NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski V Terme Ptuj SAVA HOlïLS & RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan \ Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si Podjetništvo Pragersko • Nič več čakanja pred zapornicami O Stran 7 Ptuj, petek, 19. februarja 2016 letnik LXIX • št. 14 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I .Stajerskitednik Politika Središče ob Dravi • Vodotoki čisti, žepi občanov prazni O Stran 8 Slov. Bistrica • Zemljišče avtobusne postaj naprodaj O Stran 6 Šport Nogomet • V Zavrču še izkušeni centralni branilec O Stran 11 Štajerski ITD MIK Podravje • Podeljevanje koncesij po »ormoško« Posle tistim, ki so pogodu županu V občini^Ormož je večina koncesijskih pogodb v minulih letih potekla. Župan Alojz Sok je obstoječim koncesionarjem nadaljnje izvajanje dejavnosti (brez razpisov ali preverjanja cen na trgu) zagotavljal s sklepanjem dodatkov k pogodbam oz. aneksov. Zapletlo pa se je pri podelitvi koncesije za vzdrževanje javne razsvetljave. Več na straneh 2 in 3. RADIOPTUJ ¡,89,8° 98,2-10473 www.radio-pt-uj.si Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Aktualno • Kako je Pošta izigrala ptujskega podjetnika o Stran 3 Podjetništvo Slovenski pivovar doma obupal, uspel pa v Avstriji O Strani 6 in 7 Javno zdravstvo • O »mrtvih dušah« in »stricih v ozadju« O Strani 8 in 9 «¿»L, t — * ^ ■ f ,V r'OOpADMA M* i t P. i gdUZA^^^H i ■■ PA°lif H Podravski smetarski golaž • Eni h Komunali, drugi k Čistemu mestu, kam pa Ptuj? O Stran 24 2 Štajerski Aktualno petek • 19. februarja 2016 Ormož • Namesto razpisov za nove koncesije podaljševanje poteklih z aneksi Koncesije in posli tistim, ki so V občini Ormož je večina pogodb o koncesijah za gospodarske javne službe (GJS) v minulih letih potekla. Župan Alojz Sok je njem dodatkov k pogodbam oz. aneksov. Nekateri aneksi so sklenjeni celo za obdobje pet let. občina Ormož septembra lani objavila javni razpis za izbiro koncesionarja. Besedilo razpisa je župan predložil v potrditev občinskemu svetu. Pomisleke v zvezi z razpisom (in njegovimi pomanjkljivostmi) je takrat izrazila svetniška skupina SMC. Preostali del ormoškega svetniškega zbora je razpis ocenil za ustrezen. Občina izbrala najcenejšega, Ivanuša vložil pritožbo Na razpis za podelitev 10-le-tne koncesije so se prij avili štirje ponudniki: podjetje Opsen v partnerstvu z Javnimi službami Ptuj, Elektro ISM (studio Ormož, Tadej Ivanuša), Nigrad v Koncesijska pogodba za vzdrževanje javne razsvetljave je potekla leta 2009. Po poteku pogodbe je župan Alojz Sok brez javnega razpisa z obstoječim koncesionarjem, to je podjetje Elektro ISM Danilo Ivanuša, sklenil dodatek k pogodbi za obdobje pet let. Kot opozarja nekdanji ormoški župan Vili Trofenik, je pri tovrstnem dejanju vprašljiva ustreznost cen storitev, ki jih plačuje(jo) občina oz. občani. Po njegovem mnenju gre tudi za nedovoljeno omogočanje pridobivanja dohodka mimo konkurence in zagotavljanje privilegijev določenim koncesionarjem. »To pa ustreza definiciji korupcije,« pravi Trofenik. Po tem, ko se je tudi petletni aneks k pogodbi za vzdrževanje javne razsvetljave iztekel, je Uvodnik Državne molzne krave Volitve so predstava za javnost. Obrazi, ki se pokažejo javnosti - s področij politike, državnega gospodarstva in ekonomije -, so igralci skrbno režirane gledališke predstave. Vse, resnično vse je vodeno iz ozadja. Večina vodilnih v politiki ali gospodarstvu, ki jih pokažejo mediji, so lutke v rokah omrežij. In ta omrežja, kijih razkrivajo redki slovenski mediji, večinoma na spletu, so nam resnično ugrabila državo. Gospodarska kriza leta 2008je bila idealna priložnost, da se je javnost prepričalo,da država nima denarja in da mora varčevati. Od te krize je osem let, v Sloveniji se od takrat ni zgodil noben pozitiven gospodarsko-ekonomski korak - v smislu, da bi gospodarstvo resnično lažje zadihalo, da bi ljudje imeli službe in bi bili za svoje delo pravično plačani. V najmanj razvitih območjih, kamor ptujsko-ormoško območje zagotovo sodi, je socialna slika katastrofalna. Koliko ljudi živi s 600 evri mesečne plače in koliko ljudi s 300 ali 400 evri težko prigarane pokojnine. Koliko podjetnikov se komajda prebija iz dneva v dan. Se to kdo vpraša. To je zadnja skrb. Političnim silam je ena in edina skrb nastaviti svoje ljudi na prave položaje. Preko kadrovske mreže na vodilnih mestih se nato ustvarijo finančni kanali, po katerih denar odteka v žepe posameznikov, ki jih javno življenje sploh ne zazna, in na račune političnih strank. Tok denarja je skrbno zabrisan, speljan preko številnih škripcev. In ni je državne institucije, organa, državnega oziroma javnega podjetja ali banke, ki ne bi bil molzna krava. Politika si je vrtičke že davno, davno razdelila. Namesto da bi jih gnojila, skrbno obdelovala in se ob koncu letine veselila pridelka, jih samo brezkompromisno izčrpava. Ko so popolnoma izčrpani, jih pa proda. Vseh tistih, ki so v tem krogu, ne bo bolela glava, če bo vse v Sloveniji propadlo, če seme na vrtu več ne bo vzklilo. Milijone in milijarde, s katerimi bodo preživeli njihovi naslednji rodovi, so skrbno naložili nekje v tujini. V25 letih so uničili in izčrpali skorajda vse. O, ja, saj jih je še danes veliko takšnih, ki so lepo prisesani na svojo državno kravo molznico. Še veliko jih imamo: v bankah, elektrogospodarstvu, telekomunikacijah, v prometu, gozdarstvu, kmetijstvu... Slovenska politika se ukvarja samo še s tem, kako pomolsti državo, po obvodih izčrpati čim več denarja in kako političnemu nasprotniku nastaviti polena pod noge, mu polomiti kolena, da mu ne bi uspelo. Pomislite vsak pri sebi, kaj je državni politični in gospodarski aparat od gospodarske krize naprej naredil dobrega za ljudi, za razvoj. Nič, popolnoma nič! Vsaj v našem okolju ne! Plenijo pa. O, to pa znajo! In to zelo dobro. Mojca Zemljarič Podjetnik blokiran in davčni dolžnik, občina pa z njim veselo posluje Ker je imel podjetnik Danilo Ivanuša v zadnjih dveh letih skoraj vedno blokiran transakcijski račun in ker je bil davčni dolžnik, je občina Ormož večino sredstev, ki bi mu jih sicer nakazala za poplačilo računov, nakazovala kar na račun Finančne uprave RS (FURS). V obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2015 je Ivanuša z občino Ormož iz koncesijske dejavnosti in opravljanja ostalih storitev ustvaril promet v skupni višini 140.597 evrov. Od tega je občina na račun FURS-a nakazala 123.886 evrov, 16.579 evrov so po asignacijah nakazali na račune drugih podjetnikov. partnerstvu s podjetnikom Boštjanom Kokotom ter podjetnik Aleksander Šulek. S ponudbo v znesku 19.690 evrov na leto je bilo najugodnejše podjetje Opsen iz Hardeka, ki je po besedah lastnika in direktorja Davorina Korparja 16. decembra lani prejelo odločbo, da je izbrano za koncesionarja. Neizbrani ponudnik Tadej Ivanuša, sin zdajšnjega koncesionarja Danila Ivanuša, se je nad takšno odločitvijo občine pritožil. V pritožbi naj bi navedel, da je cena, ki jo ponuja Opsen, dampinška in da je to ponudbo treba iz postopka izločiti. Ivanuševa ponudba na razpisu je bila sicer druga najugodnejša. Njena vrednost je bila 31.196 evrov na leto. Kot je dejal Korpar, je ormoški župan Alojz Sok v začetku februarja Ivanu-ševi pritožbi ugodil in razpis končal, ne da bi koncesijo podelil kateremu izmed prijavljenih kandidatov. Župan naj bi, tako pravi Korpar, v obrazložitvi zapisal, da med ponudbami prihaja v ceni do prevelikih razlik, to pa zaradi tega, ker občina nima izdelanega katastra javne razsvetljave. Korpar: »Župan se je za končanje razpisa poslužil pravno-tehničnega manevra« »Mi smo v odgovoru na pritožbo natančno dokazali, da ponudba ni dampinška, saj kal-kulacijske cene pokrivajo vse stroške in prinašajo tudi manjši donos. Ponujena cena vzdrževanja po svetilki je primerljiva s cenami v 12 okoliških občinah in znaša 15,85 evra,« poudarja Davorin Korpar in dodaja: »V javnem naročilu so bile podane tehnične specifikacije v obli- ki načrta javne razsvetljave, ki je podajal tip svetilke, sijalko, oporišče in višino montaže ter odjemno mesto. Kataster, ki ga občina nima, ob vseh že navedenih podatkih določa samo še koordinato luči. Razlog, ki ga navaja župan, ne vpliva na ponudbeno ceno. Župan je tako s pravno-tehničnim manevrom neupravičeno končal razpis, ne da bi izbral katerega izmed prijavljenih ponudnikov. S tem je podjetjema Opsen in Javne službe Ptuj povzročil škodo na ugledu in materialno škodo zaradi neizbire.« Podjetje Opsen se bo na županovo odločbo o zaključku poteka javnega razpisa, ne da bi izbrali koncesionarja, pritožilo na upravno sodišče. »To pa zaradi ugleda našega podjetja, oškodovanja občanov in županove sporne prakse pri podelitvi koncesij za GJS - da lahko župan odloči po svoje in te izloči, če nisi njemu pogodu. Še naprej pa podpira tiste, s katerimi sodeluje, čeprav ne plačujejo davkov. Zaradi navede- nega se sprašujem, ali tovrstno ravnanje ni morda koruptivno. Ali je podaljševanje koncesij z aneksi pravno in zakonsko vzdržno? Bo potrebna prijava zaradi oškodovanja občine na ustrezne institucije? Bo treba zaradi neustrezne in nevarne javne razsvetljave poklicati inšpekcije? Bo kdo za navedena dejanja odgovarjal in odstopil?« sprašuje Davorin Korpar. Zahtevali bodo dokumentacijo Naš sogovornik nadalje poudarja, da javno razsvetljavo v občini Ormož še naprej vzdržuje dosedanji koncesionar, podjetnik Danilo Ivanuša. Slednji ima sicer zadnja leta več ali manj skoraj neprestano blokiran transakcijski račun in odprte zapadle terjatve do države oz. finančne uprave. »Občina je z njim podpisala več asignacij in tudi anekse za podaljšanje koncesijske pogodbe. Pa čeprav je bilo podjetje blokirano in v skladu s koncesijsko pogodbo zaradi neporavnanih davkov več ni izpolnjevalo pogojev za opravljanje dejavnosti,« je ogorčeno povedal Korpar in napovedal, da bo na občini na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteval vso dokumentacijo v zvezi z vzdrževanjem javne razsvetljave Svetniki SMC so na pomanjkljiv razpis opozarjali že pred njegovo objavo Mojca Žnidarič, vodja svetniške skupine SMC v ormoškem občinskem svetu: »Svetniki SMC smo že na septembrski seji opozorili, da mora biti razpis za koncesijo javne razsvetljave skrbno in pravočasno pripravljen in ne šele tik ob izteku koncesije. Poudarili smo, da mora biti nujno predhodno pripravljen elaborat, ki opredeljuje smernice za opravljanje koncesije in vsebuje načrt razsvetljave s podatki o številu in stanju svetilk. Opozorili smo tudi na pomanjkljiv in neažuren kataster ter na dvoumnost glede števila referenc. (Op. a., o tem smo 29. septembra 2015 podrobno poročali tudi v Štajerskem tedniku v članku z nadnaslovom Je razpis za upravljavca javne razsvetljave res nedodelan.) Elaborat z vsemi potrebnimi podatki je bil pripravljen, videli smo ga žal lahko šele naknadno, po seji. Zaradi nepopolnega katastra po našem mnenju ne more biti takih velikih razlik v ceni, na kar se sedaj sklicuje župan kot drugostopenjski organ, ki razpis končuje brez izbire koncesionarja. Prav bi bilo, da bi se naredila primerjava po občinah, le tako bi lahko realno ocenili, ali je ponudba podjetja Opsen res prenizka. Sedaj se ustvarja občutek, da so bile pri odločitvi drugostopenjskega organa upoštevane le enostranske navedbe - navedbe pritožnika Tadeja Ivanuša. Svetniki SMC in lokalni odbor SMC Ormož se zavzemamo za smotrno in zakonito porabo javnega denarja. Ne podpiramo, da bi se uveljavljena praksa podpisovanja številnih aneksov nadaljevala. Zato pozivamo župana, da kot varuh zakonitosti naredi vse, kar je v njegovi pristojnosti in rešuje zadeve v javno korist.« Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 19. februarja 2016 Aktualno Štajerski 3 pogodu županu? obstoječim koncesionarjem nadaljnje izvajanje dejavnosti (brez razpisov ali preverjanja cen na trgu) zagotavljal s sklepa- od leta 2010 naprej (pogodbe, naročila, asignacije, anekse, poročila ...). »Ko bomo dokumentacijo pregledali in preučili, jo bomo, če bo treba, predali tudi vsem ustreznim preiskovalnim institucijam.« Ali stare svetilke zaračunava kot nove? Poleg vseh nejasnosti oz. domnevnih nepravilnosti v zvezi z razpisom je Korpar opozoril še na domnevno neustrezno vzdrževanje sistema javne razsvetljave: »Občina ima več kot 30 odstotkov neustreznih svetilk, ki jih mora do konca leta 2016 zamenjati. Z neustreznim vlaganjem v optimizacijo javne razsvetljave je na področju magistralnih in lokalnih cest nevarno poslabšala osvetljenost pod zahtevani minimum. Pri gradnji javne razsvetljave na območju Sodincev ugotavljamo, da je občina vgradila 13 kosov starih neustreznih svetilk z izbočenim steklom. Sprašujemo se, ali jih je koncesionar kot podizvajalec predelal ob demontaži luči na Dobravski cesti in jih obračunal kot nove.« Za pojasnila v zvezi z razpisom smo zaprosili tudi župana Alojza Soka. Ker je na dopustu, nam je odgovore obljubil za prihodnji teden. Monika Levanič Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj, Podravje • Podjetnik Držaj in Pošta Slovenije spor rešujeta na sodišču Zakaj se Pošta Slovenije ni držala dogovora? Potem ko smo v našem časopisu objavili informacijo, da namerava Pošta Slovenije na Mariborski ulici na Ptuju zgraditi stavbo, v katero bi preselili paketno dostavo, se je oglasil podjetnik Bojan Držaj, ki je bil nad to informacijo presenečen. Pravi namreč, da je imel s Pošto pisni dogovor, v katerem so jasno opredelili, da bodo šli v skupno gradnjo objekta na Rogozniški cesti. Po treh letih dogovarjanj, pridobitvi ustreznih soglasij in dovoljenj - tudi gradbenega - za kar je skupaj odštel 700.000 evrov, pa naj bi si predstavniki Pošte enostavno premislili. Zato so danes v sodnem sporu, ki pa poteka zelo nenavadno ... Podjetje EAST J.B.M. Trade, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 2002, leto dni zatem pa je odkupilo poslovno-logistični center ljubljanskega BTC na Ptuju, na Rogozniški 33. Podjetje je postalo še lastnik precejšnjega dela zemljišča v poslovno-obrtni coni. Ker so tega želeli čim bolje izkoristiti, so nameravali pred obstoječo stavbo zgraditi še eno. Nova poslovna stavba se je začela projektirati leta 2011. „Takrat so namreč predstavniki Pošte Slovenije prišli k meni z idejo, da bi gradili skupaj. Povedali so, da si želijo selitve iz centra mesta v industrijsko cono in da bi to bil idealen prostor za takšno investicijo. Strinjal sem se in več kot dve leti in pol so moji in njihovi projektanti sedeli skupaj. Ko smo vse dorekli, podpisali dogovor, tudi o ceni, pa sem vložil predlog za izdajo gradbenega dovoljenja," pojasnjuje direktor podjetja EAST J.B.M, Bojan Držaj. Po dogovoru, ki ga ima - kot pravi - podpisanega s Pošto Slovenije, bi tako leta 2012, po izdanem gradbenem dovoljenju, gradnja morala steči. A namesto tega se je zadeva nenadoma ustavila. „Ko je bilo vse dogovorjeno, pridobljeno gradbeno dovoljenje, so se na Pošti Slovenije začeli izmikati. Skoraj leto dni po izdaji gradbenega dovoljenja, marca 2013, pa sem od Pošte dobil pisno pojasnilo s sporočilom, da je poslovodstvo sprejelo odločitev o ustavitvi vsakršnih aktivnosti za izvedbo investicije v nove prostore za potrebe po- štne dejavnosti na Ptuju," pojasnjuje Držaj, ki je ta dokument, pod katerim sta podpisani predstavnici Pošte Slovenije Vesna Kos Tomažič in Darja Ferlinc, tudi pokazal. Pošta tožbe (še) ne želi komentirati To je bila zadnja komunikacija med njim in predstavniki Pošte Slovenije, s katerimi se je, kot pravi, poskušal večkrat dobiti in opredeliti razloge za ustavitev izgradnje. Ko je videl, da ni odziva, To bi bila najsodobnejša stavba na Ptuju ... Novozgrajena stavba naj bi merila 5.000 kvadratnih metrov, od tega bi 909 kvadratnih metrov imela Pošta Slovenije. K tej bi pripadalo še 15 parkirnih mest, vse skupaj pa bi Pošto (po dogovoru, ki so ga dosegli in podpisali z Držajem) stalo 1.655.253 evrov oziroma 1.820 evrov za kvadratni meter. A potem, ko je Držaj vložil 700.000 evrov za pridobitev vseh ustreznih soglasij in gradbenega dovoljenja, so si predstavniki Pošte Slovenije enostavno premislili. Na tem mestu naj bi zgradili 5.000 kvadratnih metrov veliko stavbo, ki pa je očitno ne bo ... je neuspešno poskušal doseči izvensodni dogovor, nato pa je izčrpal še zadnjo možnost: zoper njih je vložil tožbo. Postopek se je na sodišču začel pred letom dni, a zanimivo, do danes ni bilo še niti ene obravnave. Kot pravi Držaj, so te trikrat prestavili, naslednja pa naj bi bil aprila letos. O tem, kaj je poglavitni razlog, da kljub vsem podpisanim dogovorom, ki jih Držaj ima, ni prišlo do realizacije projekta, pa smo povprašali tudi Megi Jarc, strokovno koordinatorko Službe kor-porativnega komuniciranja pri Pošti Slovenije, ki pa je odgovorila le: „Glede na to, da predmetni gospodarski spor še ni končan, vam komentarja v zvezi z vlože- no tožbo podjetja East JBM Trade oziroma konkretnih informacij, povezanih s to zadevo, ne moremo posredovati." O tem, zakaj se niso držali dogovora z Držajem, pa niso zapisali niti besede, čeprav smo pričakovali, da bodo vsaj javnosti pojasnili, kaj so razlogi za takšno odločitev. Razočarani podjetnik: »Pošta za to tožbo troši denar državljanov« Držaj pravi, da gre za poslovno nekorektnost, ki je lahko povezana tudi z zamenjavo vodstva. Ne glede na sodni razplet pa si velikih utvar, da bo Ptuj dobil nov objekt na Rogozniški cesti, ne dela več. Bi pa, če bi se gradila, bila to ena najsodobnejših stavb v mestu, v kateri bi bila restavracija, prostori Pošte in številni drugi poslovni prostori. „Dejstvo je, da sem vložil svoj denar v pripravo vseh potrebnih zadev za začetek izgradnje. Oni niso prispevali nič. Tudi sedaj, ko je vložena tožba, trošim svoj denar, Pošta Slovenije pa našega skupnega, ne glede na to, kakšna bo odločitev sodišča," še zaključuje direktor podjetja EAST J.B.M. Trade, d. o. o., Bojan Držaj. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 19. februarja 2016 Slovenija, Podravje • Po 24 letih denacionalizacija še ni končana; doslej za vračila več kot Ob popravljanju starih krivic so Nekaterim so premoženje vrnili kar dvakrat Po ZDen pa do vračila premoženja niso upravičeni tisti, ki so dobili ali imeli pravico od tuje države dobiti odškodnino za odvzeto premoženje. Ali je vlagatelj zahteve to pravico imel, mora ugotoviti pristojni organ na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. Vsaj moral bi ugotavljati ... Šele pred nekaj leti so namreč ugotovili, da je Nemčija z Avstrijo po vojni sklenila meddržavno finančno-izravnalno pogodbo. Po tej pogodbi so nekaterim odškodnino za odvzeto premoženje v Sloveniji že plačali. Avstrija pa teh plačil odškodnine Sloveniji noče razkriti. Nenavadno je, da Slovenija do teh podatkov ni mogla priti, ko pa je treba dodatno obdavčiti plače Slovencev, ki delajo v Avstriji, pa ima podatke o njihovih plačilih do zadnjega centa. Tako so nekateri odvzeto premoženje dobili vrnjeno kar dvakrat, drugi pa so pač dvakrat obdavčeni ... Po skoraj četrtini stoletja intenzivnega ukvarjanja upravnih enot, sodišč, ministrstev, odškodninskega sklada in še Ministrstvo za pravosodje (MP) je januarja objavilo že 53. poročilo o denacionalizaciji, gotovo pa jih bo še nekaj. Kdaj bomo torej izvedeli, koliko, komu in kaj je Slovenija sploh vrnila ali plačala? Zaradi sklicevanja na varovanje osebnih podatkov tudi naši vnuki najbrž ne bodo izvedeli, kdo je kaj dobil. Razen, če se jim bo ljubilo prelistavati zemljiške knjige, sestavljati sezname lastnikov in za sleherno parcelno številko ugibati, na osnovi katerega dokumenta in kakšnega postopka je parcela dobila novega lastnika. Postopki za vračanje po vojni odvzetega premoženja tečejo že od leta 1991. Nerešenih ostaja še kakih 250 zahtevkov pri upravnih organih in na okrajnih sodiščih. Upravne enote so se sicer obvezale, da bodo zadeve na prvi stopnji rešile do konca leta 2005, a se to ni zgodilo. Na MP z realizacijo terminskega načrta sicer niso zadovoljni, vseeno pa ugotavljajo, da se proces denacionalizacije vendarle počasi bliža h koncu ter da so ostale nerešene samo še najtežje zadeve. Boris Miočinovič z UE Ptuj pa pojasnjuje, da nerešene zadeve lahko pomenijo tudi po- samezne fragmente: »Nobene zahteve pa ni, na kateri ne bi bilo narejenega čisto nič.« Slovenija je doslej vrnila za 2,1 milijarde evrov vrednosti nepremičnin, premičnin in podjetij, izplačala pa je tudi 1,6 milijarde evrov odškodnin. Vrnila je 2.579 kvadratnih kilometrov gozdov ter kmetijskih in stavbnih zemljišč. To je več, kot meri celotna podravska regija. Ali drugače: to so trije Triglavski narodni parki. Še drugače: skoraj 8% državnega ozemlja, če stanovanjskih in poslovnih prostorov sploh ne štejemo. O vseh zahtevkih še ni pravnomočno odločeno Na vseh 58 upravnih enotah skupaj je bilo vloženih 38.470 zahtevkov, nerešenih pa jih ostaja še 144. Najmanj, 97 % zahtevkov so doslej rešili v Upravni enoti Sežana. O vseh zahtevkih pa so odločili v 26 upravnih enotah, med katerimi sta tudi Lenart in Ormož. Na ministrstvih je bilo skupaj vloženih 1.241 zahtevkov na prvi stopnji, nerešenih ostaja 95. Na okrajnih sodiščih je bilo vloženih 2.898 zahtevkov, po odstopu drugim organom ali sodiščem pa jih je ostalo 2.620. Število vloženih zadev se je dokaj ustalilo in se spreminja le, če ugotovijo, da je zahtevek pristal tam, kjer za njegovo reševanje niso pristojni. 14 zahtevkov še ni rešenih ali pa so še v pritožbenem roku. Vsa štiri naša okrajna sodišča (Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica) so odločila že o vseh vloženih zahtevkih. Nerešeni zahtevki pa Denacionalizacijski postopki na okrajnih sodiščih Spodnjega Podravja Foto: Črtomir G ozn i k Za odškodnine 1,6 milijarde evrov Država premoženje vrača v naravi. Ko pa to iz različnih razlogov ni mogoče (če se je lastništvo medtem že spremenilo ali če nepremičnina služi za dejavnost državnih organov ali če je ni mogoče nadomestiti itd.), pa upravičencu ponudi nadomestno premoženje, delnice ali obveznice odškodninskega sklada. Samo izjemoma, če gre za težke socialne razmere, pa mu izplača denar. Odškodnine je sprva izplačeval Slovenski odškodninski sklad, ki se je nato preimenoval v Slovensko odškodninsko družbo, ki je prešla v Slovenski državni holding ... Do zadnjega dne lanskega leta je holding moral plačati odškodnino v obliki obveznic za 16.615 pravnomočnih odločb. Do tega datuma je izdal 17.252.443 obveznic. Preračunano po povprečnih tečajih to pomeni izplačanih približno 1,634 milijarde evrov! I Zahteve I Vložene 1 Preusmerjene 1 Zavržene 1 Zavrnjene | Ui podene | Umik 1 Vložene pritožbe 1 Nerešene zadeve Lenart 22 1 3 6 10 2 13 0 Ormož 52 2 21 4 ^Hl 19 11 0 Ptuj 80 3 2 7 14 57 10 0 Slovenska Bistrica 24 3 4 7 ^Hl 5 | 0 0 Skupaj 178 15 10 38 35 83 34 0 Vir: Ministrstvo za pravodosodje - stanje na dan 31. 12. 2015 Vrednost doslej vrnjenih premičnin in nepremičnin: 2,1 milijarde evrov Vrsta premoženja Zahtevano v € Odločeno Odločeno / zahtevano Ugodeno Neugodeno v € Ugodeno / odločeno Kmetijska zemljišča 779.962.035 618.718.176 79,33% 536.566.587 82.151.588 86,72% Gozdovi 298.756.519 292.645.753 97,95% 252.841.988 39.803.765 86,40% Stanovanjske enote 468.003.802 404.084.457 86,34% 360.403.290 43.681.167 89,19% Poslovni prostori 386.358.806 319.897.690 82,80% 299.169.411 20.728.280 93,52% Stavbna zemljišča 735.390.151 610.280.770 82,99% 366.642.390 243.638.380 60,08% Podjetja 303.697.619 279.426.882 92,01% 271.017.959 8.408.923 96,99% Premičnine 34.908.374 31.318.005 89,71% 27.939.911 3.378.095 89,21% Skupaj 3.007.077.305 2.556.371.733 85,01% 2.114.581.535 441.790.198 82,72% Vir: Ministrstvo za pravosodje - stanje na dan 31. 12. 2015 DARS SVETUJE: ZAVORNA POT LETNE PNEVMATIKE JE LAHKO V ZIMSKIH RAZMERAH DVAKRAT DALJŠA OD ZAVORNE POTI ZIMSKE PNEVMATIKE. ZATO JE UPORABA ZIMSKIH PNEVMATIK V ZIMSKIH RAZMERAH NUJNA! C 1970 Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. promet.si DARS petek • 19. februarja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 3,7 milijarde evrov ustvarili številne nove ... koga vračanje po drugi svetovni vojni nacionaliziranega premoženja še vedno ni končano. Koliko denacionalizacijskih postopkov je že zaključenih? Pravnomočno zaključene zadeve 1 Nerešene zadeve 1 Upravne enote 38.470 38.326 144 Ministrstva 1.241 1.146 95 Okrajna sodišča 2.620 2.606 14 Skupaj 42.331 42.075 256 Vir: Ministrstvo za pravosodje - stanje na dan 31. 12. 2015 Denacionalizacijski postopki na upravnih enotah Sp. Podravja Število pravnomočno zaključenih zadev 1 Lenart 451 451 Ormož 565 565 Ptuj 1.115 1.105 Slovenska Bistrica 729 728 Vir: Ministrstvo za pravosodje - stanje na dan 31. 12. 2015 V/////////////////^ Upravna enota Ptuj so še na sodišču v Ljubljani (5) in Mariboru (3), po en nerešen primer pa je v Celju, Črnomlju, Krškem, Kranju, Murski Soboti in Radovljici. Sistemska napaka O denacionalizacijskih zahtevkih na prvi stopnji načeloma odločajo upravne enote, ki so v ta namen ustanovile posebne strokovne komisije. Za podržavljene banke, zavarovalnice in druge finančne organizacije pa je pristojno Ministrstvo za finance; za stvari, ki so varova- Foto: Črtomir Goznik ne po predpisih o varstvu kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo; za stvari, varovane po predpisih o ohranjanju narave, pa Ministrstvo za okolje in prostor. Pravico do vračanja premoženja pa imajo po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) tudi tisti, katerih premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa. O teh zadevah pa odločajo okrajna sodišča v nepravdnem postopku. Miočinovič meni, da je država pri tem naredila Na UE Ptuj so do decembra lani rešili 1.105 zahtev od skupno 1.115. Od tega je bilo 29 zahtevkov za zasebna gospodarska podjetja, 241 za stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne stavbe in prostore ter stavbna zemljišča ter 845 za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Skupno je bilo vrnjenih 2.998 hektarjev kmetijskih zemljišč, 2.078 hektarjev gozdov in 55 hektarjev stavbnih zemljišč. Nerešenih trenutno ostaja še devet zahtev, od tega so v štirih zadevah že izdali končno odločbo, na katero pa so se vlagatelji pritožili. Pritožbe rešujejo pristojna ministrstva ali Upravno sodišče. V eni zadevi so vložili zahtevo za obnovo že pravnomočno končanega postopka. Štiri zadeve pa so še v postopku reševanja, dve od njih sta že v zaključni fazi. Vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo na UE Ptuj Silvo Erjavec predvideva, da bodo v vseh štirih nerešenih zadevah končne odločbe na prvi stopnji izdali do konca letošnjega leta. Najbolj izstopajoč primer med nerešenimi je zahteva Agrarne skupnosti Apače, o kateri smo že poročali. sistemsko napako: »Morda bi bilo bolje, če bi ustanovili neko ad hoc sodišče, ki bi zahtevke obravnavalo v celoti. Tako pa država, če so npr. nekomu vzeli hišo, gozd, kmetijska zemljišča in finance, to rešuje na več različnih instancah.« Odločbe so obljubljali v roku enega leta Zakon je sicer določil dveletni rok za vložitev zahtevkov, odločbe na prvi stopnji pa je Foto: Črtomir Goznik Vračila nepremičnin denacionalizacijskim upravičencem 1 Vrsta premoženja I Zahteve v m2 I Odločeno v m21 Odločeno/ zahtevano 1 I Ugodeno v m21 Neugodeno v m21 Ugodeno/ odločeno 1 Kmetijska zemljišča 1.566.033.412 1.242.282.691 79,33% 1.077.336.032 164.946.659 86,72% Gozdovi 1.748.405.035 1.712.643.158 97,95% 1.479.700.615 232.942.543 86,40% Stavbna zemljišča 45.047.187 37.383.465 82,99% 22.459.110 14.924.355 60,08% Stanovanjske enote 1.352.107 1.167.438 86,34% 1.041.239 126.199 89,19% Poslovni prostori 1.086.722 899.785 82,80% 841.482 58.303 93,52% obljubljal v roku enega leta po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Oblast takrat očitno ni vedela, v kaj se spušča. MP zdaj komentira: »Glede tega roka lahko povemo, da pred sprejetjem zakona ni bil dovolj tehtno premišljen. Tu namreč ne gre za enostavne upravne postopke, v katerih bi bilo mogoče na podlagi listin brez posebnega ugotovitvenega postopka izdati odločbo, pač pa gre za najtežje premoženjsko-pravne zadeve, ki terjajo čas za ugotavljanje resničnega dejanskega stanja - včasih tudi več let.« Take ugotovitve dejanskega stanja so predvsem pri nepremičninah zelo težke in zapletene, saj so se objekti spreminjali, obnavljali, prezidali, spremenili lastništvo itd. Za dolgotrajnost postopkov so po njihovem mnenju kriva zakonska določila. Ti postopki so upravni postopki, zato ima vsaka stranka postopka možnost pritožbe na pristojno ministrstvo. Če ni zadovoljna z odločba organa druge stopnje, sme zoper njo vložiti tožbo na Upravno sodišče. Če tudi s to odločitvijo ni zadovoljna, pa lahko vloži pritožbo oz. revizijo na Vrhovno sodišče. »Stranke v postopku denacionalizacije so lahko tako že v zvezi z ugotavljanjem državljanstva, ki je temeljni pogoj za pravico do vrnitve podržavljenega premoženja, vlagale pravna sredstva vse do Vrhovnega sodišča. Preteklo je več let, preden je bila zadeva pravnomočno razso-jena in je nato upravni organ prve stopnje zahtevek sploh lahko začel obravnavati.« Vse to se je vedelo že prej, vendar so zakon in njegove roke očitno izsilili. Na MP po vseh teh zamudah pravijo, da si hitrega zaključka denacionalizacije sicer želijo, vendar pa »ne bi bilo pravilno in zakonito, če bi samo iz razloga hitrega zaključka procesa denacionalizacije strankam teh postopkov odrekli pravice, ki jim jih podeljujeta ZDen in Zakon o splošnem upravnem postopku.« Z denacionalizacijo se je mudilo bolj kot z Ustavo ZDen so sprejeli še pred Ustavo, kar je zelo nenavadno. Veljati je začel že 7. decembra 1991, Ustavo pa so ratificirali šele dobra dva tedna kasneje. ZDen ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi. Do vračila pa so upravičene le tiste fizične osebe, ki so bile v času, ko jim je bilo premoženje odvzeto, jugoslovanski državljani in jim je bilo po drugi svetovni vojni to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Pravna oseba pa je upravičenec samo v primeru, če je imela v času podržavljenja premoženja sedež na ozemlju Slovenije in če je pravna oseba ali njen pravni naslednik na dan uveljavitve zakona deloval na območju Slovenije. Če natančno preberemo ta diskriminatorna določila zakona (kaj ima lastnina opraviti z državljanstvom in ozemljem?), tudi to kaže, da je bil zakon spisan zelo na hitro in samo na kožo nekaterim. Težava je tudi v tem, da nepremičnine, katerih vrednost se po podržavljenju ni bistveno spremenila, po zakonu vračajo brez poračunavanja razlike v vrednosti. Če pa se je zaradi investicij vrednost bistveno (tj. več kot 30 %) zmanjšala ali povečala, se to pri vračilu ali odškodnini poračuna. Če nepremičnine ni mogoče vrniti ali vpisati upravičenega lastninskega deleža, dobi upravičenec odškodnino v obliki obveznic odškodninskega sklada, delnic, ki so v lasti države, ali izjemoma v denarju. »Slovenska praksa reševanja podržavljenja premoženja je unikum. Druge države namreč v take ekstreme niso šle. Z denacionalizacijo pa je država povzročila najmanj toliko krivic kot z nacionalizacijo, če ne še več. Število prizadetih je zdaj vsekakor večje; pravzaprav so to kar vsi davkoplačevalci,« sklene Mi-očinovič. Eva Milošič Hoteli smo vam podrobno predstaviti, koliko enot kulturne dediščine je bilo vrnjene v naravi, vendar na Ministrstvu za kulturo vseh podatkov nismo dobili. Posredovali so nam naslednje: Minoritski samostan Ptuj, samostan Studenice in grad Muretinci. Zavrnjene pa so bile zahteve za vračilo gradov Turnišče, Ptuj in Vur-berk. Vsi pa vemo, da so pri nas potomcem nekdanjega lastnika vrnili tudi grad Ravno polje, v zaščitenem starem mestnem jedru Ptuja Furstovo hišo, pet mestnih hiš Kmečki banki in precej mestnih hiš posameznim lastnikom ... Vir: Ministrstvo za pravosodje - stanje na dan 31. 12. 2015 6 Štajerski Podjetništvo petek • 19. februarja 2016 Radgona • Slovenski pivovar najboljši v Avstriji K sosedom so ga spodili birokratski Vasja Golar s svojo mikropivovarno Bevog le streljaj od rodne Gornje Radgone pri naših severnih sosedih vari odličen hmeljni Birokratske ovire so pred štirimi leti »nagnale« nadobudnega, danes 32-letnega Vasjo Golarja iz Gornje Radgone v sosednjo Avstrijo. Željo postati pivovar je želel uresničiti v domačem kraju, a je zaradi obilo papirologije ni uspel. Starši, ki so znani radgonski podjetniki, so že kupili zemljišče, kjer naj bi stala pivovarna, vendar so se enostavno ustrašili dolgih postopkov glede pridobivanja gradbenega dovoljenja ter predvsem koncesije za uporabo vode. Vsaj dve leti bi namreč minili, da bi si pridobili vsa potrebna dovoljenja, zato je padla odločitev, da sinove načrte uresničijo le streljaj od doma, na avstrijski strani reke Mure. Zemljišče je bilo polovico cenejše kot v Sloveniji, vsa potrebna dovoljenja pa so dobili v zelo kratkem času. Poldrugi milijon vredno investicijo so v dobrega pol leta dokončali in v začetku leta 2013 v pivovarni Bevog že napolnili prve steklenice. Tistega leta so med 3600 novimi pivovarnami na svetu prejeli nagrado za tretjo najboljšo. Nagrade dežujejo vsa ta leta. Pri naših severnih sosedih so že dve leti zapored najboljša pivovarna, njihova piva pa prinašajo nagrade z največjih tekmovanj po Evropi. Letos bodo podvojili kapacitete Kot je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili svojo novo proizvodnjo in Slovenska Bistrica • Zemljišče avtobusne postaje naprodaj Občina zemljišča ne bo kupila Stečajni upravitelj Granita Branko Dordevič do marca zbira zavezujoče ponudbe za nakup zemljišč na lokaciji avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Prodajata se dve parceli v skupni velikosti 7.704 m2 in gostinski lokal, informativna cena za obe zemljišči je približno 700.000 evrov. »Osem let je od tega, kar je občina prodala Granitu zemljišče avtobusne postaje, sedaj Granit v stečaju išče novega kupca. Občina zagotovo zemljišča ne bo kupila, saj imamo že kup drugih zakonskih obveznosti, ki jih moramo izpolniti,« je povedal direktor občinske uprave Branko Žnidar. Kot je pojasnil, je imel Granit še pred krizo v gradbeništvu na območju avtobusne postaje namen zgraditi večnamenski objekt. »Žal projekt takrat ni uspel. Vprašanje je, ali bodo našli kupca in kdaj bo naslednji lastnik uredil avtobusno postajo. Sicer pa v pogodbi tudi ni roka, do kdaj se mora postaja urediti, pogodba zgolj lastnika zemljišča obvezuje, da zagotavlja nemoteno delovanje avtobusne postaje.« MV Foto: Mojca Vtič Uporabniki javnega prometa v Slovenski Bistrici so že osem let brez avtobusne postaje. Vasja Golar (levo) skupaj s priznanim pivskim sommelierjem Marcusom Betzem ob novi polnilnici piva v polnjenje piva v pločevinke, dejal Vasja Golar, se v pivovarni Bevog posvečajo predvsem pivom gornje fermentacije, splošno znanih kot ale piva. Ta piva izhajajo iz Anglije, v zadnjih desetletjih pa dobivajo širino, paleto okusov, ki močno krepi priljubljenost po vsem svetu. V Bevogu so zelo kreativni in njihova piva oblikujejo po svoje. »Pri kreiranju receptov težimo k popolnosti ter se odrekamo kompromisom, ki jih je žal v moderni - masovni proizvodnji piva zdaleč preveč. Pri oblikovanju naših piv si vzamemo čas in z vsakim našim produktom sebi in ljubiteljem piva ponudimo nekaj več,« pove Golar, ki je bil zaradi izrednega povpraševanja primoran povečati kapaciteto svoje pivovarne. V letu 2014 je Bevog beležil kar 400-odstotno rast, lani pa je rast narasla še za dodatnih 60 odstotkov. »Rast bi bila še večja, okrog 200-odsto- tna, če bi že lani sezidali nove prostore,« je dejal in dodal, da so v lanskem letu zvarili okrog 400.000 litrov piva, načrtujejo pa, da bodo letos v novih prostorih kapaciteto podvojili. K obstoječim 450 kvadratnim metrom uporabnih površin so zgradili dodatnih 670 kvadratnih metrov, z lastnimi sredstvi, kreditom avstrijske banke in nepovratnimi sredstvi pa so v novi proizvodni hali namestili cisterne za fermentacijo in zo- Vitanje / Borovnik, s. p., splošno krovstvo in kleparstvo Tradicija in kakovost - ključ do uspeha Splošno krovstvo in kleparstvo Borovnik, s. p., Štajnhof 2, Vitanje, je družinsko podjetje s skoraj 30-letno tradicijo na področju tesarskih in krovsko-kleparskih del. Ustanovljeno je bilo aprila leta 1987, ko je kasnejši nosilec dejavnosti in direktor Marjan Borovnik ostal brez dela, ker je podjetje, v katerem je bil zaposlen, končalo v stečaju. Začetki niso bili lahki, tudi zato, ker ga v kraju, kjer je začel z obrtjo, niso poznali, ker se je šele priselil. Tudi danes ni lahko, četudi ima v dejavnosti že skoraj 30-letne izkušnje in veliko znanja ter več domačih in tujih priznanj za svoje delo, kot so zlati znak slovenske kakovosti, znak kakovosti v graditeljstvu za pokrivanje s kritino Gerard in znak kakovosti za izvedbo kritin, s katero se ohranja kulturna dediščina. Podjetništvo je en sam boj za preživetje in utrditev na trgu, vedno znova se je treba dokazovati, vsak evro je težko zaslužen, poudarja in doda, da četudi je lastnik, se trudi, da ni direktor, saj še vedno rad kakšno uro preživi skupaj z zaposlenimi na gradbišču in tudi na strehi. V družinskem podjetju je trenutno 13 zaposlenih, delata tudi oba njegova sinova in tudi snaha, v njem je vrsto let delala tudi žena. Trudijo se, da bi delo za vsakega naročnika opravili po najvišjih standardih kakovosti. Zavedajo se, da sta kakovost in zaupanje pot do uspeha, zadovoljna stranka pa boniteta, brez katere ni razvoja in prihodnosti. Svoj pečat so pustili na številnih zahtevnih objektih v Sloveniji in tudi tujini. Borovnik, s. p., za naročnike izvaja kompletno obnovo ostrešja, vključno s tesarskimi deli, kleparska dela iz različnih vrst pločevine, hidro in toplotno izolacijo, montažo strelovodnih sistemov, pokrivanje z različnimi vrstami kritin, montažo strešnih oken, odstranjevanje azbestnih izolacij, strešnih kritin, fasadnih plošč in materialov, ki vsebujejo šibko vezan azbest, prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov ter storitve s hiabom do višine 35 metrov. Izdelujejo pa tudi kleparske izdelke različnih oblik in dolžin, ravne in zelene strehe ter nadstrešnice. Kot mojster klepar-kro-vec je Marjan Borovnik tudi sodni cenilec in iz- Plačana objava vedenec za to področje. Iz izkušenj pove, da je med strankami in izvajalci vedno več sporov. Četudi so razmere v slovenskem gradbeništvu še vedno težke, v podjetju zrejo z optimizmom v prihodnost. Skoraj nihče več ne gradi, pri javnih naročilih pa je še vedno tako, da se delo oddaja po najnižji ceni. Za prihodnost slovenskega gradbeništva pa je pomemben tudi podmladek, mladim je treba te poklice predstaviti bolj privlačno, ne kot nekaj drugorazrednega. Krovstvo Borovnik je podjetje s 30-letno tradicijo Naše storitve: • kompletna obnova ostrešja, vključno s tesarskimi deli (frčade, kukerli) • kleparska dela iz različnih vrst pločevine • izdelava kleparskih izdelkov različnih oblik in dolžin iz željenih materialov • izdelava in montaža nadstrešnic • hidro in toplotna izolacija nodietja • montaža strelovodnih sistemov Cilj našega P1o i • izdelava ravnih in zelenih streh :e zadovoljiti V g^jjo • pokrivanje z različnimi vrstami kritin «osaffHČnega naro • montažo strešnih oken ™ • odstranjevanje azbestnih instalacij, strešnih kritin, fasadnih plošč in materialov, ki vsebujejo šibko vezan azbest • prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov • storitve s Hiabom do višine 35 metrov. petek • 19. februarja 2016 Podjetništvo Štajerski 7 mlini napitek, ki navdušuje. Foto: Miha Soštarič pločevinke v pivovarni Bevog. renje piva, novo polnilnico za pločevinke - svetla piva zdaj polnijo v pločevinke, temna pa bodo ostala v steklenici -, nov prostor za polnilnico steklenic ter večje skladiščne prostore. Poslovni rezultati ostajajo skrivnost »Trenutno je naše pivo mogoče kupiti v številnih lokalih, specializiranih trgovinah in nekaterih trgovskih centrih po vsej Evropi. Imeli smo že več povpraševanj tudi čez lužo, iz Brazilije, Avstralije in Indije, a zaenkrat naše kapacitete ne dohajajo porabe tukaj, zakaj bi se potem silili v tako oddaljene kraje,« nadaljuje Golar, ki je svojo prvotno ekipo, ki so jo tvorili trije zaposleni, zdaj razširil na dvanajst. Golar noče govoriti o financah, zato njegovi poslovni rezultati ostajajo skrivnost, glede na cenovno dražja piva, kot jih proizvajamo v Sloveniji, pa beleži velike dobičke, ki jih bo, kot je dejal, vlagal še v izboljšanje kakovosti piva, ki ga je mogoče v Sloveniji dobiti le v trgovski verigi E.Leclerc in v nekaj izbranih restavracijah -med drugim tudi v Golarjevi v Gornji Radgoni. Odslej ga bodo potrošniki lahko zaužili tudi iz pločevinke, kar je, kot je dejal Golar, danes izredno popularno, saj je v ZDA trenutno čez 500 obrtniških pivovarn, ki polnijo pivo v pločevinke, ta trend pa se seli po vsem svetu. Miha Šoštarič Ormož • Stečajni postopek Kmetijske zadruge Ormož Večji del družbe KZ Ormož v rokah Deželne banke Slovenije Po zanesljivih virih je kupec večjega dela družbe Kmetijske zadruge Ormož - zalog, trgovin in upravnih stavb po izklicni ceni dobra dva milijona evrov Deželna banka Slovenije. Na javni dražbi, ki je potekala sredi avgusta lani, je Deželna banka Slovenije v prostorih upravne stavbe Kmetijske zadruge (KZ) Ormož po izklicni ceni 2.082.662 evrov kot edini ponudnik kupila delujoči del družbe, torej zaloge, trgovine in upravne stavbe KZ Ormož. Banka se je v dražbo vključila s plačilom varščine v višini 5 % kupnine oziroma 104.133 evrov. Deželna banka Slovenije pa je hkrati tudi največji upnik, saj ji je KZ Ormož dolgovala več kot 1,4 milijona evrov nepopla-čanega posojila in več kot 700 tisočakov težko bančno garancijo. Na Deželni banki oviti v molk Vodilni v Deželni banki za Štajerski tednik niso želeli pojasniti, čemu ta nakup in kaj nameravajo z omenjenimi nepremičninami: »Deželna banka Slovenije ne more komentirati svojih poslovnih odločitev.« Ni najbolj jasno, zakaj so kupili (oz. zelo verjetno kompenzirali z višino dolga) omenjene nepremičnine. Vrednost kupljenega dela družbe je namreč po zanesljivih informacijah velikokrat nižja. Se bo stečajni postopek hitro končal? Obrnili smo se tudi na stečajno upraviteljico Lucijo Klamp- Deželna banka Slovenije je tudi v preteklosti že znala presenetiti z nakupi na javnih dražbah. Ena izmed odmevnejših je gotovo dražba konec leta 2014, ko je Deželna banka na koprskem okrajnem sodišču po izklicni ceni 776.585 evrov kupila šest zemljišč podjetja Electa naložbe, ki ga je lastniško obvladoval Damijan Jankovic. Šlo je namreč za parcele v Ankaranu, le kakšnih 50 metrov od morskega obrežja, za katere pa je vodstvo občine že večkrat opozorilo, da jih ne bo dovolilo pozidati. Dježieilna Bakíisca S íjJMüjji! Foto: Črtomir Goznik fer, ki pa nam natančnih podatkov o postopku prodaje in kupcu prav tako ni želela razkriti: »Ker celotni postopek prodaje še ni bil realiziran in kupnina v celoti še ni bila nakazana, vam natančnih podatkov o prodaji še ne morem posredovati.« Pri tem pa je še dodala: »Če bo navedena prodaja uspešna in realizirana v celoti, bo ostal le še manjši del premoženja, kar pomeni, da se bo tudi stečajni postopek lahko hitro končal.« Monika Levanič Ljutomer • Soseska Juršovka primer dobre prakse Varno za kolesarje in pešce Občina Ljutomer ima ambicijo, da preureditev Juršovke postane vzor bodočim ureditvam stanovanjskih območij v Sloveniji in tem delu Evrope. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, si prizadeva za kakovost življenja, s projektom »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«. Prometno ministrstvo je v Operativni program za izvajanje evropske kohe-zijske politike 2014-2020 uvrstilo ukrepe trajnostne mobilnosti. Gre predvsem za izdelavo celostnih prometnih strategij občin. Na razpis je prispelo 88 vlog, od tega je bilo izbranih 65 občin, ki bodo prejele kohezijska sredstva za izdelavo celostnih prometnih strategij. Umanotera je med dobre prakse uvrstila ukrepe dveh občin: preureditev ljutomerske soseske Juršovka v območje umirjenega prometa in ozelenitev voznega parka uprave Mestne občine Ljubljana. »Občina Ljutomer je ureditev soseske Juršovka v območje človeku in okolju prijaznejšega prometa načrtovala že v svoji prometni strategiji, s katero se je uvrstila med tri najboljše Celostne prometne strategije v EU za leto 2013. V letu 2015 se je ta pilotni projekt preurejanja v prijaznejšo in privlačnejšo stanovanjsko sosesko zaključeval. Osnovni princip prometne preureditve Juršovke je znižanje hitrosti motornega prometa na vseh ulicah v soseski na 30 km/h ali manj ter vzpostavitev varnega okolja za pešce in kolesarje. Naselje je s preureditvijo pridobilo številne zelene otoke, ki so na stranskih ulicah opremljeni z otroškimi igrali in klopmi,« pravijo o ljutomerskem projektu v Umanoteri in dodajajo: »Križišča v soseski so preurejena v mini krožišča, parkiranje je dovoljeno le na lastnih parkiriščih in na označenih prostorih na cestišču. Nizke hitrosti omogočajo varno kolesarjenje povsod, brez posebej označenih kolesarskih stez.« NŠ -i: ■ Prometna ureditev soseske Juršovka v Ljutomeru je primer dobre prakse. Pragersko • Trije podvozi, podhod, obnova postaje in še kaj Obeta se nov gradbeni projekt Čakanje pred (pre)pogosto spuščenimi zapornicami na Pragerskem naj bi v prihodnjih letih postalo le bled spomin, potnikom pa naj bi bil omogočen varen dostop na perone. Direkcija za infrastrukturo je namreč pripravila projekt nadgradnje vozlišča Pragersko. Železniška postaja Pragersko leži na glavni progi Zidani Most-Prager-sko-Šentilj/Hodoš in je sestavni del evropskega omrežja na železniški osi od francoskega Lyona do ukrajinske meje. Obravnavani odsek železniške proge je tudi del petega mednarodnega železniškega koridorja, so povedali na Direkciji za infrastrukturo. Proge na teh koridorjih imajo predpisane standarde, zato se bodo v okviru projekta izgradili trije peroni, z izgradnjo podhoda in dvigala se bo uredil dostop potnikov na pe- rone, načrtovana je tudi izgradnja treh novih cestnih podvozov, podaljšanje podvoza obvoznice Pragersko, itd. Datum začetka gradnje je odvisen od pridobitve gradbenega dovoljenja, ki je odvisna od zagotovitve zemljišč, predvidoma pa naj bi se gradnja začela v letu 2017, končala pa v letu 2021. Prav tako še ni znana končna vrednost projekta, saj bo izvedena še racionalizacija predvidenih ukrepov na postaji Pragersko. Sicer pa se na direkciji nadejajo pridobitve evropskega denarja v okviru ko-hezijskih sredstev. Mojca Vtič Že letos naj bi se začela dela na železniškem odseku med Slovensko Bistrico in Poljčanami v vrednosti okoli 52 milijonov evrov. Načrtovana je ukinitev treh železniških prehodov, gradnja podvoza na postaji Poljčane, nadvoza na območju naselja Brežnica ter gradnja obvozne ceste na odseku Brežnica-Poljčane. Na železniških postajah Poljčane in Slovenska Bistrica bo zgrajen tudi izvennivojski dostop za Foto: Mojca Vtič Datum začetka gradnje je odvisen od pridobitve gradbenega dovoljenja, predvidoma naj bi se gradnja začela v letu 2017, končala pa v letu 2021. Foto: NS 8 Štajerski Politika petek • 19. februarja 2016 Slovenija, Podravje • O „mrtvih dušah" v javnem zdravstvu Še zdravniki potrebujejo „strica Ker predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva največje spremembe na področju koncesij, so koncesionarji transparentno podeljevanje koncesij, zdravniki koncesionarji trdijo, da so že sedaj v neenakopravnem položaju v primerjavi z Koncesionar, zdravnik Miro Lasbaher, je prepričan, da so spremembe nujne, a v javni mreži, kjer imajo tudi „mrtve duše" (gre za priznane programe brez zaposlenih zdravnikov, za katere pristojne službe vedo), ne ukrenejo nič. „Bistvo predloga sprememb je, da koncesije naredi popolnoma nezanimive, predvsem za zdravnike na primarni ravni, saj onemogoča enakopravnost zdravnikov s preostalimi državljani, ker jim preprečuje ustanovitev d. o. o.-jev in je organizacijska oblika, ki je edina mogoča - samostojni podjetnik (s. p.). Seveda ministrstvo to zagovarja s tem, da bi tako preprečili prodajo koncesij. Po prenehanju s. p.-jevstva namreč koncesija avtomatično preide na primarni ravni na zdravstveni dom, čeprav ta nima zadostnega kadra niti sedaj. Zdravstveni domovi imajo namreč več priznanih programov kot zaposlenih zdravnikov (tako imenovane mrtve duše). Koncesionar samostojni podjetnik pa ima lahko največ 1,2 programa na zaposlenega zdravnika (odvisno je od glavarine). A v resnici ne gre za prodajo kon- cesij, pač pa za prodajo d. o. o.-jev, kar pa je v poslovnem svetu popolnoma normalna zadeva ... Torej: zasebniki v zdravstvu pač ogromno vlagamo v kakovostno opremo naših ordinacij. Ocene so, da smo do sedaj državi z našimi vlaganji »prihranili« okrog 300 milijonov evrov. Tega nam nikoli nihče ne priznava. Ne ZZZS, ne ministrstvo za zdravje. Omejevanje na 15 let bi praktično onemogočilo povrnitev vložka v kakovostno opremo ordinacije, ker je to enostavno prekratek čas pri sedaj priznani amortizaciji od plačnika (ZZZS). V zdravstvu pač amortizacija ni stvar ekonomije/ekonomike, pač pa stvar splošnega dogovora, ki je preostanek iz časov samoupravnega socializma. Tako jo ZZZS ves čas spreminja, predvsem zmanjšuje. Kar pomeni enostavno povedano manj denarja,« pojasnjuje svoje stališče koncesionar, zdravnik Miro Lasbaher, dr. med., spec. spl. med., sicer tudi član IO SZZZZS. Prav zaradi vsega navedenega je prepričan, da so koncesionar-ji v neenakopravnem položaju v primerjavi z zaposlenimi v javni zdravstveni mreži. Kot ključne spremembe predloga na ministrstvu izpostavljajo: • podeljevanje koncesij poteka na javnem razpisu, • koncesionarji dopolnjujejo dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, • koncesija ni predmet pravnega prometa, kar med drugim pomeni, da je ni mogoče kupiti niti prodati, • podeljuje se za določen čas, določena so merila za izbiro koncesionarja in pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za podelitev. Ministrstvo za zdravje: spremembe so potrebne, želijo doseči transparentnost Da so koncesionarji izjemno pomemben del javne zdravstvene službe, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje. A še vedno so prepričani, da je predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti dober, saj ureja razpise, podeljevanje in predvsem nadzor nad koncesijami. Pojasnjujejo, da podeljevanje koncesij v zdravstveni dejavnosti usklajujejo tudi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. „Da bi dosegli transparentno razpisovanje, podeljevanje in nadzor, predlog vsebuje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in se nanašajo na kadre. Veljavni zakon namreč določa pogoje le za fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi odločbe o vpisu v register zasebnih izvajalcev, istočasno pa veljavna ureditev omogoča odvzem dovoljenja le Predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti se loteva koncesio Središče ob Dravi • Na novo kanalizacijo doslej priključenih le polovica hiš Vodotoki bodo čistejši, žepi Središčanov pa bolj prazni »Vse skupaj je drago za nas. Treba bo plačati priključek, skopati jarek do glavne cevi, pa še znesek na položnicah bo višji. Zato je malo priključkov na novo kanalizacijo,« je na četrtkovem občnem zboru v Središču ob Dravi opozoril vaščan Jožef Rakuša. Občina Središče ob Dravi je s pomočjo evropskega sofinanciranja zgradila kanalizacijski sistem s čistilno napravo v naseljih Središče ob Dravi, Grabe in Šalovci, da bi uredila ustrezen sistem zbiranja in čiščenja odpadnih komunalnih vod. Zdaj ko je omrežje v vrednosti dobrih 7 milijonov evrov nared, so na vrsti prebivalci. A doslej se je priključilo le 280 gospodinjstev, kar pomeni komaj polovico uporabnikov. »S 30. junijem moramo na Ministrstvo za okolje in prostor dati sliko priklopov. Ko smo se prijavili za projekt, smo se obvezali, da bomo dosegli določeno število priključkov,« je bil jasen na minulem občnem zboru župan Jurij Borko. Zato je občane pozval k priključitvi: »Še vas bomo pozivali, obiskali, preverili. Zato tisti, ki še niste priključeni, poskusite to izvesti v naslednjih mesecih. Ponovno pa pravim - kot smo že večkrat opozorili - če priključek izvedete sami, ga mora tehnično pregledati Komunalno podjetje Ormož.« »Kaj se bo zgodilo, če ne bo dovolj priključenih na kanalizacijo,« so se spraševali zaskrbljeni občani. Borko pa je pri tem odvrnil: »Dovolj bo priključenih, kajti po zakonu in uredbi se je treba obvezno priključiti na kanalizacijo. Nadaljevali bomo s pozivi, po potrebi pa bomo poslali občinskega inšpektorja.« V nasprotnem primeru bi seveda ogrozili evropska sredstva v višini 6,1 milijona evrov. Višje cene razburile občane Zanimiva debata pa se je vnela v nadaljevanju, ko je župan občane seznanil z višjim zneskom na položnicah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Kot je pojasnil, so skupaj s koncesio- narjem v pripravi podlage za sprejem nove cene odvajanja in čiščenje fekalnih voda za naselje Središče ob Dravi, Obrež in Grabe, ki bodo višje zaradi novih naložb. »Evropska uredba nas sili k temu, da bi mi investicijo, visoko 7,1 milijona evrov, skozi amortizacijsko dobo povrnili. V tem primeru bi bila cena izre- dno visoka. Imamo pa možnost, da bi ceno zregulirali s tako imenovano subvencijo omrežnine v višini okrog 130.000 evrov.« Po zadnjih informativnih izračunih - ki še niso dokončni - bo tako za čiščenje in odvajanje 12 m3 fekalnih voda treba odšteti med 35 in 39 evrov (torej za en m3 vode približno 2 evra več). Za koliko točno bo dražja storitev odvajanja in čiščenja odpa- dnih voda, naj bi bilo znano že prihodnji mesec, saj bodo omenjeni elaborat obravnavali na občinskem svetu. Višji znesek na položnicah pa je nekatere občane spravil na noge. »Vse lepo in prav, da ste naredili to kanalizacijo in da smo se rešili tega fekal-nega onesnaževanja. Ampak vse skupaj je drago za nas. Treba bo plačati priključek, potem skopati in plačati še individualni vod »Kaj se bo zgodilo, če ne bo dovolj priključenih na kanalizacijo,« so se med drugim spraševali zaskrbljeni občani. V devetih letih za 15 milijonov evrov investicij Na občnem zboru vseh naselij občine Središče ob Dravi, ki je potekal po skoraj dveh letih, je župan Jurij Borko poročal o izvedenih investicijah v letu 2014 in 2015 ter o planih za tekoče leto. Občane je seznanil tudi z realizacijo investicij od 2007 do 2015. Kot je povedal, so v devetih letih delovanja samostojne občine izvedli projekte v skupni vrednosti več kot 15,2 milijona evrov, kar pomeni dobrih 6.800 evrov na prebivalca. Od tega so nepovratna sredstva EU in države znašala okrog 10,3 milijona evrov. »Prepričan sem, da je to absoluten slovenski rekord po številu prebivalcev in počrpanih nepovratnih sredstvih,« je še dodal Borko. J Foto: ML petek • 19. februarja 2016 Politika Štajerski 9 iz ozadja" na nogah. In čeprav na ministrstvu za zdravje trdijo, da bodo s tem predlogom dosegli javno mrežo ter da bi spremembe pomenile dodatno poslabšanje. narjev, ki trdijo, da državi privarčujejo milijone. kot ukrep pri upravnem nadzoru," so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Bi pa spremembe pomenile tudi, da bi morali koncesionarji, ki imajo sedaj koncesije, v določenem roku uskladiti dovoljenja na novo. Podeljevanje zadnjih pet let le še po sistemu „stric iz ozadja" A kljub temu da na ministrstvu trdijo, da bi predlog izboljšal stanje, koncesionar Miro Lasbaher vztraja, da niti približno ne bo tako. Pravi, da bi ta predlog njihovo sedanje stanje le še poslabšal, čeprav so že sedaj v neenakopravnem položaju. Trdi, da koncesionarji praviloma naredijo 30-40 % več, kot dobijo plačano, medtem ko javni zavodi (predvsem zdravstveni domovi) dobijo programe v celoti plačane, tudi če imajo 80-odstotno realizacijo. „Zobozdravnikov koncesio-narjev je okrog 70 %, skrbijo za približno takšen delež populacije. Koncesionarjev na primar- ni ravni je približno četrtina, okrog 27 %, skrbimo pa za blizu 540.000 odraslih, kar je 45 % populacije. Za pediatre nimam natančnih podatkov, a se deleži ne razlikujejo bistveno. Prav tako je na sekundarni ravni (pri specialistih) v koncesionarskih ambulantah pregledanih okrog 60 % vseh, ki v enem letu opravijo pregled pri specialistu. Mislim, da ti podatki marsikaj povedo o potrebnosti in vrednosti kon-cesionarskega dela. Vsekakor bi omejitve, ki jih prinaša predlog novega zakona, pomenile precejšnje zmanjšanje zanimanja za koncesije," je prepričan Lasbaher. Po njegovem mnenju se lahko celo zgodi, da bomo priča dodatnemu odlivu zdravniškega kadra v tujino, kar je v zadnjih letih postalo pomemben problem. „Če bi omogočili podeljevanje koncesij - v zadnjih 5 letih so podeljevanja praktično zamrznjena in koncesije dobijo samo zelo dobri prijatelji politikov in stricev iz ozadja - vsem, ki si to želijo, bi se razmerje na vseh področjih premaknilo proti razmerju 2:1 za koncesije. Približno 65 % zdravnikov, ki delajo v am- y. JL á Foto: Črtomir Goznik Zasebni zdravniki kupujejo opremo in material 50 %% ceneje »Torej: zakon bi se lotil predvsem tistega dela zdravstva, ki deluje precej učinkovito in pregledno, še najmanj, kar je, so mrtve duše, da o korupciji ne govorimo. Le-te pri zasebnikih praktično ni, saj opremo in sanitetni material kupujemo po do 50 % nižjih cenah kot javni zavodi. O tem sem že večkrat pisal in javno govoril. Pa do sedaj tega noben ni demantiral," je svoje stališče okrog novega predloga sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti pojasnil koncesionar, zdravnik Miro Lasbaher, dr. med., spec. spl. med., sicer tudi član IO SZZZZS. Goljufanje zavarovalnice in države Lasbaher še podaja konkreten primer, kako javni zavodi goljufajo zavarovalnico in državo: „Ponekod manjka v javnih zavodih celo polovica zaposlenih zdravnikov za priznane programe. Kako je s preostalim kadrom, pa nimam podatkov. Ampak tudi to je problem. Sedaj pa bi jim dali po novem predlogu še avtomatično možnost za veto na podeljevanje koncesij na njihovem področju." Kot primer, kaj delajo in koliko je teh „mrtvih duš", podaja mariborsko anesteziologijo, kjer imajo priznanih več kot 30 programov, dela pa trenutno 19 zdravnikov. bulantnih oblikah dela, tudi precej kirurgov, je izrazilo v anketah željo, da bi jim omogočili pridobitev koncesije ... Tako pa ostajajo v bolj ali manj sužnjelastniških oblikah dela v javnih zavodih ali pa se odločijo za beg v tujino," še ostro zaključuje Lasbaher. Kakorkoli, očitno bo debata okrog predloga spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti še zelo vroča, odločujoč pa bo, kot zmeraj, politični konsenz, ki pa ga še predlagateljem ni uspelo doseči. Dženana Kmetec Foto: ČG do glavne cevi, pa še znesek na položnicah bo višji. Zato je tako malo priključkov na novo kanalizacijo,« je opozoril Jožef Rakuša in še nadaljeval: »Kaj boste naredil človeku, ki nima denarja? Mi smo morali skopati 13 metrov za lastni vod, za kar bi od podjetja dobili račun za 1.500 evrov. To pa ni malo. Res je, da ste omogočili obročno odplačevanje, ampak vseeno, denar je treba nekje vzeti.« Manj priklopov tudi zaradi vse več praznih hiš ... Župan je hitel pojasnjevati, da je komunalni prispevek, ki povprečno znaša med 500 in 600 evrov, najnižji v Sloveniji. Pri tem pa je še dodal: »Seveda, se strinjam, da tudi to ni malo. Mi smo ljudem omogočili, da so lahko plačevali tudi po 30 evrov na mesec. Je pa res, da so tukaj stroški, ki jih bo odvajanje in čiščenje prineslo. To je pač neki standard. Ponovno pa pravim, da bodo z regulacijo cene poskusili iti na minimum, ker se zavedamo stiske.« Borko pa je v nadaljevanju kot razlog za manjše število priključkov navedel tudi vse več praznih hiš v občini: »V času priprave tehnične dokumentacije smo predvideli od 560 do 580 gospodinjstev. Treba pa bo še upoštevati, da smo v zadnjih devetih letih izgubili 150 prebivalcev in da imamo kar nekaj praznih hiš.« Monika Levanič Slovenske gorice • S šestega kolegija UE Lenart V Razvojni agenciji kadrovska okrepitev? Župani oz. predstavniki šestih občin upravne enote Lenart so se v začetku tedna sestali na šestem kolegiju županov občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. goricah in Sveta Trojica v Slov. goricah, ki je tokrat potekal za zaprtimi vrati pri Sv. Trojici. V izjavi o sprejetih sklepih je gostitelj tokratnega srečanja, župan občine Sveta Trojica Darko Fras, poročal, da so predstavniki vseh šestih občin med drugim razpravljali o delovanju Razvojne agencije Slovenske gorice. Direktorica omenjenega podjetja je namreč prisotne seznanila s trenutnimi težavami na področju financiranja pa tudi s kadrovsko podhranjenostjo: »Glavni razlog je v pomanjkanju tekočih projektov, namreč razvojna agencija (tudi kader) se v veliki meri financira iz naslova izvajanja projektov, ki so prijavljeni. Kot vemo, je bilo ogromno dela potrebnega, ko so se projekti iz prejšnje perspektive zaključevali, medtem ko novi projekti, ki so prijavljeni, še niso potrjeni ali pa še ne tečejo finančni toki. Drugi razlog pa je v tem, da se je s povečanjem območja Las Ovtar Slovenskih goric, za katerega prav tako vsa stro-kovno-tehnična opravila izvaja razvojna agencija (priključile so se številne občine iz širših Slovenskih goric - od Dupleka, Pesnice, Šentilja itn.), bistveno povečal obseg dela, zato bo treba dodatno okrepiti razvojno agencijo.« Dodatne obveznosti pa razvojni agenciji kot nosilki izvajanja programa prinaša območni razvojni program za Slovenske gorice. Kot je še pojasnil Fras, pa bo odločitev o financiranju in morebitnih kadrovskih okrepitvah padla v kratkem: »Dogovorili smo se, da se sestanemo na širšem nivoju skupaj z drugimi ob- Glavni poudarek območnega razvojnega programa za Slovenske gorice je po besedah Frasa razvoj turizma in podpornih dejavnosti, oblikovanje ustreznih promocijskih znamk in produktov, s katerimi si obetajo skupno nastopanje na trgu v okviru čezmejnega sodelovanja, povezovanje kulturne dediščine in turistične ponudbe ter razvijanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijstvu na področju podeželja. Ambicije so tudi kolesarske povezave in nekateri projekti malega in srednjega gospodarstva. Medtem ko ustreznih podlag za osnovno infrastrukturo, kot so ceste in kanalizacija, ki so sicer prioriteta, v novi finančni perspektivi ne vidijo. činami, ki sodelujejo v tem območnem razvojnem programu, in poskušamo doreči nov model financiranja oziroma zavzeti stališča do potrebne kadrovske in organizacijske okrepitve naše razvojne agencije, da bo kos vsem nalogam in razvojnim načrtom, ki jih imamo v tej perspektivi.« Sicer pa je na kolegiju županov beseda tekla tudi o predlogu pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občinah UE Lenart. Kot je povedal trojiški župan, razmišljajo o možnostih poenotenja in poenostavitve postopkov: »Številni programi po posameznih občinah so zelo različni in tukaj še vidimo možnosti povezovanja teh programov.« Pri tej točki so se prisotni seznanili še s ponudbo zunanjih strokovnih izvajalcev za sodelovanje pri pripravi ustreznih občinskih pravilnikov letnih programov športa po občinah. Glede na to, da je predlog novega zakona o športu v javni obravnavi, so odločili, da je glede morebitnih sprememb in najemanja zunanjih storitev najbolje počakati. Monika Levanič Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 19. februarja 2016 Ptuj • Projekt Harfonija Tine Žerdin Harfa v delih sodobnih slovenskih skladateljev Na valentinovo nedeljo je harfistka Tina Žerdin z glasbenimi sodelavci v refektoriju minoritskega samostana pripravila koncert s predstavitvijo projekta Društva slovenskih skladateljev Harfonija - izdajo del sodobnih slovenskih skladateljev, namenjenih harfi kot solističnemu instrumentu ali v različnih manjših zasedbah. Foto: Črtomir Goznik Harfistka Tina Žerdin je nastopila tudi v duetu s flavtistko Matejo Kremljak. Tina Žerdin je profesorica harfe na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla v Ptuju (da ne naštevamo še številnih drugih področij njenega umetniškega delovanja). Svojo glasbeno pot je začela v rosnih letih kot nadarjena pianistka na glasbeni šoli v domačem Velenju. Klavirju ter kasneje tudi solopetju je ostala zvesta vse do prvega srečanja s harfo. Na Univerzi za glasbo na Dunaju je z odliko opravila tako dodiplomski kot tudi magistrski študij ter se dodatno intenzivno izobraževala pri številnih znanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih visoke francoske šole Ko je »služba« užitek Saj je res, da me na delovnem mestu, ki ga opravljam, pričaka marsikatera neprijetnost. Novinarski poklic, pravijo strokovnjaki, je na devetem mestu po stresnosti (za vojaki, gasilci, piloti ...). Ampak pridejo pa trenutki, ko mi je delo v užitek. Na primer koncert Harfonija je že bil tak dogodek. Najprej človek uživa na samem koncertu, potem uživa, ko ob pisanju podoži-vlja dogajanje (ob ustreznem glasbenem ozadju skladb z zgoščenke Harfonija, seveda) - in tisto deveto mesto na stresni lestvici se pomakne daleč tja proti stotemu ... Če prijetni dogodki ne pridejo k človeku, mora pač človek priti do njih. V takih trenutkih pozabiš na dolgočasne seje, na katerih lokalni politiki razkazujejo svoje mišice, ali pa na užaljene veličine, ki jim ni všeč, kar jim pokaže novinarjevo ogledalo ... igranja harfe. Že v času svojega študija se je veliko koncertno udejstvovala ter nastopila kot solistka s pomembnimi domačimi in tujimi orkestri ter kot članica raznovrstnih komornih zasedb. Na nedeljskem nastopu je predstavila zgoščenko, ki je nastala kot vizitka, kot jo je poimenovala Tina Žerdin, za projekt Društva slovenskih skladateljev Harfonija. Kot smo izvedeli v nedeljskem pogovoru z umetnico - vodila ga je Jerneja Bombek -, gre za zanimiv portret slovenskih izvirnih del za harfo, v katerem poleg skladb železnega repertoarja za ta instrument zaslužijo posebno pozornost tudi nova dela mlajših generacij skladateljev. Slovenski skladatelji so kon-certantne možnosti harfe začeli odkrivati šele po drugi svetovni vojni, harfa pa tudi pred tem ni imela svojega stalnega mesta; redkeje se je oglasila v salonskem življenju maloštevilnega slovenskega meščanstva, prav tako ni sodila med prepoznavna glasbila slovenskega ljudskega izročila. Zvočni portret harfe na zgoščenki je zasnovan kronološko - od najstarejše izvirne skladbe iz leta 1948 do najnovejšega dela za dve harfi iz leta 2013, zanimivo pa je naključje, da sta omenjeni deli napisala skladatelja, ki ju najtesneje povezujemo s slovensko izvirno glasbo za harfo - Zvonimir Ciglič in Ivo Petrič. Valentinov koncert, poln ljubezni do sodobne slovenske glasbe in predvsem do velikih glasbenih virtuozov, ki so se tokrat predstavili v Ptuju, so Tini Žerdin pomagali sooblikovati glasbeni sodelavci, tudi prijatelji: flavtistka Mateja Kremljak, violist Rostislav Denisjuk, akordeonist Primož Kranjc in sopranistka Theresa Plut. jš Ptuj • Prozni prvenec pisateljice Melite Vidovič Med ostrino rezil in mehkobo odeje V tednu kulture je bila v mali dvorani Narodnega doma predstavitev knjižnega prvenca pisateljice Melite Vidovič, zbirke kratkih zgodb z naslovom Rezila pod listnato idejo. Da je na srečanje z ustvarjalko vabila Zveza kulturnih društev Ptuj, ni naključje: Melita Vidovič je namreč članica Literarnega kluba, ki deluje pod okriljem ZKD pod mentorstvom Davida Bedra-ča. Knjiga je izšla v samozaložbi, saj kot je uvodoma povedala predsednica ZKD Nataša Petrovič, razen moralne spodbude zaradi pomanjkanja denarja za založništvo drugače ne morejo pomagati avtorjem, ki si utirajo pot v slovensko književnost. »Pisava Melite Vidovič ima za izhodišče pogled ženske, ki je ostra, pronicljiva, analitična. Rada brska po medsebojnih odnosih in išče odgovore v skrajni obliki kozmopolitizma in koktajlu najrazličnejših filozofij, religij, širših ideologij in nazorov. Njena ženska pripovedovalka ni pasiven člen pripovednega toka, pač pa se v njem ponavadi aktivno udeležuje, stopa v fabulo, jo prepleta in odpira številne vrzeli, ki bi jih družba raje zakrpala,« je o knji- gi, v kateri je zbranih 20 zgodb, zapisal David Bedrač, ki je vodil zanimiv pogovor z avtorico, na katerem sta predstavila pisatelji-čino delo tudi z branjem nekaterih zgodb iz zbirke. Melita Vidovič se poleg literature ukvarja tudi s slikarstvom, in to uspešno, kar so obiskovalci lahko videli tudi na nekaj razstavljenih slikah, ki so polepšale prijeten večer s pisateljico; da je bil večer umetniško popoln, pa je z glasbo poskrbela mezzosopra-nistka Karmen Ivančič, ki je zapela ob spremljavi pianista Petra Gojkoška. jš Tednikova knjigarnica Vrtnarček A veste, cenjeni bralci Knji-garnice, da besede vrtnarček ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014), niti je ni najti v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (SSKJ, 2012)? Osebno mi je to nenavadno; bila sem namreč prepričana, da je vrtnarček manjšalnica za vrtnarja, če se lahko tako izrazim. Ob spoznanju, da je v slovarju najti na strani 942 besede vrtnar (kdor se ukvarja z vrtnarstvom), vrtnarica (ženska, ki se ukvarja z vrtnarstvom), vrtnarija (obrat za gojenje vrtnine), vrtnariti (ukvarjati se z vrtnarstvom), vrtnarka (ženska, ki se ukvarja z vrtnarstvom), vrtnik (vrtičkar)..., sem pomislila, da vrtnarček v resnici sploh ne pomeni majhen vrtnar, marveč je to zanimivo poimenovanje posebnega, namenskega koledarja. Koledar je pod 1, tako SSKJ razlaga, sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece, pod 2 pa pravi, da je koledar list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah in praznikih. In v slovarju je tudi koledarček. Torej je vrtnarček koledarček za vrtnarje. Seveda! Kar jasno pojasnjuje tudi podnaslov, ki se glasi Vrtni dnevnik in setveni koledar 2016 avtorice Alenke Henigman. Tako pravi avtorica v nagovoru z naslovom Dragi vrtnar, draga vrtnarka!: Svoje poznavanje ekološkega vrtnarjenja, kije moj hobi že več kot 15 let, sem v zadnjih letih nadgradila z načeli permakulture, ki upošteva trajnostno naravnani pristop do bivanja, obdelovanja zemlje in dela z rastlinami. Uvodoma Henigmanova poudarja, da je vsak vrt svet zase in ima svoje značilnosti, njena publikacija pa naj bo v oporo ob budnem opazovanju, zaznavanju in čutenju rastlin, ki rastejo na posameznem vrtu. Tudi vrtnarji morajo upopštevati svoj notranji glas, delati s srcem in z mislijo, da je rastlina živo in občutljivo bitje. ki se odziva tudi na človeški dotik in človeško misel. O, te misli o živosti in občutenju rastlin so blizu tudi spodaj podpisani knjižničarki! V tem čudnem, zimskem, a deževnem in že po pomladi dišečem času bi najraje že pobrkljala po spočiti zemlji, ali pa bi kar na vrat na nos ocvetličila hišna okna. Kot je opozorila ena največjih domačih strokovnjakinj za vrtnarjenje, spoštovana Miša Pušenjak, še je treba pustiti zemljo pri miru. A ni miru s pripravami na novo vrtnarsko sezono, saj že vabijo stojala s semeni, v trgovinah že grmadijo vreče z zemljo, s semenskim krompirjem in revije za vrtoljubce že vabijo k setvi na okenske police in podobno. Publikacija Vrtnarček je odlična sopotnica pri premagovanju in obvladovanju vrtnarske vneme in se odlično obnese kot osnovni pisni vrtnarjev pripomoček. Dobrodošel na svojem vrtu! je prijazen naslov in spodbuda manj veščim, pa tudi prekaljenim vrtnarjem. Vrtnarček obsega 207 strani, ki so razdeljene na tri poglavja: začenja krajši razdelek Načrtovanje vrta (Mreže za načrtovanje vrta, nakupovalni seznam), osrednji in najbolj obsežen je Vrtni dnevnik in setveni koledar 2016 (razdeljen po mesecih), na koncu je prostor za Zabeležke (Seznam rastlin, Gnojenje, Varstvo rastlin, Beležke). Vrtnarček je likovno zanimivo in pregledno zasnovan, vendar to ni edini naslov za leto 2016. To leto se je založnik (Ebesede iz Ljubljane) odločil, da napotke za ekološko vrtnarjenje, ki so pretekla leta našli prostor v koledarski obliki Vrtnarčka, izda v ločeni publikaciji. Ta šteje nekaj čez 100 strani, Henigmanova pa pravi, da so osnovni viri publikacije ustna izročila naših babic, mam, učiteljic, tet, sosed in prijateljev ter lastne izkušnje. Seveda navaja tudi dodatne vire za ukaželjne vrtnarje. Vse, ki vas zanimajo knjige, priročniki in druge publikacije v zvezi z vrtnarjenjem, pa vabimo v knjižnico, kjer je na voljo obilo domače in tuje tovrstne literature. Liljana Klemenčič Foto: Črtomir Goznik David Bedrač in Melita Vidovič ob predstavitvi prozne zbirke Rezila pod listnato odejo Ptuj • Viktorinov večer Praznujemo 25 let naše poti Viktorinov večer, ki bo v petek, 19. 2. 2016, ob 19. uri v minorit skem samostanu na Ptuju, je namenjen domovini. Na okrogli mizi bodo sodelovali snovalci samostojnosti Slovenije. Med gosti v dvorani minoritskega samostana na Ptuju bodo nekateri ministri osamosvojitvene vlade Republike Slovenije: dr. Janez Dular, dr. Peter Vencelj, dr. Jože Osterc in drugi. Okrogla miza bo sestavljena iz dveh delov. V prvem bodo misli podali gostje, vdrugem delu pa bo voden pogovor, kjer se bodo prepletale preteklost, sedanjost in prihodnost. Seveda pa se ne bodo mogli izogniti vprašanjem, kje smo v preteklosti naredili največ napak za današnje stanje. Peter Pribožič Bloudkove nagrade Plaketi za Tirna Gajserja in Milico Šumak Žemljic Strani 12 Kikboks Vuzem Vajda druga, Potočnik in Sternova tretja Stran 12 Strelstvo Ptujčani na vrhu pokala s pištolo Stran 13 Namizni tenis Edino zmago dosegla dekleta Cirkovc Stran 13 Nogomet Sodniki MDNS Ptuj na seminarju v Turčiji Stran 14 Rokomet Starejši dečki B Jaruzale-ma z odliko Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč V Zavrču še dva novinca, tudi izkušeni centralni branilec Spomladanski del prvenstva v 1. slovenski ligi se nezadržno približuje, le še teden je do prvih dvobojev (Gorica - Zavrč, sobota, 27. 2., ob 15.00). Zaradi pestrega dogajanja v dveh najboljših slovenskih klubih - Mariboru in Olimpiji - pa je interes športne javnosti že sedaj izjemen. Vodstvo NK Zavrč prav tako ne stoji križem rok, ampak še naprej zapolnjuje igralski kader. Tako so že urejeni vsi dokumenti glede nastopanja Timoteja Dodleka, Mariborčan bo okrepil zvezno vrsto. Naslednji novi obraz je 19-letni Josip Filipovic, ki je bil doslej član hrvaškega pr-voligaša Interja iz Zaprešiča. Zanj je v jesenskem delu igral na devetih srečanjih, igra pa na položaju desnega bočnega branilca. 130 tekem v 1. krvaški ligi, nazadnje v Iranu Na vidiku pa je še en prestop, in sicer se Zavrčani dogovarjajo z 28-letnim osrednjim branilcem Igorjem Prahicem. Gre za izkušenega Varaždinca, ki je v svoji karieri za tri hrvaške klube (Varteks, Istra, Zadar) odigral več kot 130 srečanj, v tujini pa se je preizkusil v Franciji (Sedan), Romuniji (Vaslui) in nazadnje v Iranu (Padideh). Če bodo v Zavrču uspeli dobiti vso dokumentacijo iz Irana, potem bo to še ena pomembna okrepitev za vrsto trenerja Ivice Solomuna. Prijateljski tekmi: BELTINCI - ZAVRČ 0:2 V zadnjem obdobju so Za-vrčani svojo pripravljenost preizkušali še na dveh prijateljskih srečanjih. Najprej so v soboto igrali v Beltincih (namesto odpadle tekme s Kalcerjem) in domačega tre-tjeligaša ugnali z zadetkoma Golubarja in Djuriša. Foto: Črtomir Goznik Završki trener Ivica Solomun poskuša na prijateljskih srečanjih izboljšati uigranost ekipe, ki jo že čez dober teden čaka nadaljevanje prvenstva v 1. ligi. RIJEKA - ZAVRČ Nogometaši Zavrča so v torek na novem stadionu Rujevi-ca na Reki odigrali še prijatelj- Nogomet • Prijateljski tekmi V dežju in vetru ALUMINIJ - ŠAMPION 3:3 (1:2) STRELCI ZA ALUMINIJ: Kom-pan, Škoflek, Bizjak ALUMINIJ: Lipovac, Vezjak, Kom pa n, Ahec, Kajtna, Petrovič, Rogina, Ploj, Fratea, Križan, Bizjak. Igrali so še: Pungartnik, Topolovec, Čeh. Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Aluminija so v torek pozno popoldan proti Šampionu (3. liga sever) odigrali naslednjo pripravljalno tekmo. Ta je potekala v težkih razmerah, saj je ves čas srečanja deževalo, ob tem je močno pihal veter, tako da so bili pogoji za igro res zahtevni. Trener Simon Sešlar je tokrat priložnost za dokazovanje vseh 90 minut ponudil igralcem, ki so doslej dobili manjšo minutažo. S prikazanim je bil po koncu srečanja zadovoljen, rezultati pa v pripravljalnem obdobju tako ali tako niso v ospredju. JM Trije zadetki Zorka DRAVA PTUJ - GEREČJA VAS 4:0 (1:0) DRAVA PTUJ: Jarc, Kukovec, Petek, Zdovc, Perger, Bračko, Vindiš, Pauko, N. Čeh, Krajnc, Kidrič. Igrali so še: Musič, Ro-škar, Tomažič Šeruga, Lonzarič, A. Čeh, Romih, Rešek, Zorko; Trener: Damjan Vogrinec GEREČJA VAS: Zupanič, Šešo N., Šešo A., Sagadin, Zamuda Horvat, Letonja, Lah, Kmetec, Arsič, Strel, Murat. Igrali so še: Rozman, Marinič, Prapotnik; Trener: Damjan Bezjak V sredo se je na igrišču z umetno travo pri Mestnem stadionu v prijateljskem srečanju z domačo Dravo predstavila močno spremenjena ekipa Gerečje vasi z novim trenerjem Damjanom Bezja-kom. Ptujčani so bili precej boljši predvsem v drugem polčasu. V prvem polčasu je trener modrih Damjan Vogri-nec dal priložnost za dokazovanje mlajšim igralcem, ki jih je vodil kapetan Nastja Čeh, kateri je tokrat odigral vseh 90 minut. Domačini so si v prvem polčasu priigrali vsaj tri dobre priložnosti, pri gostih najlepše ni realiziral Murat. Edini zadetek je Drava dosegla po dobro odigrani akciji, katero je s strelom s kakšnih desetih metrov zaključil Pau-ko. V drugem polčasu je bila ptujska postava blizu tiste najmočnejše, kar se je tudi poznalo v njihovi igri, ki počasi dobiva želene obrise. Po dveh natančnih podajah Nastje Čeha je v nadaljevanju dvakrat zadel Zorko, ki se zares kaže kot močna okrepitev za ptujsko ekipo. Zorko je hat-trick dosegel po samostojnem prodoru po desni strani ter natančnem diagonalnem strelu po tleh. Ob treh zadetkih si je Drava priigrala še nekaj zrelih priložnosti, Gerečja vas pa je bila v nadaljevanju v podrejenem položaju. Za goste je eno izmed akcij dobro zaključil Kmetec, vendar se je z obrambo izkazal Musič. Obe ekipi imata v tem pripravljalnem obdobju še veliko rezerv in prostora za napredek. David Breznik sko srečanje z ekipo Reke, ki jo izjemno uspešno vodi Matjaž Kek. Rečani v hrvaškem prvenstvu zasedajo visoko 2. mesto, v soboto pa jih čaka veliki derbi prvenstva z vodilnim Dinamom v Zagrebu. Tekma z Zavrčem jim je služila kot zadnja priprava na ta obračun, slovenski strateg pa je preizkušal različne taktične variante. Zaradi tega je bila tekma popolnoma zaprta za javnost in o njej ni bilo niti najmanjše uradne informacije. JM Generalka z LASK Linzem Zadnjo pripravljalno tekmo pred nadaljevanjem prvenstva v 1. SNL bodo Zavrčani odigrali v petek, 19. 2., ko se bodo v gosteh pomerili z ekipo LASK Linz. Ta nastopa v 2. avstrijski ligi, po jesenskem delu prvenstva pa zaseda 3. mesto. Rokomet • Jeruzalem Ormož V nadaljevanje sezone brez Čudiča in Grizolta Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju se je v sredo v tekmi z domačo Dravo predstavila močno spremenjena ekipa Gerečje vasi. Po težko priborjeni zmagi proti Slovenj Gradcu (23:21) je pred Jeruzalemom, šesto uvrščeno ekipo državnega prvenstva, nova težka preizkušnja. V 18. krogu v soboto, 20. 2., ob 19.00 gostujejo na Bonifiki pri tretje uvrščenem Kopru. »Gre za odlično ekipo, ki skozi celotno tekmo igra na meji izključitve. Čvrsta in kljub mladosti uigrana ekipa je skupaj že dobrih pet let. Če želimo konkurirati Kopru in pripraviti presenečenje, se jim moramo postaviti po robu z isto mero: s čvrsto igro. Točke so za obe ekipi zelo pomembne, saj si tako Koprčani kot mi želimo uvrstitve v Ligo za prvaka. Žal nas mučijo težave s poškodbami in na Bonifiko odpotujemo v okrnjeni zasedbi,« nam je pred gostovanjem na Primorskem povedal trener Saša Prapotnik. Na sredinem treningu sta jo skupila izkušena Bojan Cudič in Gregor Grizolt. Kapetan je obnovil še svežo poškodbo prsta, ki ga je v tej sezoni enkrat že oddaljila iz rokometnih igrišč, Grizolt pa si je prav tako poškodoval prst na roki. Po prvih informacijah je težko verjeti, da bosta poškodovana rokometaša še zaigrala v mesecu februarja. Pred ekipo je tako nova težka preizkušnja, saj bodo morali Čudiča potrebno nadomestiti predvsem v napadu, Grizolta pa v obrambi. uk 12 Štajerski Šport torek • 16. februarja 2016 Bloudkove nagrade za leto 2015 RADIO)))TEDNIK Marta Bon, Rudi Zavrl in odbojkarji Bloud-kovi nagrajenci, Tim Gajser prejel plaketo Marta Bon, Rudi Zavrl in odbojkarska reprezentanca so v ponedeljek, 15. 2., na Brdu pri Kranju dobili Bloudkove nagrade za leto 2015; 51. podelitev najvišjih državnih priznanj za šport je desetič potekala v spomin na rojstni dan inženirja Stanka Bloud-ka, vsestranskega športnega delavca in doslej edinega Slovenca, ki je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Nekdanja rokometašica Marta Bon, med drugim je bila tudi selektorica ženske reprezentance in trenerka Krima, je bila nagrajena za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, nekdanji nogometaš in predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl za življenjsko delo v športu, moška odbojkarska reprezentanca pa za vrhunski mednarodni dosežek; lani je osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, kar je eden največjih ekipnih uspehov v samostojni Sloveniji. Bloudkove plakete so za športne dosežke prejeli nekdanja kotalkarica Lucija Mli-narič, Sebastijan Piletič, ki deluje v gimnastiki, Zveza za šport invalidov - Paraolimpij-ski komite Slovenije, jadralki Tina Mrak in Veronika Maca-rol, motokrosist Tim Gajser, balinar Jure Kozjek, gorski tekač in turni smučar Nejc Kuhar in deskar na snegu Tim Kevin Ravnjak, za življenjsko delo v športu pa Branko Jer-šin, Stanislav Sernek, Renato Štokelj in Milica Sumak Ze-mljič. »Do razpisnega roka, 11. decembra 2015, je prispelo skupno 77 vlog za 51 posameznih nominirancev, torej posameznikov, ekip, društev oziroma klubov. Od tega je bilo za nagrado predlaganih 23 kandidatov. Za Bloudkovo plaketo je bilo 34 nominirancev, prevladovali pa so predlogi za pomemben športni rezultat. Zanimivo je, da po številu predloženih vlog prednjači Med dobitniki Bloudkovih plaket za leto 2015 je bil tudi Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, svetovni motokrosistični prvak razreda MX2. osrednjeslovenska regija, sledijo ji Štajerska, Gorenjska in nato Primorska in Prekmurje. Žal, ni bilo prvič, Dolenjska ni imela nobenega predloga,« je pojasnil predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, legendarni telovadec Miroslav Cerar. sta Izjemen dosežek ljutomerskega športa: dobitnica Milica Šumak - Zemljič Odbor za podeljevanje Blo-udkovih priznanj je na 51. podelitvi najvišjih državnih priznanj na področju športa minuli ponedeljek na Brdu pri Kranju dodelil Bloudko-vo plaketo za življenjsko delo v športu nekdanji vrhunski atletinji in učiteljici športne vzgoje Milici Sumak - Zemljič iz Ljutomera. Dobitnica je bila rojena leta 1927 v Ljutomeru, z atletiko pa se je začela ukvarjati kot članica domačega Sokola. Po drugi svetovni vojni so jo povabili v Akademski atletski klub Mladost v Zagrebu, kjer je nastopala med letoma 1947 in 1952. Kot ena najbolj vsestranskih atletinj svoje generacije je tekla na 60, 100 in 200 metrov ter 80 metrov z ovirami. Poskusila se je tudi v skoku v višino in daljavo, suvanju krogle, troboju in peteroboju. V šestih sezonah je Sumakova dosegla vrsto odličnih rezultatov na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 1949 se je začel njen vzpon v vrh jugoslovanske ženske atletike. Na državnem prvenstvu je zasedla 1. mesto v štafeti 4 x 100 in 4 x 200 metrov ter 2. mesto na 100 metrov. Ekipno je z Mladostjo na državnem prvenstvu osvojila 3. mesto. Med letoma 1950 in 1952 je bila med najboljšimi jugoslovanskimi atletinjami. Leta 1950 je postala posamič- Kikboks • Evropski pokal - Karlovac Open 2016 OBVESTILO na državna prvakinja v teku na 100 metrov, skoku v daljavo ter v štafetah 4 x 100 in 4 x 200 metrov. V peteroboju je trikrat zapored osvojila državno prvenstvo (1950, 1951, 1952). Kot članica Mladosti je med letoma 1950 in 1952 trikrat zapored osvojila tudi ekipno prvenstvo Jugoslavije. Kar štirikrat je presegla državni rekord v peteroboju ter v štafetah 4 x 100 in 4 x 200 metrov. Za reprezentanco Jugoslavije je imela prvi nastop leta 1949 proti Švici. Leta 1950 je bila tudi na evropskem prvenstvu v Bruslju. Od reprezentance se je poslovila leta 1952 v Ljubljani, na troboju proti Avstriji in Nemčiji, saj je konec istega leta, zaradi zdravstvenih težav, končala športno kariero. Skupaj je osvojila 15 naslovov državne prvakinje posamezno in ekipno ter postavila 13 državnih rekordov. Konec leta 1951 je bila razglašena za najboljšo športnico Jugoslavije in postala šele druga ženska v takratni državi s tem prestižnim nazivom. Leta 1953 se je vrnila v Ljutomer in vse do upokojitve leta 1981 poučevala športno vzgojo. NŠ o spremembi delovnega časa sprejemne pisarne Cenjene stranke obveščamo, da bomo v naši sprejemni pisarni na Osojnikovi cesti 3 od 1. marca 2016 poslovali po NOVEM delovnem času. Strankam bomo na voljo; • v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 7. in 15. uro, • v sredo pa naš delovni čas podaljšujemo, in sicer od 7. do 17. ure. • Obsobotahbopisarnazaprta. Rokomet Brez »pol ekipe« ni šlo ZRK Velenje - ZRK Ptuj 36:26 (17:12) ŽRK PTUJ: Pušnik, Ivančič 3, Majcen 3, B. Selinšek 10, Kole-dnik 4, Rozman, Hergula 3, Rodi 1, Otič 1, Ogrizek 1. Trener: Sašo Petek. Že celotno sezono se mladim ptujskim rokometašicam dogaja, da nastopajo precej oslabljene. Tako so v zadnjem obdobju zaradi poškodb manjkale Ambroževa, Grabrovčeva, M. Selinšek, Lahova, Šrajnerjeva in Kaceva, v Velenju pa sta bili zaradi bolezni odsotni še Kopold - Metličarjeva in Zorčeva. Tako so mlade Ptuj-čanke z zelo močno zasedbo iz Šaleške doline morale nastopiti z zgolj osmimi igralkami in dvema vratarkama, kar je bilo na koncu dovolj za zgolj časten poraz, čeprav zares oslabljene gostje niso pustile tako slabega vtisa, kot kaže končni izid. Po dveh zadetki B. Selinšek so varovanke Saša Petka na za- četku povedle, sledilo je obdobje izenačene igre, kjer so se gostje predvsem po zaslugi odlične obrambe zelo dobro držale, saj so še v 18. minuti vodile (7:8). Sledila je domača serija 5:0 in Velenjčanke so polčas dobile s 17:12. Maloštevilčna gostujoča zasedba se je domačinkam pogumno po robu postavila tudi na začetku drugega dela, ko so gostje pri izidu 21:15 v 37. minuti napravile delni izid 0:4 in se tako ob izidu 21:19 povsem vrnile v igro. Žal je tokrat od loči la prekratka klop, saj Ptujčanke v končnici ostrega domačega tempa niso zdržale in so na koncu klonile s 36:26. Ekipa iz Šaleške doline je gladko slavila že v 3. krogu na Ptuju (25:33). Naslednje srečanje bodo Ptujčanke odigrale v nedeljo, 28. 2., ko v dvorano Center na Ptuj ob 19.30 prihaja ekipa Nazarij (gre pravzaprav za mlado ekipo Žalca). tp Atletika • Veterani Marko Sluga v Nemčiji osvojil komplet medalj Dom starejših občanov (DSO) Ljutomer je Milici Šumak - Zemljič pripravil priložnostno slovesnost. Dobitnici Bloudkove plakete sta izrazila spoštovanje tudi županja občine Ljutomer Olga Karba in direktor DSO Boris Sunko (na posnetku). Med najuspešnejše slovenske atlete veterane v zadnjem obdobju nedvomno sodi Marko Sluga. Nazadnje je tekmoval na državnem veteranskem prvenstvu Nemčije v dvorani (tekmovanje v metalnih disciplinah je potekalo na prostem), kjer je nastopal za Univerzo Halle an der Sa- Lara Vuzem Vajda druga, Staša Štern in Rok Potočnik tretja Ptujski kikboksarji, člani Kluba borilnih veščin Ptuj, so se v soboto, 13. februarja, na Hrvaškem udeležili prve letošnje tekme za evropski pokal - »Karlovac open«. Na tekmovanju je sodelovalo 1538 tekmovalcev iz 21 držav. Ptujčani (vsi so tekmovali v disciplini point fighting) so tokrat na tekmovanje odpotovali z nepopolno ekipo, saj je doma iz različnih razlogov ostalo kar nekaj članov prve ekipe. Kljub temu so bili preostali tekmovalci KBV Ptuj zelo uspešni. Največji uspeh so dosegli Lara Vuzem Vajda, ki je prvič na mednarodnem tekmovanju nastopala v višji starostni kategoriji - starejših kadetinj do 50 kg, z osvojitvijo 2. mesta. Staša Štern (mlajše kadetinje do 37 kg) in Rok Potočnik (mladinci do 94 kg) sta osvojila 3. mesta. Z osvojitvijo 5. mesta so uspeh Ptujčanov dopolnili Niko Ritlop (st. kadeti do 69 kg), Tilen Repina (ml. kadeti do 42 kg), Anej Pivec (ml. kadeti do 47 kg) in Nina Duh (mladinke do 55 kg). Na tekmovanju sta nastopala še Dejan Duh in Nino Bratušek, ki pa nista osvojila nobenega od prvih petih mest. Ptujsko ekipo je vodil Timi Sitar, sodili pa so tudi mednarodni sodniki Edvard Štegar, Milan Breg, Mateja Erlač, Matej Šibila in Aleš Skledar. Kot predstavnik Kikboks zveze Slovenije je tekmovanju prisostvoval predsednik slovenske zveze Vladimir Sitar. Franc Slodnjak Marko Sluga Tekmovalci KBV Ptuj s sodniki in trenerji ale, katere član je. Kljub zahtevnih normam je nastopalo več kot tisoč atletinj in atletov, kar je primerljivo le še z evropskimi prvenstvi. Sluga, ki je tudi član Atletskega kluba Ptuj, je v Nemčiji nastopil v kategoriji M 80 in je osvojil popoln komplet medalj. Zlato medaljo je osvojil v skoku v višino, kjer je slavil z rezultatom 117 centimetrov. Drugo mesto je z metom, dolgim 27,69 metra, osvojil v metanju kopja, medtem ko je bil tretji v suvanju krogle, kjer je orodje najdlje sunil 10,93 metra. Tekmovanje v Nemčiji je bilo zares kakovostno zasedeno, zaradi česar rezultati ter osvojene medalje Marka Sluga štejejo še toliko več. David Breznik Foto: CG Foto: NS petek • 19. februarja 2016 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Karate • Tekmovanje v Rimu J Strelstvo • 5. turnir državnih mladinskih lig - Kidričevo Aljoša Plajnšek prvi v Rimu, vtisi kljub temu slabi Ptujčani na vrhu pokala s pištolo Karate klub WKSA Hajdina je s svojimi tekmovalci nastopil na svetovnem klubskem prvenstvu v Rimu, ki se ga je udeležilo 1386 tekmovalcev iz 13 držav. V večini so se v Italiji borili kadeti in mladinci, medtem ko je bila v članski in mladinski kategoriji udeležba slabša. Kljub temu so nastopili številni nosilci medalj iz največjih tekmovanj in so prikazali odličen karate. Žal so v Rimu v prvi plan stopili italijanski in romunski sodniki, ki so zelo favorizirali domače tekmovalce. Med člani Karate klub WKSA Hajdina se je najbolj izkazal Aljoša Plajnšek, ki je v borbah posamezno v kategoriji nad 55 kg osvojil 1. mesto. Tretji mesti sta osvojila v borbah posamezno v kategoriji do 42 kg Lana Okreša in v kategoriji do 55 kg Jaka Ja-voršek. Med kadeti A sta bila peta Žiga Javoršek in Ale- ksander Bajrič, osmi pa je bil Peter Ofentavšek. Med kadeti B je Mitja Koderman osvojil peto mesto. Ekipa Hajdine je nastopila tudi v skupinskih bojih, kjer je med 23 ekipami izgubila boj v tretjem krogu za vstop v polfinale z domačini, ki so bili kasnejši zmagovalci. »Po nastopu v Rimu se bomo usmerili predvsem na domača tekmovanja, na mednarodni sceni pa proti Nemčiji in Skandinaviji. Maja nas čaka evropsko prvenstvo za vse kategorije v Romuniji,« je povedal trener WKSA Hajdina Ljubo Javoršek. Njegovi varovanci tokrat iz Italije niso prinesli lepili spominov, kar najbolje opisuje izjava Aljoše Plajnška: »Bilo je grozno težko in krvavo, saj so bili tekmeci težji,višji in precej bradati. Zmagal sem, a v Italijo ne grem več.« DB Aljoša Plajnšek (WKSA Hajdina) je v Italiji stopil na najvišjo stopničko. Namizni tenis • Državne lige Po uspešnem članskem turnirju so se v nedeljo z dobrimi dosežki znova proslavili ptujski strelski nara-ščajniki, ki so na 5. turnirju mladinskih državnih lig v Kidričevem osvojili dve ekipni in eno posamično odličje. Po petih turnirjih skupaj s člansko zasedbo v 1. A DL zasedajo vrh pokalne razvrstitve s pištolo. Ptujski kadeti drugič najboljši, Rok Bezjak bronast Odlično streljanje so pokazali mladi ptujski kadeti s pištolo, ki so zmagali v ekipni razvrstitvi z najboljšim rezultatom v sezoni - 1067 krogi (2. Škofja Loka 1065, 3. Železniki 1047, 8. Juršinci 953)- Med posamezniki se je svojega prvega, bronastega odličja veselil Rok Bezjak, ki je s 364 krogi le za krog zaostal za zmagovalcem Škofjelo-čanom Matijo Demšarjem. S konstantnimi dosežki sta dobro nastopila tudi preostala Ptujčana Ino Zoreč in Nik Volgemut, ki sta s 358 in 345 krogi osvojila 7. in 12. mesto, v skupnem seštevku pa zasedata 5. in 9. mesto. Miklavška strelca Žan Bogša in Žan Habjanič sta s 352 in 326 krogi osvojila 9. in 16. mesto, juršinska strelca Mitja Vuči-na in Nejc Horvat sta s 321 in 283 krogi osvojila 18. in 25. mesto. Med dekleti je z rezultatom dneva s 370 krogi zmagala Anja Prezelj iz Železnikov, ptujska strelka Vita Volgemut je s 330 krogi osvojila 7. mesto, juršinski strelki San-da Kumer in Julija Lajh pa sta s 322 in 310 krogi osvojili 9. in 12. mesto. Foto: SK Ptuj Mladi Ptujčani so v Kidričevem s 1067 krogi dosegli svoj najboljši rezultat v sezoni in zmagali. Z leve strani na najvišji stopnički Rok Bezjak, Nik Volgemut in Ino Zorec. Ptujčani bronasti, Tadej Širec četrti Med mladinci s pištolo so Ptujčani s 1046 krogi osvojili bronasto odličje (1. Škofja Loka 1081, 2. Brežice 1047, 5. Kovinar Ormož 1025). V skupnem seštevku vodijo Breži-čani z 88 točkami, Ptujčani in Škofjeločani s 74 točkami zasedajo 2. in 3. mesto, 4. Kovinar Ormož 64 točk. Med posamezniki je še petič zapored zmagal Jože Če-per iz Vremščice. Najboljši Ptujčan Tadej Širec je s 362 krogi dosegel drugi najboljši rezultat v sezoni in osvojil 4. mesto. Preostala Ptujčana Valentin Luževič in Oskar Tasovac Ivezic sta s 352 in 332 krogi osvojila 10. in 15. mesto, ormoška brata Žan in Rok Tomažič pa sta s 352 in 330 krogi pristala na 11. in 17. mestu. Med mladinkami je zmagala Kamničanka Ivana Davi-dovič s 354 krogi, Ormožan-ka Alekseja Vignjevic pa je Edino zmago dosegla dekleta Cirkovc 1. SNTL (ž) 1. SNTL (m) REZULTATI 10. KROGA: NT K Logatec - NT K Ptuj 5:1, NTK Vesna - NTK Arrigoni 4:5, NTK Muta - NTD Kajuh-Slovan 5:1. Prosta je bila ekipa NTK Letrika. 1. MUTA 9 9 0 18 2. ARRIGONI 9 7 2 14 3. VESNA 8 5 3 10 4.LOGATEC 9 5 4 10 5. PTUJ 8 3 5 6 6. LETRIKA 8 1 7 2 7. KAJUH-SLOVAN 9 0 9 0 Ekipa Maribora je v tem krogu v gosteh izgubila srečanje z neposrednim tekmecem za 3. mesto, ki pred končnico prinaša boljši položaj, ekipo Ilirije (5:4). Danilo Piljak je dobil vse tri posamične dvoboje, eno točko je dodal Matic Slodej, ki pa je pri rezultatu 3:4 izgubil odlo- čilni dvoboj z Mirzo Tvrdkovi- čem (3:2). 1. KRKA I 13 13 0 26 2. KEMA I 14 13 1 26 3. ILIRIJA 14 11 3 22 4. MARIBOR 14 9 5 18 5. KRKA II 13 6 7 12 6. FUŽINAR I 13 5 8 10 7. MENGEŠ 14 5 9 10 8. KAJUH-SLOVAN I 14 4 10 8 9. ARRIGONI 14 2 12 4 10. KRIŽE 13 0 13 0 2. SNTL (m) Logatec - Ptuj 5:1 Mihevc - Krajnc 3:1, Gu-tnik - Butkovska Tomanič 3:2, Okorn - Bezjak 1:3, Gutnik -Krajnc 3:1, Mihevc - Bezjak 3:2, Okorn - Butkovska Tomanič 3:1. Igralke Ptuja so dokaj gladko izgubile srečanje v Logatcu, čeprav so imele priložnost tudi za ugodnejši rezultat. Tako so dvakrat izgubile 2:3, prav nobenega srečanja pa niso izgubile brez dobljenega niza. 1. SOBOTA 15 14 1 28 2.LOGATEC 15 11 4 22 3. OUMPIJA 14 10 4 20 4. VESNA 14 9 5 18 5. KEMA II 15 9 6 18 6. MUTA 14 7 7 14 7. RAKEK 15 5 10 10 8. PTUJ 14 4 10 8 9. MELAMIN 14 3 11 6 10. KAJUH-SLOVAN II 14 0 14 0 2. SNTL (ž) po štirih zaporednih odličjih tokrat ostala na 4. mestu s 343 krogi, v skupnem seštevku pa zaseda 2. mesto. Kidričani in Ivo Cicmanovič Zimet blizu odličju V kadetski konkurenci s puško je na domačem strelišču najboljše streljanje v sezoni pokazal Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet, ki je s 389,3 kroga osvojil visoko 5. mesto. Za domačo ekipo sta bila najnatančnejša v sezoni tudi Domen Širovnik in Žan Gojkošek, ki sta 386,9 in 383,0 kroga osvojila 8. in 13. mesto, 37. Tilen Vuk 343,4. Visok rezultat je s 387,9 kroga dosegel tudi Ormožan Matic Slavinec, ki je osvojil 6. mesto in se po izostanku na uvodnem turnirju v skupnem seštevku povzpel do 6. mesta s 77 točkami. Zmagal je Konjičan Aljaž Zajamšek s 398,8 kroga, ligaške točke pa je s 17. mestom in 378,5 kroga osvojile igralke iz Cirkovc (Nika Belaj, Ina in Iva Unger), ki so se utrdile v sredini lestvice. 6. KROG: Sobota - Cirkovce Šternmatik 1:5, Kema - Cir-kovce Šternmatik 5:2. Podobno kot za dekleta NTK Ptuj so tudi fantje proti ekipi Kema II imeli priložnosti za osvojitev točk. Ob treh doseženih zmagah so imeli še trikrat priložnost (Šegula, Krušič, Pod-lesnik), a so vsa tri srečanja izgubili v odločilnem petem nizu (2:3). V tekmi proti vodilnim Sobočanom (Kocuvan, Horvat, Maček) Ptujčani niso imeli realnih možnosti za uspeh. 8. KROG: Ptuj - Sobota 1:5, Ptuj - Kema II 3:5. 1. KRIŽE 11 10 1 20 2. KEMA 11 10 1 20 3. JESENICE 11 8 3 16 4. FUŽINAR 11 5 6 10 5. CIRKOVCE ŠTERNMATIK 11 5 6 10 6. PRESERJE 11 3 8 6 7. LJUBLJANA 11 2 9 4 8. SOBOTA 11 1 10 2 3. SNTL (m) Igralce iz Cirkovc je v tem krogu čakala zelo težka naloga, saj so gostili vodilno in ne-poraženo ekipo Savinje. Zanjo igrajo Patrik Rosc, Janez Tom-še, Matic Golavšek, ki so bili premočni za Hergana, Slačka, Napasta in Murata. 8. KROG: Cirkovce - Savinja 2:5 Foto: Črtomir Goznik Danilo Piljak (ZNTK Maribor) Edino zmago za ekipe iz našega območja so v tem krogu 1. SAVINJA 13 13 0 26 2. PREBOLD 12 10 2 20 3. TEMPO 13 9 4 18 4. FUŽINAR II 13 9 4 18 5. METLIKA 14 6 8 12 6. GORICA 12 5 7 10 7. ROYAL BEACH 12 2 10 4 8. CIRKOVCE 13 2 11 4 9. PRESERJE 12 1 11 2 JM osvojil tudi Jan Soto Vargas iz Vitomarcev. Med kadetinjami je zmagala Mislinjčanka Špela Rutnik s 401,8 kroga, Ljuto-merčanki Antonija Kosi in Kristina Žižek sta s 395,1 in 388,3 kroga osvojili 5. in 9. mesto, ormoški strelki Kovinarja Metka Podgorelec in Anja Fras pa sta s 364,4 in 327,9 kroga osvojili 13. in 14. mesto. V ekipni razvrstitvi so drugič zapored zmagali Konjičani s 1183,8 kroga, Kidričani pa so s 1159,2 kroga dosegli najboljši rezultat v sezoni in za odličjem na 4. mestu zaostali le za dobra dva kroga, 10. mesto Ljutomer 1083,2, 11. Kovinar Ormož 1080.2 kroga. S puško znova najvišje Aljaž Čučko Med mladinci s puško je prvič v sezoni slavil Grosu-peljčan Jan Kolenc s 411,5 kroga, zmagovalec prvih štirih turnirjev Žan Kelenc iz Črenšovcev je bil s 408,3 kroga tretji. Med Ormožani se je najvišje uvrstil Aljaž Čučko, ki je s 396,0 kroga osvojil 10. mesto, preostala strelca Tovarne sladkorja Matija Ambrož in Metod Rakuša pa sta tokrat s 375,0 in 372,0 kroga ostala brez ligaških točk na 26. in 28. mestu. Ormoški strelci Kovinarja Žan in Rok Tomažič ter Matjaž Pleh so s 391,6, 390,6 in 370,0 kroga osvojili 16., 18. in 30. mesto. Med mladinkami je zmagala Cerkničanka Teja Plavčak s 410,9 kroga, najboljša ljutomerska strelka Nuša Špin-dler pa je tokrat bila najboljša v sezoni s 404,1 kroga in je osvojila 4. mesto, za odličjem je zaostala za 1,2 kroga. Preostale Ljutomerčanke Tina Ozmec, Sandra Kaučič in Tamara Rajh so s 394,2, 389,4 in 382,3 kroga osvojile 12., 13. in 19. mesto. V ekipni razvrstitvi so tretjo zmago slavili Grosupeljča-ni s 1220,2 kroga, pred Cerknico s 1209,3 in Trzinom 1206.3 kroga, 5. mesto Ljutomer 1187.7, 6. Kovinar Ormož 1152.2, 8. Tovarne sladkorja Ormož 1143,0 kroga. Finalni turnir ligaškega tekmovanja bo čez mesec dni v Ljubljani. Simeon Gonc 14 Štajerski Šport, šport mladih torek m 16. februarja 2016 Nogomet • MDNS Ptuj Sodniki MDNS Ptuj na seminarju ZNSS v Turčiji Kot že nekaj let zapored so se sodniki in del strokovnega vodstva Medobčinskega društva nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj tudi letos udeležili seminarja Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS), ki je bil izveden v Turčiji. Seminar je v takšni obliki potekal že enajstič, tokrat so sodniki od 6. do 12. 2. bivali v kraju Belek blizu Antalye. Seminarja so se udeležili vsi štirje sodniki iz A-republi-ške liste, in sicer Roman Gla-žar, Borut Janžekovič, Peter Mertelj in Niko Mihelič ter pomočniki sodnika, ki svoje delo opravljajo na tekmah 1. SNL: Janez Bezjak, Aleksander Burjan in Aleš Skok. Na seminarju sta bila v vlogi strokovnega vodstva prisotna Robert Krajnc in Stanko Glažar. Na seminarju so sodniki govorili o spoštovanju - odnosu igralcev in uradnih oseb do sodnikov - vodstvo ZNSS Ekipa sodnikov in strokovnega vodstva MDNS se je udeležila tradicionalnega seminarja ZNSS v Turčiji. namreč z delom sodnikov v tem segmentu v lanskem letu ni bilo zadovoljno. Izredno pomemben vidik seminarja je bil namenjen sodelovanju oziroma prevzemanju odgovornosti znotraj sodniške eki- pe, ki jo sestavljajo sodnik, pomočnika, dodatni sodniki in tudi četrti sodnik. Prav tako je bila pomembna tema seminarja, kot vedno, zaščita igre, ki je ena izmed poglavitnih sodnikovih dolžnosti. Rokomet • Jeruzalem Ormož, mlajše selekcije Starejši dečki B Jeruzalema z odliko - a - e H 9 Starejši dečki B Jeruzalema Ormoža Sodniki so ob tem vsak dan v popoldanskem času opravljali treninge fizične pripravljenosti ter moči. Peter Mertelj vir: spletna stran ZNSS sti, kljub vsem nevšečnostim pa še lovi mesta od pet do osem, kar je tudi lep uspeh. Na začetku marca ekipo mlajših dečkov B (letniki 2004) čakajo kvalifikacije za uvrstitev v polfinale. Nasprotnika bosta Trimo Trebnje in Sevnica. Jeruzalemčki so v predtekmovalni skupini Vzhod zasedli 4. mesto za Gorenjem, Celjem in Slovenj Gradcem. Ekipa je sezono začela maloštevilčna, zdaj pa je iz meseca v mesec na treningih vedno večje število ro-kometašev, ki prihajajo iz OŠ Središče ob Dravi, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Ivanjkovci, OŠ Velika Nedelja in OŠ Ormož. Na treningih letnikov 2004 in mlajši se zbere več kot 20 mladih športnikov, za katere skrbijo Bojan Cunk, Bojan Munda, Davorin Kova-čec in Uroš Krstič. ku Pred mlajšimi selekcijami je zaradi zimskih počitnic 14-dnevni premor pred nadaljevanjem sezone, kjer se bodo delile vstopnice za zaključne turnirje. Med ormoškimi mlajšimi selekcijami zaenkrat najbolje kaže starejšim dečkom B (letniki 2002), ki so po šestih odigranih krogih na 1. mestu s popolnim izkupičkom šestih zmag (Celje, Rače, Brežice, Rudar Trbovlje, Slovenj Gradec, Sviš Ivančna Gorica). Gre za izjemno močno pol-finalno skupino B, v kateri nastopajo trije lanskoletni udeleženci Final 4 (Celje Piv. Laško, Riko Ribnica, Jeruzalem Ormož). Po končanih počitnicah sta pred Ormoža-ni tekma v Ribnici in domača tekma s Celjem. Po teh bo znanih več odgovorov, kako visoko lahko letos merijo ormoški letniki 2002, ki so v letu 2013 osvojili tretje, v letu 2014 pa četrto mesto. Ekipo v nadaljevanju sezone, aprila, čaka še nastop na mednarodnem turnirju v BiH. Po slabem začetku so se pobrali tudi mladinci Jeruza- lema, ki so se po dolgem času vrnili v elitno druščino. Letos imajo pravico nastopa letniki 1995, ekipo Ormožanov pa zastopajo po večini letniki 1997 in 1998. Po 14. krogih je ekipa na 6. mestu ob izkupičku osmih zmag in šestih porazov. Obstanek je zagotovljen in v zaključku sezone bodo priložnost za minutažo dobivali igralci letnika 1999, ki bodo čez dobrega pol leta prestopili iz kadetske v mladinsko konkurenco. Največ smole ima letos kadetska ekipa Jeruzalema (letniki 1999/00). Ekipo so napadle poškodbe ter bolezni in v polfinalni skupini B Ormožani še niso zaigrali v popolni zasedbi in še nekaj časa ne bodo. Že več kot dva meseca je z rokometnih igrišč odsoten 195 cm visok Žak Ciglar, ki je pred dnevi začel trenirati po posebnem programu. Poškodovan je že dalj časa tudi Tinek Hebar, motor kadetske ekipe. Zato ne čudijo porazi proti Celju, Gorenju in Krki. Še vedno je ekipa s Trimom edina udeleženka vseh Final 4 v preteklo- Judo • Turnir v Lendavi V Lendavi kar 20 judoistov Drave Pokal Lendave v judu ima dolgo tradicijo, saj je bilo v soboto na sporedu že 41. tekmovanje, na katerem so nastopili tekmovalci od U-10 pa vse tja do U-21. JK Lendava je tekmovanje izvedel na štirih tatamijih, udeležilo se ga je 289 judoistov iz 31 klubov. Posebej številčno ekipo je tokrat poslal JK Drava, saj je bilo v njej 20 tekmovalcev. Največ jih je bilo v najmlajši starostni skupini U-10, kjer jih je nastopilo kar enajst. Med mlajšimi cicibani je bil v kategoriji do 46 kg z zmago in porazom na 2. mestu Anže Hrga, v kategoriji do 30 kg (7 tekmovalk) je bila druga tudi Špela Anžel. Ob dveh srebrnih medaljah so bronaste pri U-10 iz ptujskega kluba osvojili Tilen Ivančič, Urban Te-tičkovič, Ana Tetičkovič in Žanet Polanec. V omenjeni starostni kategoriji so tek- Športni napovednik Rokomet • 1. DRL (m) 18. KROG: Koper 2013 - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 16. KROG: Moškanjci Gorišnica - Črnomelj (SOBOTA ob 19.30); Grosuplje - Drava Ptuj (SOBOTA ob 20.00) Nogomet • Prijateljski tekmi LASK Linz - Zavrč (PETEK, 19. 2.) Krško - Drava (SOBOTA, 20. 2.) Futsal • 2. SFL 15. KROG: Mlinše - FC Ptuj (SOBOTA ob 17.00); Tomaž Trcko - Kebelj Pizzerija Salama (SOBOTA ob 18.00) Mali nogomet • Turnir zmagovalcev Komisija za mali nogomet pri MNZ Ptuj organizira zaključni turnir zmagovalcev posameznih zimskih lig v malem nogometu na območju MNZ Ptuj. Turnir bo potekal v nedeljo, 21. 2., v športni dvorani Center na Ptuju. RAZPORED TEKEM: KMN Majolka - Bar Dolcevita (ob 15.00); ŠD Rim Picerija Špajza - Računovodstvo Štern (ob 15.25); Bar Dolcevita - Poetovio Plindom 080 73 00 (ob 15.50); Računovodstvo Štern - Bar Ajda Hidus (ob 16.15); KMN Majolka veterani - ŠD Pušenci dresi-tisk.si veterani (ob 16.40); Poetovio Plindom 080 73 00 - KMN Majolka (ob 17.05); Gradbeništvo Jožek Jakop veterani - KMN Majolka veterani (ob 17.30); Bar Ajda Hidus - ŠD Rim Picerija Špajza (ob 17.55); ŠD Pušenci dresi-tisk.si veterani - Gradbeništvo Jožek Jakop veterani (ob 18.20); tekma za 3. mesto (ob 18.45); tekma za 1. mesto (ob 19.15). Atletika • Dvoransko DP Atletsko društvo Kladivar organizira v soboto v Celju Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice. Na njem bodo tekmovali tudi predstavniki Atletskega kluba Ptuj. DB Bovling • Podjetniška liga movali še Teo Kostanjevec, Teo Škrofič, Taj Sledič, Vid Krajnc in Patrik Vilčnik. Edino zmago je za JK Drava osvojila pri mlajših deklicah U-12 Ana Vidovič v kategoriji do 30 kg (ugnala je dve tekmici). V tej starostni kategoriji je bil peti Tilen Arnuš Rokavec, sedmi Luka Horvat, medtem ko je brez uvrstitve ostala Lana Gašper. Pri mlajših kadetih do 16. leta starosti se je v kategoriji do 60 kg izkazal Rene Kloar, ki je bil po dveh zmagah in enem porazu na koncu drugi. Manj uspešni so bili Jure Vo-grin, Filip Laura, Jan Hod-žar in Luka Šlamberger. Dva prijavljena tekmovalca je imel tudi JK Gorišnica. Pri mlajših deklicah U-10 je bila v kategoriji nad 50 kg druga Katarina Bezjak, medtem ko je bil njen klubski sotek-movalec Niko Trunk sedmi med mlajšimi kadeti v kategoriji do 73 kg. David Breznik Rekorden začetek Dokl gostinstva V ponedeljek se je začela nova sezona ptujske podjetniške lige, že 19. po vrsti. V njej bo nastopilo 15 ekip, glede na jesensko ligo 2015 ne bosta nastopili ekipi SAR Avtomatizacija (lanski prvaki) in Klasmetal Slovenske Gorice, novinka(povratnica) pa je ekipa DaMoSS. Dekleta Boxmarka so zamenjala sponzorja, letos bodo nastopila pod imenom Tiskarna Ekart. V 1. krogu so neverjeten rezultat 3110 dosegli člani ekipe Dokl gostinstvo - to je rekord vseh dosedanjih sezon podjetniške lige. Pod ta rezultat so se podpisali Robert Kurež, Matic Dokl, Grega Tuš (718), Gregor Miložič (434) in Bogdan Zele-nik (283). S tem v derbiju proti ekipi Gostišče Iršič niso iz rok izpustili niti točke in so na najboljši možni način napovedali boj za končno zmago. Drugi najboljši rezultat kroga je dosegla ekipa Tames, ki je zaostala za več kot 300 kegljev ... Med posamezniki sta dva člana zmagovite ekipe presegla mejo 800 podrtih kegljev in pristala na vrhu najboljših posameznikov kroga, blizu je bil tudi Robert Šegula. Kar 15 igralcev je preseglo mejo 700 podrtih kegljev. REZULTATI 1. KROGA: Ele-ktro Maribor - Radio Tednik Ptuj 2:6, Talum - DaMoSS 5:3, SKEI - Perutnina Ptuj 8:0, Tiskarna Ekart - Tames 1:7, Bowling center Ptuj - Casino Poetovio 4:4, Gostišče Iršič - Dokl gostinstvo 0:8, Restavracija Pan - VGP Drava 2:6. Prosta Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 852, 2. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 823, 3. Robert Šegu-la (Tames) 794, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 775, 5. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 767, 6. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 742, 7. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 742, 8. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 734, 9. Zvonko Čerček (Talum) 731, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 729. je bila ekipa Saubermacher Slovenija. 1. DOKL GOSTINSTVO 1 3110 8 2. SKEI PTUJ 1 2679 8 3. TAMES 1 2799 7 4. VGP DRAVA 1 2728 6 5. RADIO-TEDNIK PTUJ 1 2563 6 6. TALUM 1 2045 5 7. BOWLING CENTER PTUJ 1 2622 4 8. CASINO POETOVIO 1 2503 4 9. DAMOSS 1 2525 3 10. RESTAVRACIJA PAN 1 2549 2 11. ELEKTRO MARIBOR 1 2457 2 12. TISKARNA EKART 1 2401 1 13. GOSTIŠČE IRŠIČ 1 2712 0 14. PERUTNINA PTUJ 1 1948 0 15. SAUBERMACHER SLOV. - RAZPORED 2. KROGA, PONEDELJEK, 29. 2., OB 19.00: Tames - Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj - Casino Poetovio, Tiskarna Ekart - DaMoSS, VGP Drava - Gostišče Iršič; TOREK, 30. 2.: Dokl gostinstvo - Bowling center Ptuj, Perutnina Ptuj - Talum, Saubermacher Slovenija - Restavracija PAN. Prosta je ekipa SKEI Ptuj. JM petek • 19. februarja 2016 Šport, zanimivosti Štajrnhi 15 Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Kljub bolezni gladko do zmage 2. SKL vzhod (ž) REZULTATI 10. KROGA: Drava - Šoštanj 7:1, Nafta -Fužinar 2:6, Korotan - Remo-plast 1:7. Prosta je bila ekipa Ruše. 1. REMOPLAST 2. DRAVA 3. FUŽINAR PE 4. NAFTA 5. ŠOŠTANJ 6. RUŠE 7. KOROTAN 8 6 11 8 6 0 2 9 5 0 4 9 5 0 4 9 4 0 5 8 3 14 9 0 0 9 13 12 10 10 8 7 0 Drava Ptuj - Šoštanj 7:1 (2841:2726) DRAVA PTUJ: Kramberger 494, Štampfer Golob 444, Ko- Fotozapis zoderc 414, Fridl 502, Plajn-šek 488, Kavčič 499 V soboto dopoldan so članice ptujske kegljaške vrste razmišljale o tem, da bi zaradi obolelosti večine igralk prestavile tekmo proti Šoštanju. Po daljšem posvetu so se vendarle odločile, da bodo tekmo odigrale in so jo tudi gladko dobile s 7:1. Pri nekaterih igralkah Drave se je videlo, da jim je ob koncu zmanjkovalo moči, podobno je veljalo tudi za gostje, ki so prav tako imele težave s prehladom. Izmed domačih kegljačic je najboljši posamezni rezultat dosegla Nada Fridl, saj je podrla 502 keglja, pri ekipi iz Šoštanja je še več kegljev podrla Milena Prelog -505. Slednja je za gostje tudi osvojila edino posamezno točko, medtem ko so za domačinke posamezne točke osvojile Marina Kramberger, Milena Štampfer Golob, Nada Fridl, Ivanka Plajnšek in Andrejka Kavčič. Ob petih posameznih točkah je Drava dve dobila še za večje število skupno podrtih kegljev (2841:2726). Ptujske kegljačice so štiri kroge pred koncem tekmovanja trenutno uvrščene na 2. mesto prvenstvene lestvice. David Breznik Šah • Kar sedem ptujskih mladih šahistov za najvišje naslove Portorož bo od 20. do 27. februarja v znamenju mladih šahistov, ki se bodo pomerili za naslove državnih prvakov tako v standardnem kot pospešenem šahu. Za najvišja mesta se bo v različnih starostnih kategorijah potegovalo tudi sedem mladih članov Šahovskega društva Ptuj: Nika Kralj, Tadej Murko (oba U-12), Amalija Skok, Naj Pivec (oba U-14), Tomaž Šuta (U-16) ter David Murko in Andraž Šuta (U-18). Silva Razlag Prireditvenik Družba KiK nogometašem Gorisnice podarila drese Nogometni klub Gorišni-ca je med tistimi, ki so se lahko razveselili donacije podjetja KiK, nemškega ve-letrgovca s tekstilom. V sklopu akcije Spravimo otroke z ulice je KiK mladim gorišni-škim nogometašem podaril drese iz clima cool materiala. Komplet dresa sestavljajo zgornji in spodnji del ter športna torba za skupino igralcev. Vodstvo NK Gori-šnica je bilo donacije zelo veselo in se družbi KiK lepo zahvaljuje. MZ Petek, 19. februar 9:00 Ptuj, dvorana Gimnazije: predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi, gledališka skupina Schok iz Zitare vasi, za osnovne in srednje šole (ponovitev ob 11:00) 16:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: zaključek projekta DE-Park in zaključna aktivnost Okusi Haloz 17:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncerttolkalkeTajane Novak 18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor KD Valentina Zumra 18:00 Ormož, mladinski center: predavanjeZvonka Pukšiča Naravni uspeh! 18:00 Poljčane, Dom športa in kulture: Zapojmo in zaigrajmo kot nekoč, 18. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 18:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola: skupni javni nastop učencev 19:00 Draženci, dom vaščanov: občni zbor Društva gospodinj Draženci 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinovvečer- javna radijska oddaja radia Ognjišče: Praznujemo 25 let naše poti (sodelujejo dr. Jane Dular, dr. Peter Vencelj, dr. Jože Osterc) Sobota, 20. februar 10:00 10:00 18:00 18:00 18:00 18:30 Ptuj, grad: Oživljeni gradovi - muzejski vikend za otroke (ogled fotografske razstave Borisa Fariča, ki prikazuje nekoč mogočne, danes pa razpadajoče grajske stavbe. Propadajoče gradove in dvorce bomo oživili: dodali jim bomo prebivalce, opremo, barve, zgodbe ...); do 16. ure Ptuj, stara steklarska: Medved in kuža, gledališko-lutkovna improvizacija v izvedbi gledališke in lutkovne sekcije DPD Svoboda Ptuj Draženci, Dom vaščanov: občni zbor PGD Draženci Majšperk, kulturno-poslovni center: Zaigraj, tamburica, 2016- regijsko srečanje tamburaških in mandolinskih skupin Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Zlati zven mladosti, koncert udeležencev regijskega tekmovanja mladih glasbenikov iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Hardek, gasilski dom: 120. redni letni občni zbor PGD Hardek Nedelja, 21. februar 17:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Zlati zven mladosti, koncert udeležencev regijskega tekmovanja mladih glasbenikov izZasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Ponedeljek, 22. februar 17:00 Ptuj: pohod ob polni luni 18:00 Ptuj, MuziKafe: Zlati zven mladosti, koncert udeležencev regijskega tekmovanja mladih glasbenikov iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj 18:00 Ptuj, stara steklarska: Medved in kuža, gledališko-lutkovna improvizacija v izvedbi gledališke in lutkovne sekcije DPD Svoboda Ptuj 20:00 Ptuj, mestno gledališče: Moška copata, Spas teater Mengeš Program TV Ptuj V1DEOPRODUKC Sobota, 20. februarja, ob 21:00; nedelja, 21. februarja, ob 10:00: Mimohod vrteških otrok pred Mestno hišo; Rajanje veselih maškarvkarnevalskem šotoru; Tradicionalna Obarjada lions kluba Ptuj; Veliki kar- 1——J nevalski bal in zabava; Predaja oblasti in pokop Pusta; Proslava in podelitev priznanj ob kulturnem prazniku; Razstava lesenih skulptur Gabriela Berliča; Mednarodni Ex-tempore 2016; Prijateljsko mesto Burghausen v sliki; Skrb za varnost v cestnem prometu mestne občine Ptuj; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili ^ . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. |(t RADIOPTUJ Vj^ 89,8-98,2-I04;3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, «...<, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 19. februarja 2016 Ptuj • Enotna podpora pobudi slovenskih čebelarjev Bodo 20. maj razglasili za svetovni dan čebel? Pobudo ČZS, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel, so enotno podprli tudi ptujski čebelarji; ker so pridobili podporo že skoraj v vseh evropskih in številnih državah po svetu, pričakujejo, da bo OZN ta dan razglasila že prihodnjo jesen. Kot je v prostorih Mestne hiše predstavnikom Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) ter čebelarjem iz ptujskega in mariborskega območja poudaril predsednik Janez Čuš, dajejo v Čebelarskem društvu Ptuj vso podporo pobudi, da bi 20. maj proglasili za svetovni dan čebel, saj se zavedajo, da brez čebel ni hrane, brez hrane pa ni življenja. Da bi čebelarstvo približali mladim, so začeli ustanavljati čebelarske krožke po osnovnih šolah: "Po zaslugi mentoric Darje Brlek in Jožice Repič sta med aktivnejšimi čebelarska krožka na OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič, kjer so otroci pokazali za čebelar- Foto: m. ozmec stvo veliko zanimanje. Preučuje- m _ Pobudo slovenskih čebelarjev so enotno podprli tudi čebelarji in gostje, ki so se zbrali v ptujski Mestni hiši. mo tudi možnost, da bi na ptujski Panorami postavili rimski čebelnjak, celoten hrib pa bi zasadili z medovitimi rastlinami." Podpredsednik ČZS Janez Ven-celj je bil podpore ptujskih čebelarjev vesel. Ob tem pa je poudaril, da je ČZS že lani dala pobudo ministrstvu za kmetijstvo, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel: » Glede na dejstvo, da je slovensko čebelarstvo v svetu znano kot dobro organizirano, pričakujemo, da bo pobudo letos jeseni potrdila tudi mednarodna organizacija za varno hrano FAO, tako da bi lahko jeseni 2017 v OZN proglasili 20. maj za svetovni dan čebel.« Vsekakor je to velika pobuda za malo državo Slovenijo, zato so se ptujski in slovenski čebelarji za podporo pri njihovih prizadevanjih zahvalili tudi podžupanu Gorazdu Orešku, MO Ptuj, mentoricam po osnovnih šolah ter vsem čebelarjem in čebelarskim društvom z našega območja. M. Ozmec Ptuj • Družbena odgovornost univerze za skladen regionalni razvoj Vegetacija slovenskih starostnikov je draga Februarja je v sejni sobi Mestne hiše na Ptuju pod vodstvom predsednika AMEU - ECM Ludvika Toplaka potekala razširjena seja senata Visoke šole Alma Mater Europaea - Evropskega centra Maribor, v okviru katere so organizirali tudi okroglo mizo pod naslovom Družbena odgovornost univerze za skladen regionalni razvoj. Okrogla miza je izpostavila potrebo po razvoju novih oblik skrbi za stare ljudi. Pionirka socialne gerontologije ddr. Mara Ovsenik je med drugim povedala: »Ljudje se zelo hitro staramo. Leta 2030 bo Evropa v povprečju imela tretjino ljudi, ki bodo sta- Letos 12 milijonov evrov za socialna podjetja Socialna ekonomija je potencial, ki ga Slovenija doslej še ni znala izkoristiti: v tem trenutku s slabim odstotkom delovnih mest ustvari le en odstotek BDP, kar jo postavlja na sam rep članic EU, kjer je ta BDP mnogo višji; znaša namreč 7 %, delovnih mest pa je kar 6,5 %. Cilj strategije razvoja socialne ekonomije je do leta 2025 ujeti evropsko povprečje na tem področju. V praksi to pomeni več tisoč novih delovnih mest. Država bo letos z 12 milijoni evrov spodbujala predvsem začetno fazo oblikovanja socialnih podjetij. rejši od 65 let. Podobno bo tudi v Sloveniji. 7 % Slovencev živi v domovih, 93 % pa jih "visi v zraku" in čaka. 15 % jih umre prvo leto po upokojitvi. Ostali poskušajo vegetirati. Mnogi, ki jih srečujem po najrazličnejših združenjih, že- lijo delati, ampak naša podjetja v resnici ne čutijo nobene potrebe po tem, da bi zaposlovala stare ljudi. Švedska je ugotovila, da je osemkrat ceneje zaposliti mladega človeka ob starem, preden gre ta iz službe, kot tega odpustiti Eno leto čakanja na MO Ptuj Lidija Ribič, zadruga Mozaik generacij: „Zadruga prvenstveno povezuje starejše ljudi, ki si želijo delati. Čeprav se z MO Ptuj še nismo uspeli dogovoriti za prostor na Ptuju, kjer bi ustanovili prvi dnevni center aktivnosti za starejše, optimistično zremo v prihodnost. Takšna praksa bo v prihodnje neizbežna, to vedo tudi odgovorni v MO Ptuj. Obžalujem le, da smo izgubili skoraj leto dni. V tem trenutku je tako naš največji projekt prevzem kmetije, ki zdaj ne obratuje. Na njej bomo začeli z ekološkim kmetovanjem na principih zadruge." in zaposliti novega. Za nas še vedno velja, da je to predrago. Ne vem, ali ne znamo računati, ali Foto: Črtomir Goznik Ddr. Mara Ovsenik (druga z desne): „Večina starih ljudi v Sloveniji vegetira ...!" smo samo brezobzirni. Nujne so nove organizacijske oblike glede na naraščajočo starostno problematiko. Pozivam ministrstva, da začnemo skupaj z Alma Mater Europaea - ECM razvijati nove oblike pristopa k problematiki starih ljudi, zaposlovanja starih ljudi. Raziskave kažejo, da star človek, ki ni aktiven, stane državo v povprečju 70 % več kot tisti, ki je aktiven do takrat, ko v resnici obnemore. To je neverjetna dobrobit, ki bi jo kazalo podpreti. Potrebujemo samo možnost za sodelovanje, imamo ljudi, ki so polni idej." MG Ptuj • Predavanje Podoba Ciganov v preteklosti Neprilagojeni in nevarni? V četrtek, 11. februarja, so sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v Miheličevi galeriji pripravili predavanje dr. Andreja Studna, predavatelja na Fakulteti za humanistične študije primorske univerze v Kopru, z naslovom Neprilagojeni in nevarni -podoba Ciganov v preteklosti. Poleg romantičnih klišejskih predstav o Ciganih, ki sploh niso ustrezale resničnost in so jih ustvarile zgolj sanje in hrepenenja meščanske družbe po svobodnem in nevezanem življenju, so o Ciganih prevladovale predvsem negativne predstave, stereotipi in družbeni predsodki. Slovarji, enciklopedije in konverzacijski leksikoni, ki so izšli okoli srede 19. stoletja, o tem ne puščajo nobenega dvoma. Pod geslom Cigani obravnavajo tako muzikalične talente kot klateško sodrgo, lopove, tatove in prevarante. Predavatelj je obravnaval podobo Ciganov v očeh »civilizira- Cigani - neprilagojeni in nevarni? Foto: arhiv nih Evropejcev«, predstavil izjave o »divjih« Ciganih, o ljudstvu na najnižji stopnji družbene lestvice, o neprilagojenih onesnaževalcih družbenega reda, ki da so umazani tatovi in lažnivci, smrdljivi in nevarni potepuhi, brezdelneži, asocialni, neukrotljivi divjaki in ne nazadnje celo gnusni ljudožerci. Bistvene značilnosti in vrednote Ciganov naj torej ne bi bile združljive z »Evropejci na najvišji stopnji civilizacije«. Ta miselnost kot »breme minulosti« zagrizeno vztraja vse do današnjih izpadov anticiganizma in krepitve romo-fobije, sporov in nasprotovanj, diskriminacije in stigmatizacije na podlagi etnične pripadnosti. Do danes so ostale usedline dojemanja romskega načina življenja kot nesprejemljivega za družbo, čeprav se je v pravnem pogledu položaj Romov v zadnjih desetletjih nedvomno spremenil. O tej tematiki je Andrej Studen napisal tudi knjigo Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov v preteklosti. jš Juršinci • Gledališčniki spet na odru Agencija za samske Gledališka skupina KUD dr. Antona Slodnjaka ta petek ob 16. uri napoveduje premiero komedije z naslovom Agencija za samske. Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali v dvorani večnamenskega kulturnega centra v Juršincih. O vsebini odgovorni v društvu nočejo izdati niti besede; pravijo le: »Naslov pove vse!« Zagotavljajo pa, da bo smeha več kot dovolj. V glavnih vlogah se bodo tokrat preizkusili Lidija Kunčnik, Dragica Toš Majcen, Cvetka Vratič, Anica Žmauc, Darko Bokša, Rok Osterc, Roman Frlež in Andrej Holc. Avtorica besedila je Ksenija Žmauc, ki predstavo tudi režira. Tisti, ki bodo zamudili petkovo premiero, si bodo ponovitve lahko ogledali še v soboto in nedeljo (21. in 22. 2.) DTŠ Foto: DTM petek • 19. februarja 2016 Izobraževanje Štajerski 17 Ptuj • Koncerti tekmovalcev iz Zasebne glasbene šole Zlati zven mladosti Na 45. regijskem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev TEMSIG, o katerem smo nedavno poročali, saj je del nastopov potekal tudi v ptujski glasbeni šoli, so nastopili tudi učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Foto: Črtomir Goznik Del tekmovalne ekipe iz ZGŠ, ki se bo v naslednjih dneh predstavil na kar štirih koncertih. Najodmevnejše, izjemne rezultate so dosegli učenec Danijela Še-gule, klarinetist Urban Erker (zlato priznanje v kategoriji 1. c - 95 točk in 1. mesto), ter učenki Lije Frankovič, flavtistki Anamarija Lajh (zlato priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe v kategoriji 1. c - 98 točk) in Pia Majerič (zlato priznanje v kategoriji 1. c - 95,67 točke). Vsi tekmovalci iz Zasebne glasbene šole bodo svoje glasbeno znanje v naslednjih dneh predstavili na štirih koncertih, poimenovanih Zlati zven mladosti. Poleg Urbana, Anamarije in Pie bodo nastopili še violinisti Aldina Clarisa Ban, Vid Palčar, Gabrijela Anžel in Matevž Vaupotič ob klavirski spremljavi prof. Žive Horvat. Koncerti bodo: v soboto, 20. februarja, ob 18. uri, v slavnostni dvorani ptujskega gradu, v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v refektoriju minoritskega samostana, v ponedeljek, 22. februarja, ob 18. uri v Domu kulture Muzikafe Ptuj in v torek, 23. februarja, ob 18. uri v Beli dvorani grajske pristave Ormož. Ljutomer • Medobčinski otroški parlament Pasti mladostništva Glavne pasti, ki prežijo na mladostnike, so internet, droge, nasilje, zlorabe, elektronske naprave, prezgodnji spolni odnosi, nevarnost slabe družbe in nezadovoljstvo z lastnim videzom. V tem šolskem letu po slovenskih osnovnih šolah že 26. potekajo otroški parlamenti, tema tokratnih pogovorov med mladimi pa so pasti mladostništva. »Za letošnje leto so izbrali temo, ki je vsekakor za mlade zelo aktualna. Pasti mladostništva so tiste vsebine, ki so najprej zaposlovale organizatorje - Zvezo prijateljev mladine Slovenije, kasneje mentorje in seveda v izvedbenem delu učence. Na Medobčinskem otroškem parlamentu v Ljutomeru so osnovnošolci govorili o pasteh, ki prežijo na njih. Kaj vse so mladi opredelili kot past, smo lahko že videli na razrednih in šolskih razpravah. Vsekakor pa se najpogosteje pojavljajo različne oblike zasvojenosti (internet, alkohol, droge, cigareti), vprašanja o spolnosti, problematika zlorab, samopo-škodb, odnosi med vrstniki ter odraslimi - starši, preživljanje prostega časa ... Preko različnih aktivnosti so mladi obravnavali to letošnjo temo in pripravljali predloge za spopadanjem s tem področjem. Letošnja tema je aktualna za vsako generacijo. Družba smo ljudje in ljudje smo 'staro in mlado,« je dejala koordinatorica otroških parlamentov pri Občinskem društvu prijateljev mladine Ljutomer Mateja Leskovar Polanič. Občinsko društvo prijateljev mladine Ljutomer je Medobčinski otroški parlament pripravilo v sejni sobi Občine Ljutomer. Otroci so tokrat poročali o ugotovitvah, do katerih so prišli na parlamentih na posameznih osnovnih šolah upravne enote Ljutomer. Poročila so tako podali otroci iz osnovnih šol Ivana Cankarja Ljutomer, Mala Nedelja, Janka Ribiča Ce-zanjevci, Razkrižje, Križevci in Stročja vas. Kot glavne pasti, ki v mladosti prežijo na njih, so izpostavili internet (pretirana uporaba družbenih omrežij, igranje igric ...), droge (kajenje, alkohol . ), nasilje (verbalno, fizično, spolno), zlorabe, elektronske naprave (mobitel, računalnik, tablica), prezgodnji spolni odnosi, nevarnost slabe družbe in nezadovoljstvo z lastnim videzom. V razpravi so se jim pridružili in na različna vprašanja podajali odgovore Renata Škrget in Mihaela Senčar (obe Zdravstveni dom Ljutomer), Srečko Vrbnjak iz Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota, Boris Kumer iz Policijske postaje Ljutomer, predstavnica staršev Barbara Potočnik Gajser in ljutomerski podžupan Janko Špindler. Na tokratnem parlamentu so za delegata 26. nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo 11. aprila v Ljubljani, izvolili Luka Laha (OŠ Janka Ribiča Ceza-njevci) in Brino Stajnko (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer), na regijskem parlamentu, ki bo 10. marca v Črenšovcih, pa se bosta omenjenima pridružila Brina Godec (OŠ Križevci) in Gaja Kučan (OŠ Razkrižje). MŠ Slovenija • Informativni dnevi Izbira naj bo prava Minuli konec tedna je bil za bodoče dijake in študente izjemno pomemben, saj je potekal informativni dan, na katerem ponavadi padejo dokončne odločitve o izbiri šole oziroma programa. Vsaka šola se je poskušala predstaviti v najboljši luči. Dijaki, študentje in zaposleni na šolah ali fakultetah so v petek in soboto poskušali kar se da dobro predstaviti utrip dela na posamezni šoli. Kakovostne informacije in svetovanje so namreč ključni za pravo izbiro, ki je tako za bodoče srednješolce kot študente izjemno pomembna. In ker si vse šole prizadevajo za čim večje število novih šolarjev, je seveda potrebno tudi nekoliko kritičnosti do pridobljenih informacij, ki povečini predstavljajo le pozitivne plati določene šole. Da bodo vse pridobljene informacije dobro premleli, preverili in sprejeli pravilno dokončno odločitev, je na voljo še nekaj časa. Rok za prijavo za vpis v nižje in srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje in gimnazije 2016/2017 je 4.april, za vpis v poklicno-tehni-ško izobraževanje pa 20. maj. Tisti, ki želijo opravljati maturitetni ali poklicni tečaja v šolskem letu 2016/2017, pa se bodo vpisovali šele septembra. Od 5. februarja do 4. marca 2016 pa poteka že prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik študija, konec avgusta bo drugi rok, oktobra pa vpis za naknadno sprejete v drugem roku. Dženana Kmetec Foto: MS Foto: CG 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 19. februarja 2016 Pomagajmo si Zdravstveni nasveti Foto: arhiv šole Ustrezen program - uspešen otrok (2. del) Če so težave otrok na učnem področju tako velike, da otrok ne zmore programa osnovne šole, se otroci vključijo v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, ki se v našem okolju izvaja v OŠ dr. Ljudevita Pivka. Govorimo o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki se kaže v nižjih intelektualnih sposobnostih ter v pomembnih odstopanjih prilagoditvenih spretnosti. Motnja v duševnem razvoju je nevrološko pogojena razvojna motnja in nastane pred 18. letom starosti. Otroci imajo znižano splošno intelektualno funkcioniranje, vključno z znižanimi sposobnostmi učenja, sklepanja in reševanja problemskih okoliščin ter znižanimi sposobnostmi abstraktnega mišljenja in presojanja. Prav tako pa so odstopanja na področju prilagoditvenih spretnosti, ki se odražajo na področjih govora in komunikacije, skrbi zase, samostojnosti, socialnih spretnostih, učnih in delovnih zmožnostih, funkcionalnih učnih sposobnostih, sposobnostih praktičnih znanj, skrbi za lastno varnost. Miselni procesi potekajo bolj na konkretni kot na abstraktni ravni. Uporabljajo preprostejši jezik in se nagibajo k nezrelemu presojanju in odzivanju v socialnih okoliščinah. Ob individualnem pristopu ter z vsebinskimi, metodičnimi in časovnimi prilagoditvami v učnem procesu lahko dosežejo temeljna šolska znanja ter se usposobijo za manj zahtevno poklicno delo in samostojno socialno življenje. Praviloma se vpisujejo v nižje poklicne pro- grame, ki trajajo dve leti in jih tudi uspešno končajo. Nekateri se kasneje vpišejo še v 3-letne poklicne programe, ki jih uspešnejši prav tako zaključijo, saj so v času osnovnošolskega izobraževanja pridobili temeljna znanja in predvsem delovne navade. Če so razvojni zaostanki še večji, se osnovnošolsko izobraževanje izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki ob podaljšanju lahko traja do 26. leta starosti. Kasneje se ti mladostniki vključijo v varstve-no-delovne centre. Vsak starš želi le najboljše za svojega otroka. Po svojih močeh mu nudi maksimalno podporo na področju socialnega, čustvenega, intelektualnega in telesnega razvoja. Kadar pa so naloge za otroka prevelike in jih ne zmore, se otrok odzove z agresijo navzven, ki se odraža kot verbalno ali fizično nasilje, uničevanje druge ali lastne lastnine, neupoštevanje pravil, trma in podobno. Velikokrat pa je stiska izražena navznoter in je kot taka tudi kasneje zaznana. Kaže se v obliki zapiranja vase, neadekvatnega izražanja čustev, občutka neuspešnosti, manjvrednosti, slabe samopodobe. Pojavljati se začno psihosomatske bolezni, kot so glavoboli, bruhanje, slabosti, predvsem zjutraj, ko je treba iti v šolo. Slabša je pozornost in koncentracija, poveča se notranji nemir. Trud in napor, ki ga otrok vloži v učenje, mora biti poplačan, drugače postopoma izginja motivacija za učenje in delo. Veliko pa zraven uspeha pomeni tudi socialna vključenost, spreje-tost med vrstniki, možnost sodelovanja in tekmovanja z njimi na vseh področjih (učnem, motoričnem, čustvenem, socialnem). Samopodoba je pač doživljanje samega sebe (o svojih sposobnostih, lastnostih, uspehih, neuspehih ...) in je oblikovana na osnovi lastne zaznave samega sebe in na podlagi množice odnosov z njemu pomembnimi drugimi -v šolskem obdobju z vrstniki. Uspešen in sprejet otrok je zadovoljen in srečen otrok in le takrat lahko razvije vse svoje potenciale in sposobnosti! Borislava Munda, univ. dipl. psih., OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Težave z repki pri angleških in francoskih buldogih Rep pri psih je zgrajen iz vretenc, ki jih imenujemo repna vretenca, skozi ta pa poteka hrbtenjača. Pri različnih pasmah je rep različno dolg, enako velja tudi za mešance. Včasih so pasemski standardi dovoljevali pri nekaterih pasmah kupiranje oz. rezanje ali krajšanje repkov. Sedaj pa je omenjeno početje prepovedano po Zakonu o zaščiti živali in pasemski standardi so se prav tako spremenili. Kakršnakoli kirurška dejavnost pri repu je omejena samo na sanacijo morebitnih poškodb repa, krajšanje in odstranjevanje repa je možno samo v primerih, ko je rep povzročitelj bolezenskih stanj in hkrati vzrok bolečine oziroma bolečinskih stanj. Dve pasmi imata še posebej pogosto težave zaradi repa, to sta francoski in angleški buldog. Predstavniki teh dveh pasem se rojevajo z različno dolgimi repi, lahko imajo od enega do tudi 12 vretenc. Vendar težava ni v količini vretenc, temveč v pogosto nenormalni ukrivljenosti repa, in to ukrivljenosti v levo ali desno in pogosto ukrivljenost navzdol in navznoter. Pri razumevanju omenjenih težav si moramo anatomsko predstavljati zadnji del psa. Rep izrašča nad zadnjično odprtino in jo po navadi prekriva. Pogosto pa je pri franco- skih in angleških buldogih, kot sem že omenil, zavit v spiralno strukturo in uvihan navzdol in navznoter. Pri tem nastane pod repom nepristopno mesto, tako imenovan žep, ki je nepristopen zaradi tega, ker pes ne pusti umikanja ali dviganja repa, kar bi bilo nujno potrebno zaradi vzdrževanja higiene na tem mestu. V takih žepih pogosto nastajajo vnetni procesi na koži, saj so pogoji za razvoj bakterij naravnost idealni. Tudi še posebej nevarne po gramu negativne bakterije se lahko razvijejo na takih nepristo-pnih mestih, kjer so pogoji brez zraka oziroma kisika. Zanimiva je klinična slika oziroma obnašanje živali, ki ima težave na področju repa. Že pri rahli prizadetosti omenjenega področja psi po navadi ne pustijo več dotikanja repa ne svojemu gospodarju in tudi ne veterinarju med pregledom. Dostikrat lahko žival kaže popolnoma nespecifične znake bolezni, ki jih mimogrede zamenjamo za druge bolezni, kot so blažji epileptični napadi, tiki ali podobno. Vedeti moramo, da pod takim pro- blematičnim repom prihaja do vnetij kože, s spremljajočo simptomatiko glede na intenzivnost procesa. Žival lahko neprestano skeli oziroma boli pod repom. Buldogi so zaradi močne mišične mase precej okorni in ne pridejo s svojimi gobci in jeziki do vnetja pod repom. Lastniki lahko opazijo, da živali dostikrat vozijo kočijo po tleh, kar pomeni, da v zadnjem delu drsajo po tleh ali pa se drgnejo z zadnjim delom ob steno, podboj vrat ali v kaj drugega. Prav tako si ne najdejo miru in pogosto spreminjajo položaj in lokacijo v stanovanju. Imel sem že primere, ko je psička francoska buldogica izražala znake lažjih epileptičnih napadov. Tudi simptomatika praskanja v prazno, simptomatika, kadar ku-žek izrazito nakazuje srbenje ali skelenje in se praska po zraku, v prazno, omenjena simptomatika, ki je značilna za syiringomielijo, bolezensko stanje, ki mu je vzrok pritisk možganov na lobanjo, zaradi anatomske premajhnosti lete. Syringomielije se ne da dokazati s klasičnim RTG-slikanjem, temveč je potrebna MR (magnetno resonančna preiskava), ki je draga in povezana z anestezijo živali. Zaradi zelo nespecifične simptomatike pri vnetnih procesih pod repom lahko žival pristane na visoko kakovostni in dragi diagnostiki nevroloških motenj, hrbteničnih hernij, siringomi-elije in podobno. Psi s težavo v področju repa tudi ne pustijo izprazniti perianalnih vrečk, saj jim vsaka manipulacija z dvigovanjem repa povzroči bolečino. Če pa je v tem področju prisotno še vnetje, potem pa lahko živali Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Prehranska dopolnila - sezonski trendi ali »čudežna zdravila« (6) Koloidno srebro Danes so na spletu naprodaj različni pripravki s koloidnim srebrom. Ti po večini vsebujejo ionsko koloidno srebro, kar pomeni, da je do 95 % srebra v obliki srebrovih ionov, le 5 % pa v obliki koloidnih nanodel-cev. Te pripravke v obliki razpršila ali kreme nekateri uporabljajo kot antiseptik v ustni votlini ali pa ga celo uživajo za zdravljenje gastro-intestinalnih okužb! Popito koloidno srebro se zelo pogosto nalaga v tkivih, izpostavljenih sončni svetlobi in povzroči nastanek argirije (zastrupitev s srebrom, ki se kaže kot modrikasto obarvanje kože), v očeh pa se nalaga v roženici, kar lahko vodi do argiroze (sivo modro obarvanje kože in roženice). Oboje je lahko zelo dolgotrajno ali celo doživljenjsko, ni pa življenje ogrožajoče. Z vidika peroralne uporabe koloidnega srebra velja poudariti, da lahko različni pripravki močno variirajo v sestavi, saj je lahko velik del srebra v ionizirani obliki! To v želodčni kislini neizogibno vodi v obarjanje srebro-vih ionov s kloridnimi ioni in posledično popolno neučinkovitost koloidnega srebra. Po drugi strani pa lahko trdni delci v koloidnem srebru vodijo do preobčutljivostnih reakcij in nepovratne argirije (tveganje je večje od koristi). Prehranska dopolnila da ali ne? Nekateri zdravila in prehranska dopolnila zavračajo v celoti, drugi segajo po njih brez tehtnega premisleka. A nobena skrajnost ni dobra. Najprej je pomembno, da za zdravo življenje izberemo zdrav življenjski slog, ki vsebuje telesno dejavnost, ustrezno prehrano, normalno telesno težo, gibanje in dovolj počitka. Še enkrat želim opozoriti na nekaj dejstev. Dobro je poznati in razumeti razliko med prehranskim dopolnilom, zdravilom rastlinskega izvora in zdravilom. Dokler zakonodaja dopušča, bodo na trgu tudi prehranska dopolnila »slabšega« porekla, lahko tudi nevarna. Nabava teh je možna vsepovsod, brez ustreznega nasveta in brez podatka o varnosti izdelka. Ljudje so po eni strani postali bolj informirani, uporaba spleta je vedno pogostejša, kar ima tako prednosti kot slabosti, po drugi strani pa ravno ta masa nepreverjenih informacij včasih privede do nepreverjenega in nepotrebnega nakupa. Zato še enkrat poudarjam, da smo strokovni lekarniški delavci tisti, ki smo sposobni kritične presoje glede uporabe prehranskih dopolnil in imamo tudi največ znanja in podatkov, s katerimi lahko ocenimo njihovo kakovost. Kadar pacient potrebuje zdravljenje z zdravili, se naj o uporabi prehranskih dopolnil nujno predhodno posvetuje s svojim farmacevtom. Svoje mesto pa imajo prehranska dopolnila pri dopolnjevanju prehrane, ohranjanju zdravja in pri lajšanju manjših zdravstvenih težav. Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj Foto: osebni arhiv odreagirajo neprijetno že pri tem, če jih želimo samo pobožati nekje v okolici repa. Živali zaradi konstantne bolečine in neprijetnega počutja postanejo manj vesele, se ne razigrajo, pogosto delujejo tudi prestrašeno. Diagnoza omenjene problematike se postavlja v kombinaciji kliničnega pregleda živali, podrobno vzete anamneze lastnika in RTG-slikanja zadnjega dela hrbtenice in repa. Pregled je neprijeten za živali, obolelo mesto pod repom oziroma žep je treba tudi očistiti, za to je pogosto potrebna rahla anestezija. Pri takem pregledu tudi ugotovimo stopnjo vnetja kože pod repom in intenzivnost pritiska repa navzdol. Prav ta intenzivnost pritiska repa navzdol je merilo, po katerem se odločamo o metodi zdravljenja. Zdravljenje je najpogosteje kombinacija kirurškega posega, pri katerem odstranimo del repa, ki je problematičen, oziroma vrši pritisk navzdol in medikamen-toznega zdravljenja s tabletami antibiotika zaradi saniranja vnetnega procesa v koži. Pri težjih vnetnih procesih, kjer so prizadete globlje plasti kože, in gnojnih vnetjih kože (pyodermijah) lahko traja terapija z ustreznim antibiotikom tudi dalj časa, npr. 3 do 4 tedne. Velikost operativne rane je odvisna od velikosti repa, ki ga je bilo treba odstraniti, oziroma števila repnih vretenc, ki so bila odstranjena. Če je le izvedljivo, opravimo poseg na tak način, da dobesedno odstranimo iz repa moteča vretenca, tako da se glede anatomskega videza živali ne spremeni prav nič. Lastnika živali podučimo o razkuževanju in toaleti operacijske rane, kar je pomembno zaradi potencialne okužbe rane s fekalnimi bakterijami. 14 dni po posegu odstranimo šive in problematika, ki je dalj čas močno obremenjevala kosmatinčka, je pozabljena. Lastniki so pogosto pozitivno presenečeni in zadovoljni po posegu, saj se marsikateri kužek karakterno spremeni, ko ni več v fazi vsakodnevne bolečine in postane resnično dobre volje in igriv. Lastniki francoskih in angleških buldogov se po navadi zelo bojijo anestezije za njihove ljubljenčke in zato dostikrat zelo pozno poiščejo pomoč. Z diagnostičnimi posegi pred operativnim posegom in modernimi anestezijskimi protokoli in opremo je anestezija povsem varna tudi za brahiocefalne pasme, to so pasme s kratkimi gobčki. Po posegu sta zadovoljna oba, lastnik in kužek in zanimivo je, da je večini lastnikov žal, da se niso odločili za poseg že dosti prej. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 19. februarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 SESTAVIL EDI KLASINC VLADARSKA OBREDNA OPRAVA % V- ^.- r'jíi^ . . ¿T- .-i ■;-",■ 3756 VAS PRI AJDOVŠČINI UMETNA RADIOAKTIVNA KOVINA ZELO VELIK IN NERODEN ČLOVEK NAS ALPINIST (FRANCI) 24 UR HITER VLAK KORENJE (LJUDSKO) NAČIN MEŠANJA RAZTOPIN STROJ ZA RUVANE ŠTOROV SPEVNA MELODIJA POVRŠINA, OBMOČJE UMETNA MASA ZA ATLETSKE STEZE BELE OBLOGE V USTIH DOJENČKOV IRENA VRČKOVNIK INDUSTRIJ. OBLIKOVALKA UMRLI MORSKA RIBA, SKUŠA PLAVICA SIPEK PESEK ČASOVNA TABELA NEM. FIZIK (HANS) OMEJENO TRAJANJE GOVORNIK ENIGMA KONEC ODPORA, PREDAJA RIMSKI DRŽAVNIK SODNO DOLOČEN TERMIN TRENJE GOLMAN MARIC BET PRI GOBI KRALJ ŽIVALI PRAH V DIMNIKU IGLASTO DREVO POLITIK BREJC OLEG VIDOV STOPINJE V SNEGU OKROGLA BAKTERIJA PERJE PRI REPI TINA ŠMON HRVAŠKO MESTECE ESTONEC ČUTILO ZA VID MORSKA SKALA KOLUMBOVA LADJA ULITA KOVINSKA KLADA MAJHEN OTROK ADI SMOLAR NAGLIC NOGOMETAŠ PETKOVIC STARO IME ZA MESEC SEPTEMBER OMEMBA, OMEN IRSKA PEVKA (SANDIE) UMETNIŠKI KINO ELEMENT HOJE UGANKARSKI SLOVARČEK: BEVK = slovenska industrijska oblikovalka (Neda), CAGELJ = ulita kovinska klada, EKAR = slovenski alpinist (Franci), JESENIK = staro ime za mesec september, JONES = irska pevka (Sandie), LOKARDA = morska riba, skuša plavica, MRKEL = judski naziv za korenje, RVALO = stroj za ruvanje štorov- ^ ,0N|y|iav -S3Nor -VN3W0 -^|N3S3r -vrn| -3|30ai0 '(139V0 'VNIN 'S! '1VN '»O» 'IQ31S 'AO 'A33 'N300» 'd3AN3 'dO! 'VNI3 '03d0A09 'WINV9n 'aVQ310» 'dIS 'VOdVVIOl 'VIA3a VQ3N Vr3IAia3dd 'VIVlAOZdg '1V330 'd3dVIAI 'VdVAZ 'IVNdO :ouABJopoA :3»NVZIdX 3! AillS3d Iščete svoj stil Oblačila za sproscujoc klepet in druženje Valentina Graber je doma v Ormožu, stara je 47 let, zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Ormož, mama, ki sama skrbi za 18-letnega sina. V prostem času se najraje sprehaja, druži s prijateljicami in bere knjige. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil se je prijavila že leta 2012. „Ko že misliš, da se ti nič lepega ne more v življenju zgoditi, pa se to zgodi," je povedala gospa Valentina, ko smo jo poklicali, da je bila izžrebana. Po prvem obvestilu pa je vseeno še „preverila", ali morda ni bila vse skupaj šala. Ko se je prepričala, da je povabilo resno, je izziv je sprejela. V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Valentini ugotovili, da ima mešani tip kože. Obiskala ga je prvič, zato so ji tudi podrobneje predstavili postopek nege kože v kozmetičnem salonu in doma. Po površinskem čiščenju in pilingu, so ji tudi oblikovali obrvi po metodi Anastasia Beverly Hills. Svetovali so ji redno zaščito obraza od mraza in sonca. Gladke in nežne kože, ki je rezultat pravilne nege, pa ne dosežemo le z vlažilnimi ali kola-genskimi kremami. Za zdrav in lep videz kože naredimo največ koristnega, če poskrbimo za zdravo prehrano, ki vsebuje dovolj bioak-tivnih snovi, koristnih maščob in seveda dovolj tekočine. Nujno je vsakodnevno pitje vode, najmanj dva litra dnevno. V nasprotnem si bodo tekočino organi vzeli tam, kje ni življenjsko pomembna, iz kože, ki se zato izsuši in slabo obnavlja, kar ima za posledico „nezaželene" gube. Foto: Črtomir Goznik Valentina prej ... V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Valentinino pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Na zadnjem delu ji je lase postrigla postopno in v obliki paža, da bo njena frizura poslej bolj polna. Sicer pa je obdržala dozdajšnjo kratko frizuro in tudi barvo. Vizažistka Minka Feguš je s pudrom enakomerno prekrila celoten obraz, veke pa poudarila v stilu zadimljenega videza, najprej s svetlejšim rahlo vijoličnim tonom, v kotičkih pa z zelo temnim tonom, nato pa jih je s črtalom še tanko obrobila. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, marelične tone na Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje Foto: Črtomir Goznik Valentina v trendovskih oblačilih iz Modiane, gležnjarji so iz Alpine. ličnice, v naravnem tonu rdeče pa je nazadnje poudarila ustnice. „Valentina se rada druži s prijatelji, izkoristi prosti čas za sprehode in branje kakšne dobre knjige. Najino prvo srečanje je bilo prežeto s pozitivno energijo, ki jo je gospa Valentina kar trosila okrog sebe. Glede na njeno službo, kjer mora biti v službeni opravi, je v bistvu le krajši del dneva lahko oblečena po svoji izbiri. Zato sem se jo odločila obleči tako, kot da gre zjutraj v službo, iz službe pa na zabavo s prijateljicami. V ptujski Modiani sem izbrala črne, ozko krojene elastične hlače, zanimiv pulover v roza barvi, kombiniran z bluzo, ki ima na hrbtnem delu zanimiv preklop in sega do sredine bokov. Dodala pa sem še krajši plašček, ki je v osnovi črn ter posut z drobnimi belimi pikami. Ker pa nikoli ni odveč še kakšen šal, ki nam služi kot dodatek k staj-lingu ali nas preprosto le greje, sem dodala tudi zanimiv šal, v katerem se prelivajo trije barvni toni in trije različni vzorci. V prodajalni Alpina sem izbrala primerno obutev, črne gležnarje z nizko peto s kančkom elegance, ki niso preveč športni, a so hkrati tudi udobni. V novi preobrazbi naj se dan ob druženju s prijateljicami gospe Valentini - zaključi čim lepše," je ob zaključku še ene akcije Iščete svoj stil povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic si je gospa Valentina izbrala masažo hrbta. Vsakodnevni stres in prenapetost v službi vodita v psihično in fizično utrujenost. Posledice pa so lahko hude, vodijo tudi v bolezen. Akutne bolečine v vratu in križu tako lahko postanejo kronične. Včasih lahko masaža hrbta veliko pomaga, da se izognemo stresu. Z njo vplivamo na zmanjšanje bolečine, tkivo se regenerira hitreje, vpliva na fizično in psihično sprostitev telesa, je o masaži hrbta povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA iiicsKO in zeriSKO Finneiisevo z Slomškova 22 10 %% popust v februarju š 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 19. februarja 2016 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (16.) Mumbaj ali Bombaj? Pločnik ali kopalnica? Mumbaj je mesto kontrastov. Na vsakem koraku me preganja izjemna revščina, kar šestdeset odstotkov prebivalstva namreč prebiva v barakarskih naseljih (vse, kar je prikazano v filmu Revni milijonar, je na žalost še kako resnično), ko v mislih odmeva dejstvo, ki pravi, da v mestu prebiva več kot trideset milijarderjev. Antilia, sedemin-dvajsetnadstropno domovanje indijskega podjetnika v osrčju mesta, velja za najdražjo privatno nepremičnino na svetu, stoji le nekaj metrov od hišic, v katerih vladajo nepredstavljive razmere. Občutek stati "med dvema svetovoma", s fotoaparatom v roki, je neopisljiv. Nekateri izjemno ponosni, da najdražji dom stoji prav na indijskih tleh, drugi osramočeni, saj je Indija še vedno dežela, kjer vlada izjemna revščina. Le nekaj kilometrov stran je Dharavi, največje barakarsko naselje v Aziji, kjer živi več kot milijon revnih prebivalcev (njihov dohodek se giblje med enim in tremi dolarji na dan). Veliko bolj kot ljudje, ki imajo vsega preveč, mojo pozornost pritegnejo najrevnejši prebivalci. Dharavi so kulturno, etično in versko mešano območje, ki ga vsakodnevno obišče kar nekaj turistov, saj so prebivalci s ponudbo vodenih PVC okna, vrata, senčila ogledov našli način, kako zaslužiti nekaj rupijev, del zaslužka pa povrniti skupnosti za razvoj tega neobičajnega kraja. Sama seveda raje raziskujem na lastno pest. Smukam se med uličicami, kukam v notranjost barak in odkrivam "podjetja", ki proizvajajo vse mogoče izdelke. Prebivalci so zelo podjetni in skromni, prav nihče me ne poprosi za denar, čeprav si le s težavo pridelajo vsakdanji kruh in mleko. Od prodaje plastike, usnjarstva, lončarstva, peke peciva, barvanja oblačil ... do inovacij, kot so uporabni izdelki, proizvedni z reciklažo, me popolnoma prevzamejo. Prva stvar, ki jo zaduham, je seveda vonj, kombinacija razpadajočih odpadkov, kar je verjetno posledica pomanjkanja odvoza smeti in urejenih sanitarij. Kljub vsemu pa ni težko opaziti, da se tudi tukaj odvija življenje. Odrasli imajo službe, otroci hodijo v šolo, ob popoldnevih igrajo kriket ali pa pomagajo staršem. Življenje v barakarskih naseljih je edino, ki ga poznajo. Za enkrat. Mumbaj je mesto ekstremov. Cestni promet velja za enega iz- med najslabših na svetu, lokalni vlak, ki dnevno prevaža več kot sedem milijonov potnikov, kar je več kot katerakoli železnica na svetu, pa je del enega izmed najzanimivejših, a tudi najnevarnejših železniških omrežij. Med vkrcanjem, izkrcanjem ali na samih tračnicah dnevno umre povprečno deset ljudi. A kljub temu se zdi, da ni nikogar, ki bi urejal problematiko prezasedenih vagonov, iz katerih vsakodnevno dobesedno visi na ducate potnikov. »Glede imena moram razrešiti še eno dilemo,« namignem prijatelju, s katerim potujem. Pogled na desno izostri napis nad vrati trgovine Bombay dyeing, pogled na levo pa ponuja Mumbais best coffeee shop. Da si odpočijem po napornem dnevu, sedem v ka-varnico, ki obljublja najboljšo kavo v mestu, čas pa izkoristim za študij ob branju poučne knjige o zgodovini mesta. Do leta 1995 se je mesto Mumbaj, ki leži na zahodni obali Indije ob globokem naravnem pristanišču, uradno imenovalo Bombaj (port. dober zaliv). Ime samo predstavlja neželeno zapuščino britanske Mumbaj je z več kot 22 milijoni prebivalcev drugo največje indijsko mesto, takoj za prestolnico, Delhijem. Podatki se med seboj močno razlikujejo in težko je verjeti, da so vsi prebivalci natančno popisani, a Mumbaj je tretje največje mesto na svetu, še več, velja za eno izmed najgosteje poseljenih območij na planetu (za Dhako v Bangladešu in Hyderabadom v Pakistanu). ^^ OVEN J (21.3. - 20.4.) Najbolje se boste počutili doma. Sveža energija, ki jo boste pridobili čez vikend, vam bo koristila na delovnem mestu. Spoznali boste, da lažje poti ne obstajajo. V ljubezni bo nekaj več tišine in privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Zapisujte si svoje notranje občutke, kajti tako vam bo lažje. ^^ BIK (21.4. - 20.5.) Sprostila vas bo narava. Sprehodi vam bodo pričarali ravnovesje in skladnost. Pilili se boste v umetnosti in v kreativnih dejavnostih. Na obzorju se bodo lesketale novosti. Srečo boste našli v skupinskih dejavnosti. V ljubezni bo v ospredju želja po svobodi. Srečen dan: sobota. §9 DVOJČKA (21.5. - 20.6.) jS \LmJ Veselili se boste novosti, ki vam bodo polepšale življenje. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti. Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da boste nalogam kos. Tako bo priložnost napredka v samozavesti. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. h Foto: Mateja Toplak kolonialne vladavine, zato je bilo kasneje spremenjeno v indijsko različico, poimenovano po hindujski boginji Mumbadevi. Dandanes sta obe različici še zmeraj v uporabi, čeprav se nova generacija navaja na uradno poimenovanje Mumbaj. V tem posebnem mestu sem obeležila tudi štiri mesece, odkar sem zapustila Slovenijo, kar sem proslavila na prav poseben način. "Le kaj je tista rdeča brozga, ki jo predvsem vozniki rikš veselo pljuvajo vse naokrog?" se sprašujem. Po nekaj minutah žvečenja sem paan, pripravek iz tobaka, zavit v list vinske trte, gladko, prav nič damsko, izpljunila po tleh. Evo, pa sem našla stvar, ki je ne želim poskusiti nikoli več. Mumbaj je mesto prijaznih, čeprav zmeraj zaposlenih ljudi, je kraj, kjer so ekstremi nekaj običajnega - Mumbaj je Indija v malem, morda celo najbolj neobičajno mesto na svetu. Kljub gostoti prebivalstva je seveda mogoče odkriti kak miren kotiček, kot je obala ob pristanišču, ki ponuja čudovit pogled na sončni zahod. y v RAK ^ rB^f (216-22 7) f