/L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



1. V
4
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

&
The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
4
TELEFON PISARNE: 1278 RECTO*.
Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office »t New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEPON PISARNE: 1279 REOTOB.
NO. 32. — ŠTEV. 32.
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 7, 1907. — V ČETRTEK, 7. SVEČANA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Poslovanje kongresa. Regulacija rek in luk,
V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI SO VČERAJ NADALJEVALI S POSVETOVANJEM O TEM PREDLOGU.
Sonat se je ves dan bavii s proračunom za Indijance.
VOJNI PRORAČUN. ---------o
Washington, t>. febr. V zastopni-fckej zbornici se je včeraj vrii 1 a sploš-u« debaL* o dovoli t ven em predlogu sta regulacijo rek in iulk. Fitzgeraid je protestiral proti onemu oddelku predloga, ki določa, naj se jjodeli vojnemu tajniku pravico preinačiti načrt glede regulacije kanalov Bay Ridge in Bed Htvok v newyorskej luki tafoo. da se globočina zmanjša na 40 čevljev, ker to bi oviralo promet velikim parnikotm.
Govorili so tudi Keiier iz Ohio, Davidson iz Mississippi j si, Iluitu-pbreys in drugi.
Senat se je bavil ves dan s posvetovanjem o proračunu za Indijance, ne da bi kon<"'a. z bedatami.
Danas se [»»»svetovanje nadaljuje.
Za indijanskim proračunom pride na vrsto Vojni proračun, ki določa izdatek v zne^u $81,500,000.
RESOLUTEN ITALIJAN.
Ker so ga tovariši dražili, je jednega ustrelil in tri nevarno ranil.
Italijan (Jabriele Ferrara ni mogel več prenašati izsmehovanja svojih tovarišev in tako je včeraj popoludne pričel na progi centralne železnice v New Torku na nje streljati. Njegove kroglje so dobro pogodile. Strojevodja Jones je obležal na mestu mrtev, kurilec Rufus je dobil krogljo v ledvice in E. Tompkinsa ter Anthony <«rtotza so £>repeljali v bolnico.
Kroj Italijana se je takoj nabrala velika množica, ktera ga je hotela linčati, kar so pa policaji preprečili s tem. da so ga odvedli seboj.
Ferraro so delavci, ki so čakali na izplačilo, p-nvali in se mu norčevali, ra«li česar je o>Uel mirno domov, kjer ima ženo in 14letnega sina. Tu je vzel svoj revolver ter prišel zopet k čakajočim delavcem. Ti so mu zopet pričeli nagajati in so ga vrgli celo na tla. Ko j*< zopet ustal, je bil ves spremenjen. Hipoma je vzel iz žepa revolver in pričel na I.»pove streljati. U-streli! je štirikrat in >rirje so padli na tla. Na to je dejal revolver v žep ter skušal počasi oditi.
Ko so kasneje Italijana vprašali, čemu je to storil, je dejal, da ni mo-gel več prenašati norčevanja.
Mačka usmrtila prešiča.
Apponaug, R. I., 7. febr. Tukaj je včeraj neka mačka skočila največjemu prešiču hotela Apponaug na vrat ter t?a tako razmesarila, da je po štirih urah poginil. Mačka, ktero so takoj ubili, je bila stekla.
Roosevelt potuje na lov v Alaako.
Washington, 7. febr. Predsednik Roosevelt namerava potovati v Alaska na lov na jelene, kajti Alaska je še jedina dežela Zjed. držav, kjer je še mnogo divjačine. Alasko je Roose-veltu opisal Robert W. Wiley, kteri je bil več let v Alaski in obiskal tam take kraje, v kterih beli ljudje še nikdar niso bili.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
u f 20.60 ............ 100 kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kran,
aa 9 204.00 ............ 1000 kron,
aa $10204>0............ M00 kron.
Poatarina )• všteta pri tak vaotak. Do ju aa nlfMimi ivote popolnoma iapla&ija kres vinarja adkttka.
Naš« imun* poftOjaiv« izplačuj« c. kr. patari hranilni tnd v 1L Ao
12. ta*.
Denarja um poalatf j« najprflii-aej« do (SMO ▼ fotorial ▼ ptipffii
BBMk« p« IT—rtlr Faalal IT—j Oriar aH pa *«w York Bade Draft.
Obravnava proti
milijonarju Thawu.
ARHITEKT WHITE JE BAJE HOTEL THAW A USTRELI T I.
Včerajšnji dan je bil ugoden za milijonar j eve zagovornike.
DELMAS NA KRMILU.
Odvetnik Delmas, ki je sedaj glavni zagovornik morilca Thawa, je včeraj zvečer naznanil, da danes ne bode zaslišana niti Evelyna Nesbit Thrfwt. niti gospa William Thaw, in s tem e je zaključila včerajšnja obravnava proti Harry Thawu.
Včerajšnji dan se je pod vodstvom i-pretnesja califomijskega odvetnika Delmasa zaključil za zagovorništvo tako ugodno, kakor se je ponedeljek zaključil neugodno. Več prič je izpovedalo in skušalo dokazati, da Thaw, ko je izvršil umor, ni bil pri zdravej pameti in jedna priča — dosed a j glavna priča za zagovorništvo — je .prijK) vedo vala celo o grožnjah s smrtjo, ktere je ustreljeni arhitekt večkrat izustil glede milijonarja H. Thawa. Pokrajinski pravnik 1 *> je včeraj sicer stavil pričam zedo zamotana vprašanja, toda ni jedne iz-povedi ni zamogel ovreči, pač pa ga ji* Delmas večkrat temeljito zavrnil, tako da je žel splošno priznanje.
i led drugimi pričami so zas išali T. McCaleba, prijatelja Evelyne in Harry Thawa, kteri j^ v noči dne 25. junija stal z Mrs. Thaw blizo vzpe-njače v Madison Square Gardenu in čakal na njenega moža. Kak rat je počil strel in Evelyna je vzkliknila: •'Harry ga je ustrelil!" McCaleb je izpovedal nadalje, da je Harry na vprašanje Eve.yne. čemu je to storil, odgovoril: "Rešil sem tvoje življenje, draga", nakar jo je strastno objel ia poljubil.
Senzacijonelno je bilo pričanje Benjamina Bowmana, ki je bil vratar v Madison Square Gardenuu Ta je povedal, da ga je White. Jkterega je dobro poznal, na božični večer leta 1!>03 vprašal, je-li Evelyna že ostavila oder. Ta mu je dejai, da je že yj-šla s Thawom, pokazal je revolver in jezno dejal: "Našel ga bodem in ustrelil!" Arhitekt je bil vsled vzru-janosti ves rudeč.
Potem se je pričel boj med pravnikom Jeromom in odvetnikom Delma-s<im. Jerome je pazil na vsako besedo Bowmana, jo obračal na vse strani, toda priča je vztrajal. Ko je Bowman dejal. da je White govoril o "PittsbuTŽanu", ne pa o Thawu, ga je vprašal, čemu je preje o Thawu govoril. Priča je mirno dejal: "Ker je Thawa vsakdo * — ^-oval Pittsbur-/ana."
Potem je hotel Jerome vedeti, koli-krat je bil priča pri zagovornikih in ta ie povedal, da jih je dvakrat obiskal.
Časniški poročevalec Green, ki je bil v Madison Square Gardenu, ko je Thaw streljal, je dejal, da Thaw takrat ni bil gospodar svojih strasti, in da je to sklepal iz njegovega obnašanja.
Obravnava je traja.a do 4:20. Danes bodo zaslišali ženo ali pa mater Harrv Thawa.
HRVAT NA VEŠALA. Fran Banušiča bodo danes obesili.
V zaporih countyja Essex v New Jerseyu bodo danes obesili Hrvat« F ran Banušiča, kteri je umoril Tom Hoffa, pri kojem je v Montclairu, N. J., stanoval.
Banušič je dejal, da je na smrt pripravljen. On je zadnji, ki je v ooun tyjt Essex obešen, kajti mesto vešial, so si tam nabavili električni stol.
Leiterjevi beli sužnji. Strojni topovi za nje.
IMENOVANI MILIJONAR IN LASTNIK ROVOV IMA PRIPRAVLJENE TOPOVE ZA EVENTUELNE REVOLTE.
Agent Weis ga toži za $100,000 odškodnine, ker je bil teden dni zaprt.
PRISILNO IZTIRANJE.
Po kopniškem uzora.
Chicago, BI., 7. febr. Tukaj so zaprli 191etnega Wm. A. Kappena, ker je po krivici nosil poročniško uniformo, se nastanil v hotelu Victoria in v prodajalnici Marshall Field & Co. izdal ničvredne denarne nakaznice. Kap pen je vstopil 1. decembra kot hornist v redno vojsko, na kar so ga poslali v Seattle, Wash., kjer je bil pa radi slabega telesnega razvoja odpuščen.
Chicago, 11 L, 6. febr,. Z denarjem se pri nas, v deželi svobodnih ljudi vse doseže in celo vlastelinstvo je mogoče uvesti. To dokazuje tožba, ktero je vložil Adolf Weis, bivši delavci agent miijonarja Leiterja proti slednjemu. Weis toži Leiterja na plačilo odškodnine v znesku* $100.000, ker je bil protizakonito teden dni zaprt, nakar so ga s silo iztirali. Weis je bil zaposlen od 12. avgusta
1904	do 14. j an. 1907 v Zeiglerju v Leiterjevih premogovih rovih v juž-nej Illinois, in sieer kot tolmač, ker govori baje 14 jezikov. Njegova pogodba se je glasila za dobo dveh let in mesečna plača je znaša a $150; **ai»o bode Leiter v bodoče z njim ravno tako zadovoljen,, kakor dose-daj".
Weis, ki je star 40 let in je oče sedmih otrok, izjavlja, da so ga dne 14. januarja pozvali v urad Wm. L. Gordona, pošlo vodje Zeigler Coal Co., kjer se mu je ukazalo, da mora še ono popoludne ostaviti mestece. On je zahteval, da se mu naznani vzrok, toda tega mu niso povedali. Ko je dejal, da je zanj nemogoče z ženo in sedmimi otroci, tterih najmlajši je star 11 mesecev, takoj odpotovati, so mu dovolili da.jši rok, toda podvreči se je moral strogemu nadzorstvu. Po dnevu sta ga nadzorovala z revolverji oborožena moža Wm. Browing in James Newman, ktera sta ostala ves dan v hiši Weisa. Po noči je' pa patruliral neki George Heineman pred hišo. Ko je hotel priti k Weisu delovodja premogarjev Mathew Boss, ki je pri Weisu stanoval, se mu je to zabranilo in naznanilo, da ne sme z nijednim članom Weisove rodbine govoriti. Končno so rodbino s pohištvom vred poslali na že.eznico. — Weis je še le pred par dnevi zvedel, čemU je odslovljen. On je namreč pri volitvah pomotoma glasoval za onega sodniškega kandidata, ikterega milijonar Leiter ni določil.
Kakor znano, je bilo dne 4. aprila
1905	pri razstrelbi v nekem rovu v Zeiglerju ubitih 51 premogarjev, ki so bi i večinoma inožemei. Dosedaj je Leiter plačal še le za tri zahtevano in prisojeno odškodnino. Ruski in avstrijski 'konzul sta se zavzela za to zadevo, toda niti v ruskem niti v avstrijskem konzulatu se jim ne mudi, da bi pomagali rodbinam ubitih delavcev.
Weis naznanja, da je krog Leiterjevih rovov 1000 čevljev dolg, 5000 čevljev širok in 14 čevljev visok ler sen plot, da se tako delavcem prepreči beg in onemogoči napade od zunaj. —
V notranjih prostorih posesti sta dve leseni, ze.io trdno zgrajeni hiši, v kterih je v mirnem času 15, v " vojnem" času pa 100 mož na straži. Te straže imajo na razpolago dva brzo-strelna topa in velik reflektor za razsvetljevanje, tako da je mogoče vso naselbino takoj preiskati. Ako trije ali štirje premoga rji na cesti skupaj govore, jih takoj etražniiki razpode. Vsak prebivalec mora sfeboj nositi identifikacijsko karto. Ako pride kak tujec v naselbino, ga odvedo !k ravnatelju in ako ne da povoljnih odgovorov, mora takoj zopet oditi.
Zamorska razstava ▼ Alabami.
Mobile, Ala., 5. febr. Zamorci bodo v novembru priredili tukaj svojo na-cijalno razstavo. Predsednika Roose-velta bodo naprosili, naj razstavo o-tvori.
Povodnji prete.
Jackson, Miss., 5. febr. Iz raznih krajev ob Mississippiju se poroča, da prete vsled velikega deževja povodnji. Osemnajst ur ie dežuje in voda hitro narašča. Divjačina beži iz močvirnih gozdov in včeraj sta bdhli skozi Yazoo City dva velika jelena. Mnogo jezov je t nevarnosti
Žrtve železnic. 19,850 nesreč v 3 mescih
TEKOM S 30. SEPT. KONČANEGA ČETRTLETJA JE BILO NA NAŠIH 'ŽELEZNICAH 267 LJUDI UBITIH.
Statistični podatki meddržavne prometne komisije.
ŠKODA.
Washington, 7. febr. Meddržavna prometna komisija naznanja, da se je v, četrtletju, ki se je končalo s 30. septembrom m. L pripetilo na naših železnicah 19,850 nezgod proti 16,937 v prejšnjih treh mesecih.
Število pri tem usmrtenih uslužbencev in potnikov znaša 267 proti 194 v prejšnjem četrtletju. Potnikov je bilo ubitih 52.
V i ste j dobi je 1891 vlakov zadelo skupaj in 1781 jih je skočilo raz tir. Med temi j,e bilo 470 potniških vla>-kov. Škoda, ki je nastala pri tem na razdejanih lokomotivah in vagonih je znašala $2,932,760.
OČE UŠEL Z LJUBICO SVOJEGA SINA.
Ženin in gostje, ki so čakali na nevesto, so izvedeli o rospantič-n e m begu.
Spear Fish, S. Dak., 6. febr. Pred par leti dospela je v South Dakoto Miss Jessie McFarland. Edwin Jenkins, ki je živel pri svojem očetu
Charlesu, se je z njo seznanil in se nedavno zaročil. Med tem se je pa tudi njegov oče seznanil in zaljubil v Miss McFarlandovo.
Slednja in Edwin Jenkins sta se dogovorila, da se poročita včeraj zvečer ob 9. uri. Jenkins ml. je že pred določeno uro pričakoval nevesto s svojimi gosti, toda McFarlandova ni prišla, kajti že tekom popoludneva .je — ušla z ženinovim očetom proti iztoku. Splošno se trdi, da se je poročila z očetom svojega ženina, kteri je bil že par let vdovec.
Vesti iz Rusije. Nebogatov v trdnjavi.
CAB NIKOLAJ JE POMILOSTIL ADMIRALA NEBOGATOVA V DESETLETNO JEČO V TBDNJAVI.
Sedaj bodo zopet zapirali politične jetnike r trdnjavo Ključe vska j o.
KLIMOVA IN TEBENTJEVA.
Iz Avstro-Ogrske. Cesar ne gre na Deško.
AVSTRIJSKI CESAR NE POTUJE NA ČEŠKO, KER JE BAJE BOLEHEN.
V resnici se pa boji nejevoljnosti Nemcev. — Predlog za vojaške novince sprejet.
VELIK POŽAR V REKI.
Uradi proti samomorom.
St. Louis, Mo., 6. febrk Salvation Army bode v tukajšnjem svojem novem poslopju otvorila tudi "urad proti samomorom". To gibanje se je pričelo v Londonu, 'kjer se je dobro obneslo. Namen teh uradov je vsem onim., kteri so obupali, dati pametne in praktične nasvete, in sice pismeno ali netmeno. S tem se mn< go samomorov prepreči.
Senator Bailey kot trgovec s konji.
Austin, Tex., 7. febr. Pri preiskavi proti famoznemu Joe Baileyu so danes dognali, da je imenovani senator 1. 1890 A. A. Greenu jr. prodal zemljišče, o kterem je trdil, da ni zadolženo, dasiravno je na posestvu uknji-ženega mnogo dolga. Vrhu tegai je Bailey izročil Greenu dva polnokrvna konja za $3000, na kar se je pa dognalo, da nista vredna niti $100.
DOBRO PREMISLITE.
Hunter je bil jeden izmed najbolj delavnih ljudi na svetu in on je imel v vseh svojih podjetjih najlepše uspehe. On je vedno dejal: "Moje geslo je, dobro premisliti, predno se kaj prične, bode li podjetje praktično in bode li nosilo. Ako pronajdem, da temu ni tako, potem se gotovo ne lotim." Ako se ravnamo po tem geslu, gotovo prihranimo denar, čas in moči, toda mnogo ljudi kupuje eelo medicine ne da bi vedeli kaj o njih. Vsaka rodbina, ktera je kedaj rabila Tri-nerjevo ameriško grenko vino povodom želodčnih bolezni, bode potrdila, da je to jedino sredstvo ca take slučaje. Pomislite dobro, ono vedno u-redi prebavalni sistem in zdravje toga sistema pomenja zdravje vsega trupla. Ako ne morete jesti ali pre-bavljati, se Vaša moč, zdravje in tudi iivljenje kmalo preneha. Rabite Trineijevo oxnerilko grenko vino, kakor hitro postane Vsi tek nereden. V lekarnah. Jos. Triner, 799 8o. Ashland Ave., CWisfo, HI.
Petrograd, 7. febr. Car Nikolaj je spremenil smrtno obsodbo podadmi-rala Nebogatova radi kapitulacije v bitki pri Tsushimi v desetletno ječo v trdnjavi. Tudi drugim obdolžencem je car spremenil obsodbo.
Petrograd, 7. febr. Ker so teroristi postali zopet bolj živahni, tako, da so politični zločini zopet na dnevnem redu, so trdnjavo Ključe vska jo zopet odprli za zapiranje političnih zločincev. Danes so v trdnjavo zaprli 20 mornarjev, kteri so obsojeni v dosmrtno ječo radi upora v Sebasto-polju.
Sedaj se je dognalo, kedo sta gospodični Klimova in Terentjeva, kte ri sta zapleteni v napad n® minister-skega predsednika Stolypina dne 25. avgusta m. L Klimo va je hči nekega državnega svetnika in tudi Terentjeva pride iz ugledne rodbine. Obe bode sodilo vojno sodišče.
NEVAREN POŽAR V BOSTONU.
Trinajst oseb težko in več lahko ranjenih.
Boston, Mass., 7. febr. Včeraj nastal je v departmentskej prodajalnici Hunt Bros. velik požar, pri kterem je bil nek mož usmrten, 13 osob je težko in več lahko ranjenih. Predno so požar omejili, je bilo 150 ljudi brez domovja. Plin in dim sta James Gaulta omamila in. predno so ga prepeljali v bolnieo, je že umrl. Požar se je razširil tudi v dva nadstropja n'ad prodajalnico, kjer so stanovanja. Dvajset rodbin je moralo bežati
nočnih prosto.
oblekah v snežni vihar na
TEMELJITO STRELJANJE.
Stare texanske navade še niso iz umrle.
Winnsboro, Tex., 6. febr. W. A. Milam jr. in njegov oče sta se včeraj ešla z bratoma Wofford na cesti bfi-zo tukajšnjega mesta ter se pričela z njima prepirati radi fcatozvanega Local Option. Vsi štirje so v prepiru pričeli streljati, vsi so popadali ra njeni na tla in vsak je potem ležeč na tleh streljal v nasprotnika, dokler niso bili revolverji prazni. Vsi štirje so radi zadobljenih ran umrli. Pokojniki ostavljajo štiri vdove in pet najst otrok, kteri so pa preskrbljeni, kajti strelci so bili premožni far-merji.
Osoda Indijancev.
Washington, 6. febr. Ko so se vče raj v senatu posvetovali o predlogu za dovolitve za Indijance, je Mr Mc Cumber zatrdil, da postane tekom 15 let tudi zadnje oralo indijanske zemlje last belih in da bodo Indijanci prisiljeni prosjačiti od mesta do mesta. Jedina njihova nada je, da bodo zamogli priti v Mexico in se pridružiti tamošnjim svojim mnogoštevilnim rojakom.
Brazilska kava.
Sao x Paulo, Brazil, 6. febr. Vlada države Sao Paulo je nakupila štiri milijone vreč kave, da tako vzdrži stalno ceno. V to potrebni denar je dobila vlada iz Belgije. Kava se razproda v New York, Antwerpen, Liverpool, Havre in Hamburg.
H kralj ▼ Ameriko.
Victoria, B. C., 5. j an. Siamaki kralj obišče ▼ maju Zjed. države. V marcu odpotuje iz Bangkoka t Yoko-hamo in od tam najprej v Ameriko in potem dalje v Evropo.
Dunaj, 7. febr. Vsled nasveta svojih zdravnikov je cesar Fran Josip opustil svoje že preje nameravano potovanje na Češko. Zdravniki se boje, da bi mučno potovanje v sedanjem letnem času škodovalo Fran Jo-sipovem zdravju. Ker pa je potovanje na Češko tudi v top.ejšem času opustil, navedbe zdravnikov nikaikor ne morejo veljati za vzrok opustitve obiska Češke in splošno se sodi, da se Fran Josip boji priti k Čehom, da bi se Nemcem ne zameril.
Budimpešta, 7. febr. Poslanska zbornica ogrsko- hr vat sik e ga državnega zbora je odobrila predlog glede vojaških novincev.
Reka, Hrvatska* 7. febr. Tukaj je zgorelo veliko žitno skladišče z žitom v vrednosti $750,000. Parniki. fki so bili v bližini vsidrani, da na-krcajo žito za Anglijo, so bili vsled požara v nevarnosti, vendar so jih pa še pravočasno odvedli na prosto morje. Požar je nastal vsled pokvarjenih električnih žic.
Napad na sina kralja Milana Obrenoviča.
NEZAKONSKI SIN POKOJNEGA KRALJA MILANA GJORGJE OBREN KRISTIČ V SMRTNEJ NEVARNO STL
Napadel ga je oSividno najet zavra ten morilec v Carigradu.
SIN ARTEMXZIJE KRISTIČ.
Razne novosti
iz inozemstva.
PRINCEZINJA LUJIZA SAKSONSKA IN NJEN LJTJBČEK MATAŠIČ-KEGLJEVIO V DENARNIH STISKAH.
Boji v notranjih pokrajinah Maroka.
NAZADOVANJE KITAJSKE VOJ-SKE.
Pariz, 6. febr. Princezinja Lujiza, hči belgijskega kralja in ločena žena "princa" Filipa Saksonskega, ima toliko dolgov, da so jej tukajšnji upniki vedno za petami. Ona živi tukaj s svojim ljubeekom, hrvatskim poročnikom Matašič-Keglevičem, odkar je ušla iz sanatorija v Elsterju. Denar, kterega dobiva od svojega očeta, kralja Leopolda, in svojega moža vsako leto, ne zadostuje za razkošno življenje zaljubljenega para in radi tega je pričela delati dolgove. Sedaj so jej zarubili njene kovčeke radi neplačanih draguljev za znesek $15.600.
Tanger, Maroko, 7. febr. Oddelek marokanskega vojaštva se je moral te dni večkrat boriti z upornimi rodovi Ulah in Uzari. Vojaki so dobili mnogo plena. Izgube so bile na obeh straneh le majhne.
Peking, 7. febr. Štiri divizije kitajske vojske je vlada odvzela kontroli governerja Yuan-Shi-Kaja ter jih izročila nezmožnemu mandžurske-mu generalu Feng Shanu, kteri je no-torieen reakcijonar.
Bordeaux, Francija, 7. febr. Ko so oblasti včeraj pregnale lemenatar-je iz tukajšnjega lemenata, prišlo je do uličnih pretepov. Katoliške fanatike moral je razgnati bataljon voja-ko%\ Mnogo razgrajačev so zaprli.
Carigrad, 7. febr, Gjorgje Obren Kristič. sin pokojnega srbskega kra lja Milana Obrenoviča in njegove lju biče lepe Artemizije Kristič,. ki je upropastila kraljico Natalijo in dina stijo Obrenovičev, je predvčerajšnjim le po naključju ušel smrti. Neik oči vidno najet morilec je mladega Kri stiča napadel z bodalom, toda slednje je pogodilo malo knjižico, ktero je Kristič imel v žepu in tako je le ne koliko ranjen na prsih-.
KristiČ, ki živi tukaj s svojo materjo, je star 18 let Tudi njegovo mater so tekom zadnjih let skušali že parkrat umoriti. Gjorgje Obren Kristič se je po uimoru kralja Aleksandra in kraljice Drage večkrat imenoval kot dozdevni prestolonaslednik in te govorice so se v novejšem času zopet obnovile, ko se je poročalo iz Belgrada, da je ikmalo pričakovati prepoditev dinastije Karagjorgjevi-čev. —
V Srbiji obstoji še vedno stranka, ktera se nazivlje Obrenovičeva, ktero vodi poročnik Petrovič, ki je nečak umorjenega kralja Aleksandra.
UBEGU CUBANSKI BANKAR.
Defravdant Silveira ustanovil je v Venezueli trust za prodajo živine.
Havana, Cuba, 6. febr. Semkaj ee javlja, da je bivši havanski bankar, Manuel Silveira, kteri je utekel z milijonom dolarjev in bežal v Venezuelo, sedaj tamkaj nakupil tso živino, kar jo je zamogel dobiti — nad 00,000 glav — v vrednosti nad milijon 500,000 dolarjev.
Venezuela oskrbuje Cubo s klavno živino in sedaj bodo cubanski živinski trgovci prisiljeni kupovati potrebno živino od Silveira. General Josž Miguel Gomez, kteri je predsedniški kandidat za Cubo, je pred par dnevi odpotoval v Caracas, da se tam dogovori s Silveiro glede kontrole eu-banske živinske trgovine. Gomez bode izvrševal Silveirove posle na Cubi.

Razbeljeno peč peljali dve milji daleč.
Wins te d, Conn., 6. febr. William G. Ward je včeraj peljal zakurjeno in razbeljeno peč dve milji daleč in sicer iz svojega starega stanovanja na Pratt Hill v novo na Beardsley bloku. Ves čas je v peči gorelo.
Ko so že vse Wardovo pohištvo naložili na sani, je v pturlorskej peči še vedno gorelo in nakladalci so ga opomnili, naj ogenj pogasi, da bodo še peč naložili. V to pa Ward ni hotel privoliti in je peč takoj naložil z novim premogom, naložil peč na zadnji konec voza, kjer so jo privezali in se odpeljali. Vsakdo se jd smejal, ko je videl na vozu zakurjeno pefi in krog nje Warda in delavce, kteri so se v mrazu 20 stop. pod ničlo peljali kraj tople peči. Novo stanovanje je bilo naravno takoj agreto.
KRPTANJE PABNIKOV.
Dospeti imajo: Victorian iz Liverpoola-Lord Erne iz Hamburga. Westernland iz Antwerpena. Cassel iz Bremena. St. Laurent iz Havre. Baltic iz Liverpoola. Amsteldyk iz Rotterdam^. Caronia iz Aleksandrije in Beke. Amerika iz Hamburga. Bardenia iz Hamburga. La Savoie iz Havre. Carmania iz Liverpoolau Cedric iz Genove in Alei^saadrije. Finland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdam*. Astoria iz Glasgowa. Georgio iz Liverpoola* Toronto iz Rotterdama.
Odpluli aa:
La Bretagne 7. febr. v Havre.
Odpluli bodo: New York 9. febr. v Southampton. Lucania 9. febr. v Liverpool. Koenigin Luise 9. febr. v Genovo. Columbia 9. febr. v Glasgow. Pennsylvania 9. febr. v Hamburg. Lord Erne 9. febr. v Hamburg. Gtarty 9. febr. v Tmt
"GLAS NARODA"
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1006.
fa leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __Številki.__
»GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
(ssaed every day-, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za og'.ase do deset vrstic se plača 30
xntov.
Doni^i brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < >rder.
1'ri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-naznani, d.i hitreje najdemo • aslov-nika. Dopisom in poŠiljatvam nareJite naslov:
"Glas Naroda" I0i) Greenwich Street, New York City. Telefon 1'279 Rector.
Še enkrat "banzai!"
Pri na& j« kar preko noči postalo vso bojevito. Amerika kriči ''vojna", roži j«, e meči in bije zoet slavne bitke, ali a kriči "banzai" in re-.mtšja. Američani so se razdelili v dva dela: v take, ti smatrajo vojno 9 Jsonsko ca neizogibno, in take, ki nečejo verovati, da Jaonci ne anajo svojih načrtov ravno tako sretno ri-kriti, kakor vlada v Waah ingtonu-
Oficijelna Jaon&a še nikdar ni tako iskreno zatrjevala Zjedinjenim drŽavam. rijateljstva in soštovanja, kakor bsfc sedaj. Po tajno nas a Japon-ei ramo tako ljubijo, kakor ljubijo naši državljani ob Pacifiku Japonce. Ofieijelno izjavlja newyoraiki japonski konzul: "Vojna z Zjedinjenimi državami je zadnja stvar, ktero si Japonska želi. kajti Ameriko smatramo za svojo učiteljico, in drugič je vendar Amerika sorod niča Anglije in Anglija je sestra Japonske." Lepo je govoril. Toda to nas spominja na epe besede pred ru.-iio-japon-sko vojno in na vse druge načine, po kterih Japonci Rusom prikrili svoje prave načrte.
Mogoee je, da se ameriškim jin-gi»t<»m i/.|»>x>lni želja, doživeti novo vojno. mog>N*-e je pa tuli, da Anglija jajionsko ' sest ro ne more nahuj-skati na vojno proti 4' sonxlniei" Ameriki. Mogoče je pa tudi — da Roosevelt preti z voj.no, da dela reklamo za svojo uovo pogodbo z Ja-pondio, za svoje nove načrte glede vojske in mornarice. Mogoče se je naučil «xl nemškeira cesarja, kako je
Zopet nekaj protiustavnega.
V minolem letu sprejel je naš kongres zakon, po kterem so železnice povodom nesreč tudi tedaj odgovorna. ako zakrivi nesrečo kak vslužbe-nec dotične železnične družbe. S tem je postala odgovornost železnic naravno mnogo večja, nego je bila preje. Toda v Zjedinjenih državah imamo Se dobre sodnike! Zlasti pa zve-zi^ie sodnike! Tako je zvezino sodišče za zapadni del države Tennessee v pravdi proti Illinois Central železnici imenovani novi zakon proglasilo — protiustavnim in razsodilo proti tožiteljici (materi ponesrečenca). — Jednako je razsodilo že preje neko kentuckyjsko zvezino sodišče, koje je imelo opraviti z jednakim slučajem.
Da je tozadevna razsodba zelo važna, je samoumevno, (kajti s tem prestanejo biti železnice odgovorne za nesreče, ktere skoraj vedno same zakrivijo. Vrhu' tega bodo sedaj skušale postavodaje posameznih držav imenovano razsodbo raztegniti tndi na vsa druga podjetja, ktera se bodo vsled tega znebila vsake odgovornosti. Nektere države že imajo zakone, (ki določajo, da so delodajalci odgovorni za nesreče, sedaj bodo pa vsi ti zakoni radi razsodbe zvezinega sodišča protiustavni in torej tudi neveljavni.
Washingtonska vlada je vsled tega v neprijetnem položaju, kajti imenovani zakon je bil sprejet baš vsled prizadevanja zvezine vlade. Sedaj pa prihajajo z vezi na sodišča in razveljavijo zakon.
To pomenja velik udarec za navidezno delavsko prijateljstvo predsednika Roosevelta in njegov* stranka v kongresu mora skrbeti, da to zgu-bo za delavstvo nadomesti. Vsa nadeva proti illinoiškej železnici mora priti pred Vrhovno zvezino sodišče v končno rešitev.
m aškerado, so si dekleta po cele tedne glave "belMe", kako naj se napravijo, "da jih nobeden ne bo poznal". To vam je bil "hec" na tar-(kem balu!
Bili so to Štirje korenjafiki fantje, plavolasi, modrih očij in debeli kljub nadlogam, (ki so jih že prestali med vojno. Poleg tega pa so bili še zelo dobrodušni in pohlevni in prijazni s
Predpustom je tudi znamenit "ta.starko, kakor le kaj. Ker jo videli, debeli četrtek", po Dolenjskem pra-da je stara in sama, so ji stregli in
Predpust.
V tej deželi, kje se vse peha za dolarjem, ne poznamo prod parata; j udje pravijo: predpust je tukaj, kadar ima Ikdo denar. In res pleše se tukaj predpustom, o postu, po veliki noči, v vročini pasjih dni in v adven-tu. Pri nas v stare j domovini smo v tem oziru še zelo konservativni; »tam v postu prepoveduje plese poleg cerkvenih zapovedi tudi posvetna gosposka, isto velja o adventu in na veliki teden je posebno strogo prepovedano tako raz veselje vanje. Predpustom se pa uganjajo razne burke, I*>sebno ob konci njega in zato naj ini dovoli prijazna bralka ali bralec, da se ga nekoliko spominjamo.
Ob nedeljah predpustom pleše mladina, a tudi Ikaka zastarela devica, ali star fant se še rad "obrne". Plešejo po mestih, trgih in vaseh. Pov-- ><li je kaj origina.nega.
Po vaških gostilnah se "vrte" po i.irranju meha ali fermonik, bodisi da je igralec slab ali dober, in da zna samo '* polko". Pri tem se spomi-
treba p - ance. ki nečejo ubogati, pri- { njam na "Godeža" iz Kravje doline dobiti za nove dovolitve z grožnjami iv Ljiibljani, kteri je v šestdesetih in v .rbliki vojne. Nekaj mora biti res- sedemdesetih letih predpustom ponižno. Naša republika je svetovna I novno korakal s fermoniko na hrbtu vlast. ima Filipine in Hawaii in mora sedaj častno in dostojno prenašati posledice (kot ko.onijalna in svetovna vlaat.
To pa velja mnogo denarja in vojne priprave na kopnem in na morju veljajo z<>pet mnogo denarja in mnogo davkov. Ako so komu ti davki preveč, pa naj se spominja, kako je nekdaj bil vesel, Iko smo slavili naše znatre proti Špancem, ko smo si pridobili kolonije.
Sedaj pa nam ona slavlja več ne I »orna ga jo. kajti treba je seči v Žepe in graditi vojne ladije. da nas Japonci ne iznenadijo, kakor so izne-nadili Ruse, da
d i
e prieno oni z vojne pa mi pripravka mora biti Ame-na vojno ord Coney ff ITonse ob Golden
Je du
Pariški kavalirji po nači.
, ki 'i li 1 ka. v Parizu » m fit itnih, i«> izgli :. .. i iH j ariskih kavalirjev, ki li /.t- [ reeej vinjeni. Naročili so ni i jea. Je len <>d njih se je - <ji bre/anerni nšabtfisti raz-«'-< . <a je p'siri-zba preveč po-l in .ia bi natakarja prestrašil, iil j«- v ;r< -iti niči med g<»sti z re-■rjern. Ta ideja se je posebno lila nj» ^»vemu društvu in mla-i - . pričeli (klieati natakarja s z revolverji, ki so bili naper-proti o-talim gostom. V gostilni i-lala silna panika, osem gostov iio ubitih, med njimi tudi neka
V To
Požar v Toledo, 0.
Ohio, zgorela je hiša to-
ledsskega yachtarskega kluba. Škoda se eeni na $75,000.
in se pripravil igrati še le za dobre "dojače". Če je Godež dobil v nedeljo svoj "job" v Ikaki gostilni v Kravji dolini ali "forštatu", sedel je po navadi k peči. svojo fermonko uprl na kolena in neusmiljeno žalil ušesa, ker pri kakih akordih mu je uhajala sapa in bilo v taktu slišati: "fu-fu-fu". Če je Godež igral "pri treh fanah" na "forštat",. je bil že zelo ponosen, Iker tam je dobil poleg plače in pijače še krofe. Tam so plesa ?i po navadi vojaki domačega polka. —
Po deželi pa plešejo fantje, med plesom vriskajo in prav čvrsto "po-reftajo" s štebalom ob tla. Zgodilo -e je mnogokrat, da je plesalec svoji plesalki prav hudo nogo poceftal in je reva krevljala par dni. Da je pri rikt-m plesu sem in tja (kdo kaj "za-: ljul", bodisi iz .jubosomnosti, ali ij.tii sti, ali komu nogo spodnesel, ■ i favno in temu so sledili ne baš j:i/.ni objemi in poravnave pred dniju.
Posebno je bila čislana pustna ne-k-Ija. Za to nedeljo so vse "škri-j ače" že par tednov preje zaaralL Po trgih in mestih <s«> plesali bo jši rc<ri v čitalnicah ali kazini, na šir-;tat in redutu; ostalo ljudstvo pa p> -o-tilnah, kakor je baš najboljše ali ij-labše slo. Različna plesna vabila bila i»i-eje v Ljubljani nabita na ena ih hiš, večina teh vabil je bilo isanih in so se kaj lakonično gladili: ''Danes je ples pri "Klofu" na forslat. Dobra pijača in jedila. Ein-t ril fraj." Tacih vabil sem naštel leko pustno nedeljo 46.
Preje in še dandanes napravi skoraj vsako društvo svoj ples, plesni venček ali pa celo mašlkerado. Na običajni "fajerbel bal" so se dekleta in fantje pripravljali po cele tedne; enako je bilo s plesi čitalnic^ bralnih
vi jo "trije piskerčki", in to zato, ker ta četrtek mati kaj boljega na mizo postavijo. Ko smo biii še otroci, so nas kaj radi pošiljali gledati, kako "babo žagajo", bodisi na Grad, na "Bežji grad", v Novem mesta "na kapiteljski marof"; v vsakem kraju so imeli prostor za to. Videli nismo nič, pač pa kosilo zamudili, drugi so pa iz nas norce brili.
Pred več leti sem bival v Novem mestu in tam je navada, da so si na pustno nedeljo Ob lepem u-remeinu ljudje -poiskali vozove, peljali po trgu in potem in potem k Zorfkotu v Družinsko vas, kjer je bila dobra postrežba!. --Ta dan je bilo na kakem vozu tudi videti kakega pojaca. Radovedneži so stali na trgu in gledali. Hudomušni smo bili in vedno mislili, ka-Iko bi kaj smešnega speljali. Kar zagledamo iz naše sredi originalnega moža "Žungarja", kterega je okolu Novega mesta vso poznalo. Brzo ga pokličemo in mu obljubimo stari "fi-rar" (4 kr.), ako gre pred Švareevo gostilno in na pragu stoječo "zalo Pepioo", natakarico, poljubi. Žun-gar je bil malo trčnen po naravi, pil je pa rad žganje, vlekel je svojo pi-pico, umazan je bil vedno in skoraj vedno Se mu je cedilo iz nosa, ker robec je bil Zitogarju neznana stvar. Počasi je prilezel do praga in hkrati objel Pepioo in jo poljubil, na obrazu .pa pustil svoj sled. Kdo more opisati smeh in hallo! Štemamo Pepioo je pa le Žnngar poljubil in še dobil fi-rar za eno šilo ali frakeljček! Seveda so takoj oganoli, kdo je to vse napravil in pri zali Pepiei amo pali v še večjo nemilost.
V Ljubljani je bila preje navada, da so imeli postni torek "korao" in ta je koneSrto triko nizko padla, da e«) jo t obče priznanje prepovedali. Na to korao «o privlekli iz Kravje doline "brao". Brna. je bila nekako posneta po žirafi. Pred brno in za njo pa je bilo tropa mažkar, prav priprosto napravljenih in pijanih šemi. Otroei so imeli zabavo, da bo te seme, ako je »neg v '1 zvezdi'' ležal, prav pridno s kepami obkladali. Med orignale Ljubljane, posebno pa for-štata in Kravje doline, pa je spadal one čase Cib'rov Jaka in ta je moral iti z bmo, saj je dobil zvečer žganja^ Toda revež je bil tak dan Ci-brov Jaka,, koliko kep ga je zadelo! Na pepel nično sredo je pa nesel ta Jaka v (košu maškaro za dva krajcarja; policaj pa je Jakata in maškaro zaprl.
Na pepelnično sredo so pokopavali pusta v kakem kraju na lepši, v drugem pa na prostejši način. Najlepše na Slovenskem so to napravili pri sv. Ivanu pri Trstu.
Na pepelnično sredo so pa tudi ploh zvleikli in postavili pred hiše, kjer se dekleta niso omožila oni predpust. Po nekterih krajih pa so imeli navado postaviti pred hišo slamnatega moža, ko druzega ni bilo vprašati za "punco".—
Potem je pa nastopil čas pokore, to je premišljevanje dolgov in popla-čevanje; marsikdo si je nakopal neozdravljivo jetiko; -marsikdo se je oženil in zato vse življenje pokoril, in to vse zato, ker si ni prav tolmačil — kaj je pust!
Mati Divjakova.
Črtica iz nemško - francoske vojne.
(Prosto po Maupasantu.)
Hiša je stala na samoti, daleč od vasi kraj gozda, in rek.O se ji je "Pri Divjalkovih". Najbrže zaradi divjega, hudega značaja družine, ki je prebivala tam. Starega, ki je bil strašen lovski tat, so ustrelili neke noči gozdni čuvaji, in zdaj sta živela v tej hiši samo mati in sin. Ta je bil kakor oče: nevaren človek in strasten divji lovec.
Ko pa je leta 1870 izbruhnila vojna z Nemčijo, je šel na vojno tudi n in mati je ostala sama v samotni niši jkhI hosto. A bala se ni nič, ker je bila take korenine, ileakor njen mož in sin: osorna, velika, suha starka, ki se je .e malokdaj smejala in s ktero se ni bilo šaliti.
Mati Divjakova je živela dalje svoje vsakdanje življenje tam v koči, ktero je fkmalo pokrival sneg. Po enkrat na teden je hodila v vas. kupila si mesa in kruha in se vrnila zo-l>et med svoje staro zidovje. Ker so pripovedovali ljudje o volkovih, je hodila z doma vselej s puško na rami, s staro, obrabljeno punko svojega sina. ...
Nekega dne pa je prišel v vas sovražnik — Prusi! Nastanili so se po hišah, po jeden, po dva, ali po več, kalkor je bilo pač dotičnega gospodarja premoženja^ in stara Divjakova, ki je bilo znano o njej, da ima denar,
društev itd. Če so pa kje napravili je dobila kar štiri goste 1
ji pomagali pri delu ter ji prihranje-vali, 'kolikor so mogla, trud in stroške. Videti jih je bilo zjutraj na vodnjalku, kako so se umivali zunaj na ledenem mrazu, medtem ko je starka tekala semtertja in pripravljala zajutrk. Potem so pometali po kuhinji, sekali drva, lupili krompir, prali perilo in oskrbovali vsa domača opravila, kakor štirje dobri sinovi okolio svoje matere.
Starka je mislila neprestano na svojega, na velikega, suhega fanta z orlovim nosom), rjavimi lasmi in silnimi brki, ki so pokrivali enako črnemu gozdu njegove ustnice. In iz-praševala je vsaki sleherni dan svojih vojakov: /
"Ali ni veste,, kje bi bil 23. peš-polk? Moj je tam."
Nihče ji ni vedel povedati; a tame-vali so njeno skrb in njen nemir, saj so imeli sami matere doma, in še bolj so ji stregii in bili dobri z njo. Pa tudi ona jih je imela rada, (kakor da so njeni sinovi...
Nekega jutra, ko je bila sama doma, pa potrka nekdo na vrata. Bil je poštni sel, ki ji je prinesel pismo. Nataknila je očala in brala:
"Mati Divjakova, to pismo Vam naznanja žalostno novico. Vašega sina Viktorja je včeraj ubila granata, ki ga je razt'ig-ala na dva kosa. Jaz sem stal zraven, ker sva bila oba v eni kompaniji. Prosil me je, naj Vam T1*-y'nift-Tiim, ako bi se mu kakega dne kaj zgodilo. Spravil sem njegovo uro, ktero Vam izročim, ko bode vojna končana.''
Sltedil je -podpis vojaka 23. pes-polka. Pismo j« bilo pisano pred tremi tedni.
Jokala ni. Ostala je nepremična, kakor uničena, tako preevzeta, da niti ni čutila svoje bolečine. Samo mislila, je: "Zdaj je moj sin nrrtev!,, Polagoma so ji prišle solz« v oči in bridkost je napolnila njeno sree.
Nikdar več ne bode objela svojega otroka, svojega velikega fanta. Logarji so ubili očeta, Prosi sina.... Granata ga je raztrgala. Bilo ji, kakor da vidi pred seboj strašni prizor: padajočo glavo, odprte oči in kako je grizel svoje debele brke, kakor je delal, kadar je bil jezen. In kaj so napravili potem z njegovim truplom t Ko bi ji vsaj dali nazaj otroka, kakor so ji prinesli moža, s -kroglo sredi čela?
Tedaj so se razlegnili zunaj glasovi. Bili so Prusi, kteri so se povrnili iz vasi. Hitro je skrila pismo in obrisala solze. Sprejela jih je z navdnim mirnim obrazom, kakor da se nič ni zgodilo.
Smejali so se vsi štirje in bili očitno najboljše volje. Prinesli so namreč seboj lepega zajca, ki so ga brez dvoma kje "uhvatili", in delali starki znamenja, češ, danes bode nelkaj
dobrega___
Takoj se je odpravila na delo. Kmalo je bilo kosilo gotovo in sedli so k mizi. A ona ni mogla zavžiti griži je j Vojaki pa so se veselo ■mastili z zajcem in se niso brigali za njo. Gledala jih je od strani in v njenem srcu se je rodila grozna misel ... A njeno obličje je bilo tako ravnodušno, da niso mogli vojaki zapaziti ničesar.
Naenkrat pa je reiklia: "Zdaj smo že mesec dni skupaj, a jaz niti ne vem vaših imen.''
Le s težavo so uganili, kaj hoče. Povedali so ji svoja imena, a njej to ni zadostovalo. Morali so ji napisati imena na listek in zraven še naslov svojilh mateiV Papir je spravila potem v žep k pismu,, ki ji je naznanjalo smrt sinovo.
Ko so vojaki pokosili, pa jim je reiki a: 1 £ Hočem poskrbeti za vas."
Nato je začelo nositi slamo v podstrešje, kjer so spali vojaki. Čudili so se temu, a dopovedala jim je, da bodo tako manj zmrzovali. Takoj so ji šH pomagat. Naložili so snopov do strehe in naredili tako gorko, vonji vo sobo s štirimi slamnatimi stenami, kjer se bode dalo spati iz-1 vrstno....
Pri večerji pa je skrbelo enega vo-jaikov, kaj da mati danes nič ne je. R«kla je, da ima pokvarjen želodec. Xato je močno zakurila v peči, da bi še ogrela. Vojaki pa so zlezli po lestvi gor v svojo spalnico...
Ivo so zaprli lino, je vzela starka lest^.*o proč, potem je tiho odpr.a vešna vrata in začela nositi noter snope slame, s kterimi je napolnila kuhinjo. Hodila je posa po snegu in tako tiho, da je nihče ni slišal. Od časa do časa je prisluškovala glasnemu neenakomernemu dihanju vojakov. ..
Ko se je zdelo starki, da je vse dobro pripravljeno, je vrgla snop slame v peč in ko je gorel, ga je za-gnalla med druge. Nato je šla iz hiše in čakala.
Tekom unlo trenotkov je stala cela hiša v plamenu. Strahovit požar, kakor od velikanske grmade, je krvavo predočil daleč naokolo sneženo' plan... Grozen vzkrik je zazvenel ' pod streho hiš^ žalostno tulenje lju-
di, ki so v smrtnem strahu pretresljivo klicali na pomoč. Potem se je zrušil zgornji del poslopja in ognjen dež je brizgal proti nebu med črnim dimom in bela snežna pokrajina j«
svetlikala, kakor purpumo jezero___
Slišalo se ni drugega več nego prasketanje ognja, pokanje zidov in padanje tramov.
V daljavi je začelo biti plat zvona., Starka je stala kakor straža pred gorečo hišo; bila je oborožena s puško, s puško sinovo, ker se je bala, da bi ji kteri vojakov utegnil ubeg-niti. Ko je videla, da je vse pri kraju, je vrgla puško v ogenj, kjer se je I razpoeila-.
Zdaj so prihiteli ljudje, kmetje in Prusi.
Našli so starfko mirno, zadovoljno sedeti na štoru.
Nemški častnik, ki je govoril francoski kakor domač človek, jo je vprašal :
"Kje so vaši vojakif" Iztegnila je suho roko proti kupu tlečega tramovja, ki je že ugašalo, in rekla s krepkim glasom: "Tu notri!"
Vse se je drenjalo okolo nje. Prus je vprašal:
"Kako je nastal ogenj?" Rekla je glasno in razločno: "Jaz sem zažgala!" Ljudje ji niso verjeli, mislili so, da ji je ta nesreča naenkrat vzela pamet, a ona je začela pripovedovati in povedala do piČice vsej. kako je bilo. Potem je vzela iz žepa list in pokazala na žareče razvaline:
* "Tukaj eo njih imena, da bode te lahko pisali njih materam."
Mirno je dala beli list častniku, ki jo je — ves iz sebe-— zgrabil za rame. Ona pa vpila:
"Pišite tako, kakor se je zgodilo, in povejte njih materam, da sem jaz, mati Divjakova, to storila za sina, ki ste mi ga ubili. Ne pozabite tega!"
Častnik je aagimel nemška povelja. Vojaki so jo zgTobili in jo vrgli ob še gotiki zid njenega doma.. Po tem ee je postavilo 12 mož hitro njej nasproti, ▼ raad&ljo 20 mestrov. Ni se genila(. Oči vidno je spoznala, kaj da pride, in čakala je mirno.
Zadonelo je povelje in takoj so počile puške. Starka ni padla na tla; le sesedla se je, kakor da so ji odko-sili noge. Pruski častnik je stopil k njej. Bila je skoraj na kose raztrgana, njena razstreljena roka je še v smrti oklepala s krvjo ob.ito pismo, 'ki je naznanjalo smrt njenega sina.
To je vojna.
lov

podp. društvo
o	~
katoliško
^f
svete Barbara

ZJedlnJene države Severn© Anierlk&.
Sedež: Forest City", Pa.
januarja 1903 v driavi Pwinr^^^rri.
-o-o-
Kojakt naročajte se na "Glas Na
roda", največji in najcenejši dnevnik
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAliAK ml., Box 547, Forest City. P&. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJP1J ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreat City, Pa
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Stez nt. rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANJE SLOVENCEM.
Slavni Dr. E. C. Collins, M. L,
Nevr York.
Veleeenjeni gospsd:—
Lepo se Vam eahvalim za Vaša zdravila, Vi ete m« iedravili popolnoma. Ta prvikrat, ko sem jih vzela, sem spoznala, da nueajo mojemu telesu. Za vsako bolezen se bodem ■na Vse obrnila. Prosim, proglasit* to ▼ slovenske list«, ker Vaša edra-vila so resnična, resnična! Good-bye!
Marija Terlep, Box 374, Forest City, Pa.
Iščem brata ANTONA KREFELJ. Doma je pri Mozirju na Spodnjem štajerskem. Pred nedavno bival je nekje v Indian Territory- Či-tati je bilo, da je tam voda uničila rudokope in da so se rudarji na več krajev razkropili. Prosim cenjene rojalke, če kdo ve za njegov naslov, •naj ga blagovoli naznaniti sestri: Maria Krefelj. 901 Keteham St.. Indianapolis, Ind.
(7-0—2)
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marca ■prejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1908. Udiniaa a poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki parejnajo knjig« aveje-easn* po poeti ragistrevano. Družba izda BA 1. 1908 sledeče knjige: L Zgodbe sv. pisma, 14 zv.
2.	Pomet in vara. m. ev.
3.	TTsmi čfbaktr. L zv.
4.	Življenja trajava pot.
5.	Slovenske veeemice. 59. sv.
G. Koledar aa prestopno leto 1908. Mi naročimo običajno veš knjig, toda imena poanejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskam. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleve^nd, Ohio.
fcojaki, naročaji« h n» "Qlaa Naroda" na.rvečjj is nalcenoi^ dnevnik (
O R
O
f Dr WALKiUTH
Maši po celem svetu slavni profesorji.
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na aleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „0K0SI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših
zdravnikov zdravila.	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
jp Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mno~o let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	_t
j Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi ?	-
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
Nobeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje m ne vidite da A as bodo naša-zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledala m ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.	A
Tistim kater1, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem iu ne zdravijo, zato „rojaki« Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete m nasi gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekatera* ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
* * * ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * * *
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mogoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih bolezmj, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako so no pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati aH popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar jr pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo o-dravili samo v meseču Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo Ijv.dž druzega stanu iz stye domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeli do največjega človeškega_ znanca. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:	fi
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. .
Headna ure ao: ojutiaj od ». n» do popoldan 6. uro. V nedeljo od 10. ure do 1. popoldan. _
•					
Ju	£0Sl(	ivan	ska		Katol. Jednota.
1					
Inkorporirana dne 24.janu»oa 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BITKO VEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H., porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. • JOSIP PEZDIRC, TIL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajnikn in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po avojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsaka poifljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote.
yBe pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti aatančni podatki vsaka pritožb«.
Drsitvaao slasOs j«: "fiULfl NAiODA".
DROBNOSTI
kbakjske K®YIOE.
T Amerik«. Dna 21. jan. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko »4 Slovenaev im 44 Hrvatov.
Kasenske obravnav« »rad lafcrtntw
sodiščem v Ljubljani. "Dajmo ga
malo pretepati." Tako je nagovarjal fant Janez Weithauser ovoja dva tovariša Franceta Lombardija in Petra Grajžerja — vsi iz Smlednika
_ ko so domov grede iz Bohinževe
gostilne na Klancu proti sv. Valbur-gi zagledali Miho Bačnika, ki je šel a kolesom peš za njimi. Korakali so počasi, da jih je Bačnik došel, na kar je zahteval Lombardo, naj mu posodi kolo. Ker ta ni ustregel njegovi zahtevi, sunil je Lombardo z nogo v prednje kolo. da se je strlo. Nato so vsi trije Bac nika ua tla podrli, suvali in premetavali dobre četrt ure in mu pri tem ^pahnili levi komolčni sklep. Obsojeni so bili vsak na štiri mesece težke ječe.
Tepe ž med sodelavci. Na Radeckega cesti v Ljubljani je med krojaškimi pomočniki Globelnika nastal prepir, in pozneje pretep. Pri tem je France Francekovie potegnil nož in ž njim v hrbet sunil va. Kranjca. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe.
Nesreča. Dne 20. jan. je padla pri
drsanju v Železnikih 131etna posest-nikova hči Marija Koščeva in si zlomila pod kolenom desno nogo. Prepeljali so jo v ljubljansko deželno bolnišnico.
K svoji "teti" sta rekla, da gresta v Škof jo Loko 181etni Leopold in 19-letni Ivan Butkovič iz Leskovca pri Krškem, pa sta jo hotela popihati po agentu Z.wilchenbartu v Bazlu v A-meriko in se s tem hotela odtegniti vojaški suknji. Pripovedovala sta, da ima teta v Skofji Loki gostilno in da jo morata obiskati. Policijski nad-stražnik Kržan ju je pa na jnžnem kolodvoru v Ljubljani vzlic vsem izgovorom ustavil in se je kmalu dognalo, da je teta, ktero tako srčno želita videti, obljubljena dežela, kjer w neki cedita med in mleko, daljna Amerika. Prvi je imel seboj potni list na ime Franceta Škrablja iz postojnskega okraja, za kterega pravi, da ne ve, k<lo mu 'in je po»!al, oba pa sta in ela v '.i y":l /a |x;t vanje po-
Oroži
mrtna
i k Podbevšek. o »-i^ar samo-
je ;-.<■ !>or<w*-aio. -c je ustrelil -k i p '-taji v Babi ne m polju i Po izjavi zdravnikov se mu *n t :alo in je v umobolnem /vršil samomor.
kosa v Ljubljani: Umrla a Keber roj. .Tesenko, sta-
—	Štefana Oven, delavčeva . — Marija Kranjc, strašiva, 47 let. — Janez Kočar, in, 22 let. — Fran Janežič, l t. — Anton Gorjanc, i let. — Alojzija Mayer, .ra poslovodja hči, 1 mesee. avpotic, kamnosekova hči,
-	Neža Flak, šivilja, 62 let. rhar, dninar, 55 let. — Jo-ilninar. 45 let.
PRIMORSKE NOVICE.
DvoT >j med kapitanom in ravnateljem. Ravnatelj tržaške navtične šole je izključil si-ia kapitana Kregliča. Kapitan je zahteval pojasnila. Pri tem sta ae »porekla in je ravnatelj
niSKf
l na 'S
pozval kapitana na dvoboj. Kapitan je ravnatelja radi tega ovadil.
TIosl V Trstu so neznani tatovi vlomili v drogerijo Ludovika Nagel-schmida, a so se precej opeklL Našli so le 10 K denarja. Zato bom p* založili s milom.
Obetreljra. je bil v Trstu 121etnl T. B raj da od svojega tovariša, ki se je igral s pištolo. Strel mu je šel v senčno obližje.
Reka jo amrznila mehaniku Alojziju Petriču v Trstu, ko jo delal na prostem. Moral je seveda k zdravniku.
Topol ubila 721etnega moča. Dne
18. jan. je sekal v Biljah na " Grajskem vrtu" topole posestnik Andrej Cijan. Pri tem delu mu je pomagal njegov tast, 721etni Anton Kovic. Nesreča je hotela, da je vitka topol padla ravno v nasprotno smer ter na mestu ubila omenjenega 721etnega moža, kteri je bil v vsej vasi zelo priljubljen.
j Mavhinjski vikar — obsojen. Mav-
hinjski vikar Al. Pipan je bil obsojen na 50 K globe in na stroške. Tožil ga j je soeijalni demokrat Jos. Kopač, češ, da mu je rekel Pipan na nekem shodu, ( da je Volčjegrajcem obljubov-al šolo, pa jih je le oslepari! in kronce spre-šal. —
ŠTAJERSKE NOVICE.
Trikratni poskušeni samomor natakarice. V Mariboru se je s fosforjem zastrupila natakarica Marija Korošec. Prepeljali so jo v bolnišnico. To je že tretjič, da je ta natakarica poskušala samomor.
Samomor na poaknšnjo. Dne 20. januarja je skočil viničar Jožef Ferk iz Kam nice raz mariborskega mosti-ča v Dravo. V vodi pa mu je bilo najbrže premrzlo, ker je kakih sto korakov pod mostičem zopet prišel na suho. Predno se je šel samomorilec kopat, se je pošteno nasrkal ljubega "šnopseka". Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
HRVATSKE NOVICE.
V zmoti ustrelili sinovi očeta. V
izozdu pri Smileiču v Dalmaciji je nekdo ukradel kmetu Rasku kravo. Kmet in njegovi sinovi so šli nato iskat po gozdu tatu. Kmalu sta opazila sinova od daleč ukradeno kravo in nekega oboroženega človeka, ki je skočil za njo. Tega sta ustrelila in ko sta prišla na mesto, sta spoznala v mrtveca očeta.
Kriza v zagrebškem občinskem za-slopu. n ilo/ilo bo svoje mandate več '.•:cbškiii občinskih svetnikov, Jiiv-
!i n:;;djaron«>v. Ivan Ilerer je že od-
,topil.
Blazni sin umoril očeta. V Novem nrradu na Hrvatskem je po noči ubil ./. hlaznice odpuščeni Štefan Lovri-ček svojega spečega očeta. Hotel je ubiti tudi svojega brata in ženo, a sta mu oba pobegnila.
Dvojni roparski umor se je izvršil nedavno ponoči v Lupoglavu. Nevarni lopovi so umorili posestnika Štefana Pištolca in njegovo ženo ter ju oropali.
BALKANSKE NOVICE.
Konflikt med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 22. jan. Srbska vlada je včeraj izročila avstro-ogrskemu poslaniku odgovor na noto avstrijske vlade zaradi trgovinskih pogajanj. V odgovoru se baje zagotavlja avstro-ogrski industriji lojalna konkurenca.
Sprememba v turškem prestolona-aiedstvu. Carigrad, 22. jan. Sultan
hoče na vsak način spremeniti pre-stolonasledstvo tako, da se namesto najstarejšega prin-ca Rešad-Efendija proglasi za prestolonaslednika Bur-han-Eddin. Temu nasprotuje najbolj veliki vezir Ferid paša. Podpirata ga vojni minister Riza paša in minister zunanjih del Ahmed Tefik. Ferid paša pa se je sultanu tudi zameril, ker mu ni hotel dovoliti pol milijona iz državnih dohodkov za doto sultanovim trem hčeram, ki bi jih sultan rad omožil. Zaradi tega bo Ferid paša kmalu odpuščen, na njegovo mesto pa pride vrhovni nadzornik v Mace-doniji Hilmi paša, a v Maeedonijo pride Šakir paša.
K demonstracijam v Sofiji se poroča: Polieija> je napravila pravi lov na dijake. Več sto dijakov je aretiranih. One, ki so podvrženi vojaški službi, uvrste takoj v armado. Ranjenih oseb je bilo pri demonstracijah 30. Enega demonstranta so ka-valerijski konji v pravem pomenu razbili na tleh.
O srbskih socijalistih, ki so bili po vesteh nekterih listov pregnani iz Srbije, se poroča, da je dogodek lažnjiv. Iz Srbije ni bil pregnan niti eden socialist. Sploh so vse vesti, ki jih širijo nemški listi o Srbiji, neutemeljene in neresnične. Istotako je s pre-membo ministrov, ki so jo nekteri čisto krivo tolmačili. Minister pravosodja dr. Vesnie je vsprejel minister-stvo samo tem -pogojem, da ga takoj po volitvah odpustijo in odpošljejo na staro mesto — kot poslanika v Pariz. Njegovi zahtevi so ugodili in imenovali za ministra pravosodja Marka Trifkoviča. Torej je vse ostalo izmišljotina. Trifkovič je prišel na čelu srbske deputacije k Prešernovi slav-nosti v Ljubljano. Tudi k osnovanju "Slovanskega kluba" v Belgradu je veliko pripomogel.
BASffonsosn.
Zgvrd* j« teranu, »o& v Geispola-
heimn ▼ Alzaeiji. Cela tovarna j« bila naenkrat v plamenu, ker ao eksplodirale zaloge celuloida. Le malo delaveev se je rešilo, zgorelo pa 20 del&veev in delavk, sami mladi možj« in mlado deklice. Ena deklica jo nevarno ranjena.
Roparski napad ▼ vlaku. V bližini postaje Rilli-la-Montagne so našli na tiru nevarno ranjenega delavca. Toliko močan je bil še, da je naznanil, da so ga med vožnjo oropale neznane mu osebe. Roparji so ga vrgli po dovršenem zločinu na tir. Delavec je kmalu nato umrl.
Stare lipe presajajo v Berolinu. Na nekem trgu v Berolinu staje- stare, krasne lipe, ki so meščanom jako ljube. Sedaj so napravili pod tem trgom predor za podzemeljsko železnico in dve izmed teh lip bi bilo treba posekati. A meščani tega ne dopuščajo; sklenili so lipe presaditi. Da se to zgodi brez škode za drevesi, presadili ju bodo s pomočjo velikanske lesene posode, ki meri v premeru pet metrov in je visoka dva metra. Drevo se bo postavilo v posodo, da vsa zemlja o-stane pri koreninah. V to svrho bo treba velikanski drevesi popolnoma izpodkopati, ju dvigniti -ter poriniti pod korenine v globočini dveh metrov dno posode. Potem šele bodo pritrdili okrog doge. Ko bodo velikana vzdignili, ju bodo s pomočjo valjarjev preselili na nov prostor. Upajo, da bosta stara ljubljenca brez škode rastla naprej.
Novi milijoni za genu am racijo Poljakov. Kakor poroča '* Koeln. Ztg." iz Be roli na, bo vlada s 1. aprilom 1907 nakazala nove ogromne vsote za kolonizatorske namene v pokrajinah, kjer žive Poljaki.
Električno spanje. Profesor Ledne v Nantesu poskuša že več let, da bi odpravil narkozo s kloroformom in etrom in jo nadomestil z elektriko, ki naj bi vplivala na možgane toliko, da bi človek mirno zaspal. Pri tem seveda ne bi smel biti paeijent oviran pri dihanju. Poskusi pri živalih so se mu s primerno močnim električnim tokom zolo posrečili. V zadnjem času se je dal tudi sam na ta način elek-trizirati in trdi, da tako elektrizira-nje privede zelo miren spanec. Ko preneha električen tok, se človek zbudi brez vsakih neprijetnih posledic. Tudi zdravje ni s tem oškodovano.
Morilke svojih mož. Ker je zastrupila rt:o:':a. so prijeli v Revi na Ogrskem vdovo Heleno Hijan. Možu je pometala strupa v žganje. Ko je- mo-i rilka zvedela, da bo aretirana, je s pomočjo svojega ljubimca izgrebla truplo svojega moža in mu izrezala želodec in čreva. Strup je dobila od nekega Belcota, o kterem se je dose-daj dokazalo, da je dal strup mnogim mladim ženskam, da so se tako izne-bile svojih mož.
Iglo za lase je pogoltnila neka šestletna deklica v Monakovem še februarja meseca prejšnjega leta. Zdravnik, ki so ga poklicali, je svetoval deklici samo primerno hrano, ker je navada, da notranji organizem taka telesa navadno na čudovit način odvaja. Stariši so se ravnali po zdravnikovem nasvetu mesec dni. Ker je bila deklica čisto zdrava in vesela^ so opustili zdravljenje. Nedavno pa io padla po stopnicah in občutila od takrat v notranjosti silne bole&na
Nato bo jo zdravili imi monakovski polikliniki. Pregledali so jo s poy
močjo Roentgenovih žarkov in videli, kje leži igla. Deklica je umrla, ker ji je igla prodrla na nekem mestu čreva. Slučaj je dokazal, da treba pri takih nesrečah preiskati bolnika takoj s pomočjo Roentgenovih žarkov in ne odlašati z operacijo.
Kje je ANA URBINC? Doma je bli-zo Stepane vasi pri Ljubljani. V Ameriko je prišla meseca oktobra lanskega leta. Za nje naslov bi rad zvedel John Kern, Box 203, Linhart, Pa.	(6-12—2)
Išče se MIHAEL MIHEVC, doma iz Logatca na Kranjskem. Leta 1905 meseca oktobra bil je pri meni v Evelethu, Minn., in je potem odšel nekam v Californijo in od takrat nisem slišal več o njem. Kdor rojakov ve zanj, naj blagovoli naznaniti njegov naslov: Math. Mihevc, j Box 575, Forest City, Pa. (5-9—2)
IŠČE SE
JOSIP ZORE, član društva sv. Jožefa št. 12 J. S. K. J. v Pittsburg, Pa_, kteri ima prejeti bolniško podporo od omenjenega društva. Vsa pisma, ravno tako tudi Money Order ga niso našli, ampak prišlo je vse nazaj. Pisal je nazadnje iz Jenny Lind, Ark., Box 41. Cenjeni rojaki so pro-šeni, ako kteri ve za njega oziroma naslov, da ga naznani na društvenega tajnika.
Joseph Moška,
67 Villa St., Allegheny,
Pittsburg, Pa.
Kje je FRAN OREHEK? Star je okoli 20 let; doma je ia vasi Do-bovlje pri Ihanu sa Kvanjakam. ▼ Ameriko jo pričel mssaea avgusta 1906 in <*e naertanil menda v Clevelerada, Okie. Za ajegov m-elov ki rad »vedel Joka Soiie, Box 40, Bingham Canyeci, Utah. (O-S-2)	Py
KA PRODAJ
je t Buiki hiiq. stoječa ob okrajni eesti tik farna cerkve, ▼ kterej je gostilna in žganjetoč. Hiža je prenovljena ia e opeko krita, ofidneg jo lepi obširni sadni vrt, tako da se v obližju nihče no more naseliti. Ravno poleg ceste je 5krat v letu dobro obiskani živinski semenj. Zraven pripada še več dobrih njiv, gozd in dva travnika. Cena vsemu temu je 6400 goldinarjev. Prodaja trpi le do konca aprila.
Več se zve pri lastnika: Ignacij Tršinar,
Pošta Bučka, Austria.	Kranjsko.
(6-7—2)
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ,,ZDRAVJE'*
Katera v kratkem izide od slavnega ini obee znanega:
Dr, E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete raz^dili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je naj za nesli vej šl svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: .tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ceneni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da Km popolnoma zdrav ln s« Vam presrčno zahvalim za Va£a zdravila ki ate mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor at« Vi in Vaia zdravila ao res' najboljša, ki bo mi prav fino nacala. Ju aem si dosti orizadeval pri drvzih zdravnikih, pa ni niso nič pomifili, Toraj, kateri m verjame, naj h do ni* n« obrn« In jas mu bodem natančno pojasnil, da sta Vi r«s an izkaisn zdravnik, da tacega nima va£ svet.
Torai to pisarne« končam ter Van »stajam hvaležen do hladnega gr*ba.
ANTON M1HELIČH ta E. 3fith St. K.
Clevelan. O.
Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I.	*
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za VaSa zdravila ia Vas veselo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tadi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti zospod. da jaz sem po VaSih zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar m aisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri drasih zdravai-kih: vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo th amau sam« da BO mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ke sem »vi. dal. da mi dragi ne merejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakema belnika priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam Se enkrat lepa zahvalim ter »stanem
Vai Ukreni prijatelj J. LOWS1ZA.
Jsnnr Lind. Ark.
Na razpolago imamo Se mnogo talcih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo* remo priobčili. Zatorej rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči* prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34tli ST.,	NEW YORK, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	i.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. Jednote v imperialu, Pa., priredi dna 9. februarja t. L PRVO PLESNO VESELICO v svoji lastni dvorani.
Začetek točno ob 7. ari zvečer. — Vstopnina za m ozke $1, dame proste. Pijača prosta.
Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno, zato sto vsi sobrati naprošeni, da se iste gotovo v polnem številu udeležite.
Za dobro postrežbo in fim prigrizek skrbel bode	ODBOR.
(26, 28, 31 jn — 4, 7 fb)
NAROČNIKOM!
Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: W1NNETOU, BDEČI GENTLEMAN v posebni knjigi, ktera bode obstajala is treh zvezkov.
Prvi zvezek bode v kratkem getov. Ima 291 stranij in volja s poštnino vred samo 40 centov. Drugi in tretji zvezek bodeta imela tadi po toliko stranij. Kdor se naroči na vse tri zvezke, mu jih pošljemo, kakor hitro izidejo, a poštnino vred sa j eden dolar.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo 5ez Duluth, Minn., priporočamo^ našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN 8T„ j DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj	j
SALOON j
prav blizu kolodvora. Vsajk rojak je pri njemu najbolje postrežen.	'
Pošilja denarja v staro domovino najceneje in najhitreje po našem po sredovanju. Zastopa nas v v<eh po siih; torej pazite, da se ne vsedett3 na Jim laskavim besedam nio7redne k it* rib v Diilutfau tadi ne manjka Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno svežo pivo 9 dobra, vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke« Rojakom pošiljam denar«
te -v staro domovino itro in poceni; preskrbim pa« robrodne in žeteznl-6ke ILstke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New ^ Vorku. Z velespoštovan jem
Ivan Govžc,
Ely» Mlnn.
IVA PRODAJ ,
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali Črno vino 50 centov galona.
Reealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. 0. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cai.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugI bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o tla-Saj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Kn«<jpovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopoš1 ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena 1 o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt. o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n-nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: . K. AUSEMK,
1146—40th St., Brooklyn, N. Y. _
Smeh je
zdravje
a zdravje
denar
To prinaša naš smešni
> "Komar" < vse leto
za
jeden
dolar.
AHSTBO-iMEBICAN Lil
Regularni potni parnlkl
"GERTY" odpluje 19. februarja, jjj «FRANCESCAm Odpuje rti.:februarja. I "GIULIA" udplujvo. mami.
Hohenberg" odpluie 33. marca
v(»Ii« trt te N w V «.irk	, l'
tl^ keko.
Msfr. Seb. Kaeipp.
Najpiipim r hč{j itj i	« i hk-Ik,;^ ,>ti v
in > D c« od doma gredo.
V LjnWjano in sp]«'l> n;» ^ «>\« iini-o. N/nit ji \ H jji <fo I. -£ l:;.iie i« fO ctnloA, I otniki tiosj r sti d*iti na partij ko
Phelps Eros. <T& Co., General Agents,
2 ^'eshiriiK r» 1..	Vorlc.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street N. E., Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemških
harm o in i k.
Delo napravim na zahtevani e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena ti i vrstnim je od do $80.
NAJNOVEJI IN NAJCENEJI
pisalni stroji
od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34,	Hoboken, N. J.
(29-1—11-2)
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spiral Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
'Beli mož ni, kot otroci njegovega rodu. Iz njihovih ust lete laži kot urel sad raz drevo v jesenskem vetru! On pa je govoril vedno resno na-» pram njegovemu prijatelju Winnetouvu.'
Moj ideči birt ima roke možnega vojnika in je najmodrejši pri posvetovanjih okrog ognja. On ne hrepeni po krvi nedolžnih; zato sem mu dal roko prijatelja!'
'Ali ljubi moj brat Ribanno, hčer Tah-ša-tungeT'	N
'Ljubša mi je kot vse črede prerijske in kot skalpi vseh rdečih mož.* 'Ali bode dober ž njo in ne bode govoril trdo na njena ušesa? Ali ji bode dal svoje srce in jo varoval pred vsemi nevihtami življenja t'
'Hcoem jo nositi na svojih rokah in biti pri nji v veselju in trpljenju.' 'Winnetou pozna nebo; on ve, kako se zvezde imenujejo in kaj govore. Toda zvezda njegovega življenja zahaja, v njegovem srcu je temno kot v oblačni noči. On je hotel vzeti eretko iz Quieourta v svoj wigwam, položiti stojo glavo na njena prsa, kadar se bode vračal iz lova ali bojev. Toda njeno oko žari za njegovim prijateljem njene ustnice izgovarjajo ime dobrega bledoličnika. Apach poj le iz dežele sreče, njegova noga bode samo-vala na obrežju Pecos. Njegova roka se nikdar več ne dotakne glave kake ženske, t njegovo uho ne bode nikdar udarjal glas sina. Vendar pa se hoče vrniti v času. ko bodo gore vnovič zacvetele, da se prepriča, če jc srečna Ri-banna, hči Tah-ša-tunge.'
Obrne se in odide v noč; zjutraj ga več ni bilo.
Ko se je vrnil na pomlad, videl je Ribanno; njene žarne oči so pričale o sreči bolj, kot bi se dalo povedati z besedami. Vzel je v svoje naročje mene, ko sem bil star komaj nekaj dnij, poljubil mi je mala usta in položil roko moleč nad mojo glavo:
'Winnetou bode nad teboj, kot je drevo nad ptiči, kteri spe med njegovim vejevjem; pod njim najdejo živali svoje zavetje pred povodnijo iz oblakov. Njegovo življenje bode tvoje'življenje, njegova kri bode tvoja kri. Nikdar ne zamre dih njegovih prs in nikdar ne oslabi roka za sina cvetke Quicourt>ke. Naj pade rosa jutra na tvoja pota in svit solnca naj obseva tvoje stopinje, da bode imel svoje veselje nad teboj beli brat Apaeha.'
Minevala so leta, jaz sem rastel in se krepko razvijal. Toda z leti je rastlo hrepenenje mojega očeta po svojem prvem sinu. Udeleževal sem se vseh veselih otroških iger; ž od mladega me je veselilo orožje in boj. Na-radnje se ni mogel oče več premagovati; šel je na vztok in vzel mene seboj. Spoznal sem tedaj pri bratu novo, omikano življenje in sem mislil, da se ne bodem mogel ločiti več od njega. Oče se vrne sam in pusti mene pri bratovih oskrbnikih. Toda kmalu sc je začelo domotožje s tako silo, da ga nisem mogel več premagovati. Ko pride oče drugič na obisk, šel sem ž njim v domovino na divjem zapadu.
Ko prideva domov, najdeva šotorišče prazno in vse požgano. Po dolgem iskanju najdeva vainpum, ktenega je pustil Tah-ša-tunga in nas obvestil, kaj se je zgodilo med našo odsotnostjo.
Tini Finne-tev, beli lovec, je bil prej večkrat v našem taborišču in je hotel imeti cvetko Qwieourtsko za squaw. Toda Assineboins ga niso imeli za prijatelja, ker je bil tat in jim je že večkrat pobral njihove 'catches' (pasti). Zato so ga odklonili; odšel je s prisego maščevanja na jeziku. Po* tem se je sestal z mojim očetom pri Black Hills in zvedel, da> je postala Ribanna njegova žena. Zato je šel k črnonožcem in jih pregovarjal, naj naj napadejo Assineboins.
Ubogali so ga; prišli so v času, ko so bili vojniki na lovu. Napadli so tabor, požigali in plenili, starčke in otroke so pobili, mlade žene in dekleta pa so odpeljali seboj. Ko so se vrnili vojniki in videli požgano selišče, so jo udarili za roparji. Ker se je to zgodilo le malo dnij pred našim povratkom. je bilo mogoče, da se jib še dojde.
lločem bili kratek! Spotoma naletimo na Winnetouva, kteri je prišel čez gore, da vidi svoje prijatelje. Ko mu oče pove, kaj se je zgodilo, obrne konja, ne da bi zinil besedico. Nikdar v svojem Življenju ne pozabim pogledov obeh mož; tiho, a z vročim hrepenenjem in boječim srcem hitimo za roparji.	i
Dobimo jih pri Bee Forku. Došli so črnonožce, kteri so taborili v dolini. Čakali so samo noči, da jih napadejo. Mene so odloČili, naj bodem pri konjih za stražo; toda miren nisem mogel biti. Ko pride čas za napad, zlezem med drevjem in pridem baš do roba, ko poči prvi strel. Bila je grozna noč. Toda sovražnik je bil močnejši. Bojno vpitje potihne šele, ko se začne daniti.
Videl sem podivjane postave, slišal zdihovanje in stokanje ranjenih ali umiraji»čih. Vrnem se k naši straži, a jo ne najdem. Neizrečen strah se me polasti, ko zaslišim sovražno zmagovalno vpitje; takoj spoznam, da smo
premagani.
Čepim skrit do večera in grem potem na prostor, kjer se je vršila bitka. Globoka tišina je vladala kroginkrog; bleda mesečna svetloba je padala na mrtva trupla. S čudnimi občutki in grozo blodim med mrtveci in — zagledam med njimi mojo mater. Prestreljena prsa ima, v naročju tišči krčeviti) malo sestrico, ktera je imela grozno rano na mladi glavici. Pogled mi oropa zave>t; omedlim in padem preko dragih mi trupelj.
Ne vem, kako dolgo sem ležal. Bil je dan in noč in zopet dan; kar za-slišim i>o!ahne korake v bližini. Zravnam se in — kako veselje — ko zagledam oc-eta in Winnetouva v raztrganih oblekah in vsa v ranah. Podlegla sta premoči; zvezali so jih in odpeljali seboj; ona pa sta se razvezala in ušla."
Globoko se oddahne Harry in pogleda mrzlo v daljavo. Potem se obrne
naglo k meni in vpraša:
"Ali imate vi še mater, Sir?" "Da."
"Kaj bi vi storili, če bi vam jo kdo ubil?" "Izročil bi dotičnika praviei."
"Dobro. Če je pa ta preslaba ali prekratka, kot postavim tukaj na zapadu, potem se posodi postavi lastno roko,"
"Harry, med kaznijo in maščevanjem je razloček! Prva je potrebna poslediea greha in je v ozki zvezi z božjo in človeško pravico; drugo je pa grdo in prevara človeka za prednosti, ktere ima pred živalmi."
"Vi morete le radi tega govoriti tako, ker nimate indijanske krvi v svojih mrzlih žilah. Če je pa človek sam zavrgel te prednosti in je postal življenju nevarna zver, se mora za tako smatrati in preganjati, dokler ne dobi smrtonosne krogle. Ko smo onega dne zagrebli oba mrtveca in jih tako odvzeli požrešnim jastrebom, ni bilo v srcih nas treh drugega občutka kot plamteče sovraštvo napram morilcu in roparju naše sreče. Prisegli smo na jedno obljubo, ktero je govoril Winnetou s tresočim, resnim glasom:
'Glavar apaški je brskal po zemlji in našel pšico maščevanja. Njegova roka je stisnena, njegova noga lahka, njegov tomahawk seče kot blisk. On poišče in najde Tim Finneteya, morilca cvetke Quicourtske; on mu hoče, vzeti >kalp za življenje Ribanne. hčerke Assineboinške'." "Ali je Finnetey morilec?"
"Da, on je. V prvih trenutkih boja se je zdelo, da bodo presenečeni Črnonožci premagani; zgrabil je za samokres, pomeril in ustrelil. Winnetou je videl to; planil je nanj, iztrgal mu orožje in bi ga bil potolkel že tedaj, če bi fra ne bili zgrabil i drugi. Po obupnem samobranu so ga premagali, vjeli in zvezali. V zasramovanje so mu pustili nenabit samokres; tega sem dobil pozneje jaz v dar. Od tedaj ga nosim vedno, bodisi na prostranih prerijah ali po tlakovanih ulicah mest." "Jaz vam moram reči, da —." Zamahne strastno z roko in pravi:
"Kar mi nameravate povedati, vem, in sem si že tisočkrat povedal sarp* Ali ciste Se nikdar slišali pravljice od 'Flats-ghost', kteri drvi v divjih nevihtah po ravnini in uniči vse, kar se mu upa ustavljati? Globok pomen leži v teh besedah; s tem se hoče reči, da se bode nebrzdana volja razlila kot peneče morje po dolireah, predno pride red urejenih držav tu na vrsto. Tudi po mojih žilah se pretaka val tega morja; jaz mu moram slediti, dasi vem, da moram zginiti v valovih."
S tem je izgovoril pomenljive besede; sledi jim globoka tišina, polna divjih mislij. Ta dečko misli, govori in dela kot odrastli; to mi je zoprno; to m« odganja. Jaz sem mu govoril prijazno in mehko. Poslušal me je mirno in at rasel s glavo. Gladko kot dober govornik mi je pripovedoval do-godbe in utise, kteri so mu ustali v duši v oni strašni nofiL Poznejše življenj« ga je vodilo od skrajnosti do skrajnosti, zdaj v divjem zapadu, zdaj v mestih olike in omike. Jaz čutim, da ga nimam pravice obsojati radi nje-ffsvik aaesrov.	% -flS 'H *'
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
lamoretc se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni

rekord svojega vspeha.
Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
# F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Idoyda in Hamburg - ameriške črte, kteri kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer V HA VSE: LA SAVOIE
odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne.
la touraine
odpluje dne 21. februarja ob 10. uri
dopoludne.
IiA PROVENCE odpluje dne 28. februarja ob 10. uri
dopoludne.
'la bretagne
odpluje dne 7. marca ob 10. uri dopoludne.
LA SAVOIE 14. marca ob
10.
ttri
odpluje dne dopoludne.
LA TOURAINE odpluje dne 21. marca ob 10. uri dopoludne.
LA PROVENCE odpluje dne 28. marca ob 10. uri
dopoludne.
V BREMEN:
KAISER WIT,HELM TL
odpluje dine 12. .f~i™-«isxja ob & ari zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne, 26. februarja ob 6. uri
zjutraj.
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne.
KAISER WILHELM H.
odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. marca ob 1. uri popoludne.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. uri dopoludne.
odpluje zjutraj.
odpluje zjutraj.
V HAMBURG:
DEUTSCHLAND dne 16. marca ob
7.
DEUTSCHLAND dne 30. aprila ob 6:30 uri
Za vsa druga pojasnila glede potovanja piliti pravočasno na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril.
VADERLAND odpluje 16. maxea ob 7. uri zjutraj.
FINLAND odpluje d<ne 23. marca opoludne.
ZEELAND odpluje 30. marca ob 6:30 zjutraj.
V BREMEN:
CASSEL
odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne.
MAIN
odpluje dne 2L februarja ob 10. uri dopoludne.
RHEIN
odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne.
CASSEiL
odpluje 2S. marca ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol.
main
odpluje 11. aprila ob 10. tiri dopol.
v HAMBURG:
PENNSYLVANIA odpluje dne 9. februarja ob 2. uri popoludne.
odpluje dne 16. februarja ob 8. uri zjutraj.
GRAP WALDERSEE odpluje dne 23. februarja ob 2. uri popoludne.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odoktie dne 9. marca ob 1. uri popoL
PRETORIA odpluje dne 16. marca ob 6:30 zjutraj.
AMERIKA odpluje dne 21. mairca ob 10. uri dop.
PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne.
PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje dne 6. aprila opoludne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, na da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko ia postaje (Depot) telefonirata po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in aleparjev v New Yorku.
Vožnja listka aa navedene panika prodajamo po iati ceni, kakor t glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, H. Y.
wwm

Telefon 2034.
KOLEDAR
za leto 1907
pričali amo razpošiljati rojakom, kfeari se ga naročili. 01 128 itrani, ima sanimiva spisa, pare iti, poučna ia humoristične straži ta» ga krasi oMle slik. Oarna a pošta vza* M ceatev.
PRIMERNO DARILO IA BOtl* IN NOTO LETO SVOJOEM T EVROPI I .
Skušnja učil
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem v
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljSem navodilu, iz oijbeq* | j Sita rol la korenin, ki jih je dobiti v
Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo
Frank Petkoršek
714-218 Market Street. Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
^SAU OON,^
y kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji prodajalnici ima vedno sveže grocery© po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kew Yorku.
v
v FMttsburgu, Pa. in okolici
Rojakom
naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj
»edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
1 4824 Blackberry Alley-
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do ^8. ure, ter ol> sobotnli do j * 8. ure zvečer.
gt, atpm, priporočam.
Frank Sakser.
Priporoča rojakom svoja ixvrstn* VINA, ktera ▼ kakovosti nadtrilju jejo m droga ameriška vina.
Kadeč« via* (Concord) prodajan pe BOc gfclono; belo vino (Catawba) po 79c galono.
HAJMANJŠE N AKO ČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BKINJEVEO, za kterega sem ira-portiral brmje iz Kranjske, velja 11 steklemic sedaj flS.06. TfcOPINOVEC gaiena DBOŽNTK $2.75 gs-lona. — Najmanj« posode za žganj« so 4*4 galooe.
Naročilom. J« priložiti denar. Zs obilm naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Baclii, Okle.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega brnela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Leiey pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahfko poslužijo parnikov Austro-Americana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Aostro-Americaaa črte:
FRANCESCA odpluje dne 23. februarja opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 13. marca opoludne.
FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplnjsjo iz New Torka:
V ANTWEBPEN:
VADERLAND odpluje dne 13. februarja ob 7. uri zjutraj.
FINLAND odpluje dne 20. februarja ob XL uri dopoludne.
SAMLtAND odpluje dne 27. februarja ob 3. uri popotodne.
ZEELAND
»
odpluje dne 2. mana ob 7. ari zjutraj.
KROONLAND odpluje 0. cnaraa ob 1. uri pophudns.
RED STAR LINE
Prakomoiska paroarodna družba „Rudeča zwzda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom In Antwerpeoom * * * * + + + ♦ Fhiladelphijo in Antwerpeaom

_
MARKO KOFALT,*
249|So. Front St./ STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER GO.
Coipgnie Generale Transatlantlp
(Francoska parobrodna družba.)
fRffuin potaiki) t otedečimj nohtnimi parnik?,
VADERUND tri *ijan 12017 kri. ! KRlHMAND.............. 12760 ton
ZEEUNO............cm ton. i FINNLANC.............. 12730 ti«
Pri cenah ca jr tdkrorje so vpoStete t najboljte pootrdba.
poti'Bbščlnc ■ dobre
Pot Cez Antwerp« je ledna najkrajših In natprfjetncjiOi za potnik« beal v Avatrljo t na kraofrfc* SttfcnU. ItaroAko, Mmje, HrmtrinT Dataudjo r #ngc dele Avstrije.
la NEW YORKA odptfajeto paniki vsako aoboto od 10t3Oar dopo lndne od pomola štev. 14 ob *znožin Fulton Street. — Is PHILAO^U PlUJCr vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street Glede vnrsianj ali kupovanja votniih listkov se ]• obrniti an:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Street, CHICAGO. — Cestary BafldJ*. SAINT LOUIS. 21 Port Street. SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
DIREKTNA CRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka----".............14,200 ton, 3<i,Oi>11 konjskih moči"
"La Savoie" „ ,, ,, .................m	,, ,,
"La Lorraine" ,, ,, ,, ................ 12,OOU	,,	25,0»mi
"La Touraine" „ „ ...................10,000	,,	12,000	,,
"L'Aquit ine" ,, ,, „ .................10,(iit(»	,,	12,m>0	,,
"La Bretagne".............................. 8,<hi<»	,,	9,000	''
"La Champagne" ........................... 8,000	,,	!),(k10	,, '
"La Gascogne" .............................. 8,000	,,	9,(k»0	,, „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
comer Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedflj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St., N. Y. •LA SAVOIE	14. fob. 1906 *LA TOURAINE 21. marca 1907.
La Gasoogne	21. feb. 1907. La Gascogne	23. marca 1907.
•LA PROVENCE 28. febr. 1907. *LA PROVENCE 28. marca, 1907. La Bretagne	7. marea 1907. *LA LORRAINE	4. apr. 1907.
•LA SAVOIE	14. marca 1907. La Bretagne	6. apr. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M«	Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Dcaborn St., Chicago, 111.
CUNARD LINE
F>ARINIICI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PAŠNIKI IIIA JO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KBOVU ZA gETANJE POTNIKOV TRETJEGA RlZREDA.
DLT0N1A
odpluje iz New Torka dne 12. marca.
CABPATHIA«-"
ULTONIA, SLAVONlA in PANNONIA so parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni aa tretji razred. JEDILA bo dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.	-
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
Tke Cnnari Steamship Co., Ltd.,
BOSTON s	MINNEAPOLISi	CHICAGO«
13© Stat® St- Guaranty Building. 67 Dearborn St 21-24 STATE ST., NBW YORK.