MSariboffltl Po5tn!n» pTačans v e pa pred stražnikom pojavila v nedeljo malo predpustno zabavo z gledališko igro »V predpustni noči«, ki je v vsakem oziru nad vse pričakovanje lepo uspela. Hvala učiteljstvu za trud in požrtvovalnost, tamburaške-mu odseku »Zvona« pa za sodelovanje. Nabito polna dvorana je pričala, kako se roditelji zanimajo za napredek svoje dece! — III. Jugoslovenski pleS v Mariboru. Tukajšnji odbor podružnice Jugoslo-venske Matice je priredil tudi letos svoj že tradicijonalni ples, ali bolje rečeno narodno zabavo v prid našim zasužnje nim rojakom. Dvorana je bila okusno o-premljena s paviljoni po narodnih motivih, spodaj lična gorska kočica v zasedbi naših koroških rojakov, zgoraj primorska hiša v kateri so stregli člani in članice našega agilnega pevskega društ va Jadran. Ostali paviljoni in bar so bili zasedeni po mariborskih narodnih damah in gospodih. Pestrost prireditvi so daie narodne noše. Dame v narodnih nošah so neutrudljivo prodajale v kranjskih cekarjih shranjeno razno narodno robo. Za zabavo neplesalcem je skrbel originalen poljski žid. Prireditev je v vseh ozirih lepo izpadla, razvnelo se je živahno vrvenje, ki je trajalo do ranega jutra. Posebno dobro voljo je prinesel o polnoči Mariborski klopotec, ki se je smatral letos splošno kot zelo posrečen. Obisk prireditve ni bil poseben, ter bi moral biti i ozirom na namen prireditve boljši. Krivdo temu je iskati nekoliko slabemu vremenu, več pa raznim konkurenčnim prireditvam na isti večer vsled česar bi bilo želeti, da narodni krogi ob takih splošno narodnih prireditvah opuste razne svoje posebne večere, ki odtegujejo takemu plesu stalne posetnike. Vlomilca v nekdanjo »Park«-kavarno, ki sta bila na delu pred Štirinajstimi dnevi, je policija že našla v osebi svojih dveh mladih dobrih znancev. Vlomilca je preprečil ključavničarski vajenec F., ki stanuje v nekdanji kavarni. V naglici sta pobasala nekaj v žep — med drugim ma-o uro-budilko in magnet — ter zbežala park. prijavljena »atentatorica« V. ter pripovedovala, da jo je mojster K. hudo nabil in ozmerjal. Ima-li kake znake tega napada? — Ne vidi se ji sicer, pravi pa, da jo »znotraj vse hudo boli«. Kdo naj sedaj dožene, kako se je v resnici vršil sorodniški sestanek? — Skesan vlomilec. V ponedeljek 6. t. m. so opazili v pisarni mestnega električnega podjetja, da je izginila blagajna z okroglo 3000 Din. Sledov vloma — nobenih, vrata nepoškodovana in zaklenjena. Policiji je pa izpovedal upravitelj mestnega kopališča, da je v nedeljo zvečer opazil dva moška kako se sumljivo potikat^ okrog poslopja podjetja ter dajeta nekomu znake z žvižganjem. Ta in še druge okolščine so policiji odkrile sled. Vhod v pbslopje iz Kopališke ulice je bil po noči odprt, pisarniške ključe ima pa tudi postrežnica koje hčerka ima znanje s pri policiji slabo zapisanim moškim. Tega parčka po vlomu ni bilo na spregled in dognalo se je da se je v družbi drugega para v ponedeljek na vse zgodaj odpeljal v Hoče, od tam pa z železnico. Sedaj se je pa od četvorice oddvojil neki S. ter priznal, da je bil soudeležen pri vlomu in tatvini. Cetvorica je nameravala vlomiti že poprej enkrat, ko se ji je zdela blagajna dobro založena, a da se ta sklep ni mogel izvršiti. Po tatvini so prišli do Bosanskega Broda, kjer je bila blagajna izčrpana. S. pravi, da so po poti delali naklepe novega vloma, a da on ni hotel več vlomilske tovarišije. Zapuščena družba je odpotovala baje v Beograd. — Medene orgije. V angleškem mestecu Barton so popravljali stare cerkvene orgije in našli pri tej priliki v njih nič manj kot 80 funtov medu, ki so ga očvidno že dolgo neopaženo skrivale tamkaj čebelice. Med so razdelili med prebivalstvo. V Vašo korist, Vaše zadovoljstvo in za čuvanje Vaših nog, nosite samo dobre čevlje. Vaši čevlji naj bodo zato Karo-čevlji. — 1J* Film svetovne zgodovine še ni bil nikdar tako pester in hiter, kakor sedaj v povojnih letih. V dobi današnje generacije se celo kontinenti dvigajo in padajo. Stara Evropa preživlja raznovrstne velike težave, dočim je Amerika uporabila vojno in povojno dobo v pridobitev gospodarske nadvlade nad svetom. Celo Avstralija, nekdanji kontingent za evropske zločince in izgnance, se je v zadnjih desetih letih silno dvignila ter si ustvarila svoj gospodarski in kulturrf*red. Največje življenjsko vrvenje je pa v Aziji. Poleg Japonske, ki hodi vedno svoja pota in Kitajske, kjer je naenkrat začel velikanski duševni in življenjski pokret, imamo še novo perzijsko državo, kemaiistično Turčijo, modernizirani Afganistan in končno Indijo, ki je s svojim cOO miljonskim prebivalstvom med Himlanjo in Ceylo-nom zavzela po vojni v nepričakovanem razmahu delo in pot do osvoboditve in osamosvojitve. Do konca svetovne vojn#* je bila Indija brez pravic in brez moči pod oblastjo angleških izkoriščevalcev. Ko so ob sklepu vojne v Evropi z velikim glasom govorili o samoodločbi narodov, je Indija silno iznenadila angleške oblastnike, ko je z mogočnim ljudskim pokretom zahtevala, da lepo geslo samoodločbe ne ostane navadna fraza. Leta 1919 so Angleži morali »opustiti in vsaka indijska provinca je dobila svoj ustavni in zakonodajni svet, ki je zamogel v mnogih ozirih spreminjati in popravljati vladne ukrepe. Na instituciji ustavnih svetov, ki so bili izbrani za dobo 10 let, je seveda dosti lažnjivega, ker imenuje nekatere svetnike sama angleška vlada in se končno še z raznimi H e teči! Češki »Dobri vojak Švejk« je že svetovno znan po svojih ironijah o militarizmu, naslednja anekdota iz pruskih kasarn mu je pa gotovo tudi enakovredna' Ko je general von Barnekov inspiciral čete, je začelo hudo deževati »Pošljite v hotel po moj plašč!« — je dejal general poveljniku čete. — »Mož pa ne sme teči, naj gre lepo počasi!« Vojak, ki je dobil povelje, da izvrši to nalogo, se je pa seveda spustil v divji tek. Ko general vidi to dirjanje, nahrtije stotnika: »Saj sem vendar ukazal, naj ne teče. Takoj naj se mu to pove!« In že se spusti v tek drugi mož iz čete, da bi prvega dohitel ter mu sporočil povelje, naj ne teče. Prvw je pa dirjal boljše in general je začel kleti. Sotnik je poslal na pot tretjega vojaka, da prepove dirjanje, ki je generala tako hudo razburjalo. Dirjal je seveda tudi tretji, za njim četrti, peti. šesti in končno je dirjala proti hotelu vsa četa ter so vsi vojaki vpili eden za drugim: »Ne dirjaj, počasi hodi! Generalovo povelje je bilo temeljito izpolnjeno šele pred hotelom, ko je prvi od dirkačev zmagovito prinesel iz hotelske sobe plašč. čuden samomorilec. Ameriški študent Stephen Brodge je mislil, da s svojimi 23. leti tako dobro pozna življenje, da bi se izplačalo, ako se seznani tudi s smrtjo. Da ohrani potomstvu vtiske svojega umiranja, je vzel papir in svinčnik v kopalnico, kjer si je hotel vzeti življenje. Odprl je plin. ko je prestrašena mati s silo odprla kopalnico, je našla sina že mrtvega, poleg njega pa listek s sledečo vsebino: »Odprl sem plin. Nima slabega r *>ja. Hotel bi, da svet zve od mene vse podrobnosti umiranja. Prešle so že tri minute in se še ne počutim slabega. Pet minut! Prihaja glavobol. Osem minut! Ne ljubi se mi več pisati. Ni treba, da bi svet zvedel za moje umiranje. Doli s svetom!« Sto milijard cigaret se je pokadilo v pretečenem letu v Ameriki, kar pomeni brezkrajno verigo 4 milijardov metrov, če bi se vrstila ena cigareta za drugo. To je ogromno število uživanja nikotina, s katerim se Ameri-kanci maš^ajejo nad prohibicijo. Nadalje poroča statistika, da so Kitajci kupili 9 miliiard ameiikanskih cigaret.« drugimi sredstvi omejuje in krši na papirju zajamčena pravica ustavnih svetov. Volilno pravico imata le dva odstotka indijskega prebivalstva in proti sklepom u-stavnih svetov imajo vsi angleški guvernerji pravico ugovora. Desetletna doba ustavnih svetov se bliža svojemu koncu ih Indijci, ki so v 10 letih povojne dobe postali bogati na izkušnjah, zahtevajo sedaj z vso odločnostjo, da mora biti bodoča ustavnost v resnici in ne *amo na papfcrju. Angleži nastopajo proti tej zahtevi z najrazličnejšimi sredstvi Domače koeze-maharadže podkupujejo, v kolikor že niso popolni hlapci tujih oblastnikov, voditelje in agitatorje velikega ljudskega pokreta zapirajo, neti se verska mržnja med Hindu-stanci in mohamedanci. Poleg vsega tega se pa na veliko dajejo prazne obljube. Iz Londona je prišla sedaj v Bombay posebna 7 članska komisija, da izdela osnutek za novo ustavno dobo in njene svete. Ob prihodu te komisije so bile po ogromni deželi mnogoštevilne demonstracije, vršili so se nešteti izgredi, nastopala je policija z oklopnimi avtomobili, v mnogih mestih so bila ječe prenapolnjene, postavljale so se celo barikade in ko se je končno vse poleglo, je vendarle tudi angleškim oblastnikom ostal neprijeten vtis, da z Indijo in Indijci ne gre več tako kot poprej. Dolga leta so Indijci upali, da bo val demokracije prevzel Anglijo ter da bo Indija dosegla to, kar sta dosegli n. pr. Kanada in Irska. To upanje se pa ni uresničilo in tako so se Indijci odločili za neizprosno borbo v dosego samostojnosti naroda. Uniformirana Rmerika Ljudje, ki polagajo veliko važnost na individualnost, se v Ameriki ne morejo počutiti dobro. Stremljenje za enakostjo uničuje mnogo mičnih potez življenja. Na ulici so Amerikanci drug drugemu podobni, kakor avtomobili ene in iste tvrdke. Vse ženske hočejo biti enake zadnjim slikam v modnem časopisju. Po newyorških ulicah se vidi pri klobukih in čevljih skoraj brez izjeme eno in isto obliko. — Amerikanci — moški in ženske — so si po svoji zunanjosti enaki, kakor vojaki enega polka. To uniformiranje se izraža celo na obrazih. Med 20 visokošolci jih je 15, ki so si tako slični, da se jih le težko razločuje. Ker se je zunanje obiležje osebnosti umaknilo uniformiranju, se sklepa, da je tudi notranja osebnost v propadaiiju. Število smrtnih slučajev na japonskih šolah narašča. Kakor poročajo iz Tokia, se smrtni slučaji v japonskih šolah strašno množijo. Veliko skrb zadaje zadnja statistika, po kateri je umrljivost otrok dosegla velikansko število 9—10.000. Kot glavni vzrok se navaja tuberkuloza. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je mladina radi pomanjkanja telovadbe posebno sprejemljiva za tuberkulozo. Radi tega je notranje ministrstvo sklenilo v ,iajizdat-nejši meri podpirati šolsko telovadbo in zainteresirati mladino za šport in igre. Izbira stanu. — Kaj hočeš postati, ko odraseš, Janezek? — Izvršilni sodni organ! Atek vedno pravi, da so to edini ljudje, ki jim ne zmanjka posla! Želja pred ločitvijo zakona. Pravni zastopnik dami: »Imate še kako posebno željo?« »Da, rada bi, da se prisodijo otroci možu, avt pa meni«. Nov ameriški šport. Douglas Fairbanks propagira sedaj nov šport, s katerim se bavijo posebno ameriške ženske. Novi šport obstoja v tem, da se z bičem pogodi gotovi cilj. V Ame riki je že dovolj deklet, ki so se v tem športu že tako izvežbale, da na gotovo razdaljo izbijejo z bičem moškim iz ust cigareto, ne da bi se ga pri tem dotaknile. Bič obstoja iz približno 7—8 m dolge palice in prav kratke vrvice, ......'rt* Uredba za pospeševanje živinoreje V Hannovru je državno pravdništvo proti izdelovatelju pomlajevalnega sredstva »Lukutate« uvedlo preiskavo radi goljufije in sleparske reklame. Pomlajevalno sredstvo, ki se je priporočalo z velikimi oglasi po mnogih listih, se je prodajalo že z velikim uspehom. Reklama je prinašala prave pravljice o »večni« mladosti in o sigurnem sredstvu, s katerim se doseže, odnosno ohrani. »Lukutate« se je predstavljalo kot preparat neke pragozdne rastline, katero baje zauživajo v džungli ljudje in živali, da si ohranijo zdravje in mladost. Hannove-ranski državni pravdnik je dal »čudežno« sredstvo gotovo dobro preiskati, predno je sestavil obtožbo proti tovarnarju. Stran 3. Spori Ženini kuharice. — Novi ženin moje kuharice se imenuje Miha. To je že četrti! — Kaj, četrti ženin? —No, četrti Miha, ženin pa osemnajsti! Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika‘ v Mariboru, Aleksandr.53 č^^^&eaBaBxaeasaBsaa v a : 1: ,r Probuienie Indije ZAKONODAJNI SVETI. NOVA USTAVNA DOBA. ŽENJE. - BOJNO RAZPOLO- Nekateri listi so te dni poročali, da je izdelalo kmetijsko ministrstvo moderno uredbo o pospeševanju živinoreje. Da bo javnost pravilno informarana, moram poudariti, da je omenjena uredba tako pravno, kakor tudi strokovno absolutno nesprejemljiva. V zadevah živinoreje ima uredbodajno pravico edinole oblastna samouprava. Država bi mogla izdati edinole okvirni živinorejski zakon, ki bi dajal vsem oblastnim uredbam v najvažnejših točkah enotne smernice. — Uredba pa je tudi strokovno za naše kraje povsem neprikladna in n. pr. z zahtevo po občinskih živinorejskih referentih z akademsko strokovno naobraz-bo naravnost otročja. Uvaja nemogoč centralizem n. pr. nadzorovanje občin-skih(!) bikov po ministrstvu, fond za pospeševanje živinoreje v Beogradu(!) in slično. — Toda podrobna strokovna kritika spada pred forum strokovnih društev in v strokovno časopisje. Tukaj naj zadostuje ugotovitev, da je uredba absolutno nesprejemljiva. — Inž. B. Wenko. Tečaj za živinorejske inšpektorje. Nedavno je bil zaključen prvi tečaj za živinorejske inšpektorje za vso državo. Vršil se je v Zagrebu pod vodstvom univerzitetnega profesorja za živinorejo dr. inž. Sava Ulmanskega. Od desetih sprejetih kandidatov, se je le sedmorica udeležila tečaja od teh je bil eden iz Slovenije, dva iz Hrvatske, eden iz Dalmacije, dva iz Bosne in eden iz Srbije. Vsi absolventi so se prijavili na inšpektorski izpit, ki se bo vršil, kadar bo to kmetijsko ministrstvo odredilo. — Nogometne tekme u nedeljo! V nedeljo se odigra drugo kolo določenih prvenstvenih tekem s spremembo, da igra namesto SK Svoboda - Ptuj v Ptuju, Rapid proti SK Svobodi v Mariboru. Ob 15. uri pa igra »Maribor« proti SK Železničarju. Tako bomo videli vsa mariborska moštva v borbi za prvenstvo ter bomo dobili prvi letošnji vtis o kvaliteti mariborskih moštev. Ni dvoma, da bodo te tekme jako zanimive, posebno še srečanje SSK Maribora z SK Železničarja. Železničarji nastopijo s najboljšimi močmi in bodo dali ISGK Mariboru nemara resnejšega posla. Podaljšanje proračunskega provizorija. Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 10. t. m. soglasno sklenil, da zaprosi za podaljšanje proračunskega provizorija za marec in april. V smislu § 78. obč. reda za mesto Maribor se sklicuje na dan 27. februarja od 8.—12. ure v mestni posvetovalnici skupščina volilcev, da glasujejo, ali se naj uvodoma navedeni skleb predloži v odobrenje oblastnemu odboru mariborske oblasti. Glasovanje se bo vršilo ustno z »da« ali »ne«, pri čemur se neudeleženci smatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh upravičenih volilcev je odločilna. — Verificirana sta bila na poslednji seji Ljubljanskega nogometnega podsaveza SK Železničar s pravico nastopa dne 18. tm. Gašper Ar-šič in Fric Kopčič; odklenjena pa je bila verifikacija Ivana Semena za isti klub. Alfonz Koschell se po odsluženem vojaškem roku vrne iz ljubljanskega »Slovana« v mariborski Rapid in sme nastopati^ v prijateljskih tekmah takoj, v prvenstvenih pa šele v letu 1928.-29. Ruske zimskošportne tekme. Istočasno ko prireja ves ostali svet zimsko olimpijado v St. Moritzu v Švici, se vršijo tudi v Moskvi zimskošportne tekme seveda le za Ruse. Čeprav se ruski šport kakor sploh vsako društveno življenje med sovjeti ne more kaj prida razvijati, beležijo vendar zimske igre v Moskvi nekaj uspehov. Drsalci že dosegajo čase in rezultate mednarodne važnosti. Tako je bil n. pr. zmagovalec pri drsanju na 500 m Kalinjin v 45.5 sek, na 1500 m Meljnikov v 2 m in 58.2 sek. in na 10.000 m isti v 18 min. 28 sek. V smučanju pa so Rusi celo daleko nad srednjo mednarodno klaso. Rrabci - brezsrajčnifci Arabci ne nosijo srajc, odeti so le z belim odelom tkzv. burnusom. Vendar so tudi Arabci, ko so še sedeli v Španiji, nosili platnene srajce, kakor Evropejci. Za brezsrajčnike so se Arabci proklamirali med vojno Špancev proti arabski nadoblasti. Tedaj je kraljica Izabela Kastiljska oblegovala mesto Granada in se zavezala, da si ne bo oblekla druge, čiste srajce prej, predno ne bo mesto v španskih rokah. Po težkih bojih se je Špancem posrečilo zasesti Granado. Vodja po-raženh Arabcev ni hotel zaostati za hrabro kraljico in je ob svojem umiku obljubil, da noben Arabec ne bo nosil srajce dotlej, ko bo Granada zopet arabska. Po tej zaobljubi so vsi Arabci odvrgli svoje srajce. Že skoraj 500 let je minilo od tega. Granada je pa še vedno španska. Toda Arabci so svojo prisego držali in so še danes brez srajc. 5Ieparsko pomlajeualno sredstvo Šport med našimi akademiki. Pred kratkim ustanovljena zveza ju-goslovenskega (visokošolskega) študent-stva »Pobratinstvo* ki ima včlanjene vse akademike naše države, je formirala tudi posebno športno sekcijo, katere sedež je v Ljubljani.. Sedaj se dela na načrtih in drugih pripravah za obsežno u-dejstvovanje v študentskem športu po angleškem vzoru. Mehika v Amsterdamu. Callesova republika odpošlje na olimpijado okoli 40 igralcev, ki bodoi tekmovali v vseh športnih panogah': razen streljanja. Mehika nastopi topot šele drugič na mednarodnem tekmovanju in nima bog ve kakih uspehov pričakovati. Najboljši del mehi-kanskih športnikov so baje nogometaši, Poljsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. je dosegel v Lvovu V. Kuhar, ki je pretekel 500 m v 53.4 sek, 1500 m v 2:54,1, 5000 m v 10:21.1 in 10.000 m’ 21.47.4. Angleški atleti na Dunaju. V okviru meddržavne nogometne tekme Avstrija—Češka bodo 1. aprila t. 1.’ priredili na Dunaju tudi veliki mednarodni lahkoatletski miting. 18 mož broje-ča skupina atletov iz vrst angleških študentov (Oxford-Cambridge) nastopi pro ti najboljšim avstrijskim lahkoatletom. Mariborski V E C E RNIK ^uTrS ga s Silvestrom. Poklical te bom ob pravem času.« »On spi, on je rešen!« je ponovila Jana. Z dolgim pogledom je objela spečega bolnika, nakar je sledila Indijcu, Ko je bila kriza enkrat prestana in ko je ponehala vročina, je Silvestrovo okrevanje hitro napredovalo. Že tretji dan je lahko vstal in se šel ob Janini strani izprehajati po vrtu, ki je obdajal Truworjev dom in vsaka dnevna ura je bila ura sreče za za.-ljubljenca. Po enem tednu sta že tvegala izprehod k bregu Torneaelfa in romantična krasota te prelepe pokrajine ju je opajala. Čustvo neskončne sreče ju je obdajalo. V visoki travi ob bregu reke sta se vsedla. Silvester je naslonil glavo v Janino naročje in globoko sopeč zaprl oči. »Če ne bi čutil tvoje ljube postave, Jana, bi mislil, da o vsem sanjam le lepe sanje in bi prosil nebo, da bi jih ne bilo nikdar konec. Jana, ti si pri meni«, pritegnil je njene roke k svojim ustnicam in jih poljubljal. »Te dobre vilinje roke, katerim se imam zahvaliti za življenje.« »Ah Silvester, kako rada bi bila zate umrla, če bi te mogla moja smrt rešiti. Ti imaš toliko ciljev, za katere lahko živiš in moraš živeti. Jaz pa nimam ničesar razen tebe. Kaj bi postalo še iz mene, če bi ne imela tebe.« Objela je ljubega. Njuna pogleda sta vtonila drug v drugem... in njune ustnice so se našle v dolgem, dolgem poljubu. Dalje prihodnjič. »Duša je močnejša od smrti------------ Rešen je.« Tiho je Indijec zamrmral te besede. Nato je odstopil za korak. Znova je bolnik odprl oči. Sedaj mnogo lažje in svobodneje. In je v veselem presenečenju videl na svojih prsih svetlo glavico, katere obraz mn je bil prikrit. »Kdo ... kaj je...« Jana je planila pokonci. »Živel, živel bo!« Silvester je še vedno ni spoznal. »Kdo je... kdo si...?« »Jana, tvoja Jana sem... Jana je pri tebi! Bog nas je zopet združil.« Slutnja razumevanja, spoznanja je hušknila preko Silvestrovega obličja. »Jana?« »Da, tvoja Jana... za celo življenje!« »Jana!... Jana!«... Ponavljal je ime, ko da mu nudi izgovarjanje največjo blaženost. Dvignil je desnico in objel deklico. Pritegnil je njeno glavico in pritisnil svoje lice k njenemu. »Moja Jana«, je dejal tako tiho, da je opazila, kako ga hoče telesna šibkost zopet podjarmiti. »Pred Bogom že zdavnaj in sedaj tudi pred ljudmi.« Njegove oči so se zopet zaprle, toda blaženi smehljaj je ostal na njegovih ustnah. Hitro in lahno je zaspal. Z neslišnimi koraki je pristopil At-ma k Jani. »Tvoj ljubi spi. Nobene nevarnosti ni več. Ubogi otrok, tudi ti si potreben počitka. Pojdi in pusti me same- Hans Dominik M«A •ftMi, p—r»- 4oval*. i« MCijalit« mimm •btfnttv*: *Mk« b*o«» SO p, atjmanjM »Nek Dl« B-— »i trgovka ga a* nWwmp> VMka b«aad« BO pj MjmanjN za mak Dw tO'-J Prazno sobo z uporabo kuhinje Mirna, rodoljubna 4 članska obiteli v bližini Tržaške ceste iščem. Ponudbe išče lepo trisobno stanovanje s parketa-na upravo lista pod »Maribor«. 363 mi s 1. majem 1.1. Dopise prosi pod »In-——--------------Spalni divan žiner« na upravo »Večernika«. 365 dobro ohranjen in čist se ceneno proda. KnJIgovodklnJo Pobreška cesta 17 Leo. 362 išče kolodvorska restavracija. Nastop ta- Lovska rott. koi. - Tomo Majer.______________________358 po nizki ceni na prodaj. — Mejna ulica Maškeradnl kostumi 22 pritličje levo. — 367 se izposojujejo v Krekovi ul. 5 II, desno. V gostilni Kirbiš Aleksandrova c. 79 v sredo 15. februarja 1928 359 domača zabava s plesom Za obilen obisk se priporočata A. K. KI r b I i nafbolJSe kvalitete kupita la pri 1135 Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ul. 11 Via tiskovin* p* n*r*illu. Potrtim srcem naznanjamo vsem znancem tužno vest, da je naš predragi oče, stari oče gospod Anton Kosič Angleški in oatravski zasebnik dne 12. t. m. nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnika se vrši dne 14. t. m. ob 1415. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. Maribor, dne 13. II. 1928. 366 Žalujoči ostal. Zahtevajte povsod ..Veternik" V sredo dne 19. februarja se vrii v restavraciji .Vetrinjski dvor1 prvovrstne kakovosti oddaja najceneje na drobno in na vagone Mestna olinarna Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič Prvovrstno Naš večletni zvesti kočijaž Aleksander BozI je dne 13. tm. nenadoma preminul. Pogreb se vrši dne 16. februaija ob 15. uri ir mrtvašnice na Pobrežju. • 361 Maribor, dne 14. februarja 1928. Jugoslavensko ZerkovIC d. d. inlfet, grad za fhnnlee, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in drugo perilo, pristno češko platno, kakor sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in nsjceneje le v t%oviai Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: F.ran Broiovlfiv Mariboru. Tiska Mariborska ttskarsa d. dL predstavnik « r k«i UmUkm*.