. 5000
S temi eenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO &IFKARTE v dombvino la obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski j
Kaspar State Bank
1900 Bine Island ave., Chicago, UL
Če še niste bili v tej prodajalni
sedaj je čas, da pridete in se eeema-mite z nami. Tu dobite vedno “najmodernejše” moške klobuke, perile in drugo moško opravo.
AGENCIJA ZA “LAUNDRY”.
Čistimo obleke.
Izdelujemo obleke po meri. Obleke sd $15 do $40.
Delo garantiramo.
Slovenci in naročniki tega lista. •-menite, da ste videli ta ogla« v te» listu. Če bodete Vi mene podpirali, podpiral bom tudi jaz Vas.
Če hočete dobro blago, po zmernih cenah in hočete biti postreženi v vseh ozirih, tedaj kupujte svoje potrebščine pri nas.
Maurice E. Wolle,
2I W. Pike St, CANONSBUB&, Pa-
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia piro. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke.
7.a. obilen poseč se priporoča.
CYRIL F1ALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.In zap. 18-nl.
«arAli ste že obnovili naročnino na "Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako želite da s«
vam list redno pošilja!
“Glas Svobode”
(Thb Voice ofLibbutt)
weekly
Publithed by ]V| V. KONDA (Si C O ~ 3622 W. 26 Street Chicago. Illinois.
Subscription $2. OO per year. AdvfTtisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.___________________
• e L as Svobode’ izhaja vsaki petek
_____________in velja---------------
»A AMERIKO:
Za celo leto..............
ta pol lota...............
IA MTROPO:
Za oelo leto............® *
aa pol leta.............Il.zo
Maolot za dopis* ni poIiuatv* j*
GLAS SVOBODE S«22 W. 26 ST*.	CHICAGO, ILL
Pri »jMremembi bivaliSča prosimo naročnik da nam natanino naznanijo poleg Not bo a tud Svari naslov.
KONEC TURČIJE — IN AVSTRIJE?
Tedaj Turčija je rešena; in to je dobro. Dolgo, dolgo časa se je Turčijo na?5vijalo “bolni mož”. Bolezen satna na sebi ni najhujša, ■toda bolezen Turčije je že davno prešla v 'hiranje. Hiranje ‘je za bolnika ViStrajna mulka, ter postane za neprizadetega s časoma naravnost neznosna. ¡Prišli bi v položaj, da bi preiskali, v ikoliko so mohamedanske dežele sploh sposobne, da bi prepuščale prostor za kak zdrav razvoj.
Oni trije milijoni moliamedau-cev, so 'dosti dolgo ovirali kulturni razvoj na Balkanu. Od teli treh milijonov je bilo sicer samo kakih 700,000 titrko-ugriškega plemena, pretežna večina 'balkanskega naroda je slovanska ali pa, zdavna že siavaniziiraua, Nemohamedainci so v premoči s številom; oni imajo pravico do svojega narodnega razvoja in ne more se tajiti, da so v veliki meri sposobni za razvoj, in naj si to bode v kateri smeri že bodi.
V poslednjih desetletjih so od Turčije ločeni člani zadostno dokazali svoje razvojne zmožnosti. O vrlinah Srbov in Bolgarov se ne more več .dvomiti in prepričani smo, da si bodo svojo pot naredili. Njih osvobojenje ne leži samo v njih lastnem narodnem interesu, marveč je tudi v interesu Evrope. 'Narodna samostojnost Balkanskih narodov je edina mož-(nost, da. se konec stori vednim ruskim spletkari jam na Balknu.
Kar bo še po najv.ečilvnaporih evropejskih velesil na evropejski zemlji turškega ostalo, ne more več biti trajna ovira za Balkanske narode, da se v notrajmosti o-krepijo in razvijejo svojo moč. In prišel bo dan, ko bo tudi le-ta poslednji ostanek turškega gospodstva izginil iz Evrope.
' Do tukaj bi bilo dobro. Toda sedaj se pojavi vprašanje, katero staviti AVstrijalncu morabiti ni u-mestno. Turško vprašanje je rešeno ali vsaj toliko kot rešeno. Sedaj pa pride na plan avstrijsko vprašanje. Kdor zgodovino pozna, ve, da so bili nekoč časi, v katerih se ni videla nemočnost, da bo Avstrija postala dedič Turčije. Kakor pa stvari danes stoje, moramo vprašanje staviti, če ne bo tudi Avstrija nastopila dedščino usode Turčije. Tako naziranje izgovoriti, je morabiti nepatriotično, toda ne moremo si kaj, da ne bi naravnost povedali naše mnenje. Brž-kotne so tudi na dvoru v Carigradu tistih par pametnih glasov tolmačili za nepatriotične, ki so opozarjali na prišedšo nevarnost za turiško gospodstvo ter silili tna času primerne reforme. Naj si bo.
'O znanih stvareh nočemo tu podrobno govoriti; ali hočemo samo omeniti, ker so potrebne za to, kar li očem o po vedati. Avstrija ni popularna, še manje pa priljubljena na Balkanu. Namesto da bi na Balkanu vodila politiko moraliSne osvojitve, je Avstrija že desetletja vse storila, da se na Balkanu omr-zi. —
Kaka ogorčena vojna .se je vodila proti srbskim prašičem, govedi itd. vse pod pretvezo, da se pospešujejo interesi avstrijske živinoreje. Po desetletja dolgi v tem smislu vodeči gospodarstveni politiki znajo danes reči:	“Mi ni-
smo nič koristili naši živinoreji, našemu industrijskemu razvoju smo pa globoke rane vsekali. Mi
smo pač s tein ovirali gospodarski in kulturni razvoj samostojnim Balkanskim državam, brez vsake koristi za nas. Mi smo našo industrijo oplašili in jo naredili bojazljivo in smo, — po naravi obdarjeni kot malo dežel, — koneč-no postali ubogi deželjani.”
Toda zgodilo se je še vse hujše. Ko je nam Evropa leta 1878 Bosno in Hercegovino v upravo izročila, prevzeli smo tudi nalogo, da vravluamo razmere zemljiške posesti, in izvedemo osvoboditev kmeta. Ko je tedaj leta 1908 prišle na dnevni red vprašanje aneksije teh dežel, bilo je s strašno razločnostjo jasno, 'kako smešno malo je v tej smeri storila avstrijska vla-dia. V tridesetih letih! A tudi v drugih razmerah je vlada silno malo v tem času storila, da bi iz teh dežel ustvarila moderno politično občinstvo. 'Novi deželi se je z aneksijo morala dati nova ustava. Tridesetletna neomejena uprava avstrijskih oblasti niso jamoglc ustvariti takih razmer, ki bi privedle ljudstvo na višjo stopinjo politične naobrazbe. Politična svoboda, .kakor tudi redne šolske razmere manjkajo popolnoma v teli deželah. WLic vsej namišljeni sliko vitosti se zna reči: Avstrijska vlada in uprava je v Bosni in Hercegovini bankrot.
Dalje: ker tako hoče neka madžarska plemenita druhal, katere .vse bistvo obstoji v razsipnem šovinizmu, ise postopa z Hrvatsko, kot s ravnokar prisvojeno deželo. Hrvatska ima svojo ustavo, a dejansko pa vlada absolutno ban, vsakokratni zaupnik madžarskega vladajočega bat.jarstva. Sedaj, o-ziroima v zadnjem času vladajoči. Čuvaj je ustavo lopovsko odstra-
nil.	Nekaznovano mu je časopisje očitalo osebno korupcijo. Na Hr-vatskem živijo Hrvati in Srbi, dva naroda, ki še po veri in pisavi ra.z-ločata, a si po plemetnu bližje stojita, kot 'Svaki in Alemani.
Ali .Srbi in Hrvati in Slovenci, kateri so si zopet samo po jeziku ali narečju različni, prebivajo tudi v JužniJOgrski, Dalmaciji, v Istriji, na Primorskem, na Goriškem in Gradiški, na Kranjskem, na Južno-Štajerskem in v delu Karošlkega. Vsi le-ti stremijo, — če tudi odkrito ne pokažejo. —• k združenju med seboj ih s Srbi na Balkanu.
Ako tedaj slovanske države na Balkanu zasledujejo politika svobode in narodnega razvoja, po tem bodo trajno močnejše nasproti avstrijskemu tlačanstvu ir, reakciji.
Toda kakoršno jugoslovansko politiko delajo Jugoslovani, bas tako delajo Poljaki poljsko politiko, Rutenci lutensko politiko, klerikalci — da bi jih vrag — delajo politiko za svoj žep, Nemci za “Vsejnemško” itd. Tedaj, kdo v Avstriji dela avstrijsko politiko?!
Dne 17. decembra. 1912 je rekel slovensko-klerikalni obstrukcij o-nist v proračunskem odseku, poslanec Korošec, ki se je proti tem postavil, da se v slovenskih deželah nastavljajo nemški uradniki: ‘‘Mi ne bomo dalje trpeli, da bi sena slovenski zemlji, tam kjer se. slovenski kruh je, tujce za uradnike nastavljalo.” Seveda te besede iz ust klerikalca, se ne sme smatrati za resne. toda. vseeino o-svetljujejo položaj Avstrije bolje, kot dolge in široke govorance. In kar je najvažnejše je to, da to ni mnenje samo Jugoslovanov. Slično so že govorili vsi avstrijski narodi. In če se sedaj Nemci vedejo kot avstrijski patrioti, tako ni le-tem preveč važnosti prištevati. — Pruski petolizniki so poslali črno-žolti; toda za koliko časa? Pride čas, pride drugo mneinje. To vse je odvisno od političnih razmer.
Je pa še ena, pot za Avstrijo, 'ki bi vodila v ‘znamenito bodočnost. Ta pot se nahaja v ustanovitvi narodne-zvezne-države. Se ve, to bi pomenilo razbiti zgodovinske province, kar bi toliko bilo, kot demokratizacija, to pa zopet pomeni svobodo in kultura.
Ali so kje 'znamelnja zato, da se razvoj avstrijske politike v tej smeri giblje? Mi tega ne vidimo. Če se ne bo krenilo na to pot, tedaj bo “bolni mož” bližnje generacije Avstrija. Marsikdo naj se s tem tolaži, da. je bolna Turčija tudi dolgo živela; toda, ali je bilo to življenje? In bodo li politični
razvoji prihodnosti tako počasni, kot popred? Konečno so pa narodi Avstrije v vsem tna veliko višji stopinji, kot so bdi narodi Turčije.
Avstrija stoji n® osodnem preobratu. Njena bližnja bodočnost je odvisna od sile, kojo zamore zapostaviti, da reši narodni problem. _______________
ODMEV IZ PENNSYLVANIJE.
(Veliko imamo ljudi, ki hrepenijo po bogastvu, posebno takem ki so ga spravili ¿kup trpini — mezdni sulžnji — za slučaj potrebe v kaki nesreči.
To koristolovstvo izvira iz pohlepnosti in obstoji na podlagi senzacijskih iu nerazsodnih špekulantov, kj mislijo, da so absolutni “ego”,in nič druzega.
Žal, da moram konstatirati, da se pri nekaterih zvezah (podpornih organizacijah) ponavlja stari proces, ki so ga občutile že razne druge napredne in katoliške organizacije. Tak proces se je pričel pri SDPZ v Conemaugh. Čudno, ker tamkaj ni črne roke rimske bande, so pa koristolovci črne zavisti, ki se ne brigajo za drugo kot kako bi žrli žulje delavcev-tnpinov kako bi uničili zgradbo zavednega delavstva, katero so zgradili pred petimi leti na čast kulturi, bratstva in človekoljubja. Nekaj obstoji še danes — žal samo ime, ker delovanje glavnih odbornikov, iz-vzemši glavnega tajnika in par drugih, ki živijo v okrožju, je postalo (sodeč v splošnem) sramotno za slovenski delavski razred v Ameriki. Zgodovinski namen o porabi sredstev dokazuje njihovo početje.
Prve seje pod vodstvom takratnega odhora in sedanjih voditeljev so vsebovale frazarstvo. Eden se je izrazil: Če v Chicago kadijo cigare, zakaj bi jih pa mi ne? Zopet drugi je rekel: Ako bi bil jaz blagajnik SlNP-J vam takoj dam $200 itd. Pravi boj pa se je vršil pri določitvi glasila Zveze. Pisalo se je na vse liste. Proletarec je odklonil, ker je poznal ljudi in voditelje Zveze, ki si še danes flikajo žepe. Proti sprejemu Glas Naroda se je obče protestiralo pri vsaki seji, dokler ni prišlo do konkretnega sklepa, da se vzame za. glasilo tisti list, ki bo odgovarjal načelom Zveze. Glas Svobode je postal glasilo in sicer le do prve kouveuci-je, ker med tem časom je imel sedanji blagajnik in takratnih tajnik in “vse” prav živahno in zahrbtno korespondenco s G. N. glede glasila po konvenciji. Od druge strani je iz črne zavisti in brez vsacega povoda ruval proti Glas Svobode — seveda.samo iz ozidja conemauighške popularne palače. Njegov namen je bil da. postane po konvenciji glasilo G. N., on pa aktiven tajnik ali blagajnik Zveze, na kar si nabavi šifkartaški urad. javni no.tarijat — vse na stroške drugih. Ker so bila sredstva v dosego tega jako ovirana, je pričel neko politiko in -ž njo si pridobiti absolutno moč pri Zvezi po konvenciji. Ravno v tistem času se je organizirala v Chicago SSPZ in to je bilo zanj kot nalašč. Izmislil si je, da en list ne more biti ob enem glasilo dveh podpornih organizacij, kar je tudi očitno pokazal na prvi konvenciji.
(Pričel je tako: Veliko sem korespondirali s Kondatom zaradi nadaljnega glasila naše Zveze, prejel pa sem navadno odgovor, da naj delujemo na to, da se zvezi združiti, ker je potrebna še ena napredna in neodvisna organizacija, (Op. pisca: Ta združitev bi pokazala, da je bilo glavnim odbornikom v resnici korist delavca pred vsem pred očmi, ne pa samo lastni žep oziroma služba.)
Pajlk je bil pripravljen za združenje samo pod pogojem, da ostane on voditelj in glavni urad pa v Conemaugh. Ker tako ni šlo, kot je on hotel, je protestiral proti združitvi ¡n tako sistematično spravil celo konvencijo na svojo stran, ne da bi prinesel kake dokaze o tem kar je govoril. Na konvenciji je bila sprejeta resolucija proti Gla.'s Svobode in Martinu V. Konda. Glasilo je postal Gl. Nar. Konvencija je sklenila, da se pošlje resolucija na Glas Svobode, toda prejeli je niso, ker jo je sobrat Pajk pozabil vreči v poštni
nabiralnik. (!) S tem je bil pesek nasut celi takratni delegaciji. Iz gotovih virov pa vem, da takratni tajnik ni vodil nobene korespondence z uradniki S*SPZ, pač pa s Glas Svobode, na kojih pisma pa še ni hotel odgovarjati, kot edino to, da se oni združijo s Chieašiko Zvezo, ako ostane glavni urad v Conemaugh in ves glavni odbor, čikaški odbor pa odpade, s čemur je pokazal kaj je njegov cilj in koliko mu mar skupna korist združenega članstva — delavcev. Nasprotno pa je korespondiral prav pridno s G. N. Kaj je bilo njemu mar za elane in vse drugo, njegov glavni namen je bil, da si postavi dober temelj, katerega pa ni kaj preveč trdno podzidal!
^se njegovo delo priča, da ni vreden druzega kot javnega zaničevanja, ker sad njegovega delovanja je doteorel, to smo slišali iz ust raznih članov naše Zveze in tudi od sedanjega, glavnega tajnika SDPZ.
Kaj je storiti nam zavednim delavcem ? Iztrebimo iz naših organizacij vse kar je sebično in slabo in nastal bo konečni mir.
■Štefan Zabric, član dr. št. 6 SDPZ.
Uredniški dostavek: Ni naš namen vtikavati se v razmere SDPZ, ki sedaj vladajo, ker se pa je toliko govorilo proti G. S. in tudi sklepalo vse po zaslugah tistega, kateremu smo pomogli, da je nastala SDPZ, pa bomo odprto povedali, kar na-m. je prišlo pod roko že pred leti. Ko se je ustanovila S. D. P. Z. in kmalu na to tudi S. S. P. Z. smo se trudili na vse načine, da bi te dve podporni organizaciji združili. SSPZ in nje uradniki so ■bili zato, da se Zvezi združiti, edino takratni tajnik SDPZ se je (linavsko zvijal in konečno privolil, da se “njegova” Zveza združi s SSPZ in sicer samo pod pogojem, da ostane glavni urad v Conemaugh. Iz raznih vzrokov se temu ni moglo ugoditi, ker Conemaugh nikakor ni nobena centrala, pač pa je bil odbor SSPZ pri volji združiti se, ako ostane sedež Zveze v | Chieagi, uradniki pa se izvolijo iz-I med delegatov. Pribito je, da raz-jna društva, ki sedaj spadajo k | SDPZ ne bi bila nikoli pri tej ! Zvezi, alko ne bi trdno pričakova-■ la, da se SSPZ in SDPZ združiti. Gospodu takratnemu tajniku S. D. P. Z. je bilo prokleto malto ležeče Aa tem, da se Zvezi združiti, bil je naravnost nasproten, ker njemu • je bilo več na tem kako vzdrži sebe na površju, kot pa da bi pospešil združenje. Le njegova sebičnost je preprečila združenje in to - se je sedaj pokazalo in to se je raz videl o iz sklepov prve konvencije SDPZ. Kako je on spletkaril in potegnil za nos delegate SDPZ najbolj dokazujeta zapisnika prve konvencije obeh Zvez.
V zapisniku prve konvencije SSPZ najdemo med drugim bledeče:	“Čita se zapisnik Glavnega
odbora in tudi pisma oziroma korespondenca s SDPZ. Delegatje so se zgražali nad imipertinenco Co-.nemaughšlke Zveze (Pajkom) in so sklenili, da vsa od SDPZ na našo Zvezo došla poročila romajo koš, kakor so oni sklenili glede naših! Kaiko je prišel Glas Naroda do Glasila SDPZ nam je vse znano j do pičice. Gospodu Pajku, ki se je znal tako moško hliniti in za hrb-1 tom praskati izrekamo tem potom : lepo hvalo. Tudi G. N. se mu lah-¡kio zahvali. Podrobnosti o tem ne bomo pisali, ker o tem. kako se je na konvenciji godilo, čivkajo celo vrabci po strehah okolice John-ston in Conemaugh.
Glas Svobode kot tedanje glasilo obeh Zvez je delal vedno in povsod v prospeh obeh organizacij. Tega nam ne more zanikati noben človek, kajti stara društva sama lahko povedo, da so bila u-štanovijena večji del radi agitacije Glas Svobo-de. Razumen človek pa nam tudi ne bo zameril, če smo delovali in zastavili vse moči zato, da bi se te dve Zvezi združili. Ko nam ne bi g. Pajlk s svojim nizkotnim spletkarjenjem prekrižal računa, ne nam v škodo, ampak vsim članom obeh Zvez, bi se lahko ponašala združena Zveza s podvojenemi močmi v blagajni in članih.
Iz tega se razvidi kam zapelje narod en sam sebičnež.
CLEVELAND.
ZA SLOV. ZAVETIŠČE.
'Slovenska amerišika metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu kjer se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-maino pač lepo število slovenskih trgovin. Marsikateri slovenski o-brtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvoril tudi jaz kro-jačnico in čistilnico oblek v zavesti, da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grižlej kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi valm jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok, dokler nismo znjim zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali nas obiščete?
IGNAC SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
(Nabiralec P. Bencilna. Darovalci: po $5.00 z besedo ,pet dolarjev“ J. Pirnauer, Jakob Streiner, po $2 Fr. Rendhina, po $1 Anton .Smith, J. Kovach, J. Lazar, J. Leonard, J. 'Streiner, F. Smith, P. Hrella; ,po 50c: Jos. Onažem, Fr. Prebil, Fr. Balkovefe, Jos. Mihelich, Fr. ‘Peršich, Fr. Lušim, Fr. Streiner, ,M. Ovar; po 25c: P. Shutte, John Molle, M. Ogolin, Karol Rihtar. — Skup $24.00.
Mrs. M. Oven 75c. — Svoto $24.75 smo izročili Začasnemu odboru, iv 'katerega imenu izrekamo vsim darovalcem: Iskrena hvala!
Kožne in lobanjske neprilike.
Velik požar. Iz Monce poročajo : V nedeljo zjutraj je v parnem milinu Sardone izbruhnil požar, ki je vpelpelil trinadstropno poslopje, vse zaloge in skladišča. Škoda znaša 350,000 lir.
“Moj obraz je sedaj brez vseli grdili opahkov in nisem več nad-legovana iz luskinami,” piše Mr. Sigmund Karnas, 165 Como Ave., St Paul. Mimi. “(Naročam še šest kosov Severovega Zdravilnega Mila in Severovega Crema za moje znance, ki jih hočejo poskusiti. Oboja sta mi toliko pomagala, da se ne morem zdrževati pisati Vam o njihovih učinkih.” — Naprodaj v lekarnah. Cena vsacega 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, lova.
(Advertisement)
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
NEBO Dobra kakovost ^	cork tip CIGARETE 	¿¿t* _ C	fr—l Najbolše na	
Lahke	: ‘ . f tj i -t '	svetu.
Turške Cigarete	DVEBcfef	
10 ža 5c	ižgvrf	
Za dobiti v	S \s_ Y\ O®*» Cofi!< T|p|i 	U 1	r Í760 A c>/
vsih o pa Ida h		
Največja in najstareja lekarna v Chieagi
C. G. FOUČFK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila, s» t«-
karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenskl zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije In izdelujemo vse notarske pesie, kot: pooblastila, kupne pe. godbe, pobotnice, potrdila Itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
M NAJ VEČJA SLOVANSKA M S* TISKARNA V AMERIKI JE n£i
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL, JC AN AL 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST” m
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“«.PPAVFni NfVŠT” EDINI ČEŠKI, LINIJSKI DNEVNIK
V	1 STANE I0C. NA TEDEN.	Jpljrg
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba
Ustanov. 21. nov. 1909
Inkerp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR :
PREDSE D NIK : Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kam s. TAJNIK : Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR : Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRJGH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMHiAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
NRAVNOST V SREDNJEM VEKU.
Dr. M. Roemer.
seda, da je pobožna zver najhujša. ■
O razuzdanosti v času laškega preporoda priča jeden tedanji pisatelj, da je ¡bila veliko hujša Vo Vzdrževati strah božji in nrav-j pred “vesoljnim potopom.” In v nost je vseikakor hvalevredno de-j tem zlu je prednjačil duhovski lo, verovati pa, da bodejo prospe-' stan, da. to je bilo tem strašnejše. vala ta načela boljše, ko pridejo ker je 'bil poklican bas on kot čn-klerikalne moči tudi v praktičnem var nra'ynega življenja. V itali-življenju do prve besede, je naj- janski preporodni literaturi, ka-večja zmota. V srednjem veku, n. ^ tero so podpirali posebno papeži, pr. v 14. in 15. stoletju je prevla- prevladuje tendenca, opisovati in dal verski moment vse družabno opevati kolikor mogoče prešestvo. in duševno življenje. Na vse se je Ideal, za Merim so noreli vsi, je gledalo in urejalo le iz cerkvenega bila svobodna ljubezen. Kvarni stališča. Nravne prestopke-so kaz-, vpliv literature je podpiral sredi novala duhovna sodišča. Na kako M. stoletja običaj, da so vzdrže-slabih nogah pa je stala nravnost vali v boljših rodbinah kot sužnje v teh pobožnih stoletjih,' orientalska dekleta in mlade fam-
ravno
moremo posneti iz Edvard Fucii-sovega dela: Ilustrirana zgodovina nravnega življenja od srednjega. veka do naših činih (1909). Pisatelj dokazuje, da na nravno življenje ne vpliva toliko vera, pač pa v veliko višji meri duševne, gospodarske, zdravstvene in .estetike razmere. Razuzdanost je jela začetkom 16. stoletja zapuščati javna kopališča ne radi večje pobožnosti temveč groznega razširje-vanja sifilisa, tega “infamnega daru novega veka.”
Prav dandanes se pritožujemo o sodobni prostituciji, ne vemo pa, da so (že križarske armade sprem-ljevale popolne čete teh ljubeznji-vih bitij in da se je trudil mnogo ■celo sveti Ludvik, da vsaj nekoliko omeji razuzdanost, ki je vladala med vojsko. L. 1394 je-zasedal v Frankfurtu državni zbor, kamor
pa moramo na tako odmerjenem prostoru stvari komaj dotakniti. V srednjem veku ljudje niso bili baš zelo sramežljivi. To nam dokazuje, že tedanje slikarstvo. Največji del takih slikarij se je izgo-tavljal v cerkvenih delavnicah. Sicer pa to ni nič hudega, ako so “pobožni” slikarji slikali svoje priležnice zdaj kot Venero, zdaj kot Mati božjo, pred ktero je ipo-klekovalo ljudstvo in ktera je delala morda celo “čudeže”.
Nenravnost je bila v srednjem vekiu javno privilegirana. V 15. stoletju se niso sramovale ni kronane glave “svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti” in drugi kralji posetiti javno in s spremstvom javne hiše, ki so -morale biti prigodom kraljevega prihoda posebno okrašene. Ko je n. pr. prišel kralj ¡Sigismund 1. 1414 s 800 konjeniki v Bern in tam o-stal nekoliko dnij, je odredil mestni svet, da morajo .ženske javnih hiš skrbeti za prijazen pozdrav kralja in njegovega spremstva ter je sam plačal stroške. Kralj se je izrazil o tej pazljivi 1 jubeznjivosti zelo pohvalno. Ko je postal čez 20 let cesar in prišel v mesto Ulm, je posetil s vsem spremstvom tamoš-njo javno zabavišče in mesto je moralo plačati stroške. Ko je prišel 1. 1489 pobožni cesar Friderik III. v Frankfurt, je moral izdati magistrat ukaz, da dekleta v mraku in noči nimajo hoditi na ulico. L. 1512 so gledali prebivalci mesta Regensburga dotlej nečuven dogodek. Cesar Maksimilijan je jezdil svečano v mesto Z veliko gručo Izgnanih deklet, ki so se mogle nemotene povrniti, ker so se držale repa njegovega konja in njegove obleke. Kedarkoli in kamorkoli je clošel cesar, kralj ali škof, je cvetela prostitucija, da, javne ženske so morale v prvi vrsti skrbeti za svečani prihod visokega gosta. Dandanes gredo visokemu prišlecu mlada nedolžna dekleta s cvetlicami naproti, ipred tremi stoletji so-sipale javne ženske kraljem rože na pot in ga slavnostno sprejele. Mestni svet jih je pogostil zato z vinom in pivom.
Kako prijetno razmerje je vla-Življenje je padlo tako nizko, da ¡ dalo med srednjeveškimi oblastmi se v najvešjih neštidnostih ni vi-!in javno prostitucijo, nam kaže •delo več seme nemoralnosti. V Be- j običaj, ki je vladal v vuerzburški netkah je bilo začetkom 16. stolet- škofiji. Tam je šel vsako leto o ja ne manj in ne več ko 21,000 prostituk. Njihova nesramnost ni poznala, meja, kajti one so imele mogočno zaslombo. Mesto ¡prejšnjega naziva “grešnice” šo dobile novo, zvočno in spoštovano ime “ cortiigiane ” (dvorjanke). Ta naziv se nahaja prvokrat (kolikor se da dognati) v dnevniku papeža Aleksandra VI., ki je bil sam pravi sin svojega časa. Morda poreče kdo, da ni storil nič hudega proti veri. Zgodovinarji nam povedo zelo kompromitirujoče stvari. Na tem mestu hočemo le omeniti, da
kor za duhovnike, ali to ni motilo nikogar, živeti po svoji volji”. Ali je dandanes v čisto katoliških deželah veliko drugače ? Kaj je vera brez spoznanja, vera Ibrez razsodnosti, vera in pobožnost brez vsakega pravega pojma, kaj je v istini lepota, pravica in dobrota?
___________“Sv. Misel”.
D0P3B.
te. V privatnih pismih gotovih “zelo spoštovanih osebnostij” se popisujejo ta dekleta na zelo naiven način do zadnje podrobnosti.
je prišlo z zbranimi knezi jn go-! je bil on, ki je dal sežgati kot kri-spodo osem sto deklet za'zabavo in | vovernika meniha Savonarolo, ko veselje. Še mnogo več pa jih je j je hotel rešiti cerkev iz te pokvar-sledilo na poznani cerkveni zbor, I jenosti. Občudljiva je njegova
ki je zasedal od 1. 1414 do 1418 v Konstanci. Po nekterih podatkih jih je bilo tam petnajst sto in ne-ktere so si prihranile v teh par letih osem sto zlatih forintov, za tedanje čase velikansko premoženje. Po pripovedovanju nekega očividca je bilo življenje v priliki državnega zbora v Wormsu 1. Idi 2 “n-rejeno po rimski”; vsaki dan so se dogajali kradeži in ubojstva in žensk je bilo videti toliko po vseh ulicah kakor v Venerinem kraljestvu.” V taboru Karla Smelega se je nahajalo 1. 1474 zraven 18,000 vojakov 4000 “prostih žensk” v taboril. Objestna in nedisciplinirana vojska je razsajala v okupirani koelnski nadškofiji, ropala in požigala, posiljevala žene in dekleta ter počenjala v cerkvah naj-grša 'zlodejstva in razuzdanosti. Vojno načelo je zahtevalo, da se osvojena mesta zažgo in izropajo, ter osramotijo žene in dekleta. — Vojna sila burgundskega vojvode je cvetoče mesto Luettich čisto lini Sila ter pomrcvarila ali potopila polovico prebivalstva. Enako so besneli ‘pobožni podaniki’ (frum-beu Landsknechte), ki so padali pred vsako bitko na kolena in sprejemali obhajilo. Koliko gnusnih zločinov se je izvršilo samo v preganjanju Židov iu verskih razkolnikov! Tu se je uresničila be-
smelost, s ktero je bičal duhovništvo svojega časa: “Pravo življenje bi moralo biti posnemanje a-postolov in svetnikov in ravno tisti, ki govore proti oholosti in sebičnosti, so se pogreznili v nje do ušes.
Pridigajo čistost, sami vzdržujejo in žive z metresami.” Nenravno življenje je bilo tako strašno, da priznava tudi sicer zelo oprezni o. k. dvorni svetnik in klerikalni zgodovinar Ludvik Pastor v svoji “Zgodovini papežev”, kjer pravi, da se tedanje življenje v Rimu ni nič poboljšalo od poganskih časov, to pa za to. ker daja duhovstvo najslabši vzgled. Tedaj je nastal tudi pregovor : “Vsa pota vodijo v Rim in v Rimu vsaka pot k razuzdanosti.” O papežu Sikstu IV. je znano, da je dobival samo i/ jedne javno biše 20,000 tolarjev na leto (velikanska svota za tedanje čase !) in da je podelil dohodke enega dela. prostitutk svoji duhovščini kot plačo. Papeži Aleksander VI., Julij I. in Lev X. so imeli sami sifilis. Ako še pripomnimo, da je procvetal v 15. stoletju, toraj ravno v dobi slavni po svojih romanjih, čaščenju relikvij in sličnih pobožnosti j in vkljub duhovniški nadvladi, sodomSki greh istospolne ljubezni, smo podprli našo trditev zadosti. Sicer se
kresu župan s svojim uradništvom posečat javne 'hiše in dal slavnosten, obed s plesom in zabavo. To je postalo sčasoma predrago in je posečal prostitutke le še župan sam ter jim priskrbel pijačo.
Vestni duhovniki, kakor Bert-,’hold Regensiburški in veliki pridigar Gailer Kaiserberški so skušali omejiti razuzdanost, ki je jela prevladovati v 15. stoletju v srednjem meščanskem stanu. Najslabše so naleteli pri svojih lastnih kolegih. Duhovniki, višji kakor nižji, so bili laikom pravi učitelji v razuzdanost; in zato so bili tarča ta-kratne satirične in humoristične, literature. Mržnja, ki je napolnjevala srca ljudstva rad; negnusnih grdobij, za katere se je izrabljala cerkev in njene naprave, da zadovolji strastno poželjivost duhovščine, je glavni vzrok brzemu raz-širjevanju protestantizma.
Primerov za razuzdanost ki se je vtaborila v moških in ženskih samostanih, nočemo niti navajati. “Mali religiosi, mali laici,” pravi Gailer kaiserberški. “Sollieh Hir-,ten, sollich Gaense”. Henrik Boos pravi o meščanstvu 15. stoletja v “Zgodovini kultur porenskih mest” (1899): “Zakonska zvestoba je bila tudi zelo častitim možem nepoznana stvar. Za nezakonske otroke so smatrali samo otroke javnih lumpov in pustolovcev.”
Ako Vprašamo po vzrokih tako svobodnega in lahkega življenja ravno v času. ko je gospodovala cerkev neomejeno nad celim življenjem, jih ne moremo najti toliko v nebrzdanem razmahu življen-ske sile, ne v pomanjkljivi vzgoji, niti v čudni noši, ki hi ojačevala pri' moškem in ženski spolno razdražljivost, pač pa. v tem, da so duhovniki pokvarili krščanski nauk tako, da se je vstvaril v pro-xspeh razuzdanosti cel sistem spovedi. Smelo se je grešiti, le da je človek svoj greh priznal in se vsaj navidezno skesal. Tako se .je greh .opral. “Vsekakor je bila poltena pohlepnost velik greh za laike ka-
Fort Smith, Ark. Ali sem jo “sfiksal” ehicaško zimo! Nič ji ni bilo za dopovedati, grizla je, kot obsedena, sem pa rekel, takole se pa res ine gremo, naredil sem pogodbo z železniško družbo in srečno ušel za varno obzidje nekdanje trdnjave Fort Smith, odkoder lahko zimi in mrazu fige kažem. Tu imamo krasne, pomladne dneve. Farmerji že pridno orjejo za bombaž in koruzo in veseli krilati pevci prepevajo navdušene pozdrave vračajoči se pomladi. Mesto Fort Smith ni veliko, ampak prav čedno ib prijazno. Ulice so čiste, stanovanjske hiše obkrožajo vrtiči, tuintam pa kar celi mali parki, po vrtih rasto juke, ponosne vedno-zelene magnolije “in skoz pomladni sinji zrak vijolčin vonj duhti lehak”, kakor pravi pesnik, kajti travica že zeleni in iz zelene trave smehljajo se modre, duhteče vijolice. Slovencev je tam samo ena družina in sicer rojaka Jos. Pungaršek, ki ima saloon.
Mnogo pa je Slovencev v okolici 10 do 20 milj; tako Jenny »Lind, Alix, Huntington in Arkoal. Za vse te je Fort Smith ¡nekako središče in prihajajo večkrat tje po opravkih. Nekega lepega jutra pridružil sem se štiriperesni deteljici, potujoči iz .Jenny Linda v Fort Smith. Ljubki krilati pevci žvižgali so naj lepše koncertne melodije, solnce smejalo se je iz jasnega neba tako izzivajoče -—• poredno, kot do ušes zaljubljena de-vojka svojemu sweetheartu, po zraku plaval je božanski, sladki dih prihajajoče mlade Tesne, mi pa v železniškem vozu sedeči bili smo tako razigrane volje, da same razposajenosti nismo znali kaj početi. Ravno je donela ona: “Mi smo štirji, vsi pastirji, vince radi pijemo . . ko smo se privozili v predmestje Ft. Smitha, kjer bivajo večinoma sami črnci. Tu pa .je vsem naenkrat salpe zmanjkalo I in začudenih ter prepadenih obra-|zov, gledali smo vsi oh enem skopi okno. Pri vseh “rožnih” gobčkih ikamovih potomk, vskliknem jaz, kaj velndar je revež načinih da ga hočejo linčati! Gotovo bo ,kaka krvna osveta, pripomni tovariš. E, kaj vesta vidva, oglasi se drugi, tako se vendar ne linča nikogar, če bi ga hoteli linčati, obesiti bi ga morali za vrat, ne pa za trebuh! En pehar trdih arkansa-ških orehov grem pa še vedno stavit, da se ne motim, če rečem, da se ponavlja zgodovina :	srednje-
veška inkvizicija je tu, gotovo dolže ¡reveža kakih tajinik grehov, zveze z Belcebubom, ali kaj podobnega. pa so ga djali v natezalnico, da mu izsilijo priznanje; saj vidite, da ima od samega mučenja čisto krivo hrbtišče, ¡kot platišče, Mi pa kot naša mucka Ml ek osi a va, kadar sosedovemu Sultanu dobro jutro vošči! ko smo ugibali, kakšnih grehov ga pač dolže, oglasi se “stric” iz kota in pravi: vam bom pa jaz povedal kaj je njegov greh. Četrt ali pa. pol stoletja je no vseh štirih hodil, drva, premog in kamenje vozil popolnoma brezplačno, še za hrano moral si je sam skrbeti med pekočimi koprivami ob Arkansas Riverju, kvečjemu če je dobil tuintam za priboljšek .porcijo “tadolgega ovsa” — čez pleča in zdaj mu štejejo v greh. ker se je krute sužnosti naveličal in hotel oditi brez potnega lista in dovoljenji«, gospodarjev v večna lovišča — vidite, iznajdljivi kakor so, so ga pa privezali za trebuh, češ, zdaj pa le poskusi “crkniti”, če moreš! Tako visi tamkaj med nebom in zemljo, kot žrtev današnjega sistema in razmer, /gara na konjska mrha ! — .Še dairies pa krvavo obžalujem, ker nisem imel fotografičnega a-parata pri rokah, da hi lahko črno na belem kafeial strmečemu1 svetil, kako 'se v državi Arkansas na u-meten način konjehi ‘življenje daljša.	A. J. Terbovec.
AVSTROAMERIKANSKA-LINfJA.
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
~7W
¥
PARNIKI PLIJTKTo IZ NEW YORK A:
Alice ............ 19. marca I
Martha Washington, 22. mar. j Oceania,...............5, marca
Parniki odplujejo redno ob sredab ob 1. uri popoldne ii priatanllčm Buah’s Storea, Pier No. 1 na koncu Site ceste v South Brooklynu.
ŽeleeniSke cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanite« najbližja VaSega doma. Dobra in priljudna poatrelba; občuje ae t SLOVENSKEM JEZIKU
OLAVN)
ZA8TOP
ZA
AMERIK«
Phelp’s Bros. Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt glavni zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicaga
Nasa nova spomladna in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne cene za vse enako.
V naši veliki zalogi dobite vse.
Mi vas v vsem zadovoljimo.
JELINEK in MAYER, Imitelja.
vogal Blue Island be In IS cesta

M. A. WEISSKOPF, M. It.
--- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --
IJ-
m
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. c^at. 175
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoiudne	814 Ashland Ave.;
od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—S. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEI8SKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
L
i I
¡1
! F
pr
ATLAS BREWING CO.
■Inje na dobrom glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
L
LAGER
I
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
iz New York v Avstrijo éo* Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivaj© brezplačno hrano na parnikih družba;, snažne postelje, vino in razna meets R jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj«
S. S. France (nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. 9. La Lorraine	S. S. La 9avoie
Najboljše udobnosti v III. rasredtt-
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touralsu«
Glavnizatop na 19 State St., New Yjrk.	MAURICE W. KOZMIN$&f,
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chicaga, ni,
f********************n*************** »»te***««*
DOBITE DOBRO URO Z LAHKA/ I
__ >	TV» olno-on + IIA irn.n DAM DO Ar» II DO e 91 ban». •
To elegantno imp. RAILROAD URO s 21 kamni, navijakom, ročajnim opuščalom, patentiranim regulatorjem in s mnogimi! drugimi stvarmi, absolutno natančno in zanesljivo, 20 LET GOLD FILLED hunting pokrov, ki lepo zrisan. Ta ura je nalašč zdelana za železničarje, ki morajo imeti zanesljiv čaisomer. Oboje velikosti. POSEBNA PONUDBA: To uro pošljemo na vaš naslov C. O. D. $5.75. Ekspres plačate sami. Če ni ura talka, ko je preiščete, ne rabite plačati niti centa. Pozlačena verižica in privesek zastonj z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH CO.
505 ATHENAEUM BLDG.	CHICAGO, ILL.
*
*
*
it
»s
tf)
*
m
I
*
*
Ö
DOPISI.
KUŽE LAJA V LUNO.
Prolog:
Verujmo samo v svojega boga, ki ue kraljuje vrh neba! Ta bog se ni rodil iz fantazij (preteklih dni. Ta bog edino pravi, resnično zdravi, ne-vmrjoči, vsegamogoči —, to naš je duh in naš razum in naša moč in naš pogulm in naša vest in naša pest in naša dlan —, ki delamo ž njo dan na dan; to bog je naš . . . Le vanj verujmo, pred drugim pa nepoklekujmo! Le vprsih naših bog živi, in vduši naši ¡plameni.	A. Aškerc.
Maziljeni, lažnjivi kljufkec ‘pl.’ StekMnovič, iz W. 22. Place Chicago, je zopet enkrat dokazal, da je popolnoma brezploden — trot v človeški družbi. Da nedela dražega kakor štiriindvajset ur na dan bogu čas krade, zavija in laže kakor rojeni cigan, na račun vboge delavske pare, ki ga redi da bi niti vedela zakaj.
V 4. št. jolietske rimske plenice, v kojo se zavijajo maziljeni izrodki) piše da ga pozivlje Clevelandski Demon (po njega mnenju — satan) Ahasver v boj s celo vrsto učenjakov in konečno z D. Ahasverjem ¡samim.
Sodeč po njegom pisavi pod naslovom : “Boj s Glas Svobode, o-p-ico in satanom”, v omenjeni že-gnani cunji, so ga moji članki v “G. S.” spravili popolnoma ob pamet. Povedal sem mu jasno dovolj, kje in kdo so največji — brezverci, odpadniki in učitelji vseh naglavnih grehov, koji nelmio-teno še do danes trobijo at altare Dei, v največjo sramoto narodu in veri. To ga peče. Zvija se na-vse mogoče načine in kliče na pomoč razne učenjake, proti ‘G. 8.’, Skubicu in proti meni Clevelandskemu “satanu”, ki ga ‘poživlja’ v boj.
Priprost delavec sem, ki nisem še nikdar šole odznotraj videl. —-Toda nazdravje! Fortuna mi je bila mila in sem se toliko izobrazil, da se čutim popolnoma kos maziljenim lažnikom okoli A. S., v vseh vprašanjih. Toda zdi se mi pod čast boriti se z bikom, ki ne pozna ne morale, ne človeške dostojnosti, z bilkom, ki z šarlatan-sko brezštidnostjo bode in brca okoli sebe in vsakega rojaka, ki slučajno ne trobi žnjirn. Boj ž njim prepuščam kakemu španskemu, dresiranemu “gladiatorju” biku, iz Katalonije, kajti e-dino tak je zmožen boriti se z njim.
Potem mi pripoveduje ta Ba-liov moralist, neko pikantno do-godbieo župnika Berceta, ter u-praša istega če pozna ženo J. Z. iz Šrje in s koan je prenočil v Ljubljani, ter zakaj je mož iste, dragi dan kupil “štrik”, da bi se obesil? Kar se tiče farskih dogod-bic, me te prokleto malo brigajo, kajti vsi »te jih polni kakor tren-ta utn, da delate veselje samemu luciferju. Značaji so izumrli in jih ni več. Sokrat je spil čašo strupa. Krist je umrl na križu. Giordano Bruno, Jan Hus, M. Gubec so zgoreli na grmadi. Gregorčič je umrl v največji bedi preganjam do smrti. Aškerc je vrgel torizuro pred noge škofu Napotniku, ker ni hotel lagati narodu.
Dalje se je Tone spravil na razne. učenjake, Ingerisola, Werner-ja, in druge, ter pravi, da znajo le to, kar so se naučili od družili in dostavlja:	“Toda kaj so ti
brezverci, profesorji z Clevelandskim satanom — proti edinemu (Mewlonu, temu krščanskemu globoko vernemu veljaku. Ta mož je sam nekaj izumil, ne pa naučil se od družili, česar Masaryk, Kreičij in dr. Lotrič, Clevelandski satan & Co., še danes ne razumejo. Kaj so vprašam, ti brezverci proti veleumom Koperniku, Keplerju in Galileju, ki so v znanstvu velikani, bogate in gorostasne izumi ji-vosti, in vendar so bili vsi verni kristjani”. Da Tone, priznati Yam moram, da smo prave ničle proti 'njim, le njihove nauke smo skušali proučiti, ter jih tolmačiti svojim rojakom:. Napoleon sam je rekel, ko ga je zapuščala sreč,a: “CKjaj sem jaz proti Alexandra Velikemu, ki se je zval sina Jupi-terjevega, on je zapovedoval človeškim dušam, jaz pa netoorem še umrljivim telesom ! ’ ’ Oprostite, če vprašam “veleučena” profesorja laždologije — in hudičeslovja Ja-
neza in Toneta, kaj sta pa onadva s svojimi možgani izumila, ali nam odkrila kaj no! v ega ? Morda kako resnico v mineralogiji, botaniki in zoologiji. Ali sta razm o tala kakšmo uganjko v matematiki, geologiji, patologiji in fizijologi-ji ; ali morata pokazati kak izum, v fiziki, kemiji, elektriki in astronomiji, imata li kakšno “skrivno razodetje?” Nič, prav nič nista iznašla dražega, kakor morda kako “copernico” ali komet — z kilkljo, na n ort h chicaš-kem ali pittsburghškem horizontu. (Nebesa, pekel, hudič in vice so že obstajali poprej.) Vidva samo premlevata stare židovske bajke za svoje “bravce”, 'ki so brez vsake zgodovinske podlage, največjega staroveškega židovskega 'sleparja Mojzesa, ki je baje štirideset let sleparil Izraelce po puščavi, ter jih pital z “čudeži” in mano. In to hočeta, da mi danes Vam yerjamemo?
Da Tone, verni so bili razni u-čenjalki in iznajditelji vseh strok, drugače niso bili nič znašli, nič odkrili, ter neustvarili tako velikih, nesmrtnih del. Toda vrag je, ko slepo verjeti niso hoteli v stare židovske hajke in rimskim Au-gustinom. Iskali so resnico toliko časa, da so jo našli. Kopernik ni hotel verjeti Ptolomeju i ne papežu, da je naša zemlja nepremična plošča, okrog koje hodi soln-ee in luna, ampak je dokazal da je podolgata krogla, ki se suče o-krog svoje osi. — In cerkev je njegov nauk preklela. Newton, Kepler in dragi, niso hoteli verjeti, da so zvezde le lučke, ki se prižigajo ob večerih v “božjo čast”. Dokazali so, da so zvezde ravno tako velikanski in še večji svetovi, kakor naša zemlja, ki se sučejo v vesoljnem vsemirju, na kojih življenje ni izključeno. Galilej Galileo, ni hotel verjeti, da je pod nami pekel in gori v zvezdah nebesa”. Izumil je oko (teleskop) s kojim je preiskal vesoljno vsemirje, Odkril nam še draga o-solnčja, še m/nogo lun okoli raznih svetov, ter premeril in izračunal neskončne daljave v vsemirju, (po kojih bosta. Tone in Ja' nez potovala po smrti miljarde miljard let in še ne bosta prišla niti do polarne zvezde), toda pekel in nčbesa je iskal zastonj. In papež ga je proglasil brezvercem, ter ga izročil “sv.” inkviziciji.
Verni so bili razni geologi, a-stronomi in fiziki, samo slepo verjeti niso hoteli, da je bog svet stvaril šele pred šesttisoč leti iz niči — Dokazali so nam, da se je naša zemlja, že pred več kot sto miljoni ločila od solnca, kot goreča masa ter postala samostojen planet. Ta čas so razdelili v razne dobe, v kojih so se vršile razne pe-rijode in naravni procesi, toliko časa, da je postalo pred več stoti-soč leti življenje na zemlji, brez božjega “lončarja”.
Da verni so bili fizijologi, kakor Pasteur, Hyrtl, Ranke in drugi. Toda verjeti niso hoteli rimskim sleparjem, da se pasja steklina zdravi z ključem — “sv. Belina”. Tudi niso verjeli, da se kronične in drage bolezni zdravijo z “čudeži” na raznih “božjih” potah, ali z kako ('Smolnikarjevo) liuško vodo, ampak so iskali naravnih zdravil, dokler jih niso našli.
In končno, kar je za Toneta in Janeza nepojmljivo, niti saim ‘božji sin’ Jezus Krist ni hotel verjeti, ne bogu svojemu očetu, ne Mojzesu, ne židovskim pismarjem in pismoukom. (učiteljem sv. pisma). Že kot dvanajst letni deček je debatiral s židovskimi učenimi verskimi teologi v tempeljnu, ter pobijal njihove zmote. Zastonj so se sklicevali pred njim na sv. pismo, zastonj na skrinjo zaveze, zastonj so mu trdili, da je prijel Mojzes vero od Jehova — njegovega očeta, ter da so Izraelci sklenili direktno zvezo z njim — Jehovom. Krist ni hotel verjeti, dokazal jim je temeljito njihove zmote. Učil je dragi božanstveni in vzvišeni nauk, ljubezni, bratstva in svobode, za kojega je moral tudi umreti in kojega budala okoli A. Slovenca še danes ne razumejo. Sapienti sat!
Demon Aihasver.
Broughton, Pa.
Zopet danes sem rastopi! črnila pri gorki peči, da je pripravljeno za pisanje. Toraj ni potreba nič o vremenu poročati, ker je dovolj povedano. — Mogoče bi radi znali kako smo pri nas pognali
pusta. Ah, zelo imenitno smo se imeli celi predpust seveda najlepši je bil zaključek, ko smo vlekli tisto stvar, ki marsikaikemu fantu pa tudi marsikaikemu dekletu vijoče prihaja, ko vidi, da se svet veseli na njihov račun. — Delo se je začelo nekaj ustavljati včasih kaikšen dan nič, dragi dan nič in tretji pa samo za par ure, ker primankuje železniških vozov za premog. — Veliko se dandanes govori, veliko se piše o svobodi o socializmu. Bodi mi toraj dovolje-da napišem tudi jaz par važ-
no
nih točk čitateljem v resen prev darek v postnih dneh. Veliko nas imamo izkušnje v stari domovini kako se godi. Ljudem ne dati prepotrebne izobrazbe, šole, ako se pa njim da, pa imajo zopet “duhovni gospodje” prvo in zadnjo besedo. Vlada jih podpira zato, ker ve, da bodo oni že skrbeli, da ljudstvo ostane neumno (po Kranjsko zabito), dokler jih bodo imeli ti “ptiči” v svojih rokah. Živina ne ve, da je močnejši od človeka; zato se mu pusti voditi od njega, ako bi pa imela razum bi se pa marsikdaj komu slaba godila. In ravno tako je z ljud" stvom. Vprašam Vas cenjeni čitatelji ali se v Ameriki kaj boljše godi? Nič! Prav nič! Na eni strani milijoni revnega delavstva, a na drugi kapitalisti, ki imajo pravico lenariti od zore do mraka in kupičiti milijone in milijone zlatih cekinov, ki se jih držijo kaplje naše delavske krvi, da jih veselo zapravljajo in vživajo vse sladkosti in predpravice tega sveta ? Premostiti se mora ta prepad med bogastvom in revščino, med brezdeljem in blagostanjem. In to ravno je vneboiipijoča krivica, ki mora s sveta! — Toda potolažimo se — vsaki dan smo bližje svojim ciljem, vsaki dan se svita bolj zora naznanjajoča nam novi dan sreče in zadovoljstva. — Vsaki dan dobiva Glas Svobode nove naročnike, da jih uči, prohuja iz spanja, in temo kolje, ter podaja v roke ključ, s katerim odprimo vrata boljše bodočnosti. I-ma seveda tudi nasprotnike, toda nič ne de, naprej po svoji začrtani poti ne oziraje se ne na desno ne na levo, naprej z geslom: Oq boja do zmage! — Pozdrav vsim čitateljem in čitateljicam ter sploh vsihn, ki se strinjamo v mišljenju.
Ivan Dolinar.
Ely, Minn.
Tudi jaz sem se predrznil vzeti si prostora za par vrstic, ako je Vaše volja g. urednik priobčiti jih v Vašem listu. Hočem namreč omeniti, da je tudi naša čitalnica na potu, neke vrste ljudem, ki blodijo po temi okrog in tako se je tudi pripetilo, da je eden teli ljudi zadel vanjo pod debelo krinko nazadnjaške teme:	Par
tednov je namreč minulo, od kar je obiskal našo naselbino neki debeloglavi rojak, pod imenom J. Klepec. Debeloglavi ni bil že samo od narave, ampak tembolj ker je nosil debelo farsko krinko. — Par naših Slovencev je prišlo z njim v dotiko, in tako tudi neki član slovenske čitalnice. Član seveda svobodomiselc, mu je razkazal našo čitalnico, gotovo nič slabega sluteč. Ko pa je rojak s farsko krinko dospel po temi svoje nazadnjaške poti v brlog prodajalcev hokus pokusa, je tam nekaj namazal v Joiletsko mazačo, s katero mažejo namestniki kri-stusovi, svoje podložne, kateri tavajo in blodijo po temi svoje nevednosti ; zastonj si prizadevaje priti na svetlo, namreč, da vsak inteligenten Slovenec ima večjo zbirko knjig na svojem domu kakor mi v naši čitalnici. Jas pa sem mnenja, da ako hi ta inteligenten Slovenec prečital vsaj eno četrtino knjig, katere imamo trni v naši čitalnici, bi gotovo ne hodil o-krog pod pretvezo, pomagati namestnikom kristusovim, strašiti nevedne ljudi s hudičem, ker prepričan sem kakor mora hiti tudi sam g. Klepee da je žel malo u-spelia, ako ga je sploh kaj? V svoji Joiletski mazači se je pritoževal, da je ljudstvo v naši naselbini mlačno, in da se je mnogo izpremenilo na Ely v desetih letih njegove odsotnosti. Bil je namreč (g. Klepee) v cerkvi pri sveti maši. in na njegovo veliko začudenje videl škoro polovico sedežev praznih. Tega si (g. KI.) ni mogel raztolmačiti, ker ob času njegovega bivanja na Ely, je bilo tu vse drugače. Jas pa si to prav lahko raztolmačim, in kakor bi na mo-
jem mestu vsak zavedni Slovenec, in sicer- na dva načina: prvič, ker se ljudstvo zaveda, drugič pa, ker je mogoče tukaj precej mlačnih katoličanov, kateri so iz ljubezni do bližnega, namreč do g. KJapca prepustili sedeie, boječ se da bi utegnilo primanjkovati prostora za tako gorečega katoličana, kakor je on. Zraven je pa še precej životen, mogoče tudi na stroške gorečih katoličanov. Pripomnil je tudi v svoji cunji za katero je tako brezuspešno agitiral, da gorje onim ki mlačijo ljudstvo. Jaz pa pravim, da blagor onim, ki bodre ljudstvo iz spanja nevednosti in teme. K sklepu še pripolmnim, da g. Klepec ni škodoval s svojim govejim pisanjem ne čitalnici, še manj pa kateremu nje članov, ako ravno je imel namen zato. Pozdravljam vse čitatelje tega lista, in ga toplo priporočam, da ne bode padla nanj kuga slabosti, kakor na Joiletsko cunjo, kateri razjeda zadnje mišice obstanka.
F. J. Član čitalnice.
Chisholm, Minu. Ravno pred nekaj tedni sem ■pripomnil nekaj delavskih črtic o fanatiški zagrizenosti, katere pa so nekega Johna Vesela tako zbodle, da se je zaletel v Kranjčev in Sojarjev žurnal in pokazal, kaj zna in kaj se je naučil v tej svobodni Ameriki. On nam kar iz svoje skušnje pove, kako postanemo bogati. Ko ga ne bi poznali, bi mu menda že še verjeli tako pa takemu napetežu, ki celo nasprotuje prekoristni napravi, kot je na primer Slovensko Zavetišče ni dosti za vrjeti.
Ta duhoborec se ponaša s svobodo. a tega pa ne zna kedo je bil svobodi najbolj nasproten, tega ne zna, da je v času civilne vojske papež in vsa rimska kat. duhovščina držala s Jugom, ki se je boril zato, da zamorci še nadalje rokujejo. Tudi tega ne zna, da ravno pred okoli 50 leti, je ta banda italijanska delovala na vse pretege, da umore svobodo in da še naprej cvete suženstvo. Menda tudi tega ne ve, da je bila cerkev še vedno in povsod in vsakdkrat proti duševni in mezdni svobodi. Da je svoboden se ima pač zahvaliti naprednemu duhu, ne pa katolicizmu, vendar on tega ne ve in najbrž tudi ne bo nikoli vedel.
Res so se razmere v zadnjih petih desetletjih znatno predrugačile, talko, da danes delavec res malo mezdne svobode vživa. Da je delavec pod kapitalistično komando, temu so krivi taki zakrknjeni petolizei, ki se ponašajo, da so svobodni, pa še ne vedo kaj je svoboda. Je pač velika razlika med duševno in mezdno svobodo in te razlike Janez ne pozna. Ko bi bil kak zaveden delavec, bi že imel toliko zdravega razuma, da bi znal razločevati svobodo od su-ženstva, kapitalizem od delavstva itd.
■Janez nauči se od kakega socijalista kaj je suženstvo v pravem pomenu besede in kaj je moderno suženstvo. Razloček je precej velik, vendar ne tako velik, da si ga ne bi mogel pameten človek razločiti.
Dal ti bom samo eno primer. Če mora radar delati 8 ali 9 ur na dan in nakoplje v teni času za $10.00 rude pa dobi zanjo samo dva ali tri dolarje in ko je že dosti nakopal, da ima delodajalec zaloge pobie in ga potem bos domov pošlje in mu reče: Ostani doma, dokler te pokličem, in v tem času mora rudar stradati, ravno tako njegova družina, in je na ta način privezan na svojega bosa za delo, ker dragega ne dobi in ko ga bos izstrada in malo spokori, tedaj ga pokliče: Janez pridi delat. a tistega prostora ti ne morem dati in ti da potem slabši prostor kjer moraš še enkrat trje garat za manjšo plačo, vidiš to je ene vrste mezdne sužnosti.
Če imaš kaj pameti, naroči se na delavske liste in odpri oči, o-pazuj v kateri žep piše Kranjčeva sapa in v katerega Sojarjeva kurja. Zapomni si, da kapitalisti in njihovi petolizei, to so farji, hočejo imeti nebesa na tem svetu, tebi jih pa obljubljajo na onem svetu. Kako to pride? Misli, misli, morda uganeš. Anton Mahne.
Očeta umoril. Tz Budimpešte po. ročajo:	Nedavno je tovarnarja
Roberta Sehoeberla ustrelil njegov 281etni, slaboumni in epileptični sin Jožef. Morilec je šel nato na cesto, kjer so ga aretirali.
Najstar«j$a slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj Jamči u pristnost In okusni izdelek naročenih potrobiti».
Pišite v svojem Jeziku za vzorce in cenik.
G. VOKOUN
1411 w. 18th St., Chica«.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-
nicadežnikov
in pip
Dobra Unijska Gostilna/1"
dobi
rrGÄST JOS. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorena za druitvena ln unijske seja. la druga dvorana sa koncerta, žanltva 1» zabava.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
aor. 19. Pleče.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolao zalogo
jesenske in zimske e
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Proetgorakin mrzel prigrizek vaak dan.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 12348 Bine Island Are. Chicago.
The Konrad Schreier Co.
Sheboygan Wi».
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
MIL STROVE!
(Sob* št*v 1009)
t33 WASHINGTON ST.	CHICAM, ILL
Til, IMh MAIM
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in ■ vŽitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vee to m 4tH v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicaga, OL
Telefon Canal 1439.
d. F. HALLER GOSTILNA
prve vrat«.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači inimportirani likerji.	Tel. Canal 800«.
2103 Blue Island Av. cor. 2!.St
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovać.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, 'td.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, lil.
Social Clnb Saloon
- Edina s ovensk «t ■- dka v mestu -
J, Klanchnek in J. Pnnprfiič
312 Garrison Ave.
lastnika in prolajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
f razno indrugo ^ V-».—
kranjsko.
Žrtev alkohola. 47 let starega fca|štt$a Janeza Juhanta pri Pod-Iben^Bta je njegov brat v pijanosti s tele» tako močno udaril po glavi, da so nevarno ranjenega Jame-ea morali prepeljati v dež. bolnišnice.
Najden vtopljenec. Dne 2. t. m. popoldne je opazil Ob Ljubljenki, in sicer pri izteku Borovnišče v Ljubljanico lovec K. gr. Ladhten-feeng ne daleč od nasprotnega o-bref^ja sumljivo stvar, ki jo je nesla voda. Poslal je ponijo psa, ki je šel takoj v vodo, toda ko je prišel do omenjene stvari, je začel pes lajati in je ni hotel prijeti. Medtem je lovec spoznal, da mora biti kak vtopljenec in je tekel do Podpeči, kjer je dobil čolnarja Tineta Boha. Boh je potegnil truplo na «uho, in to z veliko težavo. Kdo je ▼topljenec se ne ve, ker je truplo že tako segnito, da ga je nemogoče spoznati. Truplo je moralo biti že dolgo časa v vodi. Mogoče je, da je vtopljenec vajenec trgovca Rainerja, ki ga pogrešajo že 7 ted-
Morilec alkohol. Na pustno nedeljo je eden Gorjančevih sinov iz Predoselj pri Kranju zabodel svojega brata a nožem. Oba sta bila strastna alkoholika.
Surov sin. Posestnik Janez Turk v Erzelju sovraži svojega 831etne-ga' očeta in 631etno mater, in sicer zato, ker mu zaradi starosti ne moreta več pri delu pomagati; mater pa še posebno zato, ker mu ne pusti, da bi se oženil. Prišel je nekega večera pijan domov, ter jel v prepiru svojo mater daviti in tepsti, nato je še očeta pahnil, da je padel. Turk pravi, da je to storil v nejevolji, ker je čisto sam nase navezan in nima nikogar, da bi mu skuhal jed. Kaznovan je bil na 14 dni ječe.
Makole. Redki lovski plen. Dne 30. jan. 1913 je padel v občinskem lovu Sv. Ana, župnija Makole, že okoli 10 let zasledovan divji prašič, zadet od. več krogel. Zadnjo smrtno rano mu je poslal najemnik tega lova g. Hajšek Matija sam. Starec, kosmat kakor medved je ob sprednjih nogah 1 m visok in 180 cm dolg (brez repa) ter tehta 180 kg. Predlansko jesen se je ta prašič pridružil domačim svinjam .posestnika Frliča pri Sv. A-ni, katere so bile v gozdu na Kostanjevi paši. Kot “Gardeherr” je spremil svoje ljubice do njih doma in kavalirsko čakal blizu hleva. Frlič, lovec, mu pošlje v plačilo zajčjo smrt, kar pa prašiču ni nič škodovalo. Nasledki njegovega občevanja z dom. svinjami pa so se le pokazali. Dva domači sviti ji sta povrgli lansko spomlad po C in 8 krasnih, povsem divjim mladičem podobnih praset, katera so bila kaj živahna in videti pra\ zdrava. Le škoda, da se ta regeneracija ni obdržala na pleme, ampak se prodala nekemu gostilničarju v Mariboru v reklamo njegove gostilne. To je znabiti zadnji divji ščetinar, ki je zašel v naše že dokaj izredčene gozdove.
PRIMORSKO.
Ljubezniv sin. Z revolverjem je hotel ustreliti mater 171etni brezposelni fant v Trstu in sicer zato, ker ga je mati karala in mu ni hotela dati denarja. Nasilneža so sosedje na materin klic zvezali in izročili policiji.
Prijtelj je ustrelil prijatelja. Iz
Gorice poročajo: Dne 5. t. m. oh 1. zjutraj je v ulici Barsoni ustrelil Mihael Marega delavca Antona ¡Pertota s tremi streli iz samokresa. Do polnoči sta Marega in Pertot ■kupaj pila na Maregovem stanovanju. Po odhodu Pertota je Marega pričel streljati iz samokresa »kozi oikno. Na klic žene Elize je prišel na pomoč Pertot. Marega je odprl vrata in ustrelil v prsi Pertota, da je kmalu nato izdihnil. — Marega so aretirali, Pertota so pa prepeljali v mrtvašnico.
Nesreča na tržaškem kolodvoru. Pri premikanju je padel 301etni delavec P. Grilli pod voz, ki mu je zdrobil oprsje. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico.
Težka telesna poškodba na pustni torek. V neki gostilni v ulici
¡Silvio Pellico je ’bilo na pustni torek več železničarjev. Pili so vino in govorili. Je moral biti že hud pogovor, da je neki kurjač zagrabil za polliterbko steklenico ter jo zagnal v glavo svojemu tovarišu Jakobu Sattlerju. Ta je padel pod mizo. Prenesli so ga na njegovo stanovanje. Kurjač je bil aretiram, zasliSan in potem puščen na svobodo.
ŠTAJERSKO.
Med svatbo je zblaznel. Iz Brežic poročajo, da je bila 29. jan. v gostilni v Kapelah svatba, na kateri je bil tudi posestnikov sin Anton Sepec iz Rakovca za godca. — Med gostijo pa je Sepec naenkrat planil iz sobe na cesto, kjer se je popolnoma slekel, vpregel konja v voz. zajezdil konja in jahal čisto nag pred gostilno gor in dol. Sepec je 'bil zblaznel in z največjini trudom so ga spravili s konja.
Pazite na otroke! Iz Slovenj-gradea poročajo: Na svečnico je bil dveletni posestnikov sinček Fr. Marzek v Podgorju nekaj trenot-:kov brez nadzorstva. V kuhinji je bila steklenica z oetovo kislina 0-trok je pil iz steklenice, takoj nato pa strašno zavpil in se zgrudil Čeprav so fantiča takoj prepeljali v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli več pomagati. V groznih bolečinah je otrok še isti dan umrl.
KOROŠKO.
Smrtna nezgoda. Dne 1. t. m. je
vozil 321etni posestnik Pirovec iz Goric v občini Žitaraves za najemnika Antona Lesjaka v Globas niči opravo za gostilno. Popoldne je prišel v gostilno in zahteval četrt vina. Ker Lesjak še ni imel vina pripravljenega, je šel Pirovee v vežo, kjer je stal sod s 100 litri vina ter zavalil ta sod sam po stopnicah v 2 in pol metra globoko klet. Pri tem pa mu je spodrsnilo in sod je šel čez njega. Pirovee se je kljub temu še pobral in prišel do prve stopnice, kjer pa je moral sesti. Anton in Fran Lesjak sta ga peljala v kuhinjo, ko pa so mu dali piti vode, mu je pritekla kri skozi nos in ušesa. Umrl je, preden je prišla zdravniška pomoč, v par minutah.
Smrtna nezgoda na železnici. Iz Riharjeve vasi poročajo: Dne 2. t. m. zvečer se je zgodila na naši postaji strahotna nezgoda. Ko je zapuščal osobni vlak št. 416 postajo, je hotelo 251etno dekle še izstopiti. Pri tem. pa je padla pod kolesa, ki so ji zdrobila spodnji del telesa. S tovornim vlakom št. 453 so nezavestno dekle prepeljali v Celovec, kjer je ob 10. zvečer v or-dinaeijski sobi na južnem kolodvoru umrla. Ime dekletovo še ni znano. Baje je šivilja iz velikov-ške okolice.
Glavni urad : 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y.
Podružnica : 6104 St. Clair Ave CLEVELAND, O.
Pošilja
Prodaja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče
ne more tožiti o kaki izgubi
IHBH
Samomor. Iz Celja poročajo: Dne 5. t. m. zvečer se je tukaj u-strelil bivši trgovec v Ljubljani ADton Bohinski. Pravzaprav se pisal Bovha. Pred kratkim je, prestopil k protestantizmu ter si svojo ime spremenil. V enem izmed pisem, katere je pred smrtjo pisal, zahteva, da se mora na protestan-tovskem pokopališču pokopati. Pustil je za nekatere osebe zelo kouv promitujoče pismo, katero je vzela sodnija.
Mlad požigalec. Iz Ljutomera poročajo : V okolici Ljutomera so bili v zaci n;,ih treh letih silno pogosti požigi. Od leta 1909 je v ljutomerskem okraju pogorelo 100 kmečkih posestev. Letos 9. jan je pogorelo Tereziji Cvetko vse njeno posestvo in 30. jan. pa posestniku Jožefu Jurinecu v Verkovcih Po dolgem iskanju se je posrečilo orožnikom, da so izsledili požigalca in sicer je požigalec desetinipol-letni deček Alozij Rep iz Prelogov. Na vprašanje, zakaj da je zažgal, je odgovoril: “Ker mije ravno prišlo na misel.” Deček je duševno popolnoma zdrav in za svoja leta telesno zelo razvit. Navadno se je potepal okolo, delo in šola ga ni mikalo. Ko so ga aretirali, je legel na tla, bil okolo sebe in grizel orožnika v roke. Oddali so ga okrajnemu sodišču v Ljutomeru. —
Otrok je zgorel. Iz Ljubna poročajo : Dne 7. t. m. dopoldne je bila sedemletna hčerka lovca Oberau-erja sama v kuhinji. Oče in mati sta rezala slamo na podu. Dekletce je najbrtže prišlo preblizu ognjišča, ker se ji je vnela obleka. V hipu je bil ves otrok v plamenu. lSletni deček, ki je videl gorečega otroka, je hitro obvestil starše, ki so sicer takoj prihiteli, a žal že prepozno. Otrok je bil tako močno opečen, da je v soboto ob 3. popoldne umrl.
Cigareta je povzročila smrt. —
Dne 2. t. m. je prišel v Gradcu delavec Karol Painsi vinjen domov. Vlegel se je v posteljo ter kadil v postelji cigareto. S prižgano cigareto v ustih je zaspal. Cigareta je padla na posteljo in vnela odeje. Kmalo je bila postelja v plamenu, pa tudi ostala oprava. Ko je prišla rešilna družba, je bil Painsi že mrtev.
Brat v kletki. V vasi Selišče pri Ljutomeru so gospodarili trije bratje Verbnjak in njihova sestra. Starejšega, okolo 40 let starega brata ljudje že nekaj časa niso videli. Orožništvo je zaradi tega izvršilo preiskavo. Orožniki so na šli starejšega brata v praznem, mrzlem hlevu v kletki, ki je bita en meter široka, dva metra dolga in dva metra visoka in oibita z deskami. Revež je imel na sebi samo sra jco in hlače ter je imel tudi več ran. Bil je tako onemogel, da ni mogel več govoriti in je kmalu nato umrl. Bratje in sestra so brata tako mučili, da bi se ga iznebili in se polastili njegove dedščine.
RAZNO.
Nezgodno zavarovanje rudarjev in vlada. V enem samem premogovnem rovn, v Eleonorinem rovu v dulnovskih premogovnikih na severnem Češkem so se v enem tednu zgodile sledeče nesreče: 23. jan. je zašel rudar med dva “hunta” in se nevarno poškodoval. Naslednji dan so morali delavci na prostor, kjer je bil strop že prej predrt in je padalo skozi žareče oglje; ko so dospeli na nevarni prostor, jih je silna eksplozija vrgla po tleh. Štirje rudarji so umrli vsled poškodb. Tri dni nato je padel v tem rovu rudarju na glavo težak kos premoga in ga nevarno ranil. Tisti dan si je en delavec zlomil nogo in so ga prepeljali v bolnico. Torej v enem sa-, mem rovu in v enem samem tednu štirje mrličj in trije ranjenci! A še vedno nimajo rudarji nezgodnega zavarovanja! Pohabljenci in njih vdove so navezani na tisto piškavo beračijo, ki jim jo dajejo bankrotne bratovske skladnice! — i Mlada pa trdovratno štrajka in ne vloži predloge o rudarskem nezgodnem zavarovanju, ki jo je že davno obljubila.
Kulturna slika iz XX. veka. —
(Dopis iz Skaručine.) Pod tem naslovom je “Zarja” v 476. številki pribila slučaj pobožne čudodelke Staretove Ivane iz Repenj. Sedaj je ta “nadnatorna” prikazen zopet v vodiškem župnišču, kjer dela po trikrat na teden (ob nedeljah, sredah in petkih) pred zbranim pobožnim občinstvom “čudeže”. Pobožnjaki iz bližnje in oddaljenejše okolice hodijo sem zijala prodajati in gledat zamaknjeno “Johano”, ki prerokuje, koliko časa se bodo duše pred leti umrlih oseb še cvrle v vicah in podobne oslarije. Kedar je v ekstazi, ji priteče tudi nekaj krvi (!), ki jo trcijalke z robcem brišejo in jemljo s seboj kot svet spominek. Opravičeno se Čudi tukajšnje prebivalstvo, v kolikor ga misli z lastno glavo, da oblasti mirno gledajo to škandalozno sleparijo, ki se godi pod zaščito vodiškega faj-moštra. če je Staretova umobolna, naj jo oddado v zdravilišče na Studenec, ker take ekstatične produkcije njeno živčevje gotovo še bolj uničujejo, ako pa je .zdrava in ljudstvo vede in hote slepari, naj jo pošljejo v Begunje! Dolžnost politične gošposke je, da napravi temu škandalu konec. Končno pa vprašamo tudi ljubljanskega škofa, ali vodički župnik z njegovo vednostjo ali celo z njegovim dovoljenjem prireja ljudstvo begajoče čudežne burke?
“Zarja”.
Zaradi tintnika. V Trehieu na Moravskem je umoril učenec trgovske šole Bene svojega tovariša Vejpušteka, s katerim sta stanovala v eni sobi. Sprla sta se zaradi tintnika. Bene je v prepiru1 vzel nož in zabodel tovariša v srce. — Vejpuštek je bil takoj mrtev. *
gM

I Ovirano delovanje
iilWüiWMipii'iiyi iii " i i
99.
i
I
:
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučaiih, kjer sc prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trincrjevo ameriško zdravilno greako yiiio.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
S
S
%
!
JOSEPH TEIKHB'S
□ F
ÍER Vil1
REGISTERED
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo, Isto bo;
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
S
8
m
I
i
l
9
f
I
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih, pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
i
i
$•••• mmmmmm mHmwtMt
KNJIŽIC
C
MOŽEM
Pove kako zamorete ozdraviti doma.
Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico.
Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo pfofitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moei, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, kije dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno potrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji najdete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju.
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES.
S tem, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napratn nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokler niso naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku» tako da nihče ne ve kaj je notri. 1
g*!
ZASTONJ
DR. JOS. LISTER & C0.. AUS. 801. 208 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL.
Gospodje:—Pošljite čimprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške, vam glede kakšnih stroškov.
Ime...................................................................
Razume se, da s tem jaz nisem niti male ofevezar naorair
Naslov .
REGISTER JOKELNA KRTAČE.
(Na psten dan. Mnda ga ne j bul j važnega in bul j odgovornga mesta n javnost al pa za plotom, ko je kale gspodarsk urejnik al pa domače rečen ižurnalsk inštruh-tar. Un dan na pepelnica sem bran kaku se je nekak inteligentn urednik razkoračil in polasau vse ta ostale urednike, ki pušja s pošten zasluženem dinarjem plačene cigarete in premišlujeja kaku bi veir sprani kaka prav pastirska al zarobljena beseda. U enrnu engliš Mat sem pa vidu zapisan, da je nek eifut obljubu $10,000 lameri-kanisk žužemlbereanom, če ustanov j a žurnal isti 2 n a šola. Jas bi priporočati, dob šu tist gaspud u-rejnik v tista šola za inštrulitar-ja; ee rab pa kakšen eajgnes pa se naj zaleti k velkmestnem župnik v Čikag, on mu bo že vse sfik-sau in ga tud priporočil.
Dons zjutraj sem dobiu telegraf, de buda imel v Springfield velka slavnost, svet misjon. Na telegraf sem vidu zapisan, da boja na tem misjon delal čudeže. — Pršu bo misjonart gaspud iz vel-ke Čikage, ki bo prinesu seboj vsake sorte ooprnije, zasturjenja in pananja. Majnarsk gaspud faj-moštr so že vse pripraul, da ne hoda eoprnije zmrznile. Na enmu lconc tempi a imaja velka boksna, ki ima na vrh lukna, kamor mora vsak vrč nekaj cvenka, na drug stran imaja peč, ker se boje, da ne bi eoprnije zmrzni e če neb ke-vil, na trekem konc je velka kišta, kjer buda gaspod misjonar šno-fal česnev duh zastarelh in pobožnih trejalk in odvezoval zavozlane kozle starih klepetač. Tud v farovž se že popravljajo. Kaku fleten diši iz kuhje! Same pisance pečeja, torte delaja, mežnar pa hod od salona do salona in fehta črn demand. Pa tud če mu kdu ponudi bokso šamipanea ga vzeme in nese u kevder, ker gaspuda mi-sjonarja se mora pogostit, ker dr-gač ne bo nobenih copmij. Ka-ttolšk ldje se že naprej veselija tga mdsjona, rauno talku kekor -so se rdeekar veselil Kristana, ka-terga so denunciral, da je en ar-liist in da bo držali arhistična mi-tenga. Pa to ni blo nič res zatu, ker so siti majorji povedal, da Kristan je salm sošjalist in potem je šu siti major in šerif in vse to-pelcifre na atomobil in se peljal nazaj od kamni* so prši, shod so vseen imel, čeprav ni blu gaspud fajmoštr povolj.
V Špringfild so naš rojak večinama rdeokarji in iker se gaspud boje, da neb vsi faran pristopi k sošjalist 'klub so pozval čkaškega misjonarja, da pride dol in pohrusta use sošjaliste in taku reši faro. Res ta misjonar je velik člouik na duš in možjanih. On bb vam povejđu kalku krvava je rrrr- rrrr- voliišija, on vas bo use zapanau, da boste zgledal zelen nainest rdeč. Povejdu vam bo kaj in kaka je duša, kje so nebesa, peku in vica, namakan bo antiluci. terja in vas žjim strašu, de boste bolj metal tolarčke v tista velka boksna, potem pa boste ponižn šli prot oni velikanšk kišt. kjer vas bo pod nos pošnofou, da se prepriča če'ste še sošjalist al ste vern katolik in ponižen hlapec maju barona. Kaku bo predge držan boli n že še poročau ko pridem na fist platelc v legištru.
Zdej sem se pa spominu ene primere, o kater se m je sanjal pretekla noč. Ko sem se Zb udu sm preč namalu slika na stena, potem Srn pa vzeu pomograf instrument in sm jo natisnil na ta list.
Sanjal se mi je, da je pršu v Vaukn misjonart en jezavitovsk pater tani iz Najorka. U farovž so ga pital s sammi štruklji, ker vau-kenčani niso več taku zabit, deb nosil piške v farovž. Gaspud jeza-vit je vsak dan predgau praznim stenalm, ker ga ni hotu noben poslušat ker je preveč štrukle hvalu. Zato se je sam naveličau tega sitoga dela pa je šu na sprehod in ko je pršu ven na farme pa je srečo enga ovna. ki je blejao kot
bi biu nor. Gaspud jezavit pa so prestregel baeika in mu začel pre-dgat. Rekel so: “Kir me dben ka-lanouc noče poslušat bom pa ^ga-vuru teb. Ti me pa moraš poslušat, persnet!” Kaka predga mu je napravu ne vem, ker sem se ravno u tistem hip zbudu.
Al buda v Šprinfild raun taku napravi? Moje saje se rade ures-nieja. Deb se le.
MOJE POPOTOVANJE.
Kakor zadnje poletje po jugozapadu in prejšnje po zapadu in severozapadiu, podal sem se 15. okt. m. 1. na vzhod. Vlsedel sem se v vlak Michigan Central železnice in se odpeljal proti mestu De troit.
Sedel sem pri odprtem oknu in zamišljen zrl v toplo jesensko na ravo, jo občudoval ter štel enakomerno odmevanje koles in si pri .tem mislil, kako je vse to mogoče. Še ne dolgo, ko je bilo vse zeleno, sedaj že rmeno, kako narava beži nazaj, vlak pa naprej z enakomernim odmevanjem koles tatata, tatata, tatata in — zaspal sem.
Ko 'sem .se prebudil, bil sem v Detroit ter izstopil. Obiskal nekaj rojakov na severni strani mesta in par na vzhodni strani, ker so raztreseni eni tn drugi tam. Slovencev pa mora biti tam okoli 150, delajo po največ, kot drugod v tovarnah in automobilnib delavnicah. Pravili so mi, da je mesto lepo in čedno, a jaz si ga nisem i-mel časa ogledati, ampak se zopet podal v vlak in se odpeljal v Eliry-jo in od tam s karo v Lorain. Vsta vil sem se v gostilni pri Justinu, kjer sem ostal par dni in obiskal mlailone vse ondotne rojake, najbolj pa sem bil zavzet pri obisku go stilničarja g. Svete, ko mi je pokazal klet in zalogo vina v njem -— kapljica pa taika-
Iz Lorain sem se istotako odpeljal s karo v Cleveland, kjer so skoraj povsod, kamor sem prišel, prešali. Slovenci v 'Clevelandu so-sebno gostilničarji pridelajo veliko vina. Drugače pa je bilo tudi v Clevelandu v onem času, kot drugod — vse bolj pusto in prazno. Agitiral sem; hodil od hiše do hiše, od gostilne do gostilne in še celo gledališča sem posečal; kaj sem pa hotel ?! V vsako luknjo sem vtaknil svoj nos, kot bi česa iskal, le večeri so bili nekoliko bolj kratkočasni, bolj živahno pa je bilo koncem tedna, ko so prišli slovenski listina baro. Slišale so se debate in vsestranska kritika čez ta ali oni list in pri vsaki taki priliki je bila zopet razprava o S. N. P. Jednotni konvenciji na površju, ki je še bolj razvnemala že i-tak razburjene duhove. Čuda ni torej, da sem se v takem razmerju naveličal tudi Clevelanda; želel sem prijateljem lahko noč, oni meni srečno pot in hajdi zopet naprej.
Odšel sem v Collimvood in od tam v Barberton, kjer sem se seznanil z našim zastopnikom g. Balantom. Od tam sem šel na Brewster in od tam v East Palestine od tam pa v Youngstown. Mesto je na čednem prostoru, ima čedno zidane hiše, a v njem ni prijetno. V grabnu ob vodi od mesta Warren skoz Nile^, Girard. Youngstown pa do New Castle, Pa. so same tovarne, po večini topilnice in livarne, od katerih smrtonosni dim puha na vse strani. Najbolj prizadeto mesto je Youngstown, katerega ulice spričujejo to; na Franklin ave., kjer se nahaja tudi edina slovenska gostilna g. Ki-kelj-na, je semtertje na čevelj debelo blato in prah. Na tej ulici, ki je dolga in široka, vidiš vse narode in nošo celega sveta. Včasih sem se Vstavil in si ogledoval kroj, kakršnega nisem videl še svoj živ dan.
'Od tu sem obiskal rojake v Girard na eni, Lowellville na drugi strani mesta ter Bessemer, Pa. in se zopet vrnil v Youngstown; in ko sem se že vsega tam naveličal podal sem se s karo v Sharon, kijeir sem ostal čez noč in obiskal .Slovence, in od tam sem se podal v Pittsburgh, Pa., kamor sem dospel 12. nov. m. 1. Do tu sem potoval hitro, meneč, da se bom že tu odpočil. Po dolgem iskanju stanovanja, sem se naposled vendar vstanovil in ko sem se odpočil, pokrepčal, preoblekel in očistil,
podal sem se na pot po Pennsyl-vaniji, a Pittsburgh mi je služil za glavno shajališče.
Rekel sean, da sam se podal na pot in to enkrat na to, enkrat na ono stran. Obiskal pa sem naselbine v Allegheny, Washington, Indiana, Cambria, Somerset, Fayette in Westmoreland okrajih. Poslednji je našim čitateljem širom A-metriike še najbolj znan, ker tam se je vršila za delavce pred par leti ona usodepolna borba med njimi in kapitalom, kateremu načeluje Mr. Bear, lastnik vsih on-do'tnih premogovnikov po imenu “Westmoreland Coal Co.” Pravili so mi, da je imel v zadnjem štrajku Mr. Bear, nad pet milijonov dolarjev škode; moral je torej imeti zelo važen vzrok, ko se je tako trdovratno branil pripo-znati unijo ter raje žrtvoval toliko bogastvo ; gotovo pa je, da se po štrajku delavci bolj svobodno gibljejo. ¡So pa tudi naselbine, od koder s'o naši rojaki popolnoma izginili, ker radi štrajka tam dela ne dobiljo več. N. pr. Rilton, kj,er je bila lepa slovenska naselbina in lepo razvijajoče se društvo, sedaj jih tam ni več, njih prostore r.o zavzeli “'Rusnjaki”. V Lowber pa družba računa 25c od vsakega sodčka pive, ki se tam delavcem proda; torej $1 od barelna, to je neke vrste desetina. Tudi v tako zvanih “pktek-me” kompanijskih prodajalnah nadomestujejo izgubo štrajka, in sicer na tak sramoten način, da je prišlo do kongresne preiskave. Pri premogu je pa še vedno kot je bilo ; ee premogar nakoplje tri tone premoga, mn zapišejo le eno tono k dobrem, in pritožiti se revež nima kam.
iPo enotedenskem odpoeitku v Pittsburgh, sem se podal na Manor in Westmoreland City, kjer sem obiskal zastopnika Fr. Dem-sharja. Obiskala sva rojake v A-damsburg; in od tam sem se podal v Claridge, ter se nastanil pri zastopniku A. Praček. Vsa hvala njemu in njegovi g. soprogi. Od tu sem jo mahnil proti Greensbur-gu, glavnem mestu Westmoreland okraja, 'kjer sem se seznanil s Fr. Mat kotom, natakarjem v Key Stone Hotelu. V okolici. Greens-burga, sem se mudil cel teden, na to sem se podal nazaj v Pittsburg, in po odložitvi grehov, pa zopet naprej v Baggaley, Whitney, Ligo-nier in Johnstown. V Johnstown sem ostal tri dni, nato pa se preselil na Franklin in nastanil pri A. Vidrihu, kjer sem ostal en teden. Od tu sem Obiskal ne le rojake v Johnstown in Connemaugli, temveč vso okolico na okolu in o-koliu. Obiskal sem tudi tajniški u-rad S. D. P. Zveze in blagajnika g. Pajka. Oba gg. tajnik W. Siter in blagajnik J. Pajk, sta zelo prijazna in rodoljubna rojaka. Mesto Johnstown, Cambria Conemaugh, Franklin, Cooperdale in Moxham, je takorekoč eno in isto ; leži v obsežni globini med gorovjem in se zelo daleč razteza od enega do drugega konca. Od tod več okrajev in kolikor več okrajev toliko več imen. Sicer pa imajo v Conemaugh, lastno pošto in menda tudi na Moxham, kjer živijo kapitalisti. Ob vodi med Johnstown in Coneinaiugh se nahajajo velikanske jeklarne, od tod dim, ki vedno gospodari nad Conemaugh in Franklinom, katere dve naselbini deli le umazana voda v strugi.
Naveličal sem se teh zakajenih prostorov ter se podal v sveži zrak na planine. Na planine, na planine ... po ostalih naselbinah Cambria okraja Llovdell, Onna-Jinda in 'Dunlo, potem skoz Somerset okraj, Ralphton, Garrett, Oasselmán in Roekwood, kjer sem se seznanil z g. L, Kveder, bratom pisateljice Zofke Kveder-Jelov-šek. Oíd tu sem se podal zopet v-Pittsburgh, in po par dnevnem odmoru, šel sem na Export, in od taJm skoz Rilton na Darragh. Vstavil sem se pri Joe Hauptman, tajniku S. D. P. in P. Družbe. Drugi dan sva obiskala rojake v Arona in Ilerminie No. 2 ; tretji dan sem se podal na Hermini e No. 1 in od talm skoz Lowlber na West Newton ozir. Collinsburg, kjer naši rojaki živijo. Nastanil sem se pri rojaku in zastopniku Bartol Vertačniku, kjer sem ostal čez božične praznike. Po praznikih sem šel na. Fitz Henry in od tam na Wiok-
haven, kjer sem z rojakom Joe Lenčekom obiskal Slovence tudi v Smithon in Wbitset. Nato sem se v največjem dežju podal na tako-imenovano “KUkurieno ”. To je Fayette 'County, z glavnim mestom Uniontown, ki je zelo lepo mestece, odkoder vozijo kare na vse strani ipo deželi. ¡Slovenskih naselbin je tam okolu veliko, premog pa, kar ga tam nakopa.)o, žgejo vsega za “koks”. O uniji v tem okraju ni ne duha ne sluha; in naši rojaki tam so takšni, kot nikjer drugod. Njim je le za ‘ kek’ pive in zopet, za pivo. Po dvotedenskem bivanju okoli Union-town sem šel zopet naprej skoz Oharleroy in Monongahela na Ma. rianno. Oh, ¡pa ka'kp vreme, kaika pota in koliko blato ! Z zastopnikom Čebaškom sva krvavi pot po naselbini potila in vesel sem bil, ko sem odhajal; reči pa moram, da spada naselbina Marianna med prve ondotne naselbine bodi si po delu aili mišljenju. Pri premogar-ski družbi v Marianna pa sem videl najboljše varnostne naprave za delavce izmed vseh, kar sem jih tara okoli videl, ali bolje rečeno, katerih nisem nikjer videl. To je od zunaj. Veliko trinadstropno poslopje služi v razne svrhe, ka kor tudi kopališča za delavce in menjavo oblek ; potem vhod v rov je drugi oil onega, po katerem spravljajo premog na površje. Tudi delavske hiše so od drugih po drugih naselbinah bolj sanitarne in vse zidane, medtem ko so po drugod lesene in še to zelo slabo “ šklanfane ”. 'Misliti si mora mo. da so te prenmogarske našel bine po IPemisy Ivani ji zelo enostavne. Šoht, strojna lopa, ‘pluck me’ prodajalna in ducat ali več delavskih bajt, kar vse spada družbi. Pošta se navadno in povsod nahaja v prodajalni in to je vse In naši ljudje v takih razmerah zelo dobro napredujejo in se zavedajo, kot nikjer drugod. Iz Marianne sem se podal zopet v Pittsburgh, in iz Pittsburgha na Meadow Land's, Houston in Ca nonsiburg, kjer sem se seznanil 5 zastopnikom Blažom Godec in njegovo g. soprogo. Mr. Godec me je potem spremil na Broughton in Willock, kar sem že v zadnjem spisu omenil. Od tam sem se .podal na Haekett in od tam nazaj v Pittsburgh. Nato sem se podal skoz Bridgeville na Sygan, Morgan, Cuddy in Bishop pa zopet naizaj na Sygan. Drugi dan sva jo z Frank Miklavčičem peš čez hrib mahnila na Burdine, od tam sem se odpeljal na Carnegie in od tam na McDonald, Primrose in Midway, kjer sem se srečal s g. Stru-peik-om, ki me je spremil do vsih ondotnih rojakov. Od tam sem se vrnil v Pittsburgh in iz Pittsburgha jia Moon Run, od tam na Imperial in Cliff Mine, pa zopet v Pittsburgh, nato v Ambridge, A-liquippa in nazaj. Nameraval sem obiskati še Braddoek, Trestle in Universal, toda ker je pričelo zopet deževati, sem se tudi jaz naveličal in jo 15. feb. odkuril proti domu A" Chicago. Konec prih.
Velika bitka.
Največje bitke, ki so se še ke-daj bile so tiste, katere moramo bojevati sami s seboj in je le malo oseb, ki pridejo iz tega boja kot zmagovalci. Precej železne a* olj e vzame in samozatajevanje je potrebno, da se uspešno ubranimo poželjivemu apetitu. Vedno bijemo boj med strastjo in zdravim razumom Če zdrava pamet zmaga, bo si človek ohranil življenje in zdravje in a* mnogih slučajih tudi svojo čast. Zdrava palmet nam bo prepovedala pokvariti naš želodec, oslabeti naše živce, in nam zapovedala kedaj naj rabimo pravilna zdravila. Če so človeški prebavni organi iz reda, če so njegovi živci slabi, kri slaba, naj takoj rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo bo sčistilo telo in ga ohranilo čisto, bo pomoglo prebavi, bo ojačilo sistem. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 133.3 — 1330 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Rabite Trinerjev Liniment za odstranjenje bolečin iz mišic in členoA*.
(Advertisement.)
BERNARDOVA VIHARNA
> v v T v	<rr? » nt v	? »ttti
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta: flRf. ffilanebe Gbampagne.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, DL
STALNO OKREVANJE
MožjeozdravljenivSdneh S®
BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na VaricoceH, Strucfcuri; dalj« ozdra. rtm nalerljlvo zastrupljeni«, živčno nezmožnost, vodenico to bolezni tičoSb-U se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš. o zdramili p.j drugih zdravnikih. Moja IS letna praks-- vam je na razpolago in jamči pop dno otdravljenje. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za nenapet ..........
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
.GUBA NAGONA, BOLEZ-'IVLEDICAHIN JETRIH
zdravim hitro za stalno ln tajno. Živčen« onemoglosti, eJaboet, na. por, zastrupljeoje la zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchltla, srčne bolezni to pljučne zdravim po moji najno-vejšl metodi.
lhmt zut«l	Preiskovanj, „st.sj.
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprto od 8 zjutraj do Szvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 pop.
zdravljenje ni treba plačati)
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
In veeh drugih kožnih bolezni, kakor prtšče, hiclje, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju ln druge organske bolezni zdravim za SPECIJALIST za stalno.
MOŠKE IN ŽENSKE.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage.
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .’r--'-«* wvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 42S0.
H
Ylnal
Rojaki po Ameriki sosebno pa slovenski gostilničarji ki kupujejo od mene doma izdelana vina, «e gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim tojakom in gostilni čarjem priporočani za obila naročila.
MRS. FRANCES LAUSCHE
L
6121 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO

» Pijte najboljše piro
n
n
¡s
»
^ Peter Schoenhofen Brewingniu a
PHONE: CANAL 9	CHICAGO,ILL. M
SLOVENEC, star 30 let, neožen-jen, knjigovodja, zmožen več jezikov, išče primerne službe. Najbolj ga veseli lesna trgovina. Vajen je vseh del. Spričevala o njegovem delovanju so na razpolago. Več se izve pri uredništvu Gl. SVobode.	3.14
HranidereM Imel boš jutri!
Prični še to večer!
44 polletno izplačevanje obresti na hranilnih vlogah. Obresti bodo kreditirane 1. januarja, in bodo izplačljive ali pa pripisane glavnici gori omenjenega dne.
Nove hranilne vloge, ki pridejo do j 5. januarja nesejo obresti od 1. januarja naprej.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.	'
Odprto v sobotah večer ob 6 do 8 ure. — Gotovina nad pol
milijona.