GLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE Itkùj* vek 4m* rè*on mM/ im PROSVETA "Sunday» omi HMVM M........... MUK Jmmut 2t. 191$. m» Um pc.WattlM •1 Chic«.,,, m,,,,.,.. unJor tlM Act of Omirrn. «f M*r* $. 1979. Ûrodniiki M uproomiki prostori: MšSf S. Lmmmdale Aoo. Of/ioo o/ Publication: UST South Laumdali Avo. ToUpkono, Rnckw0il \$oi _________________________ Chicago HI., četrtek, 18. juliji (July 18), 1929. Acceptance tor mmlhmg rt «podal r«U rf^SujTpcSnSTfalrto U^ion 1 on Ju—TîTSuT HubecrlpUon M-00 STEV.—NUMBER 167 Oster kitajski odgovor sovjetski Rusiji ' Kuomintangska vlada zahteva, da sovjeti izpuste kitajske jetnike in zavarujejo Kitajce v Rusiji pred napadi Sovjetska vlada je obdoliena, da je prelomila želez- niško pogodbo. Vojaške čete se zbijajo na obeh straneh meje. Protikitajske demonstracije naraščajo v sovjetskih republikah. ' ' Nanking, 17. jul. — Kitajska nacionalistična (kuomintang-ika) vlada je o polnoči — zadnjo uro tretjega dne po odpo-eiljatvi sovjetskega ultimata — odgovorila na zahteve Sovjetske unije glede vzhodne kitajske ieleznice. Kitajska nota vsebuje dve zahtevi s povdarkom, da to nista protizahtevi na zahteve v ruski noti. Prvič Kitajska zahteva, da sovjeti izpuste vse zaprte Kitajce v Rusiji. Število teh jetnikov se je v prejftnjem uradnem poročilu domnevalo na tisoč. Drugič zahteva, da' sovjetska vlada dovoljno zaščiti ostale Kitajce v sovjetskih republikah pred napadi in represijami. Sovjetska vlada je dalje informirana, da odhaja v Moskvo kitajski pooblaščenec, ki ima nalogo razpravljati o vseh zadevah spora med obema vladama in se pogajati za poravnavo spora. Pooblaščenec je Cu Zao-jang, skrbnik poslaniških poslov V Moskvi, kl se je vrnil v Nanking. Kitajska vlada obžaluje, <|i je prišlo do spora, toda krivda je na strani- sovjotov, ki se nočejo držati pogodbe is leta 1924 o skupni upravi vzhodne železnice v Mandžuriji. Sovjetski Železniki uradnild ao se. predvsem tam malt za komunistično propagando v Mandžuriji, svoje lužbene dolžnosti so pa zanemarjali. To je bil vzrok, da je Kitajska vzela vso upravo železnic v svoje roke in izključila »ovjetske uradnike is dežele. Nota zaključuje: "Nacionalistična vlada bo vselej z vese-jem sprejela sovjetske držav-jane in trgovce na Kitajskem, (>da zadnje aretacije Rusov v Mandžuriji so bile upravičene. 5otrebno je bilo zatreti komunistično propagando in Obdržati ed v Mandžuriji." Dočim so kitajski oficielni trogi zadnje dni 'smatrali so-jetski ultimat aa navaden bluff, 1 nič ne poKneni, priznavajo lanes, da je situacija zelo res- * Sinoči je bila v Nsnkingu "edna seja centralnega odbora tranke kuomlntang 1n censor e Posvsril inosemake poročevsl-(. 'ia je seja tajna in da ne mejo razpošiljati kakih sensač-"h telegramov. Vlada je tudi wlala 16,000 vojakov na man-iursko mejo, dočim je moblli-"ija armade v Mandžuriji v olnem teku. Uradno glasilo kuomintanga "ae, da je bila zasežba vzhodne eleznice prvi korak sedlnjene i i tajske, da se iznebi imperialne kontrole. Ruski in ja-"»"Hki imperializem ie dolgo «*a tlači severno Kitajsko in ''*» mora biti konec. 8ovjetska lu"ija je vedno In vedno nagla-ds ae bori proti imperla-'mu, ampak zdaj Je a svojim Kroievslnim ultimatom poka-Ml* da ni nič boljša kot impe-laliMtična Japonsks," piše list Moskva, 17. jul. — 8inoči Js r*t okrog 10,000 moskovskih ' lavcev paradiralo po ulicah in a h u» vala "odločen obračun s klanimi fašisti, ki so hlapci Im- * nalmtitein velesil in tlačlteljl >UjHka«m proletartata." Množi-» je navalila aa kHajsko pohištvo, kl ga je stražilo 200 "'I i čajev, ki pa niao mogli pre-rriiti, da ne U bili demon-trantje zagnali več kamnov v kna in rasbili dveh velikih *ip. >anes pojasajujejo moskovski inU- da ja delavcem vzkipela je-' ko eo videli kitajskegs aa-"-tnika akrbnika poslov, ki ss * smejal pri oknu. "Izveatja," organ sovjetske vlade, poročajo, da je "velik val revolte in bojne pripravljenosti poplavil sovjetsko zemljo in delavske mase so edine do zadnjega moža, da vlada brezpogojno likvidira zloben napad man-džurskih militaristov." Tovarniški delavci v Leningradu pozivajo vlado, naj pod-vzame "najstrožje ukrepe in naj se ne omeji samo na note, kajti mi smo pripravljeni na brambo naše socialistične domovine z vsemi sredstvi in z vsako silo." — Taborišče rdeče armade v Tomsku kliče na "vigo-rozno akcijo proti izdajalcem Kitajske in hlapčonom inozemskih kapitalistov." Tokio, 17. jul. — Japonski ks-binet je včeraj razpravljal o so-vjetsko-kitajski kontroverzi glede železnice V Mandžuriji, toda naznanil ni nobenih sklepov. Medtem prihajajo vesti o zbiranju vojaških Šet na obeh straneh sibirsko-mandžurske meje. Vest iz Harbina, da je 2000 ruskih rdečih vojakov prekoračilo mejo pri Blagovjeftčensku, ie ni potrjena. Na kitajski strani meje se nahaja 60,000 mož in 70 o-klopnih vlakov dovaša nadaljne čete. Aretacije Rusov v Harbinp se nadaljujejo. Nenavaden drišviii Državni pravdnlk Is Ontarto ur-gira sodišča,«e polagajo večjo vsžneet aa korekcijo kot pa na kaznjivoet. Toronto.—Generalni pravdnlk province Ontario, W. H. Priče, je storil vefHf korak naprej, ko je naznanil drastične spremembe z ozirom na kazensko postopanje od strsni sodišč napram osebam, kl so obtožene kriminalnih prestopkov. • IV instrukcijsh, kl jih je poslal v obliki pisms vsem sodnikom province Ontario, pravi Priče: "Držati skupaj družino Js večjega pomena kot pa sahtevati zob za sob. Jaz zelo želim, ds nastane v provinci nova doba v probacijskem delu, pa bodisi z ozirom |ta mladega krivca ali pa tikajoč ae prestopka očeta ali matere. ■"DrŽava povsem lahko da prizadetim še eno priliko za p<*>olJ-šanje, predno jih z obsodbo postavi na črno listo." I Sodniki so s to odredbo dobili moč, ds smejo poslati na proba-cijo (poboljševalno dobo) vsake, ga krivca, ne glede na starost ali sgoL železniška križišča ko*Jo tudi Montreal.—Zadnje leto Je bilo na železniških križiščih v Kanadi ubitih 178 oseb in 475 Je bilo pa ranjenih, po poročilu W. D. Robba, predsednika Kanadske železo Ice. 44 motoristov se Je zapodilo v premikajoče vlake K. N. železnice ;'S8 avtomobilov Ja skušalo prevrniti stoječe vlske; sedem motoristov ss Je po paralelni progi spustilo v tekmo s letečimi vlaki—In bili so ubiti po nasproti prihajajočih vlaklh-4n enajst jth Je posablb pogledati, ako so zavore aa njih avtomobilih v dobrem stanju. Mr. Robb pravi da postaja kosanje moto-ristov, kdo bo prej dospsl preko križišča—«tak ali avtomobil— naj romantične jši šport. MtNta« sa izplafta zakladniška sliiba Nakazal Je sebi in drugim kapi-taHetom lepe plače. Waahin«ton. — (F. P.) — 11,287,426 ni majhna plača sa šest mesecev, ali je? Posebno sko ostane v družini cel milijon-ček in nekaj tisoč nad četrt milijona dolarjev, se to že nekaj pozna. Mama, stric, bratec in drugi sorodniki se takega "pre-zenta" gotovo razvesele. .In ker ima gospodine Andy Mellon iz Pittuburgha priliko, da gospodari a stric Samovo blagajno, si je zgoraj omenjeno vsoto enostavno povrnil. Pred njegov (Mellonov) department je namreč priiel njegov .(Mellonov) saatopnik njegove (Mello-nove) familije in vložil prošnjo za dino povrnitev davkov, ki so Jih njegovi klienti (Mellonova družina) baje preveč nakasali stričku Samu. Zakladniiki tajnik (mr. Andy Mellon) se je usedel sa pisalno mizo in nakazal mr. Andy Mellonu (sebi) 1z zakladniške blagajne majhno vsoto $1,287,426. To se je zgodilo ob Koncu prvega polletja. Ko pride na okrog zopet druga polovica leta 1929, si bo gospodine Meljon zopet odrezal sličen kos pogače. . ; .In ker je mr. Mellon zelo ge-nerozna duša in povsem nesebičen človek — človek, ki ne pozabi svojih prijateljev — je razresal velik hleb kruha in ga razdal tudi svojim kolegom v obliki davčnega povračila ali re-funda. Vsota, katero je razdelil med sebi enakimi tekom zadnjih Šest mesecev, saaša nad sto šest in pol milijona dolarjev <$106,W9,8m, Tega 'darila' so bile deležne same velike korporacije. Koliko je teh in koliko znala skupna vsota, kl so jo prejele manjše kompanije, katerim Je mr. Andy "Mellon povrnil manj kot 78 tisoč dolarjev vsaki, Je pa tsjnost. Manj lih vsot se namreč ne priobčava — mora bU ti vse ns "large scale" predno je vredno Javno omenjati. "Yes, stričku Andy Mellonu se izplača biti zakladniiki tajnik. The greatest Secretary of Treasury since Alexander Hamilton! . . . Vprašajte njegove prijete-lje, ako nl to resnica . . . Bosh! KriHelH eaie also moralai pokvarjeno!! Sodnik oproatU Italijana, kl aoga hoteli dsportlratl radi prsata-pa prohibit!Je. New York. — Zvezno pristvno sodišče v New Yorku Je 16. t. m. razsodilo, da uživanjs alkoholnih pijač ša ni. "moral turpl-tude" ali moralna pokvarjenost ln vsled tega ne morejo zvezne oblasti deportirati človeka, kl je krili prohibično postavo. Slo je sa Italijana Bernarda Iorija, ki Je bival v Gallupu, Nova Mehika, in Um je bil aretiran radi kršenja prohibicije ter obeojen na deportacijo iz razloga, da Je "moralno pokvarjena" oseba. Prisivni sodnik Learned Hand pa je odredil, da se Italijan izpusti U Bills Islands, kjer je čakal aa isgon. "Smatram, da prestopek prohibičnega zakona io ni zločin, kl uključuje moralno pokvarjenost," Je rekel sodnik "Kajti če bi bil, tedaj bi bi* lo na tisoče drugače pofttenih dr-tavljanov podvrženih drastični kazni." t % 41 me« utonilo s fcajao ladja Valparaiso, Chile, 17. Jul — Cilaanska bojna ladja "Abtao" ee jo včeraj potopila mod ailnlm 1 viharjem nedaleč od obrežja la 41 mož je odilo z ladjo vred na morsko dni. Samo dvs moža sta se rešila. Senator Jo proti omejitvi dotoka ceaeaega mehiškega delavstva; kvota M ttodila "ame-riikemu ugledu** v latinak! Ameriki. w Waahlngton.—(F. P.) — Senator David A. Rfced iz Penn-8ylvanije—reprezontaiit jeklar-skegs trusta v aenetu — je na- nostjo, da ki bi oms-e cenenega ;e. nem zaaeda- znanil z veliko je proti vsaki jsvala pi delavstva Is V preteklem nju kongreea je flfcied vodil opozicijo proti sugeetljji predsednike Hooverja, da senat vrže ts-kosvano "national erigins" klav-zulo iz imigracijigega zakona, ki je bil «prejet v prejinjem rednem zaaedanju. Pridobil je bil večino senata za svoje sta-liiče. Njegova aedanjh izjava pa pomsni, da je vsel rsvno nasprotno stališče ptoti prej omenjenemu. Pravi, da bi rsztegni-tev priseljeniške-kvote ns Mehiko užalilo naloga južnega soseda in bi škodilo "smerlikemu ugledu v latinski jtmeriki.* To je prvi slilšaj, ds se je senator Reed za vsel u interese latinske itTjužne Amerike. Ko Je Coolidgeva administracija poslala* pred par leti nekaj tisoč vojakov v NimragVo 'in ie tudi vseskozi vmešavala v notranj* zadeve rasnih južnih republik ameriškega kontinenta, ni Reed nikdar protestiral kroti takemu umeAavanJtl. Nasprotno: bil Je zvest podpornik vsake Imperla listlčne politike ameriške vla de, in akovttt "narodai interesi" zahtevali, Je on prvi, ki bi odobraval lnvaftijo ene ali druge manjše države. fl Iz senatorja Useda je tudi to pot govoril Jeklenki trust in in teresi, kl posedujejo industrijo sladkoms pese. Njegov humani tarisem in humanitarisem Interesov, katere on v senatu repre-zentira, sega v tisto smer, v kateri ležijo večji p rotiti. Dokler se bodo mehiiki težaki zadovoljili s kulljskim standardom živ ljonja, toliko čass bodo vedno našli dobrega sagovornlka — in ie večjega fgkoriičegde^^^ senatorju I izkor Rsbdu. ■m >■ _______ ksapssjs . zsiids SSM elekMU ger je bil vržen s vso ob tisk ln obležal je v nesavesti. Nesrečneža so hitro pobrali 1n odpeljali v Emergency Hospital. Do časa, ko je poslano to poročilo, as is ni zavedel. Zdravniki dvomijo, da ^preboli nesrečo. Berger Ima razbito lobanjo tik nad vratom in težke notranje potyodbe. Star Je 69 let. Northampton, Maas. — Delsv-stvo v Calvin Coolidgevem mestu nlms dosti P-spekta do tru-sta elektrike. Pred meseci Je skisnilo, da so cene, kl Jih plsču-js ljudstvo sa električno rsz- Podjetniki odgovorni za raMike akealozlje Posipanja prsmogorovov s kamnitim prahom no zadostuje. Han Francisco, Cel. — Skorc vse večje nesreče, posebno pe eksplosije, ki ss pogosto pripete v industriji mehkegs premogs se lshko preprečijo, po mnenju O. F. MeShaneja. On je član industrial™ komisije državo Utah ln Je govoril na koavenctjl A* merlcan Association IwjUbor Legislation, ki ss Js oAključUs pretekli teden. Dssl Je kamniti prah selo dobro sredstvo proti oksplosijam ne predstavijo nobene garansl-Je, ds se v rovu, ki Je poeut i kamnitim prshom, ne pripet plinaka rasstrslba. Nsj več js nsvarnost s osimm ns posipanja rovov s kamnitim prshom obstoja v tem, ker dajt rudarjem ln vodstvu nskako varnost, kl Je ps lo navidesaa. Po-leg pravilnega posipanja s kam nitim prahom Js za vaak rudnik dobra vsntllacija imperativna potreba. Brez dobre Ventilaciji ne moro nobeno sredstvo prepre člti plinskih rszstrdlb aU pa raz strslb premogovega prahu. Po mnenju Mcfthaaeja ss pripeti največ rudniških Mereč ra di mslomarnostl podjetnikov r ozirom na varnostno naprave. V vrvenju «a ceneno produkcijo podjetniki navsdno povsem zs nemarjajo varnostne naprave RezulUti ts broObriiaofti a< ekaplozije in drugo neareče. Konvencije ss Je udeieftll tudi K. S. H. Winn, predssdnlk od ikodninskegs odbora provinc< British Columbljs, V svojem govoru js povdarjal, da sakon za atarostno pr»koJnino deluje s va llkim uspehom v Kanadi, Ukaza ae Je uapeinlm Is praktičnega staliAča In obenem Je vsaj del- ne atarčke ns njih ootu k sstonu življenjs. ss znižsnje Istih. RozulUt agitacije Je .da Je krmipanija pristala, da bo v teku 18 mesecev znižala ceno za kilovat elektrike za on eent in pol. Nova cena sa kilovat eUktrike bo pet centov. Kampanjo, v katefo ao bile zainteresirane lokalne unije, sta vodila F.vB. Brtcl, voditelj unije nogavičarokih delavfav ln Har- Deiavaki voditelj prejel lep Kingston, Ontarlo,--"flaJbolj nadakega) je J. 8. Woodaworih On ima prvovrstno pariaamnUr ________L.____no znanje in obširno snanje so- ry Hirsh od grsdl^aih delavcev. ciali|jll problemov ter ss v veliki Unljsm je pomagala skupifisjmeri zanima za domačs In m«d- profesorjev te Smith kolegije. Ts uspeh Je dela vae opogumil. Pričeli bodo s it odiranjem cen rasnih Javnonapravglh komodi-tet In raešlrili e*tt«0» sa znižanje cen. ^ f "Medteip. ko si prizadevamo, da zviiomo ploče. nem tudi delati ze_____M Ijeaskih potreliičin." sts IsjsvHs jKrtei la Hlrah koristen član (ks- narodne zadeve Tega lepogs komplimenta je ddežM paria men taml voditelj kanadsko delavske etraake. O njem Ima članek revija "Queen's Quarterly." kl Jo izdaja Qu*en universe. Woodeworth Je član paHamen-U od Ma mi in ss Jo vos čsa konsistentno boril za pravice In t blagostanje nevednega ljudstva. Velika razlika med Kanado ln Ameriko strija ss rasvija v prid IJud-stvu; v Ameriki služI prlvst-nlm int< Chieago. — "Kanadska državna žslesniea ss lahko primerja naj vzor nejšo upravo ... K nji so ae pridružile te dni želesni-ike proge, kl jih je imela provinca Alberta. Namen Kanadske železntee je, da alužl potrebam kanadikoga ljudstva." "Ontario hldroelektrlčna ko-mlsijs si Je osvojila pod svojo kontrolo vse vodne sils v- provinci Ontario ss ptaisvajsnje elektrike. Povprečna cona, ki io plačuje ljuditvo v Ontariji so urni kilovat aUktrika, j$ dva centa in pol; v Zdruionih dria• voh plačuje ljudstvo povprečno ioit centov in pol. Mestna slek» trsrna v Londonu, Ontario — ki dobiva slsktrično silo od hl-droelektrične komisije — je znlžals ceno sa kilovat elektrike iS enega in en četrt centa na en eant." "Kanadeka radiokomiaij* je na svojem potovanju po domini ju zaalliala deputaoljo sa de* putacijo ljudskih zastopnikov, ki ao zahtevali, da morajo biti radiopoataje ljudaka laat (vladna) ln služIti ljudskim Interesom. Komisija Je ldojl naklo-njena." "Kanadsko delavstvo isdsla predlogo aa emendiranje stare domlnljake ustavs. Ustava Ka-nsds mora odgovarjati rasvoju ln ljudskim potrebami ako do« kument oetvi In js preprešen s pajčevino, ga moramo savreči !n izdslatl boljšega. veliko večji kot je pa daljava med Waahingtonom in Ottawo. Kanadaka vlada je veliko bližja ljudstvu kot je ps amsriška vlsds. Glsvni raslog sa to js, ker se velik del kanadskih Industrij nahaja v javni posesti. V Ameriki jo ravno naobratno. Trust slektrike je v Ksnadl bresmo-čen; na drugi strsni v Ameriki pa vodi politiko vlade po svojih kongresniklh, ssnstorjlh in drugih vsllklh vladnih funkcijo-narjih, diktira ekonomsko iiv-Ijeije ljudstva in potom svoje ogromne propagande oblikuje mišljenje ljudskih mas. V Kanadi — ali v katerikoli državi, kjer Je večji kos industrije jav-na last — tega nl mogoče, In radi tega je ljudstvo bolj svobodno, da al narekuje življenje po avoji lastni inloiativl in ras-aodnostl. Drugi vsllk pritisk na vlado, življenje ln mišljenje ameriškega naroda Uvajajo lastniki a-msrliklh železnic. Dasi js v Ksnadl šs nad polovloo žsleznlc v privatnih rokah, so kanadske privatne želesnlike družbe selo ponižne v primeri s ameriiklm! magneti. Vzrok sa to ragliko jo najti v obaešnem sistemu Kanadske želesnice, katero ima vlada. * Radlokomunlkacija postaja v Amsrikl najmočnejia propagandises sila. Rassn par postaj — sna v Chicsgu, druga v New Yorku — js ta industrijs v privatnih rokah, v službi ame-riiklh vslekapitallstov. Kanadska vlada sedaj Izdeluje načrt «a Javno poeeet ia vladno kon- 50 Primerjam sgomja *atit kl — priile v enem tednu preko načrt no sončne oaoore«, je sa-severne meje v Združene dršate M«rat nemogoče povedati; kar Je ssdaj gotovega, Je to, da bo vlada obdržala monopol v interesu ljudstvs. Amsriška vlada ga Je poklonila privatnim Interesom, ki aedaj pridno pumpajo ln omamljajo ameriški narod. Ko človek opazuje življenje teh dveh velikih sosedov» mu tendence gospodarskega rasvo-Ja obe {j držav atopajo prod oči v vedno jssn^šl obliki. Opasti obliko, ki pokasuje, da gre go-apodarsko življenje obširne Kanade sa tem, da ss pospešuje javno lastnlitvo v korist IJud* stva, v bogati Ameriki ss pa naglo ustvarja supsrkspltall-sem, kl prinese ljudstvu —< kaj? Zdi ss človeku, da je bU srednjeveiki tlačen veliko svo-bodnsjšl v svojem šlvljenju ln mlšljsnju ter manj odvisen od svoje barona ali greJMaka kot pa postajs emeriiko ljudstvo. JfiVM laelalaa ea raziirja f Kaaatf Ontario poaeduje vsa ladustrljo električne silo. s sledečimi "domačimi" vestmi v istem času: "V meseca juniju t. 1. Je ameriških «ilesniških družb prsvilo večji dobiček kot kdaj v «godovinl. Njih dobiček snaša >d 14 do sto procentov, Resul-cat tega "saslužka" ss Je Ukoj »okasal* na borzi; žslesnlške delnice so splezale na vrhunee v ceni in potegnile za sabo večje itevilo indpstrlelnlh delnic. Na borzi vlada velika šlvahnoet... Caa, ko bodo va* vshodne železnice apojettš v itlrl .velike sisteme, nl več daleč. Vss amsrl-Ike železnice /m združijo v okrog Ivsjsst velikih sistemov. Kon-tolidacljskS načrte so izdelali Morganovl Intereel, lyoeb, Speyer k Company vssticljskl veleflnsnčnlk.)" j "Pretekli teden so Morgeno- vi Interesi spojili večjo itsvilo velikih korporselj ne vshodu v "super trust", kl bo kontroliral vso industrijo slektrične sile ns vshodu. V procesu so tUdI priprave sa realisiranjs apo-jltve vss elsktričns industrijs ns srsdnjem zapsdu v sno kombinacijo, kl bo v rokah Insullo-vlh interssov. Enak proces ss vrii na za pad n I obali , , . Obrtna komisljs Js ns podlsgl ae-lanje evidenoe pronašla, da mroža propagande, kl Jo Je '.gradi! trust elektrike, dal*! presega ogromni propagandi» «tlčni aparat za časa svetovne vojne." "Sodišče odklonilo državljsn-atvo profesorju z universe Ysls (Kanadčan po pripadnlitvu), ker se nI hoUl v naprej zaobljubiti, da Je pripravljen |>odpl-ratl vsako vojno, v katar« se Amsrika mogoč«* zaplete." To ao aame vesti, kl ao v nekaj dneh priile na čaenlksrako mizo. Kontrast mad njimi Je dovolj velik, de ga lahko vidi vsak ¿lovek. Uličnih vesti bi lahko našteli ie več. Kar je potrebno podčrtati. Je to, da so dnevne vesti tisti barometer, ki pokasujejo gospodarsko In t nJim vred vee Živ* I jen je poaemeznega naroda, le v dnevnih vesteh Je kontrast med življenjem smsriikega la življenjem kanadskega naroda Toronto, Kanada. —. Hldroelektrlčna komisija, ki upravlja državno Industrijo ss proizvajanja slektrične alla province Ontario, Je prevzela od magnata M. J. O'Brlena vodite sile in elektrarne v svojo posest. Elektrarne in elapovi ae nahajajo eb reki Madawaski in Miaeiaalppijti pri moetlh Claybank, Atewartvlile, Burnatown ln lligh Falls. Plačala Js milijon oaemetotlaoč dolarjev. S to osvojitvijo privatnega podjetja ae kapaciteta državne oloktrarake Industrije—navadno označene a "Hydro-Eloctric Commlaaion"—sviia sa 100 tisoč konjakih moči. Kupčija Jo bila atorjena ls rasloga, da ss pomete a "privatnim podjetjem" V Ontario v kolikor so tiče električne sile. 88 let s a Chicago -r- William t7 lot star, js bil v ns 28 1st jote, kor Je s do smrti povozil tri eeetl. PROS Četrtek, is. julija. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo DI tärnmuAm^gp L ZSTLZ ¡TTT^¿fjrJZJTZ mtrnf- iii ctmt« st js « -f po »»w-w» MÍI4I MMAvt » m U» « PROSVETA UAm. MKMIIKS or THS KSOBSATED Glasovi iz naselbin Waakegaaake vestL Waakegan. Ul — Pred par tedni sem «tal v Presveti dopis neke rojakinje, ki spodbuja naie Slovenke po naselbinah, da se -u —__________kaj več oglašajo v Prosveti, kar ' ^la^-i"" Arju™ I odobravam. V resnici se bi mors- u TSTSaSEru lanavan irw.u 8. V slučaju slabega vreme-na se prireditev vrši v S. N. Domu. — Za oflbor, vega mišljenja, da imamo veliko naših sioven-žena in deklet, ki so napred-mišljenja, ki poznajo današnji sistem, ali tega ne poksftejo, saj v naših listih ne. Ali nista lista Prosveta in Proletarec edina, ki zastopata pravice delav-atva? Zato bi morale tudi me ženske v teh dveh listih pokazati, ds smo med zavednimi, pridružite se vrstam za zboljšanje reakcije, koja se jo us goro* človeštva, delavstva, da se en Novica, ki neM pomeni Dne 11. julija, kakor vsak dan, je bilo v časopisih na tisoče novic. Umori, ropi in politični škandali so, kot običajno, savsemsli odlična mesU z debelimi naslovi. To so vsžne in "mastne" vesti. Drugo, ki ni tako važno, se je skrivalo po kotih med oglasi notranjih strani. .. " . . Med zadnjimi je bila tudi kratka vest Iz Omshe. ; Komsj si jo opsžll. Kljub temu je bila U novičica važnejša kot vse drugo tistega dne. 8 psr besedami je bilo povedano, da je dr. R. T. Renwald, kokošjerejec, po petih letih eksperlmentlrsnjs rszvll kokeši, ki nimajo peroti niti krempljev na nogah. Piščanci, ki so se prsvksr izvalili, imajo le krnice namesto poroti; z drugimi besedami: na mestu porotnic je ostal le veetiž. To Je dossgol s petletnim ponovnim In ponovnim križanjem izbranih vrst Storil je to z dobrim namenom. Nove kure ne bodo mogle prsskatl po tleh in mahati s poroti, zsto bodo imele več energije ss produkcijo jsjec. On pričskuje, ds iznsso po tristo jsjsc v letu. To je nov doksz evolucije. Ce bi ne bilo procesa evolucije v nsturi, bi bile take sprf-membe pri živalih nemogoče. Dragi dokas je, da človek lahko povspeži evolucijo in jo regulira sebi v prid. To Je storil Burbank, ki je razvil 5000 vrst novih sadnih raattin, žita in rož; pokazali so mnogi živinorejci, ki so razvili govedo brez rogov ln drugače-4zboljžane domače živali. . DrugI dan je bilo objavljeno poročilo, ki je tudi važno. E. B. Babcock ln j. L. Collins, profesor in pomožni profesor na kalifornskt univerzi v Berkeleyju, poročata, da sta na podlagi eksperimentov ponovno dognala, da so radioaktivni elementi tista sila, ki stimulira evolucijo vsek živih bitij na zemlji. Poskušnje so pokazale, pravita Babcock in Collins, da je mogoče evolucijo pognati za tisočletja, če se bitje izpostavi radiju ali Roentgenovlm žarkom- Ta . proces temeljito izpremenl bitje; tudi podedovane lastnosti izginejo. Babcock in Collins poročata dalje, da se enak proces neprestano vrši v naturi, samo da gre silno počasi. Radlaclja, ki prihaja is zemlje ln solnca, neprenehoma izpremlnja življenje vseh vrst. Odgovorna Je tudi sa tako-zvane spontane mutacije, ki se pojavljajo pri živalih ln rastlinah kljub nasprotujočemu de-dlnstvu in environmentu. Z drugimi besedami se to pravi, da živ-Ijenska sila vseh organizmov je električna energija. Radioaktivnost ni nič drugega kakor izžarevanje elektronov. prosvetaža utaborila u HBZ, te tako daleko otišla, da sa polici jOm rešsva najvažnija pitanja,1' to" Jest, o primanju rada gl. Odbora, a isto tako bili su spremni, da aa policijotn navale pa pregreši vce u svaka doba za vreme konvencije. Svi oni na vodi od brata Kirina u "Prosveti" I "Novom Svjetu" nisu krst osvobodi ' kapitalističnegs jarma. V Prosveti je bila že enkrat opisovana naša naselbina, oziroma naselbini .Waukegan in N. Chicago. Ti dve naselbini meji le 10. cesta, toda združeni smo ps vsi v en tsbor. S. N. Dom imamo skupno, cerkev imajo akupno in med, strankami vlada še^re niš ta drugo, doli prasne fraze ilcej sloge, kar je popolnoma do-razna naklapanja. Zar je to bro. Čemu bi se prepirali, ako kakdvi argumenat, gdje se kaže|smo različnega mišljenja? Tre- po izvjestitelju "Prosvete", ds je Gasdlč pobjedio sa sedsm glasova. Jest, sli je samo još trebalo nadodati: "Sa sedam prosvjetašklh glasova, kao što to 1' jest u stvari". Svi ostali navodi Kirina o tehničkim po-greškama i osebnim napadaj 1-mif, te drugi prigovori, Je-su, beztemeljni argumenti protiv dopisnika "Prosveta", koji se temelje po KiHnu ns izmiiljo-tttMa« Pomenuti brst pišs u N. S. od 4. julija o rezultatu ispada zaključaka konvencija HBZ te ba bi ps, da bi bili združeni vsi v eni skupini v boju za izboljšanje, kakor sem že prej omenila Mogoče bo širšo javnost «ani malo, ako poročam, kako se kaj imamo tu v tem poletnem tasu Doba piknikov in žogometnih i\ LJUDSKI GLAS ■ &N.PJ. 624 Helmhols Ave. Malo pojasnila Springfldd, IIL — Naša naselbina ni ravno majhna, pa vseeno se sliši malo od nas v javnosti. Šicer smo "rsbeli" kar se da — eden čez drugega, ako pa eluČajno dobimo kakšnega govornika iz Chicaga, kar se je že pripetilo, smo pa vsi tako napredni in složni, da dobi govornik vtis, da U naselbina je naj-boljše polje sa vse napredno de-ovanje. Ampak v resnici je ravno narobe. ' 1 Imamo 3 društva spadajoča k SNPJ. Mladinsko društvo, ki šteje okoli 40 članov(ic), žensko društvo šteje okoli 35 članic, in št. 47, ki šteje 216 članov (ic). Nisem mislil podajati v javnost poročilo o delovanju pri na-šem društvu, ker pa nekateri člani ne dajo miru, in zdaj hočejo še društvo razdvojiti, si štejem v dolžnost situscijo malo razjasniti, ksko je na stvsri. Podpisani sem tajnik št. 47 SNPJ rsvno 8 lets, in društveni uradniki smo ves čss delovali složno. Kot tajnik društva delujem pošteno, da je vsaki član (ica) po pravilih deležen avojih pravic dO podpore in vsega, kar mu apada v smislu pravil. Imamo pa tudi nekaj članov, kate rim so pravila SNPJ le deveta briga, >pa nalašč nagajajo pri (Na tea^lja reeoineije (teka % 8. N. P. J, »prej*« aa ševeii Soeprav!janje razvalin. Vsega je dovolj, samo onega, ki mu pravijo "common sense", manjka povsod. • r- mmmmtmmm Neki ameriški krščanski mlaijonar. ki Je prišel iz Afrike, poroča, da je odkril pijane ptiče. Droben ptič, ki živi v okolišu Zembeel-ja. izkoplje luknjo v Ilovici, nanoal vanjo sadja In počaka, da sadje fermentlra, potem se nasrka alkohollčnega soka in se zaleti v leva. Upajmo, da ne bodo ameriški suhači trošlll sa nobeno propagando med temi ptiči. Ako Že mora biti kaka akcija, naj to opravijo srako ali čuki. Premogovniška družba v Frankfortu, 111. naznanja, da je u peljala proeea brezprašnega premoga. Premog, ki pride is jame. je kemično tretiran, nakar alč ne prašl. It's all right. Mi pa bi radi vtdHi premog, ki nič ne kadi, kadar gori. Kdor isnajde ta p ročna, pojdi« lahko na Bled ln kupt Irraljevakl dvorec. Mr. Grdtna je reliel aa banketa v Chiea-gu, da on najbolje poena dušo našega aaroda v Ameriki, kajti opraviti Ima s šivi trn in mrtvimi rojaki. Tone je velik diplomat lltlke Kirina i ostali. Prosvjo-taši su istlna dobili dvojicu u odbor zajednise, to jest, glav-nog tajnika 1 Uradnika, ali je 1 tlme treča pitosvstaška grupa rstbljens, što pokasujp, da so, navodi br. Stančlča, kao i ostali novlnara točni na Hcu mjesta, to jeat, kad sU konstatirsll, ds su prosvetašl isgubill sve Što su imall. O tom bi ss još dalo govoriti, kako 1 na koji način su bankrotirali, ali sa srni se neču još ovoga puta tim sausimati radi prostora. • Sar da Prosveta sa ovake ljude Isvlači keatenje Iz vatre 1 bssnl ipokHtizam. Čudno vati su ljudi Ukozvani hrvatski prosvetašl (?) u A-merici; na ImO oni svaku pr-ljavštinu naatbje pokriti pro-svetom I lašnim Ismotavanjem, a naroči to onda, kada otvoreno rade u sajednici aa rimo-katolt-čkim popovima u baatskom grUaju. dočlm isti ljudi u Slovensko) narod, psdpornoj jed-noti ruku o ruku rade 1 slašu as sa slovenskim »•BoUaliatima, socialisti su najvišs se boHli 0 Jednoti protiv Orno-mantijaša i njihove politike. " Bjadaa Proevjeto" svak JI ae I tvojom kabanlcom moAs pokrivati. Toliko sa ovaj put letini za volju o iz v Jesta ju ss konvencije 1IBZ. Brst P. Z. Ima *M» vend je ANPJ HBZ b Najboljšo zabavo imamo v prosti naravi v poletnem času ln zsto so članice Gosp. ods. Narodnega doma pred par messci ns rsdnl ssji prišle do zaključka, da apelirajo na ostala dva odseka, čltslnlco in drsmski odsek S. N.D., zs prireditev skupnega piknika. Tu se je pokazalo za skupnost članstvo obeh odsekov, odzvali so se in izvolili priprav-jalni odbor. Piknik se vrši, kakor je bilo še poročano, dne 21. ulija na Hendersonovi farmi, Green Bay road. Priprave za ta piknik so v polnem teku, odbor ae v resnici trudi, da bo ta piknik eden riajboljšlh v sezoni. Poleg raznih tekem bo tudi tombola, in bo aa srečne do 70 daril, ki so jih darovali naši rojaki in rojakinje. Zdi se mi na mestu, da omenim par darovalcev (večina mi še niso znani): John Machek je daroval krasno moško sapestno uro, Frank Mivšak eno tono finega premoga, Fraftk Opeka krasno odejo, skupi ns deklet, 23 komadov jedilne posode, ln še veliko drugih lepih in dragocenih daril. To bo nekaj povsem novega. Na nailh piknikih se še niso igrale) tombole ln da bi bHoskdaj razpolago toliko krasnllnŠifil. Omenila sem že, da bodo na programu tudi razne t<>kme. Tekma med ženskami sa 50 fun* tov težkega petelina, ki se ga pita Še S meeeee s samimi orehi.— Članice gosp. ods. se bodo potrudile za Izvrsten prigrizek, (vlani (moški odbor) ps preskrb« ss prvovrstne ohlsditne ln okrepčil-ne kapljice. Trok odpelje prvič eb 9. zjutraj in nadalje vsa^o uro. Piknik as vržl ns istem pr«-štoru kot se Je vršil društva Uttle Fort." (hirajte ae na ka- I 2. t 9.- kon-konvencije pleča. . V prvo nemilost sem prišel ko si je življenje končal pokojn brat Frank Tome. Pogreb smo uredili skupno z lokalom št. 999 UMW of America, in št. 47 SN PJ, katerih član je bil. Torej pogreb se je vršil dostojno, pogrebne stroške je plačal lokal 999. Ker je bil pokojni brat brez denarja in še nekaj dolžan par našim rojakom, bi nekateri najraje videli, da bi ga položili kar v štiri {leske, "pa bi bilo finiš."— rva so mislili, da bi dobili ve plačane od lokala in da PJ plačala pogrebne stroške, ker pa ni šlo tako gladko, so me začeli obirati po.hišah. K sreči so imeli enega bratca, da se je hodil k meni kregat namesto njih. Konec je napravil^ porotno obravnava pri društvu št. 47. Potem je bil mir toliko časa, ao prišle volitve sa delegata 9. redne konvencije. Tudi jaz aem kandidiral in dobil 8 glasov veČine nad protikandidatom. Ko je bilo glasovanje končano, je br. predsednik izbral dva člana, da ata preštela člane v dvorani. Ker jih pa niata dovolj naštela, ker dosti članov, ko so odglasovali, so zapustili dvorano, se je začel razdor v društvu. To je šlo toliko čaaa, da nas je dobila društvena porotna obravnava v roke. Ker sta pa oba bloka nekako 50-50 močna, smo se znašli pred gl. porotnim odsekom, ki je podal odločilno besedo. Tako so its čas delovali naaprotniki, samo da bi mi preprečili vstop na kon vencijo. Ker sem prejel Iz gl. urada obvestilo, da nameravajo na severni strsni ustanoviti novo društvo (kar pa ni resnica^ker prav zaprav iz južne strani veter precej meče prah na severno strsn), apeliram na rasamno članstvo ds se udeleži saje dne 21. julija. tU* našem društvu ae ne godi nobenemu članu krivica, ako se drži pravil SNPJ. Povprečno na-društvo dobi smirom več bol niške podpore kot pa vplačamo Dva bloka. Detroit, Mich. — (Dalje). — Čudim se bratu Jancu in njegovim somišljenikom v bloku, ^er so oni tako vneti za demokracijo, svobodo govora, dlskuzije hi za napredek članstva SNPJ in de-avcev. Vprašam br. Janca in njegove pristaše, ali je to demokracija, ako se ne dovoli članstvu pravice do'diskusije in vprašanj ki se tičejo društva in jednote? Ali je to demokracija, ako pravi predsednik članu, da nima pravice do besede in da naj se usede? Ali je pravično, če večina članstva odiglasuje za kako stvar, ki je v korist ^društva in delavskega razreda, pa ne gre niti v dru štveni sapisnik niti ne-dobi potrdila od društvenega odbora, kar se je že večkrat zgodilo pri našem društvu? Jaz pra vim, da to ni nikaka demokracija pri človeku, ki trezno misli. Tako demokracijo si predstav lja brat Jane in njegovi somišljeniki, ki je v navadi pri buržpr aziji in kapitalistih. Oni tudi trdijo, da imamo pravco do svoboda govora in tiska, a ta svoboda je samo zanje, za delavski razred pa je ni. Br. Jane in njegovi pravijo, da so za svobodo in demokraci o. Ta je pa samo za nje, a druge naj vzame vrag. Tako se e pokazalo, ko se je na seji glasovalo, da se daruje f50 v pomoč ek8tilnim stavkarjem v Severni Karolini. Ko je prišlo na vrsto vprašanje, kam naj se denar pošlje: na glavni urad SNPJ ali na Workers International ReHef v New York, sta bila na dnevnem redu dva predloga in večina je odglasovala, da se pošlje v New York. Brat Jane pravi, da je takrat vstal br. Latin in aagovan jal, da se pošlje na WIR in ne na predsednika SNPJ. Br. Latin je navedel vzroke o premogarski stavki ter omenil, da je predsed nik SNPJ pošiljal denar na nepravilno mesto, direktno na Lewiaa. (Br. Jane je apeliral na predsednika, naj pojasni in odgovori Latinu, če je to resnica). Resnica je, da sem bil za to, da se denar pošlje na WIR in nc na glavni urad, toda resnica ni, da ssm rekel v. svojem govoru, ds se ne strlnjsm, ds se denar pošilja gl. predsedniku, temveč, da se ne strinjam, da se pošilja na glavni odbor, a ne na predsednika. &es tudi ni, da sem trdil v svojem govoru, da je brat predsednik pošiljal denar dirOktno na Lewisa, kot pravi br. Jane James Latin člsn društvs št. 121 (Konec Jutri.) notri sseementa. Torej naj aa pomnijo člani, da pri društvu bi ae moglo delovati za složnoat, ne pa ss rssdor. Ksjtl kateri seje jo prepir v tem društvu, ga bodo kmalu tudi pri drugem. Bratje in sestre, kateri imate spoštovanje do drsštva in jednote, dolžnost vaša je, upošteva pravila SNPJ, ker s glavo skozi zid ne gre. kateri jih pa namenoma nočejo, se jim nikar ne pustite zavajati; jaz bom svoje i vršil, dokler jih Imam aa vršiti. Ker sem neodvisen od vsakega bisnesa, mi ni treba aredl leta pustiti urad, v katere-ga me je članstvo izvolilo. Na deeemberakl aeji boste aopet meti prilošnoat izbrati al novi od bor. da bo vam po volji. Frank Krmo!j. tajnik društva ŠU 47 SNPJ Končan kličem: Vsi ns plan ti. Jalti«! Ljubitelji čitalnice. Dalj Čaaa te prihajajo v javnost krajša, po raznih novinah raztresena poročila o ,„■' kakem nemirnem vrenju in kipenju, ki se je I pojavilo zadnje Čase med delavsko "aristokracijo", med raznimi profesionalnimi stroksmi, zaposljenimi pri produkciji premičnih slik v obširnih hollywoodskih filmskih študijih (ate Ijejih). "Marsikomu, ki se zanima za delavsko-organizacijska gibanja po deželi, bo znano, da se je smatralo hollywoodske "movies' >d nekdaj in tako tudi še pred komaj dobn», letom ali kaj za najbolj odprto delavnico, kjer absolutno ni bilo prostora za nikakršno delavsko strokovno organizacijo. Kako tudi — ? delavska unija med intelektualci! — med samimi milijonarji! Presenečen pa bo vsekakor oni, ki ni zasledoval pazno dogbdkov zadnjega leta, če mu povem, da se smatrajo danes, sodeč po izjavah velikih in vplivnih detsrvsfcih voditeljev, holly, woodski fttmski študiji — kot ena najmočneje strokovno orgsniziranih ameriških velikih industrij I- Kako se je moglo to zgoditi in še v tako kratkem času, je "puzzle", ki ni menda nič manj presenetljiv lastnikom študijev, kakor tudi delavskim voditeljem in organizatorjem samim. Vzrokov za to pa je bilo seveda dovolj. Kakor je na eni strani ^es, da so prejemali pri "movies" nekateri "zvezdniki" in "zvezde" ogromne plače, ki niso bile ip še danes niso v nikakršnem sorazmerju z resnično vred nosijo njihovega dela, tako so f>ili zopet izrabljani nekateri drugi delavski poklici do naravnost neverjetnih mej. Nezadovoljnost in ogorčenj» sta rastli in tako je nekoč moralo priti vsaj dc delnega obračuna. Oglejmo si za primer natančneje stroki filmskih kameristov in fotografov 1 Prvi poizkusi organiziranja unije v te stroki so se izvršili šele nekako v prvih meae cih pretečenega leta in v manj kot enem leti njenega obstoja je unija že poročala, da kon trolira nad 90% vsega fotografskega snema nja po filmskih študijih v Hollywoodu, kako tudi "newsreels" zunaj po dešeli. Razmere, kakršne so vlsdsle v tej strok pred organiziranjem, so bile neznosne, skor neverjetne. Iz detajliranih vprašalnih po ki jih je razposlala unija v svrho svoje lastn jasnosti med svoje članstvo tekom pogajanj zastopniki lastnikov velikih filmskih podjeti je bilo razvidno, da je snašal povprečen d< lavnik za kameriste, fotografe in njihove p< močnike nekako lfi — 18 ur. Glede plač j vladala prava anarhija: dodlm je prejemal malo število prvih kameristov — $400-4C na teden, so prejemali drugi za enakovrstr delo —-$60—75, nekateri celo samo |85 i teden; plača za fotogralfe (stillmen) je zm šala od $30—M0 (povprečno $45) in za p močnike nder streetu do konjsksgs dirkališča, tam krenite proti vzhodu do Green rd., kjer ste ns mestu. Trok! bodo vosHi izpred S. N. doma ob ll uri dopoldne in ob 1 popoldne/ "Zarja" poje in Ime Ae men peti — pa ne zase, pač pa sa aloveaeko pobtiko. V misli pokazati svoj "tnimf" ko uprlaeri slovensko opero "Urh, grof esUski"L umotvor pokojne-ga V. Parme. Za taka pod* ja Je treba finančne kakor tu di moralne pomoči. In to daste lahko a tem. ds st gs izleta. NOV bacil IzoHraa. Dr. Frank W. Hartman, vodja laborat rija v Fordovi bolnišnici v Detroitu, je zadn dni poročal na zborovanju ameriškega dr štva klinikalnih patologov v Portlandu, Orei da je izoliral novega bacila, ki pomeni po nj govern mnenju veliko važnost v diogniziran in zdravljenju španske Influence. Zravje je v pravi brani. Na zborovanju organizacije amerifik zdravnikov, ki je bilo pred nekaj dnevi Portlandu, Oreg., Je Wlo povdarjano ds dieta najboljši zaščitnik sdrsvjs. Dr. Mon Fishbein iz Ohloags, urednik "Medical Jw nala", je rekel, da namesto pilul prihaja di tacija v ospredje kot glavna metoda zdrsvlj nja. Pravilna hrana, ki ima dovolj vHsn nov, je več vredna kot ve*a medicina. Vpr šanje je le, kaj j* pravflna hrana v slučaju in one bolezni. O tem se še niso zdravni zedinlli. Dr. Lowell Langstroth Iz San Franci« strokovnjak v dietacijl, je poročal, da je ■op zoval rezultat diete pri 500 pacientih, ki trpeli na najraillčnejših boleznih, pa je c kril, da so bolniki uživali 79 odstotkov ts ■ hrane, ki je najrevnejža na vitaminih. Mi in kruh sta slaba. Najbogatejše jedi ns taminih so mleko, ssdje, JsJca in zelenjsi posebno solata. Povdarjano je bilo tudi, da je slko» zelo potreben za zdravje, toda v majhnih n ricah. Ako ga je preveč, je škodljiv. Dleta je Iz BerHna javljajo, da je dr. Ferdin« Sauerbraeh Izjavil na *oro nemških sdrsj kov, ds se jetika, čeprav je «e zastarans. a ko prežene s dieti ran jem. predstav in pel 86 partij . ,v»leg tega je nastopal še v de-v*ih manjših vlogah, kar zna-psrtij. To je za začetnika """-solista, ki je deloval kot nri operi kakih 6 let, ogrom no Me vila. Deloval pa je obenem ,Uii< kot koncertni pevec-solist rn* koncertih pevskega zbora »'Uabene matice, na koncertih ** vntoval na opernih odrih v Zagrebu, Beogradu, Splitu, Dubrovniku, Subotici, Osijeku, Sarajevu, Mariboru, Celju in Kranju. Nikakor pa a tem ni izčrpano vae njegovo pevsko delo, kajti radevolje je a svojim lju-beznjivim glasom pomagal po-vaod, kjer so ga želeli. Dragemu pevcu telim na težki poti v svet, da tudi pri največjih svojih tri-umfih ne pozabi na nas." Tako piše torej komponist A-damič o tenoristu Banovcu, ki odide v kratkem v Ameriko, kjer bo priredil več koncertov. 2 njim pojde tudi gdčna Ropasova, al-tistka, s katero bo nastopal na koncertih tudi v dvospevih. Mogoče ga bo spremljala na Uj poti tudi njegova žena. Želeti mu je obilo uspeha pri naših rojakih onstran luže. Grobišča iz rimske dobe. Ljubljana, 2. julija 1929. Mnogo zgodovinskih znamenitosti ima Slovenija, ki je bila od nekdaj važno križišče življenja v Evropi. Naša pokrajina leži baš med vzhodom in zahodom, severom in jugom Evrope, pa je bila tako vsekakor priča vseh važnih zgodovinskih dogodkov. Prav tako je posUlo to ozemlje sedež marsikaterih zgodovinskih spomenikov. Na in v zemlji naši je polno pomnikov iz davnih dob, ki so jih deloma dvignili in jih hrani zdaj naš muzej, deloma «—^Rovečini pa so ti spomeniki še nepreiskani niti dvignjeni. In to je naš greh. Imamo stara grobišča v PeČah, preiskovali so jih in zdaj jih puste vnemar, dasl še davno mi vse preiskano. Pri Trojanah se je nahajal preko Dunajske ceste mogočen slavolok iz sUrih časov, deli njegovi pa so zdaj raztreseni med tamošnjimi kmeti, ki Imajo posamezne kamenlU dele za klopi, plohe itd. NI ga, ki bi hoUl o-hraniti U priče davne zgodovine na naši zemlji. Eno Uko mesto, polno zgodovinsko važnih najdb, je tudi v bližini Stične med Virom, Stu dencem, Grižami in Vrhpoljem. Tu se nahajajo sUra grobišča rimska, na Um Urenu se dvigajo sredi polja in v gozdu do 5 metrov visoke a travo in zelenjem poraatle gomile in mnoga grobišča. Deloma so jih že prekopali, mnogo pa je še povsem nedoUknjenih. Sistematično je dala pred vojno prekopavati te gomile princesa Meklenburška in je nabrala zelo lepo zbirko sUrin iz rimske dobe. Mnogo Uh sUrin je šlo v Nemčijo in tudi na Francosko. OsUnke na gradu Wagenšperku pri Litiji je baje zaplenila Narodna vladu po prevratu, da jih ohrani domovini. Raziskovanje in prekopavanje Uh nad 2000 let sU-rih grobišč sedaj stoji in se nihče ne briga niti ne zanima zanje. .Vsaj tisti, ki bi bili poklica-ffl za to, se ne brigajo zanje. Domačinov kdo gre včasi pa začne kopati, merteč da pride do šaca. Pri tem je seveda jasno, da njim nI do loncev, zapestnic, sUrega orožja; kopljejo le v nadi, da odkrijejo zaklad. Pri tem je povsem mogoče, da pokvarijo mšr-sllmUro malenkost, kot si mislijo, ki pa zo lahko velike važnosti. Ce pa izkopljejo kak boljši predmet, pa gledajo, da ga prodajo. Pred vojno je bilo za U grobišča mnogo zanimanja, saj pričajo o zelo razviti naselbini na Um kraju kakor tudi lahko marsikaj prilože k zgodovini. Sem-ksj so hodili arheologi z Duna ja, Gradca in iz Nemčije Ur odnašali najdbe s seboj. S Um so bogateli svojo znanost In svoj znanstveni ugled v svetu, mi pa, ki smo lastniki U zemlje, ml ps pustimo vae U vnemar Ur se bolj zanimamo za povsem odveč stvari. Enako je z grobišči pri Pečah in drugod, nikdo se ne zmeni zanje, a če bo hotel priti kak tujec, bomo zarjovel!, da nam ho-če krasti Morali bi Imeti malo več spoštovanja do svoje zemlje Ur se ne zadovoljevati z besedami na jeziku, z narodnim navdušenjem, z šivijo-klici In z delovanjem za "narodov bU- f HHkar PeraAefc. ki se je Ml a- deletil otvoritve Jakopičeve rez-stave v Zagrebu Ur tamkaj pri-aoatvoval tudi pradsUvl Can- karjevega "Pohujšanja v dolini šentflorjanski", se je zadnjih 14 dni mudil doma v Sodrašici, včeraj 1. julija pa je odšel na Bled, kjer bo oeU) par dni Ur si ogleda! okolico (Bohinj, Kranjeko goro itd). Pravi, da je videl že nešUto slik Bleda, a nobena mu ni bila všeč. Zdaj želi sam doži-veti Bled in ga tudi slikati: Zal mu zadnji teden nagaja vreme, ki je deževno in pusto. Danes se vreme z|>oljšuje, celo solnce pokuša polagoma spet zavzeti svoj poletni položaj, pa je upati, da bo gledal Peruftek Bled v solncu. • j Požigalec. Celje, 2. julija 1929. V soboto zvečer je v Ojstriški vasi blizu St. Jurja pod Taborom izbruhnilo drug za drugim več požarov, ki jih je bržkone zanetila človeška roka nalašč. Pred par Udni je v tej vasi pogorel kozolec, zdaj je v soboto tik pred polnočjo izbruhnil požar v kozolcu posestnika Juharta-Sir-še. Ogenj je» naglo obje! tudi sosednji manjši kozolec, last isU-ga lastnika. Domači gasilci so kljub pozni praznični uri bili U-koj na mestu ter so pričeli gasiti. PrihiUle so na pomoč tudi požarne brambe iz okolice. Gasilci so se trudili pogasiti ogenj, in ko so se izmučeni 'deloma že razšli domov, se je krog pol dveh dvignil ogenj na drugem koncu vasi. V plamenih je btt kozolec Plavšaka, gostilničarja iz Št. Jurja. Gasilci, ki so se deloma še mudili v vasi, so začeli koj s akcijo Ur sipali s svojo brizgalno vodo v goreči kozolec. S silnim naporom se jim je komaj posrečilo, omejevati požar in ga krotiti, da se ni razširil na sosednje zgradbe, dokler se niso v vas povrnili gasilci, ki so se bili že namenili domov, a so se sredi poti utrujeni morali vrniti. S silnim skupnim naporom se jim jo posrečilo omejiti požar le na kozolec, ki je pogorel a aenom in deteljo do tal. Jaano je, da gre tu za preračunane požige, bodisi iz khke lrtK dobije ali iz maščevalnosti. Saj potrjuje to tudi dejstvo, da ao dobile tri zavarovalnice opozorila, da bo v tej krajih gorelo. O-rožniki so seveda na delu, da naj dejo krivca ter ga predajo sodišču. Aretacija baje-dpijonov na morju. Mnogo se zadnje čase Čuje špijonih. Madžarska in IUlija pošiljata baje špljone v našo državo. S sličnimi slučaji se je naše izredno Državno sodišče Beogradu že ponovno pečalo. Nekaj takih špijonov je bilo tudi že obsojenih. Topot bo imelo državno sodišče opravka z iUlijansklml špi joni-mornarji, ki so vršili poro-čevslsko službo z "vojnimi" golobi, ki prenašajo poročila. Pred dnevi se je namreč v prisUni-šču RatlšU na našem otoku Kor-čuli v Jadranskem morju ukrca-la iUlijanska jadrnica, ki prevaža les v Italijo iz naše države. Finančni stražniki, ki so U lad jo pregledali, so našli v njej skriU kletke z golobi pismonoši, ki so imeli na nogah prsUne »lične prstanom, kakršne so našli pri mnogih golobih, ki so jih zadnje čase pogosto ujeli v Dalmaciji. Taki golobi so v služb italijanskega vojnega poročevalskega urada. Jadrnica je po Um odkritju odplula na Široko mor je, za njo pa je odplula na zasledovanje naša finančna ladja-lovec "Kraljevič Marko", ki je ladjo dohiUla Ur jo prisiliU, da se je vrnila k naši obali. Kape-Un ladje in poaadka sU bila a-retirsna Ur skupno z zaplenjenim maUrialom prepeljana Beograd državnemu sodišču za zaščito države. Torej so tudi golobe sretlrali . . . Zaplenjen "Mavec." Ljubljana, 2. julija 1*29 Strokovno glasilo organiaira-nih delavcev "Delavec" je bil že ponovno zaplenjen radi nedolžnih stvari, in aa čtovek čudi, kaj vse pri nas pletiljo. Tlako je bila n. pr. zadnja številka "Delavca" zaplenjena radi članka "Dlvidende rasUjo," kjer piše o Trtmveljski družbi, ki je praU-Irio leto nsredila 6 milijonov več Čistega proflU kot pa leU 1*27. LšU 1927 je Imela čistega dobička 88.1 milijonov, lani pa 44.1 milijonov. Radi Uga je Tvfeo-veljska družim zvišala divni. r. de svojim delnicam od 80 na 86 Din. K temu je napisal "Mavec" članek, ki je bil iapl«B>m. a nam je mogoče, priobčiti ga aUjo. — Kakor ae zatrjuje v dunajskih finančnih krogih, bo Trbovetjalm drvftba zs preteklo leto izplačala višje dlvidende, takor za leto 1A87. Dividende Trboveljake premogokopne družba ao znašale za leti 1922 in 19Č3 po 25 Din. za leto 1984 do 1927 pa po 80 dinarjev za delnico. Internacionalni kapitalisti šive dobro na račun Jugoslovanskega premoga in alovenakih rudarjev. Dne 24. aprHa t. 1. je padel rudar v JVbovljehr Svenšek Joše jašek (šaht) in bil na meetu mrUv. Zaslužil je na dan 28 Din. Dne 8. marca t. 1. je 61-letni rudar Franc Molek moral zopet na jamsko delo, daai je zdravnik ugotovil vsled slabih oči popolno nesposobnost sa Jtfmsko delo. A-i težak vsakdanji kruh ga je prisilil, pokoriti se ukazom vod-stva Trboveljske premogokopne družbe. Moral je po lestvah v j amo, a preden je prišel do konca, je padel v globino, kjer je obležal s težkimi gotranjimi poškodbami. J1 v Dne 27. februarja t. 1. se je smrtno ponesrečil rudsr Medve-Šek Ivan v Trbovljah. Padel je vozičkom vred v 61 m globok jašek. Bil je zapoalen pri TPD 28 et in zapušča ženo in 6 otrok. Intakodalje ..." To je vea zaplenjeni članek, ki ga krasi še «Mnvna slika: bogatin aedi na krltah ter kadi zadovoljno cigaro.. • Utemeljitev državnega pravd-nika pravi, da U dlanek "ščuva aliko in besedilom članka na razdor me4 Idrušefenimi alojl in tvori tako dejunaki sUn pregre-ška po členu 6. zakona o zaščiti drža*»..." Sodišče hoče menda s tem mimogrede na Umeljti zakonov izreči tudi mnenje, da razdora med družaMiimi sloji ni. . . Čemu poUm govori o družabnih slojih. torqj v množini? Ker ga ni sodišča, ki bi Iftbko zatajilo da ao taki in drugačni "razdo- n . . . i , Zad rušita peaam za pevske zbore. — Vse delavake pevske zbore v Ameriki med rojaki opozarjamo, da jc Za4ružna založba nabaviU himno zadružnega gi banja pod naalovem "Zadružna pesem." Po melodiji, kakor jo pojo vsi evropski delavski za-drugarji, Je skladbo za moški zbor harmohlziral konservato-rist in dirigent ljubljanskih de-Uvskih pevskih »borov Krasto Perko. — Peaem je nekaka boj na himna delavakih zadrugar jev, ki spremlja zadružno gibanje, mu vliva novih sil ln pogum Ur kliče: "Vataslta, protatl vss ksmlj«, v« bedna šana in meljsl Kdor modi ss in kdsr trpi in v daiu «talno «s peti. Naprej I Is no*i, is noii! Zadruga vsa oš v obodi I N Pesem bodo prvič peli na zadružni dan 6. julija na Jesenicah, kjer jo bo zapel pevski odsek "Svoboda," Opozarjamo naše rojake-zadrugarje in delavske pevske zbore na U zadružno pesem. Partlturo lahko naroči U pri ZadrOžnl založbi v Ljubljani, Miklošičevp, c. 18. Tatvine ameriških pi^m Zagrebu. — Tudi v Zagrebu so prišli U dni na sled kraji ame rišklh pisem. Ns poštnem uradu na gUvnem'kolodvoru je zvanič-nik PeUr Jug opazil uradnika Stjepana Bnmovojsko, kako je stlačil več ameriških pisem žep In Izginil Iz urada. Prijavi je to šefu mrada, nakar je ta pu stU preiskati stranišče. Iz dolgo-letne prakae je namreč vedel da se nepošteni msntpulanti nsj prej zatekajo v stranišče. Na stranišču so res zalotili vojsko. Imel je pri sebi okoli 16 pisem, vendar nI ša nobenega odpri. Samovojsks je tatvino priznal, dejal pa je, da je to pr vi slučaj. Po|icljs mu seveda n verjela In je preiskala njegovo stanovanje. NeŠla j mete, gumfjaeU rokavic«. 22 škateJJ higijenske gume. 2 dolarja. W mark itd. Ve! ti predmeti ao izvirhli od pešiljk "vzorec brez vrednosti." trt ao 'prihajale lz Inozemstva. Samovojsks je seveda trdil, da Jih Je bil kupil v Zagrebu, kje, pa ni va-del povedati. Policija ga je zaenkrat obdrftaU v «sporu, ker sumi, da je še dlje čaaa odpiral Uvedene je etrogs pra- a^ju -»»a. .i—« ■ oiarsiv icno oirone oopi-f Ml Mil Navedel bom najglavnejše. Kaj je pravzaprav angina T Beseda angina pomeni ožino. Ker radi bolezenskih kali večkrat otečejo bezgavke ln se včasih selo povečajo, tako da ae prehod iz ustne votline v žre-o silno zoži in skoraj ne dovoli prehod hrani ter otežuje poži-ranje, deloma tudi dihanje, imenujemo angino vnetje bezgavk ali celega limfatičnega krogi na prehodu ust v golUnec. Pri vseh vrsUh angine tonslle-bez-gavke navadno poeUnejo rdeče in malo otečejo. Pordeči tudj okolica, , navadno otečejo tudi mezgovne žleze pod spodnjo čeljustjo. Ako nI drugim sprememb, govorimo o kaUralni angini. Ta navadno ne pomeni nič hudega in po par dnevih mine. Večje spremembe Že vidimo pri follikuUrnl angini, pri kaUri zapazimo na površini bes-' gavk raztresene male okrogle, sive ali sivorumene pegice, ki segajo nad površino. Podobne, samo malo globlje spremembe najdemo pri lakik celoti. Glasi ae "Dividende ra- na lok proti jezičku. Ako ne pride pravočasno zdrsvniška pomoč, se U košlea raaširi na cel golUnec, začne prehajati v grgavec ln dušiti bolniku. Lahko pa se pojavi difterija v gr-gavcu tudi brez sprememb ns beigavkah, kar je še posebno opasno zaradi nevarnoati sadu-šenjš. 2u razliko od drugih angin pri difterični temperatura ni veliko povečana, tudi bolečine v ustih in goltancu niso velike, in radiUga se boleeen lahko še bolj zahrbtuo razvija. Videti močnejše spremembe v ustih, zapaziti bele, belo-eive, aivkaato-rUmene, umaaane' kožice more, tudi pametna mati ali razsoden oče. Razlikovati jih, ao-li samo lokalnega pomena. ali pa pomeujajo začetek teške bolezni, more aamo zdravnik, in zato ga Je treba pri vseh spremembah v grlu poklicati. Tudi pri ošpicah zdravt.ik vedno gleda v uzU. Na aluznl-ci na notranji strani lio išče male plavo-bele ali rumeno-belo malo vzvišene packe, ki imajo veličino .iriavlee «Igle-bucke in iagledšjo kot bi nekdo poškropil sluznioo z apnom. Okoli njih Je sluznica rdeča. Te pegice se pojavljajo včasih po več dni pred nastopom izpuščaja po to- nami angiai, pri kateri ne sa- 4eeu, ln na podlagi njih zdrav brao. javna naprave. Montreal—Kanadafka šetcaai- ca je n% Dominijaki dan pretekli «den prevzeU v avojo laat vae »rzojavne naprave od Weatern Union kom penije. Raaen brzo-ava, ki ga lastuje Canadlan Pa-cifio železnica, je sedaj ves brzo-avnl sisUm v rokah Kanadske železnice—4aat države.—Ta fte-eznica ima eedaj 169,066 mUj braojavnlh žic in obratuje 2,131 braojavnlh postaj. nik lahko p gotovoatjo zaključi, da stftrl otroku razvijajo ošpl-ce, in ga pravočaeno oddali od drugih zdravih otrok, kar je posebno važno v šolah,' Interna-tih, airotiščih, otroških vrtcih, itd. Omenil aem nekaj značilnih aprememb v uatlh in golUncu pri par najvašncjfclh boleznih. Ze iz tega je laMco raeumstl, kako vašno je-otroku večkrat pogledati v usU, kar bi se moralo zgoditi pri vsakem Ukosva« nem prehladu, ker kdo ve, kaj se skriva za nJim. NI U aamo zdravnikova dolšnost, je tudi dolšnost sUršev. Njihova posebna dolžnoet pa je še pripomoči zdravniku k ugotovitvi pravilne dlagnoae, kar bodo atorill na ta način, da bodo o-troke naučili pravilno odpirati uaU in ne protivlti st prt tem. Kako naj U «dravntk dobro orientira v ustih ln goltancu, ka ko naj vidi začetne, včasih prav nesnažne spremembe, ako je o-trok nemiren, se boji, proti vi i celim Uleeojpi, stiska sobe, plju va okrog sebe, in ne vem še kaj. In ako se na konou Ipak poerečl odpreti usU, Je golUnec poln sline in sliM, Uko da se pod to maso ne d* videti nM gotovega. Kako naj učimo otroke odpl ratl usU, bo mogoče kdo vprašal. NIČ Uftjega od tega Samo kmalu je treba začeti. Mati naj uči še dojenčka, posebno v zadnjih mesecih prvega leU, ker je U doba, ko se lahko začno pojavljati nalesljive bolezni, na pr. daviea In škrUtin ka. Najbolje je, da otroka kdo drži v naročju, In sicer s licem obrnjenega proti oknu, mo da oteče ln poeUne rdeča «na ali dve bezgavki, ampak vidimo tudi manjše ali večje ru-menkaatoeive kepice, ki prllMp- jajo iz vdolbin (lacun). Včasih vidimo dve ali tri, navadno pa še več Uklh belosivlh kepic. Pogosto izgledajo kot zamaški, ki štrle iz lekun. Ako z žličko ali pinceto iztisnemo tak zamnšek Is lakune, dobimo belo kašo, ee-stavljeno lz gnojnih aUnlc, ras-padlih epHellj in množice bnk* Url j. Vee U angine so povzročene vsled raznih bakterij, posebno atreptokokov. Pri Ukozvani Plaut-Vinoen-tov i angini (imenovana po raziskovalcih, ki sU našla povsro-čitoljs) se na beagaVkah vidijo bdosivi kožnati obloški, ki večkrat pokrivajo celo njihovo površino in prehajajo tudi na o-koHco, v drugih slnfiajlh vidimo dosti globoko segajoče čire, pol ne gnojne oekreeije. Poleg omenjenih poinamo še več rasnih drugih »ngin.' Vse angine predsUvljajo resne obolenja, ki se nikakor ne smejo.o* malovaševatl, ker vsaka od njih v izrednih zlučajlh lahko pri vede do Ukosvancga sastrup-Ijenja krvi (sepee). Medtem ko preje navedena obolenja bezgavk, navadno vendarle naztopajo sama, bres P<>-¿runih pojsvov po ostalih de-lih delih Uleea, pri angini škr latlnke (angina searlatinosa) najdemo, da je angina samo /s čeUk aH del cele bolesnl. T« angina Je Jako značilna. Ako pogledamo v grlo bolnikom, ki imajo Ikrlatinko, vidimo Um poaebno Izrazito rdefiioo cele sluznice, posebno mehkega ne-|pa proti svetilki.- Drug» oseba ba, Jezička In lokov, kakor tudi ki namerava otroku pogledati v Mati: "Francek, pojdi v kuhinjo in ae lepo umlj, denee pride atriček." Francek (jokaje): "Kaj pa če ga ne bo?" a V šoli. UČiUlj: Janezek, povej mi, kaj je prozorno Ulo. —. To ja Uko Ulo, akosl katero ae vidi, goapod učitelj. — No, sdaj ml pa navedi kak primer. — Recimo, luknjica v ključavnici. •e "Pomislite, sosed, kosa ml js ušla t" — "Kaj je nisi privesal ns kol T!' -—""Seveda sem, ampak tudi kol je šel s njo." -e "Povej mi, Spelea, ali Slavica še vedno toliko prepeva f' — Kaj Še, sej Je vendar še štirinajst dni poročene!" POJASNILO DRUŠTVI-NIM TAJNIKOM IN POAlUA-TRIJIM RAJBfUI MA8N ANOk bezgavk In celega goltanea. Ker je ton rdečice škrlataat in se podobi^ rdečica nahaja po celem telesu, se boleeen Imenuj* škrlstinke. Samo da ee rdeči-ca v uatlh pojavi nevedno po en dan ali pa še več prej preden zapasimo rdečico po telesu. Zdravnik samo na podlagi spre-memb v ustih večkret lahko zaključi, da ss sedenje rasvijsti Akrlstlnku, In Uho predvzeme pravočasno potratne mere. Pri užkih, posebno nevarnih obli-keh škrlstinke ee pojavijo na bezgavkah Moeivkaeti eblotki, ki so pogosto podobni tMtfcsm ( membranam ) kot pri «flertjt. no, ker U membrane v*nd»ni. ne prcdeUvtjaJo dlitertje (ne nejdejo se nem reč défteeiânl bacili) ee Uk« oblik« engins škrlstinke nezlvejo "dlflerald", ker pomeni a a gina, pednhna dlfUrijl. De šele eds»enik e pomočjo mtekrakepe mora ugotoviti razliko, Je jeeno. Peles spisinsmfa ns Aesgevlmh, vidimo pri poč«tku škriašiftfc» tudi obložen Jezik; po per dnevih pa ie jcslk odleti in Ime krasne rdečo barvo z »si lionimi pepi lami. teko de izgleda kot mali na (malinaeti Jezik). Tudi slika diftertšno angin« _______ _ jd dovolj saačUna. V šešetku uu7a. tJdl ís"zírain¿j¡ mM '¡n 'Z"'¡ÜÍLT — * -H j# i,4u L,milJ se U merage zlil«, pe predsUv-» 7-d. n krTk v^js "" belo^lve sianl- liiik« r f),-r,y iz Am»rik« kar, nasU barv«, ki pokriva eelo bes- grlo, sloji ali eedl pred njim. Ko ss otrok smthlja, ali odpre usU, da bi venje eprejel hrano, se nešno pritisne a čistim držajem št les ali s leseno lepetloo na jezik In pogleda v usU ln gel-tanec, V te namen edrevnik ufNieablja meUlno aH stekleno lopatico. SUrajcAemu otroku ee naroči, naj izgovori "s", ker a« pri tem najbolj odpro usta, prltlaas ae s lopatico na sradl-no jsalka, bolj proti korenu. Pri daljšem gledanju naj otrek «n mirno dihe. Prvič bo etrek morda malo venemir jsn in se ho branil, pmmfr m bo pe navadil, In mu bo to eelo zabavo. 1 sam od esbe tako dobro odpira usU, da |e pomoč lepntles ne-potrebna. Teko naučen otrok ae ne bo bal sdravnlke, bo ne zahtevo sam odprl u«U in ne bo v strehe, da ae bo bog ve kaj zgodilo t njim. UMU otroke pravilno odpirati usU, pogUjU večrat sami vanje tn ob vsaki Isprs immbi pokllčlU sdravnlke. prihranili bosU «Hroku strahu in trpljenja, sdravnlku pa olajšali njegovo že itak lu» Isvrševanje dolšnasti in pripomegll do pravlins s«. "Zdravje". ' fcea_ ffiro^lt najboljži te v pimm» ali šdRe IbmU pb> MMj as sahvals b Im » ter ee take ariflhŽi hočeU Mi plašntL t#vëAnsa škMMto Mane. NadaHe veOaleleMlea pHvedHvSb mu dMh VbeleJ Jt - Uebn ^gfedglL »«glas sli tako vslja an ven ponudbe, InSi^^H toke et vari m mm veine pvv» dati, da naj be te oglas, Mb» krat naj ee leti lHtobši Inát b» fi ij plašall. Te hJmÜi dajem radi Uga, ker |e to sblsp ivencije, da ge petem I r ni» draživa, Ant ■ ki to npravntttv da to epeštevato bi vitel j. NA09ANILO» SLOVBNSKA NARODNA VOD- A Četrtek, is. julija. POJASNILO IZ GLAVNEGA URADA S. N. P. J. "Letel!" je mislil sam pri sebi Razkolnl-kov, grizoč si nohte od jest. "Olabnica! Prl-snati noče, da hoče storiti dobroto 1 Ta ponos! O, niske duie! Četudi ljubijo, ss sdi, kakor bi sovražile ... 0, kako jih — sovražim vse!" "Z eno bessdo, vzela bom Petra Petroviča," je nadaljevala Dunjtca, "zato, ker hočem izmed dvojnega zlega Izbrati manjžc slo. Moj sklep je, da polteno izpolnim vss, česar on pričakuje od mene, in zatorej ga ne morom preveriti ... Zakaj si se zdajle tako nasmehnil?" Tudi ona se je razvnela ln v njenih očeh ao je zasvetila jeza. "Vse izpolnil r je vpraial on in se strupeno nasmehnil. "Do gotove mere. Način in oblika snubitve Petra Petroviča sts mi pokazala takoj, česa mu Jo treba. On morda res ceni samega sebe previsoko, a nadejam se, da ceni tudi mene . . . Zakaj se zopet smejet?" "Zakaj pa ti zopet ssrdevsž? Laže!, sestra, ti ležal nalalč, samo Is ženske trmoglavosti, samo zato, da vidrftiž svojo voljo prod menoj ... TI no morež spoltovatl Lužina: vidol sem ga ln govoril sem s njim. Torej se prodajal za denar in ravnal potemtakem nizko; veseli mo samo, da si vsaj le zmožna za-rdetl!" "NI ros, ne lažem se! ..." jo vzkliknila Dunjiea, ki je izgubila vso hladnokrvnost "Ne vzela bi ga, ako no bi bila prepričana, da me člela In spoltuje; ne vzela bi ga, ako ne bi bila trdno uverjena, da ga morom spoltovatl tudi jaz. Na srečo as lahko saneslj 1W prepričam o tem, in to le danes. Taklon zakon pa ni podlost, kakor pravil ti! In ko bi Imel tudi prav, ko bi ae bila v reanici odločila, da pregretim podlo dejanje — ali bi bilo v tem slučaju rahločutno, da tako govoril T Zakaj zahteval od mene junaltva, kl ga morda niti nima! ti aam? To je trinottvo in naallatvo! Ako koga pogubi m, pogubi m edinolo sebe samo .. . Nikogar le niaem umorila! . . . Kaj me tako gleda*? Zakaj al Uko prebledel? Kod j a, kaj U je? Rodja mili! ..." ' "Moj Bog! V omedlevico al ga pripravila!" je za vpila Pulherlja Alekaandrovna. "Ne, ne — neumnost — saj nI nič! V glavi ae mi je nekoliko svrtijo. To ni nikaka omedlevlca! Te omedlevico vam venomer rojijo po gtav^.y. Hm. da! . . . Kaj aem že hotel? Res: 'na kak način ae bol danss prepričala. da ga morež spoltovatl In da te on ceni — kakor al rekla? Zdi ae mi. da ai rekla, da hoče! danes . ... Ali aem te morebiti napačno razumel?" "Mamica, pokažite .bratu pismo Petra Petroviča." je rekla Dunjiea. Pulherlja Alekaatidrovna mu je s drhtečimi rokami izročila pismo. On ga je vzel z veliko radovednoatjo; a preden ga je razgrnil, je z nekakim začudenjem pogledal Dunjico. "Čudno," je rekel počaal. kakor da ga Je nenadosaa presenetila nova mlael, "zakaj ss pravzaprav toliko brigam? Cemu vss krik? Vzemi, kogar hoče!T Govoril Je aam zaar. toda izgovarjal Je besede na glan ln gledal asetro nekoliko čaaa kakor bres uma. Nazadnje je rasgrntl lisi. !e vodno a čudno presenečenim obraoom; neto Je začel čttatl počasi In posorfto In ga prečtul dvakrat zaporedoma. Pulherlja Alsksandrovna Js bila sll- leta 11-20. Naročnino lahko tudi sai poli jote na naslov: UPRAVNlfiTVO u PROS VETA 2657 S. Lawadale Ave* CHICAGO, ILL. < Pojasnilo. — Zakaj se zmaga večinoma simbolizira a žensko poatavo? Oženi se, pa bol videl. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DfeLA Tiska vabila ta veselica In shode, vizitnice, časnike, knjigo, koledarje, letak« itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-tkem, ingltikftn jeriku in drugih Moje opaaovanje življenja je čisto nezmlaelno. Mnenja sem, da mi je zloben duh nataknil na nos naočnike, katerih prvo steklo v ogromnem merilu povečuje. drugo steklo pa v istem merilu pomanjiuje. 1 • "Vala bolsnsn ni nevarna. Podedovali ste jo." — Potem pol-Ijlte račun mojemu očetu!" VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJNJP J„ DA TISKOVINI NAROČA Y SVOJI TISKARNI Gene smerne, unijsko delo prve vrsta Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. ČRINTERY 21674* So. Lawadale Aveme Učitelj: "Nekatere živali izumirajo, na primer — nu. Stanko, katere?" Učenec: "Neži pujakl. Devet Jih je bilo, pa imamo a^no fte enega." TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMBNA POJASNILA